Ptstram pinSln ▼ gatarrki LjubIinna, 21. junija 1940. — Leto IX LS - sti« M S LOVE N I JA UREDNIŠTVO: LJUBLJANA, GOSPOSKA 12 - NAROČNINA' ČETRTLETNO 15 DIN, ZA POL LETA 30 DIN, ZA VSE LETO 60 DIN - POSAMEZNEZŠTEV. 150 DIN - V ZAMEJSTVO ZA VSE LETO 90 DIN UPRAVN1ŠTV0 : LJUBLJANA GOSPOSKA 12 — POŠTNOČEK. RAČUN: LJUBLJANA ŠT. 16.176 — ROKOPISOV NE VRAČAMO — OGLASI PO TARIFU — TISKA ZADRUŽNA TISKARNA (M. BLEJEC) V LJUBLJANI) Vl% ntefaiku tcvz&bbtif V stiski teh časov razmišljamo o smislu •^Ojega narodnega življenja. Kajn vodi naša T)ot? Šibek človek je zbegan, močan išče ®0odu. Išče ga najprej v pogumni misli. Le J nje se roqi velika odločitev in volja do “ej zguibili s prav tistim orožjem, s tanki, ki so ga oni izumili in s katerim so v svetovni vojini premagali današnjega zmagovalka. Niso znali o pravem času organizirati svojih velikih sil, in medtem ko je postavil Hitler v službot oboroževanja pet milijonov nezaposlenih in mu je že leto pred vojno začeto celo primanjkovati delovnih moči, so imeli Angleži pol leta po izbruhu vojne še zmeraj oikoli milijon nezaposlenih .. . HI. A kaj sedaj? Kakšen bo diktat zmagovalca in ali ga bo sprejela Francija brezpogojno? Ali bo z vdajo Francije vojna končana? Ali se bodo Angleži vojskovali pod vsakim pogoje m dalje, do amaige? Ali poseže tudi Aimerika v vojno? Koliko časa bo ta vojna trajala, mar samo malo časa še, kaikor pravijo nekateri, ali še dollga leta, kakor 'zatrjujejo drugi? In kdo bo še vse potegnjen vanjo? Če kedaj, v tej vojni izmenadenj je nehvaležno vsako napovedovanje in prerokovanje. Saj so celo poklicani in preskuseni voditelji močnih držav s svojimi .napovedmi in načrti obtičali v zagatah, možje, ki so poznati ali ki bi bili vsaj lahko precej neposredno poznali politično in vojno doga- Vendar pa je nekaj stvari, ki nam dajejo opore v iskanju odgovora, obrise prihajajočih dogodkov. Anglija je izjavila odločno in nedvoumno, da bo vojno nadaljevala do zmage. Sicer gotovo, takih izjav smo sdišali tudi s francoske strani še pred mesecem dni, in same na sebi bi še ne imele teže. Pomen pa dajejo angleški izjavi druge okolnosti. Ne samo to, da je Velika Britanija velikansko Viladarstvo pol milijarde ljudi, ki zaseda tretjino ikopne zemlje. Amg.lija iima raizetn tega, kaT je poglavitno, še zmeraj močino, nepremagano ladjevje, ki vlada na morjai jn ki je tudi v sedanji vojni pokazala svojo udarno imoč. Najboljši dokaz za to obvladovanje morja pa daje ravno dejstvo, kako se ji je posrečilo s pomočjo svojega voljnega ladjevja rešiti sedem oi&mšn svoje v Flandriji obkoljene vojske in še 120.000 Francozov z njo, in to pod kar najtežjimi pogoji. Naj še enkrat povemo: ne mislimo prav nič prerokovati. Ali prav po teli filan-drijskih skušnjah je malo verjetno, da bi mqglii Nemci Anglijo na njenem otoku resno ogražati. Da pa ji bodo prizadejali še težkih udarcev, o tem ne dvomi nihče, najmanj Angleži sami. Verjetno je torej, da Nemci ine bodo mopli tako brž prisiliti Angležev, da bi klecnili. A prav tako je verjetno, da tudi Angleži ne bodo mogli tako kmalu prisiliti Nemcev, du bi zaprosili za mir. Posebno sedaj ne, ko se je bloikada po zasedbi Norveške, Dol; njih držav in severovzhodne Francije bo lij ali manj izjalovila. Saj je s to zasedbo na razpolago Nemcem ne samo norveško, am-pjalk tudi švedisko, bolgijisko, luksemburško in francosko železo. Gotovo je, da za vse to vedo na eni na drugi strani. Na videz bi bili torej dani pogoji za mir. Hitler je v tej smeri že nekoliko tipal, ko je izjavil ameriškemu časnikarju Wiela«ndu, da ni njegova namera, uničiti Veliko Britanijo. Vendar ni verjetno, da prido do imiru. Kajti ta vojna je vojna celostne Nemčije. Zakon celostnosti pa ukazuje, da je treba iti zmeraj naprej. Tisto, kar bi se imenoval mir, bii bilo v resnici samo premirje. In Angleži bi imeli čez nekaj let spet voijino, toda pod precej neugodnejšimi pogoji Kajti medtem bi Nemčija organizirala za ta boj Audi zasedene dežele. To vedo Angleži. Zato ne bodo zlepa sklenili imiiru, ki bi Nemčiji priznal njene osvojitve. IV. Stvari so se pa medtem začele zapletati tudi na drugem koncu, na vzhodu. Po zasedbi Norveške je postala sovjetska politika zelo dejavna. Naravno, saj ji je bil z njo spet zaprt izhod iz Baltika, 'ki si ga je upala pridobiti s itako imenovanimi pogodbami iz baltiškimi državami. Laške pri; prave za vojno so jo še bolj spodbodle, saj se je na mah pokazala nevarnost, da ji 'bo Še izhod iz Črnega morja zaprt. Prišle so zato trgovinske pogodbo z balkanskimi' državami, razmerje s Turčijo, nekaj časa hudo napeto, je ipoistalo spet prijateljsko. (Nadaljevanje na 2. strani) let j a. v polom. janje. Beseda in dejanje »Jalovo modrovanje« je naslovilo »Jutro« svoj' uvodnik zadnjo nedeljo. Reči moramo, da se nam ta naslov .za njegovo vsebino kar pravilen zdi. In še pristaviti moramo, da je naslov edina pravilna stvar v celem dolgem sestavku. »Jutru« namreč, da poveimO vsebino njegovega jalovega modrovanja kratko in nazorno,, ni všeč, da so še med .nami ljudje, ki načelno razmotrivajo važna vprašanja nn ki iščejo .potov, kako bi našemu ljudstvu takoj ali vsaj čim prej pomagali v ujego.-vem težkem boju za obstanek, za golo /iv-ljenje Kajti item ljudem se zdi, da nobena stvar ne slabi toliko našega narodnega telesa kakor današnja brezprimerna tvarina in nravna stiska. Oni vidijo tudi vzroke te stiske in hočejo, da se ti vzroki odpravijo. Obenem pa tudi kažejo, kako naj se odpravijo. Kajti le tak narod bo odporen navzven in gluhih uses za vsako tuje p-riše-petavanje, ki bo živel v zavesti, da ima viso pravico doma in da mu od ipovisod drugod prihajata samo krivica in zapostavljanje. Saimo človek, ki živi kakoir imož na mesecu in ki mu je pogrnjena miza zaprla pogled na našega naroda trpljenje, more lahkega srca pridigati lačnim in golim, češ saj si bodo lahko priborili tudi pogrnjeno mizo — idainois, jutri, v -desetih letih ali -kadar koli. Ne, lačni in goli hoče jela in oblačila takoj, težko čaka do jutri, že celo pa m voljan,'da bi čakal deset let ali do kadar koli, posebno 110 na pobudo tistega, ki sedi za pogrnjeno mizo, ki je sit in v svoji .sitosti ne čuti, kako bližnjiki trpijo. Tisti voj.sko-vodci, ki .so izase prirejali gostije, svoje vojščake pa pustili stradati, «0 zgubljali bitke in vojne. Dobivali so jih pa tisti, ki so gledali, da je imel zadnji vojščak brašna dovolj in ki so v stisk itudi sivoje delili z njim. .Zato pa ravno taki ljudje največ store »narodno disciplino, državljansko zavednost in moralno pripravljenost našega ljudstva«, ki delajo tako, kakor »Jutro« ne dela, ki hočejo, da se že pred bitko uredi vojska tako, kakor je treba za zmago. In ki so pripravljeni magari sredi, bitke storiti takisto, če bi bilo to za zmago potrebno. Ob vsem tem jutranjem praznem besedovanju pa človek po pravici pričakuje, da bodo jugosloveni povedali, kaj postavljajo nasip roti »lepim besedam im duhovitim ide-jam« drugih. In res, zdajci prihaja napeto-li-čno z