m^fTTb, Poštnina plačana v gotovini SMRT FAŠIZMU SVOBODO NARODUI Tla delo Javna razprava bo ljudstvo opozorila na budnost proti vsakomur, ki bi z lepimi besedami pod krinko, da hoče svojemu narodu dobro, nadaljeval z delom obtoženih, čeprav v drugi in prikriti obliki. Cena 2 din — Mesečno 8 din Leto I. - Štev. 20 Glasilo Okrožnega odbora OF Celje. Izhaja vsako soboto Celje, 24. avgusta 1946 J Izdajalci slovenskega naroda in vojni zločinci pred sodiščem V Ljubljani se je v dvorani na Taboru pričela v sredo 21. avgusta razprava proti vojnim zločincem n narodnim izdajalcem z Rupnikom na čelu. Iz vseh krajev Slovenije so prišli delavci, kmetje in meščani, da prisostvujejo sojenju ljudi, ki so povzročili toliko gorja našemu narodu. Ob 9.15 minut je prisostnih devet sto poslušalcev vstalo, v dvorano je vstopilo vojaško sodišče IV. Armije JA s predsednikom dr. Helijem Modicem na čelu, ki je takoj, ko je sodišče zavzelo prostore, otvoril ra: pravo proti Rupniku in soobtožen-cem zaradi zločinstva po zakonu o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo. Na predsednikov poziv, naj pripeljejo obtožence, je v dvorani zavladalo razburjenje in oči vseh so se uprle proti vhodu, kjer so vstopali v dvorano .. . IIIIIP \ , V # Kf * „ I Éik ' - m, "v y l^ai f m' m W ÌSbIr f Jmf ^H r agi - <. IS^n'À mm WmKÈÈÉÉÈ W jtMflRft^ M Leon Rupnik Bil je general bivše jugoslovanske vojske. Ob napadu Hitlerjeve Nemčije in fašistične Italije na Jugoslavijo je bil na položaju načelnika štaba I. grupe ar-mij v Zagrebu. Tam je že pred kapitulacijo navezal stike z raznimi ustaškimi funkcionarji ter jim izdelal pismeni načrt za formacijo ustaške vojske. Z ustaškimi dokumenti in dovoljenjem nemške vojske je prišel 17. aprila 1941. v Celje, kjer se je takoj javil Avgustu Westnu in dr. Skobernetu. Ko je sprejel mesto ljubljanskega župana, je po okupatorjevih direktivah organiziral okupacijski civilni aparat in zbiral po vohunih podatke za izvajanje terorja nad lastnim narodom. Leta 1942. je v sporazumu z okupatorjem in s pomočjo drugih slovenskih izdajalcev s škofom Rožmanom na čelu ustanovil »Odbor vaških straž«, ki je bil organizator »MVAC«, »vaških straž«, »bele garde« in »legije smrti« ter predložil proslulemu fašističnemu generalu Robottiju pismeni »načrt za uničenje partizanske aktivnosti« in predal spisek interniranih oficirjev jugoslovanske vojske, ki bi bili pripravljeni sodelovati v tej borbi kot oficirji v okupatorskih in kvizlinških formacijah. Po kapitulaciji Italije se je stavil v službo Nemcem, ki so ga postavili za »šefa pokrajinske uprave«. Odbor vaških straž je sprejel v sestav Pokrajinske uprave in ga preimenoval v »Informativni urad«. V okviru tega urada je bila ustanovljena vohunska služba TOS, ki je svoje izsledke javljala v biltenu »Vesti« ,ki so izhajale v petih izvodih: za Rupnika, domobrance, Hacina, Rö-senerja, Rožmana in Gestapo. Takoj po nastopu svoje funkcije je imenoval za šefa policije Hacina ter z njim organiziral politično policijo, ki je kot podaljšana roka Gestapa izvajala teror nad našim ljudstvom. Samo v ovaduške svr-he je dajal tej policiji 50.000 lir na mesec. Na podlagi pooblastil okupatorja v ustanovil 23. septembra 1943 vojaško organizacijo »Slowenische Landeswehr — Slovensko domobranstvo« ter v sporazumu z Rösenerjem formiral »organizacijski štab«, da bi se tako ustanovila kvizlinška divizija v končnem cilju SS-divizije. Eno leto pozneje je skupno s škofom Rožmanom sodeloval pri domobranski prisegi Hitlerju in postal »generalni inšpektor vsega domobranstva«, ustanovil šole za oficirje, v katerih so poučevali SS-ovci. Zlasti pa je podpiral četnike Draže Mihajlovica ter s pomočjo domobranstva izvajal brezprimerni teror in na tisoče najbolj krvavih zlo-činstev nad slovenskim narodom. Dr. Rožman Ljubljanski škof je na povelje vodstva bivše SLS ostal po kapitulaciji Jugoslavije v Ljubljani. Takoj po prihodu Italijanov in pozneje Nemcev, se je stavil njim na razpolago. Ze 22. aprila 1941 je obiskal fašističnega komisarja Gra-ziolija, kateremu je zagotovil sodelovanje duhovščine s fašistično Italijo in izrazil svoje zadovoljstvo, da je Italija okupirala znaten del Slovenije. V spomenici Mussoliniju pa je le temu izrazil svojo brezmejno vdanost in čvrsto sodelovanje. V svojem škofijskem dvorcu je skliceval razne sestanke. Ravno v tem dvorcu je na enem takih sestankov izdelal predlog za samostojno pobijanje tako zvane »komunistične nevarnosti«. Prav tako je na konferenci v tem dvorcu februarja leta 1942. izdelal podrobne načrte in predloge za vzpostavitev reda hitro in brez posebnih naporov ter za zadušitev osvobodilnega gibanja v Ljubljani. Takoj nato so sledile znamenite ljubljanske blokade in na desesttisoče ljudi je romalo v italijanska koncentracijska taborišča na Rab, v Gonars, v Treviso, Monigo, Visco itd., od koder se tisoči niso nikoli več vrnili. Pri vsem tem pa je, da bi preslepil ljudstvo, prikazal borbo za svobodo slovenskega naroda, kot borbo proti »Kristusu kralju« Z vzklikom »Za vero in Kristusa kralja« je v svojih številnih govorih in pismih ! pozival ljudstvo na odkrito borbo proti osvobodilnemu gibanju na strani okupatorja. Sploh je bil škofijski dvorec center vseh sestankov slovenskih narodnih izdajalcev. V njem so se vršili sestanki »Odbora vaških straž«, katerim je predsedoval škof Rožman. Po kapitulaciji Italije pa je Rožman ukazal vsem svojim zaupnikom v bivši MVAC, naj takoj stopijo v oborožene formacije domobranstva. Po njegovi intervenciji je vsaka edinica domobranstva dobila v svoj sestav duhovnika-kurata. Pred osvoboditvijo je škof Rožman ukazal svoji duhovščini, da je sejala zmešnjavo med ljudstvo, češ da JA kolje civilno prebivalstvo. S tem je zapeljal nekatere civiliste, da so zapustili svoje domove in se z okupatorjem in domobranskimi enotami umaknili v inozemstvo. Škof Rožman je tako odgovoren za neštete vojne zločine, ki jih je domobranstvo samo ali pa z okupatorjevo pomočjo izvršilo nad našim ljudstvom. Odgovoren je za smrt padlih borcev NOV in POJ, prav tako pa tudi za smrt onih zapeljanih in nasilno mobiliziranih domobrancev, ki so padli na okupatorjevi strani. Dr. MIha Krek je predstavnik tistega dela protiljudskih vrhov bivše SLS, ki se je po sestanku v Ljubljani, umaknil v inozemstvo, kjer je bil član emigrantskih jugoslovanskih vlad. Kot minister teh vlad je bil povezan z mednarodnimi emigrantskimi krogi. Sam ali pa preko Kuharja je po radiu pozival ljudstvo na odpor proti narodno osvobodilnemu gibanju in svetu prikazoval izdajalca Mihajlovica kot nosi tel j a upora, klevetal NOV in POJ ter tako slabil odpor in razbijal enotnost naroda v njegovi osvobodilni borbi. Tako je odgovoren za vojaško in politično pomoč četnikom ter za lažnivo razširjanje propange v domovini in inozemstvu, za neštete zločine četnikov nad narodi Jugoslavije v sodelovanju z okupatorjem. S to svojo propagando in laž-njivim klevetanjem je hotel dušiti ljudsko vstajo in podpirati okupatorja, da bi potem vzpostavil vladavine protiljud-ske diktature in nacionalnega zatiranja narodov Jugoslavije. Vizjak Milko bivši polkovnik jugoslovanske vojske, se je po Rupnikovi intervenciji vrnil decembra 1942. iz italijanske internacije v Ljubljano. Takoj je še z nekaterimi izdajalci pričel formirati razne »legije«, ki so dajale članstvo izdajalskim formacijam MVAC in po Italijanih vodenim in oskrbovanim Mihajlovičevim odredom »Piave garde«. Po kapitulaciji Italije, ko se je na pobudo Rupnika ustanovilo domobranstvo, je takoj postal pomočnik poveljnika in »Organizacijskega štaba« in šef personalnega dodelka. Kot tak je izdajal naloge za razne aretacije in odstranjevanja sumljivcev, dobavljal ljudi in material četnikom in skrbel za šolanje domobranskih oficirjev. Dr. Lovro Hacin je takoj po kapitulaciji Jugoslavije stopil v okupatorjevo službo kot upravnik policije. Organiziral je lastno ovaduško mrežo, se povezal s tajno