Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka I Din.
L/s/ za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto
	Uredništvo In uprava, Strossmajerjev trg 1	Lelo XXII.	St. 24.	'                             Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40.- Din, polletno 20.- Din,
	Tel. it. 73.	Kranj,	11. junija 1938	j                               četrtletno 10 Din.
Dve naši rani
koncem mescu maja in začetkom mescu juniju je priredil pripravljalni odbor Lige proti alkoholizmu s sodelovanjem lligijenskegu za-voda v Ljubljani treznostni teden. Po celi Sloveniji sit se*vršila v okvirju tega tednu preda vanja, s sodelovanjem raznih gospodarstvenikov, sociologov, zdravnikov in pedagogov se je skušalo najti pot zu rešitev vseh vprašanj preporoda našega naroda, pri katerem se kažejo včasih že znaki in sledovi alkoholizma. Upamo, da je cela prireditev uspela in vzbudila med našim narodom ono zanimanje, ki je tako potrebno, da bi zamisel Lige proti alkoholizmu obrodila sadove in povzdignila moralno krepost našega naroda, v kateri je prav za prav vsu naša bodočnost. Ravno od moralne kreposti naroda je odvisen njegov napredek v gospodarskem, kulturnem, social.iem in političnem polju,
Ni pa samo alkoholizem, ki našemu narodu toliko škoduje na vseh poljih. V mislih imam namrleč drugo slabo lastnost, ki se tako širi med našim ljudstvom in ki zelo močno jemlje razmaha že med našo mladino. Malo je namreč med nami ljudi, ki bi bili v svojem delovanju na raznih poljih svojega udejstvovanja tako strogo objektivni, da bi mogli izločiti iz javnega življenja svoje čisto osebne ozire. Spomnimo se nekoliko nazaj!
Ali bi se mogel povzpeti na tako višino in tako dolgo obdržati v škodo slovenskegiv naroda na pr. zloglasni JNS režim, če se med Slovenci ne hi našli ljudje, ki so v svojem političnem delovanju gledali sumo na osebne koristi in ne nu koristi slovenskega narodnega življenju? Menda nikjer politična nezTiačajnost in iskanje osebnega blagostanja s pomočjo političnih struj ni tako mu višku kakor ravno pri nas. Samo pri nas se more zgoditi, da človek danes pljuje na to, kur je včeraj koval v zvezde. Žalosten primer za to je pač na pr. konkordatsko vprašanje, ki pa je po svoji važnosti še posebej vprašanje zase. Redki so ljudje, za katere moremo zanesljivo reči, da so bili vedno al-truisti, da so imeli vedno pred očmi samo kori--li narodu, da so pri vsem svojem političnem delovanju gledali in se potegovali samo za koristi narodii. slovenske skupnosti. Ponosni smo pa lahko, da imamo ravno pri naših katoliških voditeljih take svetle primere nesebičnega dela za narod, s kakršnimi se ne more krasiti noben naš politični nasprotnik.
Ali bi naši politični nasprotniki mogli insec-nirati Šenčurske dogodke, če se ne bi našli med njimi ljudje, ki so pri vseh svojih postopkih iskali sumo samega sebe. svoje osebne koristi in niso nikdar niti pomislili, kako malo je vse to v skladu z moralo i,i znača jnostjo vsakega posameznika, če že niso hoteli misliti na splošno škodo in nesrečo?
In kje naša društva naletijo na največ težav v BVOJeiU delovanju, ki je res nesebično? Ravno pri raznih ..užaljenih veličinah", ki nikdar ne morejo podrediti svojih osebnih ozirov splošnemu napredku in obči koristi društva. Ali ni bil na pr. že neštelokrul režiser raznih odrov pO naših društvih pred velikim vprašanjem, če bo •■ploh mogel uprizorili izbrano delo? In zakaj? Ker premnogi smatrajo svoje delovanje le za sredstvo uveljavljanja svoje osebnosti v kate-remkoll o/.irii. Koliko prireditev je mogoče že padlo v vodo, ker se je med prireditelji našel nekdo, ki ni mogel, oziroma ni hotel sodelovati samo m osebne užaljenosti? Morda zato. ker je lal premalo upoštevan? In laku dalje! Primerov nešteto!
S skrbjo moram ugotoviti, da se te slabosti pojavljajo tudi že med našo mladino. Ali res ur moremo danes \eč tako vzgajati, kakor so nekdaj to znali naši stari? Pojdimo za njihovim
zgledom in ciljem, ki je bil: korist in dobrobit slovenske katoliške skupnosti.
Te misli sem imel. ko smo v Sloveniji napovedali boj alkoholizmu. Tudi to drugo rano v značaju naših ljudi bo treba prav tako zdraviti in teliti kakor alkoholizem,
v. e želimo sebi in rodu moči in sreče, borno
morali Slovenci tudi tukaj na drugo, zrelo pot. s tako vzgojo pa začeti že pri mladini. Ne daj mo, da bi na naši tako povzdigovani in hvaljeni kultuinosti trpeli tako grde madeže, ki sesajo sok na našem slovenskem narodnem telesu in ki zato slabi in hira, če je pri posameznikih egoizem -- prevelik. — sc
Esperanto na 34. mednarodnem evharističnem kongresu v Budimpešti
Katoliška lig« na Madžarskem je v okvirju mednarodnega evluuističnega kongresa priredila tudi prvi evhuristični esperuntski kongres, ki je zelo lepo uspel. Kongresa so se udeležili katoliški esperantisti iz Češkoslovaške, Holand-ske, Italije, Jugosluvije. Kitajske, Madžarske in Rumunije. Najzanimivejša osebnost nu kongresu je bil vsekakor kitajski škof Yu-Pin iz Nan-kiniga. Kongres je počustilo posebno veliko številu duhovnikov.
Ze v sredo zvečer (24. maja) so se zbirale esperantske skupine v Mariu utci. Nas je posebno presenetilo veliko število tramvajskih uslužbencev in šoferjev, ki so nosili napis „Es-peranto" kar je bilo inozemskim esperar.usioin posebno dobrodošlo. Pozdravni večer v čast do-šlim gostom v mestnem vrtu v Arena utci je nadvse dobro izpadel. Vsi so se posluževali samo esperanta, tolmači so bili nepotrebni, kar je navdušilo posebno one esperantiste, ki še niso imeli prilike govoriti z esperantisti druge narodnosti.
V četrtek zjutraj je daroval sv. mašo nan-kin.ški škof Yu-Pin v jezuitski cerkvi na SctOV-skv ter. Skoro vsi esperantisti so pristopili k mizi Gospodovi. Po sveti maši je sledila espe-rantska pridiga. Pridigoval je dr. Frančišek Erdey, univerzitetni profesor in papeški komoi-■nik. Tudi mnogi neesperantisti so poslušali pridigo in izpraševali navzoče, v katerem jeziku neki pridiguje.
V petek 27. maja pa se jo vršil prvi evhari-stični sestunek katoliških esperantistov v prijazni jezuitski dvorani v Mariu utci. Zbralo se je nad 200 esperantistov. Ko so odpeli evhari-stično himno v esperantskem jeziku, je otvoril zborovanje P. Frančišek Zsiros, S. J. dr. Frančišek Endev, burno pozdravljen od vseli navzočih, je govoril o temi ..Vez ljubezni'1. Kot tretji govornik je nastopil apostolski vikar v Nun-kingn Yu-Pin, ki je razpravljal o temi ..Evha-ristija in socialno pomirjenje". Na to predava-vanje so esperantisti posebno pazili, kajti zanimalo jih je. kuko bo kitajski škof izgovarjal esperunlo, a že po prvih stavkih so bili veselo iznenadeni, saj so razumeli vsako besedo. Tako so sc vsi presodki nekaterih razblinili v nič.
Dobro upelo prvo zborovanje je zaključil dr. Avgust Marczell.
V soboto 28. maja je daroval sv. mašo v jezuitski cerkvi grof Gvula ZiChv, nadškof v Ka locsi, Kanonik Gvula Lajos pa je pridigoval o temi „Sveto obhajilo — naš vsakdanji kruh".
Ob 10.10 se je vršilo v jezuitski dvorani v Marla utci drago evharistično zborovanje, ki je bilo ravno tako dobro obiskano kakor prejšnji dan.
Zborovanje je olvoril g. Mihalik. Kot prvi govornik je nastopil p. dr. Modesto Carolli iz Italije, ki je razpravljal o temi „l\v haristi ja in družina". Hubert J. M. Lras. župnik iz Iloland-ske je govoril o Evharistijj in katoliški akciji, p, dr. J. I'. Kao iz Kitajske pa je poročal o kitajskih niisijonih ter je pozival vse nuvzoče. naj molijo zu kitajske misijone, ki kljub nasilju In premnogem trpljenju zelo dobro uspevajo. Nu Kitajskem je sedaj že nad 3 milijone kuto-lifanov. Zelo ovira misijonsko delo sedanju vojna med Japonsko in Kitajsko,
Kot zadnji govornik je nastopil Johan Lel-foldi. ravnatelj meščanske šole. ki je govoril o katoliškem svetovnem nazoru.
Nu predlog nunkinškegu škofa Yu-Pina so zborovski izvolili stalni odbor za vpeljavo esperanta v evharistične kongrese. Za predsedniku je bil soglasno izvoljen dr. Erdev, v častni odbor pa so soglasno izvolili Yu-Pina. škofa v Nunkingu. dr. Eltschknerja. škofu v Pragi in grofa Gvla Zichiju. nadškofu v Kalosci. Ta odbor bo stopil v stik z vsemi katoliškimi ligami.