neverjetno izvirno .mislijo: »Težišče usodnih sprememb jo ...... v odločnih, jasnili in dobro pripravljenih dejanjih«. In da bi .svoje čudovito razodetje še bolje predstavili, ,so besedo dejanje kakopak .podčr- Zmeiraj gro pred pravim, ustvarjajočim dejanjem misel in misel se izraža v besedi. Odvisno je torej od misli, v besedi izraženi, če -napoveduje in začenja dejanje, ali če je zgolj mlatev prazne slame. In najmanj bi človek pričakoval od lista, ki oizna-11 ja potrebo odločnih, jasnili in dobro pripravljenih dejanj, naj bi nam jih nekako opredelil, da se bodo možje besed zgledovali nad njimi. Kuj še! Še dalje so prereka z besedami z nasprotniki jugosiloveiiiskegu nacionalnega oznanenja, pri čemer jo 1zv1r.no samo to, da se na mah spet kedaj isti z liberalno demokracijo, ki jo jo rarv.no oin najbolj vneto zatajeval, kadar jo politika tako kazala. Za okus in umsko raven tega lista je posebno sanačilnoi, da razlaga v dolgem .sestavku potrebo dejanj, ne da ibi moglo ali si upalo povedati, kakšna nuj bodo ta dejanja. Razen če šteje za tako dejanje znamenito razodetje, »da je sedaj urnim ne-cesšarium (0I1, kako učeno!) go.la obramba in rešitev .hiše, v kateri smo, in da bo pozneje še vedno prilika, da se izboljša njen notranji red in 11 jein .socialni ustroj«. Seveda, za to jim gre, in .za to modrostjo je skrito tisto dejanje, ki je Jugoslovanom pri srcu! Jugosloveni bi hoteli še dalje politiko unitarizma, to se pravi, politiko -nasilja im krivic, ki bi odtujevala Slotvence 111 Hrvate skupnosti, torej državi, ikukor jih jo odtujevala do .sporazumu. Razveljaviti PoIom Francije (Nadaljevanje s 1. strani) Po nemški zmagi .nad I ranči jo in skoraj vzporedno z .njo je zasedla sovjetska Rusija baltiške države. Najprej Litvo, mejno deželo Nemčije. Takoj .za njo sta prišli .na vnsto Latvija in Estonska. Anglija gleda danes na stvar .sa-mo s stališča .svoje ooj.ne zoper Nemčijo in jo jo brez protesta, celo .z odobravanjem vzela na znanje, češ, Rusija se mora pač pripraviti za obrambo pred Nemci. Kajti očitno je, da imajo te zasedbe ost proti Nemčiji. O tem priča dejstvo, da se je ru.ska vojska, pomaknila -takoj po zasedbi na litovsko-,nemško mejo, da so hkratni zbrali tnoična krdela na rusko-po.ljs.ki in ro.miun.ski meji. O -tem priča, da je že .pred več tedni ustavila pošiljanje petroleja v Nemčijo, da je takoj po zasedbi Mitve ipre|pove.daIa izvoz živil iz te dežele, ki je šel skoraj ves na Nemško. Sicer je pa Litva zmeraj bolj nagibala k Rusiji kakor k Nemčiji, s katero je .imela zaradi Klajpe.de ves čas po vojini hudo spore, medtem ko so ji Rusi po zasedbi Poljske vrnili Vi.lno, ki so ji jo Poljaki nasilno yzeb Taka bi bila torej približno podoba, katere obrisi .se prikazujejo iz megle vojne .stiske, ki je zajela .svet: -naj že Francija popolnoma kapitulira in sklene mir ali ne, njem poraz je vojno samo -podaljšal. In z druge strani prihaja .nevarnosti da so -vojna razširi. Vsekuko pa: od pravega miru smo dalje kakor kedaj prej. sporazum, preprečiti, da bi se primerni! tudi na nais uvesti -spet ju-goslovenski centralizem! Oni .sicer vedo tako natančno kakor mi, da pomeni do kraja izvedeni .sporazumi najboljšo obrambo iin rešitev hiše, in če tega res ne .bi bili prej slutili, g.lede .na čas, v katerem je bi! sklenjen sporazum, niso mogli več o tem dvomiti. Vedo tudi, da bo šele .zboljšani .notranji red in socialni ustroj dal mogočost za rešitev in obrambo hiše. Samo v jugoslovenskih možganih je .sploh kedaj mogla vznikniti misel, da bi poslabšanje notranjega reda in socialnega ustroja v maši državni stavbi moglo dati poroštvo za njeno uspešno obrambo. Mi .smo za pravo dajanje. Za tako, ki sprošča naše sile in ki jih unore .sprostiti samo tako, da .se odstrani sleherni in zadnji vzrok, ki te .naše sile hromi. Ni naša krivda, če do tega dejanja še -zmeraj .nismo prišli ob plohi jaloivih besed od jalovih ljudi. ZAPISKI SVipraTe za ustanovitev ibam&vBne Slovenije Kmetijsko .ministrstvo je izdelalo zakonske osnutke za novo ureditev vsega kmetijskega šolstvu. Po tem .osnutku naj bi se likvidiralo vise kmetijsko šolstvo, ki je že v delokrogu banovin, ter .podržavilo im pod--redilo edino -pri.stojno.sti kmetijskega -ministra. Ziš samostojno slovensko politiko »Ilrva-tski dnevnik« jo d.ne 8. t. m. priobčil sestavek o .preganjam ju somišljenikov v dravski banovimi. Navedel jo tudi .nekaj primerov posebno iz ljutomerskega okraja. Na ta sestavek je priobčila »Jutro« od -naslednjega d.ne nekaj opomb, ki so tičejo enega izmed tistih, ki jih je navedel »Hr-va-tski dnevnik« kot političnega .preganjanca, češ da -t.a človek ne zasluži .zaščite glasila dr. Mačka, o čemer maj bi se »Hrvat.ski dnevnik« prepričal. Glede na to razravna-va.nje je priobčila »Slovenska zemlja«, glasilo slovensko kmečko - -delavske politike, neke ugotovitve, ki jih podajmo v poglavitnih točkah zaradi njihme načelne važnosti: V Sloveniji nikdar mi bilo, ni in .nikdar no ino.ro 'biti -politike dr. Mačka, im to iz naslednjih razlogov: Nobena .prava politika ne .moro biti -osebna politika -tega ali -drugfega političnega javnega delavca, ker racirn vsako resnično politiko voditi edinole ideja, .katero si je neka politična skupina izbrala za cilj. Naši ,nasprotniki, med ,njimi -tudi »Ju-trovi« gospodarji, -so nas le iz zasmeha imenovali »Mačkovce«, čeravno si sami tega pridevka nikdar nismo lastili. Najprej .simo imeli svoja politično organizacijo .pod imenom »Slovensko .kmečko-dela.visko gibanje«, a .preteklo leto smo ustanovili »Slovensko ikmeičko-delavsko stranko« in ne mogoče »Stranko politike dr. Mačka«, kar .mora biti dobro zma.no talko »Jutru« kakor tudi »Hrvaitskp-mu dnevniku«. Z dr. Mačkom kot predstavnikom vsedržavne opozicije smo bili v zvezi kot samostojna politična organizacija in kot taka tudi uradno priznana za sestavni del Kmečko-demotkratske koalicije, to pa dotlej, dokler je bila država urejena na unitarističnem načelu. Ko pa je bil sklenjen sporazum med Srbi in Hrvati, je Kmečko-demokrat-ska koalicija izgubila .svoj -širši pomen kot nekaka prečanska fronta im .so da.ne-s omejuje saimo na banovim Hrvaško, čeravno bi samostojni demokrati radi malo poškilili tudi v Slovenijo. Kot predstavnik te vsedržavne združene opozicije .si Audi dr. Maček sami ni -nikdar lastil kakega vodstva v Sloveniji in je nasprotno vedno poudarjal, da si imoiraimo svobodno Slovenijo Slovenci sumi izbojevati. Resnica pa je, ki nam je ni treba nič zatajevati, da je posebno v štajerskih obmejnih krajih še danes nekaj ljudi, ki bi r-udi širili pri nas Hrva-tsko seljačko stranko, kar je v naših očeh navadno narodno izdajstvo. Ti ljudje so pač preleni in preveč -nesposobni, da bi .samostojno nastopili, a naša pot se jim zdi predolga in preveč ■ .načelna, da bi so .nairn priključili 'iin so zato skrivajo pod plašč HSS, .ker upajo tako zajeti -trenutno razpoloženje obmejnega ljudstvu in hitro priti na vrhove, posebno ,šo danes, ko je HSS na vladi. Znano nam je pa tudi, da jim žal pri