obveščevalno službo TOS, ustanovil tajno osebno policijo »Publica siccurezza Slovena«. Po kapitulaciji Italije ga je Rupnik imenoval za šefa »Slovenske policije« v sestavi Gestapa. Takoj je organiziral proslu-lo politično policijo, v katero je sprejemal naj krvoločne j še izmečke družbe in jih postavljal za referente. S pomočjo teh krvolokov je organiziral zapore in mučilnice, skozi katere je šlo nad 6 tisoč Slovencev, katere je po večini poslal v taborišča v Nemčijo. Pod vodstvom črnorokca Hlebca je ustanovil »specialni vod«, ki je pobijal priporni-ke. Z roko v roki s slovenskim domo-branstvom je izvajal najhujši teror, katerega vrhunec je bilo delovanje »črne roke«, kjer so pri klanju sodelovali tudi izdajalski duhovniki in kurati škofa Rožmana. General Ervin Rösener je načeloval SS-formacijam, varnostni policiji in obveščevalni službi, enotam redne vojske, strankinim vojaškim formacijam Wehrmanschaf ta, Volkssturma ter slovenskemu in gorenjskemu do-mobranstvu. S pomočjo vseh teh vojaških in policijskih formacij je z brezobzirnim kršenjem osnovnih mednarodnih pravic izvajal teror nad okupiranim prebivalstvom. Njegovo delo je bilo nasilno preseljevanje Slovencev v Srbijo in na Hrvaško, množično streljanje talcev v Begunjah, Celju, Mariboru, Fran-kolovem, Dragi in drugod, v masah je pošiljal prebivalstvo v taborišča smrti v Nemčiji, ukazoval bombardiranje odprtih naselij ,odrejal protipravno streljanje uejtih borcev NOV in POJ, dal ubijati zavezniške pilote, ustanovil na pobudo Rupnika »Slovensko domobranstvo« in ga vključil v sestav svojega korpusa. Nadalje je gmotno podpiral Mihajlovičeve četnike in sprejel v sestav Gestapa Hacinovo politično policijo. PROCES proti Rupniku in sodelavcem odkriva tesno povezanost vseh sovražnikov slovenskega naroda od londonske emigracije do a generala »Inspektor vsega domobranstva« Rupnik, škof Rozman in SS-general Rösener na domobranski paradi. Ko so fašisti 6. aprila 1941 zahrbtno napadli Jugoslavijo in jo razkosali, so po vsej deželi začeli izvajati najstrahotnejši teror, s pomočjo kvizlinških klik pa organizirali in ščuvali na bratomorno vojno. Narodi Jugoslavije so tedaj spoznali, da je edini izhod proti tem fašističnim načrtom, da se takoj dvignejo v boj proti okupatorju. Tudi slovenski narod bi moral po načrtih fašističnih osvajalcev izginiti s svoje zemlje, kar med drugim potrjuje tudi zapoved nacističnih oblastnikov: »Napravite mi deželo zopet nemško!« Pri tem načrtu so se okupatorji naslonili na domačo protiljudsko reakcijo, ki je hotela s pomočjo okupatorja slovenskemu ljudstvu iztrgati iz rok orožje in mu onemogočiti borbo proti okupatorju, da bi po vojni mogla obdržati svojo protiljudsko oblast. V vodstvu tako zvane bele garde, kot je narodne izdajalce začelo imenovati slovensko ljudstvo, so se prijateljsko znašli najbolj protiljudski elementi iz nekdanjih protinarodnih političnih Strank. Zbrali so se ljudje, ki so v stari Jugoslaviji izkoriščali delovno ljudstvo in se že tedaj v strahu pred lastnim ljudstvom povezovali z mednarodnimi fašističnimi klikami, s čemer so Jugoslavijo privedli do zloma. Predstavniki slovenske protiljudske klike pa so sami iskali stike s fašističnimi državami. Dr. Rudolf Bičanič, univerzitetni profesor v Zagrebu, je kot priča izpovedal: »Leta 1940 je tedanji minister prosvete dr. Korošec potoval v Slovaško. Po njegovem povratku s Slovaške ga je nemški tisk prenehal napadati. Poleg tega je dr. Korošec kot prosvetni minister začel uvajati rasistične zakone, nemški in italijanski jezik pa se je začel v šolah predavati v znatno večjem obsegu kot prej. Dr. Korošec je po svojem povratku iz Slovaške začel izvajati pro-nemško politiko v Jugoslaviji. V beograjskih političnih krogih se je tedaj govorilo, da je dr. Korošec s posredovanjem slovaškega ministra monsignora Tise sklenil na Dunaju nek sporazum, po katerem naj bi Slovenija postala nemški Protektorat po vzorcu Slovaške.« Ta protiljudska klika si je v nadaljevanju te politike že pred 6. aprilom 1941 napravila načrt in razdelila vloge za čas okupacije. Tako je na sestanku teden dni pred zločinskim napadom na Jugoslavijo izvršni odbor SLS odločil, da urednika »Slovenca« dr. Alojzija Kuharja pošlje v London, narodnega po- | slanca JRZ in ravnatelja Zadružne zveze monsignora Franca Gabrovška v Združene države Amerike, dr. Franceta Kulovca in obtoženega Miho Kreka pa v vsako vlado, ki bi se osnovala v Beogradu in pobegnila v inozemstvo. Ostali del vrha te stranke pa naj se poveže s j protiljudskimi voditelji ostalih strank j pod vodstvom dr. Marka Natlačena, ki : naj počaka okupatorja doma in z njim i sodeluje. — Na ta način je tisti del ob-! lastnikov, ki si je doma hotel obdržati j svoje pozicije, kolaboriral v vseh oblikah z okupatorjem in si že v naprej zagotovil vso pomoč onih, ki so po sklepu tega sestanka odšli v inozemstvo. Tako so predstavniki ene in iste stranke po njenem nalogu doma od prvega dne sodelovali z okupatorji, v inozemstvu pa se navidezno po obtoženem Kreku vključili v protihitlerjevski blok, da si s tako politiko zasigurajo svojo oblast ob kakršnem koli izidu vojne. Ti elementi so v spoznanju, da osvobodilna borba slovenskega naroda proti okupatorju ustvarja istočasno resnične po-j goje za ljudsko demokracijo, ki bi jim onemogočila nadaljnje izkoriščanje slovenskega ljudstva, hoteli osvobodilno borbo zatreti, češ da za njo še ni nastopil ugodni trenutek. Kasneje pa, ko je borba zajela najširše ljudske množi-! ce, so jo hoteli prikazati kot »borbo proti veri«, izrabljajoč pri tem verska čustva. Z napadom fašističnih tolp na jugoslovansko ozemlje je ta protiljudska klika začela izvajati svoje sklepe. Obtoženi Krek je po sklepih eksekutive SLS stopil v Simovičevo vlado in z njo pobegnil v inozemstvo. Natlačen je osebno z vsemi možnimi sredstvi iskal zvezo z nemškim okupatorjem in se osebno poklonil italijanskemu generalu Romeru, ki je zasedel Ljubljano. Nato je preko grofa Fedrigottija iskal zvezo z nacistično vlado v Berlinu. Z italijanskim dovoljenjem je skupno s profesorjem Go-sarjem, bivšim ministrom Pucljem ter poslancem JRZ kaplanom Kranjcem odpotoval v Celje k poveljujočemu nemškemu generalu. Po prihodu fašističnega funkcionarja Graziolija se je z obtoženim Rožmanom takoj povezal z njim. Obtoženi Rožman je 3. maja 1941 poslal Mussoliniju vda-nostno izjavo, v kateri med drugim pravi: »Sprejmite tudi, duce, izraze naše brezpogojne vdanosti in sodelovanja. Hkrati prosim, naj božji blagoslov pride nad vaše delo, na ves italijanski narod ter nad slovensko ljudstvo, ki bo pod okriljem rimskega imperija lahko živelo in se razvijalo.« Zaradi hlapčevanja fašističnemu okupatorju je Mussolini obtoženega Rozmana odlikoval z visokim fašističnim odlikovanjem. Zunaji odraz združevanja različnih izdajalcev na Slovenskem v sodelovanju z okupatorjem proti slovenskemu ljudstvu je bila ustanovitev »Slovenske zaveze«, organizirane na pobudo Natlačena konec 1941. leta. V »Slovenski zavezi« so se združili protiljudski elementi bivših političnih strank: Marko Natlačen, Ivan Avsenek, Stare Miloš, inž. Sodja Jožef, kaplan Kranjec Marko, Rudolf Smersu, dr. Adolf Šmajt, Praprot-nik Avgust, dr. Marjan Zaje, Žitnik Rudolf, Celestin Jelene in drugi. Vojaško vodstvo v »Slovenski zavezi« vključenih treh »legij«: »slovenske«, »sokolske« in »narodne« je imel major Novak, Mi-hajlovičev odposlanec za Slovenijo. Te t »legije«, zlasti pa »Slovenska legija«, so imele odločilno vlogo pri organiziranju oboroženih formacij domačih izdajalcev. Slovenska zaveza je po svojih najvidnejših predstavnikih pod vodstvom obtoženega Rožmana in Natlačena pričela organizirati izdajalske formacije v okviru »Odbora vaških straž«, ki je posloval v škofijskem dvorcu pod vodstvom obtoženega Rožmana. Slovenski izdajalci so poleg drugih zločinov v najhujšem fašističnem terorju podpirali ta teror tudi z ovajanjem zavednih Slovencev. Notorno je, da so bili prav duhovniki po navodilih obtoženega Rožmana največji ovaduhi, kar je dokazano s številnimi dokumenti. Dne 30. julija 1942 poroča poveljstvo XI. oddelka FaF pod št. I.