Dobro uspelo zborovanje je zaključil kanonik Gvula Lajos.
Zvečer istega dne pa je bil slovesni evhari-stični večer v dvorani železniškega kluba. Naj-uspelejša točka večera je bila uprizoritev mi-sterija sv. maše. Dr. Kalocsv pa je žel buren aplavz za svojo himno, ki jo je spesnil na čast presveti Evharistiji.
V nedeljo so se esperantisti razšli z željo, da se na prihodnjem evharističnem kongresu zopet snidejo v čimvečjem številu. • ,
Golobic Peter.
Duraja golova*
..Slovenski Narod" je v svoji rubriki ..Izpod sita" prinesel dne 7. t. m. sledeče:
..Kranjska .Sobota' bi po pravilih sicer ne spadala na to mesto. Toda izjema je dovoljena že zato, ker ni pravila brez izjeme. V svoji sobotni številki se je zakr.dilu v .Slovenski Narod', pu se je nesmrtno blamirulu. Ne samo med numi živeči Rusi in Slovenci, ki so bili med vojno v ruskem ujetništvu, so vedeli, kaj pomeni naš člunek .Rusija nitmi modernih cest'. Krunjsku .Sobota' pa tega ni razumela in odtod njena čudovita polomija.
Gospodu, ki je napisal v zadnji številki .Sobote' čluTičič" .Čudovita modrost iz Rige' bodi zaenkrat povedano na uho, du je pisal članek Rusija nima modernih cest' v .Slovenskem Narodu' nekdo, ki mu gre ruščina najmanj tako gladko, kakor njemu slovenščina. Če tega ne verjame, naj pride v uredništvo .Slovenskega Naroda' na pomenek, pa se bo prepričal, da je ustrelil kapitalnega kozla. Bog nas varuj, če bi se taki .časnikarji' s svojim delom prištevali med časnikarje. Kdor nima toliko soli v glavi, du bi poznal razliko med potegavščino in resno mišljenim člankom, mu pač ni pomoči. Ruščina pozna tudi izraz ..duraja golova" kar naj si kranjska .Sobota' zapomni, du ji bodo v bodoče prihranjene  podobne blnmaže."
*)  neumna glava. op. uredništva.
Tedenske novice
KRANJ
Nesreča na železniški progi pod gaštejskim klancem. V torek 7. juniju ob 9. zvečer se je peljal 38 letni posestniški sin Ivun Čebulj doma iz okolice Komende po gaštejskein klancu proti Kranju. Vsled prihajajočega brzovlaka so bile zapornice pred železniško progo zaprte. Ko je konj slišni topotanje brzovlaka se je prestrašil in skočil preko zapornice. Pri tem so se vajeti strgale in konj je sam zdrvel po progi pred vlakom. Čim je konj čutil, du je kolesje brzo-
vluku tik za njim je skočil iz proge na drog za vodno črpalko, pri čemer je dobil tako hude poškodbe, da so ga morali prihodnje jutro ustreliti. Tudi voznik Ivan Čebulj se je precej ponesrečil, pri skoku konja čez zapornico se je namreč voz obrnil in poškodoval Čebulja. Ponesrečenega voznika so pripeljali v Kranj k zdravniku.
Res lepa verska manifestacija je bila nu bin-koštno nedeljo v Kranju. Možje in fantje iz kranjske dekanije so se zbrali za proslavo 100 letnice rojstva edinega slovenskega kardinala in preroditelja verskega življenja Slovencev Missie. Po govoru v župni cerkvi, ki gu je imel škofijski kancler čg. J. Jagodic, se je po mestu razvila mogočna procesija mož in fantov z Najsvetejšim. Procesijo je vodil mil. stolni prost in generalni vikar Ignacij Nadrah. Ganljivo je bilo prisostvovati procesiji in gledati nekaj tisoč moških, ki s» glasno molili po mestu rožni venec ter s tem javno dajali zadoščenje Bogu za neštevilna bogokletja in bogo-skrunstva. Po zaključni besedi g. mil. stolnega proštu pred Nasvetejšim o katoliškem junaštvu so prireditev zaključili s pesmijo „Povsod Boga" ter se razšli po svojih domovih sirom kranjske dekanije. i    . , i ,,
Kakor je že znano, je meščanska šola v Kranju dovoljena od prosvetnih oblasti ter je tozadevni odlok že izdan. Sedaj je občina zaprosila za komisijski ogled radi določitve prosto-»rov. S prihodnjim šolskim letom bo meščanska šola v Kranju že pričela s poukom.
Stojnica, ki se nahaja na koncu roženvenske-gu klanca pred pisarno tovarne Sire, ima zelo neprikladno lego ter nudi vedno priliko tudi zu večje prometne nesreče. S svojo nerodno lego popolnoma zupiru pogled na cesto proti Delavskemu domu. od koder pešec ne bo videl prihajajočega vozila prej dokler ne pride že skoraj   v sredino ceste.
Upamo, da bodo naše oblasti ukrenile potrebno, da se ta nevarnost odstrani, ker so se že dogajali slučaji prometnih nesreč ravno zaradi te stojnice.
Na kranjski gimnaziji je bilo koncem šolskega leta 713 učencev. Od teh je izdelalo razred z odličnim uspehom 41. s prav dobrim uspehom 138 in 254 z dobrim uspehom. Vsega je izdelalo 433 dijakov, v odstotkih 6().73l,/o. Letošnji uspeh na gimnaziji je precej boljši od lanskega in sicer za 5.77°/o.
Popravni izpit ima 171 dijakov, neocenjenih je h. padlo jih je 95, pravico do rednega šolanja pa je izgubilo 8 dijakov.
Strojepisko
sprejme takoj dr. JARC FRANC, odvetnik v KRANJU, Mencingarjev trg štev. 5./I. (hiša g. Andrašiča.)
Državna tekstilna šola v Kranju ruzpisuje dobavo 4-3.000 kg suhih, kratko žaganih bukovih drv. Ponudbe naj se pošljejo ravnateljstvu do konca junija I93K.
Potujoča protiplinska razstava, ki je prepotovala že velik del železniških prog v Sloveniji, pride dne 12. junija 1938 ob 7.24 v Kranj in odide dne 16. junija 1938 ob 0.4" v Kranja v Tržič.
Prebivalstvo opozarjamo, da si to zu vsakega posameznika zelo važno razstavo ogleda, tako du bo razstava dosegla čim večji uspeh.
Strelske tekme. Strelska družinu v Kranju sporočil, du se bodo vršile letošnje tekme koncem julija ali začetkom avgusta t. 1. Te tekme obetajo biti zanimivo, saj se člani in nečlani prav pridno vadijo na strelišču v Struževem. ker bodo k tekmam pripuščeni samo člani strelske družine vabimo vse. da čimprejo. a vsaj
IZ. VI. 1938 - Mladinski tabor v Šmartnem pri Kranju - Sodeluje godba 1. plan. peš. polha.
'«HAN f*
»GORENJEC«
ti« preddneva tekem poravnajo Planartne tu letošnje leto. K pristopu v našo družin'«• vabimo tudi bivše člane družine na Primskovem in vse one, ki jih zanima ta res lepi vheški pokret. ..DiNuAC" origisalno, zajamčeno pristno, črno
"■'»dko zdravilno vino, nriporceljlvo posebno
M slabokrvne, in rekah-aliscente, se zopet
dobi pri PtfrEŠRLINlJ.
Reračemje po mestu Kranju je prišlo v tako navado, da je to za prebivalstvo že prava nadloga. Berači obeh spolov se pojavljajo v vedno Večjem številu, posebno ob pefkih. So to po ogromni večini taji, izven Kranja pristojmi ljudje, izmed katerih jih je tudi vrč, ki jim nebi bilo freba beračiti in ki priberačeni denar takoj zapijejo. Skoraj gotovo so med takimi berači tudi razni potepuhi, delomrzneži, tatovi in zločinci.
Vsled splošnih pritožb prebivalstva je sresko načelstvo v Kranju odredilo, da se mora to beračenje nehati in da mora vsaka občina — kakor to zakon predpisuje — svoje ubožce sama vzdrževati.
Prebivalstvo se vabi, da samo dela na to, da se beračenje odpravi. Najbolj učinkovito bi bilo. du se beračem — posebno tujim— ue dajo nikuki milodari. — Občina Kranj.
'NAJLEPŠE
TRŽIČ
V nedeljo 29. maja je bila v osnovni šoli razstava risarskih izdelkov strokovno nadaljevalne šole. Razstavo je otvoril upravitelj imenovane šole g. Peter Kompoš. ki je v kratkem nagovoru pokazal na trudapohvo delo, ki ga vrši strokovna nadaljevalna šola. ko vzgaja obrtniške vajence Tržiča in okolice in jih usposablja za bodočnost. V imenu mestne občine je pozdravil navzoče občinstvo mestni podžupan g. Pravst. Zanimivo je bilo opazovati obiskovalce razstave tekom dneva, kako so nekateri pazljivo premotrivali risbe mizarjev, ključavničarjev, kovačev, klepurjev itd. Gospe in gospodične pa so se zanimale za krojne Tisbe in izdelke krojačev in šivilij. Zelo pestro sliko je nudil vsem obiskovalcem čevljarski oddelek, kjer smo videli v slikah obutev pračloveka, risbe zgodovinskega razvoja čevljarstva Egipčanov. Grkov, Rimljanov itd., do najnovejših vzorcev naše dobe. Ob zaključku pouka strokovne nadaljevalne šole želimo vsem še boljšega napredka v korist obrtnega naraščaja. Bog blagoslovi  pošteno rokodelstvo.