terna' njihovem izdajalskem delu dajejo potuho nekateri obmejni veljaki HSS. Tem Slovencem, ki skušajo pri -nas širiti organizacijo IISS, smo mi že ponovno povedali, da jo to -narodno izdajstvo, kakor tudi to, da -sc :ne bi prav nič zgražali-, če bi jih zaradi tega- zavedno slovensko ljudstvo i.meilo za izmeček slovenskega naroda. Žalostno je, da tako ravnanje nekaterih Slovencev najde celo do.pude.nje pri nekaterih odločilnih či-nite-1 jih v vodstvu IISS, ko vendair Hrvatje toliko polagajo na hrvaško nandno zuved-nost. Če skušnjo nekateri .neodgovorni -ljudje -na ta -način nekoliko pomagati sedaj vladajoči stranki v Sloveniji, s katero se sicer v Belgradu prav -dobro razumejo, se nam zdi -to kut načelni stranki skrajno neokusno. Strašilo »masa«... V Evropi so pokrajine, velike pokrajine, kjer ljudje nimajo več obrazov. Seveda imajo obraze; če jih pogledamo pobliže, jih lahko še celo -razločimo. Toda to, kur najprej vidimo, ni nič več odločilnega na teh -ljudeh. Kdor ;so vrno potem iz teh pokrajin -v Švico, ta jasno spozna, da jo bistvena poteza švicarskega človeka v tem, da si je tod vsakdo še prav posebno ohranil -svoj lastni obraz, Ne skupni plemenski znaki, ne znamenja slepega navdušenja, ki bi nus družilo v neko celoto, pa tudi ne ,strah nas ne dela Švicarjev, ampak ravno ta -skupna pravica, da si moremo ohraniti svoj obraz in ga izoblikovati — privilegij, da nismo masa... Velike mase so se bojevito sprožite v gi- banje. Ljudje, ki niso po večini nikoli spoznali, kaj se pravi iimeti -lasten obraz, lastne, osebne nazore, lastno veselje in -trpljenje, ki niso tega tudi niko-li prav cenili in ki -niso smeli tega nikoli uveljaviti, so trčili zdaj kot delčki velikanskega -smrtnega stroja drug olb drugega. No vemo, če in kdaj bodo razrušili valovi teh povodnji- jezove tudi -naše stoletne nevtralnosti in tu-di nas preplavili s svojimi -grozotami. Komaj smo se zavedli čustev sodoživetja strašnega trpljenja, ki je zadelo državljane nam .miselno sorodnih malih -držav, in komaj -so se ta čustva razrastla v nas, že .smo se morali spet z vso- .koncentracijo posvetiti svojim lastnim skrbem. Zopet se nam kot bežne sence prikazujejo slike z »višinske ceste« naše lanske deželne razstave: pisane slike trdega, tru-dapolnega, v ognju hudih zgodovinskih kriz in energično bojevanega gospodarskega boja preizkušenega lastnega življenja štirih milijonov ljudi — od katerih se vsa,k na tisoč načinov razlikuje od -drugega i.n ki so vendar enotni koit -narod ... Od ure do ure .se čutimo tesneje sko-vani skupaj v usodno skupnost: ena fronta, eno upanje, ena volja, ena disciplina. Vse razlike -so pppoilnoima izgubile na svojem pomenu, -se .nam zdi... Naše osebno veselje in trpljenje, -naše zasebno življenje se nam dozdeva nepomembno. I11 vendar mora ostati to samo videz. Zabredli smo v tok premočne usode. In velike se moramo izkazati -v pripravljenosti na žrtve, v prenašanju negotovosti, kaj nam prinese bodočnoist, v odločnosti i.n mirnosti, v volji, da se borimo in trpimo. Takšni pa moramo biti vedno kot .posamezniki, takšni moramo biti iz moči .našega izročila. V srcu moramo nositi .ponosno podobo pestrosti, ki jo ino zna raztolmačiti nihče drugi kot mi, ki postane neresnična, če je -ne bomo več ljubili. Res pridejo trenutki -splošnega strahu, ki ,so tako težki, da nas vse pretrese skupen nemir iin ustvari iz -na,s duhovno enoto. Pruv je, če -nam iposredujejo ti -trenutki spo-znauje, ki na.m da -spoznati v m-alo-stih mailosti in v -ničevosti ničevost, če izginejo neprimerni spori in nizka samo-ljubinost. A ne smemo se jim vdati. Duh mase, ta dedni sovražnik našega ljudstva in vsakega posameznika-, katerega -velika sreča in neu.pog-gljivi ponos je v zavesti, da pripada temu ljudstvu, nas bi sicer zajel, ta demon, ki nam hoče .nutakniti maske namesto obrazov. Kako tuj je .našemu najglobljemu bistvu pojav .masne -psihoze! Kako tuji bi postali naši švicarski izrazi, če bi se pokazali v njih znaki panike! Pa naj zahteva usoda v prihodnjih dneh, tednih, mesecih in letih od nas kar koli: pogum, imoč in predvsem vero, katere potrebujemo, da bomo tisto prestali, moremo črpati le vsak zase in vsak iz vi-rotv izročila svoje domovine, svojega človeško domačega »življenjskega prostora«. Mi -se me damo -premotiti: mase nimajo nikoli verel V resnični veri govori Bo-g vedno posamezniku. I.n če bodo mase koučno i-zčnpane, če bo izginila omama samopozabe, tedaj boimo doprinesli k -temu .mi s -tem, da -smo .kot verniki vzdržali ta čas. Na vide-z simo si nataknili maske, kot jih noisi-jo maise. Da bi se .mogli upreti -navalu raa.s, s-mo si morali prisvojiti- v oikviru imo-gočos-ti, ki so nam na razpolago, .njihovo orožje. Strnjeno, kot bi bili im-asa, totalno mobilizirani in 'disciplinirani kakor le .kateri -narod, moramo brez strahu pričakovat! vse, kar nas lahko doleti.. Toda duhovnega orožja, ki .nas dela v naši majhnosti, sorazmerno .močnejšo od vseh -mogočnežev, ne smemo vreči proč. Vedno znova moramo vzrasti nad duha .discipline v duha svobode. Iz velike enotnosti in enodušnosti, ki nas druži in .ki na-s naj in nas bo vedno .močneje družila, imora-mo najti pot .nazaj v mnogoterost naših osebnih -nalog, naših preprostih in preglednih razmer: ljubiti jih -moramo i.n izjiolniti svojo na-logo, da jih bomo ohranili bodočnosti. V odločilnih trenutkih se imo-m-mo znajti v videzu mase. Toda masa postati no moremo in ne smerno nikoli. Ker odločilna in osnovna- pravica vsakega izmed nas je i-n ostane današnji čas: da -ni. primoran biti masni človek, da sme ohraniti svoj lastni obraz. Ideološke Tezi Po tem naslovom -piše švicarska »Nutio-nal-Zeitung«: Stara prazna vera je, ki .i.ma čudino rav-no -med prijatelji miru svoje -naj.trdovrat.nej-še oznanjevalce, da odločajo zlasti tvarne .koristi o vojnih nakanah. Nerazumne vrednostno predstave, kakor .pojmi o veljavi, predstave čisto zahteve .po moči i-n ne .nazadnje tudi verski pogon! iz željo .po vladi ali iz dolžnosti so gotovo povzročili več prelivanja .krvi, kakor tvunna .prizadevanja za dobiček ali varnost. Friderik Veliki o nemščini Pruski .kralj Friderik Veliki je bil vel.i-k prijatelj francoskega jezika i-n francoske omike. Razen tega je -bil osebni -prijatelj Se enkrat: „Naše posebnosti" V 23. številki »Slovenije« je B. napisal sestavek o »naših posebnostih«, kamor šteje razno nabiralne akcije. -Nimam namena odgovarjati. .na .njegove misli, rad bi osvetlil le eno od nabiralnih akcij — »P.roitituber-kulo-zni teden« — malo z druge strani, od koder jo g. B. ni pogledal. Utemeljil podrobneje jo potrebo i,n važnost posebno letošnjega iprotiitu.berku.lozne-ga -tedna g. dr. R. Neubauer v 3, številki »Dela .proti tuberkulo|zi« in pokazal na po; membno vprašanje v protijeti-čni borbi, ki smo ga skušali v geslu izraziti .s tistim stavkom, ki ga g. B. v svojem- -sestavku imenuje agitacijsko sredstvo. G. B. .bre-z dvoma .ni pomislil, da imamo na Slovenskem največjo težavo s pobijanjem jetike prav zato, ker .tistih ,bolnikom, ki .so potrebni nujnega zdravljenja iin predvsem izolacije, .110 moremo poslati v zdravilišče oziroma bolnico, ker inain primanjkuje bolniških postelj -na eni .strani, na .drugi strani pa večina -naših bolnikov .nima tvar-nih sredstev za zdravljenje. Tuko ti bolniki ofcužujejo iz dneva v dan svojo okolico in jetika, ki je —■ pomniti moramo — kužna in nalezljiva bolezen, se -bohotno širi. Seveda so najbolj prizadeti v glavinem (a ne po-visod) siromašni sloji, Čisito strinjam se s trditvijo g. B., da je treba .zboljšati .socialno stanje revnih slojev, da ji.m je treba dat! kruha, primernih stanovanj i-td. Kolikokrat sino -to že poudarjali? Kolikokrat je Proti-tuberkulozna -zveza postavljala take zalite-ve? Veindur zasebna akcija, kakor je na primer 'Pro-ti,tuberkulozna zveza, tu ne imore mnogo dalje od zahtev. Tu .morajo -poseči dejavno vmes tisti, ki imajo dolžnost -skrbeti za .socialni, gospodarski in tudi zdravstveni dvig vseh državljanov. Zasebna akcija Proti-tuberkulozne zveze,' ki jo v preteklih desetih letih prepredla Slo« venijo z mrežo protituberkuloiz-nih dispanzerjev, ki jih je mogla občutno podpreti }e z .darovi dobrih slovanskih src, .katere j$ zbrala ,na protituberku.loznih tednih, ki j>A prireja vsako leto, je posegla ob svoji desetletnici mnogo globlje v vprašanje, kakor so to zdi gospodu B. Brez -dvomu g. B. ne p0-zna p roti jetičnega skrbstva v bivši Češkoslovaški, Franciji in Italiji (kjer imajo celo izvedeno zavarovanje proti jetiki) in v dru-gih -državah, kjer bi imogel opaziti in zaslediti prizadevanja, ik.i so -popolnoma podobi]8 načrtu Proti-tuberkulozne zveze, ki ga J® izrazila v geslu »Noben jetični brez bolfflr-ške -postelje«. Razlika je le v tem, da je T večini drugih držav vodila akcijo oblast, prii nus jo jo pa- vodila organizacija, kil® plod privatnega -delu,, žrtvovanj in trpda-V-prasa.nje oskrbe možnosti zdravljenja vsa-keim.ii -potrebnemu slovenskemu jetične!®® bolniku ni -tako .preprosto, kakor .misli g- V' Menim čelov -da je za današnje .stanje protj-jetične borbo v Sloveniji vsaj prav tako vazno, kakor vprašanje .gospodarskega in s®-cialnega dviga in poimoči najbolj potrebnim- Ne vem nič .podrobnejšega o drugih na-bivalnih akcijah v Sloveniji. Prepričan -P8 sem, da je .popolnoma zgrešenol enačiti nabiralno ukcijo v okviru »P.rotituberkiuloz-nega tednu« -s katero koli drugo, .ki se j® vršila ali so bo še vršilu, Musek Vitko. JCa j p listi Ob strahopetnosti ni svobode »DER OEFFENTLICHE DIENST« (Svica): »Naša naloga je, da utiramo pot svobod*-V zadnjih letih smo se temu izogibali. Mn® gokrat smo izdali svobodo — iz strahopo*' nosti. Kjer vlada strahopetnost, ni svobod®’ strahopetnost je mogoče najhujše suženj' stvo. Se imamo svobodo — in s tem nalog0’ da jo živimo tako, da bo postala zgled m cilj, tudi za velike narode.« O gosposkih narodih »DER OEFFENTLICHE DIENST« (gvic®); »Sanje o gosposkem narodu so tako »tanj kakor ljudstva na zemlji. Včasih je sanj® ta, včasih oni narod te sanje. Toda še kokrat je prišlo neprijetno iztreznjenje. Orožje bo končalo te sanje o gosposkem «** rodu — spet kedaj. — Tudi mi se vdaj®*® sanjam: sanjam o sožitju narodov. Zato ®*® na straži na svojih gorskih prelazih. S dop-rinašamo svoje — vemo, d* ni velik® za to, da bodo postale te sanje resnica.« •; Voltaireja, ki ga je imel — poleg sobe za največjega genija Evrope. Zanimiva. e\ njegovu sodba o nemščini, ki jo ie 1780. leta v .neki spoineni-ci o nemškem štvu. Napisana jo bila -ta spomenica sev to, v francoščini. V njej imenuje nemščino 1 ,j burbur.sko narečje, dolgovezno in težko ir,, uporabi, brez -blagoglasja. Frzičmo je m. ((i goče, da bi mogel napraviti kuk pisateu^l zarobljeni jezik voljnega 111 če bi bil obdarovu-n z najlepšim ženijem. »Videl sem nerode, po enojca* _ zanesljive in veterajatte: kakor m stali na braniku, kadar Je ilo sa hišo. Pri nas pa: brat se ne mar* na brata. Fej! Hlapčevska morala! kdaj je bil našemu človeku taJ«* neko višje bitje, sa čigar smehljaj borili in umirali.« Klement Jug - Via*-*- 11 Slovensko delovno ljudstvo na pragu nove dobe Novo dogajam je v svetu je privedlo tudi .slovensko delovno ljudstvo do spoznanja, da stojimo tilk pred rojstvom novega reda v svetu. Ne mislimo toliko zemljepisnih sprememb, ikolilkoir socialne iin gospodarske. Novi red ne 'bo zaprt v političnih mejah in se tudi nle Ibo kazal poseibno na političnih kartah; posegel to v igllioibino življenja ljudstev in vsakega posameznika. Rojstvo novega sveta povzroča v človeških dušah veliiko izmedo. Podirajo se stari vzori in upi, neznan nam je jutrišnji dan, velike množice preživljajo strahotno trpljenje — prave porodne bolečine nečesa velikega, Iki prihaja. in itudi slovensko delovno ljudstvo (kmečko in delavsko), ni ibilo obvairo-vano pred duhovno zmedo. Pomlešala sta So strah in up pred prihodnostjo. Zavedamo se, da smo prišli med (kolesja narodov, da smo lle majhen prašelk v velikem dogajanju, ki nas vleče v neznano. Kaikšno ibo to neznano za nas, danes ne moremo zatrdno reči. Mi o tem ne Ibo-nio odločali, Ikakor o svoji usodi ne odloča list, ki ga zagrabi vihar. Usoda Evrope bo naša usoda. Napačno pa bi storili, če bi se izročili Ut*xli na milost in čakali. Tudi ne bi prav, če bi zahtevali le od drugih !|arodov in ljudstev, da doprinašajo žrt-Ve in se bore za 'boljši red, mi pa bi po stari slovenski navadi hoteli lle čalkaiti Pod hrušiko in pobirati sadove drugih. Navest 'povezanosti z usodo vseh evropskih narodov nam nalaga dolžnost, da obenem z njimi postavljamo danes osnove, juitri pa že morda stavbo nove Ev-,[?pe — iki naj bo domovina bratovskega sožitja delovnega ljudstva vseh narodov. Ob zgodovin sike m dejstvu, da se danes ta dan podira stari liberalno-kalpita-listični družabni red, se je tudi slovensko dellovuo ljudstvo začelo zavedati svoje naloge pri ustvarjanju novega reda. Zato opušča škodljivo brezglavost in Zmedenost. V njem vstaja nova vera v prihodnost, ki naj bo taka, da zanjo tudi velike žrtve ne Ibodo pretežike. 'Naše delovno ljudstvo se ne tolaži s preživelimi gesli, kakor je na primer vsesilovanstvo. Bolj resnična in trdrnj vez ^o družila ljudstva prihodnje Evrope: Navest slkupne usode delovnega ljudstva Vseh narodov. In v tej skupnosti bo tudi sllovenski narod našel pogoje za neovirano narodno in ikulturmo življenje. ^11 je tudi rešilna pot za naš narod, ^orda ibo ta pot polna trpljenja in te-mogoče tudi polna obupa, toda po njej moramo prav zato, ker je — edina! Ft. gospodarstvo In pri nas? d Y. Zagrebu, kjer so -v zadnjem času iz-“u nekaj prav zanimivih del iz praktično ,)radarske statistike, je sklica'! Zavod za si)lasiti in uveljavljenje poda! -a zakona, iki -naj Ibi določil -dolžnost tisti/11 Ja 'Potrebinih staitističnih .podatkov. Sta-l)en ntom.u ,uradu naj 'bi bil dodeljen pose-f*tr(uV^ -S*^ni svet- ki naj ibi obstajal iz *K> in vi s področja statistike. Istočas-lo Predlagamo, da se statističnemu Poro/M0?