Največji liovemki dnevnik
-c ▼ Zed i njenih državah
Velja za vse leto . .. $3.50 Za pol leta......$2.00

The largest Slovenian daily 3 c in the United States:-
List slovenskih delavcev v Ameriki.
TKUBFOH: 2878 CORTLANDT.
Entered m Seoond-Ol&as Matter, September 21, 1903, at the Post Office si New York, K. Y, under the Act of Congress of March 3, 187f.
NO.
aiTEV. 26
NEW YORK, THURSDAY, JANUARY 31, 1918. — ČETRTEK, 31, JANUARJA. 1918.
Issued every day except Sundays and Legal Holidays. Qj S0,000 Readers |
TELEFON: 4687 CORTLANDT,
VOLUME XXVL — LETNIK XXVL
Izgredi v Nemčiji.
-ooo-
HINDENBURG SVAKI BERLINSKE STAVKARJE.
POL MILJONA NA STAVKI. — LISTI SO VSTAV- S LJENT. - POSTRELJENI DELAVCI. — SPOPAD BLIZU BERLINA. VELIKE VOJNE TOVARNE SO ZAPRLI. DELAVCI V KIELSKI LADJEDEL-j NIČI SO SE PRIDRUŽILI STAVKARJEM. — STAV-i KO VODIJO SOCJALISTIČNI VODITELJI. — FILIP SCHEIDEMANN IN HAASE STA STAVILA ZAHTE j VE NOTRANJEMU MINISTRSTVU. -ooo-
T m, 11 a i.- au»b ftie,t w i'h The jN«.t inh-». r at Xew Y.»rk. V. Y. «n Jan 31, 101 v s mpiirH tif the A«l of Oet<»ber «$, Ml?.
Amsterdam, :*0. januarja. — "Rheiniseh Westfali-sche Zeitung" v Ks^-nu, katere en izvod je prišel tu-sem. poroča, da j»> feldinaršal Hindenburg jx»svaril stavkarje v Berlinu. da naj takoj prenehajo z nemiri. Kakor pravi ta list, jim jo Hindenburg rekel, ds so Kili zapeljani ter je dodal:
—	Vsaka ura. katero izgubite, pomeni oslabljen je nem ke obrambe. Zakrivili ste zločin proti naši armadi ter izdajalsko dejanje proti svojim bratom v zakopih n
fronti.
Nemški oenzor je odredil, da prenehajo izhajati *R< Him r Tageblatt"Vonv:»i iiv" in "Berliner Post".
Poročilo pravi, da je bila izdana prepoved na te liste zaradi njihovega delovanja s stavkuj<M*ini delavstvom v Nemčiji.
London, 30. januarja. — Neko ]*>roeilo na Daily Express iz Ženeve pravi, da je prišlo do sj>opada med vojaki in stavkarji v nekem l»erlinskem predmestju in da je bilo mnogo oseb ubitih.
Porodilo dodatno pravi, da je vojaštvo na vee krajih ni hotelo streljati na stavkarje.
Haag, 30. januarja. — Danes se je nemška stavka razširila po Berlinu in po deželi.
►Stavkarji so imenovali osrednji odbor 500 .oseb. da organizira gibauje ter "aktivni odbor" .obstoječ iz desetih moških in ene Ženske.
Poleg tega so s** pridružili temu odboru še trije <"*la-ni manjšine in trije večine socialističnih strank. Pri pr-vih sta liaase in Ledebour, pri zadnjih pa Selieidemaim.
OUntr je ]>oslal deputaeijo delaveev in državnih poslancev k notranjemu ministru Wallrafu, ml katerega so zahtevali, da prekliče odred l>o, ki prepoveduje javna zborovanja, toda Wallraf iii hotel sprejeti delareev, eeš, da «l<»v««li samo državnim poslancem, da smejo priti k njemu.
Odbor pa ni hotel tega pogoja.
BerlinsRa "Yossisehe Zeitung" pravi danes zjutraj, da so vee raj zastavkali vsi delavei v ladjedelnici Vulkan v Hamburgu. Korakali so skozi mesto in so se zbrali v dvorani trgovske zadruge, kjer so imeli zelo burno sejo. Njihova poglavitna zahteva je bila boljša hrana,
Zastavkali so tudi vsi delavci v Kielu, tudi oni v državni ladjedelnici.
"Tairoblatt" pravi, da je voditelj avstrijskih socjali-st4»v dr. Eilenbogen prišel v Berlin, kjer se l>o posvetoval z voditelji nemških socjalistov.
Pri d kratkim so priredili javna zborovanja po celi llavaoki in na velikem zborovanju v Nuerenbergu se je sklenilo med delavsko zvezo in stranko soejalnih demokratov, da st* stavkarsko gibanje izvede skupno.
Dan* s se j« vdeležilo javnega zborovanja v Ntieren-lu-rgu To ti>«h- osi-b: zahtevali so ustavne izpremembe na Havarskem in -o izjavili, da je stavka v prvi vrsti v prilog pruskih delaskih zahtev za volilne reforme ter vpeljavo enake volilne pravice za moške in za ženske.
I>au«*s zvečer ob šestih se ima na Bavarskem zopet prnVti z delom.
Curih, 30. januarja. — Xo* jalistieni list "Vor-waerfs" naznanja, da je število berlinskih stavkarjev na-rastlo in da so (»ostali l>olj odločni. Vladi so iiosl&li ultimat um. v katerem so sledeče poglavitne zahteve:
1. — Hitri sklep splošnega miru brez odškodnine in brez aneksij.
-	Vdeležbn delavskih delegatov vseh dežel pri mirovnih pogajanjih.
». Izl>oljšanje živilsk«* situacije z boljšo razdelitvijo.
4.	— Takojšnje prenehanje obsednega stanja ter zo-l**11? vlM*Uava javnih zborovanj, katera so prepovedale vojaške oblasti.
5.	- Opustitev inilitarizacijc vojnih tovarn.	« — Takojšnji izpust političnih jetnikov.
T. - Temeljita demokratizacija državne uprave.
H. — Vpeljava enake splošne direktne tajne volilne
j »rjfvice.
London, januarja. — Neko poročilo na "Morning Post" iz Stoekholma pravi:	~ \
"Brzojavka iz Kodanja v Stockholm na Politiken poroča, da so izbruhnili remi upori ▼ mornarici v Kielu in v mnogih polk* na vzhodni fronti.
V zadnjem slučaju so vojaki postrelili mnogo čast aikov, med njimi tudi enega generala."
_ „ . ....... * . ,.„..' -
Iz Avstro-Ogrske,
_
j Avstrijski zunanji minister s« z j vse pilo zavzema za m'r. — Avstri-— vazilka Nemčije. j
------I
Trn«- translation filed with the post ; , master at XYurfc. V. V. od Jan. 31. i 1!»1S. as required by the Act of October 6. 1917.	|
London, Angli.ia. 30. januarji; j ! v* !.mrtnn«kih ofieiclnih li»iriSi ■ prevajaj«* laiu-tijo. >la je jU'ipruv-|lj»'n jrrof t'ernin skleniti mir, samo «'••■ bi m a hi In rnopjoV. Avstriji*, s* pa hoji dveh stvareh: da bi .m* rii^kif revoiueija ne ]>onovDa v dvojni obliki na avstrijskem r>-žemijn. hoji ;»a tudi Nemčije, napram k.ii»-tt -t"ji Avstrija v razmerju najemnika. P red no bo Avstrija prosila za mir. ha moral nastati nevaren prelom.
Z oziroma na Nemeijo je jasno, da je tam socialni položaj zelo nevaren. V Xemeiji so različne bolezni, v prvi vr>t i pa prevladujejo razne zivenc bolezni.
Herlinska Post, ki razpravlja < situaciji, pravi, da lioee so«- jali-stična manjšina zadobiti v Nemčiji kontrolo ter naščuvati ljudske mase preti avtoritetam.
Cenzor je prepovedal objavit* vsebino IToffmanove^a govora v pru-ki zbornici iti vsebino Lede bo.njeveirrt irovttra v iajh<ta^n.
London, Anglija, 30. januarja. Zelo veliko senzaeijo je povzročil v Londonu članek v 'Daily Tele-p-rapbu". katerega mu je poslal njegov li i-lamski dopisnik, čia nek dokazuje, da sta se avstrijska in angleška vlada pogajali.
Poročilo se plaši:
Z czirom na poročilo iz Curih i je jrrof Cerniu prevzel naiojro mi-rovnrga posredovalca med Nemči-^ in zavezniki, še preilno je imel govor, v katerem je pojasnil m? rov ne pogoje.
On je vodil aktivna pogajanja v &viei in je hotel doznati, čo b.»-sta Amerika in Velika Britanija sprejeli avstrijske mirovne pogoje.
Papež v stiski
True tiftii&Iation filed with the post nm-ster at Xew York. X. Y. cn Jan. 31, IU18, as required by the Act of October 6, lftlT.
Eim, Italija, januarja. — Imenovan ho mednarodni odbor, ki ho uredil vatikanske finance, o •caterih poroča papežev tajnik, kardinal Gasparri, da nahajajo v irflostuem stanju. Sestavljen ho odbor, ki bo imel naloeo izde'ati načrt, kako bi se dobili dohodki uko mogoče potom nabiranja, ki bi biio razširjeno po celem svetu. V ta odbor bo najbrže tmenovsii tudi Thomas F. Ry«c iz Ne-\v York a.	,
Običajni vatikanski dohodki, ki >o prihajali iz Mehike, Belgije,! Frane Avstrije in Združenih driav, »o se zmanjšali ali pa eel o prenehali vsled vojnih razmer. Oh-ene.n pa papež potroši vsak cnui na ti^.C^ dolarjev v vojno iobro-deinc namene; pošilja hrano in •">-oleko vojnim ujetnikom v Nemčiji in .Avstriji V veliki množini so i/ mnogih dežel prišle v Vntikan pr anje za pomoč.
Pod sedanjim sistemom finančne administracije posluje papež kot zakiadničar Vat kana. V svojem uradu ima blagajno, v kateri hrani zneske, ki se imajo razde!i-iiti. Kadar je blagajna prazna, je sve'i Oče dejansko bankerot. ---i
BrnimhI uratajto m bs "Glas Nan-mmitHH alvrmld Amfli v Zdrv |
Prihodnji nabori.
---
Prihodnji nzbon so odvisni od dogodkov v Franciji. — Poklicani bodo 211etni in izvežbani delavci.
True translation fiie<i with the post Ulster hi Xew York. X. Y. ou Jan. 31. IMS, as required bv the Act of October li, 1917.
Washington, D. <:.. 30. jan. —
Senatni odbor za vojaške zadeve je danes sklenil, da pripoioča. dix sprejme senat re^>lueijo. kater«* je stavi! senator Chamberlain rn ki zaliteva registracijo za voj^-: iiio vs« li mladeniie.v, k.1 so po zfid.nji reui-.!raciji :">. junija d-f-^egli 21. it t g. kakor tudi. da se j do\v,ii predsedniku, da pokliče ^ vojno službo izkušene izvedenee v industriji ali pa poljedelstvu ! Ube resohieiji hodite juiri predloženi v senatu in se !>o zali 11 va-lo, da se takoj o teni razpravlja.
