PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Odi Mata J« *.00
......M MM» JlUlff I«. 1»M. HttiH*
lllhula. mêm Ifct âm «f Ci—11 «C Mink t.
on.
CHICAGO. ILL« ČETRTEK. 10. APRILA (APRIL 10). 1S4I
Subscription K.00 Y.arly	ŠTEV.—NUMBER 71
Accaptanca 1er aaaillnç at spécial r»t» »f po.tagj pruvukd	|gctlonI1 ^^^ f*,0^ immi*01*0''"* T	|9|8'
vrgla nove motorni note na balkansko fronto
f ,ike čete formirale novo bojno črto zapad-od Solun», prUtaniičnega mesta ob Egej-Ln morju, ki w ga za^dla Hitlerjev« kolo-1 Ju goda vi j« prerezana na dvoje po na-
?idp okupaciji Skoplja in N«a. Premier Churchill ponovno apeliral na Ameriko za Loč. Angleži vkorakali v italijan.ko luko j, Rdečem n»9rju, Nemci m Italijani pa prodirajo naprej proti Tobruku
10 anr,—Bataljo-1 Drug« sem dospela vest pravi, , Jih motornih in oklop- da Jugoslovani prodirajo naprej SStSognjs «) di- od Skadra, italijanske luke v Al-KrS luko pri Ate- b«ijir ob reki Drini. To 8* j. ' L tuClam na novo priželo po zavzetju Skadra. V Razteza od Ja- bitki z Italijani, ki se je vršila »crt10 Aihaniio in pri Kukasu ob Drini, so Jugoslo-
zmagali in ujeli več ato fars glase poročila, ki so do ^ov.
%m danes zjutraj. Priča- Belgradska radiopostaja se je k ge da se bodo nemške in po večdnevnem molku sinoči ¡inie armade danes zdru- oglasila. Naznanila je, da so bližini albanske meje. Nemci vrgli na stotine bomb na khstvo jugoslovanske oboro- mesto. Del Belgrada je v razvade skuša zabiti zagozdo v linah. Bombe so ubile mnogo nlni Albaniji, da ta naveže ljudi, med temi Slovenca Kulov-z grškimi četami pri Ohrid- ca, duhovnika in voditelja slo-
1 venske katoliške stranke, ki je , i bil tudi član vlade. Kulovec je GMa. 10. apr.-Vrhov- bU yčen|j ^^ v Ljubljani.
loveljstvo poroča, da so grške	'	TA ... , .
k katere sTbile izolirane v	9 apr.-Italijanske in
Kim Macedoniji po nemški nemške čete »o pričele po oku
moraste
Kr?e bilo ubitibl—Jkrugi Ubijski iu.ob
. sto milj vzhodno od Derne in od-10. apr.—Tu poročajo, da I daljena je samo 75 milj od egipt-ila Jugoslavija presekana na ske meje. Uradni komunike e po nemški okupaciji Niša pravit ^ bo Tobruk kmalu za-koplja, mest v južni Srbiji seden po italijanskih in nem irjeve čete so oddaljenečetah. 'Imo petnajst milj od al-|	^ T^J
EJgiT	Kairo, Egipt. 9. apr.—Uradno
1 poročilo pravi, da angleški in
Jeklarji dobili zvišanje plače
I ^Ui UVI1U pavi, uo oiiRiMn, »••
rhovno poveljstvo pravi, da I avstralski leUlci vodijo nepre-ilijanske čete zasedle Kranj, rtane operacije, da zaščitijo stra-penija, dočim so italijanska tegične koncentracije vojaške a metala bombe na Sibenik, na kopnem in nove pozicije toniščno mesto ob dalmatin- v vzhodnem delu Libije. V spo-obrežju	padih v zraku ao včeraj uničili
tadon, 10. apr.—P r e m i e r 14 sovražnih letal. Kje ao ae bit-;hill je včeraj v svojem go- ke vršile, poročilo ne omenja, v parlamentu neposredno B#fU|L 9 apr.—Nacijali tisk iral na Združene države, naj več ne piif 0 jugoslovaniki ar-*. da bo ameriško orožje in madi( temveč le o arbaki. Namen m material prišel v angleške je jasen ln kgie bodoči razvoj. Iz apela je jasno, da Chur- Med drUgim naglaša, da nem-zeli, da ameriške bojne lad- jke armade oavajajo koae «tare-remljajo parnike, ki vozijo ga nemškega ozemlja, pokrajine V v Anglijo.	pri Mariboru, v katerih žive Slo-
airo, Egipt. 10. apr.—Angleži venci in ao spadale pod Avstri-iaznanili, da so vojne opera- jo pred izbruhom prve avetovne v vzhodni Afriki bile bistve- vojne.
toftčane z okupacijo Massau- Časopisi ao objavili resolucijo, italijanskega pristaniščnega katero ao sprejeli Hrvatje, živeta v Eritreji ob Rdečem mor- či v češko-moravakem protekto-To mesto je bila zadnja ita- ratu. Ta očita Srbom odgovorna trdnjava v vzhodni |noat za puč v Belgradu, ki je
končal mir in prinesel krvavo
Grči)a. 9. apr.—Nem-1 voino- Dftlie Urllia uPanJe» motorne in mehanizirane Ibodo N«mci r«*411 Hrvate izpod ** prodirajo od Jugoslovan- srbskega jarma.
proti jugu in nevarnost Kari Megerle, nemški komen-
■	bcxio obkrožile grško ar- tator, ki doetikrat izraža mne-J *> °doija nacijake sunke nje zunanjega urada, je opozoril
ob reki Strumi, se gla- Švico na uaodo, ki je zadela Ju-
■	objavljen komunike. Ko- goslavijo, ker ae ni hotela pri-
zveze med grškimi I družiti oaišču. Megerle je raz-"®"vciv vzhodni Macedoni- kačil uvodnik v švicarakem 11-"um v Vardarski dolini so stu Thurgauer Zeltung, ki je po-£ Potrgali.	. veličeval junaštvo Jugoslovs-
N'tvenoRibanjesejepri- nov- Ta J® vsebovel tudi svs-po nemški okupaciji rll°« ** * Uhko SviCa n<keg" ****-jugoslovanskega mesta dne Uhko znaJde v ■*tu»ciJ1' v »ilgarski meji Zasedba Doi- kakrlni i®	Jugoelavija in
* K Cedila umiku jukosIo- ukrat moral* demonstrirati Pkihr,.» ^^^^¡¡^ "svoje junaštvo. Megerle v svo-
iki
tor I
)U
apr-Sem do-|'ci in ji očlU,'da je naklonjena M' ^' dÄ i* Jugoslaviji, čeprav trdi. da je
^ ^ka. 'i
T*4 armada /..w-dla Qkr.«ri-rUKW*VIJ
so okupirali tudi
^«rajino v M-verovzhod-
jem komentarju udriha po Svi
Delavska tajnica odredila posredovanje
Pittsburgh, Pa., 9. apr.—Nepričakovana gesta Ernesta T. Weira, predaednika National Steel Corp., ki je naznanil, de bo plača delavcem v tovarnah te kor->oracije zvišana za deset odstot-cov, je po mnenju poučenih krogov odprla pot dosegi aporazu-ma med jeklarsko unijo CIO in torporacijo United States Steel. V tovarnah National Steel Corp. dela čez 20,000 delavcev.
Skoro gotovo je, da bodo vae ostale jeklarske korporacije sledile zgledu National Steel Corp. n zvišale plače na splošno. Minimalna plača bo zvišana na 72 centov na uro v vaej jeklarski industriji, kar pomeni, da se bodo letni dohodki delavcev povečali za $150,000,000.
Pogajanja med jeklarsko uni o in Carnegie-Illinois Steel Co., največjo podružnico United States Steel Corp., glede sklenitve nove pogodbe ao bila ei-noči pretrgana z naznanilom, da se bodo jutri obnovila.
Waahlngton. D. C« 9. apr.— Frances Perkins, delavska tajni ca, je sinoči naznanila, da bo federalni poeredovalni odbor posegel v stavko, katero je oklicala untja tfnfted' ©ectrical, Radio h Machine Workers CIO proti helps-Dodge Cooper Products Co., Elizabeth, N. J. Unija je šla boj za zvišanje .plače in izboljšanje delovnih pogojev. Kompanija ima za $30,000,000 vladnih naročil. V stavki je za-vojevanih čez 2000 delavcev. H
DELAVSKI ODBOR NASTOPIL PROTI KOMPANIJI
j
«Moriti ma§nat pojasnil stališč* papram unijatn
ALL1S-CHALMERS CO. OBNOVILA OBRAT
Akcija proti stav-kam se obeta
Delavska tajnica kritizirana
kit „X J oKupirall tudi
Ä'lVv M'v,'i,vzhod- Japonski Jriavnik
V.u?ïbv strahovit
m7'4n ^ Baikanu. I^?1- železniški pr<v
C'ï ; armade. Nem-
0 Pr°dirall pro-
A m * združili
wt,n 1 mami.
podaljšal bivanje v Moskvi
Moakva, 9. apr. — Joeuke Mat-suoka. japonski zunanji minister, je izjavil, da ostane v tem mestu nadaljnje tri dni. Prvotno je nameraval odpotovati v To-kio v četrtek, zdaj pe je odložil odhod do nedelje Metsuoka je bil včeraj goat ameriškega klanika L. A Steinhardta.
Waahlngton, D. C.. 9. apr. Ako predsednik Roosevelt ne bo ustavil stavk, ki ovirajo produkcijo bojne opreme, ta teden, bo kongres interveniral in spreje drastične zakone, da zagotovi neprekinjeno produkcijo za obrambo Amerike ter oboroževanje Velike Britanije in njenih zaveznikov. To je mnenje demokratskih in republikanskih voditeljev v kongresu.
Predsednik mora demonstrirati ta teden sposobnost mašiner je, katero je poatavil in ji poveril izravnavanje sporov med delavci in delodajalci. Ta mora pokazati, ali lahko naredi mir v industrijah, da bodo lahko pro-ducirale bojno opremo v obsegu, ki naj bi zajamčll poraz Nemčije, Italije in Japonake.
Kongres je sedaj na počitnicah in se ponovno sestane v svojem zaaedanju 15. aprila. Ako se do takrat situacija ne izboljše, bo kongres storil korske, de odstrani zapreke, ki ovirajo produkcijo, bojne opreme.
krevnave konflikta med avt-no unijo in Allls-Chalmers Mfg. Cb. po federalnem posredovalne^ odboru je bila pozdravljena. Sporazum je bil doeežen v manj ko 48 ureh, kar je po izje-vl voditeljev administracije dokaz. da U odbor uspešno vrši poverjeno mu nalogo
France« Perktna, delavska tajnica. je bila kritizirane, ker te-ročl Izravnavo sporov temu odboru šele potem, ko je te prisiljena Kritiki napadajo tudi , „ Rooeeveltovo adminiatracljo in 'jI očitajo, da noče pod vzet i od-' i«*,* akcije proti stevkarjem.
Waahlngton, D. ¿L 9. apr.— Federalni delavski odbor je naznanil, da je naatopil proti Beth-lehem Steel Co. pri federalnem okrožnem sodišču v Bostonu, ker , e ignorirala njegov odlok, da mora razpuatiti "nMviano" uni-o v svojih ladndelnicah v Quincyju, Mass. Kompanija je priznala to unijo kot predatav-nico delavcev prt kolektivnih pogajanjih kljub ¿filoku delavskega odbora.
Odbor zdaj zahteva od kom penije, naj navede vzrok, zakaj naj ne bi bila obtoiena žaljenja sodišča. Odlok, da mora razpustiti "neodvisno" unijo, je bil podan v februarju 1. 1939. V obtožnici ao imenovani uradniki kompanije kot krftHelji odloka.
Wllmlngte*, Del» 9. apr.—Eu gene G. Orače, predsednik Bethlehem Steel Co., je na letni iji delničarjev pqjaanil stališče kompanije napram delav skim unijam. Dejal.je, da kompanija ne zanika dslavcem pravice organiziranja lil da oni lahko odločijo, kdo naj jih repre-zentira pri kolektivnih pogajanjih, ¿e je odločitev v soglaaju « zakoni.
Orače je ilsljs im* mnogi ne razumejo politike njegove kompanije napram delavcem. Kompanija se ne more pogajati nobeno grupo, dokler katera ne dokaže, da v resnici repre-zentlra večino delavcev. Njena glavna naloga aedaj je pospešitev produkcije v jeklarnah ln ladjedelnicah, ki imajo za poldrugo milijardo dolarjev vladnih naročil.	_
Mllvraukee. Wia.. 9. apr.—Tovarne Allls-Chalmers Mfg. Co., ki so počivale 76 dni zaradi stavke, katero Je oklicala avtna unija CIO, so včeraj obnovile obrat. Okrog 7800 delavcev se Je vrnilo na delo na podlagi v Waahlng-tonu aklenjenega sporazuma med reprezentanti kompanije ln unije. Sporazum je bil doeežen s posredovanjem federalnih uradnikov.
Kompanija Je naznanila, da bodo tovarne obratovale noč in den, da se poveča produkcija, ki je bila ustsvljena zaradi stsvke. Kompanija Ima za- $45,000,000 vladnih naročil. Predata vniki kompanije ln unije se bodo Jutri sestali ns konferenci in rez-pravljali glede zvišanja mezde ki stopi v veljsvo ns dan obnove obrata v smislu sklenjenega sporazuma.
