CERKVENI GLASBENIK GLASILO CECILIJ IN EGA DRUŠTVA V LJUBLJANI ŠT. 9, 10 SEPTEMBER ♦ 1952 ♦ OKTOBER_LETO ?5 Josip Janežič: Cerkvenoglasbene razmere ljubljanske škofije v očeh nadzornikov organistov. I. Sedanji položaj. Veliki pomen, ki ga ima glasba vsled svojega neposrednega vpliva na notranjost človeka, je že zgodaj spoznala tudi katoliška cerkev in je zato tudi njo pritegnila v krog delavcev, ki naj ji pomagajo pri izvrševanju naloge njenega božjega Ustanovitelja. V vseh dobah najdemo znamenite papeže, ki so bili tudi veliki pospeševatelji, reformatorji in vodniki glasbene umetnosti. V posebno varstvo so prevzeli seveda cerkveno glasbo, da bi ji izoblikovali samolasten, iz njenega namena izvirajoč značaj in jo obvarovali škodljivih vplivov zunanjega sveta. V poslednji dobi sta pomembna v tem oziru posebno motuproprija papežev Pija X. in XI., v katerih so ponovno poudarjena temeljna načela cerkvene glasbe. Važna sta tembolj, ker je v njih poverjena važna naloga tudi škofom, da namreč izvedejo v svojih škofijah podrobnejšo ureditev, v kateri morejo upoštevati tudi upravičene željč in navade ljudstva, ki se vsled narodnostnih in krajevnih razmer včasih precej razlikujejo. Mogoče so seveda kake posebnosti le v omejenem obsegu in le v nebistvenih stvareh, v kolikor ne prihajajo v nasprotje z osnovnimi načeli, ki morajo neokrnjena veljati za vso Cerkev. Za ljubljansko škofijo je izdal potrebna navodila že nadškof dr. A. B. Jeglič v svoji okrožnici z dne 1. februarja 1914, ter postavil tudi posebne dekanijske nadzornike, ki naj bi od časa do časa obiskovali posamezne župnije ter poročali ordinariatu, kako se dana določila izpolnjujejo. Vojna doba, ki je kmalu nato prekrižala mnogo lepih načrtov, tudi cerkveni glasbi ni prizanesla. Organisti, pevci in celo orgle so morale stopiti v vojno službo. Cerkveno petje so za silo vzdrževali tisti, ki so še ostali doma. Na liturgična določila se navadno niso mnogo ozirali, storili so pač, kar so mogli. Posledica je bila, da se je razvijala cerkvena glasba marsikje precej drugače, kot bi se bila v urejenih razmerah. Po vojni smo opazili sicer splošno močan in nagel preokret na bolje, vendar pa so ostali še vedno kraji, kjer je divja vihra zapustila trajnejše sledove. Ljudje so se navadili novih razmer in izgubili smisel za izboljšanje. Vedno bolj se je kazala potreba, začeti zopet s sistematičnim delom po enotnih načelih. Zato je naš bivši vladika začetkom leta 1930. imenoval nove nadzornike, ki naj bi ponovno pregledali vso škofijo; ugotovili sedanje cerkveno-glasbene razmere in v svojih poročilih stavili tudi predloge, kaj naj bi se ukrenilo za izboljšanje. Uspeh njihovega dela bo gotovo zanimal predvsem organiste pa tudi cerkvene predstojnike, kakor ostale ljubitelje cerkvene glasbe, zato ga hočemo v naslednjem na kratko podati. Držali se bomo vrstnega reda, kakor so bila stavljena nadzornikom vprašanja v navodilih, ki so jih dobili od škofijskega ordinariata. Ugotoviti moramo tudi, da še niso pregledane vse župnije, ker so nekatere dekanije zelo obsežne, nadzorovanje pa se more vršiti le ob nedeljah oziroma praznikih in še tedaj se morejo nadzorniki le izjemoma odtrgati od svojih rednih poslov. Vendar je prejel škof. ordinariat do sedaj poročila za 207 župnij, kar nam more vsekakor zadostovati, da dobimo splošno sliko o položaju, ki ga zavzema cerkvena glasba v naši škofiji. Glede načina nadzorovanja so se postavili nekateri nadzorniki na stališče, da je treba priti nenapovedano, ker da bo le tako mogoče dobiti pravi vpogled v dejanske razmere, ki bi jih bilo v nasprotnem primeru mogoče svojevoljno prikriti. Splošno pa je vendar prevladovalo mnenje, da je vsaj prvo nadzorovanje primerneje javiti naprej in tako omogočiti prizadetim, da spravijo svoje stvari v red in pokažejo pač najboljše, kar premorejo. Kje so pravi, že ustaljeni nedostatki, se tako bolje vidi, posebno ker odpadejo s tem tudi vsi običajni izgovori, češ, da je slučajno danes tako malo pevcev, tako slabo petje, neurejen arhiv itd. Pa tudi vse graje vredna zanikarnost posameznih organistov, ki kljub temu, da so vedeli za dan nadzorovanja, pa niso uredili kora, se je tako najbolje pokazala. Sicer pa so nadzorniki itak hitro spoznali, kaj je pristno in kaj ne, končno pa niti mogoče ni položaja mnogo spremeniti, ako se nadzorovanje ne javi preveč časa naprej. Iz poročil se vsekakor vidi, da so se nadzorniki trudili pravilno spoznati obstoječe razmere, ki nam jih kažejo takole: V obiskanih.župnijah deluje 157 organistov in 21 organistinj, ostale pa so brez stalnega nameščenca. Najstarejši organist šteje 85 let, 4 so stari nad 70 let, 9 nad 60 let, 22 prekp 50 let, 35 preko 40 let, 43 jih ima nad 30, 40 nad 20 in 3 manj kot 20 let, glede ostalih pa rojstni podatki niso ugotovljeni. Po izvoru so skoro vsi iz Slovenije. Glasbe se jih je učilo 5 na javnih glasbenih šolah oziroma konservatorijih, 75 organistov je dovršilo orglar-sko šolo, in sicer po večini v Ljubljani, deloma tudi v Celju in Celovcu, ostali so samouki, v kolikor se niso glasbe učili zasebno, pri organistih, na učiteljiščih in drugod. Z ozirom na službeni kraj se je ugotovilo, da orga-nisti niso posebno stalni. Najbolj se še drže domačini-samouki, dočim posebno poklicni organisti zelo pogosto menjavajo svoja mesta in ni jih malo, ki so služili že v štirih, petih in še več župnijah. Vzrok leži predvsem v tem. da si vsak išče boljšega kruha; da pa tako neprestano preseljevanje cerkveni glasbi ni ravno v prid, ni treba še posebej poudarjati. Kot orglavci in pevovodje so bili organisti takole ocenjeni: nad polovico s povoljnim oziroma zadostnim uspehom, nekaj nad 40 z dobrim in 18 z odličnim oziroma prav dobrim uspehom. V 9 primerih se je smatralo njih delo za nezadostno. Podatki niso popolni, ker nekateri nadzorniki posameznih organistov niso posebej ocenili. Sorazmerno veliko število manj povoljnih ocen si moremo razlagati pač samo z ozirom na izredno visoko število nekvalificiranih samoukov, ki opravljajo svojo službo samo za silo. V precej slučajih se je tudi izkazalo, da so dobri organisti slabi pevovodje, pa tudi obratno, da namreč zbor brezhibno poje, a organist je slab spremljevalec in tudi samostojno preludiranje ni kaj prida. Zanimivi so tudi podatki o cerkvenih zborih. Po številu glasov ima 1 zbor nad 40 pevcev, 4 zbori nad 30 pevcev, 25 zborov nad 20 pevcev, 92 zborov ima nad 10 pevcev, ostali pa manj kot 10, do najmanjših, ki štejejo skupno z organistom po 3 pevce. Opaža se spiošno pomanjkanje moških moči in precejšnje število samo ženskih zborov, dočim so moški zbori zelo redki; poročila jih navajajo samo 5 in nekaj župnij, ki jih skušajo uvesti. Pevske vaje se vrše do trikrat na teden, vendar pa več kot polovica zborov nima rednih vaj in celo v največjih župnijah se vrše le za posebne prilike, sicer pa pojo vedno iste pesmi. Splošno nadzorniki s cerkvenim petjem niso posebno zadovoljni. O prav lepem petju govore le v 15 primerih, drugače pa se izražajo bolj previdno, da je nekoliko zaostalo, da pa napreduje, ali pa, da je povoljno in za dane razmere še dovolj primerno itd. Pevovodje se sicer navadno izgovarjajo, da nimajo sposobnih pevcev, vendar so ugotovili nadzorniki po večini, da je pravi vzrok površnost organistov, ter zanemarjanje pevskih vaj in vzgoje naraščaja. Na vprašanje, ali se goji koral, so odgovorili nadzorniki pritrdilno le za 5 župnij. Približno tretjina odgovorov se glasi »deloma«, vendar pa je pri tem mišljeno po večini, da ga poje organist sam kot Introitus, Graduale itd. pri latinskih mašah. Zato moramo na to vprašanje pravilno odgovoriti samo z »ne«. Koral se pri nas kar ne more uveljaviti. Vzroki se navajajo razni, vendar bo poglavitni vsekakor v nerazumevanju in neznanju. Koralni spevi zahtevajo poseben študij in svojevrstno pred-našanje. Ako pa splošno opazujemo, kako redko ga obvladujejo celo oni, ki so imeli priliko, da ga temeljiteje spoznavajo, ga bomo mogli tem težje zahtevati od povprečnega organista, kaj šele samouka. V obliki pa,-kakor se nam navadno podaja, je seveda nesprejemljiv in ga zdrav ljudski čut popolnoma pravilno odklanja. Ker pa Cerkev — na drugi strani — ponovno poudarja in odločno predpisuje, da se to, zanjo značilno, takorekoč edino pravo cerkveno petje mora gojiti, bo treba v tem oziru brezpogojno nekaj ukreniti. Cerkvenih predpisov ne bo mogoče še nadalje enostavno zanemarjati. Kako bi se dala naloga zadovoljivo rešiti, bomo slišali v drugem delu, ko bomo navedli predloge nadzornikov. Velik križ je tudi z ljudskim petjem. Eden od nadzornikov je pravilno zapisal, da mu še čez prag nismo prišli. Ker pa smo o tem vprašanju .obširneje govorili že v 3. in 4. številki letošnjega »Cerkvenega Glasbenika« in je tudi g. kanonik dr. Kimovec v naslednjih številkah še močneje podprl to akcijo, ter je končno tudi škofijski ordinariat že izdal župnim uradom v tem oziru potrebna navodila, se bomo tu omejili le na nekaj podatkov o sedanjem stanju. Razen odgovorov pri petih litanijah, ki so se splošno še na široko ohranili, ima ljudsko petje, kakor se poroča, v precejšnji meri samo dekanija Žužemberk, drugod pa le posamezne zelo redke župnije. Nekateri navajajo v opravičilo prav izvirne zagovore, tako n. pr-: »Ljudsko petje še ni primerno.«-Vprašali bi: »Kdaj pa bo?« In neki gospod župnik, ki je prepričan, da nameravamo uvesti samo enoglasno petje in ne ve, da je nekoč tudi slovensko petje v resnici bilo enoglasno, se ga odločno brani, češ: »Nočemo posnemati Nemcev, ki večglasno peti ne znajo.