Velika živahnost se opaža letos v gradbeni široki. V mesecu maju je bilo na Glavnem trgu kar troje zidarskih odrov. V hiši pok. Ane Oornik so prenovili trgovski lokal, ki je dobil lepe. moderne izložbe. V hiši pok. Franca Deu-a so preuredili sobo v lokal, kamor se je začasno vselila trgovina ..Peko". Z novimi izložbami je Glavni trg mnogo pridobil. Velika
stanovanjska hiša za predilniško uradništvo bo kmalu tedi znotraj izgotovljena. Nadalje je predilnica kupila tudi hišo na Ljubeljski cesti, katero že preurejuje in bo v njej 6 stanovanj. Za Virjem obnavlja svojo hišo Andrej Roblek. Vidmar Jožef trgovec, je obnovil streho in prepleskal pročelje hiše, katero je kupil od Ignaca Mežka. Novo enostanovanjsko hišo na Zgornji pilami gradi Franc Klofutar, čevljar pri „Peko". Tudi cerkev sv. Jožefu se popravlja. Obnavljajo omet, nanovo jo belijo in so prepleskali tudi že streho zvonika. Vse to obeta, da se ho lice našega mesta v tein letu precej polepšalo.
Na binkostni ponedeljek smo pokopali Jero Kavar. Bila je že v letih in smo jo Tržičani prav dobro poznali, saj je vsak dan prodajala na trgu pred gostilno ..Ljubelj" bonbone in druge slaščice. Pred 14 dnevi je (Kisla v ljubljansko bolnico, kjer je podlegla po prestani operaciji.
V bolnici je tudi nmrl 8. t. m. Ahačič Alojz, nekdaj čevljarski mojster. Zadnja leta je mož zelo oslabel, vendar je še vedno rud pomagal, kolikor jo pač mogel pri čevljuriji. katero vodi  njegova nečakinja ga. Mandičeva.
Oba Jera Kavar in Ahačič Alojz sta na poti življenja prestala mnogo bridkega sedaj sta pn odšla po verno plačilo! Ohranili jih bomo v spominu, njimu pa maj sveti večna luč!
Državna meščanska šola v Tržiču. V nedeljo.
NAJCENEJŠE
dne 12. junija t. 1. se bo vršila razstava vseh risarskih izdelkov, geometrijskih risb, izdelkov deških in ženskih ročnih del, In sicer v drugem nadstropju meščanske šole. Razstava bo odprta od 8. do 18. ure. Upraviteljstvo vabi vse. ki se zanimajo, da jo obiščejo, posebno so pa vabljeni starši učencev in učenk, da pol-noštevilno obiščejo razstavo, kjer bodo videli delo svojih otrok pri teh predmetih. Vljudno v ubljeni!
Nesreča. Pretekli teden so se otroci na Slapu igrali nu mostu, ki pelje na Poljano. Na razmočeni ograji je spodrsnilo šestletni Ivanki Dolenčevi tako nesrečno, da je pudlu preko mostu in si pri tem razbila lobanjo. Takojšnju pomoč ji je. kakor zdravniki v bolnici upajo, rešila življenje. Le malo je manjkalo, pa bi zadela z glavo ob skalo ali padla v vodo in nikdar ne bi več prestopilu šolskega praga, čeprav se je isti teden s takim veseljem vpisala v prvi razred.
BESNICA
V normalnem času nam pismonoša iz Kranja dostavlja pošto 3 krat na teden, kar je za naš kraj gotovo premalo. Pri nas bi se vsi morali zavzeti za vsakdanjo dostavo pošte.
Sedaj je pa menda v Kranju nu pošti obolelo
nekaj osobja, ter zato prejemamo pošto samo dvakrat nu teden. Pa ni nič čudnega, če na pošti kdo zboli, čudno je samo to, zakaj bolnih nihče vsaj začasno ne nadomesti.
»Gorenjec" izhaja v Kranju že v petek, -mi ga pa prejmemo šele v štirih dneh. Tako je tudi z drugimi časopisi itd.
Kdo je temu kriv, ne bomo ogibali. Razumemo, da g. upravnik v tem oziru pri najboljši volji ne more pomagati, ker on pismom š ne nastavlja. Nekaj bi lahko pomagala Ljubljana. Beograd pa vse. Tam pa pravijo, da za nastavitev pismono.š ..nema kredita".
Zakaj v Beogradu nimajo denarja za tuko potrebne pismonoše, je čudno vprašanje ter nam. ki smo bolj trdih ..butic", ne gre v glavo, saj vendar neprestano vlečejo slovenski inošnjiček.
To že razumemo, du mursikateri v Beogradu nima pri nas ..kredita".
Županska zveza pa naj v Beogradu zahteva, da se povsod v Sloveniji nastavi, zadostno število poštnega osobja.
KOMENDA
Našim številnim prosvetnim domovom, ki dajejo Sloveniji poseben povdarek, se bo pridružil novi prosvetni dom v Komendi. Blagoslovili ga bomo 3t. juliju. Po blagoslovitvi bo tabor, popoldne pa telovadni nastop. Na ta dan vsi v Komendo!
ŠKOFJA LOKA
Gasilska četa v Železnikih bo 10. julija ob priliki župne prireditve blagoslovila svoj novi ga.s, dom ter novo brizgalno. Gasilstvo z po-
kopalne obleke
Žrtvovalnostjo članov v Železnikih res lepo napreduje.
Na krojaškem občnem zboru, ki se je vršil prejšnjo nedeljo v posvetovalnici Mestne občine in katerega se je udeležil kot zastopnik TOl g. Ivan Ogrin, je bil zu častnega člana izvoljen 30 letni predsednik tuk. krojaške zadruge, g. Hafner Janko st., kateremu, tudi mi iz vsega srca Čestitamo, Za novega zučasnega predsedniku je bil izvoljen g. Šinkovec Karel. Občni zbor pu je kljub precej napetemu ozračju končno potekel mirno in v redu.
27. in 28. maja so se nuši kmetovalci iz našega okraja ogledali umna in moderna gospodarstva na Dolenjskem. Ekskurzije se je udeležilo 23 kmetovalcev. Obiskali pu so Stično, kjer so si ogledali sve naprave, ki naj služijo za umno gospodarstvo sploh, nato so se oglasili v Št. Vidu pri Siični. kjer so si ogledali naprave tamkajšnje gospodarske zadruge, iz Št. Vidu so se odpeljali na Selo. kjer so si ogledali posestvo gosp. Severja, nato so obiskali Sv. Lovrenc, kjer so videli moderno pitališče. od tu
Ali ste že poravnali naročnino? Pohitie in ne odlašajte več!
so odšli na ogled gospodinjske šole v Mali Loki. Obiskali so tudi Dolenjske Brezje Zaplaško Muter božjo od tu pa so potoiaženi odšli v Novo mesto in nu Grm. kjer so si ogledali vzorno urejeno kmetijsko šolo ter nje gos|>odarstvo. Tukaj so tudi prenočevuli. Drugi dan so obiskali seveda tudi Košakov vinograd na Trški gori. kjer so se zopet priporočili Materi božji, končno pa so obiskali še Šmarješke toplice, kjer so se s kopeljo iznebili vsega popotnega prahu. Naši kmetovalci so z ekskurzijo silno zadovoljni. Zlasti jih je očarala prijaznost in domačnost Dolenjcev, s katero so jim razkazovali svoja gospodarstva. Vsak pa ja v svoji glavi že koval načrte, kako bo vse koristne reči" prenesel tudi v svoje lastno gospodarstvo. Takih ekskurzij bi bilo želeti čim več.
Nova gasilska četa v Zalem Logu. V nedeljo 13. maja se je v Zalem Logu v Selški dolini ustanovila nova gas. četa. Ta dan je bi namreč v tamkajšnji ljudski šoli njen ustanovni občni zbor. katerega se je udeležilo prav lepo število mož in fantov. Občnega zbora so s<* udeležili tudi zastopniki škofjeloške gas. župe s starešino g. Lovrom Planino na čelu. Na občnem zboru je bilu predvsem povdurjena nujna potreba gusilske čete ker že lega vusi onemogočit da bi sosedni gas. četi. ki sta itak predaleč. Železniki I uro, Sorica 2 uri, mogli kakorkoli sodelovati pri omejevanju event. požara v Zalem Logu. ker istega sploh ne moreta zapaziti. K
M. Ogrizek, Kranj
društvu je zaenkrat pristopilo 2? izvršujočih in 9 podpornih članov. S to novo četo šteje sedaj naša župa 13 gas. čet.
Podružnica Združenja vojnih invalidov ima svoj letni redni občni zbor dne 12. junija 1938 v Mestni posvetovalnici ob 9. uri dopoldne s sledečim dnevnim redom. Čitanje zapisnikov, poročilo uprave, poročilo nadzorstva, volitev novi ga odbora, slučajnosti ter volitev delegata za skupščino. Občni zbor je zelo važen, ker bo poročni delegat združenja o novem invalidskem zakonu, ki je nu vidiku. Na občnem zboru se lahko plača članarina in sc dobe nove članske knjižice.