Hillman pohvalil kooperacijo
Pravica do stavke ne sme biti okrnjena
Waahlngton. D. Cm 9. apr.— Sidney Hillman, aodlrektor federalnega urada za produkcijo bojne opreme, je povedal članom kongreanega odaeka za militari-atične zadeve, "da ni bila kooperacija med delavci ln delavci še nikdar večja kot je aedaj." To je zlasti velike vrednoatl pri uvajanju alsteina vežbanja delavcev v tovarnah, ki Izdelujejo bojno opremo. On je priznal, da so se pojavila nesoglasja med delavci ln delodajalci, toda ta bodo Izravnala.
Domače
Pred člani odaeka ^e nastopil tudi William H. Davia, podnačel-nlk federalnega poaredovalnega odbora, ln se Izrekel proti sprejetju zakonov, ki bi prepovedovali stavke v obrambnih industrijah. "Nobene potrebe ni aa produkcijo bojnega materiala v Ameriki, ako postane dežela sužnjev," je rekel Davls. "Zgodovi na dokazuje, da so bile vse mili tarlstlčne ustanove, ki so se morale zanašati na auinje glede produkcije obrambne opreme uničene. Ako bomo rekli delav cem, da ne amejo stavkati, bi to pomenilo, da morajo delati proti svoji volji."
Davia je dalje rekel, da ae bi morali industriel in delavci zavedati odgovornoatl. Vzroki sedanjih atavk so tako očitni, da jih lahko vsak vidi. AroeriškMn-duatrljcl morajo brez pridržkov priznati Wagnerjev zakon in delavsko pravlp) do kolektivnega pogajanja.
MUwauška vest
Milwaukee. — Dne 2. aprila je tu umrla Roae Evanich, roj. Verbich, stara 35 let in rojena v | Turinu, 111. Umrla je naglo za krvnim pritiakom; v dveh urah je bila zdrava ln mrtva. V Milwaukee je prišla s starši vred lz Wenone, 111. leta 1919 ln tu zapušča alna, mater, štiri brate ln štiri sestre. Bila je članica dru-jštva 18 SNPJ, kjer je včlanjena vsa njena družina. Pogrebne dolšnoati je opravil Ermenčev zavod.
Is Cleveland«
Cleveland.—Dne 7. t. m. Je umrla Mary Oolobič, stara 59 let in doma iz Žužemberka. V Ameriki je bila 36 let in tu zapušča moža, sina in štiri hčere,—Dalje je umrla Amalija Kaainac, stara 29 let ln rojena v Clevelandu. Zapušča starše, dva brata ln dve sestri.—John Martinčlč, ki je ameriški državljan, se je te dni ponudil konzulu dr. Mallyju, da bi rad šel v stari kraj v vojno zoper Italijane. Martinčlč je star 50 let. Za časa svetovne vojne se je bojeval v avstrijski armadi.
Laborit zahteva izjavo o vojnih ciljih
London, f. apr. — Laborit Ri-chard Stokes Je ponovno v svojem govoru v perlamentu pozva' vlado, naj pojasni vojne cilje "Izjeva o vojnih ciljih je potrebna ln mora biti taka, da Jo bodo pemetnl Nemci razumeli," je kel Stokaš. "Povedati moramo Nemcem, da Anglija noče druge versejske pogodbe. Sedanje ne še metode, katerih namen je razbijanje nemške enotnosti, ne morejo biti uspešne." Stokesu je odgovoril Alfred Duff Cooper minister ze informacije. Dej« je. da ča« še nI zrel ze deflnltlv-no izjavo o angleških vojnih ci-IJlh.	'
Nov japonski napad na Kunming
Hongkong. 9. apr. — Japonski letalci so včeraj ponovno napa dll Kunming, vafcno mesto ob Jburmakl ce«tl. po kateri Kitajska
Francija prejeta ameriška živila
Poslanik Leahy zadovoljen z distribucijo
Toulon. Francija« 9. apr,—Potem, ko je na stotine otrok z ameriškimi zastavicami v rokah pozdravilo in se zahvalilo ameriškemu poslsniku Leahy ju zs poslana jim živila, je poslsnlk dejal:
"Po mojem opazovanju v Marselllesu prejšnji dan in se-dej tu v Toulonu sem sadovo-jen, da so vsa živila, katera je poslal v neokupirano Francijo Ameriški rdeči križ, bila razde-jena med otroke, katerim so bi-tudi nsmenjens. Sistem distribucije se izboljšava dnevno Povedal sem že Frsncozom, da je to šele začetek."
Po obisku Toulona se je Les-hy s člani svoje grupe odpeljal v Monte Carlo, kjer bo počival nekaj dni.
Washington. D. Cm 9. apr — Živila, ki st£ jih pripeljala dva parnlka v Francijo, bodo najbr-že zadnja, katera je dela Amerika Francozom. Po Izjavi uradnih krogov Amerika ne bo pošiljala živil Franciji za nafičeva nje lačnih prebivalcev, dokler bo trajala vojne.
Mnenje pretdp&ije, da Anglija Je proti nadaljnjemu pošiljanju ameriških živil Franciji. Ona je celo za pretila s poostritvijo blokade, ker je dobila dokaze, da Petatnova vlada kooperira f na oljsko Nemčijo.
Obramba zapadne hemisfere
O ječa« je vezi med ameriikimi državami
Chlcafo. 9. apr.—Wayne Chat-field Taylor, trgovinaki podtaj-nlk, je apeliral na trgovce in in-dustrljce za sodelovanje v naporih, katerih cilj je ekonomska obramba zapadne hemisfere ln ojačanje trgovinskih vezi med Združenimi državami Ijjtf":
m
Nemci izdali belo knjigo
o balkanski vojni
Berlin, 8 apr. — Kakor v poljski in škandlnavski fazi vojne, je Nemčija tudi sedaj izdala belo knjigo z namenom, da opraviči svojo akcijo na Balkanu V tej knjigi je rečeno, da Je bila politika Jugoalavije in Ortij« že pred dvema letoma v naep»«i)u z naglašeno nevtralnostjo.
dobiva bojni material, z bombami. ki so zanetile velike požare in poškodovale več poslopij.
Ml up*
je ekonomska obramba prav tako važna kot milltarlstlčna. Taylor je govoril pred voditelji Čl-kaške trgovinske organizacije.
"V sedanji situaciji je ekonom-aka invazija po protlamerlšlcih Interesih predigra bolj resnih dogodkov," je dejal Taylor. 'Ta je običajno spremljena s kvarno propagsndo in špionažo. Ako se ne bomo pripravili zs ustavitev ekonomske invszije teko kot se zs preprečitev mllltsrlstlčne Invazije, tedaj bomo morali nositi odgovornost zs posledice."
Taylor je rekel, da je evropska vojna ustvarila pogoje za tesnejše trgovinske odnoša-je med Severno in Južno Ameriko. Združene države morajo prevzeti vodstvo v kampanji, da se zveze utrdijo ln ojačijo. Dosega tega zavisi v veliki meri od ameriških industrijcev in trgov cev.
» i ^
Clayton Lane, bivši trgovinski ataše v Johannesburgu, Južnoafriška unija, j« tudi govoril. Na glašal je zlasti, ds je Južns Afrika postala važno tržišče za ameriške produkte. Južnoafriška unija želi dobiti ameriške stro-je ln Industrijske produkte v zameno za volno ln kovine Lane bo kmalu prevzel novo službo kot ameriški konzul v Kalkuti, Indija.
Zbiranje prispevkov za Jugoslovane
Chicago.—James B. Forgett, načelnik čikaške postojanke Ameriškega rdečega križa, je naznanil, da U postojanka sprejema prispevke za pomoč vojnim žrtvam v Jugoslaviji, Vsi prispevki bodo izročeni Ameriškemu rdečemu križu, ki Jih potem pošlje Jugoslovanskemu rdečemu križu. Nekaj ur p«» naznanilu zadnjo nedeljo, da Ja Nemčija napadla Jugoslavijo, Je Ameriški rdeči križ obljubil pomoč. Avtorizirel Je potrošnjo | milijon dolarjev za nakup bil-j ga. Prej Je U poalal kablogram Jugoalovanak*mu rdečemu križu s pozivom, nsj ugotovi vrste ! blags, ki gs Jugoslavija najbolj | potrebuj*.
MURRAY KONFE-RIRAL Z URADNIKI FORD MOTOR CO.
Stavka bo morda kmalu končana
STEELMAN NAZNANIL SPORAZUM
Detroit. MlchH 9. apr.—Nekaj novega se je včeraj zgodilo v Detroltu. Philip Murray, predsednik Kongresa industrijskih organizacij, je namreč prišel v urad Ford Motor Co. in nI bU vržen ven. On je priletel v Detroit lz Washingtons, ko je governor Murray D. Van Wago- ' ner po telefonu apeliral na predsednika Rooaevelta sa posredovanje in naglaail, da jo navzoč-noat predaednika CIO na konferenci z uradniki Ford Motor Co. potrebna.
pKonference, kateri je predsedoval governor, so se udeležili Murray, Harry Bennett, načelnik Fordove privatne policije, ln drugI kompanijski uradniki ter James F. Dewey, Člsn sprsvne-gs odbora federslnega delavske-gs departments. Governor je po konferenci Izrekel upanje, da bo stsvka, ki se je pričele zadnji teden, kmalu končana.
Avtna unija CIO vztraja pri trditvi, da ima večino med delavci v Fordovih tovarnah. Zadnji pondeljek je federalni delavski odbor odredil volitve glede repreientacije pri kolektivnih pogajanjih. Te se morajo vršiti v prihodnjih 45 dneh, toda datum še ni bil določen. Kompanija |e p^lnuls^dj ae
haja čez tisoč zamorcev. Ti ne opravljajo nobenega dela, a kljub temu prejemajo plačo od kompanije. Vsi so oboroženi z različnim .orožjem in pripravljeni na spopsd s stsvkarji.
New York« 9, spr—Federalni
posredovalec John R. Steelman je sinoči naznanil dosego delne-gs sporszums med rudarsko unijo United Mine Workers of Ame-rlcs in operstorji. Unija še vztrs-Js pri zshtevi, da more biti mezdna razlika odpravljene. Rudarji na aeveru ao po stari pogodbi prejemsli večjo plsčo kot rudarji na jugu. Operatorji is Južnih držav so zs to, ds mezdne razlika-ostane, Njihovo stali-' šče je glsvni vzrok, da se unije in operstorji še niso zedinill,
Obrat na polju mehkega premoga je bil ustavljen 1. aprila, ko je potekla stara pogodbs. Okrog 400,000 rudsrjev mors počivati, ker se unija in operatorji ne morejo zedinltl. Steelman upu, du bo popoln sporszum dosežen ta teden, nakar bo obrat obnovljen. Medtem So operetor-jl mi |>olJu trdega premoga obnovili pogodbo z rudarsko unijo. Ta je bila le nekoliko modificirana. Veljavnost pogodbe poteče čez HVe leti.
Anglija morda dobi
danske parnike
i
Roosevelt konferiral z danskim poslanikom
Wsshtngton. D. C- 9. apr —
Predaednlk Roosevelt je sinoči. Izjavil, da ho naalovll poalanico kongresu ln ga vprašal za oblast j/ledc nakupa danskih parnikov, ki ao bili nedavno zeaeženi. V ameriških lukah *e nahaja 39 danskih .parnikov. 4 Predsednik je namignil, da bodo danski parntki posojeni ali pe dani v najem Angliji. Ti naj bi vozili ameriški materlel v en-gleške luke Kooeevett je dalje rekel, da je konferiral s Henrikom Kauffmanem. danskim po-slanlkom v Waahlngtonu, ki Je odobril načrt, da Anglija dobi danski parnike. •
h prasniso*. T ^ «UÜ7	Ssturdaj*
Uradniški ta vpramlškl pro«tort: , MST South LawndaU Ava.
Off lea of Publication! 2067 South LawndaU Ava. TaUphoaa, Rockwall 4004
P ROSVITA
F PHOSVETA
THE ENLIGHTENMENT
GLASILO III umiMA el oVEMia* MABODWB
roorouMK ja trnova
Orpoo * mmá ....... to	ll.lto.ol BmmIM brMf
KmI^h UnkM 4rto»a (U«M CklMff) Ib Imát Mi» m tolo $348 sa pol loto. II M im 6»trt loto; u Ctoicafo
to Oto~» HM m	II I» - P- totoi » ......■»■
•MA'
■ ■toMlQllin rala: far to* üa»ul Moto* (oM^t ChlMpo) mmd Cuto HA! a«r y«or. Ckkoe« 0*4 Ctoaoo |t.M por r«. f ji ■Ijn----- SAM aor mr.
• C«M <*U*)v P» <togov«ru RokofM doptao* lo o—
ro#MUk fllUTT" m n* vr*(«)o a iSaptol aterorne illlHI
(•««too. povorti. «ron«. P«WI1 Mtf) a* vrnejo pulilj.tolju
to v .atéoju. 4o |o pnlotil	^
^MM' m!<'u' mHhrtm wis oot to f«toro«A OUmt
nos VET A
MIT44 So. Lovo4sb A«», MIMKI or TM« rr W.RATE D
j^mJJiJrrrrirrrrrr- .....................
Dot
m »rtomt Uprti m, lilt)
It >m I« • M
IM
Gibanje za Hitlerjev mir
Ob koncu zadnjega tedna so ameriiki komunistični "apizarji" sklicali v New Yorku, Washington u in drugih mestih shode za "mir". Sklicevanje teh shodov se je vršilo pod firmo "Peace Mobilization" in taktika tega gibanja je do pi-čice podobna "mirovnim zborovanjem" v Angliji, ki to korenito skrahirala.