« Nekje nimajo »prostora za vaje; v cerkvi pa ne bi bilo dostojno«, drugje pa je »sploh premalo ljudi«. Eden od organistov »čaka na odredbe gospoda župnika«, drugi pa ga ne more uvesti, ker »nima not pa tudi ne posebne plače za to«. Cerkvenoglasbena določila se v splošnem izpolnjujejo, vendar se čujejo tudi pritožbe, da se posamezni organisti premalo ozirajo na cerkveno leto. Poleg masnih in obhajilnih pesmi pojo skoraj samo Marijine, pa naj bo tudi evharistični praznik, god farnega patrona, božični, postni, velikonočni čas, ali pa kaj podobnega. Veliko več pa se greši pri slovesnih mašah. Kljub strogim cerkvenim predpisom je petje ob takih prilikah še vedno v veliki večini župnij pomanjkljivo. Spremenljivi deli se ali sploh izpuščajo, ali pa nadomeščajo s stvarmi, ki ne spadajo zraven. Za ofertorij pojo marsikje kar slovenske pesmi; v največ župnijah pa je v navadi sploh samo petje v domačem jeziku, kakor pri neslovesnem opravilu. Težkoče so skoro iste kot pri koralu, vendar je gotovo tudi tu, da tako ne more in ne sme ostati. Tudi tu bo treba ali izvesti strogo litur-gično petje v smislu obstoječih predpisov, ali pa spremeniti predpise v smislu obstoječih ljudskih navad. Predloge bomo slišali na koncu. Zelo važno vprašanje je bilo nadalje, v kakšnem stanju so orgle in notni materijal, ter kako so urejeni arhivi in zapisniki izvajanih pesmi. Žal, da so na prvo vprašanje odgovori nekaterih nadzornikov precej nepopolni, ker se omejujejo le na poročila o mojstrih, ki so jih izdelali, na njih starost in število registrov, ne omenjajo pa onega, kar nas predvsem zanima, namreč njihove uporabnosti. V kolikor se vendar obravnava tudi ta stran, izvemo, da je le malo orgel, ki so v brezhibnem stanju, dasi imamo tudi nekaj častnih izjem, ko se redno, celo vsak mesec, temeljito pregledujejo in vsak nedostatek sproti odstrani. Dalje imamo precej orgel, ki so »do-služile«. Ker pa je v časih, v katerih živimo, težko misliti na nove, jih deloma nadomeščajo s harmoniji, deloma pa jih kljub temu še uporabljajo, dasi bi bilo primerneje, ako bi jim privoščili zasluženi pokoj. Končno imamo še nekaj takih, ki tudi po svoji zunanjosti ne spadajo več v cerkev in bi jih bilo treba nujno odstraniti. Splošno organisti na orgle vse premalo pazijo in žalostno dejstvo je, da slišimo o mnogih dobrih in celo skoro novih, pa skrajno zanemarjenih orglah. Naravnost čudno je, kako malo smisla imajo ponekod za to dragoceno napravo in kako je mogoče, da se tudi cerkveni predstojniki tako malo oziroma prav nič ne zanimajo za ta del cerkvene imovine, za katerega vendar prav tako odgovarjajo, kakor za ostalo cerkveno opremo. Tudi o notnih arhivih ne moremo izreči pohvale. Z notami so kori po večini srednje dobro založeni. Splošno se opazuje, da cerkveni zbori novejše skladbe bolj malo naročajo .Pojav se razjasnjuje s pomanjkanjem sredstev, pa tudi s tem, da so te skladbe navadno težje — morda vsebinsko še bolj kot tehnično — in jim zato organisti, ki so po večini še vedno starejšega kova, niso kos. Pravijo sicer, da ljudem niso všeč, a zakaj jih nepokvarjen ljudski čut odklanja, smo že povedali v odstavku, ko smo govorili o koralu. Notni arhiv je pa tudi ogledalo organistove vestnosti. Žalibog, da smo jih našli mnogo z raztrganimi in razmetanimi notami, brez vsakega seznama in župnega pečata. Zapisnik o izvajanih skladbah pa vodi samo 19 organistov. Neki g. župnik je napravil v tem oziru celo prav značilno pripombo: »Še to! Mar ni drugega dela dovolj?« To dokazuje, da prizadeti ne pojmujejo namena tega zapisnika. Ne vedo, da je to račun o opravljenem, delu, ki ga mora dajati vsak delojemalec. Iz njega je razvidno, kaj je organist sploh delal, ali je kaj napredoval in kako je posamezne dobe cerkvenega leta pojmoval. Poleg tega pa mu je tak seznam tudi hvaležen pripomoček za sestavljanje novih sporedov, da se vse pesmi v nekem gotovem redu vrste, posamezne prepogosto ne ponavljajo in druge zopet ne zapostavljajo. Vsekakor pa je njegov pomen večji, kakor mu ga splošno priznavajo. Prehajamo na poročila o gmotnem stanju organistov, njihovem zavarovanju in postranskih službah. Pred par leti se je o tem precej govorilo in pisalo, zadnje čase pa je vprašanje stopilo zopet bolj v ozadje in tudi nekateri nadzorniki mu niso posvetili one pozornosti, ki jo po svoji važnosti zasluži. Dokler namreč ne bomo poskrbeli, da bodo organisti plačani vsaj tako, da bodo mogli primerno živeti, tudi zahtevati ne bomo mogli od njih ničesar ali pa vsaj mnogo ne1. Seveda pa se zelo motijo oni ,ki mislijo, da jim mora samo organistovarije donašati vsa potrebna sredstva. Za delo 5 do največ 10 ur tedensko vendar ni mogoče plačati toliko, kolikor prejemajo običajno drugi za delo 30 do 50 ur na teden. Delo samo pa tudi ni tako kvalificirano niti tako naporno, da bi zahtevalo tako visoko ceno. Zato nujno potrebujejo postranske službe, ki jim šele preskrbi popolno zaposlitev, kakor tudi primerna življenjska sredstva. Ker je to vprašanje zelo obširno, se bomo morali baviti z njim še posebej, tukaj se moramo zadovoljiti zaenkrat pač 1 A mnogo se je vendar le storilo -tudi v tem pogledu, hvala Bogu, in sicer največ na pobudo naših dveh organistovskih društev oziroma Zveze organistov. Primerjaj tudi nadaljnja izvajanja g. poročevalca! Op. ur. samo z nekaterimi podatki o sedanjem položaju. Skušali smo urediti orga-niste v nekako lestvico po višini prejemkov, vendar so bili podatki tako nepopolni in razmere posameznikov tako različne, da se nam to ni posrečilo. Poleg svoje službe se bavijo organisti z raznimi posli. Največ jih opravlja cerkveniško službo, precej je občinskih tajnikov in zasebnih nameščencev, nekaj tudi dušnih pastirjev, učiteljev in raznih upokojencev. Ostali so posestniki, gostilničarji in trgovci, posamezniki pa knjigovezi, mizarji, čevljarji, krojači, sodarji, pletarji, mlinarji, grobokopi, mrliški ogledniki in dninarji. Ženske — v kolikor niso učiteljice — se bavijo s kuhanjem, šivanjem in ostalimi gospodinjskimi posli. Nekateri so zaposleni kar v treh in še več strokah. Njihovi prejemki obstojajo največ v naravi. Po večini imajo prosto stanovanje, kurjavo in razsvetljavo, ter biro v žitu in drugih pridelkih ali pa imajo na razpolago njive, travnike in gozdove za lastno obdelovanje oziroma izkoriščanje. Denarne nagrade so manjše ter se dele v redne, ki jih mesečno ali letno plačujejo deloma cerkve, deloma občine, ter izredne, ki obstojajo iz darov pri porokah, krstih, pogrebnih mašah itd. Župnije z docela neurejenimi gmotnimi razmerami organistov so zelo redke in tudi splošno njihov položaj ni tako slab, kakor se navadno prikazuje. Pač pa so nekateri organisti veliki gospodje, ki bi imeli radi popolne dohodke samo od organistovanja, kar pa je, kakor smo že ugotovili, povsem izključeno. Res pa je na drugi strani, da so splošno zelo slabo preskrbljeni za starost ali za primer bolezni in nezgod. Zavarovanih je komaj dobra tretjina, ostali pa bodo primorani boriti se za svoj kruh prav do zadnjega diha. Imamo več slučajev, ko organist za delo ni več sposoben, v pokoj pa ne more, ker izgubi s tem tudi pogoje za svoj obstanek. In tako trpi vse: petje, pevci in poslušalci, najbolj pa sam in njegova družina, ki s strahom pričakuje trenutka, ko bo izročena na milost in nemilost tujim rokam. A vse skupaj jih ne izpametuje in neka naravnost čudovita brezbrižnost vlada v tem oziru. Cerkveni predstojniki se branijo plačevati nanje odpadajoče zavarovalne prispevke, dasi je celo po zakonu to njihova dolžnost, organisti sami pa jih tudi ne morejo utrpeti in tako se odlaša, dokler se ne pojavi ogenj v strehi in postane pomoč nemogoča. Zadeva pa je posebno v današnji socialni dobi velevažna in skrajno potrebna primerne ureditve. H koncu še par besed o našem strokovnem glasilu. Nadzorniki, ki so dobili tudi nalogo, da delujejo na to, da bo v vsaki župniji organist ali cerkveni predstojnik naročnik »Cerkvenega Glasbenika«, poročajo, da je ta važna vez, ki nas druži v celoto, še vedno na mnogih mestih pretrgana. Pohvalno pa omenjajo tudi več župnij, kjer sta naročena nanj oba. Da bi res ne zmogli 40 Din na leto ali dobrih 3 Din na mesec, kakor zatrjujejo nekateri, kljub slabim časom, v katerih živimo, skoraj ne moremo verjeti. Tehtnejši pa bi bil razlog drugih, ki pravijo, da list zanje nima pravega pomena, ker prinaša preveč učenih razprav, ki jih preprost organist ne more razumeti, pa premalo praktično uporabnega, in poučnega berila, kakor tudi premalo primernih in lahkih skladb. Tem moremo od- govoriti le, da je vsak list zrcalo svojih naročnikov in bralcev. Vsem je na razpolago. Zakaj pa se ne oglasijo in ne povedo, kaj žele, in česa ne razumejo, zakaj ne razlože v njem svojih nadlog in težav ter stavijo svojih predlogov in nasvetov!? Res je, da se je zadnja leta naš list v marsičem izpopolnil in je marsikaj za posameznika nekoliko težja hrana. To ravno priča, da se tudi on hvalevredno razvija in uspešno tekmuje z ostalimi listi. Vendar se pri tem prav nič ni in se tudi ne bo zaprl za preprostega organista. Kdor ne najde v njem sebi primernega berila, naj se najprej vpraša, ali je že kaj storil za odpravo nedostatkov. Kje pa so oni dopisi, ki so jih včasih organisti tako pridno pošiljali? Vedno so bili najzanimivejši del lista, marsikatero dobro misel so prinesli, dajali so mnogo vsestranske pobude in gradiva za obširne, važne in zanimive razprave. V nas samih je krivda, ako naš list vseh ne zadovoljuje, Saj si ga pišemo sami. Zato bo pač najbolje, da smo vsi, kar nas veže skupna misel, njegovi zvesti naročniki in sotrudniki. S tem bi bili odgovori nadzornikov na vprašanja, ki so jim bila stavljena od škofijskega