-1036 poveljstvu XI. armadnega zbora med drugim tudi sledeče: »... župnik iz Starega trga preskrbuje sedaj točne podatke... V imenovanem duhovniku sva našla informativni vir prve vrste... Delo čiščenja je šele v začetku in se bo neusmiljeno nadaljevalo v prihodnjih dneh... Drugega dobrega kolaboratorja in obveščevalca sem našel v osebi župnika iz Begunj (Cerknica PP — CO), katerega področje se razteza na Bezuljak, Koz-ljek, Dobec, Topolj, Selce (Cerknica TP — CQ — TN — Cq, TR — CO, TP — CO). On mi je točno pokazal podpornike komunistov v njegovem okolišu, ki so večji del odsotni, pokazal mi je način, da sem mogel z oddelki iz Cerknice zažgati 12 domačij in aretirati 16 njihovih sorodnikov, ki sicer po njegovi zagotovitvi niso aktivni člani gibanja. — Polkovnik, poveljnik Alberto Seraglia.« Ta javna razprava je širokim ljudskim množicam odgovorila na vprašanje, kdo je odgovoren za trpljenje in žrtve slovenskega naroda v vsem času njegove veličastne borbe za svoj obstoj, svobodo in neodvisnost. Odgovorila bo onim materam in očetom, katerih otroci so postali žrtve divjanja domačih izdajalcev in okupatorja. Odgovorila bo preživelim borcem, ki so v borbi proti okupatorjem in izdajalskim tolpam prelivali kri za svobodo domovine. Odgovorila bo onim, ki so šli skozi Rab in Gonars, Dachau in Mauthausen, Hacinovo policijo in prisilna dela, sorodnikom postreljenih talcev v Begunjah in gramozni jami. Odgovorila bo onim, ki imajo razrušene domove in uničeno premoženje. Odgovorila bo vsem, kdo so bili izvrševalci in povzročitelji teh zločinov. Med njimi in slovenskim narodom leži danes morje krvi najboljših sinov in hčera naše domovine. Javna razprava pa bo slovensko ljudstvo tudi opozorila na budnost proti vsakomur, ki bi z lepimi besedami pod krinko, da hoče svojemu narodu dobro, izrabljajoč zaupanje in položaj, nadalje-| val z delom obtoženih, čeprav v drugi : in prikriti obliki. Javna razprava se bo končno po vsestranskem in izčrpnem zaslišanju obtožencev ter obravnavanju dokaznega gradiva dokončala s sodbo, ki naj bo neusmiljena in nepopustljiva. Ljudstvo zahteva pravično kazen sia izdajalce V vseh krajih našega okrožja se vršijo zadnje dni zborovanja, na katerih ljudstvo razpravlja o procesu proti narodnim izdajalcem. Tako so se vršila zborovanja v Laškem, Rimskih toplicah, Gomilskem, V Žalcu se je zborovanja udeležilo 250 ljudi. Na vseh zborovanjih ljudstvo izraža svoje zaupanje vojaškemu sodišču, ki bo izreklo pravično in strogo obsodbo za Rupnika, Rožmana, Kreka, Rösenerja, Vizjaka in Hacina. To zaupanje kažejo številne resolucije, ki jih ljudstvo pošilja s svojih zborovanj. Vojaškemu sodišču IV. armije JA, Ljubljana. Članstvo množičnih organizacij OF, sindikalnih podružnic, vse prebivalstvo trga Žalec zbrano na množičnem sestanku dne 22. avgusta 1946 odločno zahteva, da vojaško sodišče najstrožje obsodi narodne izdajalce Leona Rupnika, škofa Rožmana, dr. Kreka Miha, Vizjaka Milka in dr. Hacina Lovra za njihove umore, pokolje, mučenja in odvajanja v koncentracijo, ki so jih imenovani zaigrešili nad desettisoči slovenskih mož, žena in otrok. Ravnotako zahtevamo najstrožjo kazen za nemškega nacista Rösenerja Ervina, ki je množično selil in odganjal v koncentracijska in delovna taborišča slovensko ljudstvo, odrejal množično streljanje talcev in zagrešil še druge vojne zločine v namenu iztrebljenja slovenskega naroda. V polnem zaupanju, da bo vojaško sodišče izreklo pravično in najstrožjo sodbo nad temi izvržki človeštva, kličemo smrt izdajalcem! Prebivalstvo trga Žalec Izvedba valorizacije. Opozarjamo na članek Ministrstva financ, objavljen v »Slov. Poročevalcu« dne 20. avgusta št. 193. Skrajni rok za dovršitev valorizacije (preknjiženja) je 31. avgust t. 1. Kdor je do tega dne ne bo izvedel, mu preti občutna kazen. Pozivamo vsa podjetja iz območja MLO v Celju, ki so dolžna izvesti valorizacijo, da nemudoma javijo Gospodarskemu odseku, ali so jo že dokončno izvedla v svojih knjigah, če je niso, v katerem postopku se nahaja in kakšni so vzroki neizvršitve. (Iz Gospodarskega odseka MLO v Celju) Globoko potrti sporočamo znancem vest, da smo v torek, dne 20. avgusta v Sv. Juriju ob Taboru pokopali v družin-| ski grob v 50. letu nenadoma umrlo ženo, sestro in duhovno mamico ŠMON MICO, por. JELEN Hkrati se zahvaljujemo za izraze so-žalja, obilno udeležbo na pogrebu, za cvetje, tov. župniku in narodnemu poslancu Lampretu pa za lepa govora v cerkvi in na grobu. Ohranimo v ljubeznivem spominu skubno gospodinjo, zavedno ženo, dobrotnico mnogih partizanov in revežev ter skrbno mamico rejencev. Izpolnimo njeno zadnjo željo,da se je spominjamo v molitvi. Celje, dne 20. avgusta 1946. Šmon Franc, part. župnik, brat; Jelen Martin, mož; Tončka in Veronika, sestri; Štefka, Pepka in Anica, rejenke. Izlet sindikata celjskih zdravstvenih ustanov v Rogatec V nedeljo, dne 18. avgusta je priredil sindikat zdravstvenih in socialnih ustanov v Celju delovni izlet v Rogatec z namenom, da na licu mesta prouči zdravstveno stanje prebivalstva in obenem nudi prvo pomoč s strokovnimi zdravniškimi pregledi množic, z dajanjem nasvetov in propagiranjem higiene. Pri tem je sodelovalo sledeče zdravstveno osebje: 6 zdravnikov, 1 otolarin-golog, 1 ginekolog, 2 kirurga, 1 specialist za otroške bolezni, 1 dermatolog, 1 bakteriolog, 1 rentgenolog, 6 zobozdravnikov, 3 lekarnarji in potrebno število zaščitnih sester in bolničark. Sodeloval je tudi Rdeči križ, ki je razdelil med ljudstvo kondenzirano mleko, milo, plenice, prašek proti mrčesu, steklenica za dojenčke, ruski čaj itd. Med prebivalstvom Rogatca in okolice je zbudil ta izlet veliko zanimanje, kar dokazuje zlasti dejstvo, da je bilo pregledanih nad 1200 ljudi in je bilo na zdravniške ordinacije ekspedirano 900 receptov. Ugotovljeno je bilo, da je ljudstvo v veliki množini slabo hranjeno in da bazira največ bolezni na živčni bazi. V higienskem oziru se je opazilo, da so v Rogatcu samem vsa dvorišča zanemarjena, nesnažna, polna smeti in odpadkov, od katerih se redijo podgane. V vasi Stoj no selo je več hiš okuženih s poletno enteritido — grižo in se je našlo 16 deloma že ozdravljenih primerov te bolezni. Hišnim gospodinjam se je dalo navodila za nego in oskrbo takšnih bolnikov, za bolnike same pa se je delilo potrebno množino Sulfognanidin-tablet. Kar se tiče splošne in stanovanjske higiene, so bližnja naselja, ki leže na južnih obronkih Boča, zelo zanemarjena. Nekatere hiše sploh ne poznajo stranišč in teh je večina! Preskrba z vodo je zaradi pomanjkanja vode jako te- žavna. Ljudje in živina pijo vodo iz primitivnih rup ponesnaženo in v poletni vročini pregreto in z bakteriami nasičeno vodo. Posledica pomanjkanja vode je zanemarjeno in nesnažno stanovanje in vsakoletne črevesne bolezni v teh krajih. Ti nedostatki bi se dali odpraviti z zidavo primernih stranišč in gnojnih jam, s pravilnim zajetjem vodnih žil, ki napajajo posamezne rupe. V vasi Se-čevo pa bi se dalo napraviti od izvira potočka, ki teče mimo vasi in iz katerega krije prebivalstvo potrebe po vodi, pravilen vodovod. Prebivalstvo je pripravljeno prispevati k asanaciji vodnega vprašanja z delom in materialom. Treba jim je preskrbeti brezplačne načrte in vodstvo za izvedbo načrtov. Ljudstvo je z velikim razumevanjem sprejelo vse nasvete, ki so jih dajali zdravniki ter izražalo željo, da se taki zdravstveni izleti čimvečkrat ponove. V prejšnjih časih, ko se je tudi zdravstvo širokih ljudskih slojev obravnavalo samo iz zasebno-kapitalističnih vidikov, so bili taki zdravstveno-propagandni izleti nekaj neznanega. Danes, ko ljudstvo ni več objekt izkoriščanja, temveč subjekt in nosilec oblasti, je ljudstvo spoznalo svoje najnujnejše potrebe in je hvaležno za vsako iniciativo