Sinoči je vojni tajnik Baker izjavi!, da je povečanje- armad, nad sedanjo silo oetvisno od faktorjev J kakor so do^edki na bojišču in prevoaie okoJisčinO. Rekel je. da vojni deoai tn.ent ;e ni določil dneva za prihodnji nabor; določil ni niti, koliko mož se- bo vpo kliealo. Ko je Baker senatnemu odboru včeraj govoril, da bodo Združene dizave začetkom tega lela tmeie v Franeiji miljou mož in da i»i se jih lahko prepeljalo v vsem poldrug mi!jon čez ocean, ako bi -ie mo^le dobiti ladje za prevažanje, je omeiiil tudi divizije v vežhališčjh in one. ki »e že nahajajo v Evropi. Prihodnji dogodki h«.do odločili, koliko doda-t-nili čet bo še poslalo.
Vf»jni tajnik je danes jasno izpovedal, da bo vladna oblast »klicati več mož ruzun reeerv izčrjja-na in da Ijo treba novega dovoljenja konirresa, ako bodo dogodki pokazali, da bo potrebno vpoklica t i več vojaštva k«»t pol mj-Ijona.
General Crowder je izjavil, da bi resolucija, da se vpokliče j o mladeniči, ki so izza 5. junija dosegli 21. leto. d<n3ala armadi pol miljona mož, kar bi povečalo armado do 2 miljona mož.
Senator Weeks je vprašal geno-rala Crowderja. ako smatra za priporočljivo, da bi bili v registraciji vključeni tudi mladeniči po 20 let. tako da bi bili takoj pri rokah, brez nadaljne registracije, kakorhitro bi dosegli 21. leto. General se je s tem načrtoai strinjal.
General je pojasnil, da bodo po dosedanjih odredbah po vseli o-krajiii Združenih držav najprej vpoklicani mladeniči prvega razreda, predno bodo dotaknjeni o-stall -srirje razredi.
Vojne vesti.
True translation filed with the post mastt-r at Xew York, X. Y. on Jan. 31, 1018. as required by the Act of October 6, 1917.
Pariz. Francija. o0. januarja. — Obe j^rileriji sta bili zelo aktivn. v okolici Miette na fronti m .i 7.doni f auricres in Woevre. V na-zsd«5je imenovanjem kraju je bi1 sovražni napad severno od S^ieh"-prey brc/ vsakega uspeha.
London, Anglija. 30. januarja č?inoei je ena naša patrola uspešno naskočila nemško postojanko severovzhodno od Havrin eonr4a ter je ali pobila ali pa vjela sovražno garnizijo. Prizadetih je -bilo sovražniku še več izguh v pa-troinih spopadih v bližini Bullc-courta. kjer smo vplenlli tudi eno strojno puško.
Nemško-ameriške ladje.
16 prejšnj h nemških l^džj prevaža ameriške dete. — Prišle so že v Francijo. — Med njimi ie tndi veliki "Vate.-land".
Trne translation filed with the posr j master at New York, X. Y. on Jan. 31. ■ 1^18, as required by the Act of October G, 1917.
Z ameriško armado v Franciji,
30. januarja. — Danes se je obja vilo. da skupna tonaža prejšnjih nemških ladij, ki so pripravljene za >'u/.i»n na morju in ki povečini h v >zijo maierijal ni vojaštvo v Francijo, znaša približno 500,000.
Me 1 številom onih, ki so že varno prišle v pristanišča entetnih zaveznikov, je tudi 1 Leviathan prej * * Vaterland in lii drug.h največjih neonskih, ladij. Ti poda ki kažejo napačna nemška zatrdila ; zaradi tejja je objava teh in formacij dovoljena.
Ti po lat ki ^o se oblastveno izdali. da ^e fh'ka/e. 'la je Nemčija premišljeno izdajala napačna poroči- j la. da bi pred svojim narodom zmanjšala pomoč, ki jo dobivajo en t c tu i zavezniki od tega b rodovja m da bi vstvarili neopravičeno zaupanje v nemške pinlmorske čolne, i led prejšninu nemškimi liaimiki ki so f»rišli v pristanišča ent^ntnih zaveznikov, so sledeči:
Covington (prej Cineinnatti>. America (Amerika\ President Grant, President Linton, Powhr.-tan (Hamburg), Madawaska (K<w*-: nig Wilhelm II.), George Washington, .Mount Vernon (Krot. rinpzessin Caecvle), Agamemnon (Kaiser W'ilhehu II.), Aeolus (t;r«»>-**r Kurfuerst), Mercury (Barbaro^sa). Pokaliontas (Priii-I eess Irene», Huron (Friedtieh d^f-(iro^s^). Von Steuben (Kronprin>. Wilhelm, in De Kalb (Prinz Kite!
Ft iedrich>.
-
Nemci in Belgija.
True translation filed with the pofct' master at Xew York, X. Y. on Jan. 31. 11 >18, as required by the Act ot October ti, 1917.
i _ _	^	I
i London, Anglija. 30. januarja.
Iz poročil nekaterih poročevalcev je razvidno, da s. Nemčija, ki je izgubila vse upanje, da bi obdržala Belgijo, na vse načine prizadc va, deželo popolnoma oropati in uničiti narod. Antvverpen je eno izmed mest. ki so največ pretrpela.
Neme i si v prvi vrsti priaadeva. jo uničiti vse naprave v pristanišču, ki je prej tekmovalo z nemškimi pristanišči.
Že pred več meseci so nemšk.> oblasti prepovedale pod strogimi kaznimi vsako ribarjenje in vožnjo po reki. Posledica tega je, da je ;s*ruga dolenjega teka reke Selde pokrita s peskom. Vse naprave v j pristanišču so uničene. Dve leti poprav in dela je potrebno, da za-1 vladajo v pristanišču normalne razmere.	i
Po celi Belgiji so vzeli iz hotelov, prenočišč in zavodov vse platnene odeje in žimniee. x^rebival-eeia ni dovoljeno imeti volno. Namesto volne jim dovoljujejo neko nadomestilo, napravljeno iz mor-i ske trave.
Veliko električno tovarno, zna nd ped imenom 1 Eseaut, so oro-, pali vseh strojev ter j.h prepeljali v neko nemško tovarno.
Dunajska iitnica je pogorela.
Trne translation filed with the poet' master at Xew York, X. Y. on Jan. 81. 1818, as required by the Act of October «. 1917.
London, Anglija. 30. januarja. Kakor pravi neko dunajsko poro-čilo preko Amsterdama na "Exchange Telegraph", se nahaja iitnica dunajskega mesta v piame-ih. Revoluejonarji so na sumu, so podtaknili ogenj.
Amsterdam* Nizozemsko, 30. januarja. — Berlinski " Vorwaerts* pravi, da je največji mlin za moko v Kaiser Ebersdorfu, v okol'ei On- ' naja, \ Soboto pogorel. Cnienno je vse >ito, moka in stroji. Mlin jc bil zelo velike važno«ti pr< zabr- i Zanju Dunaja.	|
Cena vojno-varčevalnih znamk za mesec februar in marc.
FEBRUAR:
ta mumkM $4.13, peto certifikat i ivajMtfakl mmlamš	mtm
MARC:
...... r., ^ -.4 ..............
Položaj v Rusiji.
--ooo-
BOLJSEVIKI SIRIJO BOJE PO RUSUI. — UKRAJINSKA VLADA JE RESIGNIRALA. — PRELOM Z j RUMUNSKO. — LUTSK JE ZAVZET. — BOLJŠEVI-
KI MORIJO DELAVCE V SIBIRIJI. -ooo--
•	True translation filed with the postmaster at Xew York. X. Y on Jan 31,
1918, as required by the Act of October 6, 1917.
London, 30. januarja. — Danes se poroča iz Pctro-:' grada in mest nevtralnih držav o kaotičnem položaju v Rusiji. Zadnji dogodki so sledeči:
. ' Ruska vlada je prekinila diplomatiene zveze z Ru-
munsko.	4
» "t
Rumunski ministrski predsednik Bratiano je resi-s^niral.
Čete ukrajinske Rade so porazile eno boljševiško ar made in se polastile Lutska.
Generalno miiiisti-stvo ukrajinske Rade je lesigni« ralo in sledili mu bodo soejalni revoluejonarji levice.
S pomočjo boljševikov je finski proletariat razglasil | revolucijo. Rdeča garda ima popolno oblast v glavnem 1 mestu Helsingforsu.
Švedske čete, ki so bile poslane na finsko im-jo, so se spopadle z rdečo gardo in možno je, da pride do švedskega posredovanja.
V	Tomsku v Sibiriji so boljseviške čete razbile sejo delavskih in vojaških delegatov in ubitih je bilo 72 oseb.
Poročilo o sponi med Rusijo in Rimiunsko ie prišlo potom pol uradnega časnikarskega urada v Pet'rogradu. j Poroča se, da se je odločilo za ta korak, ko se je pokazalo, da začasna aretacija nununskega poslanika v Petro^radu ni preprečila "ruimuiske ofenzive". t Domneva se. da se to nanaša na invazijo Besarabije /od strani rumunskih čet, kar pa so je zgodilo na pripro-■jšnjo besarabskega prebivalstva, da se prepreči anarhija.
To pa je samo začasno. \'eč bataljonov rdsC-e garde ^	P°Ikov boljševiskih čet je bilo poslanih, da se
ojačijo tamošnje ruske čete.
V	izjavi sovjeta narodnih komisarjev v Petrogi*adu se nahajajo glede Romunske sledeče odredbe:
Prvič: — Diplomatične zveze se pretrgao in rumun-ski zastopniki se izženo iz Rusije.
Drugič: — Rumunske rezerve zlata v Moskvi se za-plenijo; sovjet je odgovoren za to, da zlato hrani in ga
•	vrne rumuuskemu narodu.
| Tretjič: — Prejšnji vrhovni poveljnik na rumunski
•	fronti generalni poročnik Ščerbačev s«- razglasi kot upor-, P«>ti revoluciji in kot sovražnik naroda in je zaradi
tega brezpraven. —
I Zunauji minister L. Trocki je v sporočilu o tem od-i loku rekel pred kongresom sovjeta delavskih in vojaških ' delegatov, da je znašala rumunska zlata rezerva v Moskvi 1 miljardo 200 niiljonov rubljev (G00 miljonov dolarjev) in da so bili varuhi tega fonda aretirani, i Rumunsko poslaništvo je dobilo samo 10 ur odloga, da zapusti Petrograd; člani poslaništva }>odo opolnoči , odpotovali v Stockholm.
Z ozirom na resignacijo ministrskega predsednika ; Bratiano se poroča, da mu bo naslednik general Avare-» sclb bivši vojni minister, ki je nazadnje poveljeval ru-niunskim četam v Dobrudži.
To poročilo je prišlo iz Berlina.
Kako pravi neko brezžično poročilo iz Kijeva v Že-; novo v Švici, so boji pri Lutsku med boljševiško armado | m četami, ki so ostale lojalne ukrajinski Radi, trajali tri dni. Bitka je bila izvanredno vroča in na obeh straneh so bile velike izgube.
Aeroplani so Ukrajincem mnogo pripomogli do zma-
»ge;"~ i j Reuterjevo poročilo iz Petrograda pravi, da se ko-
|misat-ji ne bodo pogajali z ukrajinsko Rado in da drugega ne preostane, kot bojevati se toliko časa. dokler ne dobijo zmage ukrajinski delavski in vojaški zastopniki.
Po nekaterih informacijah iz Kodanja je odbor ruskih mornarjev imel sejo na krovu bojne ladje z zastopniki finske vlade, med njimi tudi premjer.
Mornarji so zahtevali, da se razpusti civilna garda, j Premjer je zahtevo odločno zavrni!, toda je zapustil zborovanje pod vtisosm. da se je dosegel sporazum.