ordinariata, v glavnih potezah zaključeni. Častiti gospodje cerkveni predstojniki pa naj nam ne zamerijo, ako pristavljamo kot dodatek še nekaj opazk, ki so si jih dovolili nadzorniki še posebej na njihov račun. Ker nam gre predvsem za ugotovitev nedostatkov, ne bomo navajali pohval in priznanj za trud, ki ga žrtvujejo napredku te cerkvene umetnosti, dasi jih tudi ni premalo. Vendar pa smo spoznali, da bi se dalo marsikje ravno z .njihovim sodelovanjem doseči še več. Čudili smo se poročilom, da v več župnijah ne sme sodelovati na koru mešani, ampak samo ženski zbor ali da je vstop na kor dovoljen le omejenemu številu in le gotovim pevcem. Upoštevnih razlogov za tako postopanje nismo našli. Ako so bili vzrok morebitni neredi, potem je pač obžalovati, da se še vedno dobe cerkveni pevci, ki ne ločijo svetosti kraja od navadne zakotne gostilne; pa tudi za one, ki so dolžni vzdrževati red, ni ravno najboljše izpričevalo, ako so svoji nalogi tako malo kos. Nekateri gospodje župniki pa se za cerkveno petje sploh ne zanimajo. Pevcev skoro niti ne poznajo, na kor tudi nikoli ne pogledajo, vso stvar skratka popolnoma prepuščajo organistu. Kjer je ta sam po sebi dovolj vesten, je sicer popolnoma pravilno, da se v njegove zadeve preveč ne vtikajo, a pazijo naj, da njihovega zaupanja ne bo izrabljal ter zanemarjal pevskih vaj in reda na koru, kar se je žal le prepogosto opazilo, kjer se je'gospod župnik preveč ogibal kora. Priljubljen izgovor »se ne razumem na petje in glasbo« ne drži, ker je mogoče skrbeti za red tudi brez takega razumevanja. Pravilno bi moral biti cerkveni predstojnik povsod v tesnem stiku tudi s pevskim zborom in naj bi predstavljal glavo duhovne družine, ki ji je poverjena skrb za bogoslužje. Delo nadzornikov, ki le od časa do časa obiskujejo posamezne kore, bo rodilo premalo sadov, ako se ne bo primerno dopolnjevalo po vplivu njihovih neposrednih predstojnikov. (Konec prihodnjič.) Dr. Jos. Mantuani : Ostanek stare liturgije iz dobe škofa Hrena. II* Razen pozdravnih vzklikov ali aklamacij (gl. C. Gl., 1932, str. 97 nsl.) hrani rokopis št. 232 državne knjižnice v Ljubljani še drugo zanimivost, ki nas ne mika samo z liturgičnega, ampak tudi z narodnega vidika. Na listu 21a—22b nahajamo liturgično besedilo v obliki graduala, ali trak tuša z napevom vred; to se dandanes ne rabi več. Na prvem mestu je latinsko besedilo, popolno, od kraja do konca. Napev je pisan v gotskih notah žrebljaste oblike (Hufnagelnoten). Vsebina speva je v zvezi s svetim Rešnjim Telesom. Preveden v našo notno pisavo na petčrtnem sistemu je tak: Dis - cu - bu - it Je - sus cum dis - ci - pu - lis su--- is et a - - it il-lis: De-si-de-rj - o de- __^ . --- _ -— —• —s—* —<*—*—*—><=»—i——»—fr—"p—T~—»—"f~-—»=,,—#—0— 0-f— *— o— si-de-ra - ui hoc Pascha man-du - ca re vo - bis - cum i T « «-« " te-quam pa - ti - ar. Et ac-cep - to pa- ne gra - ti - as a-gens fre - git et de-dit £EEEEEEEEt=cEli S P—T-*-.-,-. di - cens: Hoc est Cor * V 7.-8. štpvilki C. Gl. tega leta sem priobčil iz gori navedenega rokopisa tam ohranjene aklamacije in omenil (str. 98), da so bile podobne aklamacije v navadi tudi v Dalmaciji po zatrdilu f prof. dr. Luke J e 1 i č a. — Sedaj me je opozoril preč. g. monsg. Janko B a r 1 e na članek zaslužnega dominikanca, preč. g. o. Antonina Zaninoviča v sv. Ceciliji, 1926, str. 1 nsl., ki se peča z aklamacijami iz začetka 12. stoletja (1. 1108,). Tam ugotavlja g. pisatelj (str. 2 nsl.): »»Kod nas u Dalmaciji Laudes (t. j. aklamacije) su se takotfer pjevale v svim glavnijim crkvama. Najdulje su se održale u Zadru, gdje su prestale tek zadnjih godina.« — S tem je torej potrjena dr. Jelideva trditev. — Kako lepo bi bilo, ako bi o. Zaninovič mogel in hotel pregledati glasbeni arhiv na koru zadrske stolnice, kjer leže večglasne aklamacije in bi te priobčil! 136 i g -m *—*—i--•— «—«— pus me-um. Versus. Fe ■ cit Afs - ue - rus rex gran-de con-ui-ui- =»—• - --. »—•—*-»—a—„ - ■ um cunctis prin - ci - pi - bus et pu - e - ris su - is, ut o-sten- *- i t= =f i: de - ret di vi - ti - as i-ri - ae re UV . . »— «—P-. df==t= gm su - Di - cens: Hoc est etc. m r • » ,—»-«—* 0 * !=E=t=f=t=t= Glo a Pa - tri et Fi - li - o et Spi ri - tu -*- » •-|S- =P=t san cto. D i - cens: Hoc est Cor SE • r* > «—«» -—_ pus me - um. t -W- M Je - sus Na - za - re - nus rex m h—h"" » -(S--f— p_j_ -p -P-tzzntzrt—1---1—1 » » » » «« Ju de ur - gat et con - te - rat m t: •—«—» »=l= gen - tes pa no - rum et prae-stet vic - to - ri •— -P—t=t=tr-^= po - pu lo chri-sti a - no - rum. Ut lau-de- i t ^ — «— f—tU f— — •—r?— P—r^ - 1 1- - -- t- - t — t-F-: tur om-ni - po-tens De-us in sae-cu-la sae - cu - lo - rum. Fi - at pax in vir - tu - te tu - a et a - bun-dan-ti - a in tur-ri - bus tu - - is. Ut lau-de - tur etc. Glo-ri - a Pa - tri et Fi - li o. et Spi - ri - tu - i •0- -r r- C —0- -•-- --1--f' '7 c -r r f c ' H 4- 1 4- f- £ t: : 1 \~ —1—1— -t t :fc=!~--it san - - cto. Ut lau-de - tur om-ni - po-tens etc. Kar tiče napeva, ki nas zanima v prvi vrsti, moremo reči, da kaže na zunaj lice gregorianskega korala, dokazuje zaeno, da ni nastal v dobi, ko je bila razvita smisel za lepo, enotno, izrazito in učinkovito linijo; njegova sestava ni enotna, ampak obsega misli in posamezne fraze starejše dobe. »Komponist« je stremil za tem, da bi bil za svojo dobo kolikor mogoče »modern«, a zaeno se je skušal držati tipike gregorianskih napevov starejše dobe. Melodija se giblje v obsegu none, se odlikuje po bogati melizmatiki in poteka nekam srhko, skoraj bi si upal reči: uporno. Značilni so številni skoki v postopih navzgor in navzdol. Posamezne glasbene misli in fraze se ponavljajo — dasi z variacijami — po večkrat (tako n. pr. _ -»-_, _ _ F£):-—F—t—t—"—h—•—--• - «'» ,— |=t=l=t=t= t= kar desetkrat). To vse dokazuje, da je napev tvor pozne dobe: morebiti je nastal ok. konca 16. stolelja, a so ga rabili tudi še pozneje. Besedilo je brez vsakega dvoma v ožji zvezi s sv. evliaristijo. Deloma se čuje dokaj bojevito-, n. pr. »Iesus Nazarenus, rcx Iudeorum e x u r g a t et conterat gentes paganorum et praestet victoriam populo christianorum« (Jezus Nazarenec, kralj Židov, vstani in stri poganske narode ter nakloni zmago krščanskemu ljudstvu). Te besede razodevajo težave in vojne stiske. In prav tedaj so začeli roparski pohodi in napadi Turkov; tem posetom je bila pa naša domovina izpostavljena v prvi vrsti med kulturnimi deželami zapadne Evrope. Kje je imel ta spfev v liturgiji svoje mesto, mi ni znano. Nedvomno pa imamo pred seboj del starejše liturgije, kar izpričuje i latinsko besedilo i ves ustroj in sestava (verzikel, ponavljanje). Rešitev tega vprašanja prepuščam globljim študijam naših liturgikov, če smatrajo to drobtinico pomembno za kako rekonstrukcijo liturgije v Hrenovi dobi. Omenil sem že gori mimogrede, da je besedilo našega speva v najtesnejši zvezi s sv. R. T. Liturgično bi ga bilo domnevati ali na veliki četrtek ali pa na praznik sv. R. T. — Izključeno pa ni, da bi se bil rabil tudi pri kaki drugi priliki. Oziraje se na željo, oz. določitev tridentinskega cerkvenega zbora (Sess. XIII. c. 5), naj bo vsako leto nekaj dni, da se vrši češčenje najsv. zakramenta, so posebno oo. jezuitje razširjali to pobožnost. Nastale so litanije sv. R. T. A tudi v pobožne dramatične igre so vpletali češčenje sv. evhari-stije, to pa navadno tedaj, ko je pretila kaka vojna nevarnost, posebno od turške strani. L. 1683. je spesnil in uglasbil dunajski jezuit, o. Iv. Bernard Staudt dramo v latinščini: »A lapide eucharistico Othomanici imperii excidium« (Zrušitev otomanskega gospostva ob evharističnem ogelniku). Slične dramatične igre — z glasbo so tudi: »Orbis eucharisticus« (Evhari-stični svet) in »Eucharistia dissidentium consolatrix< (Evharistija, tolažnica prepodenih), in dr. — S tem ne mislim trditi, da je tudi naš spev v gotovi zvezi s kako podobno vojno nevarnostjo', ampak označujem same možnost, na katero dozdevno kaže zgoraj navedeni del besedila, ki želi uničenje poganstva in zmago krščanstva. Iz rokopisa samega ni moč sklepati ničesar, ker v razvrstitvi ni nikakršnega gotovega reda. Pred našim spevom n. pr. je vpisana osmero-glasna latinska maša neznanega skladatelja na osnovi »(0) quam suavis«; besedilo pogrešamo. Morebiti jo je zložil Gašpar Topiarius. Nato sledi Hvrnnus in ascensione Domini« (Festum nune celebre) na gotskih koralnih notah. Potem so tri antifene: a) »Speciosa facta es«, b) »Iniquitates nostras aufer«, c) »Salvator mundi salva nos« — vse na gotskih koralnih notah. Antifonam sledi naš spev (»Discubuit Iesus«). Za njim so spevi za obletnico posveeevanja cerkva, skratka, iz vrstnega reda ni mogoče dobiti nikakega pojasnila za liturgično mesto tega speva,. Za nas, precej pozne potomce Hrenove dobe, pa hrani spev še drugo posebno zanimivost in narodno-slovstveno važnost. Latinsko besedilo je popolno, istotako koralni spev. Za tem pa sledi isto besedilo v slovenskem, prevodu, z istim koralnim napevom v gotskih glaskah — a z malenkostnimi variantami, ki jih je povzročila razpodelitev na slovenske besede. Ako pravim, da »sledi«, je to dandanes — žal — le še deloma resnično. Kajti od šestolistne lege, na kateri je pisan slovenski prevod, pogrešamo zadnja dva lista. Tako je slovenski del postal nepopoln. Ta prevod je vzbudil ž® pozornost za slovenščino zanimajočega se moža v 18. stoletju; ta je zapisal na čelo temu prevodu opožarnico z rdečilom: NB. — Da-li je že kdo zasledoval ta drobec in kar je morebiti ž njim v zvezi, ne vem; z muzikalnega vidika se nihče ni še zanimal za ta mali a častitljivi ostanek. (Fotografični posnetek po izvirniku na naslednji strani.) Kako, da je dal škof Hren prevesti latinsko besedilo v slovenščino in ta prevod združil z liturgijo? Da je bil spev uvrščen v liturgični red, ni moč dvomiti; kajti v rokopisu sledi latinskemu delu na istem listu brez presledka. Menim, da ne bo dobiti za to drugega pametnega razloga kakor czir na širše plasti slovenskega ljudstva, ki je bilo nevešče klasičnih je- zikov. Veliko važnost pa je polagala prav tista doba na dogmatične nauke, med katerimi je zavzemala verska resnica o izpremembi bistva pri kruhu in vinu potom posvetitve (transsubstanciacija) prvo mesto, posebno spričo protestantskega naziranja. V tem pojavu imamo torej oporo — četudi ne dokaza — za domnevo, da je šlo za zadevo, ki je zanimala vse sloje in M J r * t 1- ■ ' SI n » ^»c;. . - * n * t - ™ k/niiu tttavu.