za zboljšanje ekonomskega in zdravstvenega stanja. Dolžnost nas vseh je, da mu pri tem pomagamo in to je bil eden izmed glavnih namenov nedeljskega delovnega izleta, ki je v vsakem oziru odlično uspel ter dokazal potrebo, da se s takimi izleti nadaljuje tudi v druge predele okrožja. Kakor smo obveščeni, se tak izlet že organizira za Gornjo Savinjsko dolino in smo uverjeni, da bo tudi ta vsestransko uspel. Iz Šoštanja Pretekli teden smo imeli v Šoštanju masovni sestanek. Po pozdravnem govoru tov. predsednika nam je tov. prof. Pihler objasnil zakon o ljudskem odboru. Nato se je vršila živahna diskusija. Med drugim smo prešli na ostale krajevne zadeve. Večina navzočih je navdušeno pozdravilo predlog, da se po vseh trgovinah, bodisi manufakturah, špece-rijah, pekarnah, mesarijah, čevljarnicah itd. izobesijo ceniki, ki jih lahko vsak posameznik prebere in bi se tako preprečil vsak najmanjši poskus špekulacije. Cene naj bi bile predpisane tudi za kmetice, ki prihajajo na trg. Tov. Zorko je povedal nekaj besed o vseh padlih borcih Šoštanja in apeliral, naj vsakdo prispeva po svojih močeh za spomenik. Doslej je nabranih 54.000 din in še mnogo v materialu. Tov. Kurnik Tone je ta predlog podprl in pozval LMS, kmeta, obrtnika, delavca in nameščenca, da prispeva kolikor more udarniško ali denarno. Tov. Vočko je pozival mladino od 20. do 27. letnika, da se prostovoljno javi v vojsko, da se tako izmenjajo stari borci, ki so že več let v vrstah JA. Govorili smo še o nujnem popravilu perišča in vodovoda itd. Želimo še, da se ti lepi sklepi, ki smo jih napravili v najkrajšem času izvedejo, da bomo na drugem masovnem sestanku, ki bo 2. sept., pregledali svoje delo. Učiteljski tečajniki iz Šoštanja so predvajali 15. avgusta v Domu ljudske prosvete dramo »Zelena vrvica«, ki jo je spisal tov. Hudales Zoran. Nabito polna dvorana je dokazala veliko zanimanje občinstva za to delo, ki se je z avtorjevim dovoljenjem prvič igralo. Snov je zajeta iz okupacijske dobe na Dolenjskem in prikazuje v napetem razvoju delo fašistov na našem ozemlju. Kaže nam značaj odpadnika Koritnika, ki postane komisar in ovaja domačine, sestavlja belogardistične tolpe, preganja partizane, muči in strelja talce in zažiga domačije. Delo ima več močnih momentov in drži gledalce do konca v naeptosti, ter je prav primerno za podeželske odre. Tečajniki so kljub temu, da imajo malo prostega časa, dobro naučili svoje vloge in jih odlično izvajali. Med predstavo je pozdravila tečajnica navzočega pisatelja in mu izročila šopek cvetja. Po končani igri so zapeli vsi tečajniki dve lepi pesmi, ki so tudi žele mnogo priznanja. Zahvaljujemo se mladim igralcem za lep užitek in jim želimo vse dobro za v bodoče, saj bodo kmalu stopili v javno življenje kot vzgojitelji naše dece in voditelji kulturno-prosvetnega dela med slovenskim ljudstvom. Marica Trobej Zbor volivcev pri sv. Jožefa V soboto 17. avgusta je bil pri »Skalni kleti« dobro obiskan zbor volivcev. Predsednik KLO tov. Cetina je podal poročilo o delu v krajevnem odboru. Odposlanec OLO tov. dr. Bavdek je poročal o združitvi dosedanjih dvajsetih krajevnih odborov v en mestni odbor. Po izčrpnem pojasnilu je bil predlog o združitvi soglasno sprejet. Nato je tov. dr. Bavdek podal še poročilo o političnem položaju, za njim pa je predsednik okrožnega sodišča v Celju tov. Šketa predaval o zakonu o zakonski zvezi. Sekretar OF tov. dr. Hočevar je poročal o socialnih fondih in o ustanovitvi Stanovanjske zadruge. Rudarski delovni kolektiv v Hrastniku je prejel prehodno tekmovalno zastavo za mesec junij Marsikdo si bo zadel vprašanja, zakaj so ravno hrastniški rudarji dosegli prvo mesto v vrsti tekmovanja naših rudnikov. Kakor vsak mesec se je sestala tekmovalna komisija, ki je z vestno natančnostjo pregledala in primerjala .dosežene rezultate posameznih slovenskih rudnikov in premogovnikov za mesec junij. Od 1412 dosegljivih točk je tekmovalna komisija prisodila rudniku Hrastniku največje število točk, to je 993 točk, ki si je tako v plemenitem tekmovanju z ostalimi rudniki priboril prvo mesto in s tem tudi prehodno zastavo. V prvi vrsti so bili doseženi najboljši rezultati v povečanju storitve, v povečanju odstotka debelega premoga, v štedenju materiala, posebno jamskega lesa, in v znižanju obratnih stroškov. Bilo je treba načrtnega dela in vztrajne volje, da so bile premagane najhujše težave. Rudarji-partizani so zamenjali puško z rudarsko sekiro, lopato in krampom in s krepkimi udarci odstranjevali okupatorjeve sledove v jami. Bilo je več sestankov, zborovanj in konferenc, na katerih so bili iznešeni pa- metni predlogi za dosego boljših uspehov. Vzajemno delo rudarja-delavca in tehnika-strokovnjaka je nujno privedlo do ugodnih rezultatov. Že so se jamske razmere toliko izboljšale, da je mogoče uspešno tekmovati in konkurirati z ostalimi sosednimi rudniki za dosego prvega mesta. Enkrat je manjkala samo ena točka in hrastniški rudarji bi dobili prvo mesto. Sedaj ni bilo nobene zapreke več. Samo še malo delovnega poleta in elana in zmaga bo dosežena, je bila tiha želja in volja hrastniških rudarjev. Volja se je uresničila in v juniju so bili doseženi najboljši rezultati, kar je dovedlo do izročitve zmagovalne zastave. Najboljši uspehi so bili nujna posledica koordiniranja načrtnega dela. Hrastniški rudarji pa obljubljajo, da bodo šli po začrtani poti naprej, da se ne bodo ustavili na sredi poti prvih uspehov, ampak da bodo z vztrajnim delom želi še večje gospodarske uspehe in doprinesli tudi svoj delež k izgraditvi naše mlade, a močne Titove Jugoslavije. Ing. Rape, Hrastnik Iz Laškega Grobove v Laškem ustreljenih talcev oskrbuje AFŽ v Laškem. Pred meseci pa je AFŽ sprožila ozir. si zadala nalogo postaviti žrtvam fašističnega terorja iz Laškega in bližnje okolice spomenik in urediti oba množična grobova. O tem se je že razpravljalo na raznih sejah in množičnem sestanku, vendar do pravega sklepa ni prišlo, ker so bila mnenja deljena. Treba bi bilo grob talcev, ki so bili ustreljeni in pokopani za pokopališkim zidom vključiti v pokopališče, grob na zemljišču proslulega župana za časa okupacije Hermanna pa primerno urediti in postaviti ploščo z imeni žrtev, ki so tamkaj pokopane, ter urediti dohod do groba. Na vidnem kraju v mestu samem, pa naj bi se postavil sodoben spomenik, kjer bi bila vklesana imena vseh onih iz mesta in bližnje okolice, ki so v tej vojni po krutosti okupatorja izgubili življenje. Najprimernejši prostor za ta spomenik, ki bi mimoidoče vedno spominjal na grozote domovinske vojne, bi bil v parku pred »Domom ljudske prosvete«. Mesto Laško, ki ga skozi vse leto ob- iskuje veliko gostov in izletnikov iz vse države, mora postaviti sicer skromen spomenik, kakor so bili skromni oni, ki se niso strašili upreti okupatorju, vendar pa mora biti nekaj trajnega, kajti pričal bo še poznim rodovom o junakih. V ta namen je že zbranega nekaj denarja, ki pa še iz daleka ne zadošča za kritje stroškov spomenika in ureditve grobov. Lotiti se je stvari preudarno, preskrbeti je treba najprej primerne načrte, kako urediti grobova in kakšen naj bo spomenik. Za uresničenje pa je treba časa in denarja. Zbrati pa je treba tudi točna imena onih iz mesta in bližnje okolice, ki so darovali svoje najdražje na oltar domovine. Zaradi tega naj bi se postavitev spomenika in dokončna ureditev grobov odložila na prihodnje leto, ta čas pa naj bi se zbrala zadostna denarna sredstva z nadaljnimi nabiralnimi akcijami in z uprizarjnjem kulturnih prireditev. Do tja pa naj bi se grobova še naprej o-skrbovala in kinčala na dosedanji način. Vsaka prenagljena tozadevna akcija bi stvari le škodovala in zgrešila pravi cilj. Iz notranjega odseka OLO Celje-mesto Odseku za notranje zadeve pri okrajnem LO Celje-mesto so bile v zadnjih tednih prijavljene zaradi pijančevanja, razgrajanja v nočnih urah in nedostojnega obnašanja sledeče osebe: Domitrovski Todo iz Skoplja; Colja