-3®0^ izdajainjo mesečnih .in letinih Ufad ji,;,1 obsegajo vse -podatke, ki jih Pritomni.t; a ln,urejuje. K delil -nameravajo ti« ti,k« '„Vf ,ru^° ustanove, ki vodijo sta-va'ti ur 1)1 ,so 'moralo pr.i tem upošte- M ,Dr? nl?m^a v dehi in analizi. nizQcj„ x , h riga 7.11 enotno orga- jo -naše domačo statistike? Kdo vodi Zdravstvena vprašanja Slovenije Na eno od križišč evropskih poti in na stikališča treh velikih evropskih narodnih skupin je postavljeno slovensko ljudstvo. Vsekakor pomembna točka v Evropi, na kateri more vztrajati samo narod, ki je v vseh ozirih močan in odporen, pred vsem pa biološko zdrav. Poglejmo danes, kako je torej z biološkim zdravjem slovenskega naroda in kakšno je zdravstveno stanje sploh v Sloveniji. Ljudsko štetje 1. 1921. je v Sloveniji naštelo 1,054.919 prebivalcev (nizko število gre na račun vojne in izseljevanja. Vsako leto se približno izseli 3°/«i» Slovencev), 1. 1931. pa 1,144.194 prebivalcev. Narast od 1921 do 1931 znaša torej 7,91% — najnižji v vsej državi, saj je n. pr. banovina Hrvaška dosegla 11,42%, banovina drinska pa celo 25,02% prirastka. Prvi trije elementi, ki vplivajo na vprašanje slovenske populacije, so: rojstva, smrti, izseljevanje Izseljevanje, smo ugotovili, zmanjša vsako leto število prebivalstva za 3°/oo. Rojstva zaznamujejo vsako leto povprečno precejšen padec, medtem ko je število mrtvih precej visoko. Oglejmo si nekaj številk za posamezna leta. Leto: Rojenih letno: V %: Umrlo letno: 1921 31.994 30,2 23.284 1927 30.846 27,8 19.313 1931 31.263 27,3 19.338 1937 27.106 22,1 17.758 1938 26.829 21,7 17.058 Že ob teh številkah moremo ugotoviti dvoje resnic: 1. od leta 1921 je padec rojstev konstanten, 2. v razdobju zadnjih sedem let (1933—1939) je padec katastrofalen. Vsekakor rodnost 21°/oo v Sloveniji, če upoštevamo, da ni bila nikoli visoka, ni še zelo slaba, vendar je pa katastrofalnega pomena pri visoki umrljivosti in izseljevanju. Umrljivost pospešujejo največ splošno slovenske ljudske bolezni: kap in srčne napake, rak in sarkom, umiranje dojenčkov in jetika. Visoko število smrtnih primerov zahtevajo tudi smrtne nesreče in uboji — velika zasluga alkohola. V nekem razgovoru je dr. B. Lavrič dejal: »Iz svojega opazovanja v bolnišnici mislim, da iztrebimo Slovence v nekaj desetletjih, če jim damo liter vina po dinarju in kolo za dvesto dinarjev.« Tu v tem prerezu si bomo ogledali pomen omenjenih bolezni. Naraščajo predvsem: kap in srčne napake ter rak v spremstvu Sarkoma. Medtem, ko padata jetika in umrljivost dojenčkov (ki je pa še vkljub temu v nekaterih predelih visoka), napadajo naše narodno telo novi sovražniki. Za kapjo in srčnimi napakami je umrlo v razdobju 1921—1923 5624, v razdobju 1933—1935 pa 8441 prebivalcev. Visok narast in najvišjo umrljivost izkazujejo zraven prevaljskega predvsem vinorodni okraji. Vsekakor moramo postati pozorni že ob tej ugotovitvi na vprašanje alkoholizma, ki vlada v teh krajih. Rak in sarkom zaznamujeta sledeči narast: v razdobju od 1921 do 1923 je umrlo 1593, v razdobju od 1933 do 1935 pa 2529 prebivalcev za rakom in sarkoraom. Vzroke narasta bodo morala ugotoviti strokovna opazovanja in študij biološke strukture slovenskega ljudstva predvsem glede na te dve bolezni. Jetika, ki je začela padati od L 1921., je zahtevala v razdobju od 1921 do 1923 8281, v razdobju 1933 do 1935 pa 5675 smrtnih primerov. Vendar ne moremo mimo teh številk brez ugotovitve, da pride približno po računih in ugotovitvah dr. R. Neubauerja na vsak smrtni primer vsaj pet težko bolnih Slovencev z odprto jetiko. Vsekakor torej še vedno zelo važno slovensko narodno vprašanje, ki mu moramo posvetiti vso pozornost in skrb. Prav tako je posebno v nekaterih, okrajih (omenjam predvsem Ptuj s Halozami!) pomembno vprašanje umrljivost dojenčkov. Tako je 1. 1930 od 32.064 živorojenih umrlo v prvem letu življenja 3910, 1. 1931 pa od 31.264 živorojenih 4323 otrok v prvem letu življenja. Na 100 živorojenih je umrlo v prvem letu življenja 1. 1921 17,1, 1. 1931 13,8 1. 1935 pa 12,0 otrok. Svoj vpliv na splošno umrljivost v Sloveniji imajo še druge, predvsem nalezljive bolezni, vendar so omenjene štiri najpomembnejše. Zdravstveno skrbstvo v Sloveniji ne odgovarja potrebam. Mnogo je vzrokov, med prvimi pa je gotovo pomanjkanje sredstev (nasledek centra-,vma). Medtem, ko so v Belgradn zidali krasne bolnišnice, mi nismo dobili nič drugega kakor prizidke v Ljubljani (neopremljen), v Mariboru (neopremljen), v Ptuju (delno opremljen) in izolirnico v Slovenjgradcu. Seveda s® °*> takšnem prerezu odpira mnogo vprašanj, kakor: reorganizacija javne zdravstvene službe (norma ubožnosti je mnogo previsoka!), popolne slo-^.nske medicinske fakultete s potrebnimi in potrebam odgovarjajočimi klinikami, zdravstveno zavarovanje poljedelskega delavstva itd. O vsem tem bo treba še pisati in pripraviti vse potrebne načrte za dneve, ko bomo reševali svoje zdravstvene probleme Slovenci sami! Musek K. Vitko. pri naših samoupravah statistiko? Edina izjema jo ljubljanska mestna občina, ki se pa pri 'tem omejuje -na .področje Ljubljane. Vsi drugi se pa zadovoljujejo z rezultati naše osrednje statistike, katere ipodaitiki pa niso vedno najzanesljivejši1. Zlasti če pomislimo na taimkajšnjo organizacijo dela in na šrteviline možnosti -raznih napak, ki dajejo tudi pri najtočnejšem delu bolj ali manj nepravilne rezultate! Kaj dola maša banska uprava? In vendar, če hočemo napraviti ikora-k naprej, moramo vedeti, kaj in kakšno iimauno in v čem napreduje-mo. Tut nam ne kaže drugega -kot izibira -med delom iin neredom. Zadnji dogodki v svetovni politiki nam prav nazorno .kažejo vrednost zanesljivih statističnih podatkov. Uspeh brezmesnih dni ‘Jugoslovanski^ kurir« poroča o uspehih naredbe a potrošnji govejega ii:n svinjskega mesa nn ugotavlja, da je použitev 'po izdaji te 'naredbe narasel za 10 do 15 odstotkov, namesto da bi bil ipadel, kakor je m a redi) a hotella. Na deželi, kjer jo nadzorstvo praktično nemogoče, pa da ise je začela prava spekulacija (kmetov z govejim in s-v tujski rn mesom. Zatq predloga, naj se zniža klanje živiine po mestih tudi .po količini, razen itega naj bi pa oblastveni organi tudi pri zaseb-nilkih 'nadzirali, da se uredba upošteva. Nam se zdi prvi 'kakor drugi -nasvet precej 'brez praktičnega smisla. Če so -bo klalo manj živine po mestih, kjer ibo nadzorstvo, se jo bo pač zaito klalo tem več na deželi, kjer -tega inadzo-rstva -ne bo in od ikoder bo zlahka -11 ušlo meso pot v ime-sta — ina ta ali oni način. Uspeh 'bo samo 'ta, da bodo ljudje porabili več mesa od živine, iki ni bila klana, kakor zahtevajo zdravstveni predpisi. Kafko si ipa predstavlja .list nadzorstvo pri zasebnikih, res ne vemo. Praktično bi 'bilo mogoče to narediti samo na ta način, da bi hitro nastavili nekaj tisoč jedilnih 'nadzornikov. Sicer ne dvomimo, da bi takih nadzornikov, primerno plačanih seveda, ine bilo mogoče dobiti. To bi 'bilo prerivam ja okoli tajništev vsakokratne »maše stranke«! Samo zdi -se nam, da bi bilo tako številno nadzorstvo