Navzlic temu se je prihodnje jutro pričer napad rdeče garde, kateri so pomagali mornarji in pozneje so dobili popolno kontrolo nad glavnim mestom. Vsi zunanji konzuli so zapustili mesto.
- Narodni komisarji v Petrogradu so odločili, da ima vlada monopol nad zlatom. Zlati izdelki bodo konfiscira-ako se ne oddajo tekom enega meseca. Pozvane so cerkva, muzeji in drugi javni zavodi, da oddajo svoje zlate predmete državi na razpolago.
Washington, D. 0., 30. januarja. — Ameriški poslanik Morris v Stockholmu naznanja, da je bila kablska brzojavna črta z Rusijo pretrgana in da ne preostaja dru ga zveza s Petrogradom kot preko Perzije in Vladi vo-■ stoka,. Brzojavna zveza po suhem je pretrgana pri Ha-Iparandi, kabel pri^Viborgu.
"QLAS NARODA''
(Slovenian Dally.)
Owned and published by th*.	4
BLOVENIO PUBLISHING COMPANY
<a corporation.)
ntAVK fAKSI.K, Pr—tdeat.	LOOS BEXKPIK. Trttwrn.
Pta.« of HasUw-w of the corporation and addreeaes of shore ofHoerf: Wg<!ortliint *trv*t. Soroof> at Manhattan. Now lock City, X. I.	.
la «wto l»f» ja list m Amrtko ,Za celo leto ca mewto New York $5.00
la Cuua.Ja................... $3.30 Za pol leta m m*«to New Torte.. 3.00
Tm v- a.................... 2.00 7a »vtrt Wa ra mesto N«w York U0
Za - "t ■ ti .... .............. Pl OO Tm IfKizrmirtTQ za eelo leto...... COO
•	NAM« 'DA" lafaaja rmk »lan ItraemAl nedelj la praznikov.
-C L A H NARODA"
("Voire of the Peo|4e" • [win) every daj except Sunday* and BoUdaja
t»ob«.>rlptl«ai yearly >3.50.	«
Lioplal brea pu>lj<iaa in oweboonti ne prtobCnJejoL rv-nar aaJ ar litasoroll pnUlJatl po — Money Order. Prl apreoxvM kraja naročnikov pr<»>imo,.da ae nam tndl prejfinja MralSHe naEnant. da hitreje najdeno na«lomlka.
Doptaoai la poWlJutvam naredite ta naalov: -GLAS NARODA"
«2 r. r i.ndt St.. _New Tori City. |
__-r.-i.-«1.^ ■	«%>rf lwn<lt.	_|
Veliki zločin leta 1871.
-ooo-
Trot trat. ><ati«n filed vil* t be p»*» ms-n-r »t N«-w York. N. Y. r« J«t> 31. j jyih. aa require.! by t be Art uf «>-t..U-r U, J!il7.
Nn it i iznizito Liz in prikrinkiino laž. porojeno iz i okoliš, in in laž v velikem; laz. ki je vrjetnn in laž, ki jo
iMipuiilft. i . i BBS	|
lM%hko jt- <lolo«iti. v kamero kategorijo spada sUbot-m p« von Hertlinpa. tla predstavi Alzaeijo in Loia-ritr*k»» kot patrimonii HohenzollernceT.
Ta f?. ;iva *pada v kalepnrijo štupidnili laži. Thomas Carlvle, >jHi ijali^t v takih zadevah, l»i ne j>o-zdravii v on Hfrrlinga kot lažni ka prve velikosti, ki bi bil popolnoma kompetenten v vseh pokrajinah te umetnosti. V nemškem kanclerju ni zapaziti nobenejra sledu — ienija.
Xj» #»va neodkritospruofit jo le <xl zob naprej. On skn-a bili r»« *ram«iii a se mu posredi biti le neroden. Vsak šola iv« k, ki ima dostop do knjige tozadevne z trod o vine. Itca lahko zavru«-.
Hci-tlini* pravi, da s«* je Alzaeij oin Lotarinško. <*ltr-
_,. • i; * > o I N«'in«*ije, na nasilen iiarin povsem pravilno resta-
\ t iralo ali priklopih« Nemčiji jh» m»posta vnost i, ki je tra-' jala eelo stoh*tje.	•
Izjavil je:
Ko smo leta 1K70 zahtevali nazaj okraje, katere so nan* na kriminal« u način iztrjraii, ni bila to osvojitev tu-jej;a ozeml ja, temveč |k> praviei in poštenosti to. kar se imenuj«* danes disaneksija.
Oglejmo si stvar nekoliko natančneje. Vlzaeifa in Lotarinška obstajata iz treh delov, namreč, Loiarinški . prave Alzaeije in južne Alzaeije, ki^ob-' - a o/, mlje Mnehlhaus^n republike, prej zvezane s Švi-eo. ki ni bila nikdar — nemška.
V 14. »t«»letju	lotarinški vojvode in njih prista-l
ši i '»rili p--,l Franeozi pri Kr«**-y ter slMili devici Orleanski. kmtM-ki dekli« ! iz IjoTarinske.
!.< ta	^ )>r<»pa<loiii fevdalizma s«* je -priznal««
Meiz k«-? iiit«'irraleii del Franeije. Tekom treh stoletij inl i;, fek ni tn« -ja j« bila I»tarinska tako fran« »«ska k«»t — Normandija. I
\ a- i ja jc prišla iz srednjega veka razdeljena na niikt« -kopio ti ii;i."in. Našteti je bilo deset malih mestnih r**i»uMik o. Ilaltslmr/iini iim*!i Utrouije kot. družin-.. sk«» il*>m« u«- t. r o* isti na»-iii tu«ii vkdajolt princi Virt«'in-bur-Ur. lla«!^t»ske. l»tarinske in «»ni l^alatinata.
X »r« dnostni «luh. k.it ^a poznamo danes, ni bil živ t« r - • razlikovali ljudje- )>r« j po verskem iz|v)vedaiiju k«»t f«> narodnosti.	.	. .. !
S tem. <ia itneli ra.j>«' Frane i jo .ki je bila bolj tolerantna k«*t pa Habsbnržane. ki so rajse vla<bdi v pu-šeavi kot pa v deželi k krivoverskim prebivalstvom, bo se Alzii-ki protestanti ]>odali l«*ta lti?5ri Franeiji ter izjavili. da bodo od tedaj naprej — Francozi.
\e tekom enega stoletja, temveč tekom dveh in j>ol j»- bila velika Alzaeija francoska.	v H
Leta 17!>8 je priš«»l prostovoljni priklop samostojne republike Muehlhausen. I^tom ljudskega glasovanja, ki je bilo ])rv<». kar se jih je vršilo v Evropi, so prišli do sklepa, da se priklopi dežela francoski republiki.
Obe zadnji provinci sta p«jstali skoraj fanatično — francoski.	. - ; • g-
Proizvetlli sta Neva, Kellcimaima in Kleberja. V Parizu se nahaja trg des Vosg<ks, ki jc imenovan po Yo-gezih, prvi department Francije, ki je priznal novi red stvari.	Ž: ■ % •
f*o napoleonskih vojnah, ki so vstvarjale francosko republiko na hitro, ni nihče, niti Mettemich. niti požrešni, pruski kralj izjavljal, da sta Alzaeija in Lotarinška nem-j £ki. — Staro nemško cesarstvo je bilo mrtvo, in nihee ni niti sanjal o povspeševanju ideje, ki roji sedaj -po glavi Hertlinga, da je namreč Prusija bila in je še danes dedič papirnih naslovov starega nemškega cesarstva.
Cel ducat splošnih evropskih pogodb med državami je označeval Alzacijo-Lotarinško kot — francosko.
Goethe je študiral v Strassburgu pred poldrugim stoletjem, ter šel tja, kot piše, ker je smatral to mesto za središče — francoske kulture.	-
Nek avstrijski pesnik je govoril leta 1701 o AlzaČa-nih, da so bolj francoski kot so pa — Prfrižani j.
Preko Rena, kot je priznalo neštevihio Nemcev, se je nahajala Francija, ne le politično, temveč dejanski j Marka in-£DgeVsLiebkuecht in Bebel so označili to '
osvojitev kot skrajno zlobno, in fin gel Je celorekeT, da bi služil francoski armadi, da popravi to zlo.
Bismarck ni nikdar izjavil, da prinaša nazaj nemško ozemlje. Dokaz maršala Moltkeja je bil, da mora ime ti Nemčija strategično mejo ter ni nikdar zanikal razkosanja Francije.
Ko so alzaški poslanci v francoski skupščini leta 1871 protestirali proti odstopu obeh provinc, so izdali dokument. ki je .vreden naše deklaracije neodvisnosti. V njem se je glasilo:
— Mi izjavljamo še enkrat ničevim in nevaljavnim kompakt. s katerim se odloča glede nas brez našega dovoljenja.
Tri leta pozneje so jte province, dasiravno jih je b;lo na tisoče izgnanih iz dežele, izvolile 15 mož, ki so zahtevali v imenu svojega naroda pred nemškim državnim zborom ločitev od Nemčije.
Nemške vlade niso nikdar dejanski sprejeli.
Ko je kajzer leta 1913 pregledaval čete v Metzu, so bile zaprte vse oknice v mestu. Pričetkom sedanje vojne je govoril von Jagow o teli provincah kot o — obljudenih od sovražnika.
Nemčija je prebivalstvo teh dežel vedno smatrala za tujca in sovražnika. Izjava, da se je s tem nasiljem —| oprostilo brate, je očividna pot vara.
Leta 1870 so vrgli Nemci 200,000 granat v Strassburg razbili katedralo ter ubili 2,000 civilistov.
Vse to gotovo niso dejanja oproščen j a bratov.
številno Alzaeanov govori nemško narečje, vendar |pa ima Švica tri jezike in je kljub temu en naod. V Vz-hodni Belgiji govore francosko, v zapadni pa flamski, — vendar pa ni vsled tega prvo ozemlje francosko, drugo pa nizozemsko.
Amerikanei govore angleško, a to ne daja John Bul-111 nobene pravice do Amerike.
Večina dežel Južne Amerike govori španski, a — Čile je i'ile in Argentina je — Argentina!
Nikake večje vrednosti niso dokazi, temelječi na plemenskem izvoru. Kajti Anglija je Anglija in Nizozemska Nizozemska kljub germanskemu izvoru prebivalstva.
Narod se rodi iz narodne zavednosti ter skupnosti ciljev in želja.
Glede kolonistov iz Nemčije, katere so uvedli v Al-zaeijo, in ki naj bi odločili pripadnost provinc, naj bi kancler obudil spomin v brzojavki kajzerja na Pavla Krue-gerja, ko so se Transvalci upirali naporom bistveno različnemu Johanesburgu. da bi obvladali bursko deželo.
Priznati Alzacijo in Lotarinško Nemčiji, bi ne bilo le proti zgodovinski pravici, temveč bi pomenilo tako priznanje oslabljenje temeljev bodočega miru. pri katerem j«* Amerika bistveno interesirana.
Spomin na veliko krivico bi ležal med Nemčijo ter preprečeval razvoj resnično prijateljskih razmer med o-bema narodoma.
-ooo--
Dopisi
ooo ■
I	Brooklyn, N. Y.