Avgust, šofer, Cankarjeva ul. 8; Zorko Marjan, mesarski pomočnik, Zavodna 5; Stiplovšek Martin, Cesta na Dobravo 6; Türk Martin, železničar, Pohorska cesta 43; Skok Jožef, polj. delavec, Šmartno ob Dreti 51; Bekovec Ivan, trgovec, Ljubljana, Kolodvorska ul. 18; Žic Mirko, trgovec, Tomšičev trg 1; Gaber Fr., delavec, Cesta na Dobravo 6 in Bruse-njak Ferdo, vrtnar, Zg. Hudinja 55. Kaznovane so bile z denarno kaznijo od 50 do 1400 din. • Zaradi prekrškov cestno - prometnih predpisov so bile prijavljene naslednje osebe: Korošec Rezika, Oblakova ulica; Je-seničnik Konrad, sluga, Kovinarska ul. 6; Cvelber Franc, šofer, Gubčeva ul. 8; Ferlež Martin, Vojnik 119; Zgoznik Anica, Pečovnik 47; Mali Mihael, šofer, Cinkarniška pot 6; Pristovnik Jožef, trg. vajenec, Delavska ulica 5; Brunšek Marija, gosp. pomočnica, Lisce 3; Rotar Jožef, Breg 23; Sajovic Marija, tov. delavka, Pečovnik 50; Lipovšek Franc, sodar, Medlog 14; Türk Jožef, mehanikar, SI. Konjice 45; Zupane Viktorija, trg. vajenka, Zidanškova ul. 16; Sotler Marija, Večna pot 7; Ošo Milan, upravnik zadruge, Mariborska cesta 20; Januška Vinko, Slovenj gradeč, Podgorska ul. 7. Kaznovalo se jih je po uredbi o cestnem prometu z denarno kaznijo od 250 do 500 din. Med njimi je največ kolesarjev, ki so kršili cestno-prometne predpise s tem, da so se vozili po mestnem parku, ulicah in trgih, ki so za promet zaprte z mednarodnimi prometnimi znaki, in niso hoteli na mestu plačati miličnikom kazni po uredbi o kaznovanju iahkih prekrškov cestno-prometnih predpisov v znesku 20 din. Zaradi neupravičene posesti orožja so bili prijavljeni sledeči: Jager Rudolf, Medlog 6; Roje Franc, Ljubljanska cesta 43; Slapnik Stanko, Zagrad 52; Kriger Edi, Krško 9 in Li-kovič Anton, Čret 25. Kaznovani so bili z denarno kaznijo od 250 do 2500 din, poleg tega pa se jim je zaplenilo orožje. Ureditev zdravniške službe Nova ljudska oblast hoče socialno zavarovanje kar mogoče približati delovnemu ljudstvu, nuditi mu predvsem v zdravstvenem oziru vso pomoč in odpraviti za vedno vse nedostatke, ki so obstojali in ki so izzvali upravičeno očitke, da zavarovani bolnik ni imel na razpolago enako dobrih zdravnikov, zdravil in zdravstvene pomoči sploh, kot pa plačujoči in imoviti bolnik. Novo socialno zavarovanje hoče odpraviti vse nedostatke in krivice ter dela na tem, da izboljša in poglobi svoje delo in da uravnava vse po smernicah novega časa, ki so plod pridobitev štirih let na-rodno-osvobodilne borbe. Kakor smo že svoj čas ponovno poročali o ureditvi zdravstvene službe pri socialnem zavarovanju, čutimo potrebo, da vnovič seznanjamo javnost z delom, z načeli in z načrti za bližnjo bodočnost. Za enkrat pa v informacijo navajamo predvsem nekoliko podatkov glede sedanje ureditve zdravstvene službe v celjskih ambulatorijih socialnega zavarovanja. V ambulatoriju v Vodnikovi ulici 1 je zaposlenih sedaj 14 zdravnikov, od katerih ordinirajo: za splošno prakso 7 zdravnikov, ostali pa ordinirajo za specialne stroke. S tem je omogočeno zavarovancem čim večja izbira zdravnikov. Razen tega pa se število bolnikov enakomerno porazdeli na večje število zdravnikov. Posamezni zdravnik ni več preobložen z delom, se lahko posveti posameznemu bolniku temeljitejše. Poleg tega bolnikom ni treba izgubljati s čakanjem po več ur in izostajati od važnega delovnega časa v obratih. Razen tega ordinira za splošno prakso stalni zdravnik tudi še v ambulatoriju v Gaberju (v tovarni Westen). Tam se zdravijo predvsem zavarovanci tovarne Westen in Cinkarne in pa tisti, ki stanujejo v neposredni bližini tamoš-njega ambulatorija. Poleg zdravnikov za splošno prakso je zaposlenih v ambulatoriju v Vodnikovi ulici tudi še 6 zdravnikov za specialne stroke. Pripomniti pa je treba, da se mora vsak bolnik najprej javiti pri zdravniku za splošno prakso. Sporazumno z njim je šele dodeljen po potrebi zdravniku specialistu, razen v izjemnih primerih težjih obolenj oči, u-šes, kirurgičnih obolenj itd. Predvsem pa je potrebno nakazilo lečečega zdravnika za rentgenski pregled. Potrebno je namreč, da ordinacije specialistov niso preobremenjene z lažjimi ali manj pomembnimi obolenji. Zdravnik-specia-list ne sme biti preobložen z delom, ker se drugače ne more dovolj temeljito posvetiti posameznemu bolniku, ki ima resnejše obolenje. Z mladinske proge II. celjska delovna brigada »Fakin« je zgradila vodnjak Že prve dni po svojem prihodu je naša brigada sklenila sezidati higienski vodnjak in podreti staro uto nad izvirom. Začeli smo graditi. Kmalu pa smo zapazili, da naše delo ni bilo dobro. Pričeli smo znova in uspeli. Šele zdaj odgovarja vodnjak vsem higienskim predpisom. Okoliško ljudstvo je z zadovoljstvom sprejelo novost, čeprav so nekateri kmetje z nezaupanjem gledali naše početje. Bali so se namreč, da bomo pretrgali vodne žile. Šele potem, ko je bilo vse dograjeno, so se zadovoljno nasmejali. Eno jim pa le ni po godu: korito za napajanje živine je preveč odaljeno od izvira. To napako pa bomo čimprej odpravili . S tem smo ponovno dokazali, da pridno delamo ne le na progi, ampak po svojih močeh pomagamo dvigati gospodarski nivo Bosne. Seznam zdravnikov v ambulatorijih celjske filiale Federalnega zavoda za socialno zavarovanje Splošna praksa: Dr. Lovšin Janez, vsak dan od 7 do 9 Dr. Čerin Josip, vsak dan od 9 do 13 Dr. Lah France, vsak dan od 11.30 do 13 Dr. Stare France, vsak dan od 13 do 14.30 Dr. Rajšp Ivan, vsak dan od 15 do 17 Dr. Podpečan Ivan v ambulatoriju tovarne Westen dnevno od 7 do 9 Dr. Fišer Jože, vsak dan od 10 do 11 in 14 do 15. Notranje bolezni: Prim. dr. Flajs Jože, vsak ponedeljek, sredo in petek od 11 do 12.30 Kirurgija: Dr. Šef Alojzij, vsak dan od 11 do 12.30 Ženske bolezni in porodništvo: Prim. dr. Pehani Pavel, vsak torek, četrtek in soboto od 11 do 12.30 ure. Pljučne bolezni in pneumotoraks: Dr. Hribovšek Avgust, vsako sredo in petek od 14 do 15.30 Bolezni oči, ušes, nosa in grla: Dr. Tominšek Viktor, vsak dan, razen sobote od 14 do 16 ure. Rentgenološki pregledi: Dr. Hočevar Drago, vsak delavnik od 12 do 14 ure Nadpregledi, zdravniške komisije iti.: Dr. Mušič Drago, glavni zdravnik, sprejema strank3 dnevno od 9 do 11 ostali delov li čas pa je zaposlen z organiza ji j d zdravstvene službe, kot rentski zdravnik m zdravnik za higieno dela. V primeru s stanjem zdravstvene službe v predvojni Jugoslaviji je zaposleno v ambulatorijih filiale neprimerno večje število zdravnikov in tako rekoč skoraj vsi celjski zdravniki sodelujejo pri socialnem zavarovanju. Upoštevati pa je treba, da je delo v ambulatoriju v Vodnikovi ulici zaradi tesnih in nezadostnih prostorov zelo težko in da zato v marsičem še ne moremo nuditi zavarovancem vsega, kar bi bilo še potrebno. Upamo pa, da se v najkrajšem času prične z gradnjo prepotrebne nove stavbe socialnega zavarovanja v Celju. V novi stavbi bo predvsem moderno in naraščajočim potrebam odgovarjajoče urejen obsežni ambulatorij, v katerem bodo po najsodobnejših načelih medicine in sanitarno gradbene tehnike urejeni vsi zdravstveni oddelki, oddelek za higieno dela itd. O razvoju priprav za novo stavbo ter o podrobni ureditvi bodoče stavbe bomo še poročali v prihodnjih številkah. Mladinska delovna četa iz Mozirja obnavlja Solčavo Dne 9. avgusta 1946 se je formirala na okraju Mozirje mladinska delovna četa, ki je odšla na obnovo v Solčavo, katero je okupator do tal požgal. Z veselimi in borbenimi pesmimi je odšla ta četa na delo, kajti zaveda se svoje veličastne naloge in svoje obljube našemu maršalu Titu: »Mi bomo storili vse, da boste lahko ponosni na nas.« Tudi prebivalstvo nas je navdušeno sprejelo, kajti videli so, da mi nismo pozabili na njihove žrtve, videli so s kakšnim veseljem smo jim prišli pomagati graditi nove domove. Takoj drugi dan so se že videli uspehi 4. čete okraja Mozirje. Dne 12. avgusta 1946 so napravili sledeče: zvozili so 50 dvovprežnih voz kamenja, 9 voz gramoza, 2 voza drv in zložili 400 kom. opeke; kamenje in gramoz so vozili 400 metrov daleč. To je napravilo 17 mladincev in mladink v šestih urah. Tako mladina povsod dokazuje, da je vredna nositi ime »Titova mladina« — graditeljica novega in lepšega življenja.