^ucUkimi JVclu T77"'V - * ^ C čil te k'vvusi H SyS s jvtt nu ^fm-tnaifirni lun. Ltft saskclil le. tu Ve- liku-vvszlimi Ja^nieu;^ t* » |t V IS - « uatki , Jj ve/Lcig/n. ^bom -m.A.-ctto bc.Tj?iL : ^ ~n_n. f »»V * ^ . l > »1 * u.s.iiuc t6 5 6 5 6 >6 5 6 5 $4$3 4 # 2 To se izpiše z notami tako: V 1 L I 1 —'Tj—1 i ■ o--\ f -p 1 1 —--sr-= t y r h ■ ■ T Osnovni bas je torej vrsta okrajšane partiture. — Drug pomen ima izraz »osnovni bas v Rameaujevi (Ram6jevi) teoriji: tu znači samo mišljene temeljne tone v harmoniji. — Odslej bomo označevali osnovni bas navadnega pomena (s številkami opremljen bas) kratko z b. c., t. j.: bassus continuus (latinsko) ali basso continuo (ital.). korala za medicejsko izdajo. Bil je jako ugleden skladatelj in zapustil za cerkveno rabo: dve knjigi 5—8 gl. himnov in spevov, eno knjigo 4 gl. re-sponzorijev, tri maše in veliko število 4—12 gl. motet; vseh skladb za cerkev štejemo 331. — Razen tega še eno knjigo duhovnih madrigalov in štiri knjige 3—6 gl. madrigalov in kanconet. V to vrsto spada tudi frančiškan Ludovik Grossi da Viadana, večkrat tudi samo Viadana imenovan (1564—1627). Ta je po svoji smeri pristaš rimske šole in je bil kapelnik po raznih italijanskih mestih (Mantova, Fano, Benetke). Bil je med prvimi, ki so poizkusili uvesti mono-d i j o (samospev) in koncert antno instrumentalno glasbo v cerkev. Skladal je cerkvene koncerte za 1—4 glasove in uporabljal b. c. kot obvezno oporo. Za cerkev je zložil štiri 4 gl. maše, 8 gl. motete, 5 gl. psalme (falso bordone) in Te Deum, dva kompletoria 4—8 gl., mrtvaški oficium 4 gl., tri knjige 1—4 gl. cerkvenih koncertov z b. c. za orgle (vkupno 173 številk), 4 gl. psalme z b. c. (20 številk), ki jih imenuje sam »a r i o s i« , 4 gl. lamentacije in njihove responzorije in 3—12 gl. lavre-tanske litanije. Grossi je močno izpodkopal rimska načela in dolga vrsta skladateljev mu je sledila. Razen monodije je zagospodovala v e č z b o -rovska skladba, posebno pod vplivom francoske in benečanske šole; s to vrsto skladb je rimska šola dohitela — če ne celo presegla — bene-čansko. Spretni, a manj globoki skladatelji so pa učinkovali s svojo glasbo bolj na zunaj. Sem štejemo tudi duhovnika Gregorija Allegri (1582—1652). Kot deček-pevec se je vežbal že na koru cerkve sv. Ludovika v Rimu, pozneje se je učil pri Jan. M. Naniniju, 1629 je postal papeški pevec. Kot skladatelj je bil plodovit in pisal samo za cerkev. Slovit je njegov Miserere za 4- in 5 glasni zbor; to skladbo prepisati ni bilo dovoljeno; 14 letni Mozart jo je pa napisal po spominu, ko jio je bil slišal v Sikstini. — Allegrijeve kompozicije za cerkev so: Pet maš, 5—8 gl., dve knjigi 2—6 gl. motet, 4 gl. lamentacije, 8 gl. Magnificat, 20 cerkvenih spevov, 1—5 gl., pod označbo »concertini« (izg. končertini, t. j. koncertki) z orglami, en Te Deum, 8 gl. na dva zbora, in Miserere za dva 4 gl. menjajoča se zbora. — Tudi eno 4 gl. sonato za godala — torej čisto instrumentalno kompozicijo — poznamo. Večina njegovih skladb je pia še v rokopisih, shranjena po raznih, posebno italijanskih arhivih. — To bi bili torej prvi mojstri, ki so premostili vrzel med Pierluigijevo in novejšo dobo ter omajali stroga načela rimske šole. Mojstri po Pierluigijevi dobi, torej taki, ki so bili rojeni po smrti velikega rimskega glasbenika, so pa razmeroma kmalu zatajili stare ideale in se vdali zahtevam svoje dobe. A ne vsi v enaki meri. Prvi in dokaj odločni zastopnik nove struje je H orač Benevoli (1605—1672). Kot deček je pel v cerkvi sv. Ludovika v Rimu, glasbe se je učil pri Vinc. Ugoliniju, deloval v raznih rimskih cerkvah kot kapelnik, naposled pri sv. Petru; tudi na Dunaju je bil dve leti glasbenik nadvojvode Leopolda Viljema. Plodovit komponist — ki se je popolnoma oklenil nove florentinske smeri, ki se je pojavila ob koncu 16. in začetku 17. stoletja. Vodilni sta ji bili dve osnovni načeli: h o m o f o n i j a (namesto nizozemske polifonije) in monodija (kot čuvstveno izražanje idej in strasti). — Za cerkev je zložil Benevoli 22 maš (3—5 glasnih), 51 motet (2—12 gl.), med temi take, ki so pisane za štiri base in orgle, vrsto 4—24 glasnih psalmov, 8—12 glasne Magnificat, 4 pasione, vse 4 glasne, in mnogo drugih posameznih spevov. Njegovo največje delo je 53 glasna maša za 2 osmero-glasna vokalna zbora, dvoje orgel, 4 violine, 8 viol, 2 oboi, 4 flavte, 2 trobenti, 2 kometa (mala roga), 3 basovske pozavne in 8 visokih trobent, pavke in b. c. Izvajali so jih prvič 24. septembra 1628 ob priliki posvečevanja nove solnograške stolnice. V tej maši imamo združene vse tehnike; večinoma so zbori že homofoni, posamezni deli tudi še polifoni; vmes je mnogo solističnih mest, opremljenih z bogato melizmatiko, in tudi dvospevov. Drugi zastopnik te nove struje je Herkul Bernabei (ok. 1620 do 1687). Učenec Benevolijev; organist pri sv. Ludoviku v Rimu, pozneje kapelnik v Lateranu in nato pri sv. Petru v Rimu, naposled v Miinchenu. Za cerkev ni zložil mnogo: več 8 glasnih maš, 28 motet za 5—8 glasov z 2 violinama in basom, vrsto 4 glasnih introitov in himnov, 8 glasni Te Deum, 4—8 glasne marianske antifone in 2 glasni Ecce sacerdos. Mož je obračal več pozornosti na opere, katerih petorico je uglasbil v Miinchenu. Važnejši za cerkveno glasbo je njegov sin, Anton Josip Bernabei (1649—1732), kapelnik v Miinchenu, naslednik svojemu očetu. Dasi se je moral posvečati operi — zapustil jih je 15 — je postal pomembnejši za cerkveno glasbo. Zložil je 9 štiriglasnih maš, deloma a capella, deloma s spremljavo glasbil (2 violini, 2 violi, bas in b. c.); dva 4glasna Requiema, mnogo 4 glasnih motet in Magnificat, posebno do srca segajoča »očitanja« (improperia), devet 4 glasnih lamentacij, sekvenci Lauda Sion in Stabat mater, tri 4 glasne Regina coeli z inštrumenti, 8 glasni Te Deum za dva zbora z inštrumenti, 4 Miserere s tremi violami in orglami, tudi 24 himnov. Za njegovo dobo so bile te kompozicije že »staromodne«, a so vseskozi dovršene in še danes za cerkev porabne. Poleg teh zastopnikov, ki so se — iz kateregakoli vzroka — bolj moderno usmerili, imamo tudi skladatelje, ki so se bolj držali načel rimske šole, kakor tedaj modernejših vab — izvzemši seveda tonaliteto. Taki možje so n. pr. Pompej Canniciari (izg. Kaničari; ok. 1670 do 1744). Kapelnik v cerkvi sv. Marije Velike (s. Maria Maggiore). Sklada večinoma a capella. Število njegovih skladb ni še docela ugotovljeno, je pa jako veliko. Zapustil je — ako niso nekatere maše večkrat štete — 43 maš za 4—16 glasov, dolgo vrsto 2—8 glasnih motet, deloma z b. c., 3 -8-glasne responzorije, marianske antifone, Ave Maria in dr. več. (Prim. C. Gl., 1907, pril. str. 26: lat. maša, 4gl.) Iste smeri je tudi Klavdij Casciolini (izg. Kašolini; ok. 1670 do ok. 1759). Drži se pa še vestneje rimskega sloga, kakor Canniciari; njegove skladbe so plemenite, globoko občuteni umotvori v prikupljivi obliki. Kar je v njih za ono dobo bilo moderno, je njihova melodioznost. Komponist je bil kapelnik pri Damazovi cerkvi sv. Lovrenca. Za cerkev je zložil mnogo maš (najmanj 11) za 3—14 glasov, 3 Requieme (3—4 gl.), eden od teh za 2 tenorja in 2 basa; pasion (turba) 4 glasni, veliko množico motet (število ni še ugotovljeno) za 3—8 glasov, dalje psalmov, responzo-rijev, sekvenc (n. pr. presunljivi 4 glasni Stabat mater) in dr. več. (Prim. C. Gl., 1879, pril. str. 21: 3 glasni »Panis angelicus«.) V glasbenem arhivu cerkve sv. Lovrenca je velika množica Casciolinijevih skladb — vse v rokopisu. — Dasi se naš skladatelj drži plemenitega rimskega sloga, se vendar kaže, da se ni ubranil popolnoma takratnih modernih vplivov (koncertne smeri — četudi v zelo skromni meri). Odločneje priznava novejša stremljenja Jakob Carissimi (izg. Karisimi; 1605—1674). Kje se je učil, ne vemo. Sprva pevec, potem organist stolnice v Tivoli, nato gre v Assisi, končno v Rim, kot kapelniK v cerkvi sv. Apolinara. Za cerkev je zložil 26 maš, 4—12 glasnih, ok. 200 motet za 1—5 glasov, mnoge z b. c., med temi tudi take, ki jih spremljata 2 violini in lutna. — En spev je pisan za 6 sopranov; lamentacije za veliki četrtek za 1 glas in b. c. Razen tega še psalme, sekvence in dr. Tudi 73 skladb za orgle. — Najslovitejši je kot komponist oratorijev, katerih imamo od njega 15; mnogo njegovih skladb se je pa poizgubilo. Poleg naštetih mojstrov rimske smeri imamo še nešteto skladateljev, ki niso imeli toliko vpliva in od katerih niti imen ne poznamo, ker se niso podpisovali vselej na svojih Umotvorih, na drugi strani pa jih njihova doba ni tako upoštevala, ker je imela v njihovi neposredni bližini še slavnejše može. Taki so bili n. pr. Roger Giovanelli (izg. Roger Džovanelli; 1550—1625), kapelnik pri sv. Petru v Rimu, potem pevec papeškega zbora; pisal je v rimskem duhu a v živahnem stavku; njegova dela so