Ameriiki "mirovni shodi" se tudi niso obnesli. Največji fiasko je bil v New Yorku, kjer se je seftlo poleg "delegstov", zastopajočih unije CIO in druge organizacije, največ lokalnih komunistov, ki so prišli tja kot "opazovalci", imeli pa so večino in glavno besedo.
Kakien mir hočejo ameriiki komunisti in njihovi "apizarski" sopotniki? Nihče, kdor ni idiot, noče vojne zaradi vojne. Amerika formalno ie miruje, toda faktično že mesece sodeluje v evropski vojni z zslaganjem Anglije in drugih nasprotnikov Hitlerja z bojnim materialom.
Zakaj Amerika to dela? Zato, ker Roosevel-tova administracija dobro ve, da je mir na svetu nemogoč, dokler Hitlerjeva ubijalska in unl-čujoča maiina svobodno deluje; dokler ni Hitlerjava maiina strta, bo Hitler odločeval in nihče drugI, kdo bo imel vojno in kdo bo imel mir — pod ruio ali v robstvu. To velja za Ameriko kakor za Anglijo, Jugoslavijo, Grčijo in za one, ki jih Hitler ie ni napadel. * .
Komunisti ps hočejo, ds Amerika miruje — da preneha z zalaganjem Hitlerjevih sovražnikov. Če bi se to zgodilo, tedsj je jaano, da bo ' Hitler zmagal in diktiral svoj mir vsemu svetu. Komunisti torej hote ali nehote — mnogi hote — delujejo za Hitlerjev totalitarski in diktato-rični mir.
Ml tega ne piiemo iz kakine bojazni, da bodo komunisti v Združenih držsvah uspeli s svojo "mirovno" komedijo. Komunisti bodo pač poželi ie eden fiasko, katerih so že vajeni kot berač uii — in to bo ves rezultat.
Potrebno pa je, da čitateljt Pros vete vedo, kaj dela komunistična peta kolona in kdo sodeluje s komunisti in koga ie lahko vlečejo za nos.
S komunisti vred za Hitlerjev mir sodelujejo John L. Lewis, predsednik rudarske unije UMWA ln mnogo drugih voditeljev centrale in lokalnih unij CIO; dalje sodelujejo voditelji in odborniki fermer-laborltske strsnke v Minnesota med ksterimi je bivii gdverner Benson zelo sktiven; nadalje sodelujejo voditelji Commonwealth Federation v državi Washingtons
V mestu New Yorku sodelujejo voditelji mor-narske unijo in unije transportnih delavcev (Curran, Quill itd ), celo oni, ki so v gl. odboru CIO; uključeni so tudi voditelji unije državnih, okrajnih in mestnih namoičencev, krznarske unije in deloma unije časnikarjev (Newspaper Guild); zraven so tudi McWilllams, vodja "kričanske fronte" in drugi voditelji raznih irakih organizacij, ki bolj sovražijo Anglijo kot komuniste — in "father" Coughlin jim j<-dal svoj .blagoslov
Lokalni voditelji unij CIO sodelujejo tudi v Pittsburgh!!, Detroitu. Chicagu, Milwaukeeju, Los Angelesu in San Pranciscu. Tu niso viteti vsi voditelji, lokalnih in centralnih unij CIO,
je jih (Mi veliko število.
Poleg teh ao zraven ie sledeče organizacije: Conference on Social Legislation* Milwaukee Original Indians, Ulster County Peace Council, National Negro Congress, American Youth Congress, Deecendanta of American Revolution. Independence Chapter. Farmers' Educational and Cooperative Union in Presbyterian Theological Seminary.
Znan i posamezniki, ki so zraven, so pisatelj Theodore Dreiser, kongreanik Vito Marcantonio iz New Yorka. profesor Anton J. Carlson
s (ikaškc univerze, unijaki vodja (CIO) Grant Ofkes in mnogo drugih.
Med temi ljudmi je mnogo takih, ki ao aamo paril isti. toda pripravljeni so podpirati vsako gibanje za Mmir", pa če ga organizira aatn na-mišljeni hudič.
Thomaauvim socialistom je tieba dati kredit, da jih ni zraven; to velja za nekatere druge pacifistu nr organizacije, ki nočejo imeti nobene sveže s-komunist i.
Mt upamo, da nI nobena elovenaka organi-(Dalje t afttajl keioni.)
IZ
naselbin
O koncertu Svobod«
Detroit. Mlch. — Koncert in spevoigra "Srce in desaa," katero je uprizoril dne 30. marca pevski zbor Svoboda, je bila precej povoljno obiskana. Sicer ne tako obilno kot je bila igra "Nevtralni Amor", katera je bila pri nas uprizorjena pod avspi-cijo Cankarjeve ustanova iz Clevelanda. Zunanji igrald ali govorniki imajo vedno bolj privlačno silo, posebno pa mladina se rajil udeleži in pleie na godbo od zunaj, dasi imamo v Detroitu ravno tako dobre muzl-kante.
Seveda moramo tudi priznati, da k igri "Nevtralni Amor" so agitirali vsi tajniki naprednih društev, kakor tudi več- posameznih naprednjakov, kajti zavedajo se, ds revija Cankarjeve ustanove uči, drami in vzpodbuja ter žene nezavedno maso k naprednim vrstam. Vse to vrli tudi nai dolgoletni borec P roleta rec, kateri tudi zasluži in «potrebuje kooperacije _od vseh onih, kateri so delali in sodelovali pri igri Cankarjeve ustanove. To naj bi bil moj predlog in upam, da ga boste vsi podpirali.
Sedaj pa k Čikažbnom, oziroma k pevskmu zboru Sava, in sicer kaj mislite vi o mojem predlogu? Moje mnenje je, da bi vai zbor oziroma igralci priili tam proti koncu prihodnja jeseni k nam v Detroit s kakšno primerno igro. Jaz sem siguren, da boste dobili pomoč od vseh onih, kateri so sodelovsli pri igri za Cankarjevo ustanovo.
Naj mi bo dovoljeno se vrnin-ti k igri Svobodaiev. Kot že omenjeno, nI bila udeležba tako velika kot pri igri Clevelandča-nov, vendar pa mislim, da bo nekaj peča kov ostalo. Bil je pa
udeležili koncerta in igre, ter dober moralni uspeh in o'bčii-Lonim' kateri 8te nam količkaj
stvo v splošnem zadovoljno. Sem pa tam je par igralcev govorilo pretlho, kar jim pa ni zameriti, kajti vsak igralec s prvim ali drugim nastopom na odru se kolikor toliko sramuje in boječe govori. Izgleda pa, da sc bosta sčasoma i?vežbala in postala dobra dlletanta. Najbolj ga je pa pihnil meietar Jernač, detroitski "Chaplin" Kuhovski, ln povzročil med občinstvom veliko smeha.
Zvečer za ples je Igral Janko-vičev orkester. Z njimi sts priili dve mladi deklici od 8 in 10 lat stari, hčerki sestre Jsnkovi-ča, ter večkrat z orkestrom nastopili ln prav lepo sapeli več narodnih pesmi. Že njih nastop sam je bil vreden 35c, katero vsoto so plačali plesalci. Zadnje čase prihajajo v Detroit igrati za plese večinoma zunanji muzi-kanti, največ iz Clevelanda, posebno mladim jako ugajajo, vendar pa podpisanega ne morejo pritegniti v ples. Mogoče bi ga Barbičev orkester. Velikokrat sem ie Čital v Prosveti, da tudi njegov orkester potuje po raznih naselbinsh v Ohiu in Penn-sylvaniji ter vsakega mladega, starega in skrevljanaga spravi v ples. Mogoče bi tudi podplsa-
V imenu pevskega zbora Svobode se prav lepo zahvalim občin tsvu za poeet. Posebna hvala pa gre našim podpornim članom in delavcem pred in po igri in ti so: A. Jurca, J. Forbaa, J. Gorup, J. Klarič, J. Grum, J. Jane, A.
Cedilnik, m rs. Mezgec, mrs Koss, mrs. Locniikar, mrs. Bar-bia. mrs. Mentoli in J, gjPiitz Najbolj nehvaležen in dolgoumi posel je imel Joe Grum. Med prvimi in drugimi stopnicami pri vhodu dvorane so ga spravili v stransko sobo, podobna gajbam
v	Hitlerjevih koncentracijski^ kempah, Iz katere je vstopnice prodajal, in sicer brez pijače in večerje.
Na njega se ni nihče domislil, da bi ga "ablezal", niti večerje ni dobil. Igralci, pevci ih drugi pomagači niso imeli časa misliti drug na drugega. Med delavkami je bila tudi članica zbora Urika Grum, njegova žena, ln tudi ona se ni domislila na svojega moža. Šele neka druga oseba ji reče: "Do kdaj boste pa držali onega človeka v tistem kotcu, pa ie brez večerje?" In iele med 11. in 12. uro zvečer so ga "ablezali" in mu dali vačerjo. Potem pa zopet z njim v "kur-nik".
Hvala tudi naiemu bivšemu basistu A. Semcu za njegov trud kot režiserju pri tej igri. Želeti je, da se zopet povrne med nas, kakor tudi vai oni, kateri ste vsled enega ali drugega vzroka ostali zunaj zbora. Pri nobeni organizaciji ali druitvu ni vse popolno. Povsod se najdejo potežkoče in nesoglasja in vsem je nemogoče ustreči. Še enkrat, vsi nazaj v naie vrste. Zadnje čase se je pridružilo zboru precej mladine. In če ie
vi	pridete nazaj, se bo zbor lahko kosal in primerjal z najboljšimi zbori. Hvala gre tudi na-iima listoma Prosveti in Prole-tarcu za njih naklonjenost in prostor za vabila in oglaianje. Se enkrat hvala vsem, ki ste se
pomagali, kajti zbor bi sam ne bil kos vsemu delu.
Na velikonočno nedeljo, dne 13. aprila,, v istem domu priredi opereto "Kovačev študent" pevski zbor Naprej. Tudi njih koncert poeetimo kar najbolj mogoče. Ne ozirajmo se na napake. Kot že rečeno, vaakdo dela napake. Još otac papež v Rimu jih dela.
Leo Junko, 121.
"Počitnice" tn drugo
Weet Newton, Pa.—Že dolgo niaem čital nobenega dopisa iz naie naselbine, torej bom jaz napiaal par vrstic, ker imamo ravno — počitnice, toda ne s plačo. Koliko "počitnic" bomo pre-mogarjl Imeli in koliko bo pri-boljika, ne vem, mislim pa, da bi ie rajo vzeli kakor povišali plačo. Ako bodo kaj dali, bodo nam pa na drug način vzeli, ta~ ko da delavec mora biti zmeraj na enem mestu.
Več dopisov sem žo čital, da bi kaj naredili za pomoč starim članom. Jaz sam sem že prileten član in nad 30 let v jednoti. Po mojem mnenju naj vsak član dobi, kar mu pravila določajo, to je posojilo na certifikat, ne da bi morala biti proinja odobrena na druitveni soji. Nekateri so tudi za zavetiiče. S to idejo se ne strinjam iz razloga, ker jih ima vsaka država, jednota bi pa tudi imela prevelike stroške z vzdrževanjem zaveti iČa.
• Slovenaki dom v Colinsburgu
priredi 30. maja popoldt* igro Denar" v treh dejanih, zy*čer pa ples. Kakor sem sjftal, je igra
polna humorja. Nastopita tudi pevska zbora Savica iz.Colins-
burga in Preieren iz Pittabur-gha, za ples pa bo igrala izvrstna godba Bergantovih sester iz Usbona, O. Natančen program bo objavljen pozneje. Že sedaj vabimo vse rojake od blizu in daleč, da nas posetijo omenjeni dan, ker zabave bo dovolj za stare in mlade. Torej rezervirajte si 30. maj za naio priredbo in pridite v Colinsburg Frank Zupane 64, tajnik SD.
Is celoradskih hribov Creeted Buite, Colo.—Ko grem
oni dan na poito in dobim Pro-sveto, vidim velik naSlov: "Amerika podpira rebelno Jugoslavijo". Mislil sem si: nekaj bo. Ko priletim domov in čitam na glas ženi — ona je Hrvatica, jaz pa Hrvat — je takoj začela moliti Boga, da bi vrag vzel Hitlerja in polentarja Mussota. Ko sem pre-čital Prosveto, je ila v klet in prinesla tega črnega od zida. Bila je vesela, ker so se Srbi, Hrvatje in SLovenci postavili po robu Nemčiji in takoj mobilizirali vojako preko enega milijona mož. Storili so ie več: pbgnali so kneza Pavleta, premierja Dragiia Cvetkoviča in zunanjega miniatra Cincar-Markoviča so pa zaprli.
Torej Srbi, Hrvatje ln Slovenci niso tako zabiti kot so Runi uncí, Ogri in Bolgari, ki so takoj dvignili roke kvišku in se podali. Rekli so, da hočejo biti gospodarji v svoji deželi in nobenega "monkey businessa". Živela Jugoslavija! S svojim uporom Hitlerju in Mussoliniju je dobila prestiž tudi v Ameriki in Angliji. Kot danes govorijo, je Jugoslavija storils prav. Mislim, da se Hitler joks za Jugoslavijo, ker oni so junaki in ne beže kot polentarji.
Tukaj je zelo slabo vreme in sneg pada vsak dan. Zdaj je v teku tudi premogafska stavka, toda, mislim, da bo kmalu končana.
Paul Panian.