« Učitelji se na svojih tečajih pripravljajo za bodoče delo V Črnučah Ena in štirideset mladih ukaželjnih u-čiteljev se izobražuje v dopolnilnem tečaju v Črnučah. Zbrali smo vse svoje sile, da se v kratkem času čim bolj strokovno izobrazimo. Z zanimanjem in veseljem sledimo pouku matematike, fizike, posebno pa prirodoznanstva. Prav posebno pa nas veseli študij o postanku sveta, o postanku življenja na njem, o pojavih in razvoju človeške družbe. Pri političnih urah poleg najvažnejših političnih dogodkov študiramo to. Odločili smo se, da pojdemo na ljubljansko astronomsko postajo in pogledamo nekoliko v vsemirje. Tov. prof. Kozina in tov. prof. Kunaver sta nas popeljala na opazovanje. Z zanimanjem smo poslušali profesorjevo razlago o postanku naših svetovnih teles, o zvezdah in njihovem gibanju. Skozi astronomski daljnogled pa smo opazovali zvezde in čudovitost vsemirja. Ta študij je za nas velikega pomena. Zavedamo se, da smo danes svobodni in da bomo vzgajali našo mladino tako, kakor jo dosedaj vladajoče klike niso pustile. Vzgajali jo bomo na znanstveni podlagi, ne v oni burni, fantastični obliki, kakor doslej. Naši mladini bomo pokazali vse pojave, vse naše življenje tako, kakor je v resnici. Edino takšna pravilna vzgoja bo veliko pripomogla k pravilni politični izgradnji naše mladine. Na naših ramenih leži danes naloga, da s pravilnim poukom ter pravilno vzgojo vzgojimo iz naše mladine vredne in zavedne državljane ter koristne člane človeške družbe. V Brežicah Te dni zaključujemo strokovno-dopol-nilni učiteljski tečaj v Brežicah učitelji pripravniki iz celjskega okrožja. Naše delo sedmih tednov je bilo obilno in težko, vendar smo vse opravljali z voljo in veseljem v zavesti, da bomo med letom laže delali v šoli in na terenu. Dnevno osem ur šole in še dve uri politično nas je tako zaposljevalo, da smo morali temeljito razdeliti čas. Poleg vsega pa smo se pridružili še političnim delavcem v Brežicah. Hodili smo na mladinske, AFŽ, sindikalne in množične sestanke. Nastopali smo s svojimi skušnjami na terenu in ljudstvo — smo prepričani — je bilo z nami zadovoljno. Spominjali pa smo se na vsakem koraku tudi borbe primorskih prebivalcev in smo v tečaju samem zbrali 1442 din, na prireditvah pa tudi okoli 1500 din v skromno pomoč tamkajšnjemu ljudstvu. Potrudili smo se tudi s kulturnimi prireditvami, s katerimi smo razveselili Št. Jernej na Dolenjskem, vojsko v Brežicah in Brežičane. Prejšnjo nedeljo pa smo krenili na Bizeljsko. Ljudstvo že ni imelo prilike videti kulturne prireditve od velike noči in zato so bili nas tembolj veseli. Mi pa tudi ne bomo pozabili bizelj-skega ljudstva, ki je v okupaciji toliko pretrpelo v taboriščih. Tako smo imeli 4 prireditve, ki so povsod lepo in zadovoljivo uspele. Udejstvovali smo se tudi pri plavalnih tekmah 4. avgusta 1946. Naša tov. Slava Drobnetova iz Šmarja je zmagala pri ženski vrsti. Ko se bomo 24. avgusta razhajali, bomo še enkrat napravili trden sklep, da bomo ob letu, ko se zopet snidemo, lahko z veseljem gledali svoje delo nazaj. Stopili bomo v svet z novim znanjem, ki smo si ga pridobili na tečaju in zavedali se bomo vedno in povsod, da moramo biti pravi ljudski učitelji, kakršne potrebuje naša mladina — naša bodočnost. Staša Šmiklavčani obnavljajo šoto V Šmiklavžu nad Laškim imajo šolo, ki so jo prvotno zgradili 1. 1884. Kruti okupator tudi hribovskim šolam ni pri-zanesel, izgnal je učitelje, šolo pa zaprl. Ob pohodu slavne XIV. divizije iz Hrvaške na Štajersko so se v krajih okoli Sv. Miklavža vršile hude borbe. Znani so boji v dolini pod Šmiklavžem pri Blatniku, kjer so Švabi ubili dva šolarja, ki sta se vračala iz Rimskih toplic. Meseca januarja 1945 je prišlo do ponovnih spopadov med partizani in okupatorjem. Ob tej priliki je bila požgana šola in kmetija tov. Lapornika, ki je odšel v partizane, njegovo ženo pa je okupator odpeljal v taborišče. Šolsko poslopje je bilo z vsem inventarjem vred popolnoma uničeno. Skoro leto dni po osvoboditvi se Šmiklavčani niso mogli prav znajti pri obnovi šole. Od časa do časa se je spomnil kak domačin, da bo vendarle treba obnoviti šolo. Šolski pouk se je vršil v drvarnici. Pozno so Šmiklavčani pričeli obnavljati šolo, zato pa sedaj bolj hitijo. Letos pomladi se je osnoval gradbeni odbor, v katerem sodeluje in pomaga tudi učiteljstvo. Kmetje so kljub napornemu delu na polju in slabim cestam dovažali gradbeni material. Tov. Šmit Martin je izkoristil svoje strokovno znanje in kot tesar, zidar in gradbeni vodja pomagal pri obnovi šole. Pri darovanju lesa in dovažanju stavbnega gradiva so se predvsem izkazali kmetje iz vasi Škofce, Porebre, Lože, Vodiško, Dol, Lažiše, tudi Končani in Zabrežani z malimi izjemami niso ostajali ob strani. Mnogo so pripomogli pri obnovitvenih delih proisvetni in gradbeni odsek v Celju, ki so pomagali z nasveti in dejanjem. Preko 1500 delovnih ur je opravila šolska mladina. Požrtvovalen je tov. Kokotec Alojz, sekretar LMS, katerega vidiš povsod, kjer se dela za obnovo šole, zdaj gasi apno, potem podira les ali organizira dovaža-nje materiala. Tudi ostali mladinci in mladinke LMS naj bi se ravnali po njegovem vzgledu. Šmiklavčani delajo z vsem srcem za obnovo, saj se zavedajo, da v delu za skupnost delajo tudi zase in ne bo več dolgo, ko jim obmova šole ne bo več delala toliko skrbi in težav. Požar je uničil šmiklavško šolo, a kmalu bo zopet postavljena in naša ukaželjna mladina bo ob novem šolskem letu že v obnovljeni šoli. g. D. Tiskarski dan 5. in 6. okt. 1946 v Celju RAZSTAVA KULTURNA PRIREDITEV DRUŽABNI VEČER ŠAHOVSKI MEČ FIZKULTURA V nedeljo 1. septembra 19)46 se bo vršil v Celju OKROŽNI OBRTNIŠKI ZLET s celodnevno prireditvijo. Točen spored bo objavljen v prihodnji številki našega lista. Čisti dobiček prireditve se bo uporabil za obnovo celjskega gledališča. Prireditelji. Dežurna služba zdravnikov za zavarovance FZSZ pri filiali v Celju 25. avgusta 1946: Dr. F. Lah, Ipavčeva 10 (bolnica) Dežurna služba se prične ob sobotah, oziroma ob dnevu pred praznikom ob 12. uri in traja do ponedeljka, oziroma do dneva po prazniku do 8. ure zjutraj. Zdravstveno vodstvo. Marta« v Paski vasi ». Mladina in gasilci v Paški vasi so pod Irmanovim kozolcem 15. avgusta že tretjič uprizorili »Marto«, dramo v 7 slikah odn. dejanjih. Pričujoče dramsko delo, ki je bilo že dano v Selnici ob Dravi in Račah, je lani napisal Ivan Drev. Snov ji je vzeta iz dobe narodno osvobodilne borbe, kakor jo je resnično doživela Paška kotlina, ki je dala izredno mnogo dragocenih žrtev za zmago nad fašističnim okupatorjem. Zanimivo je, da je avtor ohranil večini vlog prava imena njihovih likov, katerih nobeden ni živ dočakal osvoboditve. Drama prikazuje usodo» mladine in nekaterih rodbin, predvsem pa Marte Delejeve, ustreljene skupno z mnogimi iz istega kraja v celjskem »Starem pi-skru« leta 1942. Slika nam njeno lju- j bežen do padlega partizana Janka, trpljenje in junaštvo vrste deklet in fan- j tov, po drugi strani pa gestapovski bes in izdajalsko ostudnost. Avtor se pri tem poslužuje močnih, ponekod celo tveganih sredstev, ki pa so tu dosegla i poln učinek, saj je občinstvo, ob vseh treh predstavah masovno udeleženo tu- | di iz daljne okolice, nad pretresljivo ' tragiko zadnjih dveh slik glasno ihtelo. Domači diletanti so tudi v težkih vlogah pokazali deloma presenetljive vrline. Zlasti je 19 letna Nežika Hrastni-kova dala podrobno izdelan in prirodno skladen lik Marte. Vsekakor je izrazit odrski talent. Tudi nekateri drugi, kakor stari gestapovec Deleja, Albert in orožnik so bili zelo učinkoviti, dočim je del ostalih še zapadal začetniškim igralskim hibam. Dramske slike podajajo bolj glavne izseke iz dogajanja ter zato to delo