talko drago, da bi 'morali zanj -naložiti takoj inovo -užiitmino, ,na meso seveda, le ustanoviti zanjo nov osrednji fond v Bel-gradu. Potem se pa lahko zainesemo, da bo použitek res padel, pa ne samo svinjskega in .govejega mesa, ampak tudi drugega. I\n marsikaterih drugih živil povrh. A pa-del bo, ne da ibi se bilo treba -tem nadzornikom mučiti z dolgočasnim pregledovanjem. Ostali bodo marveč lahko kar doma in premišljevali o neutrudnem delu za »mašo stranko«;. IIaši ZA MEJO V idrijski kotlini iščejo premog V idrijski kotlini so v preteklosti že večkrat iskali premog in to na podlagi geoloških dognanj. Pred kratkim pa so .spet začeli iskati, -kakotr pišejo italijanski listi. Sicer so vrtali v zemljo že vse preteklo leto, toda' izara-di pomanjkanja denarja se vrtanje ni Obneslo. Zdaj .pa je prevzela dela- država in tako si olbatajo več uspeha. Slovenci smo sicer veseli naravnih zakladov v svoji zemllji:, toda včasih so takšni zakladi dvorezen meč, kajiti na slovenski zemlji nastajajo na ta način velike kolonije tujega delavskega, uradniškega in -trgovskega elementa, ki ne osta-nejo brez vpliva na svojo slovensko okolico. Zamejski Slovenci in vojna Vstop Italije v vojno iima itudi za slovenski narod izredno važne nasledke, ker je bila s tem pritegnjena v sedanji vojmi ime-tež tudi tisita tretjina slovenskega naroda, ki živi v italijanskih državnih imejah. Koroški Slovenci so -bili tako že prej soudeleženi v nemških vojnih akcijah. Na ita način je že okrog 700.000 Slovencev, ki predstavljajo več kakor .tretjino na našem strnjenem inarodinem ozemlju živečih -slovenskih ljudi, deležinih grozot im udarcev sedanje vojne. Slovenska kri jo ite-kla in -tečq na vseh ibojiščih in frontah, ki so se itokrat izoblikovale v Evropi, tako -na Poljskem, ma Norveškem, v Nizozemski, Belgiji in Franciji. Tekla bo v Alpah na francoski meji, na sredozemskih obrežjih, v Libiji in A.be-siniji... Naši izseljenci po zahodnih evropskih državah so zaradi -tamkajšnje vojne zašli v zelo težak (položaj. Rafaelova družba je naprosila bansko upravo, da se izavzame zanje im jiim nudi pomoč. (Izseljenski vestoi-k -št. 6., 1940.) Urejevanje slovenske izseljenske službe je predmet mnogega preučevanja, posvetovanja in dopisovanja Rafaelove družlbe. Vse je kazalo, da se bo izseljenska silužba za Slovenijo prenesla iz Belgrada v Ljubljano, kar je neogibno -potrebno. Vendar je mas-tal zadnje čase v tem pogledu zastoj. Eno je gotovo: s tem trpi maše izseljenstvo im ves slovenski narod veliko škodo, saj smo v item pogledu bili vsa leta zapostavljeni. Se mnogo truda -bo, preden se bo 'tudi to vprašanje uredilo. Izseljenske denarne pošiljke iz Nemčije ustavljene Izseljence, ki so pustili v Nemčiji svoje prihranke v upanju, da jih bodo slej q.li prej lahko .spravili domov, je težko prizadelo obvestilo, da je to sedaj povsem izključeno zaradi strogih -devizinih predpisov oziroma pomanjkanja deviz. Mimo tega Nemčija letos tudi ine bo 'Sprejemala delavcev, ki bi hoteli denar 'pošiljati v svojo domovino. (Izseljenski vestnik št. 6., 1940.) Ošlak Ferdinand: Spomini na osvobodilne boje za štajersko m Korošho v letin 1918-1920 (Nadaljevanje.) Predstojnik sodišča, ki ni priznaval vojaškega postajnega poveljstva, v zaporu, kjer je postal politično orodje prekanjenega dr. Kamnikerja. Že prej sem popisal, kako so radgonski Nemci 20. januarja leta 1919., ko je prišel šef amerikanslke vojme misije v Radtgono, po Kamnikerjevih navodilih razobesili nemške zastave in kako smo mi potem s paitro-lami dosegli, da so jih odstranili. V ti zadevi je častniški namestnik Špes prišel 'takrat tudi v poslopje okrajnega sodišča v Radgoni, kjer je naletel na takratnega sodnega predstojnika dr. Wazasza. Na Špesovo poročilo, da je vojaško ipostajno poveljstvo odredilo takojšnjo odstranitev nemških zastav, mu je predstojnik sodišča od,govoril v nemščini takole: »Ne pozinam nobenega vojaškega postajnega poveljstva. Jaz sem tukaj neodvisni predstojnik sodišča«. Šele, ko je uvidel, da se Špes .s svojo patrolo ne šali, je odredil, da je bila zastava odstranjena. Ko smo odbili napad nasprotnikov in smo spravili na varno vstajnike, njih-ne podpornike in talce, sem prišel v pisarno postajnega poveljstva, ravno ko sta dva vojaka z nasajenimi bajoneti -pripeljala predstojnika -sodišča dr. Wazasza. Že od daleč sem mu bral z obraza, da je pripravljen na vse. Bil je to .majhen mož skrivljenega hrbta, čeprav -neznaten, pa zelo samozavesten, kakor večina njegovih takratnih poklicnih tovarišev, ki jih je zapustila stara Avstrija in ki so se šteli za nekakšne polbogoive, kakor da bi bili obdarjeni z nezmotljivostjo. Tako globokega ipoklona, kakor ga je do emr-ti preplašeni sodnik takrat napravil pred menoj, sem bil v življenju le rediko (Nadaljevanje na 4. strani.) KULTURNI L.)^š.E...REYIJE.j SODOBNOST (Št. 6.) Za stoletnico Čajkovskega je napisal L. M. Šker janc članek, v katerem riše slavnega Rusa, komponista Patetično simfonije, Evgenija Onjegina, 'Pikovo damo in intinogili drugih del, ki so ipo svoji kakovosti neenaka. Na eni strani lahkotne popevke, na drugi dela transcendentalne globine in vrednosti. Njegovo delo ne kaže ravine linije, pogosto jo polskušal ugoditi povprečnemu okusu, trudil se je ugajati. Kadar se mu je to zastudilo, se je zatekel v samoto* in napisal melodije, »kakršnih svet dotlej ni slišal«. Škerjanc razbira pri njem dve razvojni doibi, prva je poljudna, druga pa globlja, njen višek je 6. simfonija. Končno pravi Škerjanc: »Delo Čajkovskega izpričuje, da jo možno tudi v oblikah in sestavah, lastnih okcidentalinemu kulturnemu krogu najti, izraz svojstvenim hotenjem narodov, ki niso sodelovali pri utemeljitvi klasičnih idealov umetnosti. S toim kaže pot bodočnosti zlasti maliim narodom, katerim še niso bile poverjene večje naloge v gradnji človeške kulture in kamor *se sunemo prištevati.« — Novela P r e ž i h o v e g a V o r a n c a , Trije poisvetinjaki, je napisana z isto posebna .močjo, ki jo razodeva njegova dosedanja proza. Kmečki stavek, ,kakor ga resnično slišiš iz uist našega kmeta, sicer ne teži za literarno blagog.lasnostjo, marveč hoče biti pristen, resničen, čeprav trd in malobeseden. Prežihov Vprainc ima srečno roko za izbiro motivov, kjer more načenjati — čisto neprisiljeno — družabno problematiko naših dni, obenem pa ohraniti preprostost in enostavnost. Sicer morda podvomiš v njegolvem delu v to ali ono, na primer v tej noveli v prepričevalnoisit njenega konca, postave, ki jih vidiš pred seboj in njihovo okolje, to oboje 'pa ostaja živo in življenjsko resnično. L'i 1 i Novy priobčuje pesem Letina, R u d. K y o v s'k y inada I j uje Pripombe k načrtu avtonomijo za Slovence na Koroškem in popisuje dogodke ob nastajanju in predložitvi načrta v letu 1925-26, dalje na ženevskem 'kongresu leta 1927. in 1929. ter končna ob njegovi odklonitvi. — I. G r u -d o n je izprožil nekaj »puščic«, in zabavljic. — Milan Šega nadaljuje prozo Ar-notiovi, o kateri simo zadnjič pomotoma