Smrt člana Nokomis. III.—Naše društvo 209 SNPJ je izgubilo člana Johna Ovco, ki je umrl 27. marca v bolnišnici v Pani, 111. V bolnišnico se je podal 20. marca in pokopan je bil 31. marca. Star je bil 55 let in član jednote 28. let. Zapuiča ženo, dva sinova, brata nekje v Coloradu in sestrično v Springfieldu, 111.
Pogreba se je udeležilo veliko ljudi, člani dfuitva 209 in Workmen Sick in Death Benefit Fun-da, ker je bil član obeh, kakor ¿udi veliko članov druitva 151 SNPJ, iz česar je razvidno, da ja bil priljubljen med ljudmi— imel je 45 vencev. Pred več leti je bil premogar in si je toliko prihranil, da je začel gostilno, katero je obratoval do zadnje ure. Bil je tudi dober član druitva in je vedno plačal asesment o prsvem čssu. Ker je bil skrben gospodsr, je zapustil lepo premoženje.
John Deaelak.
Vsakega nekaj
Sharon. Pa.—Naročnik Pro-svete sem že od 1. 1922 in se mi tako dopade, da bi brez nje ne mogel biti, ker mi je prav tako potrebna kot vsakdanja hrana. Zakaj ta list nam pri naia poduč-ne članke, ki kažejo pot v boljšo človeiko družbo, in mnogo se je Že uresničilo, kar je Prosveta pisala pred več leti. Članki br. Molka ln br. Gardna se mi zelo dopadejo in vse prečitam, ker so
Četrtek
,10.
uüSTÍlE1 ,"*rm0 Kl»mi*»m <*	Edg^raie,. N. J. peiV kalertV ««U.
oklIcela aUvbe.
CIO
i podučili Dosti Člankov imam ^iz^anih iz Prosvete in sem ia spravil v svoj arhiv. I^e žal, ker je mnogo čitate-ljev, ki narobe razumejo, kar či-tajo. Vsaj tako kažejo njih dopisi, kot je bil na primer dopis Franka Tominca iz Ročk Spring-sa, Wyo. Taki dopisi so obžalovanja vredni in Škoda papirja za nje.
Prav tako ni pravilno čital mojega- dopisa Joe Kramar, ker jaz nisem nikjer zapisal, da Novakova družina ni ie nič naredila za prospeh slovenske kulture. Jaz in vsi tukajinji Slovenci jim damo vse priznanje v tem, posebno pa Frances Novak, ki je vodita]ica mladinskega krožka. Jaz sem le priporočal ožje sodelovanje med mladinskim krožkom in društvom 202. Jožeta vat>im, naj pristopi v naie druitvo in potem se bova lahko pogovorila, kaj je bolje za druitvo in SNPJ.
Vabim vse članp, da se gotovo udeleže seje v nedeljp popoldne, 13. aprila, ker na tej seji bomo morali narediti program za proslavo naie 25-letnice, ki se vrši 10. maja. Govornik 4neva bo gl. podpredsednik , Andrej VI-drich iz Johnstowna. Prosili smo za br. Matta Petrovicha, toda, ker ima ravno tisti dan sejo gl. gospodarski odsek, je odpisal, da ne more priti. Pa tudi br. Vi-drich je dober govornik in sem gotov, da bomo vBi zadovoljni z njim. Z Valentinčičem se bosta lahko osebno pogovorila, kako sta jagala srne zaflnjo jesen. Torej dobrodo&el, 1». Vidrich! Pa ie Joeva Saksika in druge s seboj pripelji, da bo bolj luino. Veseli vem, da bomo, saj je Bar-bič Že pisal, da pripravlja fine polke in valčke za naio 25-let-nico. In kjer on igra, veste, da je luino.
Tudi mladinski krožek pod vodstvom Frances Novakove bo nastopil. Ta nas je še vedno spravil v veselje ln nas bo gotovo tudi 10. maja. Torej pridite na naio proslavo 25-letnice druitva 262.
Tukaj je dosti ljudi delo izgubilo, ker niso državljani. Ko je Tin Mili zaprl vrata, so bili vsi ob delo. Zdaj, ko jih kličejo nazaj na delo, pa mora vsakdo prinesti državljanski papir in rojstni list; če teh nima, mu dela ne dajo, čeprav je ie toliko let delal pri kompaniji.
Spominjam se leta 1911, ko sem začel nagovarjati tukajšnje Slovence, naj si preskrbe državljanske papirje. Takrat ni bil. tukaj nihče izmed nas ameriiki državljan. Čital sem Glas Naroda, ki je vedno priporočal rojakom, naj si preskrbe ameriško državljanstvo, kajti zakoni so vsako leto bolj strogi za ino-zemce. In tako sem se podal od hiie do hiie in jih nagovarjal. Hakrat se nas je zbralo skupaj sedem, ki smo ili po prvi papir. Nekateri so se mi ]x»smehovali, češ mi imamo dosti amerikanske-ga papirja. Nekateri so to že obžalovali, ker danes je druga pesem. Sedaj nihče ne dobi dela ne rellfa, če ni ameriiki državljan. Takrat se je državljanstvo dobilo, čeprav ni kdo znal pisat, samo da se je nekoliko naučil, kako obstoji ameriika vlada. Danes pa je treba dosti znati, da rs dobi.
Joeeph Garm. 262.»
r
Še nekaj o Slovenskem domu
Mllwankee. — Naročnik Pro-svete sem že, od kar izhaja, toda do danes se ie nisem oglasil v njej. Prosveto zelo rad čitam, ker prinaša mnogo izobraževalnega gradiva. .
Kot Je bilo že poročano, se je v naii naselbini zopet oživela I akcija, da si zgradimo narodni; dom. Tega sicer že zidamo mno- j go let, toda ga ne moremo zgo-tovitl. Ker sem tudi jas v di-rektoriju, apeliram na nai narod v Milwaukeeju, da bi se složno oprijeli te akcije in si zgradili svoj dom, ker to bi bilo v nai lastni ponos in tudi mladina bi nam bila hvaležna. Res je žalostno, ker ni dovolj složnoeti, toda upam, da ne bo dolgo, ko bomo priili do pravega razumevanja in stvar privedli do zaie-Ijenega cilja. Takrat bomo lahko a ponoeom pokazali: Poglejte, tukaj je nai Slovenski dom!
Ker na zadnji delniški seji ni bilo dovolj delničarjev—bila je huda zima—da bi bili izvolili nov direktortj. smo to aejo preložili na 17. aprila. Torej vai delničarji brez vsakega izgovarjanja na to sejo* Je res sramotno. da smo ravno tukaj v Mil-' (Dalje aa t. itraai.)
APRH4
v«X
Pismo iz Londonomm
(Izvirno poročilo Prosveti)
Od časa do časa se moram gledam knjižnico. Odkar je lan*ko * V ba zadela hiio in je bilo naše stanovi*! plavi j eno, se pojavljajo madeži cementi zdaj tukaj, zdaj tam na pohištvu. NikL vei, kdaj in v katerem kotu ti /tl( no ¿V plesneti. Toliko mojih knjig bo xa znamovanih z madeži od one septemb^ a V roke ml pride elegantna knjig, v naie domače platno, z zlatim napLI * štrovič, Skušnjava je velika, prevelik/J ji udam. Odprem jo in začnem prebirati '
Meštrovič je kipar-umftnik-stvariteli "Indijancev". Da, vaiih dveh "Indija^ si tako ponosno stojita nasproti v vasem ■ stu, merita drug drugega s toliko sile «J lepote. Meštrovič je Hrvat, Jugoslovan h bolj na široko poznan po svetu, kakor kat, koli drugI njegovega rodu. Ne le poznan Z štovan, Občudovan je po vsem svetu NolJ drugi ni toliko napravil, toliko dosegel Hrvati, za Hrvate, med Jugoslovani za jnJ Slovane. Sam pravi, da njegove ambicije n bile, da bi bil prvi na svoji domačiji. Njen hotenje je šlo še celo dalje preko cilja T bil v vrsti s svojimi sodobniki. Dežele i do so preozke za njegovo veličino. Živel bo za i človeštvo vse čase.
Stari so se napotili vprašat za svet oni« kp so bili v težkih časih. Danes so težki a Se vedno se lahko obrnemo za svet k viru v< ne modrosti. Človeku je v tolažbo in pon prebirati Meštrovičevo knjigo.
Kip njegove "Majke". Kakor svetnici preprosta, blaga. S plemenitimi obrisi tega 4 je umetnik povedal svetu, kje je začetek in i njegove življenske modrosti. Njegovega m« janstva, bi lahko rekli. Oče. Kn^t-vojik dalmatinskega Zagorja. S puško na rami hodil za plugom po Svilajskem Polju, tam ol li Otavlc. Prepeval je narodne pesmi, prem ljeval o duši in Bogu. Njegov sin je šel dz po svetu, a ni se odtrgal od zemlje. Zapi je: "Mi, kmetje, in podobni, ki smo se naul hoditi za plugom in trapamo za svojo bria upamo, da kadar bo zorelo, da bo žita, ali, i tudi bo letina najslabia, da ga bo vsaj tolil da ga bo za seme. Navadili smo se, da je trt dati carju carjevo, Bogu božje, da bodo pri nebeške ptice na polje, ki ne orjejo niti ne i njejo, in čreda brez pastirja, in nevoljni pn jak, in pretkani gost, in tristo drugih nepon nih in nezaželenih — ali, kadar bi človek mii na vse to, kdo bi orali . . ." O, večni nagon: veti, preživeti, ki puhti iz zemlje.
Odlomki Vidovdanskega Hrama, pmeti pravi, da je: ". . . hram religije skrajnega | žrtvovanja, v katerem se oznanjuje, da je tri živeti v pravici in svetosti in za njiju umini L. 1389 je bila srbska vojska s carjem Lazarji na čelu premagana na Vidov dan na Koso* polju. Srbska država je bila zlomljena, Tui so si odprli pot, da si osvoje Bosno in da ogrožali hrvatske in slovenske kraje. "Oni dne je bilo pokopano narodu carstvo in svoi da tega sveta,* ali ta udarec ga je združil z vi nostjo." V trpljenju in ponižanju najde i vanska duša inspiracijo. Župančič pravi, kakor razbolela školjka: "v biser iztisne sva bol". Stoletja so preživeli in se navdušen Srbi ob spominu na Kosovo. L. 1908 je Avst ja pograbila Bosno in Hercegovino in ko je I zalo, da je usoda jugoslovanske misli in pl menS zapisana poginu, je Meštrovič začel stvarjati Vidovdanski Hram. Upodobil je Ki ljeviča Marka: silnega, "kot bi se izvil gori iz bokov". Kosovko Djevojko: bolj je jur nja kot ženska. "Prav to je ono skrivna kar čutimo, a ne moremo razumeti: da se ur s porojenjem in rqdi z umiranjem, a v nju poviiuje."
Ima Kosovo še danes tako moč nad jucod vanskim narodom, da ga navduši za najskn nejie žrtve, da sledi carju Lazarju v umirtf za pravico in svobodo? Zdi se, da car L* spet kliče in zove svoje vojske. "Vsi J^ vanski muČeniki od Kosovs ps do danes in * jugoslovanski narod so vojaki carja Laztf Zato nI treba, da me vprašate: kateregi « je vladal car Lazar, kdaj je izginila njejj vojska, do kje se je razprostirala njegova drt va, ker on neprenehoma vlada v duši jugj venskega naroda in njegovo carstvo se raj ■Ha«	L.!«- -o-rrvm«*i™ njegov narod.!
stira, do kjer se razprostirs
in zavezniki so vsi pr^
Da se le ni umetnik u*J
njegovi vojaki ljudje, kjerkoli so.
Za Kosovskim Hramom slede ten»*, "udovice". Dve, tri, štiri mlsde ženske. lepe, resne. Nekatere z detetom v mr^ Portreti velikih mož. Veliki Hrvstje P** kralj Peter, kralj Aleksander. Možje ii ne zgodovine človeške kulture: Mic* Goethe, Masaryk. . . ker
izbira
chelanfS
vstPj
mfff več je ^
boljšega ne more biti niti v enem sa«J»; du, niti v enem veku ali dobi.	f
razdeljeno povsod, ponekod več. pone** tako, da se narodi in vekovi in civiltzscgt poln ju jejo.	kadar se	N
se more izločiti najboljše." "D<*r0**T sUne boljie, boljie, da postane nsjboo* mo topo in neumno misli, da zadoto "»"V^ in da je dobro tako. kakor je ZdJJF" slite na nemiko "nadraso", ns nju** (Dalje na 3. strani)
(Dalje Is pn» W<~>l ■ f zacija naaedla tej propagand, zs H^ ako pa je katera, je to storils iz
Propaganda sa "mir" Uns pred ^ tf|j da zmeša organizirane delavce »mps. kana ee je ie korenito Izjalovila.
10.