Redko k«lo se oglasi lz te nase - nve naselbine. O delavskih razmerah. iivlj»-uj« iit delu ne !muu ranoffo e««voril. kajti vst- je bolj vlabo. De;o d«»bile s težavo. kd<«r sra pa ima. se držL
Ubrala nas je zelo huda zimi. . CKira burja vedno bolj neusmiljeno pilia in kar nore odnehati.
januarja sem sk»s-:l v sakonfcki jarem z go;pieo Alarij«« 1'uil. Veaelja je bilo dovolj. **le-•<anja in vriskanja ni manjkalo. V teh mizlih ea>lii je zakoniki jarem b«»Ij prijeten, kot pa pečlar-ski stan. Ko izdaj pridem domov. j iti je srce radostno in večerja pripravljena.	L. Šimee.
Farrell, Pa.
V tukajšnji naselbini se je pričela akcija za vs t an o vite v Slovenskega Doma. Do s^laj smo imeii dom, ki je bil last članov drultva sv. Barbare. Clan-st vo je sprevidelo, da je ta naš dom pretesni; mladina pa raste, naselbina se veča m tako -nas je vsak dan več.
Dne 9. dec. m. 1. se je sprožila misel, da bi si Slovenci postavili svoj skupni dom, ki bi odgovarja! vsem našim razmeram. Društvo je svoj stari dom razpolovilo tako, da imajo člani društva sv. Barbare vsak po $25 delnico, v novem domu pa se jim šleje kot blagajna društva sv. Barbare; torej imajo nad $600 iz starega doma, ki je last članstva, $150 pa ima društvo sv. Barbare kot delnico v novem domu kakor posojen j denar na oodsrtotne obresti. S tem i je postavljen temelj tej naši novi »tavbi, ki ji želimo, da bi se uresničila.
Dne 27. januarja se je vršila prva seja ter se napravilo nekaj pravil, ki naj bi odgovarjala
I vsem delničarjem kot začasna uprava. Na tej seji se je sklenilo sledeče:
1.	Delničarji so lahko vsi Slovenci v tukajšnji okolici brez razlike mišljenja, vere in stanu.
2.	Delnice se naj prodajajo društvom brez razlike, kateri jednoti , Debliee se prodajajo po $25 in
več jih ne dobi noben kakor za
3. Prostovoljni darovi se hva e lei.no sprejemajo i»b vsaki priliki h Zato pobirajiiio prispevke v ko ». rist i!.u*-«?a doma. e Prvo javno glavno zl»orovanj« ,_ vrši dne 24. februarja v sta r<in demu. Pridite vsakdo i>. 'iihko govoril iu prosto izrazi [_ -»voje misli.
Naj o t<-m za enkrat zadostuje v K«» bo vs*i ta stvar v polnem tiru 0 se bo obširnejše i>oročalo.
H<g.-iki, temelj je postavljen • torej visi na skupno delo! Zrno dc j. nia pogača, kamen do kameni palača.
Izvoljen je bil sledeč-i odbor j. John Šuštareie, predsednik, An ton Valentinčič, tajnik. Jak. Per šin, blagajnik.
j Kdor hoče dobiti kaka pojasni la, naj se obrne na odbor, ki mi l" bo rad ustregel. Kdor pa hoč< l~ kaj darovati, pa tudi lahko prine Ll se; vsak najmanjši da/ bo hva a ležno sprejet. Rojaki, podpirajtt l" to akcijo vsi; nobeden ne sme po j dirati tega važnega koraka
Vsem delničarjem lep pozdrav Frank J. Kramar.
a
Wheatland, Pa.
Vedno čitam dopise od vseh l" krajev širne Amerike, ali nisen
0	ga še čital iz našega mesteca. Tu kaj je sedem slovenskih držin tei
v ne'«-aj samcev in vsi smo zvesti či
1	tatelji "Glas Naroda".
Kar se tiče dela, je še dobro, kei
" «o naši bossi tako dobri, da pra ? _
vijo • 'Sunday fto 'wdrfc, 31M<fay stay home." (V nedeljo se ne dela, v ponedeljek otstanite doma.) P^ saj itak malo na to, ker tukaj je taka zima, dii človeku vse kosti pre m raz i, p red no pride do tovarne, ker smo bolj oddaljeni. | Kar nas je samcev, vedno pričakujemo. kdaj nas pokliče Stric Sam. Pa saj radi gremo, bomo vsaj kak dopis pisali, ker drugi so že pozabili; ali so tako z delom obloženi, ali kaj. Prej. ko so bile znamke po 2 centa se je še kateri oglasil, zdaj pa. ku so po 3 cente, pa molče.
Naj zadostuje za enkrat. Ce bo dobrodošel, pa drugič kaj več. Pozdravljam vse čltatelje in črtat e-ljice "Glas Naroda", posebno pa vojake v Camp Sherman, O.
Frank Speck-
Barberton, Ohio.
Ker imamo sedaj vsak ponedeljek počitnice in ne delamo, imam čas. da se tudi jaz oglasioiu
Kakor razvidite, delamo po pet dni na teden in komaj toliko zaslužimo. da se preživimo pri tej neznosni draginji. Tudi imamo res pravo sibirsko zimo.
Dne 20. januarja smo imeli velik požar. Pogorela je velika dvonadstropna hiša, last Sever Pipe Company, znana pod imeaaom Sever Pipe Hotel. V tem poslopju so stanovali sami črnci, ki delajo pri omenjeni družbi. : "Dne 2. februarja imamo veliko maškaradno veselico v korist Slovenskega Doma. Igrala bo slovenska godba. Najlepša niaŠka dobi darilo v zlatu, najgrša $2 \ isrebru. Torej pcJ .or, maske t
Vsem rojakom in rojakinjam % Barbertouu in okolici kličem: Na veselo svidelije na maškaradni veselici dne 2. februarja!
Vse slovenske ujetnike v Italiji prosim, da mi sporoče, če je kateremu znano, kje se nahaja moje žene brat Ivan Plotnar, doma L? Studenca pri Igu pri Ljubljani J ali pa se naj sam oglasi, če mn pride ta dopis v roke, na spod a t navedeni naslov.
Martin Ponikvar. 515 Van St.. Barberton, Ohio T\ S. America.
East Palestine, Ohio.
Ker je le malokrat ali skoraj nikoli videti kak dopis iz našt male naselbine v	Palestine
bo kdo Izmed rojakov nu*lil, di
POZOR ROJAKI!
^^^^^	Na jasi>e>nej€
JB^^^ja mazilo za žeuske ]H la*e. kakor tmll w možke brke .A JT in brado. OJ t**-^'a mazila zra-MHIRf ste jo T Gtlh te-jBwj^^gSBp dnlb krasni go-| Ti'^f^gt	"ti in dolei la^je
kakor tudi mo-£kim kra>ni brki in brada ln ne budo u>li«i>lali in «r-ivelL Revmatizem. kosti-U»l ali trganje v rokah. n<>£ah in v križa, v obrnili «lneb popolnoma ozdravim. rane opekline, bule. ture. kraste in srinte. potne nose, kurja očeta, ozebline v i«ar dnevih jtopolnoma f«lsjranim. K«lor bi moje xdrarllo brez usjieha ral>il mu jamčim tu $5.00. PlSite takoj I*t cenik, ki ^a tak<»j pf^ijem zastonj.
Krasni žepu! KOLEDAR za leto leto 1918. pošljite 4 cente za poštnino.
k JAKOB WAHČIČ,
670S Bonna Ave_ Cleveland, Ohio.
Ako ^e bolni,
obiščite najbo-1 j šega špeci-j alia ta za mo-ške bolezni
Mi imamo najboljše opremljene X-žarke in druge priprave; rabimo svoje dr^gerije; imamo prof. Erlichov 606 zorer zastrupi jenje krvi. Ako trpite od slabosti, revmatizmn, bolečine v križu, želodcu, mehurju, ali zastarale bolezni, ki jih drugi zdravniki nI-so ozdravili, pridite na prosto preiskavo in nasvet. EUROPEAN MEDICAL OFFICE 311 SmithfieM St., nasproti pošte PITTSBURGH. PA.
jo tukaj«yi Slovenci zapustili ta icraj, ali pa da spe spanje pravičnega, kar pa ni res, ampak naša naselbina, dasi maloštevilna, napreduje sicer pola coma, a vstraj-10. —
Društvo sv. Jožefa JSK.T. je • napravilo na Silvestrov večer malo veselico s srečolovom in seveda tudi s plesom. Zabavali smo se izvrstno na plesu, drugi zopet pri bari; le mraz nam je delal preglavico. a se nismo kar nič ozirali nanj. V sobi za ples se je krnilo v peči kot v k a eni plavžu, a v drugem kotu nasproti peči so nam plesalcem podplati primrzovali k tlom. Bil je v resnici zabaven večer in še del jutra po vrhu. Kakor sem slišala, se je tutfi blagajna nepričakovano ntapoLiila v korist tega društva-.	|
Naj še pripomnim, da še vse *:pše bi se bilo zabavati (kar vsakdo ve) v lastnem društvenem domu, kar so pa le sanje pri belem dnevu, ker skoi-aj nemogoče je. da bi se tukaj kdaj povspeli do te stavbe, ker nas je premalo rojakov.
Tudi Slov. Republik. Združenje je našlo tukaj ugodna tla Saj rojaki dobro vedo, da si bo ljudstvo moralo samo pomagati izpod avstrijskega jarma in pridobiti svobodnejša tla. ker avstrijski Karol nelbo rekel: "No, vi Slovenci in Hrvati, vidim, da vam ni po volji pod mojo vlado. Ker ste bili mojim prednikom toliko časa tako slepo udani. vam dam prostost 111 če hočete, si lahko v stanovi* c Jugoslavijo.7' Tega 011 ne bo rekel, pač pa bo treba še veliko tmdn, predrto bo cilj te idejo dosežen, a dolžnost naša, kot zavednih Slovencev in Slovenk, je, da jo podpiramo in ji žrtvujemo, kar je v naši moči.
Naj zadostuje za danes, bom pa še drugič kaj več poročala. Sicer naj pa cenjeni rojaki ne zamerijo skromnosti mojesra dopisa.
Pozdrav vsem narodno zavednim Slovencem in Slovenkam ši-rotii Združenih držav. I	Ivanka Host ink.
Tiha pesem.
Kot veter, ki gre skoz aleje v rastoči zvezdnati večer, skoz njoje- sanje pesem veje in seje vanje srečo, mir.
i Šumi o svetih rož škrlatu: za goro la'eč tam cv^to, kjer solnee je umrlo v zlatu n.v mrak zvonovi še pojo.
Drhti o tihem hrepenenja, ki ga rodila je bolest, a ker hotelo je k življenju, se vzpelo je do zvezd, do zvezd...
Sumi, šumi: Ročice male pobožale so mi lase in srvu so ljubezen dale, da o bridkosti nič ne ve....
Kot veter, ki gre skoz aleje v rastoči zvezdnati večer, skoz moje sanje pesem veje in seje vanje srečo, mir....
Potopljena an^eška !ad*a.
True translation filed witb the i<wt master at New York. N. Y. on Jan. 31, 1U18, as required by the Act of Ocioiier «, 1917.
London, Anglija, 29. januarja Admiraliteta naznanja, da je bila oborožena spremljevalna ladja "Mechanician" 20. januarja tor-pedirana in je nasedla v Angleškem kanalu ter je izgubljena.
Trije častniki in en mož posadke so utonili.
ŽENITNA PONUDBA.