Res nelojalna konkurenca. V Školji Loki imamo več pekov, katerih vajenci pa tudi pomočniki raznašajo po mestu in po okolici kruh. V bližnji Stari Loki pa imamo nekako delniško rdužbo, ki izdeluje sladoled, peče kruh, pecivo
Miinira Zagorska:
Pod Triglavom
(Zgodovinska povest iz 1. 1415. v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem.) (Dalje)
Kuj menijo kmetje ob Kamniku i" Vsa dežela bi motala hkrati stopili na noge. klic združenih kmetov bi se grozeče odbijal od grajskega obzidja, žvenket orožja bi pretresal grajske do mozga. Rogovi bodo peli, kmetska vojska bo pa drvela naprej, razlila se kakor morje ob gradovih. Res SO zidovi močni, vzdižni most bodo dvignili kvišku in na obzidju bodo stali vojščuk ob vojščaku, A ne! To ne more biti. zmaga bi zahtevala preveč krvi. Na odprtem polju bo treba izzvali boj, tam bodo grajski hitro podlegli stoteri premoči, Kes ni viteško, če pade sto psov na enega volku. Toda to bodi maščevanje za čase, ko so volkovi gospodarili ovc-m in jih klali po mili volji. A kaj, če se grajski ne bodo dali izzvati in se bodo varno držuli svojih gnezd?
Vehur pomišlja in ugane. Morali ImmIo ven. Nihče jim ne bo šel na tlako, ne dal desetine in plačal davščine. Dolgo ne bodo tako strpeli v gradovih in bodo zarajali s kmeti krvavi ples.
Če pu punt vendarle propade:' C.e propade vkljuh stoterim potom, ki jih je napravil sturi Klunder. Rudo in drugi. Mladi svobodnjak je poznal omahljivost kmetov in moč plemstvu mu ni bil neznana. Kmetje so sami. za plein stvom pa stoji cesar. Vojna z. Benečani ne bo pomagala kmetom. Pur stotin oboroženih vojakov more napraviti strašen pogron med tisoči kmetov. Kakor ob požaru živina sili v ogenj, tako bodo tudi zbegani kmetje silili v lastno pognbo. Kaj potem? Kakšen bo konec? Rudo se otepu teh misli, a vedno znova mu straši po glavi: ..K/'j bo iz tega? Morda se bo res izpolnila grožnja Ambroža della Grotte in bodo ime _Vehar" kleli še pozni vnuki. ..Pusti nevarno početje! Deželo utopiš v krvi!" ga spominja glas iz dna duše. Očetje so tlačanili in so živeli, zakuj ne bi mogli tudi sinovi? Nič dobrega se ne obeta. Znamenja na nebu in čudne grozeče Makrinijeve besede mu to potrjujejo. Ali hoče iti nazaj? Opustiti vse? Ne. ne more več. Preda-leč je že prišel, ves narod bi se mu rogul. če bi se umaknil. In da bi njega, mogočnega Veharja, imeli za bojazljive«! Tega madeža na svoji časti noče. Vnukov vnuki bi govorili, da je eden iz rodu Veharjev z Gorjuš zatajil svojo kri. skril svobodnjaški meč, storil srainoU) vsem sorodnikom, vsem tovarišem svobodnjakom.
Dirja vranec. dirja, jezdi mladi Rado. Bled s(> zasveti pred njim. Kristalno čista vodu je pobarvana od modrine neba, sonce ogleduje v jezeru svojo zlato obleko. Sledi jezera stoji otok in na njem se beli cerkvica, skrita med zelenjem. Po jezeru plavajo čolniči. ribiči spuščajo mreže v vodo. Zdaj je najboljši ribji lov in ribiči se boje le grajskih, da bi jim ne zaplenili rib in rakov, njih samih pa vrgli v temnico. Pod gladom se vodu črni, tum je jezero najglobje. To je tisto mesto, o katerem pripoveduje davna zgodba, da je grof tam zasadil meč v srce tujemu pevcu in zdaj oba iščeta ob liinojusnih nočeh miru. Danes sc mvi grud ogleduje v valovili. Ko Rudo gledu grad. mu spet pogum zruste in roka trdo stisne vojke.
kaj bi se obotavljali in omahovali? Preveč krivic so nam že storili, sramota bi bila za nas. če bi še dalje mirno trpeli. Zdaj je pravi čas. da se rešimo valpetovega biča. Cc zamudimo ugodno priliko, ki se nam nudi. bo morda narod še stoletja ječal v sponah in od nikoder mu ne posvetilu luč upanja."
Tako je sklenil Hado in v njem je zakipela moč, tako silna, da bi zdrobila stene sivega Triglava. Mlad je. št- pet in dvajset pomladi ni dočakal. Kaj bi se strašil znamenj nu nebu! Tu znamenja so obetala konec grajskemu ftospo-stvu. Neštetokrat so bile že preklete vse te grajske zidine in zdaj teža prekletstva preti, da jih podere. Staro prerokovanje pravi, da bodo na razvalinah gradov gnezdili gadje in bodo ponoči volkovi tulili ob sivih ruševinah. Na gradove in njihove gospodarje bo ostal samo žalosten in grd spomin.
Pred jezdecem je nenadoma vstala Podgorčeva domačija. Nizka, pritlična hiša je stala ob jezeru, samo cesta in obrežje jo je ločilo od vode. V prod so bili zabiti štirje močni hrastovi holi, eden je bil prazen, na treh pa so bili priklenjeni čolni. Od te strani je Podgorčcvino obdajal vi-sok plot iz koničastih kolov. Vratu so bila odprta in Rudo je nemoteno jahal na dvorišče. Pustil je konja in si od vseh Strani začel ogledovati starinsko poslopje z majhnimi okni iz zelenega kamna in težkimi, z. železom ubitimi vrati. Svobodnjak je gledul okrog sebe in opazil zadaj nu vrtu Pndgorčevo hčer Marjeto. Poklical jo je:
..Hoj, dekle! Ali so oče doma!?"
..Da." je kratko rekla Marjeta in prišla bliže. Rado je videl., da je bolj majhna, a lepe rasti in prijetnega1 obraza,
J/. Jerco se vendar ne da primerjati," je mislil- s ponosom in ogovoril došlo deklico:
..'/. očetom bi rad govoril o važni zadevi,"
Dekle je prikimalo .V hiši so in čudno, da vas še niso opazili in prišli na dvorišče.'
Rado je pustil vrancu kjer je bil in sel po veliki, tlakovani veži v hišo. Podgorec je sedel za mizo. pred seboj je imel vrč vina. Pil je in si podpiral glavo in mrko strmel v mizo.
„Na dobro srečo, gospodur!"' je pozdravi] Rado,
..Bog ti jo daj!" je odzdravil Podgorc, ..Ti si. Vehur z
Gorjuš? Kaj te je prineslo danes k nam. ko je delu če/
gJnVQ?"
Rudo se je nasmehnil in odgovoril:
..Kaj vas sili, da ob lepem dnevu pijete vino in si otožno podpirate glavo?"
Podgorec ga  je bistro pogledal in Be zuhrohotal. ..Punt mi beli lase."
..In mene vodi do vas. Mladi smo močni, stari ste pa izkušeni."
..Prav.  Sedi.  goi juški   volk!"  ga   je  povabil Podgorec.
Rado  je sedel  k mizi  in  začel govoriti.
..Ali so  vaši  tlučani vneti zu upor?"
...še preveč. Komaj jih krotim. Kadar Jurij Kraig in llartman jezdila na lov. bi ju najraje pobili."
.. lo je dobro. Zakaj si potem delate skrbi?"
Podgorec je nabral obraz v važne gube.
..Zdi se .ni. da plemstvo že vse ve, kaj pripravljalno. I lartmanoMi straža nas muči noč in dan. Gradovi dobivajo vedno več biričev, baje celo pošiljajo poslance na dvor, da bi jim milosti vi Muksimilijun dul cesursko vojsko, s katero bodo nedvomno zmagali kmete. Glej,, zato pijem že ves dan, pa mi tudi pijača ne ugasi ognja strašne negotovosti v prsih."
..Nič zato!" ga je bodril Rado. ...Nevarne reči miki se lotili, zato nas mučijo zle misli, ki jih je treba odgnati. Če bi \i vedeli kuko so v Bohinju že od šentjaiiževegu semnja vsi besni na grajsko gospodo, bi ne dvomili o izidu. Pravijo, da so Bohinjci njega dni dejali živega vrugu iz kože. kuj bi se torej krščenih ljudi buli."
»Hartman je hujši kot trije hudiči", j,- rekel Podgorec in tišje pristavil: ..Verjemi, da tu človek ni iz ženske rojen."
Rudo je prevzetno zamahnil z roku.
..Bajku! Jeklo se gu prime, kakor vsakogar."
..Korajžen si, znal boš izpeljati zučeto stvar do konca. Kam greš sedaj?"
..Poklukarja obilčem in Dolinarja v Radovni."
,.Prav." je pritrdil Podgorec. „Sanio glej. da te Dolinur ne nabunka. On je čisto podivjal v svojih hribih."
„Nikogar se ne bojim, ne biriču, ne hudiča."
Podgorec je prikimal. Porinil je vre pred Radota.
..Pij. upornik vseh upornikov! Pij na zmago in slavo!"