APRILA
lovice starega
lorenije
udi požar . . {kini bajnofu .
r Novo mesto, 23. jan. «aoiju slavne Trške gore ^stoletij grad Bajnof, k««* so prostrana m gospodarska poslopja. la-'¿ttne graščine Robert P« vneto bavi z umnim Uvom. Posebno v cl-«vinogradi. ki slove po iz-
LTS», i» p» ^f*
„vi te vrste v naših kra-v torek zjutraj pa bi bilo L lepo posestvo kmalu po-irtev ognja, ki je nastal kratkega stika. (Grašči-l lastno elektrarno.)
fci je nastal v velikih ¿hlevih, kjer se je vžga-Lg. Ker so bili vsi prosto-bro zaprti, je slama , tlela [bombaž in razvila ogro-juiljiv dim. Notranjost go-Iposlopja je pričel reše-[ prvem trenutka s pomočeh delavcev sam lastnik L Pri nevarnem gašenju [kmalu onesvestila dva do-1 delavca. Vkljub vsej ne-so delavci požrtvoval-i dalje. Okrog osme ure iteli na kraj nesreče no-i gasilci z motorko, prav ilci iz Št. Petra. Zara-¡kih snežnih ovir je gasil-to iz Novega mesta poča-kl brazde proti Bajnofu. dopoldneva je gasilcem j zmanjkovati bencina za motorne črpalke in briz-Kljub vsem oviram pa ¡uilcem le posrečilo, da so graščino pred veliko nesre-ed uničenjem. Nad hlevi, le je pojavil ogenj, je bilo D težkih voz slame. Če bila tolikšna masa slame ,bi grad z vsemi gospodar-poslopji vred postal eno m pogorišče. Opreznemu nju domačih delavcev in tv gre zahvala, da so ogenj li in zadušili že v spodnjih gospodarskega poslopja, ikih reševalnih delih sta eg dveh že omenjenih de-' onesvestila tudi dva noto gasilca. na vso srečo »i požar uničil samo karo* slame. Na poslopju je ih mnogo šip. v velikih ikih so bile od ognja uni-bene pregraje. Takoj po ii»se razširile po Novem i govorice, da se je v svi i zadušilo več ko 60 pra-kar na vso srečo ni res, ker »li pravočasno rešili po-
VE NA KOČEVSKEM
»zima je prinesla Kočev marsikatero drugo, po-skrb. Mesto samo je »enkrat brez moke in slabše je po vaseh Tri-f v mestu so že prenehali m. dva pečeta koruzni P» bosta tudi kmalu pre-1 Pred dnevi ustanovlje-prehranjevalni urad se "dela in dobil nekaj moke, J« »tranke dobile na karte Z moko je dobro
*	samo uradniška zadru-■J® Je pravočasno preskr-«ehranjevalni urad čaka lT0. Cc mr>ka takoj ne L» m ta teden spet po-
Moke in kruha sploh 1» okolici, pri čemer so klavci. Okoli-
K * «"■*»
FjJ*nje med otroki v iz-EMM« kuhinja Kola
P"**/ sester, ki se je ^icrui, počitnicah. O-
*** dobiva dnevno v rl J«*iini list je
^vlj,n ler v sk,Ju
C? r*n,lnosti in oku-, je nabirala delav-It ¿¿*Js * skoraj od] N*xTJU HMbljanilnl
*	Otroci so
"■■rf.iki. So iz
''»«t» letos otrok*'
tov* tfKi hra-Iftr. "> jim ni tre-l',;"nimi /C*lod£kft L /u ^ rii/umlji-i
»vk "Mdne, ko1	__
(>^bor si jej liog Bros. Barnum «c Balley.
preskrbel precej živil po zmernih cenah še ob pravem času, če ne bi. rte mogel nuditi kosila tolikim sto otrokom dnevno.
RAZIftKOVANJE ZLOČINOV BRATKOVE DRUŽBE
Maribor, 23. jan.
V zvezi z aretacijo zloglasnega vlomilca in razbojnika Ivana Bratka se razčiščuje doslej nepojasnjeno razbojništvo pri Palo-vih pri Sv. Miklavžu pri Mariboru, o katerem sn?o tedaj poročali. Bilo je v noči od 5. do 6. december, 1940, ko sta udrla skozi podstrešje v notranjost Palo-ve domačije dva razbojnika, ki sta hotela s streli iz samokresa domače popolnoma ustrahovati. Nista pa ničesar našla in sta izginila v gluho noč. Posestnik Pal in. njegova žena sta tedaj izpovedovala, da je bil eden od obeh večji, drugi pa manjši. To bi dalo po opisu sklepati, da je bil večji že zajeti glavni Bratkov pajdaš Ivan Klobasa, ki je nekatere vlome tatvine že priznal, drugi manjši pa Bratko sam.
Ivana Bratka so v Ljutomeru po zajetju v soboto 18. t. m. zaslišali tudi glede tega razbojniškega poizkusa pri Palovih. Bratko je do zadnjega tajil soudeležbo, vendar pa ga obremenjuje o-kolnost, da so pri Palovih našli izstrelek naboja, ki je istega fa-brikanta kakor naboji za samokres 7-65, ki so ga bili našli pri Bratku.. Na drugi strani so dognale poizvedbe, da se je Ivan Bratko tiste dni z nekim pajdašem pripeljal s taksijem iz Va-raždina in da se je tedaj mudil v neki gostilni na periferiji Maribora, potem ko je obiskal Dvoršakove v Ciglencah pri Koreni blizu Vurberga. Ves način nastopa po odstranitvi opeke na strehi in udoru k Palovim kaže na Bratkove metode, tako mnogo pomagati. Slej ko prej pa bo tudi ta zadeva razčiščena, čim bodo ujeli še druge Bratkove pajdaše, med drugim nekega Novaka, ki je osumljen, da je izvršil skupno z Bratkom razbojništvo pri Vajdičevih v Oseku pri Sv. Trojici, kjer so bili ukradeni razni predmeti za okoli 400 din, potem ko sta Vajdiča in njegovo ženo poškodovala ter pretepla, razen tega še nekega Lovrenčiča, ki je tudi doma iz Ciglencev, kakor trije I?vorŠakovi, tudi Brat-kovi pajdaši.
Oblastva si sedaj prizadevajo, da bi polovila čim več Bratkovih pajdašev, ker je pričakovati, da bodo njihove izpovedi pri mur-skosoboškem preiskovalnem sodniku marsikaj pojasnile, kar bi Bratko in Klobasa nemara rada zamolčala.
VPRAŠANJA PREHRANE ČRNEGA REVIRJA
Trbovlje, 5. februarja.—Na kaznice za moko in kruh je tc dni preskrbovalni urad razdelil trboveljskim trgovskim obra tom. Vsi potrošniki naj se takoj zglase pri tistem trgovcu, kjer so krili svoje potrebe pred septembrom 1038 in zahtevajo od njega obrazce za obvezno prijavo. Glede tega je zadnje dva dni bila zaradi raznih objav Še
slilu da bodo moko na nakaznice dobivali pri tistih trgovcih, kjer so zdaj vpisani. Preskrbovalni urad pa se bo točno držal navodil oblastev, da se odslej kupuje moka na nakaznice le tam, kjer se je kupovala pred L septembrom 1939. Pri trgovcu prejme vsak potrošnik prijavo, ki naj jo vestno izpolni in podpiše. Trgovci imajo spiske potrošnikov moke, ki jih jim je dostavil preskrbovalni urad. Na podlagi prijav bodo trgovci izdali živilske nakaznice za vse člane dotiČnega gospodinjstva. Vsi oni potrošniki, ki v vprašal-ni poli niso navedli nobenega trgovca, pri katerem naj bi dobivali racionirana živila, dobe obrazce pri občinskem preskrbo-valnem uradu, kjer bodo prejeli tudi nakaznice. Kdor prijave ne odda, ne more dobiti živilskih nakaznic. K pekom, kjer ljudje kupujejo kruh, ni treba nositi obveznih prijav. Živilske nakaznice bodo delili samo trgovci in občinski preskrbovalni urad, z nakaznicami pa bodo potrošniki dobili kruh tudi pri pekih.
Potrošek z razdelitvijo nakaznic gre pri nas precej počasi. Vsi potrošniki jih bodo dobili v najboljšem slučaju šele po dobrem tednu. Mnogo je, zlasti v delavskih kolonijah, takih rodbin, ki so zaradi , te prehodne dobe že več dni brez moke in kruha. Posebno težko to občutijo rodbine s številno deco. Takih je pa pri nas precej. Tudi pri pekih se opaža neenotno postopanje. Pri enem n. pr. ne dobiš niti koščka kruha ali drugega peciva brez kart, drugod zopet je prodaja še prosta, dasiravno nekoliko racionirana. Ta peče slab koruzni kruh ter krušna zmes gotovo ne odgovarja predpisom, drugod zopet se bleščijo Še bele žemlje In dober rženi kruh. Tam je seveda naval na trgovine ogromen ter so zlasti zadnji dan pred novim krušnim režimom oblegali peke ter jim hitro razgrabili vso zalogo.
Količine moke, ki so preko prehranjevalnega urada odrejene za Trbovlje, so po hašem mnenju prenizke. Normalna potrošnja za naš trg presega 14 vagonov mesečno, v letu 1940 je segala celo preko 20 vagonov Po novi razdelitvi bomo pa prejeli 16 4 do 5 Vagonov mesečno. Zadnje dni je občina prejela dva vagona krušne in bele moke. Občina je že pred dobrim letom opozorila na nujno potrebo ra cionalizacije živil ter je pokre-nila tudi akcijo, da se Trbovljam zagotovi enomesečna rezerva najnujnejših živil. Vprašanje je bilo nekaj časf aktualno, zdaj pa se je nanj spet pozabilo. Poudarjamo, da bi se moralo resno misliti na zagotovitev takih enomesečnih rezerv spričo dejstva, da živimo v izrednih časih ter je naš kraj eno najvažnejših industrijskih središč, ki je navezano glede vseh potrebščin le na uvoz. Prehrana tisoČev delavstva bi brez takih rezerv lahko občutno trpela zaradi katerega koli zastoja v dovozu. Rudnik s je sicer stvoril za svoj konzum nekaj rezerv, vendar so bile menda v zadnjem času že občutno načete. Rezervne zsloge na se torej nabavijo Čim prej in ostanejo nedotakljive. Denarna sredstva naj nudi državna prehranjevalna oblast ali pa Industrija!
PB08VBTA
Londonski dan
Za Londončana se pričenja dan s znakom "Konec alarma!H, pile posebni poročevalec United P resa. Tedaj si svije svojo posteljnino in odeje ter zleze s trdimi udi iz podzemske Železnice ali pa iz malega, is valovite pločevine izdelanega družinskega zaklonišča na dvorišču — če se ne dvigne enostavno iz običajne postelje, kajti končno uporablja samo 15 odstotkov Londončanov javna zaklonišča in podzemsko železnico za prenočevanje. Čim dalje večje število ljudi pa prebije svoje noči v kolikor mogoče normalnih okoliščinah.
AH ate naročeni na dnevnik
nejasnost ter so konzumenti mi-1 "Proaveto"? Podpirajte avoj Hat I
Potem pride na vrsto zajtrk, pri Čemer velja pripomniti, da ta zajtrk po vsej verjetnosti ne sestoji iz jajc In da je tudi plinski pritisk pogostoma preslaboten, da bi bilo mogoče ocvreti potrebno količino slanine. Potem odide Londončan na delo. Njegova pot do pisarne ali tovarne na delo, je v skladu z napadom pretekle noči dvakrat, trikrat daljša nego normalno, pogostoma je treba prestopati in ubrati drugo x>t nego včeraj. Nekolikokrat na dan ga utegne potem svarilni znak prepoditi v zaklonišče.
Med tem opravlja njegova žena nakupe. Trgovine so še vedno dobro založene z mesom, zelenjavo, sad jam In konservami. Omejitve ji nalaga samo seznam racioniranih stvari in pa cena živil. Bržkone bo zaman iskala citron in čebule, zato pa ima veliko izbero med konservami za juhe, zelenjavo In delikatese.
Londončan končuje svoje delo zgodaj in hiti potem domov, da bi bil tam Še pred začetkom zatemnitve in vsakonočnih na padov. Če so med tem od zadnjega zračnega napada poškodovane proge popravili, ima še nekaj časa, da popije čašo piva, drugače pa mora zgodsj k večerji in zgodaj v posteljo. Takšen je dan povprečnega Londončana. V Mayfairu pa je mogoče v kletnih plesiščih prebiti še do 1. po polnoči, a na jedilnih listih re-stavrantov je dobiti še vedno najrazličnejše, drage speciallte-te. Le vinske kleti Be pričenjajo polagoma prazniti.
Tudi za East End ne velja ta opis vsakdanjega življenja i Londonu. Tam je Vojna prisili la tisoče družin k nekakšnemu somračnemu življenju. East End živi skoraj stalno v zaklonišču, jami podobnem, tlakovanem skladišču, kjer išče vsako noč do 6000 oseb zavetja. To tovorno skladišče je praktično varno pred bombami, ker se Širi pod vrsto trdnih nadstropij — as tem se njegove atrakcije končujejo Kjer so ležali nekoč tovori, so danes vrste trojnih postelj za nekoliko tisoč oseb. Ostanek ljudi ki iščejo zavetja, si pogrne kar na prašnih tleh, nekateri spijo med velikimi zsvltki papirja, ki tu še vedno ležijo. Zaklonišče ima kemična strsnišča, ki jih tri krat ponoči osnažijo. Mnogi lju dje spijo v ležalnih stolih aH pa polagajo debel papir na vlažna tla, da bi varovali svojo posteljnino. Armada spasa je v za kjonišču uredila nekakšno potu jočo kantino, ki nudi ljudem za malenkosten Izdatek juho, kru ha, klobaslce, jabolčne rezine mrzle mesne paštete Itd. Poc majhno britsko zastavo je nekdo uredil postajo zoper nezgode kjer opravljajo od 5. ure popol-
dne službo zdravnik in nekoliko bolničark.
V vsem ogromnem zaklonišču ni enega prostora, kjer bi se ljudje lahko umili, a pri tem ljudje, ki ga uporabljajo, nimajo drugega doma. Zjutraj ga mora-o zapustiti, da ga očistijo In razkužijo, šele ob 4. popoldne jih spuste spet vanj. V veČini dru-I ih javnih zaklonišč so razmere dosti boljše. Mnoga so suha In čista, mnoga imajo prhe. Oblasti store vse, kar je v njih moči. da bi se zaklonišča čim hitre-e izboljšala. Kakor je poročal notranji minister Morrison, so naročili skoraj dva milijona postelj in skoraj 400,000 so jih še dobavili. Trajalo pa bo še dolgo, vreden jih bodo rasmestili in jih >odo mogli ljudje uporabljati.