večinoma ohranjena v rokopisu (maše, motete). — Podobno je Luka Marenzio (izg. Marencio; ok. 1560—1599) stopil v teku stoletij v ozadje kot cerkveni glasbenik, ker se je pečal pretežno s svetnim madrigalom, dasi je kot kapelnik dveh kardinalov: Madruzza v Rimu in d'Este-ja v Florenci skrbel tudi za cerkev (2 knjigi 4 glasnih in 1 knjigo 12 glasnih motet, 1 knjigo svetih spevov, 1 zbirko motet za vse cerkveno leto). Posebno veliko je število komponistov po Pierluigiju, kakor Pavel Agostini (ok 1583-1629), Avguštin Agazzari (1578—1640), Anton Maria Abbatini (1597—1679), ki je pisal antifono za 12 tenorjev, a drugo za 12 basov in slične izvan-rednosti; Anton Cifra (izg. Cifra; 1594—1629), ki spada med zgodnje zastopnike koncertantnega sloga (7 knjig 2—12 glasnih motet z b. c.); dalje Franc Foggia (izg. Fodža; 1605—1688), ki se drži splošno načel rimske šole (3— 9 gl. maše, motete itd., nekatere opremljene s spremljavo na orglah). Nekoliko bolj modern je bil za svojo dobo Virgil Mazzochi (izg. Macoki; ok. 1598—1646), ki ima motete 1—5 glasne a tudi psalme za 8 glasov na dva zbora; podobno sklada njegov brat Dominik Mazzochi (ok. 1600 do po 1646), samo da rabi tudi tradicionalno polifonijo. V svojih skladbah rabi že dokaj izdatno znamenja za naraščanje in popuščanje moči v glasu: -Peter Franc Valentini (ok. 1597—1654) je na eni strani popolnoma v smeri svoje dobe, na drugi pa umetnici samo zaradi slave. Za cerkev je zložil 2 knjigi enoglasnih motet z inštrumenti, 2 knjigi 2—4 glasnih motet, 6 knjig duhovnih kanconet za 1—4 glasove, 2 knjigi duhovnih spevov, 1—2 glasnih božičnih spevov in dr. več. Zanimiv je kanon na besede: »Illos tuos misericordes oculos ad nos converte« z razrešitvijo na več kakor 2000 načinov, to pa 2—5 glasno; dalje drug kanon »Nodo di Salomone« (Salomonov vozel) za 96 glasov in tretji kanon »In animas purgatorii« (Dušam v vicah), na 4 zasnove in 20 glasov v 5 zborih; glasovi se morejo tudi še pomnožiti. To je občudovanja vredna tehnična spretnost, a vendar samo umetničenje brez višje zastavljenega smotra. — Tomaž B a j (ok. 1650—1714) je zložil slovit »Miserere« za sikstinsko kapelo z Alle-grijem: 1. zbor (5 glasni) je Allegrijev, 2. zbor (4 glasni) Bajev. — Kakor se zgodi pogosto pri pojemajočem ognju, da švigne izpod pe-pelne odeje tu pa tam še kak plamenček, kažoč, da sila ni še popolnoma odmrla, tako tudi pri kulturnih procesih. Ko je bil muzikalni svet že uver-jen, da je pokopana stara polifonija in mnogoglasje odpravljeno, se pojavi še en zastopnik tradicionalne smeri: Josip Oktavij Pitoni (1657 do 1743). Bil je kapelnik v raznih mestih, naposled pri Sv. Petru v Rimu. Pristaš mnogoglasja; zložil je nad 40 maš in psalmov a capella za 12 glasov (3 zbore) in nad 20 za 16 glasov (4 zbore); ob koncu življenja je skladal mašo za 48 glasov, a je ni dovršil. Ima tudi motete za 24 in 36 glasov. A poleg teh je zapustil tudi 1 knjigo 2 glasnih motet; moderni duh je tudi tega predstavnika obvel. Dasi je rimska šola vplivala tudi na ostale dele Italije na eni in deloma tudi preko njenih meja na drugi strani, ni dosegla drugodi, posebno v gornji Italiji nikjer tako odločilnih uspehov, kakor v večnem mestu. Gorenjeitalska mesta — izvzemši Benetke — so povsodi gojila glasbo; poročila imamo za nastopna mesta: Bergamo, Bologna (Bolonja), Brescia (Breša), Ferrara, Firenze, Genova (Dženova), Mantova, Milano, Padova, Pistoia, Verona, Vicenza (Vičenca). Izmed vseh teh se more še najbolj ponašati — za prehodno dobo iz 16. v 17. stoletje — Bologna. Tam je deloval za cerkveno glasbo važen skladatelj Ivan Pavel Colonna (1637—1695). Deloval je kot kapelnik stolnice sv. Petronija. Pisal je a capella, še raje pa v koncertantnem slogu inštrumentirane cerkvene speve. Načela njegove inštrumentacije bi mogla služiti za vzor pri cerkvenih kompozicijah, ker glasbila ne udušujejo vokalnega zbora. — Zložil je 27 maš (3—9 glasnih) s spremljavo enih ali dveh orgel ali pa samo godal, godal in orgel, ali godal, trobente in orgel; pretežno spremljajo godala in mestoma orgle. Motete za 2—3 glasove in orgle, tudi za en sam glas, 2 violini in globoko violo (bassetto di viola). Dalje 3 knjige 8 glasnih psalmov z orglami in drugih 3—5 glasnih z godali. Istotako sta postopala tudi Ivan Karel Maria Clari (izg. Klari, 1669 do ok. 1745) in Adrian Banchieri (Bankieri; 1565—1634). — Kmalu so imeli dokaj posnemalcev, ki so pa stremili dalje in tako v kratki dobi zabredli v necerkveno smer, ker so uvajali v svoje napeve javkajoče postope in jih preobkladali z bohotnim na- kitjem ter vsiljivo in šumno inštrumentacijo. Taki so n. pr. Ivan Bononcfni (Bo- nončini; 1665 do po 1732); Jakob Anton Perti (1661—1756), učitelj Martinijev; Franc Anton PjijsHocchi (Pistoki; 1659—1726); Josip Anton Vincenc Aldrovandini (1665—1707). /r> , v ' (Dalje prihodnjič.) Stanko Premrl: f Ignacij Hladnik. (Dalje.) Razen v zadnji številki »Cerkvenega Glasbenika« naštetih bodisi v samostojnih izdajah bodisi v raznih listih tiskanih Hladnikovih skladb (op. 1—73) je izšlo v tisku tudi še nekaj drugih njegovih glasbenih del, ki jih podajam v naslednjem: 1. V »Cerkvenem Glasbeniku«: 16 ofertorijev, večinoma za mešani zbor, med njimi »Terra tremuit« za 8 glasni mešani zbor, več motelov in cerkvenih pesmi. 2. V »Slava Jezusu«: evharistična »Čujem skrivno poročilo«. 3. V »Slava presv. Evharistiji«: dve evharistični pesmi. 4. V »Bogoljubu« 1910, 1914 in 1915: več Marijinih pesmi. 5. V »Zgodnji Danici« 1886: ena Marijina. 6. V »Glasbeni Zori« II. 1. se nahaja Hladnikova prireditev K. Maškove pesmi »Strunam« za mešani zbor in tenorski samospev. 7. V »Zlati dobi« 1914: Abstinentska himna za moški zbor. 8. V »Pevcu« II. 1.: mešani zbor »Pomlad«. 9. V »Novih Akordih« I. 1.: Fuga za orgle na A. Nedvedovo temo »K Tebi srca povzdignimo«; V. 1.: »Pod oknom«, moški zbor z bari tonskim samospevom; VIII. I.: »Deklici«, moški zbor z baritonskim samospevom. Ponatisnjene pa so bile mnoge Hladnikove skladbe: v Foersterjevi »Ceciliji«, v Aljaževi »Mohorjevi pesmarici«, v moji »Cerkveni ljudski pesmarici«, »Cerkvenih moških zborih« in »Slava Brezmadežni«, v Vodopivčevih »Svetih pesmicah«, v hrvatski »Sv. Ceciliji« itd. B. Hladnikove rokopisne skladbe. Večina Hladnikovih rokopisnih skladb se nahaja v desetih od Hladnika samega vezanih knjigah — rokopisih, kakor jih on sam imenuje — v velikosti našega lista, in še enem večjem X., pravzaprav XI. rokopisu, knjigi večjega formata, »velikem vezanem zvezku«, da se izrazim s Hladnikovimi besedami. Hladnik je začel svoje skladbe v teh rokopisnih knjigah zapisovati kot mlad organist v St. Jakobu ob Savi 1. 18801. 10. rokopis je končan v Novem mestu med »vojnim najbridkejšim časom« 1. 1918. Enajsta knjiga obsega dve starejši latinski maši, en TeDeum, instrumentalno partituro Missa solemnis, 97. psalm, predelan v maju 1915, v dveh partiturah: 1. za zbor z orglami, 2. z orkestrom in Psalm 102 v več partiturah in obdelavah (tudi je spisan posebni klavirski stavek in vsi ostali instrumentalni glasovi). Eno večje delo — baje en psalm — pa je takoj v začetku te knjige iztrgan in najbrž kam drugam oddan. Iz omenjenih enajstih rokopisnih knjig2 je seveda mnogo natisnjenega, zlasti od drugega rokopisa naprej. In je tudi največkrat pripisano, kje je skladba tiskana: ali kot samostojno delo, ali v »Cerkvenem Glasbeniku«, ali v »Bogoljubu«, ali v »Novih Akordih« itd. Marsikaj se nahaja v teh rokopisih v izvirni obliki, kar je Hladnik pozneje predrugačil, izboljšal, oziroma instru-mentiral itd. Marsikatera skladba je v rokopisih spisana večkrat: prvič le s svinčnikom, pozneje s črnilom ali kako drugače. Pisava v prvih sedmih rokopisih je krasna, vzorna, pozneje deloma malo bolj površna, hitra, ne več tako snažna. Ti kot knjige ohranjeni Hladnikovi rokopisi so v večkratnem oziru zajemljivi in poučni. Kažejo Hladnikov skladateljski razvoj, opremljeni so z najrazličnejšimi opazkami in podatki iz Hladnikovega življenja. Morda o tem — če Bog da — kedaj posebej nekaj napišem. V teh enajstih Hladnikovih vezanih rokopisih in poleg tega še na raznih listih oz. manjših zvezkih je ostalo še veliko nenatisnjenih Hladnikovih skladb. Izmed njih posebej omenjam sledeče: 1 Št. 1 v prvem wokopisu« je izrezana. Ohranjene so skladbe od št. 2 dalje. Do konca 10. »rokopisa« je vseh skladb 693. 2 Omenjene rokopise mi je v porabo prepustil g. inž. Stanko Hladnik, sin pokojnega skladatelja Hladnika, za kar se mu najtopleje zahvaljujem. Devet latinskih maš: 1. Missa »Omnis Spiritus laudet Dominunu ad IV voces inaequales (v slogu Foersterjeve v čast sv. Ceciliji), 1885. 2. Missa in B3 ad IV voces inaequales (jako lepa, teniatična, v slogu starih klasikov; najprej sta spisana samo Kyrie in Gloria, pozneje je zložil in spisal v knjigo še ostale dele). 3. Missa in lionorem s. Georgii ad IV voces aequales (lepa, deloma homo-fonska, deloma polifonska), 1886. 4. »Kratka in prav lahka latinska maša« za mešani zbor (besedilo ni podloženo; preprosta, lahka). 5. Missa »Tui sunt coeli« za enake glasove z orglami, pozneje instrumenti-rana za dve gosli, violo, čelo, bas, 2 klarineta v B in 2 rogova v F. (To zelo lepo mašo je Hladnik posojeval v prepis na razne strani, in so jo na mnogih korih peli.) Orgelska in instrumentalna partitura sta spisani v Novem mestu še posebej 1. 1890. 6. Missa in honorem s. Antonii za mešani zbor, deloma z orglami, zložena 1. 1908, predelana 1. 1909. 7. Missa za moški zbor v C-dnru (1883). 8. Missa v G-rnolu za mešani zbor in orgle (1895 in 1896). 9. Missa de Nativitate za mešani zbor in orgle v F-duru, op. 81, zložena 1. 