»GORENJEC« m~w*>~
STRAN 3
Beg mikrobov. RoSrsSzc^ve^^
pmt&mmmmmmmmimmm nič romann ni podobna ta zadeva, kajti mikrobi (bauri, bakterije) bo povsod. Tudi v ustih med zobmi. Saj kar prežijo na ugodno priliko, da bi uničili zobe. Redna nega s.ob s Chlorodontom prežene mikrobov iz ust. Toda le stalna nega varuje zobe po-kvare. Chlorodont zjutraj — Chlorodont predvsem zvečer! Potem ostanejo zobje zdravi! Domači proizvod.
itd. Ta delniška družba imu zaposlenega razna-šalea, katerega dom je menda nekje ob albanski meji. Ta vročekrvni južni brat gotovo misli, da sme le on prodajati in mu raz.našalci drugih pekov nikakor ne gredo v račun. Zato' je sklenil, kakor vse kaže, iznebiti se njihove konkurence, če ne z lepa pa z grda. Tako je pred dnevi napadel vajenca Karla, učečega se v ..Sušnikovi" pekariji na Mestnem trgu, blizu ( rngroba, ga oklofutal in pahnil v koprive, tako da je vajenec prišel domov ves opečen. Zagrozil mu je, da ne sme več hoditi prodajat kruha v Crngrob. kjer da je njegov rajon. Še hujše pu bi se kmalu zgodilo pomočniku istega peka takoj drugi dan zu vojašnico. Tudi tukaj menda misli brat iz juga, da sme samo on prodajati svoj kruh. Ker pa je Sušnikov pomočnik vseeno prišel tja, je tu začel takoj kričati nad njim. Ker se pa pomočnik ni zmenil zanj, je ta zgrabil v eno roko kamen v drugo pu nož, mu grozil z njima, du bo udaril, če ne gre odtod. Bog ve, kaj bi se še vse zgodilo, če bi se k sreči v bližini ne nahajali podčastniki, h katerim se je Sušnikov pomočnik umaknil.
Upamo, da bodo naša ohlastva znala zaščititi naše poštene fante pred izbruhi južnjaške krvi in du mu bodo pokazale pot iz Škofje Loke.
Adaptacija mestne nbožnice. Mestna občina namerava v najkrajšem času vsaj delno adaptirati mestno ubožnico. V soboto je bil ogled, ki je ugotovil najnujnejša dela. Ugotovilo se je. da so najbolj potrebna popravil stranišču ter povečava obednice. Stranišča bodo napravili popolnoma nova iia splakovanje z vodo. Obed-nica pa se lx> povečala na tu način, da bodo odstranili steno med obcdnieo in sedanjo „ko-palnico", V povečani obednici se bo zgradila tudi peč. Popravilo se bo tudi nekaj oken ter zgradilo nekaj novih podov po sobah. To naj bi bila druga etapa, k gradbeni preureditvi nbožnice. Lansko leto se je popolnoma preuredilo prvo nadstropje sprednjega trakta.
Kopalna sezona. Kakor je splošno znano, sta Poljunščica in Selščica eni izmed najbolj toplih naših rek. Posebno Pol janščicn, ki doseže vča-sih tudi do 30° toplote. Ta teden so se že poju-vi 1 i prvi kopalci na našem kopulišču ter so s tem otvorili letošnjo kopalno sezono.
Razvijanje filma in S slik 6x9 Vam zaračunamo samo din 10*» Prvovrstna
izdelava!
B. ŠINKOVEC KRANJ
Fara cerkljanska
Poletje je. Zemlja je zgubila temno riijuvo barvo in kukoi nu platnu slikarju z dne v dnu se bolj zeleni polje in trutu. gozd in poljunu.
V prsih naših, polnih zatohlega zraka vedno zaprtih sob, pisarn — širijo celice pluč svoje prostore in polnijo jih s svežim sokom pomlnd-dunskegu zraku, zdruvja in dihajo zopet krepko, svobodno. Oči prej motne in tožno zastrte s trepalnicami pred gostim prahom pisarn in mest, vedno iskajoče živahnosti barv v prirodi, nezadovoljne s sivino neba, monotonostjo dni. podobnih drug drugemu kot krajcar kracarju. Sedaj se širijo, iskrijo, bleščijo kot bisera dva v soncu zreč bujenje v novo življenje. — njegovo vstajenje.
Jaz pa pri oknu slonim in zrem v daljavo. Žalna koprena noče izpred mojih oči. Odšli so vsi, ki so me ljubili, sum sem ostal in nem strmim v prihodnje dni — nemisleč kaj mi pri-lieso in ničemer se ne udajajoč.
šle ste ve stare korenine Gorenjske: DolinaT France, oče naš. ki pri krstu si me držal v s\ojih rokah — v šoli pilil, prvo hostijo mi dal in odkril njeno skrivnost, zgodbe odprl si mi in katekizem, pesem Velike noči in Božiča si me učil — zaprl oči si, ni Te več, če ruvno vse se budi. v novo življenje hiti, Ti pa čakaš „Ycčne trobente" du zadoni po grobovih cerkljanskih, da Te zbudi v novo večno življenje.
Strmiš kujne in gledaš v skalnato stran gor' k Sv. Ambrožu na Štefunjo vas, kjer tolikokrat maševa* si šel — na Krvavec in naprej še na Kočrio široko, ki v svojih glečih, kot mati v nagubanem krilu kraljuje, pokrita z bisernim plaščem snega in ledu, Grintavcem špičaslim
ponosnim, visokim moč žezia nad Gorenjsko deli, gledaš vse to, slušaš odmeve cerkljanskih zvonov, ki gore jih vračajo, pode čez Brnik Zgornji in Spodnji, — Vopolje, Lahovče — tam na Dvorje, Pšato, Poženk in Zalog -- dulje Cešnjevk Strmol, pa tja do Velesovske Matere Božje oznanjajo ljudem vstajenje v nov dan — spominjajo jih. dda Ti si bil, ki si jih isto budil, v cerkvi, šoli in ljudskem domu jih učil, krstil jih, a danes počivaš med drugimi grobovi.
Spominjam se še, ko ..Revizorja" od Gogolja smo igruli nekoč — v dijaških dneh. Voinber-gar sedaj dramaturg in pisatelj kot režiser — Bohinc Jože. sedaj zdravnik cerkljanski. Jenko iz Pšute profesor. Lojze Jereb rnnjki že. Ilija Lojze novinar, Žnidar Miha — teolog in profesor sedaj, Miha Jereb, advokat, Znirzlikur France pomorski kapetan in drugih fantov še. fantov fara cerkljanske bilo nas je in dekleta naša od Borštnika-Burleta hčerke, ali oče so rekli: ..Mešano ne. to ni za kmete!" Toda mlada kri kipi, nagaja, ne pozna meja, srcu udarci šo le premočni, da bi jih stišala opomba. Brez žensk smo vaje res imeli, vabilo napisali brez njihovih imen. ali ko zastor se je vzdignil zastrmeli so očetje fftre stare: Lapajne-nadnČi-telj, gospod ŽUpfta oče Muren, učitelji, orožniki, finančniki in vsi strmeli so in čakali kuj ..oča" bodo rekli. Gospod Dolinar res pogledali so bolj debelo, kaplane desno, levo kraj sebe, zukašljali:  ..Naj  bo" so djali  in obmolčali.
Ti fara cerkljanska v resnici lahko s ponosom vzdiguješ glavo, ker Tvoji sinovi so korenine Gorenjske, katere po krogli zemlje velike ruz-uosijo sloves tvoj kot veter seme cvetlic v jeseni. Davorin Jenko. Borštnik, Vavken, Hribar, vse to so sinovi Tvoji, a še veliko jih je. mladih še, ki rastejo v slavo, venec velikanov, ki Tebe bo objemal. Te krasil in slavil.
Veliko vojščakov v boj si poslala že Ti. ali več jih je bilo. ki križ so nosili namesto meča. a tudi pero in modro gluvo, — z biro v roki. pesmijo v srcih in v ustih si jih poslala v svet kruha iskat. Vsi so šli, vsi so se borili, garali, strudali. jokali, — bili veseli in peli. a vsi so hrepeneli za Teboj, za zvonenjeni domačih zvo nov — za vrnitvijo z večno resnično pesmijo Franceta Prešerna v duši ..V zemlji domači du vsaj truplo mi leži, ali niso vsi srečni kot li, da s Teboj prostor delijo nu vaškem pokopališču prostranem — nego so stisnjeni v kotu nekje — ali na širnem polju brez. križa daleč od doma. a vendar -— edino zemlja domača je lahka, tuja tišči!   — — —
Vavknova mama, ki z rokami ste vedno marljivimi segali v svet in stik imeli z njim. se pisma delili nam, od znancev, sorodnikov — navadno v Božiču in v Veliki noči, včasih pa tudi med letom: Slovenca. Domoljuba. Bogoljuba. Mladike. Zvončku in Vrtcu smo se veselili, iz Amerike daljnje celo so pismo sprejeli debelo z dolarji in nuni ga dali, češ: ..Pazi muli, da gu ne izgubiš." Govorili so v muli za-bojček ti¿1 steni in se smejali našim očem. ki so strmele, kaj svet vse iznajde, da kar v Ljubljano iz Gerkelj lahko rečeš: ..Dober dan. pridem v nedeljo dol!"