Spodaj podpisani, vdovec, srednje starosti, doma iz Gorenje vasi nad Škofjo Loko, si i&če gospodinje oziroma tovarišice. Imam svoj prijazni doan in stalno delo. Dobri dom in mirni večer življenja se nudi rojakinji. \ . John Yeloushan, (31-1—1-2)	Nu Mine, Pa
ISSr PAIN-EXPELLElTX5
J^rBr je postal domača beseda v vsaki slovenski drtižini
m ^^ radi neprekosljivega čina pri tolikih bolečinah ia 1	*
nadlog^. _	-
Rl||Ij| Sedaj ne razmere so nas primorale, povišati ceno na	™
Rfafl 35 in 65 centov za steklenico, ako hočemo, da ostane k	K
iste kakovosti in da enako učinkuje.	J
IjgEje™ S tem imete jamstvo, da staro, dobro sredstvo Z-isto	fl
HKSI;* močjo tudi dobite. Nikar se dajte premotiti z nižjo	l
•J&H & ceno ničvrednih ponaredb. '	||
1^91 Stari, pravi Pain-Expeller dobete le V zavitku kot je	fl
R-Tsw tu naslikan. Pri kupovanja pazite na sidro znamko,	I
8i na besedo Loaol in na naše ime.	ffl
^^f Pravi Pain-Expeller je dobiti v vseh oglednih lelcar-	I
u^fl nali in naravnost od nas. Steklenica za 65c. jelto-	M
ristneja kot pa za 35c. ker obsega več kot dvakrat	H
/»A 1P. AD. RICHTER & CO. J«H.	jI
f^y.;- 74fiO Wathlagton street, New Yortc V\J	fl
J. S. JABLONSKI
FOTOGRAF 2303 Professor Ave.	6122 St. Clair Ava.
CLEVELAND, OHIO.___
Javni notar in tolmač.
Kompetentnega notarja in previdnega tolmača potrebujejo In naši rojaki skoraj vsaki dan. Dober nasvet Vam lahko prihrani jjj mnogo nepotrebnih stroškov; pravo in nepristransko tolmače- ju nje Vas lahko reši iz neprijetne zadrege.
Anton Zbašnik,
SLOVENSKI JAVNI NOTAE IN TOLMAČ soba 102 Bakewcll Bldg. Cor. Diamond in Grant St*^	Pittsburgh, Pa. |
<n • m	W	m A	»e #«	«	_ l
- _
Počor, rojaki vojni ujetniki v Rti-" siji in Italiji! Rad bi izvedel za svojegji očeta MARTINA KO-VAO, doma iz Zaloga, Sv. Trojica pri Moravčah na Gorenjskem. V marcu 1916 sem dobil zadnje pismo iz s.are domovine in takrat so mi sporočili, da je moral iti k vojakom; od tistega časa nič ne vem od njega. Zato prosim cenjene rojake v vojnem ujetništvu, če je kateremu kaj znano od njega, naj mi blagovoli sporočiti, za kar mu bom zelo hvaleže.i. Moj naslov je: Frank Kovaeh, liox 149, Yukon, Pa., U. S. America. (31-1—2-2)
Pozor, rojaki v ujetništvu! Rad bi izvedel za svoja dva sorod-1 nika ANDREJA in JOŽEFA HOČEVAR, doma iz Malega l>beljskrtga ipri Postojni na .Notranjskem. Nahajata se v ruskem ali italjaiiskem ujetništvu. Prosim cenjene rojake, ako kdo ve, da mi poroča, ce pa sama bere,a, naj se javita 110 naslov: John ISmičjč, K, i-'. D. 3, M t. lv.se o. N. V., t. S. Amer.ca. (31-1—2-1!)
Želim izvedeti z« ANTONA SI-V-VEC Kuežaka, FRANKA SKOF iz Laz pri Plamni ter FRANKA KOVst'A iz Rakeka. Vsi so bili pri meni na hrani v Johnatowmu. ^Vko kdo ve za naslov katerega izmed navedenih, naj mi Wagovoli naznaniti, ali naj se pa sami takoj javijo, ker imam on-kaj važnega. — Frank Mikuš, 7^4 Chestnut Street, Johnstowm I'a. (41-1&4&6-2
Pozor, rojaki v ruskem ujetništvu! Frane Mikus, doma 'u Podkraja nad Vipavo, sedaj bivajoč v Ameriki, želi izvedeti za svaka FRANCA JAKOM iN, doma iz Štanjela na Krasu, ter JOSIPA JI RJKVČIC. doma iz Laz p H Starem Trgu, Notranjsko. Oba se nahajata že par let v ruskem ujetništvu. Ako mi more kdo kaj poročati glede navedenih, ali pa naslov poslati, mu boni zelo hvaležen, a'.i naj so pa sama zglasila na naslov: Frank Mikus, 724 C hestnut St., Johnstown, Pa., U. S. America.	(31-1—2-2)
VA BILO na
PLESNO VESELICO,
katero priredi SLOVENSKA GODBA iz Yukon a. Pa., v soboto dne 9. februarja 1918
v s;h>v. dvorani v Havdenvdle. Pa. Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina za moške je $1.00,
ženske so vstopnine pros.e. Tem potom \ljudno vabimo vse cenjene rojake ut rojakinje iz o-koiice. da se blagovolijo te naše veselice v čim večjem številu vde-ležiti. Fantje in dekleta, na noge!
Na veselo svidenje 9. februarja zvečer!	Godbeni odbor.
VABILO
na
I MAŠKARADNO VE8FLIC0,
katero priredi slovensko podporno društvo BRATSKA ZVEZA št. 140 SNPJ. v Brooklvnu, N. Y., v soboto dne 9. februarja 1918 v dvorani Franka Mraka, 211 Graham Aveame. Brooklyn.
Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 25^; oar-deroba prosta. I Na vsporedu j«1 žrebanje cekin z;t .^5, keglanje za cash dobitke. Najboljša maska dobi $5 nagrade, naj labša $2.
Tem potom vljudno vabimo vse 1 Slovence in Slovenke ter vse Slo-. vane, da nas v največjem številu j na zgoraj omenjeni dan posetrti i blagovolijo. Za dobro postrežbo i in veselo zabavo bo skrbel /za to pripravljeni odbor.
>Ta veselo svidenje 9. febr.! (31-1&8-2)
■st&ia ena in »ta plača za tajninki urad. Ker nisem mogel dobili ponoči iz ie navedenih vzrokov, sem večinoma sam garal noč in dan. okušal sem kar najtočneje mogoče reševati svojo nalogo. To gre le »»časno, Kajti človek mora imeti pri vsakem poslu -dovolj počitka, ploh pa je dovolj rednega dela pri Jednoti za dve os^bi. Tajniška plača ie danes .-fc!00.00 na mes<». kar izgleda na prvi pogled veliko, j •e pa gremo v detajl*. pa »previdimo. da ni t ako. Tajnik mora iz tei jdače plačali svojepa pomočnika, katerega je pa nemogoče v seda-i »jih časih dobiti izpod £-90.00 na mesec, česar pa iz te plače ne iuo-' rem dati. To ielim, da cenjeni uradn.ki vzamete v premislek, kakor tudi članstvo Jednote. Delo pri Jednoti se vedno veča in 7. delom tu-, Ji odgovornost. Jaz ne rad to .-stavim v moje poročilo, toda vsJed ob-' boječih razmer sem primoran.
Z Glasilom je Se vedno nekoliko zaprek. Kje je vsa krivda, mi se ni bilo mogoče do sedaj pronajtL Veliko pritožb prejmem, da sej člani upirajo Glasilu, ker se jim v več slučajih naročnina ne prišteje k dnevniku, ako so na istega naročeni, tako da več članov, ki so naročeni na Glasilo morajo plačati za dnevnik $3.50. Uredništvo je 7€ večkrat pojasnilo, da člani, ki so naročeni na Glasilo in želijo imeti dnevnik, doplačajo samo $8.00.
Glavni urad je izgubil kontrolo nad naročniki Glasila, ker se niso premembe točno poročale na glavni urad. Upravništvo Glasila je' vedno na razpolago, da složno rešujemo te male zapreke. Naš sistem glede Glasila ni najboljši, vendar se pa lahko izogne vsako društvo da njih člani ne bodo trpeli kakih krivic pri tem, ako ločno poročalo pri Glasilu, bodisi že skozi glavni urad ali direktno na uprav-ništvo.	*
Dne 22. novembra je umrl Frank Kochevar, član združevalnega odbora naše Jednote. Na njegovo mesto bi moral biti imenovan začasno novi uradnik, ker se je pa bližala letna seja, se je cela stvar odigodila, da pride v razmotrlvanje na letni seji.
Združevalni odbor je za sedanji čas velikega pomena, Ker se vr-š* pogajanja za združitev, vseeno pa ta odbor po mojem mnenju, ni dovolj prlpoznau pri naši Jednoti, ker nima vstopa na konvencij« izvzemsi predsednika združevalnega odbora.
Letos, 18. julija bo preteklo 20 let, odkar je bila ustanovljena naša Jednota. Moja želja je, da se v proslavo tega jubileja izda slavnostna izdaja Glasila, v katere j naj bi se opisala zgodovina Jednote in posameznih društev. Lepo je od nas, ako se spominjamo začetnikov in drugih sotrudnikov, ki so privedli Jednoto na današnjo stopinja. — To je vse moje poročilo.
A
Poročilo blagajnika.
Brat blagajnik poroča, da je po naročilu nadzornega odbora nakupil za $80.000.00 raznih bondov (obveznic). Bondi so popolnoma varni in bodo nosili od 5 do 6 odstotkov obresti Pred vsem želi, da mu odbor naroči, kam naj se investira Jednotin denar v bodoče. — Drugega posebnega poročila n'ana.
Tajnik prečita pismo podpreds >dnika Louisa Balanta, kateri podaja razne nasvete glavnim, odbornikom.
Se vzame na znanje.
Prečita se tudi poročilo vrhovnega zdravnika, kateri poroča o sestanku na konferenci: bratskih podpornih organizacij v Washington, D. C., od 13. in 14. dec. 1917. V svojem poročilu povdarja, da si članstvo naše .Jednote lahko šteje v ponos in Čast. da je zamogla biti dejansko zastopana pri tako velevažnih zadevah. Svari odbor da ne sme tega podcenjevati.
Poroča, da je imel priliko se sestati z več člani kabineta in Še celo s predsednikom Združenih držav. Priporoča, da odbor gre vladi na roko kolikor mogoče in sicer v tem, da Jednota nakupi koliko* mogoče "Liberty bondov", kadar j.h vlada zopet razpiše, da s tem priJpomoremo vladi do zmage, k je dolžnost vsakega tu živečega državljana in ne državljana.
Poročilo vrhovnega zdravnika se sprejme 7 živahnim, odobravanjem.
Drugi uradniki nimajo posebnih poročiL
Brat Motz; poroča, da je imel dvakrat pot v Joliet, 111.. radi tožbe, katero je dvignilo društvo šc. 66. napram Jednoti po že končanem splošnem glasovanju za spremembo Jednotinega imena. Zadeva še ni rešena, toda na« advokat ima vse podatke o resničnosti cele afere. —
Poročilo se vzame na znanje.
Brat G. J. Porenta, predsednik porotnega odbora poroča o pritožbi Tomo Mance, člana društva št. 39, Rosin, Wash., kateri se pritožuje Čez glavni urad, ko mu je le-ta ustavil bolniško podporo.
' Brat tajnik pojasnjuje, da je dotični bolnik sprejel že nad $500 bolniške podpore za različne bolezni, vsled česar se mu je bolnik zdel sumljiv. 8edaj je zdrav, zahteva pa $83.00 zaostale bolniške podpore. Sklene se, da predsednik porotnega odbora preskrbi od njega še boljša izkazila oziroma zdraviliška spričevala.