Otroci, ki še Šive v Londonu, nimajo nobene šole. Kakšen mi-Ijon otrok je tu in v drugih kra-ih, kjer so šole aaprte. Poldrug milijon otrok so spravili v kra , e, kjer so razmere Še prilično normalne ln kjer zahajajo redno v šolo. Kakor pišejo, so večinoma starši krivi, če je ostalo še takšnih 80,000 šoloobveznih o-trok v Londonu, ki ne dobe pouka. Starši se namreč od svojih otrok nočejo ločiti in zato deli-o svoje trpljenje z njimi.
Piuno is London«
(Nadaljevanja s I. strani.)
Osem držav je zaostrilo postave o delu otrok
Skupina akrobat k la pUaalk po vrvi se vešfca v Saraeotl. Fla..
bivališč« cirkusa Ring
s I.
red": oni gotovo zadoščajo sami sebi ln mislijo, da so dobri, ka-cršni so. Kaj so doživele Me-i trovičeve Ideje! Tako pridem do Vaših "Indi uncev". Če Bog da, ju bom morda kdaj gledala v resnici. Vsaj taka je moja ambicija. Knjiga pravi, da sta postavljena drug nasproti drugemu na visokih podstavkih ii mrkega grani ta v novem čikaškem parku na vzhodu Mlchiganske avenije. Veste, da imate v teh spomenikih umetnost ln lepoto, b katero se ne more ponašati nobeno drugo mesto? London nima le daleč nič podobnega. Niti Pariz. Res, ponosni morate biti, da je Vaše mesto izkazalo toliko priznanja Hrvatu, Jugoslovanu, našemu rojaku. In ponosni morate biti na svoje mesto, da se je pogumno odločilo za umetnost Hrvata, sina male in uboge dešele, ki mu je bila "najdragocenejša dedšči-na siromaštvo in pomanjkanje". Za Vašim mestom pride Beograd s svojim Meštrovičem: Spomenik zahvalnostl Francoski. Na Kallmegdanu ga je postavilo Društvo Prijateljev Francoske ln Društvo nekdanjih učencev franoosklh šel. To je spomenik lz drugih Časov, kot so današnji. Poitava Francije v vojnem zamahu ima razgibanost ln silo Izraza, ki te spominja na klasično-grško Zmago. Danes je podoba Francije vsa druga. Kako neki je zdaj s tem spomenikom? Nsj-brže še vedno stoji na Kallmeg danu. Ali kako se ozirajo mimoidoči po njem? Kakšne so misli umetnikove, če se spomni tega svojegs dela? Ej, vsi moramo doživeti, da se ideaH zrušijo blato, mogoče je umetnikom laž-je, ker je njihova vera močnejša.
Njegovi muzikalni in melodij-ski motivi. Nastali so "iz težnje za občo harmonijo". "One so Izraz želje ln občutka harmonije med nami ln vsemi stvarmi. Ako uspemo, ds, četudi le za treno-tek, dosežemo harmonijo med nami in vsem okoli nas in iznad nas, je že nekaj. Nekoč bo prišel oni, ki bo dosegel trajno hsr monljo." "Kakor v obče-človeš-kem, tako tudi v našem nsr<Kl nem življenju želim, da najdemo harmonijo: harmonijo med ljud mi in zemljo, na kateri in od ka tere žive, med vasjo in mestom, med neukim In učenim, a najbolj harmonijo med našimi plemeni" "Medtem pe ta naša harmonija v naši hiši ne bo imela vredni sama zase. nego samo v toliko, v kolikor bo obenem tudi doprinos k obči harmoniji človeštva1*. Me-Štrovilseve misli postajajo bolj in bolj oddaljene, odmaknjeni. I
Končno njegova versko-biblij aka dela. Umetnik pravi, da J<* med zadnjo svetovno vojno pri šel do zaključka, da "... je pre majhen sam ideal enega naroda , T. Občutek občega človeške ga trpljenja je od takrat zavze bolj močno mesto, kot samo trp I jan je svojega naroda. Pobija nje določenega zla—prizadetega nam—ee je razširila v petrebn I m »in jat i zlo na splošno, pe ns bo kjerkoli prizadeto komutk" li." "Jaz ne smatram za heroje
Osem državnih legislatur je vzelo v pretres vzakonitev strožjih pravil o delu otrok. Istočasno pa je vrhovno sodišče Združenih držav potrdilo ustavnost federalnega zakona o mezdah ln urah, ki vsebuje omejitev o-troškega dela v meddržavni trgovini.
Ta določba vrhovnega sodišča popolnoma izpreminja nasprotno določbo istega sodišče v stvari otroškega dela, ki je bila izrečena pred 22 leti. Sedaj se je najvišje sodišče izreklo, da kongres ims pravico izločiti iz meddržavne trgovine vsake izdelke, ki bi bili Ugotovljeni pod takimi okollčinaipi, katere so pod-normalne, kar se tiče otroškega dela. Skoraj četrtina uposlenih otrok je v takih industrijah, katerih izdelki gredo v meddržavno trgovino.
Zagovorniki strožje zakonodaje o otroškem delu so navdušeno pozdravili to določbo najvišjega sodišča. Opozarjajo pa, da določba ne mora vplivati na delo otrok pod 16. letom, uposlenih v komercialUiranem poljedelstvu, v pouličnih obrtih in v Industrijah, ki niso meddržavne; niti ne more imeti nikskega vplivs na otroke, ki delajo v nevarnih obrtih, katerih izdelki se razpečavajo znotraj države same. To vse pomeni, da je 2.000,-000 otrok pod 18. letom, ki nimajo zaščite foderalnlh postav o otroškem delu.
Dasi je osem državnih legislatur vzelo v pretres poostritev državnih zakonov o otroškem delu, niso bili sprejeti vsi dotlč-nl zakonski načrti. Največji napredek je biN storjen v državi New Jersey. Ta država Je revidirala svoj stari sakon o otroškem delu ln Uvedla nova pravila dalekosežnega pomena, vštev-Ši regulacijo uposlevanja otrok v Industrializiranem poljedelst vu. Tudi prepoveduje uposleva nje otrok lz drugih držav, ako njihova lastna drŽava zahteva, da bi pohajali šolo, S tem, da je New Jersey sprejela načelo ml nimalne starosti 16 let zs indu strialno in komercialno uposlevanja, je postala trinajsta država, ki imajo tak minimum. Sploh vsako uposlevanje otrok pod 16. letom je prepovedano ekom šolskih ur. Izven šolskih ur sme otrok pod 14. letom de-atl le v pouličnih obrtih, kot je rszprodaja časopisov ln revij, za kar je določena minimalna starost 12 let. ftolsko pohsJanja je postalo obvezno za vse otroke pod 16. letom.
Država Vlrginis Jo tudi poostrila svoje šolske zakone, zlesti kar se tiče boljšegs izvrševs nja šolske obveze ln nadziranja nepohajanja šol, in Je povečala Šolsko leto od 160 na 180 dni ns leto. Razširila je starostni mi nimum ns 18 let, pod katero sta rostjo nikak otrok ne sme delati v rudniku, vštevši kamenolo-me.
V drŽavah New York, Kontu iky, Louisiana, Rhode Island, Iri v dlstriktu Columbia so bile u vedene manjše spremembe zakona, ki prizadene manjša števila otroških delavcev.
Nol>t ns onih držav, ki Še niso ratificirale predlagane ustavne spremembe o otroškem delu sprejete od kongresa 1, 1924, n ukrenila v tem smislu tekom zs dnjega leta. Osemindvajset dr žav Je že potrdilo ta federaln amendment, ali Je treba Še dodatnih osmih držav, da more ta predlog Dostati del konstitucije Združenih drŽav.
Common Council—F.L.IJ.
Glasovi iz
naselbin
(Nadaljavaaja s 2. atranl.)
waukeeju tako zaspani. Poglejmo druge manjše naselbine, pa
majo svoje.domove, kjer se lahko zbirajo. Veliko je ležeče na naših trgovcih; če b) se oni bolj pobrigali, bi bila stvar lahka.
Na zadnji seji je več rojakov obljubilo, da se bodo za stvar zavzeli ln Šil na delb, med njimi tudi Frank Puncar in Frank Er-mcnc. Torej naprej z vašo re-damo. Še enkrat vabim vse delničarje, ds se gotovo udeležite seje 17, aprila v Lenko vi dvorani.
Frank Medved. 747.
one poedtnce aH narode, ki se bore ssmo za svojo svobodo si materialni dobrobit, nego one, k se bore za občo svobodo, za obči dobrobit, in ta ne more biti sa mo na materialnem polju . Prišlo je v navsdo, ds rszume-mo pod pojmom junska vojskovodje. Jaz pa mislim, ds so pravi heroji oni, ki se bore za najvišje ideale vseskupnega Človeštva Tako je govoril Meštrovič v New Yorku I. 1924,
Bvojo umetnost imenuje: pesem ln molitev Ds mu le ne bi bilo treba trpeti za svojo m«l tev, kakor so bili obsojeni drugI pred nJim na Irpljenje na krl*u in na grmadi. Dalenfka.
Prosveia ln mestne volitve
La Balle. 111.—Sem naročnik Prosvete Že od njenega rojstva n zadnja leta ml je ob pondelj-klh zelo dolgčas, ker pismonoša x>zabi prinesti sobotno številko, tfoja želja ln gotovo tudi šelja rugih naročnikov je, da se ne-taj ukrene, da se prične tiskati ,udi sobotna Številka Prosvete. Vidim urednikovo pripombo, da >o treba naše glasilo povečati, toda moja želja je, da nam daste sobotno številko nazaj, do katere smo tudi upravičeni.
Bliža se 15 april, ko bodo tu- . kaj mestne volitve. Priporočam, da zopet izvolimo aedanjega župana H. M. Orra. Dobro nam je znano, da ata Še dva druga županska kandidata poljske narodnosti. Ozrimo se malo nazaj ln poglejmo, kako so delali z mest-10 blagajno—kot svinja t metom. Mesto la Salle je bilo še rocela bankrotno ln niso mogli že več dobiti bencina za policijski avto ln trok na up.
Tudi se lahko spominjamo, kakšno ceno amo plačevali zs elektriko, tako za mestno upora->o kot za domačo razsvetljavo. Prej smo plačevali 9.2c za kilo-vatno uro, pod sedanjo administracijo pa plačujemo 5.2c, kar je precej razlike. In vse to je delo sedanjega župana dr. Orra.
Cenjeni volilcl! če se zanimate za mestno gospodarstvo, poglejte zadnje poročilo z dne 17. nares, ki pokazuje, da je $70,-M4.24 gotovine v mestni blagajni, kar znaČi, da je pošteno gospodarstvo. Tudi ne smemo pozabiti, ds bi naš sedanji župan anhko špsncirsl po Floridi v senci zelenih pslm, če bi bil ho-1*1 sprejeti mastno podkupnino od elektrarske družbe. Marsikdo bi to Btoril, ampak dr. Orr Je odgovoril: "Lepa hvala za tako veliko naklonjenost, toda svojega poštenja ne dam za vse vaše tiaočake. Kar Jaz hočem od vas jo to, ds znižate ceno elektriki sa mestno upravo ln za vse domove v La Ssllu." In to zdaj imamo. * i i
Tudi priporočam, ds glasujete za mestnega blsgajnlka Antona Gergoviča. On je Slovenec ln član SNPJ.	\
Vencel Obld. 2.
Povečanje produkcije magnezija napovedano
New York, 9. apr.—Aluminum Co. of America je napovedsla povečanje produkcije magnezlje po nakupu polovice Interesov American Magnesium Corp. "Ta nakup." pravi kompanija v svoji izjsvl, "zahteva konstrukcijo novih tovarn v Buffalu, N. Y., in povečanje onih v Clevelandu, O., Los Angelcsu, Cel., in New Ken-singtonu, Ps. Stroški bodo znašali več milijonov dolarjev." Odbor zs produkcijo nsrndne obrambne komisije priporoča povečanje produkcij« magnezija, ki sa rabi pri gradnji letal. Kompanija je nsznsnlla, da upa. da bo v nekaj mesecih povečeU produkcijo zs 40 odstotkov,
Francija imenovala dva poslanika
Viehy, Frsncijs. 9. spr. — Pe-tslnovs vlada je imenovala nova poslaniks za Rusijo ln Kitajsko. Zs poslanika v Moskvi je bil imenovsn levičarski poslsnec Gaston Bergery, za poslanika na Kitajskem ps l>ouis de Robetln.
LISTNICA UREDNIŠTVA
Aharon. Ps , J. Q . VI ste v pravem Generacija ne šteje na 30 let aH tri generacije na «no stoletja.
POLOM
mmnm
ROMAN IZ VOJNE L. 187071
PBOSTKTX
ÊMILE ZOLA	Preložil VLADIMIR LBVBTIK
» * »as****»«****»»********»
. (g« nadaljuj«.)
Bil Je vesel; zdelo se je, da ga Je zopet prevzelo neizmerno zaupanje. Porazov «ploh nI bilo. Ta pest ljudi, tam nasproti — so bile nemške armade, ki jih on podere z enim mahom in z največjo lahkoto. Njegovo veliko suho telo, njegov dolgi, koščeni obraz z zakrivljenim nosom, ki je padal v močna, toda dobrodušna u-sta, se Je smejal v bahavi razposajenosti, v ra-. dosti vojaka, ki je med ljubico in bokalom o-svojll svet.