Tudi vi mati cerkljanska zaprli ste oči, tudi \i odšli ste odpočivat se od vednega dela. ostavili ste za seboj otroke in odrasle, ki bodo delali naprej, spominjali so Vns. Na grobu so odpeli Vam prijatelji in znanci pesem, ki mož je Vaš je zložil, komponiral, ki cela dežela jo poje in solze toči ob njej, pesem toge: ..\ igred se povrne."
šle so. gredo matere naše prerano v grob, a to zato. ker vse so žrtvovale življenja svoja /a naš kruh vsakdanji!
Spomlad se budi. Pirhov oče devetdesetletni mož počasi koraka na polje in se spominja dni. ko je v Trdino šel gobe iskat, nu krško pot krave past. Tudi sedaj bi jih iskal, ali slabo vidi že. Dovolj je videl na svetu — več bede kot bogastva, a vendar je veren ostal.
O Spodnji Brnik, tudi ti spadaš kot biser v krono fare cerkljanske, tudi Ti nosiš sloves svojih 85 hiš po celem svetu. Majhen si, a Tvoji sinovi, tavajoč po svetu se spominjajo te radi, in ni jih malo, ki z. glavo, peresom, roko. lopato in krampom služijo vsakdanji kruh po svetu in hrepene za Teboj.
Matere naše v potu svojega obraza, v trpljenju so nus rodile, z drhtečo roko krstile in blagoslovile — zu pot v življenje — na trnjev pot. Stradali smo. a vendar vedno peli, bili Veseli kot vrabci na strehi, žgoleli kot lastavi-Ce v veži domače hiše. odleteli smo v svet — kruha iskat.
Oče ..Tišlarjev" Jereb je petero sinov vzgojil, v šole poslal, za njih garal in se Veselil, ko so v ..ukancah" fantje krave prišli past domov iz. mestnih šol. Tri je grob črni že pokril, na sredi potu življenju, dva pu ponosna lahko se ozreta nazaj nu prehojeno pot — ker danes oba krasita banovinski svet — kot svetnika, te dve rože iz vrta Tišlarjeve mame. ..Lojzetov": France Mežan. profesor in umetnik slikar iz. borne bajte je odprhutal v s\et s čopičem v roki, ali ni ga letu, da se ne vrne — kot lastavica po krilih nostalgije domov. Hrletov — Zmrzlikar France po morjih daljnih plove kot mornariški kapetan, strmi v daljavo — spominjajoč se dni, ko po Kranju drugovul sem Ti? Kako sva čakala matere v ponedeljek, da črnega krnha hlebce prinese.
(Dalje na 4. srani.)
Na opazovalnici - po
»upravni greški"
(Ob 6 letnici šenčurskih dogodkov) (Dalje)
Nič kaj prijeten in vabljiv pogled! Tako si mislim: ..Težko, du bi tu čukul zdravja", si takoj mislim: najbolje bo čimprej oditi. Videl sem, da bom pri vsem zdravljenju veliko bolj oskrbljen z žandurji kot z zdravili, teh arcnij sem pa že v ječi imel čez. glavo dosti.
Za uvod je biln v bolnici ista procedura kot na opazovalnici: vpis. popis inventure, le da je ..naredjenje" predpisovalo še kopanje, da se pač na novo sprejeti gost znebi ..vašiju" (tako Srbijanci ljubko pravijo ušem.) Tu čast je tudi mene doletela — kopanje je vestno nadzoroval žandar, ker pri jetnikih nisi nikdar gotov, da si ne bi poskusil vzeti življenje.
Ko pridem iz kopalnice, nov ukaz: „vrvice iz čevljev odstranite". Da so me hoteli rešiii mrčesa sem že razumel, da ima kopanje neko zvezo z zdravljenjem tudi, kaj pa ima skupaj opraviti vrvica na čevljih za zdravje, pa res nisem pogruntal, zato pravim bolničarju: Če je za moje zdravje potrebno, da nimam vrvic na čevljih, jih kar potegni iz čevljev, jaz jih ne bom. Mož je vpošteval moje nerazumevanje z« ..naredjenja". pa je lepe sam vzel vezalke iz čevljev ter jih mirno potlačil meni v žep površnika. Ukaz je izvršen — čeprav sem imel površnik vedno pri rokah.
Druščina v bolnici zelo pisana, posebno so mi ostali v spominu neki živinski mešetar, ki je rudi neke kravje kupčije sedel v preiskavi že eno leto, neki Davidovičev pristaš, ki pa svojega greha, radi katerega je sedel, ni izdal, ter neki bivši profesor Jud po rodu. Ker sem iz. zapora poznal dva profesorjeva nečaka, sva si postala kar dobra. Mož je veliko prestal — kot ini je pravil. Profesuro je pustil takoj po vojni in se pečal le s finančnimi posli. Živel je v Parizu in se sukal v višjih krogih, saj se je hvalil, da je bil posredovalec pri prodaji nekega posestva otrok avstr. nadvojvode Francu Ferdinanda. Radi nekih kupčij z bolgarskimi Judi — na bolgarske Jude je bil zelo hud — so gu v Parizu prejeli — vsota ni bi In majhna, rekel je. da gre za 3 milijone dinarjev. Presedel je več mesecev v Parizu v ječi, potem pu je bil izročen našim oblastem. Vse to je znal nadvse zanimivo pripovedovati. Najhujše je bila 4o dnevna vožnja iz Pariza v Belgrad, ko so gu vklenjenega v kasematskem vagonu prevažali odgonskim potom od postaje do postaje, kjer je bilo kaj njegove druščine izročiti. Najhujše, je pravil, je bilo po Italiji. V Belgrudu je bil že čez leto v preiskavi, u še ni vedel, kednj bo obravnava: v bolnici je zbiral gradivo za svoj zagovor.
Profesor je bil mož finih ir.anir: s čudovito mirnostjo se je vdal v svoj nerožnat položaj, dejal je: ..Toliko sem že prestal, da me prav nič ne moti. ko me vklenjenega vodijo po belgrajskih ulicah, kjer srečavam svoje sorodnike in znance." Pruvi mndrijanski mir, ki jr jetniku nujno potreben. Kar občudoval sem možu.
Tudi drugi jetniki so mi bili naklonjeni. Davidoviecvec je razlagal svoje politične borbe proti tedanjemu režimu tako živo in odločno, da me je profesor opozoril: ..Le poslušajte, a bodite previdni, pu sumi nobene izjave ne dajte, previdnosti je povsodi treba." Povabili so tudi iz sosednje sobe živinskega mešetarjn, da je pripovedoval svoje politične basni, ki so tedaj krožile po Belgradu: o zajcu, ki je bežal čez mejo, ko je bil izdan ukaz naj vse žrebce skopijo. pa o kravi, psu in oslu. ki so šli čez mejo v neko državo, kjer je vladal absolutizem, pa je krava hitro nazaj prišla, ker tam samo molzejo, a nič ne dajo za v gobec, prav tako pes, ker mu niso pustili lajati, le oslu je tam ugajalo, še več, dosegel je tam v tujini celo dobičkanosno državno službo.
Tako so mi krajšali čas, a jaz sem kljub temu čutil, du za resno ozdravljenje tu ne bo prilike, za kriminalce se nihče ne bo resno zavzel, prav tako pa zame ne. Sklenil sem čimprej odtod! Razodenem svoj sklep profesorju. Mož je bil lakoj uganil pravo misel in dal dober nasvet. Drugo jutro je pri zdravniku, s katerim je bil znan. zmešetnril zame, da je takoj odločil: v glavni bolnici napak tolmačijo naredibo o bolnih jetnikih. Poslali vas bomo nazaj v glavno bolnico. Čez par ur sem bil zopet v avtu na rajži v glavno bolnico, kjer so me prejšnji dan odslovili. Seveda so me danes rudi — naredjenje je naredjenje.; prav po pravilu, ki večkrat na jugu velja: Zakon sem jaz. Tu so odločili: naredjenje velja — hajdi nazaj v videničko bolnico.
Sedaj mi je bilo tega romanja od bolnice do bolnice dovolj, saj že romam četrti dan, zato sem sklenil čimprej nazaj v ječo, kjer bom imel vsaj mir, zdravja itak ne bom dobil s tem beganjem sem ter tja.
Ta dan sem imel za spremljevalca orožnika novinoa, domu tam nekje oo" Vrhnike, Bil je
Za Vai obraz a
Amam krema Din 10'* Za Spori le ■
Eca krema Din 6*» Za sončenje le -
Orehovo olje Din 5*«
Vse io dobite v drogeriji
B. ŠINKOVEC KRANJ
v veliko hujši zadregi kot jaz. Ni bil še tako izvežbun v službi kot dobri cika Gjnro na Gi-ganliji, ki si je v slehernih slučajih zna! tako spretno pomagati, da je vedno ustregel navzgor, u tudi nam jetnikom nikdar prehudih težav de-lul. „\'uci siti, a sve ovce na broju", je bil njegov izraz. Ubogi Vrhničan, koliko naredjenj se mu je vrtelo v glavi, ko so naju tako neusmiljeno postavili v bolnici nu cesto, kako le naj me spravi, kamor ukazujejo: avto je že odšel, a sedaj po predpisih ..ne smo da traži kola", kot jetnika me po ulicah gnati peš ne sme, ker ni po predpisih opremljen ?. revolverjem, iti z menoj kot gresta dva znanca ne sme, ker sem juz jetnik itd. itd.