Akor bodo zadostna spričevala, se mu nakaže zaostala podpora, ako jo tudi vrhovni zdravnik pripozna.
Glede investiranja Jednotinega premoženja se sklene, da se na kupi od $40,000.00 do $30,000.00 Liberty bondov bodočega posojila in drugih municipalnih, šolskih ali okrajnih bondov pa do $25,000. ako se zamore dobre dobiti z visokimi obresti. Denar za nakup Liberty bondov se vzame $25,000.00 iz blagajne neizplačanih smrtnin oziroma National Commercial Bank, S<ailida, Colo. Za ostale bonde pa iz sledečih bank: Iz First State Bank of Ely, Minn., $20,000.00, iz Miners State Bank, Chisholm, Minn., $5,000.00, iz First National Bank of Eveleth, Minn., 000,00, iz Cleveland Trust Co., Cleveland, O., $5,000.00, iz First National Bank #f Ely, Minn., se dvigne ves preostanek, ki je naložen na tej banki, ravno tako tudi iz First National Bank of Rock Springs, Wyo. Ves ta denar se ima porabiti za nakup bondov. Dalje se sklene, da se dvigne tženar iz vseh bank na katerih so stale le male svote še od zadnjega nakupa bondov.
Brat tajnik poroča sledeče zadeve:
Članica Marija Monak od društva št. 38, Pueblo, Co3o. prosi za kako malo podporo od Jednote. Društvo trdi, da je bila operirana na slepiču in da je komaj ostala pri življenju, ter da je brez podpore in v veliki revščini. Se sklene, da se ji podari $25.00 iz onemoglega skala, ako se izkaže z zadostnimi spričevali, kakor pravila zahtevajo. —
Člani društva št. 76 v Oregon City, Ore., ho na štrajku že več mesecev. Društvo prosi glavni odbor, da apelira na društva za pomoč, ker je članom težko p'acevati asesmente, ker nimajo zaslužka. Kakor glavni odbor sprevidi, je prošnja opravičena, se apelira na krajevna društva, da preskočijo tem članom ki so v potrebi na pomoč. —
Član Mihael Lumrpert, od. društva št. 70, želi prestopiti k sosednjemu društvu "Jugoslovan", »t. 104. Na podlagi danih pojasnil se sklene, da m« glavni odbor ne more dovoliti prestopa.
Član Joseph Zobec, od društva štv. 1, prosi za podporo, ker je že bolan neprenehoma tri leta. Ker pa jo od Jednote že prejel vso bolniško podporo, katera nra je po pravilih pripadala, mu glavni odbor ne more dovoliti nadaljne podpore. Svetuje mu pa, da se obrne na članstvo za proste prispevke, ker na podlagi pravil ne more prejemati nadaljne podpori
(Nadaljevanje na 4. strani.)
Naznanila.
Kot tajnika društva sv. Jožefa it. 21 JSKJ. v De-nverju, Colo., ne veže dolžnost, da opozarjaan •lane gori omenjenega društva, ia izpolniljete svoje dolžnosti na->ram društvu, kakor predpisujejo pravila, da. kolikor bolj mogoče, redno plačajeto mesečne prispevke. Če pa kateremu ni mogoče plačati, najsibo iz enega aH imgega vzroka, naj to -sporoči tajniku gori omenjenega društva. Dobro si naj vsak zapomoii, da so bo v nasprotnem slučaju ravn«alo po pravilih. Kaj vsakega zadene ob času boloz.a, ako je v suspen-tlaciji. ni potreba še posebej omeniti. Pazite torej sami, da ne prijete v nesrečo.
Opozarjam tudi one, ki .abole, da s« pravočasna oglasijo za bolniško podporo. Ravnajte se po pravilih, ki vam -vse jasno povedo. kaj imate storiti ob času bolezni.
Obenem opozorim tudi tiste, ki se trdovratno vstavljajo plačati tistih 25 centov za glasilo ter se izgovarjajo na en drugi način, da vsi tiy?i, kateri ne dobivajo glasilo, drugo sejo prmeso natančne naslove, da jih bom poslal na upravništvo tega lista, pa ste lahko zagotovljeni, da bodete dobivali list. Povem pa tudi tistim, kateri so mi naravnost, povedali, da ga <ne bodo plačali, da jih ne bom več častil ker to ni moja dolžnost, pač pa se moram ravnati po pravilih, kakor lw)m tudi stori L
•Vdeležujte «e pridno društvenih sej, da vam bodo znani društveni ukrepi, da se morete po njih ravnati; potem sem prepričan, da bomo vedno v miru lepo korakali naprej.
»S sob rat.skiin pozdravom
Frank Okoren, tajnik.
S tem se naznanja vsem članom društva sv. Alojzija št. 43 JSKJ. v Kast Heleni. Mont., da je naše društvo sklenilo na zadnji glavni in mesečni seji. da moTa vsak član našega društva plačati 10<J v društveno blagajno, to je za dobo celega leta. 1918. Torej, kadar .pošiljate denar, pošljite 10<F vee za vsak mesec povrhu ases-menta.
Ob enem tudi opozarjani člane, da se bolj redno vdel«žujejo društvenih sej. Hodite na sejo redno in o pravem času. Seje se vrše ponavadi, namreč vsako tretjo nedeljo tocmo ob 7. uri zvečer v Frateinial Jlalli. Bratje, opo&te-vajte to ira vdeležujte se druStve-jiih sej kolikor je največ mogoče, ker drugače ne bo napredka.
Z bratskim pozdravom .
Frank Pereich, tajtdk.
D ojns i.
Youngs town, Ohio.
Najprej moram iz docmače, potem pa še iz -sosednje naselbine dati nekoliko v javnost, da «e bolj seznanimo z zunanjim svetom. Kakor je že naša delavska navada, vsakega najprej zanima delavstvo. Samo da prideta dva skupaj, se najprej začneta razgo-varjati o delu, namreč: kje dela«, kakšno delo imaš, kako se zasluži itd.
Tukaj so velike železne tovarne, kakor tudi druge vrste, ampak glavno ulogo igra jeklo. Delajo se iz njega vsakovrstne šivali. kar se sploh more narediti iz te železne kovine. Do sedaj se je delalo še zadosti dobro, večina tovarn je obratovalo s polno paro, malokdaj je bilo, da bi kaj prenehalo. Do sedaj «mo imeli «a-im>" eden praesnik v tednu ob nedeljah, sedaj pa nam je družba, oziroma vlada, še enega navrgla vsak i iponedeljek, da bomo imeli dva pravnika, da se bomo bolj odpočili.
Prav rad zahajam tudi v sosedno naselbino GirarcL Prvič radi tega, ker imajo tam moderno slovensko dvorano in večkrat priredijo kako zabavo; drugič, ker je tam tudi nekaj amerikangko-slo-venskih cvetk, da si jih lahko pogledam od strani. Sicer pa mi, kar nas. je vnanjih, bolj pustimo (Nadaljevanje na 4. strani.)
*	a
silo za celo leto naprej. Tak seznam mora biti pisan na' posebnem papirju, kjer se ne obvešča glavni urad o ničesar drugem kot izključno le o zadevah Glasila.
3. — Vsak tajnik naj skrbi, da člani. ki so naročniki na dnevnik Glas Naroda, plačajo naročnino naprej; za odškodnino za to delo so vsi tajniki pooblaščeni zastopniki. — Denar za naročnino na Glas Naroda in vse kar se I tiče dnevnika, je treba pa poslati naravnost na upravni-*tvo Glas Naroda. 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
Ako se hočejo tajniki ravnati po zgoraj navedenih i tožbe bodo takoj prenehale.	Uprava "Glasila".
ooo
Zapisnik
ČLANI IN ČLANICE, PREČITAJTE NATANČNO SLEDEČI ZAPISNIK!
REVIZIJE IX LETNE REJE GLAVNEGA ODBORA, OD DNE 21.
JANUARJA DO 27. JANUARJA 1918.
Navzoči: glavni tajnik Josepn Pishler, .glavni blagajnik Geo. L. Brozieh, predsednik nadzornega odbora, John Govže, nadzornik, Aouiony Mot z, nadzornik John V aro ga, predsednik porotnega odbora G. J. Porenta m predsednik gospodarskega odbora. Jos. Plautz Jr.
Brat Govie se opraviči, da ne more biti nav2oe na reviziji za par dni radi zelo važnih sodnijskih opravkov; na svoje mesto po-j oblasti brata Leonard Slabodnika, porotnika Jednote. da ga za-; it op«.
Brat Brozich se tudi opraviči radi drugega važnega posla, ob-. ljubi pa, da bode prisostvoval na seji. Delavni čas se določi na o*em ! ur na dan.
Nato brat Leonard Slabodnik kot namestnik predsednika nadzornega odbora otvori revizijo oziroma pregledovanje knjig in rale uno v.
Brat tajnik prečita brzojavko glavnega predhodnika, kateri spo-1 roča, da mu je nemogoče priti na letno sejo.
, Preč-ta tudi pisma blagajnika neizplačanih »inrtnin in vrhov-juega zdravnika. Oba uradnika naznanjata, da se je njima nemogoče i udeležiti letne seje.
Se vzame na znanje.
P rešt ej p jo se vsa šestmesečna poročila od krajevnih društev in : pronajde, tla sledeča društva se niso poslala šestmesečnih poročil: 'društvo štv. 14, :J7. 69. 71, 87 m 114.
Pregledovanj* se prične pri asesmentih. da se dožene, če so vse I vote pravilno vknjižene v Jednotinih knjigah. Pregledalo se je tu-, di šestmesečni račun med društvi in Jednoto, kateri se strinja z glavami knjigami. Seštelo se je na računskem stroju vse dohodke od /ud ti je revizije iu dognalo -»e je, da *>o v-se svote pravilno vknjižene in seštete.
Pregledalo se je tudi dohodke ''Mladinskega oddelka'', katere pronajde tudi pravilno vknjižene in seštete. Ko se je to pregledalo, -e je pričelo pregledovanje izdatkov bolnišk h podpor, odškodnin, odpravnin, smrtnin in drugih izdatkov. Pregledalo se je tudi račun in knjige blagajnika neizplačanih smrtnin.
Končni rezultat vsega pregledovanja je, da so vse knjige in ra-|'-uni v lepem rv-iu.
Pregledalo se je tudi bančne knjižice od Jednotinih ulog ter (!)onde .obveznice), katere lastuje Jednota; svote se strinjajo z oni-[ini v šestmesečnem računu.
Vse banke imajo zadostna poroštva (Surety bonde) ki pokrivajo Jednotme nloge izvzemši od Commercial National Bank iz Salida, it oJorado, kjer se je zadnji čas nakupičilo precej neizplačanih smrt-jtiin, da!je se je pregledalo' tudi poroštva glavnih uradnikov in tirad-jnikov krajevnih društev in so pronašlo, da so vsa poroštva ponovijena za leto 141S.
To pregledovanje je trajalo do 26. jnuarja.
SEJA DNE 26. JANUARJA,
Uradniki se sestanejo točno ob 8. uri zjutraj.
Ker ni glavni predsednik navzoč, se soglasno izvoli za predsednika seje brata Leoaarda SLabodnika. Na dnevni red pride:
Poročilo glavnega tajnika.