zapisali, da jo končana. Kakor navadno večina mladih, je tudi Šega segel v svoje mladostne spomine, ki so mestoma dobro napisani, tako tudi odlomek v tej številki. Vendar bi rsi človek želel nekoliko več od go- lega, mrzlega pripovedovanja, nekoliko tiste zavzetosti, ki jo mora občutiti slednji mlad olorvek, ko se spet srečuje s svetom svoje zgodnje mladosti, im morda nekoliko ostrejšega obračuna s tistim, kar v n jem ljubi in kar odklanja. — Cene Logar nadaljuje daljšo razpravo Vrednostno normativni m socialni temelji lepote in umetnosti, ki v njej govoiri o posebnosti predstav lepega, o vrednostno teoretičnih osnovah lepote, določuje konkretno nalogo umetnosti, govori o faktorjih, ki povzročajo posebnost lepotnih predstav itd. Razprava je gotovo dober prispevek k filozofiji estetskih problemov. — Andrej Beličan objavlja prvi del svojih Sodobnih razmišljanj, v katerih so obreiga tudi ob naš liist in naše pripombe k Poljančevem članku v prejšnji številki Sodobnosti. Ne mislimo se spuščati z njim v polemiko in v premlevanje trditev njegovih razmišljanj, v katerih si je nadel nalogo »osvetliti, zgodovinsko vlogo te demokracije (to je liberalne) in pokazati njem vseskozi utcpjstičmii in nerealni značaj v današnjih zgodovinskih pogojih«. Naj Andrej Beličan ne misli, da smo mi zagovorniki »starega demokratičnega sistema«, »gole liberalne demokracije«. Dobro se zavedamo njeniih napak in njene sedanje neučinkovitosti. Vendar pa bodo 'kljub vsemu načela, ki iSo bila izražena v deklaraciji o človeških in državljanskih pravicah, še vedno tista, ki jih bo visako pravo urejanje .sveta moralo postaviti v svojo podstavo, obenem pa jih izpopolniti v smislu realnega, naravnega pojmovanja človeka in sveta. Človek bo moral končno le spoznati, da se v protičlo-vešlco zamisli in konstrukcije človeška narava ne da trajno ukloniti, niti s tiranijo. Kdor to zanika, »miži pred osnovnimi dejstvi«, pred naravo človeškega bistva1, ki mora biti izhodišče učinkovitemu družabnemu preurejanju in borbi proti vsakršnemu nasilju, nasilju v imenu kapitala, plemena ali iraz-reda, borbi za resnično zagotovitev osnovnih človeških osebnih pravic. To pa ise ne pravi vračati svežost »ovenelemu cvetu liberalno demokracije«, to ne pomeni vnemati se .za liberalno, parlamentarno in plu-tokratično demokracijo, marveč težiti iza novo in maravnejšo človeško skupnostjo — kljub vsem neveselim perspektivam današnjega d,ne, kljub temu, da velike odločitve lahka za dolgo onemogočijo uresničenje takih teženj. Marsikomu ,se zdijo take misli danes nesmisel. Toda nikoli ne more do konca zamreti nadaljevanje vseh velikih naporov dosedanjih demokratičnih borb, ki so z njimi vstajali mali narodi in ki jih je narekovala človeška narava sama, neprestano ležeča iz narodne, gospodarske ipa tudi vsake druge siižnoisti. Dinamika talkah borb bo ostala. Preko njih bo peljala pot tudi k celotni rešitvi človeških vprašanj, k resničnemu socialnemu in družabnemu napredku, k celotni preosnovi. No moremo pomagati, če se take misli zdijo Beličanu »na moč zabavno čtivo«. — Sledi Politični obzornik, Kritika, Gospodarski pregled, Gledališče, Film, Kronika. u. UMETNOST »Umetnost«. Ker bomo po zaključku četrtega letnika »Umetnosti« prinesli oceno vsega letnika, zato .se ob novi deseti številki ne mislim podrobneje ustavljati. F. K. Kos jo prispeval uvodni sestavek »Rembrandt 1 [armensz vam Ryn«, Iki je pisan s toplim čustvom občudovalca velikega flamskega mojstra. Lojze Bizjak nadaljuje svojska razmišljanja »o umetnosti«. Dr. Dragotin Cvetko jo napisal predavanje »O nacionalizmu in umetnosti«, Edu Stadler ipu o nemškem slikarju C. D. Friedrichu. Med večinii enobarvnimi reprodukcijami Rembrandtovih in Cezannovih del je detajl iz aktualnega slovenskega dela Goijimira A. Kosa »Bitka pri Krškem« in nekaj reprodukcij del lonetu Kralja. Primerno bi bilo, da bi v eni prihodnjih številk posvetila »Umetnost« pozornost velikemu Kosovemu konceptu, ki predstavlja pomembno pridobitev v naši slikarski kulturi. V rubriki »Iz umetniškega sveta« je nanizana vrsta dogodkov zadnjega meseca, tako slikarske razstave v Mariboru, Celju, Ljubljani ter pregled reproduciranih del. K. V. Ob zaključku sezone v ljubljanski drami Zadnja letošnja predstava v naši draimi jo moderna salonska komedija poljskega pisatelja Niewiarovicza »Ljubim te«. Igra nima drugega namena kot dve uri nedolžno zabavati občinstvo, kar so je duhovitemu spretnemu ipiscu itudii posrečilo. Igrala sta S. Jan in Vida Juvanova, ki sta v svoje delo vlažila mnogo skrbi in prizadevanja ter igralskega znanja. Igro je zrežiral dr. Kreft. — Ker smo jeli prinašati poročila iz naše drame šele z reorganizacijo »Slovenije« v maju, zato no moreim pisati resume-ju o delu sezone 1939/40 v ljubljanski drami. Prihodnjo sezono pa bomo svojo bralce obveščali o predstavah takoj po premierah in jim skušali čim bolj neposredno približati delo slovenskega Nurodnega gledališča, ki nosi na sebi vellik delež našega kulturnega prizadevanja, fin ga spremljati z vediniim zanimanjem. K. V. NAS KNJIŽNI IBP j Nova založba u Ljubljani, družba z o. z., Kongresni tr£ priporoča axja 20 ZvezKov z uvodi in opombami Izid. CanKarJa. Ti spisi niso samo naš naj* obširnejši narodni ieUst, ampali so najpogumnejša izpoized slov. duha. Iz lastne založbe se še posebej priporočajo: Finžgarjevi zbrani spisi (8 zvezkov); Fr. Stele: Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih; Vurnik: Uvod v glasbo; Kelemina: Literarna veda. - Pisarniške potrebščine. Knjige Mladinske matice Izšle so knjige knjižnice Mladinske ima-ti co kot dopolnilo k zaiključeineinju enajste* mm letniku »Našega rodu«. NajimlajŠi® bralcem je namenjena knjižica ^Upornuce«* ki jo je v poetični, ritmični prozi napisi Josip Ribičič. Zgodbica iz življenja čel)d bo doživeta bržkone topel sprejem med slovenskimi abeced a rčki, Knjižico ikra® zelo posrečene in okusne ilustracije Marije I rčkoive. — A mošt Adamič je napisal p°' vest o koncu vojne z naslovom »Ljudje/ viharju«. Preprosto, nazorno slikanje življenja slovenskih vojakov v manjšem g°' ruškem kraju proti koncu svetovne vojn6 z dramatičnim viškom in srečnim konce® bo. mladim bralcem in bralkam po svoje približajo čas, ki so ga živelj, njih starši nn katerega nasledki še iniso za nami, k« smo že v novih usodni,h dneh. Tretjo knjigo »Zakladi svata« je po raznih ,virih priredil Pavel Kunaver in seznanja bralce v njej z 'bombaževimi plantažami v USA, * delom na gumijevih nasadili, piše o pridelovanju čaja, pridobivanju dateljnov, 0 kitajskem fižolu — soji, oranžah, tikove® lesu itd. Mladinska Matica vrši is isvojim del°® pomembno funkcijo uspešnega vzgojne!!11 dela med slovensko mladino, čas in njegove velike neizprosne zahteve na slovenskega človeka, ji dajeta vedno novih nabil in ipobifd ter usmerjata injeno prizadevanj6. Lepo iin izvedljivo bi bulo, da bi imela kmalu vsaka slovenska družina za svoje naj" mlajše drobno knjižnico.1 izdaj Mladinske Matice. £ y. Kulturne