Moral sem kar jaz dati naredjenje: Lepo ?■ menoj, greva kot znancu, oba le do ječe, sam nuj pa gre v videničko bolnico javit, da sem belgrujskega zdravljenja sit ter da sem se lepo vrnil u haps. Prav srečno sva prišla do ječe, jaz. vanjo, orožnik pa z mojim sporočilom naprej. Dobro sem rešil vso zadevo, saj me ni prišel nazaj klicat, naj grem v bolnico. Mislim, da mož. še sedaj dobro ve kako je prePamaljal naredjenje. ko je vodil slovenskega duhovnika po belgrajskih bolnicah.
Moji jetniški tovariši seveda so mislili, da so lepo zdravim v bolnici, kar malo zavidali so ini, ker sem iz jetniške enoličnosti prišel malo v prostost. Kako začudeno me pogledajo, ko pri romam nazaj. Koliko smeha, ko jim popišem svojo odisejado.
V ječi sem naletel tudi na jetniškega zdravnika, ki me je v bolnico poslal. „Bože, Bože" je klical, ko tudi njemu popišem svojo zgodbo iu kur križal se je. kot ima Srbijanec navado, če se mu dogodi kuj izredno čudnega.
Rad bi bil videl, da bi tudi na drž. sodišču zvedeli, kako sijajno se je obneslo moje zdravljenje. Pa sem si mislil, s pritožbo ne bom nič dosegel, zato se v sedem, popišem vse kar moč živo svoje dogodivščine na opazovalnici, v vide-nički bolnici ter naslovim pismo na Prevzviše-nega. Seveda sem se zavedal, da bo pismo cenzura zadržala. Prav sem sodil. Čez kak teden pride dr. Farkaš, pa mi pruvi:.. Vašega pisma nisem odposlal, tako se ne piše." Naredim se nevednega, češ, da ne vem katero pismo misli. Lepo mi razloži, da pismo na škofa. Na to jaz: ..Kar sem pisal je le gola resnica, če je bridka ni moja krivda." Zahtevam, da pismo odpošlje, na kar on: ..Ne, ker bi se takoj v Ljubljani zvedelo, kako je bilo." Dobro, si mislim, stvar je tudi sodišču neprijetna, morda se bo sedaj kaj zboljšalo.
Uspeh se je pokazal, čez kakih u dni, je prišel nov ukaz, da grem v bolnico. Tudi sedaj ni šlo gladko, trikrat so me odklonili v bolnici — češ du ni prostora, v resnici pa le radi orožniku, ki bi me moral v bolnici stražiti. A sedaj sem bil že posvečen v razne skrivnosti bolniških naredjenj. Ze pri prvi ponovni poti v bolnico, sem si preskrbel hitro rešitev, če bi mi zopet imelo doleteti kaj takega kot prvič na opazovalnici.
Ko so me trikrat v bolnici odklonili, sem šel nu drž. sodišče, javil tam, da se zopet zbir: snov za podobno pismo kot je bilo ono na Prevzvišenega in da se mi čudno zdi, da se nihče v bolnici nič ne zmeni za ukaze sodišča. Dr. l-arkašu je bila vsa stvar neprijetna, zagotovi! mi je. da sedaj pridem gotovo v bolnico, če drugače ne, pa s posredovunjem ministrstva za narodno zdravje.
Sedaj pa je šlo — še predno se vrneva z orožnikom v ječo me je že čakalo obvestilo — takoj v bolnico — naredjenje, da se ne sprejme bolnika z orožniško stražo — je padlo.
Bil sem dober teden v bolnici, kjer je bilo prav prijetno, dobil sem celo lepo sobo, skrbno zdravniško preiskavo, predvsem pa več prostega gibanja. Čez teden pa mi prinese orožnik — dobra hercegovska duša — tudi sam ves vesel, meni veselo vest — da sem prost, da je konec mojega preiskovalnega zapora. Presedel sem 6 mesecev in I dan. zakaj pa še danes po 6 letih ne vem.
Treh srbskih besed prav gotovo ne bom nikoli pozabil: ,.1'osiiiatranje". ..upravna greš-ka" in ..naredjenje". Vse tri so mi neprijetno zagodle, spomin nanje je pa vendur lep.
(Konec.)
STRAIN 4 ■«-■»».■»••%--%■•%.■*► ».■».-».■*.•».
________----— »GORENJEC«
krompirja vrečo, da JenKovča pripelje, za piisl nbobov" in ..fliiiieatnv". /a pirhe pa iloin<>\, du prskiisiiiui vsi sekui jih pred popa, mojega očeta dom.
Tudi Tebi prijatelj mater so Ib pokopali in
Z njo dobrote njenih rok, ki so delile jih. kot njivu daje nam v jesen plodove kot sonce so nam bile. kot ogenj na ognjišču, matere .Slovenke, matere, ki vse so /vtvovale za blagor sina, ki gospod duhoven bo postal, Ni nam bilo sojeno, a morda lilo stokrat bolje bi. da smo v cerkvi Bogu slavo peli, kot pa da tavamo po Urnem svetu, po potu trnjevem in bregov ittun, kjer si raujavaino noge. — Še bolj srce ob laži. grdobiji in Kelimo si nazaj: ..Nazaj, nazaj v planinski raj" pod okrilje našega Grintavcu, Koči«-. Krvavca...
Iliju Lojze novinar. Jereb Mihu - odvetnik. 2niiiar Miha — duhovni oče in profesor Httrgar Jože diplomirani tehnik, Naglic Jože isto. vsi študentje ene vasi. ki šteje vsega H"> hiš so do l.'iz. kaj zmorejo matere naše!
O, kakšno pesem da Vam napiši' otrokovo srce, da vsaj delit hvaležnosti pokaže, da vidijo
ljudje Vaše trpljenje, Vale življenje matere Slovenske?!
Spomlad se budi... \ Vaših srcih naj v/planiti ogenj ljubezni do Vaših mater otroci far« cerkljanske, v požur. ki ves svet naj objema, du jim vsaj na m način povrnemo / ljubeznijo malo za njihov veliki trud, da ljubimo in druge učimo ljubili domučo grudo, da v srcih slnven.-kh otrok vžgenio plamen ljubezne svete do zemlje domače, ki naj v »rcih tli - - do koncu dni. ..
O. F. O. =-R A IM «J
K
H. J.:
POT PLEMENITIH ŠPORTOV, POT NAŠEGA NARODNEGA OZDRAVLJENJA.
(Dulje)
Slovenci nismo osumljen narod v tem pogledu. Tudi predniki današnje vzorne in nupred dne finske generacije so pred desetletji živeli sličen narodni moment. Tudi njim je grozil narodov samomor v alkoholu. Toda v narodu samem so se še v pravem času zbudile zdrave njegove sile. ki so našle izruzu v dejanjih narodnih mož, pedagogov in mladinskih voditeljev, športnikov, ki so zu narodovo srečnejšo bodočnost pričeli z najširšim sistematičnim smotrnim zdravljenjem. V ta namen so uporabili najučinkovitejši sodobni način vzgajanja mladine v pristni morali plemenitih športov, ki se je praktično izkazala kot najuspešnejši narodni zdravnik. V dobi vztrajnega vzgajanja so finski narodni športni pedagogi prerodili narod. Vzgojili so današnji rod nordijcev. ki s svojo mladino triumfira nad vsemi narodi sveta, z edinstvenim športnimi uspehi, ki so končni izraz harmonije celega človeka, vzrust-lega in vodenega po sumi. originalni športni morali plemenitih športov, brez. primesi drugih pomožnih faktorjev, ki se je že sama kot taka praktično izkazala za najboljšo vzgojiteljico in preporoditeljico narodov. Finci so tako s svojim narodnim športnim življenjem dokazali vso vzvišenost športne ideje.
Vsej naši današnji mladini pu ta vrednost življenja v taki meti še ni povsem znana, ker ji še ni podana, zato v narodu še ni doživeta in še ne ocenjena. Zato pri nas pravo športno življenje kot je želeti, še dolgo ne bo zuživelo v narodu!
Slovenske mladinske organizacije F. O. pa vodi poleg čiste originalne športne morale, še katoliška morala. Slednja daje temu moderne-nemii načinu vzgajanja narodov značilno toplotno izpopolnjujočo vsebino v značaju občega bratstva do drugih narodov in vzgaja s svojim namenom vzgajanja - občestveno! S tem dopolnjujejo naše katoliške organizacije, samo originalno športno metodo vzgajanja tako kot teži naša narodna duša. ki jo oblikuje po svoje, povsem originalno, kakor morda pri nobenem drugem narodu. Katoliška morala je osnovn naših organizacij, je naše vodilo, je naš originalni narodni Slovenski dodatek k sodobnemu načina
športnega vzgajanja narodov, ki pa se popolnoma ujema z jedrom športnega poslanstva svetu, ki je tudi občestveii, kakor je občestvenu misija katoliške Cerkve.
Tako imata katoliška in športna misija tudi v jedru svojega, hotenja skupno vzvišeno potezo, v enem glavnih njihovih načel - skupno po!. Znto moreta Živeti v čistem krščnn. narodu, kakor smo Slovenci, \ naši narodovi duši - v popolnem medsebojnem sinilo jo/nem rtunierju.
Brez dvoma pa bo na čelu vseh organizacij v narodnem preporodu vršila Z. I'. O. s svojimi I. O. v narodu odločilno preporodu0 delo. ker ima najsilnejši vpliv na narod, radi svoje jako-sti v razčlenjenosti in v količni pripadnosti v Ideji. Njeni I'. <1 so prerojeni in prežeti / novim duhom dela za narod. Poklicali so še z večjo silo v udejstvovanje vse tisto popularno plemenito delo za narod, ki ga je vršil bivši ..Orel".