1917. Spremljanje zasnovano precej instrumentalno. Poleg teh maš se nahaja v rokopisih več posameznih mašnih delov (Kyrie, Čredo, Et incarnatus est, Agnus itd.). En Requiem za mešani zbor, orgle in orkester (1916); eno Hladnikovih najboljših del. En nedovršen Requiem (samo Requiem, Kyrie, Dies irae in ofertorij) iz 1. 1883. Več Te Deumov. Okrog 200 latinskih spevov: največ gradualov in ofertorijev, Tantum ergo, Ave Maria ter raznih drugih motetov in himnov. Med graduali in ofertorij i se nahaja mnogo vzorno zloženih skladb v strogo cerkvenem slogu. Znameniti so še neobjavljeni osmeroglasni ofertoriji: »Laetentur coeli« za dva mešana zbora, »Deus firmavit« za dva moška zbora, »Tui sunt coeli« in »Ascendit Deus« za dva mešana zbora ter »Tantum ergo« za štiriglasni ženski in štiriglasni moški zbor. Klasičen je motet »Velum templi« iz 1. 1884. Iz 1. 1885 datira devet respon-zorijev za božični oficij (triglasni moški zbor). Izmed novejših skladb je posebno mogočen »Tu es Petrus« za mešani zbor in orgle (1918), op. 74. Nebroj slovenskih cerkvenih pesmi. Med njimi posebej imenujem 14 odgovorov (odpevov) pri petih lavretanskih litanijah. Največ pa je mašnih, Marijinih in evharističnih pesmi; potem božične, velikonočne, svetniške in za razne prilike. Nekaj cerkvenih pesmi je zloženih tudi na nemško besedilo. Izmed pesmi, zloženih v zadnjih letih, imenujem op. 79 »češčena, blagoslovljena« za sopran in mešani zbor z orglami, »Upanje« (v spomin svoji f hčerki Mimici) iz 1. 1927 in pesem v čast sv. Tereziki, ki je baje njegova zadnja pesem. Več kantat: »Mariji bi pel«, op. 76, za solo in zbor; »V Marijinem hramu« (1918), op. 77; »Jutranjica Mariji« za zbor, solo in orgle, op. 78. Te tri na Fr. Neubauerjevo besedilo. Potem pa štiri kantate na besedilo V. Marčiča: »Naši ljubi Gospe«, »Materi Mariji«, »Kdo je ta?« in »Prošnja«. Nekaj kantat je 3 Hladnik jo imenuje Missa 3. To najbrž zato, ker je pravzaprav tretja v vrsti njegovih latinskih maš. O prvi — ki se ni ohranila — govori v 1. rokopisu in pravi, da je večjidel enoglasna, ker takrat v starosti 14 let »še ni razumel popolno harmo-nizirati«. zložil na hrvatska besedila. Na hrvatsko besedilo tudi »Oče naš« za mešani zbor in bariton (1922). Več psalmov: Psalm 102 »Veličaj moja duša Gospoda« za mešani zbor in klavir, oziroma orkester; »Psaluri 115 za mešani zbor in Psalm 148 za moški zbor. Koncertna fantazija za orgle po motivih slovenskih narodnih cerkvenih pesmi, op. 80, v treh stavkih: Maestoso, Adagio, Finale4. (Delo je poklonil svoji sinahi Irmi roj. Mayr v spomin na dan poroke dne 7. julija 1923.) Več drugih krajših in daljših orgelskih skladb: prediger, poiger, verzetov itd. »Meditaciji« za orgle, objavljeni v N. A. 1913, je dostavil še tri kontrapunktične variacije. Objavljeno Meditacijo pa je instrumentiral za flavto, violino, čelo in harmonij. Med svetnimi skladbami se nahajajo v rokopisni zapuščini: moški, ženski in mešani zbori, samospevi s klavirjem, klavirske in druge skladbe. Med zbori omenjam: »Slovan na dan«, mešani zbor s klavirjem, op. 75; »Jugoslovanska« za moški zbor (poklonjena Trnovskemu pevskemu društvu v Ljubljani); »Dekle in lilija« za ženski zbor; »Bratom Orlom« in »Oj ti moj dom« za moški zbor; »Na planine«, »Pomlad je prišla« za mešani zbor; otroški pesmi »Božji volek« in »Žabe« za dva glasa s klavirjem; valček »Vesela pevka« za ženski zbor s klavirjem, pozneje prirejen za mešani zbor in godala. Nekaj pesmi je uglasbil na nemška besedila. Za klavir je napisal več valčkov, ki jim je dal deloma razne naslove: »Uresničene sanje«, »Spomini na leta otročja«. Te je zložil kot mlad organist. V I. rokopisu omenja pa še 60 plesnih komadov (»Tanzstiick-ov«), ki jih je zložil v zgodnji mladosti. Ti se niso ohranili. — Med novejšimi rokopisi so: »Romanca« v D-duru, Balada za gosli, čelo in klavir v B-duru, Sonata v treh stavkih (sonata, tokata, fuga) je samo skicirana. — Orlom v Škocijanu pri Turjaku je zložil »Koračnico« in vpletel v trio Potočnikovo »Veš, o Marija«. »Pesem kat. omladine« pa je zložena kot koračnica za godbo na pihala in sicer za cel orkester. Hladnik je poslal več svojih rokopisov tudi v Ameriko in so nekatere njegove skladbe izšle tam pod drugim imenom. Razne moške zbore drugih skladateljev je predelal za mešani zbor, na pr. Lisztov »Sv. Ciril in Metod«, »Vilharjev »Slovenec, Srb, Hrvat« in Jenkov »Naprej«. Pripravljal je tudi za izdajo večjo izbero Riharjevih Marijinih pesmi, ki jih je v ta namen harmoniziral. (Konec prihodnjič.) Fr. Ferjančič: Nekaj glasbenih spominov na f kardinala dr. ]akoba Missia. (Ob 30 letnici njegove smrti.) In zopet mi v duhu stopa pred oči njegova mila, ljubezniva podoba, ki mi je že nekdaj kot bogoslovcu tako silno imponirala. Dasi je bil iz srca ponižen, je vendar njegov nastop imel nekaj izredno veličastnega. Iz vsega njegovega zunanjega obnašanja je jasno odsevala notranja plemenitost njegovega duha in srca. Proft dr. Aleš Ušeničnik nam je z enim samim stavkom podal precej popolno sliko njegovo, ko je zapisal, da je bil blago- 1 Izvajal jo je Hladnik sam v Karlovcu 0. maja 1920 in v Kamniku 32. maja 1921 v cerkvenih koncertih, v ljubljanski stolnici pa 1. oktobra 1928 na Radio^koncertu. pokojni v javnosti knez, v cerkvi škof, med ljudstvom oče, med duhovščino prijatelj. 24. marca letos je minulo 30 let, odkar je 1. 1902. — šele v 64. letu svojega življenja — izdihnil v Gorici svojo plemenito dušo kot kardinal in nadškof goriški. Kdo pa ne ve, kako plodonosno je prej celih 13 let deloval kot knez in škof ljubljanski? Zato je nepričakovana vest o njegovi smrti bridko zadela ne le Goriško, temveč tudi Kranjsko in vso Cerkev. Ob njegovi smrti so njegovi častilci napisali o njem marsikaj lepega in vzpodbudnega. Ne spominjam se pa, da bi ga bil kdo osvetlil tudi z glasbenega stališča. Še celo »Cerkveni Glasbenik« se niti z besedico ni dotaknil glasbe, ko je poročal o njegovi smrti. Ne vem, ali je bila njegova ponižnost in skromnost kriva, da so bile njegove velike glasbene zmožnosti pri nas skoraj docela neznane. Zato naj to pomanjkljivost vsaj sedaj ob 30 letnici njegove smrti nekoliko popravim. In to storim tem rajši, ker sem blagopokojnika od nekdaj visoko čislal in ljubil. In kako bi ga ne, saj me je posvetil v mašnika in mi je bil vedno izredno naklonjen. V dokaz te v resnici nezaslužene naklonjenosti bi lahko navedel nekaj značilnega iz svojih bogoslovnih let; ker pa bi utegnil kdo smatrati to za samohvalo, rajši molčim o tem. Rad bi podal popolnejšo sliko o njegovi glasbeni izobrazbi in glasbenem delovanju. Žal, da sem pri tem spisu navezan večinoma na to, kar sem sam doživel in sam izkusil. Le za nekaj dobrodošlih podatkov o blago-pokojniku se iskreno zahvaljujem njegovemu bivšemu tajniku, g. dr. Alfonzu Levičniku, profesorju v p. Glavno glasbeno torišče blagega pokojnika je bilo koralnopetje. V koralu je bil izvrstno izvežban. Ni čuda, saj je bil v zvezi z benediktinci v Sekovi, ki slove daleč po svetu kot izborni koralisti. Tam pri benediktincih je prvič slišal krasno koralno petje močnega meniškega zbora in to pri oficiju in pri sv. maši. Od tamkaj izvira njegovo navdušenje za koral. Bil je pa tudi sam izvrsten pevec. Bog ga je obdaril z ne sicer posebno močnim, a z jako prijetnim, milim glasom. Kdor ga je slišal peti pri ponti-fikalni sv. maši, bo rad priznal, da je pel zares pobožno in z občutkom. Izgovorjava njegova je bila pravilna in razločna. Kot neko posebnost omenjam le to, da je pri nekaterih latinskih besedah med dva zaporedna samoglasnika rad dodajal še vmesni »j«, da je torej n. pr. namesto »Deus« pel »Dejus«. Ne vem, ali je to posebnost prinesel s seboj iz Rima ali Gradca, ali pa je bilo to njegovo samoraslo zelišče. Ko se je po končanem študiju vrnil iz Rima v Gradec, je kot izboren koralist in pevec učil petje tudi gojence malega semenišča. Ako je pel psalme skupno z drugimi, ni trpel nobene površnosti, nobenega šlendrijana. Tako so nekoč na sveti večer v stolnici ljubljanski bogoslovci pri izredno dolgem psalmu »Miseficordias Domini« začeli precej hitreje peti. Blagopokojni, ki je sedel na svojem sedežu za oltarjem, je poslal takoj nekoga iz svoje bližine sporočit bogoslovcem, da naj pojo počasneje. In to je pomagalo. Mimogrede omenjam, da je Prevzvišeni tudi pri skupni brevirni molitvi pazil na to, da so gospodje pri zvezdici sredi vsake psalmove vrstice nekoliko postali. Pri nekih skupnih duhovnih vajah v Alojzijevišču, katerih se je udeležil tudi Prevzvišeni, se nekateri gospodje od začetka niso ozirali na pavzo pri zvezdici. Toda samo pri par vrsticah se jim je posrečilo, da so srečno ubežali čez asterisk. S svojim zgledom in s svojo energijo je Prevzvišeni takoj zavrl nezmiselno dirjanje čez drn in strn. Nadalje so vsi gospodje vsaj do konca duhovnih vaj pravilno postajali pri asterisku in so molili tako zgledno, da je bilo kar veselje. V zvezi s pokojnikovo ljubeznijo do koralnega petja je bila tudi njegova skrb za liturgijo. Kakor sem cul, je na njegovo pobudo izdal kanonik Erker svoj znameniti in zelo potrebni »Enchiridion Liturgicum . Kakor v koralnem petju, je bil pokojnik prav dobro izvežban tudi v igri na harmoniju. Instrument je imel v svojem stanovanju. Ko je kmalu po prihodu v Ljubljano 1. 