prav za prav ni drama v njeni stari zakoniti obliki. Prizori so ponekod manj izdelani, nekateri momenti manj utemeljeni. Jezik in vsebinska stran govojenega bi mestoma mogla biti bolj ljudstko preprosta. Vse to je avtor že sam upošteval pri novi redakciji tega odrskega dela. »Marta« ima najboljše pogoje, da pomeni pravo ljudsko igro s plemenitim in koristnim vzgojnim vplivanjem, obenem pa je močan zgodovinski dokument iz velikih in težkih dni slovenskega naroda. Je pa tudi dokaz dobrih kvalitet avtorja dramatika, ki je vreden vse pozornosti. F. R. Primorski rojaki v Mozirju Prireditev kulturne skupine Okrajnega LO Celje-okolica Sindikat upravnih uslužbencev okraja • Celje-okolica je priredil 10. t. m. v Do- i brni pri Celju uspelo igro »Glavni dobi- j tek«. Gostje izdravilišča so bili sicer ; presenečeni, ko se je pojavil avto z j igralci, ker niso bili obveščeni o tem. Sindikat je že en teden prej poslal lepake in par dni pred prireditvijo še vstopnice za predprodajo na KLO Dobrno. Ko pride sindikat na Dobrno, ni bilo niti enega lepaka na kakšnem vidnem mestu in samo dve vstopnici prodani. Mislimo, da je sindikat glede obvestila izvršil svojo dolžnost in če tajnik KLO kakor tudi drugi funkcionarji niso imeli toliko čuta odgovornosti, ni naša krivda. Tovarišu tajniku in ostalim se pa priporoča, da če vidijo, da ne morejo izvršiti naprošene usluge, bi nas lahko vsaj o tem prej obvestili, ker bi mi v takem primeru prosili drugega, ki ima pravil-nejše nazore glede naših sindikatov. Pripomniti se mora tudi, da je bil tovariš tajnik še par ur pred predstavo pri sindikatu in se hvalil, da je večina vstopnic že prodana in propaganda dobro organizirana. V bodoče prosimo tovariša, da se ne poslužuje več takih nesramnih laži, ker se to ne spodobi za poštenega funkcionarja naše oblasti. Sicer so pa sokrivi tudi ostali funkcionarji in člani organizacij na Dobrni. fiakutld&a FIZKULTURA PROPAGANDNI LAHKOATLETSKI NASTOP FD OLIMPA na Vranskem Pomladni kros, Titova štafeta, vse-ljudski peteroboj in v nedeljo 18. avg. »Lahkoatletski nastopi na vasi« so štiri vseljudske fizkulturne prireditve v letošnjem letu, ki so razgibale najširše plasti našega ljudstva ter privedle nove trume ljudi, ki se do zdaj niso udejstvo-vali v fizkulturi, v fizkulturno organizacijo. 26 članov FD Olimpa se je v nedeljo dopoldne napotilo z avtomobilom v Savinjsko dolino; cilj jim je bil Vransko. S seboj so vzeli vso potrebno orodje, od krogle, diska, kopja, pa do mere. Po prihodu na Vransko so se jim priključili še tekmovalci domačega društva in FD Gomilskega, s katerimi so skupno priredili nad vse uspelo tekmovanje, tako v kvalitativnem, še bolj pa v propagandnem oziru. Rutinirani tekmovalci so svojim tovarišem iz Vranskega in Gomilskega kazali načine metanja diska, kopja, jih podučevali v tehniki skakanja v višino in daljino ter jim dajali nasvete o urjenju teka. Pri gledalcih so največ občudovanja žela dekleta FD Olimpa, ki so skakala v daljino dalje kot marsikateri mladinec. Vihar navdušenja pa je zajel gledalce ob priliki preskoka višine 181 cm; Zga-lin je v elegantnem skoku, brez napora preskočil to višino. Znani metalec FD Olimpa, Edi Gole pa je ravno v svojem rojstnem kraju dosegel najboljši met diska po osvoboditvi v Sloveniji 39,22 metrov. Za zaključek tekmovanja sta se pomerili med seboj vrsti FD Olimpa in v moštvu FD Olimpa nekateri igralci iz vrste okrožnega prvaka, je moštvo FD Vranskega zasluženo premagalo Celjane v treh nizih 15:7, 4:15 in 15:12. Tek 60 metrov, ženske: 1. Rehar Fani (FD Olimp) 8,3; 2. Majcen Milka (FD Olimp) 8,4; 3. Gradišer Dagmar (FD Olimp) 8,5. Met diska, moški: 1. Gole Edi (FD Olimp) 39,22 !; 2. Uršič Dominko (FD Olimp) 35,65; 3. Urbančič Dane (FD Olimp) 35,10; 4. Stavbe Ivan (FD Olimp) 31,60; 5. Zgalin Ljubo (FD Olimp) 28,03; 6. Leben (FD Olimp) 27,74. Skok v daljino, ženske: 1. Gradišer Dagmar (FD Olimp) 4,82 !; 2. Majcen Milka (FD Olimp) 4,70; 3. Rehar Fani (FD Olimp) 4,69. Tek 100 metrov, moški: 1. Crepinšek Lojze (FD Olimp, Celje) 11,4 2. Praprotnik Vinko (FD Vransko) 12,4; 3. Gole Edi (FD Olimp) 12,5; 4. Soršak (FD Vransko), Lončar Boris (FD Olimp) 12,6; 5. Kovač (FD Olimp), Grabar Franc (FD Olimp) in Topovšek (FD Gomilsko) 12,7; 6. Razpotnik (FD Vransko) 13,6. Skok v daljino, moški: 1. Crepinšek Lojze (FD Olimp) 6,21; 2. Praprotnik Vinko (FD Vransko) 5,64; 3. Stavbe Ivan (FD Olimp) 5,40; 4. Uršič Dominko (FD Olimp) 5,10; 5. Ocvirk (FD Vransko) 5,09; 6. Topovšek (FD Gomilsko) 5,07. Met kopja, ženske: 1. Knez Ivanka (FD Olimp) 20,50; 2. Gradišer Dagmar (FD Olimp) 20,15; 3. Rehar Fani (FD Olimp) 18,41; 4. Majcen Milka (FD Olimp) 18,15; 5. Mahkovec Ruža (FD Olimp) 16,47. Skok v višino, moški: 1. Zgalin Ljubo (FD Olimp) 181 ! 2. Stavbe Ivan (FD Olimp) 160; 3. Seršak (FD Vransko) 150; 4. Uršič Dominko (Olimp) 145; 5. Crepinšek Lojze (FD Olimp) 145; 6. Šindenfeld (FD Vransko) 140. Skok v višino, ženske: 1. Gradišer Dagmar (FD Olimp) 130; 2. Mahkovec Ruža (FD Olimp) 125; 3. Knez Ivanka (FD Olimp) 125. Met kopja, moški: 1. Uršič Dominko (FD Olimp) 41,29; 2. Leben (FD Olimp) 35,30; 3. Stavbe Ivan FD Vranskega v odbojki. Čeprav so bili V sredo večer so se najavili. Ljudstvo se zgrinja od vsepovsod. Gornje-grajci so se pripeljali na okrašenem kamionu. Iz Grabarjeve hiše se formira godba, ki udarjajoč koračnico prikoraka pred tribuno. Loški fantje so tu na j konjih. V sredi drži zastaven mladenič ; rdečo zastavo s srpom in kladivom. Pod ! tribuno so postrojeni pionirji. Njihove : oči žare. Mladi in stari se nervozno ozi-| rajo v obe smeri, odkoder bi mogli pri-| speti... Mrak je padel. Zdajci zakliče nekdo: j »Prihajajo!« Dvoje razsvetljujočih oči i reflektorja se vedno bolj približujejo, dokler se velik, zaprašen kamion ne ustavi pred slavolokom. Med ljudstvom završi. Ozračje se lomi od navdušenih vzklikov bratom v pozdrav. Godba u-darja koračnico, iz voza izstopajo vsi zaprašeni rojaki. Mozirski Primorci jih objemajo in jim pritajeno šepetajo v pozdrav, mozirski pevci pa zapojo pesem v pozdrav. Sledijo kratki pozdravi predstavnikov ljudske oblasti in množičnih organizacij. Predsednik »Prosvetnega društva« iz Mirna pri Gorici i tov. Vuk Anton se v klenih besedah I zahvaljuje za topel sprejem in zaklju-| čuje svoja izvajanja z besedami: »Naše ; meje so tam, kjer ori naša pesem in ' kjer se čuje naša beseda, naše meje so ! tam, kjer leže po poljih in brdih po-i končani slovenski partizani!« Na ulici se spontano formira povorka. I Na čelu so konjeniki. Ljudstvo daje i duška svojemu navdušenju nad priho-i dom dragih gostov. Naslednji dan, na praznik odneso ■ dragi gostje lovorjev venec s troboj-; nima trakoma na grob sedmerih nezna-! nih padlih partizanov. Pri kratki pie-; tetni svečanosti sta lepo spregovorila ! tov. Vuk v imenu Primorcev in tov. i Predan v imenu KLO. ! Popoldne ob štirih se zgrinjajo proti j Domu ljudske prosvete množice ljud-1 stva. Dom še ni bil nikdar tako pre- (FD Olimp) 31,43; 4. Janžekovič (FD Vransko) 30,13. Met krogle, moški: 1. Uršič Dominko (FD Olimp) 10,41; 2. Gole Edi (FD Olimp) 10,31; 3. Janžekovič (FD Vransko) 9,56; 4. Praprotnik (FD Vransko) 9,24; 5. Leben (FD Olimp) 8,60; 6. Topovšek (FD Gomilsko) 8,52. CRVENA ZVEZDA (Beograd) : FD CELJE 10 :1 (2 :1) Redek užitek se je nudil prijateljem nogometne igre v sredo 14. avgusta. Prvak Srbije, FD Crvena zvezda iz Beograda, katerega moštvo letuje v Sloveniji, je odigrala prijateljsko tekmo z domačim FD Celjem. Za srečanje je vladalo ogromno zanimanje in se je na Glaziji zbralo veliko število ljudi, kolikor jih že dolgo ne pomnijo na nogometnih prireditvah. Prvi polčas so gostje prevedli dokaj ležerno igro, dočim so se igralci FD Celja zelo trudili, čeprav brez vsakega sistema, da bi izvlekli čim častnejši izid. In res, za domačine je izid prvega polčasa, 2 : 1 zelo časten in popolnoma zaslužen. V drugem polčasu so gostje preme-njali postavo in četrt ure prikazali