Ravno je ruinolo leto dni, odkar sem »prejel ta \ažni urad na-;še J»*dnote, reči smem: najvažnejši urad v organizaciji. Pripozna?! | moram, da »em dobil v roke knjige Jednote v lepem redu. kakor tu-jdi splošni sistem celega poedovanja. Pripomniti pa moram, da dan danes je težavno za vsakega, ki sprejme kak tako važen urad, kajti čim večja in starejša je organizacija, temveč Časa vzame, da človek .'.adobi vpogled v sistem. Naše podporne organizacije so dandanes najvažnejši faktor našega življenja v tej deželi. V podporni organizaciji Ima sleherni član človeške družbe največjo zaslo-mbo.
Dasi so bili časi burni v preteklem letu, je naša Jednota z vsem prilično lepo napredovala, kar-se razvidi iz računa in pripomb, kate-re se-m pri računu navedel in je nepotrebno, da bi še enkrat na tem mestu Tvovdarjal.
V letu 1918 smo imeli eno samo splošno glasovanje, namreč za | spremembo Jednot nega imena. Nakatera druisrtva so bila glede tega zelo razburjena, največ pa posamezniki, kakor hitro je pa bilo glasovanje končano, se je vse poleglo in pomirilo.
Zadnji čas se je tudi oživilo gibanje za združitev. Predsednik .združevalnega odbora me je točno informiral, da se pogaja z raznimi Jednotami in Zvezami za združenje, tako me je tudi obvestil, da bode vršila združitvena konferenca v Johnstown. Pa. Zahteval jo pooblastila od glavnega urada, da se udeleži tega sestanka, za kai je bil v smislu pravil opravičen. Na tej konferenci se je sestavilo po godho po kateri se bi naj začasno priklopili Š. D. P. Z., pogodbo sem vrn i nazaj predsedniku združevalnega odbora, ker ni soglašala ? resolucijo naše Jednot^. katero je sprejela zadnja konvencija v Eveleth, Minn.
Brat predsednik združevalnega odbora trdi. da pogodbe ni pre-j-?i vrnjene in tako je med nama nastal mali nesporazum. Jaz sera čakal na njegov odgovor, on pa na mojega, in ker ga le nisem prt» jel. sem končno objavil cel zapisnik one konference v Glasilu Jed note. Istočasno je p« društvo Sv. Janeza Krstnika, štv. 37 v Cleve i land. O.. inieijat>alo ono pogodbo in priobčilo predlog v Glasilu (Predlog še ni ustaven in društvo ie sklenilo na svoji seji, da glavni odbor predlog spopoJne, da b^dc odgovarjal zahtevam naše Jedno-I te ter da potem gre na splošno glasovanje.
Moja želja je. da odbor to stori, kajti združenje je lepa in po-j trebna ideja in čhn prej se vresuiči tem bolje bo za nas vae. Pri tem tudi ne smemo biti preveč sebični ali enostranski, gledati pa moramo j na pravice članstva, da se jim ohrani praviee do katerih so deležni (po naaili sedanji hpravilih.
jul 3a meseca je odšel moj pomočnik v armado strica Sama, od tedaj nisem ime! nobene stalne pomoči. Iskal sem pomočnika, dobiti gm pa nisem mogel za plačo, katero jas tamorem dati iz svoje plače. Večinoma vsi delavci so dobili najnuOg 40 odstotno poviša nje plač v preteklem leta vsled vedno se dvigaječih een firu in dru gib potrebščin. Meni Je pa nemogoče dati kan poviianje, ker je
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik MIHAEL ROVANsEK, Bx 251, Conemaugh, Ps. Podpredsednik: LOUIS BAL ANT, Box 106 Pearl Ave., Ix>r*in.
Ohio.
Tajnik r JOSEPH PISHLER, Ely. Minn.
Blagajnik neizplačanih xmrtaiar LOUIS COSTELLO ftalids. ( u > •	. . - trMi
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr JOS V GRAHEK. >43 E. Ohio St., N. F.. Pittsburgh. Pa
NADZORNIKI:
JOHN GOUŽE, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ. 9641 Ave. "M" So. Chicago, 111. IVAN VAROGA. 5126 Natrona Allev. Pittsburgh, Pa
POROTNINI:
GHEGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond. Wash. LEONARD SLABODNIK, Ely, Minn., Box 480 JOHN RITNIK S R. Box 24, Export, Ps
PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ. Jr., 432 — 7th Su Cslumet, Mich. JOHN MOVERN, 624 — 2nd Ave., W. Duluth, Minn. MATT. POGORELU, 7 W. Madiaon St., Room 605, Chicago. III.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN. 6024 St. Clair Ave„ N. E. Cleveland, Ohio. FRANK SKRABEC, Stk. Yds. siation RFD. Box 17. Denver.
Colo.
FRANK KOCHEVAR. Bix 3S6, Gilbert, Minn.
Vni dopisi, tikajoči s* uradnih sadev, kakor tudi denarne pošiljat ve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe p« ns predsednika porotnega odbora.
Na o*ehna sli neuradna pivma od strani člsnov se ne bode
eeiraio.
_Društveno glasilo r "G LAS NAROD A^_
8c priporoma vsem Jugoslovanom za obilen pristop.
Jednota posluje po "National Fraternal Congress"
lestvici.
V blagani ima nad četrt miljona dolarjev; bolniških podpor, pobkodbin in smrtnin je že izplačala do 1,300.000.00 dolarjev.
Bolniška podpora je centralizirana, vsak opravičen bolmk si je svest da dobi podporo, kadar jo potrebuje.
Društva Jednote se nahajajo po več naprednih slovenskih naselbinah, tam, kjer jih Še ni, priporočamo ustanovitev novih; društvo se lahko ustanovi z 8 člani ali članicami.
Za nadaljna pojasnila se je obrniti na glavnega tajnika.
H——a-,	■ w ■ ............, t, - - ,
CENJENIM URADNIKOM KRAJEVNIH DRUŠTEV
V>it'd n-vizije iu letne st^je se je redno delo v gl. uradu /akasm lo; prosi s*' nekoliko potrpljenja od strani krajevnih društev.
I Vla^onui s«- Ikm1»' vse rešilo in prišlo zopet v pravi i tir.	_Jos. Pishler, gl. tajnik.
Važno naznanilo.
-ooo-
Društvo -v. Jaix za Krstnika štev. 37 J. S. K. Jeduo-t te v C leveland. Ohio, je na svoji redni mesečni seji dne 20.1 januarja t. 1. sklenilo, da sv obvesti upravo Glasila, da jej članstvo voljno plačevati še nadalje "Glasilo*' pod slede-j
<*imi IX) go ji:
1.	— Tisti elan, ki je naročen na dnevnik Glas Naroda. naj plaea za eeloletno naročnino $3.00 in za Glasilo j 50e. pri društvu.
2.	— Tisti elan, ki je naročen na dnevnik Glas Naro- j da, plača zanj jP3.5<) in ne plača ničesar pri društvu za i Glasilo.	» i
3.	-- ( lam, ki niso naročeni na dnevnik Glas Naroda,! plačajo 50e. pri društvu vsako leto. do eventuelne izpre-membe.
. Vzroki, ki ho privedli članstvo do te izjave so ti, ker večina članov, ki so naročeni na dnevnik Glas Naroda, ni dobila pripisanih tistih obljubljenih dveh mesecev in tudi ne uvidijo potrebo, da bi bili prisiljeni jemati dnevnik Glas Naroda 14 mesecev, ako ga hoeejo imeti le 12 mesecev.
Društvo enoglasno zahteva, da se to naznanilo upošteva, sicer se članstvo popolnoma odpove Glasilu.
Z bratskim pozdrav«»tn Cleveland, O.	J. DEBEVEC. tajnik.
ooo-
NAZNANILO TAJNIKOM OD UPRAVE GLASILA.
ooo
Pogoji društva sv. Janeza Krstnika štev. 37 J. S. K. Jednote so pogoji, s katerimi se uprava i>opolnoina strinja in v tem smislu so bila tudi vsa izjasnila društvenim tajnikom.	. i |
K temu pridenemo še par točk. katere naj vpošteva-jo društveni tajniki, in vsi nedostatki bodo na ta način odatra njeni.
Te t^ W'ke so:
1.	— Vsak tajnik naj uredi natančen imenik vseh članov in članic z natančnimi naslovi in sicer po abeeed-nem redu. Pri naročnikih na dnevnik Glas Naroda napravite kako znamenje in s|K>daj pod imeni pa pripomnite, da pomenja to znamenje naročnike Glas Naroda.
Ta imenik mora biti pisan samo na eni strani in se ga mora poslati na glavni urad J. S. K. J.
2.	— Vsak tajnik mora poslati vsak mesec na glav-| ni urad J. S. K. Jednote seznam vseh Članov in članic, ki, so pristopili ali prestopili; natančen naslov ter štev. društva, od katerega oziroma b kateremu društvu je pristopil. — Tudi je potrebno, da se označi vse one, ki so od-stopili ali so bili črtani, posebno ako niso plačali za Gla-
združiti se hočemo, združili se bomo! Kdor bi se imel temu pro-tiviti. ali se s tem ne strinja, za take je bolje, da hodijo svojo pot. nikar pa ne staviti zaprek, pa najsi bodo iste že odkrite ali pa zavite v plašč navidezne nedolžnosti	■
Zatorej, cenjeni =obratje in sestre vseh zyez in jednot, katere pridejo v poštev pri združitvi, imejmo pred očmi korist- nas' vseh in združimo se v eno močno organizacijo, katera nam bo vsem ponos in korist. Popustimo vso neslogo. katera tlači že od nekdai naš slovenski narod. Dovolj je bilo že nevoščljivosti med nami. ne dajmo ji od sedaj v naprej več j prostora. Stari pregovor pravi: "S]<»ga jači. nesloga tlači.'* Ravno tako tudi v Združenih državah moramo Slovenci premnogokrat občutiti ta pregovor in ker nismo •složni, nimamo med tujim narodom nikakega ugleda. Več miljo«-ske organizacije se združijo, a nekaj tisoč članstva se ne more ze-diniti. Cenjeni sobratje in sestre, j kličem vam, imejte vedno pred očmi treslo: "V .slogi je moč!"
John Pezdire.
tajnik društva št. 61 JSKJ,
La Sail«, 111.
Na redni mesečni seji dne 20. januarja je društvo sv. Barbare št. 3 JSKJ. v La Salle, lil., razpravljalo o združitveni konferenci v Jounstowr.u, Pa., oziroma o združevalnih odborih petih organizacij in inicijativnem predlogu društva sv. Janeza Krst. štev. 37 JSIv-J. v Clevelandu, O. Sprejeli smo sledečo resolucijo.-
1.	Mi čl-iii tega d rušiva JSKJ. vpoštevamo resolucijo, katera je bila sprejeta na deseti glavni konvencij? JSKJ, to je za združenje in ne priklopitev. Jmamo referendum. Le splošno glasovanje z dvetretjinsko večino je lahko spremeni.
2.	Nimamo vzroka za priklopitev. Solventnost »laae jednote nadkriljuje skoro polovično drugih prizadetih organizacij.
rt. Priznavamo neobhodno potrebo »iružitve, ker v združenju je moč; toda pred vsem pa je treba opomniti na črko '*K'\ za ''mero se je izrekla ogromna večina članstva pri zadnjem splošnem glgasovanju. S tem je treba računati.
4.	Cenjena katoliška društva JSKJ. poživljamo: Čtijte in bodite oprezni za črko "K" in 225 tisor dolarjev. Sovražnik se bliža, ki bi rad uggrabil na^o «"nst in imetje.
5.	Naše združenje naj bo le s katoliškimi jednotami in društvi; za to smo in borno.
Odbor:
Joseph Bregač X. .predsednik.