"Bogme, otroci, zato smo pa tu, da jih nalo-mimo! ... Saj to ne more imeti drugačnega konca! Kaj? To ne bi bilo po naše, da bi bili mi tepeni! ... Tepeni! Ali je to mogoč«? Se malo pritisnimo, otroci, pa zbež« kakor zajci!"
Rjul je in mahal z rokami; tako J« hrabril v svoji nevednosti, da so se vojaki smejali Naenkrat je kriknil:
"Z brcami v rit! Z brcami v rit, do meje! ... Zmaga! Zmaga!"
Toda v tem trenotku, ko se je zd«lo, da s« sovražnik na drugi strani dolin« v resnici umika, je na levi vzprask«talo strahovito streljanj« pušk. To je bilo tisto večno obhajalno gibanje: c«l oddelek garde, ki je napravil okret čez Fond de Givonne. Zdaj je postala obramba Ermita-ge-a nemogoča; dvanajstorica vojakov, ki je še izkušala držati terase, je bila med dvema ognjema, v nevarnosti, da jo adrežejo od Seda na. Nekaj mož je padlo, je bil tranotek najhujše zmešnjav«. Že so lezli P ruši čez parkovo obzidje in tekli po drevoredih v tolikem številu, da se je vnel boj z bajoneti. Neki zusv, lep fant s črno brado, ki je gologlav in v raztrganem jopiču opravljal strašno dslo, je prediral prsi, ki so pokale, trebuhe, ki so se velo vdirali, ter brisal svoj bajonet, rdeč od krvi prvega sovražnika, drugemu v boku. Ko se je bajonet zlomil, J« nadaljeval svoj posel tako, da je razbijal glave s puškinim kopitom; in ko ga je napačen korak popolnoma razorožil, se J« s takim skokom zagnal nekemu debelemu Prusu v grb, da sta s« obadva v smrtonosnem objemu zavalila po pesku tj« do vlomljenih kuhinjskih vrat. Pod parkovim drevjem, na vsak«m vogalu trat, so s« v krvavem klanju kopičili mrliči. Posebno srdito p« j« divjal boj prod stopnicami, krog-in krog zofe in n«b«snomodrih naslanjačev; divje pehanj« in suvsnj« ljudi, ki so str«lj«ll drug drug«mu na dolžino pušk« v obraz ln so v pomanjkanju nož«v, s katerim bi mogli razparati nasprotniku prsi, mesarili drug drugega z nohti In z zobmi.
Gaud«, z žalostnim obrazom človeka, ki nosi v sebi bolečino, o kateri ne govori, j« znorel v junaški blaznosti. V tem poslednjem porazu, dobro vedoč, d« j« kom pan i ja unlč«n« ln d« niti «n mož n« more slediti njsgovemu signalu, je zagrabil svoj rog, g« nastavil na usU in trobil s takim dihom nsviht«, da s« je zdelo, kakor da bi hot«l vzdramiti mrlič«. Prusi so prihajali — on pa s« ni ganil in j« trobil čimdalj« glasneje, n« vso fanfaro. Salv« krogel ga je podrla ln njegov poslednji dih j« odletel v bronastem zvoku t«r,papolnil otročje z grozo.
Rochas j« vsul pokoncu, n« da bi se ganil in zb«ial: m j sploh ni mog«l razumeti, kaj se godi. Č«kal J« ln jacljal:
"Tak kaj p« j« to? Kaj p« J« to?" ?
NI mu Šlo v glavo, d« j« to nov poraz. Vse •e je Izpreminjalo, celo način bojevanja. AH ljudj« n« drugI strani dolin« ne bi bili mogli čakati, da Jih pridejo premagat? Ne; č« so jih še tako pobijali, vedno so «pet prihajali drugI. Kakšna prokleta vojsk« J« to, ko se jih zb«r« deset, d« zmasU enega, in kjer se pokaže so-
vražnik šele zvečer, ko nas je om«mll s celim dnevom previdne kanonade? Osupel, razburjen, do tega hipa br«z kakršnegakoli umeva-nja o vojni, s« j« začutil objetega in odnešene-g« od neke višj« reči, ki s« ji ni več ustavljal, dasi j« v svoji trdovratnosti mehansko nadaljeval besede:	. *
"Pogum, otroci. Tam j« zmaga!"
V«ndar pa j« z naglo kr«tnjo pograbil zastavo. Njegova zadnja misel mu je veleval« skriti jo, da je Prusl ne dob«. A dasl j« bil ročaj zlomljen, vendar se mu je zapl«tl« med nogo, da j« skoraj padel. Krogle so zažvižgal« o-krog njega, začutil j« smrt; odcepil je svilo zastave ter jo raztrgal, skušaj« jo uničiti. Ta hip p«' J« padel, zadet v vrst, v prsi ln v noge, sredi med trobarvne cunj«, kakor d« s« je ogrnil v«nj«. Živel je še kako minuto: s široko odprtimi očmi je morda glodal pravo prikazen vojsk«, dvig«joče se na obzorju, kruto borbo za življenj«, ki jo je treb« sprejeti 1« z resnim, vdanosti polnim srcem, kot višji zakon. Nato we mu je izvll rahel vzdih, in preminil je v svoji otroški osuplosti, uboga omejena stvar, vesel žutek, zdrobljen pod nujnostjo ogromne in brezčutn« narave. Z njim je poginila cel«, velik« legenda.
Takoj po prihodu Prusov sta se pričel« Msu-ric« in J«an od dr«v«s« do dr«y«s« umikati nazaj, zakrivaj« za seboj H«nrij«to, kolikor se je dalo. Streljati nista nehala; ustrelila sta, nato sta iskala kritja. Na vrhu parka je Msuric« poznal majhna vratca, ki so jih ns srečo našli odprta. Naglo 10 se izmuznili vsi trije na prosto. Prišli so bili na tesno prečno pot, ki se je vila med dv«ma visokima zidovoma. Ko pa so prišli do kraja, jih je streljanj« prisililo, umakniti se na levo v drugo uličico; nesreča je hotela, da je bila brez izhoda. Tako so se morali v diru vr^ niti in med točo krogelj zaviti na d«sno. Kasneje se nikdar niso mogli spomniti poti, ki so jo nato ubrali. V tem nerazrešn«m labirintu s« j« streljalo še za vsakim vogalom zidu. Pod vhodi so se .bile c«l« bitk«. Najmanjša zapreko so v strašni ljutosti branili in jomall z naskokom. Nato so nenadom« prišli na Fond-de-Givonne-sko cesto blizo Sedana.
Poslednjlkrat je J««n dvignil glavo in pogledal na zapad, kjer j« vstajala mogočna rožnata zarja. Zdaj j« vsaj lahko vzdihnil z olajšanjem:
"Ah, to svinjsko solne« torej le ž« enkrat zahaja!"
Vsi trij« so tekli, tekli brez oddiha. Okrog njih se j« zadnji konec beguncev še vedno razlival čez cesto, z neprestano brzino narastl«ga hudournika. Ko so dospeli do Balanskih vrat, so fhorall čakati sradi divj« gneč«. V«rig« dvl-galnega mostu so bile strt«; rabna je bil« urno pot za pešce, uko d« topovi ln konji niso mogli na ono stran. Pri izpadnlh vratih gradu j« bil gn«t«ž baje š« strašnejši. Bilo Je blazno padanje v brezdno; vsi drobci armade, ki so s« va-> lili z bregov, ao se metali v mesto in padali tjakaj z gromom odprte zatvornic« kakor v kakšno kloako: nesračn« privlačnost t«g« zidovja j« bil« popolnoma zaslepila tudi najpogumnejše med njimi.
Mauric«, ki j« držal H«nrlj«to v naročju, j« dejal trepetaj« od nestrpnosti:
"Da nam vsaj n« bi zaprli vrat, dokler niso vsi notri."
To Je bil strah množice. Na levi in na desni p« «o že taborili vojaki po nasipih, dočim so bilo v jsrkih obležan« baterije, mešanica topov, streljivnikov ln konj.	:
(Dalj« prihodnjič)
Opazke in današnjih f«'Z pr'dru4tvu M in minulih dni
Anton Zaits
ZNATI JE TREBA
O Judih se zelo mnogo govori in piše, posebno š« od takrat, odkar jih je pričel preganjati Hitler. Osebno ne vidim razlike med raaami, vsaka ima dobre in »labe ljudi, pri tem tudi Slovenci nismo izvzeti. Dozdeva pa se mi, da ima vsak narod svojo posebnost. v kateri se odlikuje. Pri Judih je U posebnost trgovski poklic (business) in v tem jih nihče ne poseka.
Svoje čase smo prirejali božič-nice v Porast City ju pri društvu. Bil sem vedno v odboru in naša najhujša stvar je bila, kako izbrati darila, da bi ustregli otrokom Vae drugo se je le nekako naredilo, ko pa ae je odbor pričel meniti o darilih, za katere so nam navadno določili selo pičlo vsoto, smo prišli v zastoj. Imeli smo dvojno skrb. prvli, kako raztegniti tisto vsotico, da bi ae za isto več kupilo, in drugič. da bomo poleg otrok zadovoljili tudi atarše
Slednje je bilo še najvažnejše, kajti, ¿e se zamerimo staršem o-t rok. .ne bo več boilčntc in pro-* pek tov za mladinski oddelek tn ne več priredb, katera so Ma gonilna sila napredka društva.
bilo kaj na tem, da društvo napreduje. ; Kdo bi s« zmenil «li pristopil k mrtvemu društvu?
Ko smo že imeli nekaj božlč-nic za seboj ln ko smo potem tu ln tam ališall, da z darili nismo zadovoljili vseh, sem prišel na idejo. Kaj če bi vpraiali za nasvet Juda Mačka", ki je imel trgovino oblek na Maln streetu. Juda Jacka so poznali vsi naseljenci. Z starejšimi so rasti! gor skupsj ln so pripovodovsli, kako so ga poznali š« kot mladega dečka, ki J« šel s culo ns hrbtu od hiše do hiše. Od naših ljudi je naučil slovenskega jezika tako dobro, da bi se bil kmalu zmotil, ko sts govorila in ga vprašal, če ni doma od Kočevja ali štajerske m«J«.	>
On je že vedel, zakaj ae j« naučil našega jezika. Njegov trud j« bil dobro neplačan s tem. d« so skoraj val kupovali obleke pri
nJem.
Sel sem torej k njemu in mu
razodel svojo misijo. Prvo, kar je vprašal, j« bilo. koliko pa imaš denarja. Ko sem mu zaupal malo vsotico, katero smo določili za posamezno darilo in število otrok, je menda v glavi ie vedel, kaj bo dal.
"Daj ml naslove in starost o-trok. pa bo vse urejeno Boš videl, da bo za vse prav.*'
Ren je bilo tako Ustregel j« z darili vsem otrokom In steršem.
Ko s«m gs pozneje vprašal, kako j« mogel to storiti, s« mi j« nasmehnil. Veš, je r«k«l, jaz poznam vsako vašo družino in vem z« vsakega posameznika, kaj kupuj« in kaj no«i. In k«r vedno kupujejo pri meni, tudi natančno vem, kaj kdaj rabijo.
Tako se mu j« posrečilo, kakor Miklavžu, da je dal posameznemu otroku tisto, kar je potiebo-val ali kar so mu bili starši na-menjeni kupiti. ^
V Chlcsgu seveds se Judov n« manjka. Raztreseni so po vsem mestu, največ skupaj pa Jih j« okrog Maxwel ceste, kat«ro idr zagradijo s svojo ropotijo.
Ko sem nekoč zašel v t« del m««ta. bi mi bili kmalu suknjo raatrgsll. Vlekli so me v trgovine tebi nič meni nič; k«r popoka t« na pločniku ln nič n« vpraša, ali kaj potrebuješ «11 n«. In ko t« enkrat privl«č« v trgovino, t« spusti in ž« t« pograbi drugi, ki t« hoče ns vsak način obleči od p«te do glave.
Pojasnjuješ, da je tvoj« obleka skoraj nova in da ne potrebuješ druge, pa noče nič slišsti in A« pred no ae dobro zsv«A, t« ž« ima zmerjenega in te tlači v suknjo, katera drugj« stane 50 capakov, tebi jo pa da za polovico, to j« z« petindvajset.
Bog ne daj. da bi mu kaj o-bljubil. Ako to štora, boš korakal ia trgovine i novo suknjo, če jo potrebuješ ali ne. In če prav nič n« obljubiš, kakor sem Jaz
napravil, j« še slabše. Na vsak način hoče vedeti, kako, da on nima blaga, ki bi bil vreden tvojega groša. In znesel ti bo skupsj celo "grmado" oblek in o-buval, ti pa glej, kako se boš zmazal ven, ko se ti morda smili, ker nisi pri, najboljši volji namenjen nič kupiti»
Komaj pa si na pločniku, te ž« pograbi drugi in t« tir« v trgovino. Sedaj te pa že mine potrpežljivost. Prišel si z namenom, da si ogledaš ta čudni di-rindaj, podoben starokrajskemu sejmu, pa te tirajo v trgovine. Pa sem enemu kar naravnost povedal, da mister gor aH dol, naj pusti mojo suknjo pri miru, če ne, če r\e ..., da mu jo bom prav po sUrokrajsko pritisnil. Pogledal me je debelo ln nI hotel verjeti, da mislim resno. Šele, ko sem ponovil in pripravil roko, da mahnem po njegovi roki, ki me je držala in vlekla za rob suknje, je verjel ln se opravičeval, da mu je žal ln da nI mislil hudo (I'm sorry, didn't mean it).