drobtine Rusija jo prodala Jugoslaviji 20 fUm°v' (Sl. Narod 20. VI. 1940.) Poiročajd, da je Rusija kupila za 80.000 dinarjev slovenskih knjig. Državino pravdništvo v Ljubljani je ipre' povedalo prodajati iin širiti knjigi: Torkar-Pirnat: »Blazni krono«« iin Fran ErjaveC' »Slovenija iin Slovenci«. V Oslu jei začet izhajati nemški dnevnik z nasilovom »Deutsche Zeitung« (Neim®6* časnik), ki je namenjen nomUiim vu-Ju<'c'7in in naseljencem na Norveškem i* k«te»eg8 naloga je, »da še tesneje spoji ypzi, Jni ve' Žejo nemški in norveški narod«. Cf-lim »Osemnajstletna«. Češki filmi so pri m8* sprejeti vedino z veliko simpatijo .iin razumevanjem. Tudi film »Osam n ujs 11 ot n a«. *■ ga jo snemal znani češki režiser Cikan, F doživel iprecejcen obisk. Film je izdelam R povesti ineke poljske pisateljice (produkcija AB ni navedla imena, meni pa ” raj žanika« ni na ruizjpolugo), ki je izliaj®*8 »Pražanki«. Lij er a ra j koncept nima v)Sli 0 cone, izvedba sama nas ni mogla posebn zadovoljiti z estetskega vidika, vendar J6 naišemu občinstvu ljubo že to, da sliši , platna češko govorico, in to je tudi nekaj- Urednik in izdajatelj: Vitko Musek, LjubijaC* deježen. Pred vsem me je prosil ,za milost ter mi izročil večjo vsoto denarja, ki ga je imel pri sebi. Preden sem ga pomiril, da je brez strahu za svoje življenje, sem ga kot za odgovor na njegovo isvoječasno iz-javoi, da ne pozna našega vojaškega poveljstva, iprav resno vprašal: »in danes poznate vojtaško postajno (poveljstvo?«,, na- kar je povesil oči in nervozno izpraznjeval svojo žepe. Odredil sem nato, da naj ga vtaknejo v skupni vojaški zapor, kjer so že sedeli dr. Kuimniker, Kodofič in cela vrsta drugih radgonskih veljakov. iPp sklenjenem premirju, ko smo ujetnike in tulce izpustili, me je obiskala žena dr. Wazuiszu s hčerkami. Prosile so za denar, ki ga je pri aretaciji izročil, zagotavljajoč ine, da je moža o/ziroma očeta sram, če bi moral sam priti ponj., Poslali sem jih v pisarno postajnega poveljstvu, kjer jim je bila turni deponiranji vsota vrnjena, Pozneje sem slišal, da je tudi dr. Wa-zasz pravosodnemu ministrstvu na Dunaju v imenu sodišča, ki* mu je načeloval, napisal dolgo poročilo o »grozodejstvih«, ki so jih baje bili Radgončani iin seveda tudi on in njegova družina., njegovi sodniki in uredništvo od slovenskih vojakov med našo okupacijo, posebno med boji, deležni. Spodbudo za ta korak mu je v skupini ječi sugeriral sum dr. Kamni,ker. Slednji se je prav dobro zavedal, da bodo v Gradcu in na Dunaju vsa njegova ter Kodoiličeva im Stiirghova politično-aigitucijsko pobarvana listina im pismena poročila o bojih im protesti zoper slovensko okupacijo, podprti s poročilom neodvisnega sodišča, ki je dogodke popisalo im »krivice« naznanilo iz lastne iniciative — sedišča tega navadno ne delajo — dobili še veliko verjetnejše in učinkovitejšo ozadje, v čemer je, kakoir so pokazali poznejši dogodki, zvita buča popolnoma uspela. Dunajska in z njo vred ne mala tudi grašku deželna vlada sta namreč vse ma ta mučiti zbrumo gradivo o slovenski zasedbi Radgone znali dobro izrabiti za svoje nadaljnje političmo-diplonia-tičmo korake in jima končno pomagali, du sta za svojo republiko rešila Radgomo im njen okraj. Nauk, ki nam ga daje tudi ta primer, potrjuje znano dejstvo, da je najvažnejše, da pridejo vedno mi povsod pravi in zmožni ljudje na prava -mesta. Kakor je bila Maistrova izbira nadporočnika Zeilhoferja za poveljniku Radgone srečna, tako je bila določitev maših ljudi, ki so reševali diplomatsko stran Radgone mu mirovni konferenci, bolj slabo zadeta. Z orožjem smo Radgono držali, varovali im zmagali, ker nas je vodil pravi mož. Vse to je bilo pa zastonj. Radgono so dobili tisti, ki so k zelenim mizam poslali bolj bistre glave kakor mi. Nemški zdravnik zataji nadporočnika Kaučiča, da 11111 tako reši življenje. Nadporočnik Kaučič se je takrat, ko so izbruhnilo sovražnosti, nahajal kot bolnik v radgonski meščanski bolnišnici. Zdravil si je rano na nogi, ki jo je nekoliko' dni prej dobil v neki praski z nemškimi Avstrijci kot poveljnik slovenske posadke v Gmu-reku. Napadalci na Radgono so med prvimi spopadi, ko so bili okrog bolnišnice še gospodarji položaju, vdrli vanjo ter tam iskali in .zahtevali ranjenega s.lo vem sik ega častnika z namenom, da ga umore. Pravočasen Kaučičev beg r/, bolniško postelje na podstrešje ter čuistina beseda uvidevnega služ- bujočega mladega zdrav,niika-asistemita, ki jo je z mirno vestjo dal poveljniku pa-trolo, ki je proti vsem človeškim in mednarodnim vojnim predpisom priropotal v bolniško dvorane, da bi tam pokončal neoboroženega slabotnega ranjenca, da v bolnišnici nimajo nobenega slovenskega častnika, sta Kaučiču rešila življenje. Po odhodu pat role iz bolnišnice — obisk, ki bi se bil vsak čas lahko še ponovil — se je nadporočnik Kaučič svojemu rešf-telju tukoj lahko odškodoval s primerno protiuslugo, Telefoniral jo namreč iz bolnišnice ipreko telefonske centrale, ki jebilu v naših irokuh iti katere telefonski vod do naš jih vojašnic je še deloval, da je okrog bojlpišinice res vse polno sovražnih oddelkov, tla so pa bolniki po sobah, v katere udarjajo tudi krogle strojnih pušk iz konjeniške vojašnice, izpostavljeni nevarnosti, da jih ranijo ali pobijejo. Priporočal je obzirnost in previdnost ter svetoval, da nuj merijo niže. Nuši so to upoštevali. Vojaškega živinozdravnika Baša reši radgonski hotelir smrti. — Hrabro sodelovanje Baša pri naših protinapadih. Živinozdravni.k Baš, ki jo v Radgoni pri našem poveljstvu opravljal živino,zdravniško službo, je v noči, ko so :se začeli spopadi, prenočeval, če se ne motim, v hotelu »Kaiser vom Oesterreich« ali pa v goistilini »Brauhaus« kakor narednik Gospoda,rič. Ker je Baš v Radgoni nosil civilno obleko, tam niso vedeli, kaj da jo in da je v službi slovensko posadke. Ko jo začelo pokuti, prileti hotelir k njemu rekoč, du naj mu da vse svojo papirje, da vso skupaj skrije. Dejul mu je, du če vderejo napadalci v njegovo sobo, nuj reče, da jo vinski trgovec, kar bo tudi on P°' trdili. v Kmalu nato so od hotelirja z orožjem rolki zahtevali izročitev slovenskega čas niku, ki da baje stanuje v hotelu. Hote’’ jo dejal, da razen vinskega trgovca, ki \ v civilni športni obleki, nima nobenega bjjj ca v hiši. To jo putroli prav mirno 'lK>t, |u tudi sam Baš, in ko je slednja preglP8?$ in preiskulu še njegovo sobo, je bil p reišein. . Ko -so našo četo izpraznilo Dolgo M1 je bil osvobojen tudi Baš, ki so nam A. kmalu pridružil tor sodeloval v nad8 5 njem preganjanju nasprotnika. OIkirozj’ ^ puško, bajo potom. in ročnimi granatam' pozneje vodil napadajte patrole ter P",, v-no in hrabro preganja) umikajočo se ražjniiko z roba imesta jn jz okolice. Zena računskega podčastnika Jurcp si z bistroumnostjo reši življenj?- id' Moj radgonski prijatelj in tovariš na6 g ni,k jurcu, ikj jo bil primorski rojak, J. v svojo ženo stanoval v Gornji Rudg08 A Spodnjem »grisu«. Kot raČu-nsiki jo v noči, ko so izbruhnili boji, j>ren