gledalcem vso lepoto nogometne igre. Obvladanje žoge, pregled igre in podajanje je bilo na višku. In tega dne odlična obramba FD Celja je morala kloniti. Samo v teh četrt ure so padli štirje zgodi tki, do konca igre pa še štirje. Gotovo je bilo gostovanje Crvene zvezde v nogometnem mrtvilu velik dogodek in le žal, da nismo videli igrati proti takemu izbornemu moštvu kombinacije najboljših društev celjskega okrožja, ker bi tako moštvo nudilo gotovo večji odpor rutiniranemu nasprotniku in ga prisililo, da bi pokazal vse vrline in znanje, ki ga odlikujejo. napolnjen. Spet nastopi za uvod pevski oktet. Dvorana kipi od navdušenih vzklikov. Potem sledi Bevkova drama »Kajn«, ki prikazuje trpljenje našega ljudstva v prvi dobi fašističnega terorja. Ljudstvo jo je toplo sprejelo. Nato nastopi oktet z izbranim programom, ki vsebuje tudi dve ruski pesmi in z domačimi pevci pomnoženi oktet zapoje znano lepo pesem »Oj Doberdob«. Sledi še himna »Hej Slovani« in ljudstvo se polagoma zadovoljno razhaja. V soboto zjutraj se je Mozirje spet poslovilo od dragih primorskih bratov. V slovo jim je spregovoril predsednik KLO-a, zahvalil pa se mu je za gostoljubni sprejem predsednik Prosvetnega društva iz Mirna. Ko so gostje odpeli pesem »Pobratimija«, je kamion polagoma ob viharnem in prisrčnem od-zdravljanju zbranega ljudstva krenil proti Celju. Ukaželjna mladina je zborovala Na iniciativo komisije za posredovanje dela KMS v Celju se je vršilo dne 3. avgusta 1946 ob 10. uri dopoldne v dvorani Prosvetnega doma v Celju zborovanje delovne mladine, katera je prijavljena pri tuk. posredovalnici za delo. Vodja odseka za posredovanje dela je navzočim predočil pomen sklicanega sestanka in namen komisije za posredovanje dela, katera ima namen organizirati zaposlitev prijavljencev. Vprašanje vstopa v uk je precej zgrešeno zaradi starih pogledov na posamezne stroke tako, da beleži urad dela vse prijav-1 j enee za uk le v eni odnosno dveh strokah in to samo za mehanično in ključavničarsko obrt, medtem, -ko so vse ostale važnejše obrti, posebno gradbene stroke !brez kandidatov. Zainteresiral je člane mladine za druge stroke in orisal nepotrebno bojazen starišev in mladine, da bo stavbena stroka za vedno ostala sezonska; kajti v novo urejeni ljudski državi bo v obrti sezonsko ime popolnoma izbrisano. Da bo delo komisije olajšano, je razumljivo, da bo vodstvo za delo sodelovalo z organizacijami, zato je priporočal, da se vsi, ki še niso vpisani v mladinskih in fizkulturnih organizacijah, takoj priključilo tistim, katere bodo potem javile svoje mnenje in željo svojega članstva za uk. Vsi oni, ki so si izbrali poklic, se bodo sami odločili za eventuelni nov poklic po svoji volji tako, da ne bo nihče pri-moran za poklic, za katerega nima posebnega veselja. Nato je govoril tov. Špat, podpredsednik KMS. Zainteresiral je navzoče kandidate za nove poklice, posebno gradbene stroke, za katero mladina od sedaj iz navedenih razlogov ni imela interesa. Kako bo tehnika izrinila razne poklice, so navzoči prav dobro razumeli. Komisija bo z vednostjo staršev in sporazumno z bodočimi učenci ugotovila poklic za vsakega posameznika tako, da bo možno v uku vsakemu napredovati do največje stopnje, samo, da bo učenec pokazal voljo in sposobnost do napredka. Bodoče inženirje in strokovnjake nam bo dala samo sposobnost, nikakor pa ne več gmotno stanje starišev. V živahnem razgovoru so prejeli bodoči učenci na vsa vprašanja od predsednika in referentov zadovoljive odgovore. V. J. POPRÄVEK™ V članku »Pred novo sezono celjskega gledališča«, ki smo ga priobčili v zadnji številki, se je vrinila neljuba napaka. V načrtu reportoarja v rubriki »slovenska dela« je izostalo sledeče: Cankar: »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«. Krajnc: »Detektiv Megla«. (Cankar: Megla — je pomota, ker takšno Cankarjevo delo sploh ne obstoja.) Nabavna in prodajna zadruga zadružništvo naj služi ljudstvu z omejenim jamstvom v Celju prodaja v vseh svojih poslovalnicah in odsekih svojim članom vse potrebščine po znižanih cenah ŠPECERIJSKE POSLOVALNICE: Štev. 1: Celje, Tomšičev trg 3 Štev. 4: Celje, Prešernova ul. 7 Štev. 2: Celje, Prešernova ul. 10 Štev. 5: Celje, Gaberje Štev. 3: Celje, Stanetova ul. 14 Štev. 6: Celje, Spodnja Hudinja GALANTERIJSKA TRGOVINA, Celje, Tomšičev trg 2. — Prodaja usnjene izdelke, vsakovrstne torbice MANUFAKTURNA TRGOVINA, Celje, Prešernova ulica 1. — Nudi vsakovrstno blago in konfekcijo ZADRUŽNA GOSTILNA, BRANIBOR. — Toči najboljša domača vina — dobra kuhinja MIZARSKA DELAVNICA, Celje, Tomšičev trg 2 in Gaberje. — Izdeluje vsakovrstno pohištvo KROJAŠKA DELAVNICA, Celje, Prešernova ulica 5. — Izdeluje moške in ženske obleke in perilo. RODOVNIŠKO KRAVO pomursko, staro 7 let, težko 530 kg zaradi pomanjkanja krme prodam. Pred štirimi meseci je imela peto tele. Ugodna prilika za produktivno zadrugo ali državno posestvo. — Kupim čistokrvnega rodajlendskega petelina. Vila Ma-celjski, Jožefov hrib, Celje. DRAŽBA SADJA OB ZVEZNI CESTI Uprava cest v Celju je razpisalo javno ustno dražbo sadja na zvezni cesti št. 6 in sicer dne 26. avgusta 1946 na progi Celje — Vrholje in dne 27. avgusta 1946 Celje—Trojane. Pojasnila o dražbi se dobijo v uradnih urah pri Upravi cest Celje-Lava 42. Trgovina usnja, čevljarskih, sedlarskih in tapetniških potrebščin državna uprava trgovine JELENC CELJE Preiernova 19 3—1 Trgovina z zlatnino in srebrnino A. ORLČNIK CEL]E, Zidanškova 7 sprejemam v popravilo zlatnino in srebrnino Vsa stavbena. In pohištvena mizarska dela izvršuje solidno in po ceni Novak Jakob CELJE, Ipavčeva ul.3 telefon št. 293 Na zalogi imam stalno vse vrste mrtvaških krst in pogrebnih potrebščin ter se cenjenim strankam priporočam! JAZBEC IVAN tapetni k CELJE Ljubljanska c. št. 6 Perem, likam za privatne šoferje in brivnice Krajnc Regina 5reg, šl. 20 8 • SEPTEMBRA BO PRED KOLODVOROM V CELJU VELIKA TOMBOLA DOBITKI SO: SPALNICA, MOTOR, DRVA, ITD. ISTI DAN ZVEČER BO V DOMU OSVOBODILNE FRONTE VELIKA VESELICA S SRECOLOVOM! O PODJETJE S.iADJb/A IN ZELENJAVO TER NJIHOVI/A) IZDELKI D.D. VJADje PODRUŽNICA CELJE, TOMŠIČEV TRG 9 . TELEFON ŠT. 390 prodaja samo kvalitetno sadje po najzmernejših cenah ter se priporoča za odjem 1—1 Dnevno sveže pecivo in Ifllf^,- , /lin* Ä sladoled v slaščičarni |kU"(JO Rudolf Golež ♦ CELJE ♦ Kidričeva ulica 1 JUGOPETROL drž. petrolejsko podjetje skladišče CELJE NUDI V PROSTI PRODAJI KOLOMAST dobi se v prosti prodaji pri vseh zastop n i k i h J U G O P ETRO LA * trgovina s premogom i n d r va m i IVAN BELCER BARVARSKE INDUSTRIJE IN BARVARJI, ZA VAŠO UPORABO VAM NUDIMO: KAOLIN (slikarska glina), presejan in sušen v opeki KAOLIN (slikarska glina), fino mlet, ▼ papirnatih vrečicah ALABASTRSKO SADRO v papirnatih vrečicah LAHKI ŠPAT (lencin), fino mlet, v papirnatih vrečicah KALCIT, fino mlet, v papirnatih vrečicah BARIT, fino mlet, v papirnatih vrečicah BARIT, surov, v grudah. Obrnite se na Državno b. h. rudarsko podjetje za nemetale DIREKCIJA — SARAJEVO Maršala Tita ulica št. 71, I. nad. 3—1 ŽIVILSKE NAKAZNICE za september se bodo delile potom Krajevnih ljudskih odborih od 24. do zaključno 31. avgusta 1946. Vsako obnovo in popravilo POHIŠTVA PREVZAME Vrešak Andrej mizarski mojster Celje, Prešernova ulica št. 11 Vozove z gumami in železnimi obroči od 2 in pol do 5 ton nosilnosti proda mllin Franc MAJDIC, Vir pri Domžalah. 6—6 (Jos.tJagodič Pisarna: Zidanškova 24 • Skladišče: Ipavčeva 3 • Telefon 26 Celje (pubčeua ul. 2 Železnina - špecerija Kozarci zavkuhava-nje sadja - povrtnine Malin ove c - žganje __1—1 V soboto 24. in nedeljo 25. VIII. 1946 zvečer VRTNI KONCERT PRISTNA DOMAČA VINA - MRZLA IN TOPLA JEDILA VSAK ČAS NI RAZPOLAGO V RESTAVRACIJI »PRI MOSTU" 1—1 J. ŽERDONER - CELJE Garaža primerna za 3 avtomobile se odda i_i v „Hotelu Pošta," Celje i—I Uautad splošno čevljarstvo CELJE, ZIDANŠKOVA UL. 26 Vizjak Kari trgovina z mešanim blagom Celje - Ljubljanska c.