1884. obiskal ljubljansko Alojzijevišče, ga je pokojni Foerster pozdravil z alojzijeviškim pevskim zborom. Ko je Prevzvišeni zagledal harmonij v dvorani, je takoj prisedel in začel igrati. S tem se je takoj prikupil vsem navzočim. Tretji dan po vmeščenju se je novemu višjemu Pastirju poklonil tudi odbor našega Cecilijinega društva pod vodstvom tedanjega društvenega predsednika, prošta dr. Antona Jarca. Prevzvišeni je pri tej priliki izjavil, da se sam že mnogo časa s posebnim veseljem bavi s cerkveno glasbo, da mu bo torej Cecilijino društvo posebno pri srcu. Kakor se je med cerkvene umetnosti sploh vrinilo mnogo napak, tako še posebej v cerkveno petje. Te napake je treba odpraviti. Da se pa odpravijo, je treba po eni strani previdnosti, a po drugi strani tudi vztrajnosti in potrpežljivosti. Odbor naj se nikar ne straši nasprotovanja, temveč naj dela dalje Bogu v čast in vernim v prid. Nato je posebno pohvalil cerkveno pesmarico »Cecilijo«, katero je natanko pregledal in preigral na harmoniju. Odbor mu je izročil še vse dotedanje letnike »Cerkvenega Glasbenika«. Prevzvišeni je izrazil svoje veselje in obenem začudenje, da more Cecilijino društvo izdajati lasten cerkveno-glasbeni časnik. Leta 1893. je bila birma v Trnovem na Notranjskem, kjer sem tedaj kaplanoval že tretje leto. Pri tej priliki smo priredili Prevzvišenemu na čast v samostanu častitih šolskih sester nekako akademijo z deklamacijami, z igro na klavirju in z več pevskimi točkami. Ker sem poznal Prevzvišenega kot velikega prijatelja korala, smo postavili na spored tudi eno koralno točko, namreč znano »Salve Regina« s spremljevanjem na harmoniju. Ta točka je Prevzvišenega posebno vzradostila. Dala mu je pa povod, da je nato pri mizi obširno govoril o koralu. In takrat že sem čul iz njegovih ust, da se koral pri nas sploh ne poje pravilno. Trdil je, da kdor hoče slišati pravilni koral, naj ga gre poslušat k benediktincem v Sekovo. Na te njegove besede sem se spomnil, ko sem dvanajst let pozneje, namreč 1. 1905., res šel z nekaterimi vrlimi tovariši na koralni kurz v Sekovo. Kako pra- vilno je presojal Prevzvišeni koralno vprašanje že tedaj, ko mi še ničesar nismo vedeli o tradicionalnem koralu! Naslednjega 1894. leta sem bil že premeščen v Ljubljano, kjer sem moral najprvo voditi moški zbor Krekovega delavskega društva. Na predvečer Krekovega godu, t. j. na praznik sv. Štefana, smo morali že nastopiti, čeprav le s preprostimi pesmicami. Ko je nekaj dni pozneje, namreč na dan sv. Silvestra, ljubljanska duhovščina čestitala Prevzvišenemu za novo leto, ni manjkalo seveda tudi mene. Po končani čestitki je Prevzvišeni govoril z vsakim posamezno. Ko je mene zagledal, se je začel smehljati, rekoč: »Vi ste pa zadnjič dirigirali? ... No, tudi to je potrebno.« Bržkone je zvedel za moje dirigiranje iz kakega časnika. Spoznal sem pa, kako pridno je zasledoval javno delovanje svoje duhovščine. Kako zelo je bil blagi pokojnik glasbeno naobražen, dokazuje zlasti dejstvo, ki je morda malokomu znano, da se je poizkusil tudi v k o m p o -n i r a n j u. V ljudski cerkveni pesmarici »Hosanna« za sekovsko škofijo nahajamo dve njegovi pesmici: eno božično »Stili, o Erde, stili, o Himmek (»Tiho, o zemlja, tiho, o nebo«), ki je uspavanka pri jaslicah, v katerih spi novorojeno Dete; druga, krajša pa ima nadpis »Jesus, Dir lebe ich« (»Jezus, Tebi živim«). Da ne bo kdo mislil, da je skladatelj morda kak drug Jakob Missia, je ureditelj pesmarice k imenu izrečno pridejal pripombo »knez in škof ljubljanski«. Prva pesmica nosi letnico 1883, torej jo je zložil eno leto pred prihodom v Ljubljano; drugi pa je pridejana letnica 1884, torej jo je zložil v istem letu, v katerem se je preselil iz Gradca v Ljubljano. Pesmarica »Hosanna«, ki jo imam jaz, je v 9. stereotipni izdaji in nosi letnico 1908. Založila jo je graška »Styria«. Pesmici sta enoglasni, preprosti in pisani v onem strogo cecilijanskem slogu, ki je bil tedaj pri Nemcih in pri nas sploh v navadi. Ali je blagopokojni zložil še kaj drugega, mi ni znano. Kajpada ga zaradi teh dveh skladbic še ne bomo prištevali skladateljem; vendar vredno je, da se to vsaj zabeleži, ker nam dokazuje, kako temeljito je moral biti rajni kardinal izobražen v glasbi. In sedaj počiva blagopokojni kardinal že 30 let v grobu! Za svoj zadnji počitek si je sam izbral Sveto Goro nad Gorico. Pomenljivo je, da so 30 let pozneje peljali po isti poti truplo njegovega drugega naslednika na goriškem nadškofijskem sedežu dr. Frančiška Borgia Sedeja. V življenju sta si bila v marsičem podobna, prav posebno še v ljubezni do cerkvene glasbe. Naj sedaj tudi skupno počivata gori pri svetogorski Materi božji, katero sta v življenju tako goreče častila. Ko pa ju prebudi mogočna tromba sodnega dne, naj ju popeljejo angeli na desnico božjega Sodnika, kjer bosta blestela v žaru svojih velikih zaslug in dobrih del, nato pa naj ju sprejmejo v nebeški Jeruzalem, kjer se bosta na veke naslajala ob prekrasnih zvokih nebeških harmonij. Dr. Kimovčeve orgle. Mojster Jenko, ki nam je v zadnjih letih postavil že celo vrsto orgelskih umotvorov, je kot svoje najnovejše večje delo izdelal svojevrstne orgle. Svojevrstne po namenu in po načinu: naročil jih je g. kanonik dr. Kimovec in jih postavil v svojem stanovanju; so torej gotovo edine večje salonske orgle v državi. Pa tudi izdelava oziroma dispozicija je posebnost zase, da si jo je vredno ogledati. Orgle imajo namreč takole dispozicijo: I. manual: 1. Principal dolce 8' 2. Viola 8' 3. Flauto traverso 4' 4. Sesquialtera 22/3 + l3/5 H. manual: 5. Kopula 8' 6. Salicional 8' 7. Vox coelestis 8' 8. Principalino 4' 9. Dulc-iana 4' 10. Zvonček 2' + 1' Pedal: Zveze: 11. Subbas 16' Običajne manualne in pedalne. 12. Burdonal 8' Zbiralniki: p, mf, tutti Eria prosta kombinacija. Avtomatična pedalna mena, ki vedno deluje, dokler je ne odklopim. Meh je na električni pogon. Sapa za piščali in pnevmatiko je deljena. Piščali imajo 75 mm pritiska, pnevmatika pa 110 mm. Vse orgle so zaprte v zatvornicah; zaprte orgle imajo mehek, pridušen ton, pri odprtih žaluzijah in združenih obeh manu-alih pa v pleno nepričakovano mogočno in bleščeče donijo. O prednostih Jenkovih orgel sploh, o precizni izdelavi, o njegovem finem čutu za karakteristično intonacijo so že obširno govorila poročila o kočevskih, vodiških, škofjeloških orglah. Tudi značilnosti njegovih registrov že poznamo iz teh poročil. Imajo pa dr. Kimovčeve orgle, dasi majhne v primeri z drugimi, več čisto novih spremenov. V I.manualu stoji takoj na prvem mestu principal dolce 8'; vsaj pod tem imenom ga je Jenko tukaj prvič postavil. Ima pa sicer značaj drugih njegovih principalov, le da je manjšim orglam primerno še bolj voljan in svetal. Najzanimivejša je pa v I. ma-nualu sesquialtera. Ne vem, če jo imajo še katere orgle pri nas. Po značaju je podobna kometu, po sestavi se pa loči od njega v tem, da nima osnovnega tona (oziroma njegovih oktavnih tonov), ampak samo kvinto in terco osnovnega tona. Kljub temu pa mora biti tako narejena, da jo lahko tudi solistično uporabljamo; vsaj od starih orgelskih mojstrov so to zahtevali. Tudi Jenko je tej zahtevi docela ustregel. Pa jo igrajmo samo ob primernem spremljanju drugega manuala, ali jo poljubno vežemo z drugimi registri, vedno je na mestu. Polne orgle pa ožari z nedopovedljivim bliščem in jim da morda slovesnejši izraz kot še tako izborni jezičniki. Zato pa ima I. manual sam zase širok, nekam brezbrežen značaj. Menda ga sploh ni bolj kolegijalnega registra, kot je ravno sesquialtera. Škoda, da so jo zadnje stoletje tako zanemarili. Ista usoda je zadela tudi kopulo, ki jo dobimo pri nas le v zelo starih orglah. Pa je vendar za vse porabna; podobna je burdonu, le da je svetlejša; piščali so namreč zgoraj odprte. S svojim jasnim a mirnim glasom je za petje pripravnejša kot temni burdoni ali vsiljive flavte. Zanimiv je tudi zvonček v II. manualu: dvočeveljski piščali se pridruži še za oktavo višja enočeveljska; glas je v resnici podoben ljubkemu zvončku, ki ga pa lahko poljubno vežemo z drugimi spremeni. Seveda pa nima razen imena ničesar skupnega z igro na zvončke (Glockenspiel), ki jo večkrat kot neokusno igračo dobimo v večjih modernih orglah. Ta zvonček je drugim registrom enakovreden in je le logično nadaljevanje celotne dispozicije. Drugemu manualu da izredno jasnost. Bolj kot posamezni registri nas zanima celotna dispozicija orgel. Prvi pogled nas prepriča, da se skuša nasloniti na starejše orgle, kolikor je to pri orglah z dvanajstimi spremeni le mogoče. Če primerjamo Tomčev članek o orglah (C. Gl. 1931), ki razpravlja o orgelskih problemih starejše in najnovejše dobe, vidimo, da je pri dr. Kimovčevih orglah že skoraj vse praktično izpeljano, kar je bilo tam zaenkrat le teoretično nakazano. Dispozicija se temeljito razlikuje od dosedanjih že kar šablonsko sestavljenih dispozicij. Poleg osemčeveljskih registrov dovolj upošteva tudi kratkočeveljske registre. Ako izločimo režoče spremene, dobimo prozorno doneče orgle starega značaja, tudi za polifono igro zelo pripravne. Režoči spremeni niso vsiljivi in se z drugimi harmonično spajajo v celoto. Število kombinacij je pa naravnost neizčrpno. Neverjetno, kaj se da vse iz teh majhnih orgel izvabiti. Zveze, na drugih orglah komaj teoretično možne, so tukaj same ob sebi umevne. Noben register ne gre v izgubo, pa tudi vsiljiv ni noben; kot dober pevec ali instrumentalist se prilagodi vsakokratnemu položaju. Orgle so torej v vsakem oziru posrečene. Ne le za manjše, tudi za srednjevelike cerkve bi bile naravnost idealen instrument. Imajo namreč tudi to prednost, da ravno vsled kratkočeveljskih registrov niso predrage in ne zavzamejo preveč prostora. Obojega: denarja in prostora pa skoraj v vseh cerkvah manjka. Msgr St. Premrl. P. Hugolin Sattner. Matija Tome. Podrobni seznam pesmi, nahajajočih se v rokopisih Kokošarjeve zbirke pod zap. št. 84, 85, 86. • 87, 88, 89 in 90. (Izpisal R. Pahor.) Zap. štev. 85, Kokošarjeve zbirke. (Dalje.) Knjiga označena z štev. VII in sM I. Rokopis iz Cerkna, pisano ali pred ali okoli leta 1800. Strani od 1 do 20 manjkajo. Na strani 21 kot 2. kitica pesmi... Deb se biu greshnik spokoriu. 