Program Z. P, O. je vekovit program naših narodnih preiskušenih mladinskih voditeljev, ki so na podlagi bogatih 'ustnih izkušenj in po Študiju sodobnih tujerodnih vzgojnih metod, iz teh elementov osnovali in poklicali v življenje - naš katoliško športni mladinski narodni program vzgoje mladine, ki popolnoma odgovarja duhu sedanjosti. Sleherni Slovenec more zato s popolnim /.»upanjem pričakovati, po tem srečnem porodu našega novega narodnega življe-nu - naše narodno vstajenje - iz temine sedanje dobe. v katero je bi! vržen.
Obleke za prvoobhajance, športne obleke, vsakovrstno manufaktnrno blago, klobuke in srajce Vam nudi
Albin Jazbec v Kranju
ŠPORT
MEDNARODNE STRELSKE TERME. Na binkoštuo nedeljo so bil« v Ljubljani kvalifikacijske strelske tekme zu udeležbo naših najboljših strelcev nu mednarodni tekmi, ki bo prihodnje leto v Švici (Luzerii). Za tekmovanje se je prijavile iz ljubljanskega okrožju 6 strelcev, a so se teh izbirnih nedeljskih tekem udeležili le trije strelci. Posamezni rezultati so sledeči: 1.) Voj. referent Ločniškar Ilinko je dosegel 4-1 I točk. kapetan v p. Pet brane iz. Ljubljane 575 točk in kapetan Deretič ffija iz Ljubljane 55b točk. (>. Ločniškar je dosegel isto število točk kot leta 1952. drž. strelski prvak Markovič Ivan iz Beograda na dr/, tekmah. Ak,» vpoštevamo, da je najboljši strelec iz Kragujevca pri teh izbirnih tekmah dosegel le 5<)t) točk, je uspeh g. I.očniškarja gotovo časten in upamo, du se bo tudi pri nadaljnjih tekmah, ki bodo predvidoma v Mariboru. Zagrebu. Sarajevu in končno v R<n>s radii po ..gorenjsko odrezal".
DELAVSTVO
Skupina Zveze združenih delavcev v Šinart-tiein pri Kranju je v zadnjem času narastla na 50 članov. To se vidi. da je delavstvo Začelo resno misliti, kar se je pokazalo pri tako velikem napredku v zidu kratkem času. Tri tem gre pač zasluga našim nadvse agilnini, požrtvovalnim organizacijskim zaupnikom, ki tako neumorno delujejo v Šinai tinskem okraju. Želeti pa je še. du bi se tudi ono delavstvo, ki danes še stoji takorekoč ob struni v nekem ne/.aiipa IIju splošno do vseli organizacij, organiziralo v oni organizaciji, ki je delavska in ki res IhkV malemu človeku priboriti zaslužek, ki mu po božjih in naravnih zakonih pripada in to j, naša Zveza združenih delavcev, katera ne bori /. vsemi sredstvi za zboljšanje delavskega položaja. Zato se poziva vse ono neoi gan i/i rano bistvo, da sc poprime naše organizacije, ker b potom nje -i bo izvojevalo svoje pravice v podjetjih, \ skupnosti je moč!
Kotiček za čebelarje
Odbor čebelarske podružnice v Kranju je na svoji redni seji dne 21. maju l°5s sklenil in izdal glede uporabljanja društvenega čebelnjaka v  Baši ju sledeča:
s p I o š ii a navodila
za Uporabljanje društvenega čebelnjaka v I! a S I j u.
1. ) Pravico do uporabe društvenega čebelnjaka imajo izključno samo podružnični člani.
2. )   Vsak čebelar,  ki   namerava svoje čebele
postaviti v ta čebelnjak, mora tu predhodno -.poročiti z. navedbo števila in vrste panjev društvenemu gospodarju ali pa kateremu drugemu članu odbora, ki mora o tem čimprej obvestiti t č. društvenega gospodarja g. Luvreiičiča Ivana, trg. sotrndilika v trgovini .Kovina" v Klanju.
3. ) Od vsakega panja se določi stojnina in sicer za vsakokratno postavitev v čebelnjak:
za I A. Z, panj din 2,— za I kranjiča din  1.—
/a I panj drugih oblik in sistemov din I.-.
4.1 Stojnina se plača naprej iti jo je izročiti društvenemu gospodarju s prijavo.
5.) Vsak čebelar je pred odvozom svojih čebel dolžan obvestiti v se one čebelarje, ki imajo skupaj z njegovimi v enem predelkll čebelnjaka postavljene čebele, da sporazumno določijo dain,
kidaj se bodo čebele odpeljale. Vsako tozadevno drugačno ravnanje je škodljivo in se zaradi uhiainitve dobrega medsebojnega prijateljstva odločno prepoveduje.
d.) Saniolastne izpremenibe na društv. čebelnjaku so prepovedane. \ sak čel.elar. ako želi pri čebelnjaku kuj izpremeniti oz. preuredili, mora to sporočiti društv. gospodarju ali pa kateremu članu društv. odbora, da s,, to, ako je neobhodno potrebno. i/vrši / vednostjo d 1'tlštvenega odbora.
~.) Izpreinciiibe ali druge preuredbo na čebelnjaku, ki bi jih kateri od čebelarjev vkljub temu sam izvršil in katere bi se ugotovile kot neumestne in škodljive, se bodo dale popravili na njegove stroške.
S.| V čebelnjaku kakor tudi okoli njega je vsakega čebelarja dolžnost paziti na to. da bo vedno vladal vzoren  red in čistost.
').) Hoditi in posedati na travniku izven meje zemljišča, na katerem stoji čebelnjak, je v interesu dobrih odnošajev z. gospodarjem g. Ro-blekom Stankom strogo prepovedano.
10.) Dovoz čebel k čebelnjaku je dovoljen le po poti za vrtom posestnika g. Robleka Stanka, če pa hoče kdo peljati svoje čebele po vrtu. je dolžan vprašati za tozadevno dovoljenje gori   imenovanega lastnika,
7,a vsako besedo v m 'lih oglasih se plačaOSO D. Najmanjši znesek ie 6 Din
Važno! Modroce, otomune, spelne diva-
ne i. t. d. izdelate solidno in po nizki teni   BERNARD   MAKS, tapetnik
Nn skali 5 (v hiši p. šipicn). Krojaškega pomočnika in šiviljo — samo dobre moči sprejmem takoj. Sprejmem tudi vajenko kmečkih staršev. Salon Noblesse. Kranj, Tavčarjeva 16,
Prodam več panjev Žnidaršičev, praznih. I dir, Stra/išče 31?.
Pes. hud in dober čuvaj, volčjak 2 leti star. se proda. Cena 150.— din. Marjan Pollaki šmur-jetna gora.
Nova spalnica, šperana. ploskima orehova korenina. 10 komadov in kuhinjska oprava kompletna takoj nu prodaj, (ena \">0.— din. Mizarstvo ..Slogu"*, Struževo.
Hiša / velikim sadnim vrtom  naprodaj v Sv. \ albumi. Poi/.ve se v ŽupniSčtl v Smledniku.
Z L A T O
in srebro kupim po navišji ceni B    R A N G U S, KRANJ.
fstotuni se sprejme dobre zlatarje in vajence.
Iščem v Kranju večje skladišče ali shrambo za raznovrsten  material.  Peter  Kobul. Kranj.
Vina
;/ Centralne vinarne v Ljubljani, Fran-kopanska ulica 11. bodo zadovoljila Vaše pivce najbolj'
\   Kranju, dne 21. maja I95S.
I č. predsednik: Japelj Ivan. I. r.
t. č. tajnik: Ravnik, I. r.
t. č. gospodar: Lavrenčič Ivan, 1. r.
KOLESA
prvovrstnih znamk kakor: Stvria, VVesta, Bis-marek, Herkules, Meister, Triumph in še veliko drugih renomiranili znamk, kakor tudi rabljena kolesa damske iu moške dobite po zelo nizki ceni pri
LIPAR - CERKLJE
VELIKA IZBIRA!
Fotograf
ŠTEFAN ROVŠEK
Kranj Cojzova cesta 4. (pri pokopališču)
Priporoča se za vsa v fotografsko široko spadajoča dela
Naznanjam cenj. damam, da sem otvoril
nov damski salon
..Noblesse"
v Kranju, Tavčarjeva ul 16. (v hiši ge. Rus.
Izdelujem le prvovrstne dansko garderobo, kakor: kostume, plašče, obleke ter razna športna oblačila. Potrudil se bom, da boste zadovoljni z izdelavo in primerno cono. Sprejmem tudi popravila. - Se priporoča
Korinšek Ladislav, damski krojač.
Za ženine!
Za neveste!
Ure, zlatnina, in druga darila pri Ran^usu v Kranju se bodo dobila!
B. RAN6U8
zlatar in sodni cenilec v Kranju
I
(Ljudski dom) r. z. z n. z.
Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne položnice na razpolago
Hranilne v t o g e se obrestujejo po dogovoru in se izplačujejo v sak   čas  brez nanovejj.
Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje.
7j* urednika trt izdajatelja odeovarja Vertovšek Milna, v Kranja.
Tiska tiskarna Tiskovne?« rlrnitvn v Kranju