Judje se večinoma pečajo s trgovinami oblek. Najdeš jih pa tudi v drugih obrtih ln poslih. K nam Je čez leto dni zahajal Ju dek, ki je na debelo prodajal na močena jabolka, če sem prav prevedel 'carmel apples'. V stari kontri jih nismo poznsll, v Ameriki pa menda ni nobena stvar dobra, če ni namazana ali urno-čena.^ •
Prišel je v trgovino sladak, ka kor da se je prišel ženit ln ogledoval naokrog, ne da bi kaj po-nujal. Menda je vedel mojo navado, kako hitro obračunam vsakim agentom, če nisem bil namenjen kupiti.
"Ni treba nič odpirat tiste "ta-ške", ne kupim nič, pa č« ponujaš in govoriš ail ne."
Uega so me prav kmalu naučili, ker mi niso daU miru niti za pol ure in hoteli so ml prodati vse, kar j« česa na svetu. Včasih so kar čakali v vrsti in če bi imel toliko odjemalcev, kakor je teh sltnežev, bi tudi jaz bil kmalu Zaitz & Co., kar je sedaj le Co., kakor v Nemčiji "von".
Kakor Že prej omenjeno, j« Judu s "carmel apples" zadišalo po mojem receptu. Morda je prej zunaj opazoval, koliko časa je vz«lo povprečnemu "agentu", prodno je priletel iz trgovine in vedel j«, kaj to pom«ni, pa je hotel biti siguren, da bo on po-trpel v notranjosti vsaj pet minut. Zato je bil sladak kot med, s«g«l mi v roko in se predstavljal, kakor da s« bi svet podrl, če g« ne poznam, toda ponujal ni nič.
No, ja, sem rekel, ko se ml je zdel sumljiv. Je že dobro, da hvališ mojo trgovino, govoriš o vremenu, toda povej, kaj prodajaš. V«m, d« radi prijaznosti, nisi prišel k meni vasovat in v«m, d« ti ni zame nič več kot za ostale tri milijone Cikažanov.
Pa je zardel, kakor da bi bil rekel kaj grešnega mlademu dekletu.
I "No,„ no," Je vzdahniUtfobo-ko", jaz ne prodajam nič, prav nič, temveč mečem proč (give it «way)."
Tudi take svetnike poznam, sem mu odgovoril, zastonj pa ne maram nič.
Pa se je hitro pričel opravičevati, da ga prav n« razumem, da ve, d« sem silno «mbleljozen za "business" ln d« se nikakor ne spodobi biti brez namočenih jabolk in seveda tudi ob lep dobiček.	H
Mi j« žal, sem ga skušal posnemati, a nihče ni še vprašal zanje, pa se bojim, ds se bodo starale in prašile. Tega p« ni mog«l verjeti in je bU takoj pripravljen na stavo, da se bodo kar stepli zanje in č« bi slučsjno kaj ostalo, ds ne bom prodal, bo rade volje zamenjal.
Ker je šlo 1« u malo vsoto, sem pristal s namenom, da se ga od križam. Pa sem s« tudi v tem zmotil. Prava rabuka se je Šele pričela. Sedaj, ko sem dovolil, da vzamem jabolka pod svojo streho, sva s« sprijela radi prostora, kje bodo jabolka razstavljena. Pokazal sem mu zaboj v kotu. Ksr tja naj jih položi, ps bi mu skoraj posulo slabo. Toga vendar ne morem misliti rasno, d« bi moraU njegova delikatesna jabolka na zaboj med <(> uko šaro! On hoče. da se naj-He zanje prostor na pultu, na prostoru, kjer ljudje čakajo na najbolj prometnem mestu. Tsm pa nI bilo nobonaga prostora v«č, ker so U proetor hoteli vsi a-gentje in potem i« peki povrhu. Uko. da je bU ie zdavnaj Uko napolnjen.
On j« p« 1« vztrajal, da je za
Woman Scientist Works Against Tuberculosis
Dr. florones B. Baibart, Internationally known (or kar research, and D. W. Watson, workins »t electrophoresis apparatus at Henry Phtpps institute. Philadelphia. Dr. Balhert Is authority on tuberculin which Is usod in dadlas poopla with tuberculous infection.
Plemenitost
P J «T
Zdi se mi, da je že skoraj pozabljeno, kako imenitna stvar na svetu je plemenitost. PlemoniU mačka iz naše hiše žre slepiče, miši in močna te jedi. Jaz na prifner prvih dveh ne prenesem, mačko pa imam kljub temu rad. Še bolj rad imam plemenite češplje, le za tretjo stopnjo aH najbolj rad nimam prave reči na razpolago. Kajti z ljudmi je dandanes križ, toliko plemenitosti je med njimi, da lahko pogineš kot osel med snopi, preden eno od bereš za svojo za&čitnico.
Najbolj žlahtna med vsemi je tista, ki je—bi rekel—meUfizič-no utemeljena, ker je tako narejena, da ne ve njena desnica, kaj deU levica. Desnica namreč gospodari z denarjem in računi, levica pa hudiča izganja iz uboge človeške reve, aH z drugimi besedami: prva jemlje ln druga daje, in obe temeljito opravljaU svoje delo. Kdor je pod tem varstvom, je vsaj tega gotov, da ga bodo zavarovali trajnejši zakoni kot so minljivi pozemski zakoni, ln če ni zadosti podprt, bo prejel plačilo sproti, močnejši pa si ga bo izgovoril za večnost. To je torej metafizična plemenitost, odsev večne ljubezni, njena polsestra pa je čisto naturalistična. Že zato, ker j« tako umazana, kakor vse, kar je v dotiku z naturo, n« primer dimnikar, bizon, ali okna ob cesUh. To je tista, ki je spo-četa Iz užaljenega srca. Vsa
njegova jabolka še vedno prostora in se skliceval, da bi ne bilo pravično, če bi ga zapostavljal. Ko je tako govoril, je že prekladal obenem, potiskal razne predmete na stran ter pripravljal prostor za svoja jabolka. Sporazumela sva se za. kompromis. Dovolim mu, da Um lahko razstavi na papirnatem krožniku štiri jabolka, ostala pa osUnejo na zaboju.
Zelo nerad se je udal, a ker je videl, da se ne šalim voč, je u-bogal Med tem, ko je on raz-sUvll jabolka, sem dobil odjemalca. Ujel se je na jabolka ka-! kor muha na papir. Prišel je sicer po drugo stvar in ko je pri pultu Ukorekoč zadel ob nje, jih je kupil.
Jud se Je pa smejal: "Vidiš, saj sem U rekel, da bodo Šla, samo pusti jih Um, kjer sem jih razsUvll."
Jabolka so v resnici šU dobro izpod rok. Ker je bil tisti prostor zelo tesan, sem jih sam premestil, misleč, saj sedaj vedo zanje, bodo že vprašali. Tedaj, šele sem se prepričal o važnosti prostora v trgovinah, kj« j« blago razstavljeno. Štiri dni nisem prodal nobenega. Nihče ni vprašal sanje, ln ko je prišel Jud naokrog, ni mogel verjeti, čemu naenkrat Uk preobrat K sreči sem za njegov prihod ved«l in razložil jabolka na prejšnjem mestu, Uko da n{ vedel pravega vzroka. Moral jih je zamenjaj, tega p« ne dcUjo radi in s«, če I« morejo, izmuznejo. Ko se i« pozneje š« parkrat to pripetilo, J« zamenjal jabolka in jih menda pojedel ssm rajši, kakor bi Jih vrnil kompaniji, za katero J« deUl, čeprav «o jabolka bila i« pokvarjena.	**
Tako je treba priznati vztraj-nojst teh ljudi, kaUrim j« v bu-sinesu težko najti primere. Ako eden kaj prične, se s gotovostjo lahko zanaša na druge, da ga podprejo in gs ne pustijo, ds bi bankrotiral. Bilo bi dobro, da bi I jih v marsičem posnemali tudi drugi narodi.
shujšana prebdi dneve in noči eb kolovratu svoje užaljenosti in prede maščevanje, in drobne nitke, ki se sproti trgajo, počasi polnijo prostor in jo na kraju pred svetom zakrijejo. Ta je zares usmiljena vredna, jaz sem ji danes prižgal svečo z« spomin. Nekateri ji pravijo tudi, da je Individualna zaradi nasprotja do socialne plemenitosti, ki je splošno priljubljena in zelo v časteh med višjo in najvišjo družbo. Njena prava čednost je U, da se nikoU ne sili v javnost, temveč skromna in molčeča, skoraj bi rekel, da je muUsU. Prav po tem jo je najlaže spoznati, da ne da nobenega glasu od sebe, kadar je najbolj na delu. Če pošlješ ponižno prošnjo za kako pripravniško mesto, že jo plemenitost zakrije s svojo roko. Moj Bog vendar, zakaj si se pa zameril! Prvo je pač ljudski blagor, prav za prav, prvo je poklic za ljudski blagor. Če ne boš tega spoštoval, ne prideš nikamor, l^ar lepo zavij" svoje življenje in ga spravi pod zemljo. Nočeš? Bo šlo pa Ukole: vrnil ne boš svojih dolgov, potem boš goljufal, ln nekega dne te primejo za vrat ln postavijo na pripravno mesto, ki je krajše in manjše od zaželjenega, kakor kažejo črke.	r
četrtek, 10 ^
Tako je z našo plen*^! kolikor je v
svetovnim nazorom, fc
do8leJ *e ni immZr
ga Imam jaz ki!1 tolikokrat ob nepravih! "mejal da seTp^ viden, kadar je ^ ^ Plemenitost ^ ^^ tudi v n«*i i»— ljTT"^!
vsakdanjottiv
primeru je stvar bolj p ket■ »visi od kulturrjTÏ in družinske odli&csjfrl ska je v tej smer, pi " ** več stvari
■to njeno__
prepko dokazuje.. To *
psi, štiri mačke, želvi in t lice v kopalnici, kuhinji ia
^ *jer * Jim *
pridružijo včasih stenic* j Dode ni več na dvori*, naj krepke j šega dokaza L pac ob vsaki priliki poka-2 je prava koza, tudi crkniUj vsem lepem. In prav ona bi bolj pričala, kako je bilo i je zanikrna služkinja za v* ne nesreče in tegove 8pt nad njo, nad kozo naše plen t« gospe, in jo zmerjala k se zmerjajo samo ljudi« i volje. Da ste videli uknt menitost naše gospe! Kar j« služkinji namenjeno in rud no na posamezne dni, vte zvrhoma doletelo naenkrat tele zanikano, ti... ln taki lje je šlo do poslednjega p nlškega vprašanja na trafci višku: Le kako moreš bitij brez srca! In naša gospa jo j plačala za štirinajst dni. Ti menitost je velika plei I ker je v zvezi s kulturni» njem in premoženjskimi r«
Agi t i ra j te za Prosvtte!
V SLUŽBO SPREJME* starejšo žensko, kstera naj | pomagala in stregla, kar sem tu
Sem sama, Imela bo dober Plača po dogovoru. Pilite ml slov: "Gospodinja," 2657 3. U dale Ave., Chicago, 111. -0
RAD BI DOBIL človeka za delo na farmi; znati delati s konji in znati k mlesti. Plača po dogovoru, je: Joe Hafner, R. 1, Boon, I
-a
——
•i
TISKARNA S.N.P
SPREJEMA VSA
v tiskarski obrt spadajoča Ma
Tiska vabila sa veeelice in «hode. visltnice. časnika. b| koledarje, letake Ud. ▼ slovenskem, hrvatskem, slovaška» češkem, angleškem Jealku in drugih.
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO BJMU. TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
★
—Cene
. unijsko dalo pm i
Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne,
Pišite po Informacijo na naslovi
SNPJ PRINTERY
2657-59 S. LAWNDALE AVENUE •
TEL. ROCKWELL «Itd
CHICAGO, ILLOl
.--1
NAROČITE SI DNEVNK M
Po sklepu U. tedne konvencije ss lahko naroči ns Ust prišteje eden. dva. tri. štiri ali pot članov ia ono družina k srisiJJ nixtL List Prosveta stane m vso saMho. m člane ali nstlsae IM> ■ ono letno naročnino. Kor pa ¿lani še plašajo pri asosmentu S1J>* tednik, so Jim to prišteje k naročnini. Torej soda) nI vsroks. da Jo Ust predrag sa člane SNPJ. Ust Pvesveta Jo vsša lastaiaa ■ gotove Je v vsald drušini nekdo. U M red Mtal Ust vssk daa.
Pojnsniloi—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti «a SNPJ, ali Če se preseli proč od družino ln bo zahteval sam «vjj»] tednik, bode moral tisti član iz dotične družine, ki J« tako s* up naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravnlštvu umj in obenem doplačati dotttno vsoto listu Prosveta. Ako t«-f» stori, tedaj mora upravništvo znižati datum ss to vsoto naro
Cena listu PteseeU Jot Za Zdruš. državo in Kanado 9040 Za Ciooro in Chkuf» *
1 tednik In...™.................. dJO 1 tednik «a--------JS
S tednika «a---------3.00 9 tednika Ia-----JJ
In... ia fas
1J0 nič
Sa Evrope Je.......——
•Podnjl kupon, priložite potrebno
Money Ordor ▼ pismu In VHarečite Pieseete. Ust Id Jo rola i
PROSVETA. SNPJ. 9007 So. Lawndalo Ave. Chicago. I IL