11 kitic. Nadalje: Ta peta peisem ta stara od krijshagiga potta tu je od teh 14 kryshau. (Ta pervi krish nam pomini.) 14 kitic. Peisem ta shesta od lubesen PRUT MARIiI DIVIZY. (Mario lubiti je moje veLselje.) 6 kitic. Ta sedma peissem OD SLADKIGA IMENA MARIE. (Koder jest koli hadim [hodim].) 7 kitic. Ta ossma peissen od smerti. Zhlovek. (Nap. 206.) (Smert mi na douri kluka — inu vprassha kei sem biu.) Ta osma peissem OD SAPBLIUGA SUETA (koku sna ta suit sapelluvati). 21 kitic. Ta deveta peissem od sedem globokih stihou katere je Maria perriela v nie serze ob zhassu Terpleine jeffusa Chrishftusa. (O Maria Roshia Matti — Stabo ozhmo mi Ihalluati.) 30 kitic. Ta Desseta piffem od Matter lubesnive. (Nap. 358.) i(Mati zhasti(t)leva — K' tebi nasmem.) 14 kitic. Ta 11 pissem od Maria' Divize ta Lipei sonzhni Shain. (Nap. 294.) (Ta Suetli Sonzhni Shain.) 12 kitic. Ta dvanasta pyssen od Vollie Boshie. (Nap. 262.) (Vse nei bo koker Bug ozhe.) 13 kitic. Ta 13 peissem od grishnika de bi s' grihou ustou. (Nap. —.) (Grishnik uftani gorij — Kad ti .spish.) 4 kitice. Ta 14 ipyffem od S. Antona de padua. (Zheshen bodi Sueti Anton — useh nadlugah velik patron.) '(13 kitic.) TA STHYRNAISTA PEISSEM od tefhke veift enga grifhnika. (O jelt ubogi inu reuni — delezh u greihih lapelian.) {8 kitic.) Ta 16 pyssen od jesusbuiga TERPILEINAE. (Nap. 214.) (Grifhniki ukupai Itopite — nu po gleite jesusa.) i(4 kitice.) Ta 17 piflem od S. STephna. (Nap. 356.) (O Sveti Stephan pomozhnik.) (5 kitic.) .Ta 18 pellem s' katero le en chriltian voli Boshij zhes da. (Bref tebe Jesus muy ni mam dobrute.) (6 kitic.) Ta 19 peisem od zhafti Vezhne Dobrute. (O Zhast Vezhne dobrute — inu tega velselia.) (7 kitic.) Ta 20 peisem MARIAE Taushentkrat si ti zhefhena. (Nap. 186.) (Taufhent krat si ti zhefhena — O Maria Rofhen zvit.) (6 kitic.) Ta 2.1 pissem od lubefen piut (prut?) Marij diviz. (Nap. 1295.) (AH debi iest mogu, iest mogu — moiu lerze pershgati.) (6 kitic.) Ta 22 peifsem os S. jsidora kmetiza ma visho Obug gospud nu ozha. (Dokler Job da na snaine — de se zhlovek rodij.) (36 kitic.) Ta 23 peilsem od S. Joanesa Nepuzena Na visho O Bug gospud nu ozha. (Ah debi bla mouzhala — Eva s' kazho sa rifs [res].) (17 kitic.) Ta 24 peifsem o s: Antona de padua. Na viflio o Maria polna gnade. (Ach nei prideio vise ftuori — dones I' ziliga Sveta.) (11 kitic.) Ta 25 peifsem od s: Antona Mirakelnou. Navifho Poshlufhaite, ludie kai vam bom povidou. Smillite no fplakaite k'du ie letu sgledou etc. (Opazka Kok.: okoli leta 1732.) (O Samerkaimo Ludie — Kir sdishemo milu.) '(19 kitic.) Ta 26 Peilem od S. Joannesa Kerstnika na vifho od Bofhie vole. Nei bo ufse koker bug ozhe. .(22 kitic.) Ta 27 peilsem od SS: Petra inu Paula Apostolnou na visho S: iFrancishka Serafika. ■(Bug kir je stuaru to semlo — gleimo Mogozhmost uno.) (13 kitic.) Ta 128 Peilsem od S: Florjana Marternika na visho koker od S. Francishka Serafika koker ie peilsem Lesem Lesem Pridno prizho. (Nap. 429.) (Gdur je v' Lubesni Boshij vshgan — ulse shelli rad prestati.) (12 kitic.) Ta 29 Peilsem od slabe veist einga grishnika Na visho o greshni sastopi Kaifse tebi povei etc. (Op. Kok. zadi str. 242.) (Nap. 357.) (Kral David klaguie — zheielih Bogu lueist.) (12 kitic.) Ta 30 pilsem od ene dobre vift Na vilho Jest imam krilhou fiunu veliku. (Shelo zhlovek to nar vezho — ima ufak ter letoku.) (13 kitic.) Ta 31 pilsem od nidar sa dosti zhelhe Svete Troijze na vilho od Matere Boshie: Dusha fe poufigni nu huali is ufse mozhij. (O Viloka fkriunust — Donashni dan fe kashe.) (13 kitic.) Ta 32 peifsem od zartanig SS: Rishniga Telefsa. Na visho S: Francishka Lesem Lesem pridna prizho. (Pridite vfi lefsem k' meni — toku pravi ta gospud.) (12 kitic.) Ta 33 peifsem od sposnaine foie svoiga Reuniga stanu. (Nap. 282.) iNa vifho koker S. Isidora ta mifsionska. (O vezhni bug fdei ozhem jest — vfso moio .reunost naprei nest.) (31 kitic.) Ta 34 peifsem od fpomina te fmert Na visho koker od S: Francishka Lesem Lesem pridno prizho. (Po Bofshim pildu ftuarieno — fta bla Adam nu Eua.) (9 kitic.) Ta 35 Peifsem na fpomin vfseh virni Dushiz. Na visho Ah ti Boshia Boka koku ti fi teshka etc. (Pofhlushaite ta glas — ena proshna na vas.) (40 kitic.) Ta 36 pifsem od strahu Boshiga. Na viisho koker Salve Regina. (Mi ubogi grefhniki — oh kai zhmo sazhet.) (13 kitic.) Ta 37 pifsem od vezhnosti. (Vezhnost fe perblishuje — letoku govori, nuskrbnu fe premishluje kter fa dusha skerbi.) (4 kitice.) Ta pifsem 38. o vezhnost te dushe na visho o bug iest te lubem. (Opomba Kok.: kakor Nro 280). (Dusha vezhna ti si frezhna — "tui ie ta iNebeshfci Rai!) (2 kitici.) Ta 39 pifsem o Auzhize sgublene. (Nap. 296.) (Auzhiza sgublena — v' ta fveit fa lublena.) (12 kitic.) Ta 40 pifsem od Ilou jemane enga Kloshtershkiga zhlovika. (Lohka Nuzh Mui ozha nu Mati — vfi bratie inu le,stre.) (11 kitic.) Ta 41 Pifsem od smert na ena Nishka (nemška?) vifho. (Ta greinka fmert, pride enkrat — iNebeshka Iladkust, pakleinska greinkust.) (15 kitic.) Ta 42 peifsem od Matere Boshie Marie Divize. Kam ozhem jest grishnik beishat. (Kam ozhem jest grishnik beishat — oh kam fe ozhet pobrat.) (7 kitic.) Ta 43 pifsem od S. Marie Magdalene. (Nap. 232.) (Enkrat Magdalena — ushgana od plemena.) (8 kitic.) Ta 44 pilsem os fmert inu tih starih ozhakou ienu pofleidnih rezhij tiga zhloveka na enna stara visha. (Smert mi na dourij kluka — inu toku pravij de puidem skorei shnio.) (21 kitic.) Ta 45 peifsem o Mana' sapitti. (Nap. 2,97.) (Od Marie sapiti — moia dusha fheli.) (7 kitic.) Ta 46 Peifsem od Nove Mashe. Na visho koker greishniki v'kupei stopite. (Tedai si ta fvet sapustu — O lubesnivi novi Mashnik.) (10 kitic.) Ta 47 Peifsem na fvet vezher. Na visho koker Jesusa posiblimo. (Nap. 231.) (Ena sapoved je unkei fhla. — od zelseria Augustusa.) (18 kitic.) Ta 48 peisem od S. Mihaela Arhangela. (Nap. 227.) (Sveti Mihael o ti lubi — nash patron donashni dan.) (6 kitic.) Na visho lohka nuzh mui ozha inu mati. Ta 49 peisem od pastirzou na Svet Vezher. na visho jest imam Chrisho siunu veliku. (Lubi bratez pertezi ;sem — poshlushei kai ti jest povim.) (6 kitic.) Ta 50 peisem ena stara Boshizhna. (Nap. 284.) (Veselitese ludie — pershlu ie veselie.) (9 kitic.) Ta 52 peifsem na veliki Shmarn. (Greshnik Shalostno — S'mano premisli to.) (5 kitic.) Ta 53 pessem od Kralize svetega Roshen Kranza. (En lip zier ie nam poslan — od svetga Chrish noter dan.) (8 kitic.) Ta 54 pysem o Matere Boshie inu od sadne ure tega greshnika. Na eno staro, visho. (Op. Kok.: cf sprej str. 135.) (O greshnik sastopi — kai ,se tebi povei.) (9 kitic.) Ta 55 pefsem o svetg Roshen Kranza navisho pefsme per farske svetga Roshen Kranza. (Sreizhna Fara Cerklanska — Kir leta bratoushnna ima) do vštete 3 kitice. (©alje.) Organistovske zadeve. Pokojninsko zavarovanje organistov. Upokojen je Franc Klančnik, organist v Šmartnem ob Paki. Pri padcu s kolesa si je pohabil desno roko, da ne more prijeti oktave in težko igra. Zaprosil je pri Pokojninskem zavodu za upokojitev. Pokojninski zavod je imenovanega takoj pozval na zdravniški pregled ter že v enem mesecu rešil prošnjo in ga upokojil. Pokojnine dobiva skoraj več, kakor je imel plače. To naj posebno prečitajo tisti, ki še dvomijo o koristi pokojninskega zavarovanja in o kulantnosti Pokojninskega zavoda. Mesto organista v Šmartnem ob Paki je prevzel sin prejšnjega, Franc Klančnik ml. Koncertna poročila. I. Koncerti v Ljubljani. V počitniški dobi v Ljubljani ni bilo javnih koncertov. Omenjam pa nekatere koncerte v R a di o-L j u b 1 j a n a. 28. jn-lija je g. prof. Matija Tome priredil orgelski koncert na orglah g. kanonika dr. F r. Kimovca. Po uvodnem predavanju dr. Kimovca o orglah sploh in zlasti o njegovih orglah je g. Matija Tome igral skladbe Regerja, Hladnika in svoje lastne. — Pianist g. prof. Anton T ros t z Dunaja je nastopil v Radiu dvakrat, 21. julija in 1. septembra. Pri prvem koncertu je izvajal Bacha, Brahmsa, Novaka, Škrjabina in svojo lastno skladbo, zgrajeno iz slovenskih narodnih napevov. Pri drugem koncertu je igral Brahmsa, Suka, moje variacije v Es-duru (ki jih je 1. 1922 g. dr. Čerin prvič izvajal v simfoničnem; koncertu) in Chopina. JI. Koncerti drugod. Na Vrhniki se je 24. julija vršil klavirski koncert g. Daniela G rum a. ki je igral Bacha, Beethovna, Chopina in Griega. — Pevski zbori iz Dola, I h a n a , S n e b e r i j in Š m a r t n a so priredili 31. julija v Sneberjih skupen okrožen koncert. — Operni pevec g. Marijan Šimenc je v avgustu koncertiral v Mariboru. Pel je pesmi slovenskih skladateljev in arije iz svetovnih oper. — Mladinski pevski zbor osnovne šole v Bevka h je priredil 26. junija na Vrhniki pevski koncert. Mladinski zbor vrhniški pa je nastopil istotam kmalu potem. — Pevsko društvo »Lipa« v Litiji je priredilo 14. avgusta pevski koncert v proslavo 40letnega glasbenega udejstvovanja skladatelja in pevovodje g. Petra Jereba. — 28. avgusta je bil v Stični pevski koncert, na katerem so nastopili trije zbori: domači stiski (cerkveni), novoustanovljeni metnajski iin domači mladinski. Uspeli koncert sta vodila pevovodja Križman 'in g. prior Fiderer. — Trboveljski mladinski zbor je priredil v Trbovljah tekom počitnic par cerkvenih koncertov. — Novoustanovljeni pevski zbor »Planina« v Mekinjah je pod spretnim vodstvom bogoslovca g. Babnika prvič nastopil 28. avgusta. — Ob proslavi 251 e t niče *