Joseph Spelič. tajnik.
Math. Kconp, blagajnik. (Pečat.)
Dopisi.
1 dalje van je a 3. fitrani). tako stvar na miru. zato, da ne delamo domačim kakih nadležno-stij. Zadovoljiti -smo samo. da nas v družbo sprejmejo: kaj bi pa še več od njih zahtevali!
Girand je sicer mala, ali prijazna slovenska naselbina. Narod je jako složen, vsi razen manjšine držijo slcupno: ako bi ne, ne bi imeli danes take slovenske stavbe, kakršne nimajo po mnogih slov. naselbinah, dasi jih je na stotine. !da, celo na tisoče Slovencev skupaj. Zanimivo je, da je tako mala peščica Slovencev skupaj, da si pa drznejo storiti tako velikan-
sko .stvar, to je vzgled Slovencem v tej deželi. Slovenski Dom je za obstoj in kulturo naroda. Malo nas je Slovencev v tem okolišu, pa š»* ti uisino imeli prostora, da bi se mogli kdaj sniti ter se pogovoriti o naših razmerah, ali se-daj. nam je zasijalo zlato solnce skupnosti. Prej drugi narodi niso znaii. da smo tudi Slovenci tukaj, ali sedaj nas bodo vpostevali. J
Tudi dva naša rojaka sta začela s tigor uo v prodorih Slovenskega Doma, tiamre* Josip Ceku-ta s klavnico in Anion Nagode a z groeerijo. Torej je naša prilika, da lahko podpiramo domače ljudi in ne tujcev.
Naš. društtfc) An: ma štev. 108 JSKJ. v Young-townu je sklenilo, da bo priredilo zabavno veselico zadnjo soboto tetra. pred-pusta v Slovenskem Domu v Gi-rardu; 2 at ore j se prn-i cenjena društva, kakor tudi posameznike v celem okolišu, da nas posuti j o na ta dan, za kar » vam že vnaprej uiLhvaljujemo.
Pozdrav'	Frank Ovijač.
« ™	Joli€tf ni.
Društvo sv. Petra in Pavla št. 6ti JSKJ. v Jolietu je imelo svojo redno mesečno sejo dne 20. januarja. Na programu j« bilo precej važnih točk. katere je članstvo odobrilo.
Pohvale vreden je bil predlog našega sobrata Jtfbna Živca, nagi ašen za skupno izpoved dne 29. junija, v soboto večer, ker bo ravno isti dan god naših patronov sv. Petra m Pavla. V nedeljo jutro dne 30. junija ob 0. uri bo sv. masa, ki se bo brala za žive in mrtve '-lane, du bi skupaj pristopili k sv. obhajilu. Ta predlog je bil podpiran in soglasco sprejet z najboljšim zadovoljstvom.
Nadalje ne morem pozabiti našega sobrata Jožefa S lap nič ar j a za njegov ganljivi crown* v ume-ščevauju uradnikov za tekoče le-to 1!)J8.
Po sklenitvi sej" smo se podali v spodnje prostore naše nove šo-ie. Tam smo hm-! i pripravljenih par kozarcev nam v.^m priljub-Ijein^a ječmemovca. da smo si malo svoja suha gria zmočili ter se o marsičem pogovarjali.
1'vosim, gospod urednik, malo potrpljenja, če je ravno moj dopis precej dolg, toda daljši vendar ni. kakor je kranjska klobasa.
Ne morem pozal'ili naših govornikov, katere smo imeli v korist in napredek naši »/a društva in naše slavne JSKJ. Naš spoštovani sobrat John I'rtu je prvi govoril- za njim so -U lili drugi sobratje: predsednik Anton Koši-ček, Anton Barbieh. John Jerman, Jo^ip Slapničar. Juhn Filak, John Papieh, Martin
Žugel in
John Živec, Vsi skupaj so častno rešili .svoje govore ob velikem ploskanju.
Zatorej, dragi mi sobratje uradniki, ki smo pri-egli pri ume-ščevanju uradnikov pred članstvom. da bomo vestno spolnovali svoje dolžnosti, vas prosim, de-hijrno vsi za uspeh hi proevit našega društva in naše -lavne jednote. Nadalje hi prosil vse druge »obrate, da bcido šli n-«i roko vsem svojim uradnikom 'društva sv. Petra in Pavla in vsem drugim sobratom, zakaj uradniki so mrtvo orodje brez članstva in članstvo pa brez uradnikov. Zatorej držimo .se pregovora, ki pravi: V slogi je moč! Sloga jači, nesloga tlači!
S sobiaiskim pozdravom ostajam vsem članom in članicam JSKJ. u dani
Anton Barbieh, tajnik.
0 ZDRUŽENJU.
—:— . J mlajši m siabejši organizaciji, t
. društvo je zoper to. Uspam pa, da t
• je društvo na jasnem, da sedaj se 1
■	ne gre za drugo, nego le za char- : t ter. pod katerim bi zdiužene or- 1
■	ganizacije le začasno poslovale, 111' sicer le do t združevalne skupne ?
> konvencije. Na skupni konvenciji ] se bo uredilo, pod katerim ehar- i terjem ali imenom bi se poslovalo, i Gotovo je vsakemu jasno, da, ka- 1 dar »e volijo delegati za konvetn- 1 eijo, društva izbirajo ter izvolijo * može za konvencijo'; torej tudi za 1 združevalno skupno konvencijo 1 bodo pooblaščeni možje, da IkkIo i uredili, da bo pravično.	|]
Na lrJoel mi pride, ker sem sli- * šal pogovor med rojaki v eni slo- 1 venskih naselbin, kako so Člani 1 cv/iroma rojaki s tem oškodovani. ( ker pošiljajo ves nabrani deaiar * od doma, sicer na svojo organiza- < eijo. Pri tem pa niso ti rojaki po- * mislili, da bi imeti denar dama le 1 dotlej, dokler ne bi bilo bolnikov < j ali smrti v društ vu.	,1
Torej, cela stvar se lahko po-1' I jasni z gori omenjeno pripovedko.j Mi člani prizadetih organizacij za združenje bonio imeli ravno iste' koristi, ali pa še boljše pri skupni; združeni organizaciji, pa naj bo| charter ali-ime to ali ono. Seveda članstvo se povprašuje, kako naj ^ se združimo.
Torej tudi društvo št. 50 JSKJ. * spodbija za pop a dem načrt. Kje ' se spodbija eden načrt, se naj nadomesti z drugiui_. oziroma naj se 1 navede z drugim, kateri naj bi po t mnenju bolje odgovarjal stvari. j Ali. kdor hoče nekaj kritizirati. ' mora fcidi navesti nekaj, s čemur bi se dalo Isto, kar se kritizira, 1 spopoJniti. ali pa vsaj izboljšali. i{ Moje skromno mnenje je: Or-', ganizaeijc. ki so so izrekle za 2 zdi ■u že nje, naj se lidružijo po načrtu. kateri bo vsem prizadetim organizacijam mijpripravnejši. (Seveda pri tem vsem moramo v pošte vat i tudi postave držav, v 1 katerih so prizadeta organizacije inkorporirane.) S tem j>a mislim, 1 da se bo vsak strinjal, ako le nima sebičnih namenov.
Jaz se, odkrito povedano, z dr. J "t. 50 ne strinjam. To pa iz tega J razloga, ker zgoraj imenovano , društvo omenja v točki 3: •4JSKJ j je v teku svojega obstanka 20 let ' varčno in pametno gospodarila 1 ter si v tem času pridobila velik kapital, sedaj pa da bi to izročila * dntgi mlajši in siabejši organiza- ( ciji." Po mojem mnenju se gori J imenovano društvo boji, da bi bi- . 3a aaša jednota v slučaju združe- 1 nja ogoljufana.	(.
j Smeišno se mi pač vidi. ker se 1 ; društvo št. 50 sklicuje ra poniža- 7 I nje, če bi se naša JSKJ. združila j ali pridružila h kaki drugi orga-; J n iz ac i j i. Nasprotno: še ponosni bij j morali biti na to. Če se namreč združimo, je naravno, da bo vsak f član, najsibo katerekoli jednote j j ali zveze, samo profitiral, a niče sar izgubil. Pred našimi očmi 1110-' Ira biti v prvi vrsti obstanek ene! ' velike podporne organizacije, v kateri bomo vsi lahko računali na podporo v bolezni sli nesreči, ne t pa da se uveljavljajo kaprice c enega ali drugega. Naše ge-slo naj 15 bo: "Vsi za enega, eden za vse!" ^ Priznati moramo dejstvo, da \ edina rešitev iz gospodarske po-! gibelji v jcdnot ah in zvezah je v t združenju. Če hočemo delati sami j sebi dobro, moramo delati edino t za združenje. Če pa bomo vlekli i vsak k sebi, se ne bomo nikoli i združili.	' 1
Ne morem drugače, nego da o-j* menim še eno pripovest izza otro-' 1 ških let in mogoče ravno zaradi I teh pripovedk me bo kdo obsojal, 1 da sem otroški, toda nič zato. Jaz: vstrajam pri svojem, kakor sem že omenil. Povedati hočoan pripovedko, kako sta našla i lir k o in Dragottn staro vrv na cesti ter sta se prepirala, čegava bo. Vsak je i prijel za en konec ter vlekla vsak 2 k sebi. Vrv je bila že stara ter se i je pretrgala in sta oba padla v < blato. Torej nekaj sličnega je tu-jdi pri tej združitvi	1
Prav vesel sem tega, da se kolikor bolj razpravlja v javnosti o i raznih načrtih. Bratje in sestre, t z vašimi mnenji na dani Z vsako 1 ratrpravo se gladi cesta do našega i cilja.
t Prav vesel boni, ako bom oiftal * mnenga vseh sobratov in sester, t kateri bodo mojim navedenim vr- 1 sticam nasprotni, kajti z debato si bistrimo um, da bomo za časa skupmega zborovanja tem bolj j pripravljeni ter zmožni ukreniti najkoristnejše. Edinega svojega mnenja ti pa ne dam kpodbiti '»a to je: sdrnfiti se moramo,
Gowanda, N. Y.
Drušavo sv. Jožefa št. 89 JSKJ. v Gowanda, N. Y., je 11a redni se-j ji dne 20. januarja vzelo v pre-' tres inicijativni predlog dništvsi SA-. Janeza Krst. štev. ?>1 v Clevelandu, Ohio. Članstvo zgoraj, navedenega društva uvidi potrebe združenja ter soglasno podpira .predlog društva sv. Janeza Krst. št. J7. Dano je bilo tudi 11a glasovanje in rezultat med navzočimi 21 člani je bil: 20 glasov za in 1 glas proti predlogi.
Dalje vabijo vsi člani in ela-niee obeh tnkajšžijih društev ter ostali rojaki in rojakinje, da se vdeležite seje. katera se \TŠi dne
i februarja ob eni uri pepoldiie v društveni dvorani, J4 James-town St. Namen te seje je. da -se skupno pogovorimo radi graditve ali nakupa Slov. Doma ter da so izvoli tozadevni odbor.
Za dr. sv. Jožefa št. 89 JSKJ.
Društveni od'bor.
(Pečat.)
Delmont, Pa.
Tem potem se naznanja, da je našj društvo sv. Pavla štev. 116 JSKJ. v Delmoortu. Pa., na svoji redni mesečni seji dne 20. januarja vzelo v pretres inicijativni predlog društva sv. Janeza Krst. št. 37 JSKJ. v Clevelandu, Ohio. Naše društvo se popolnoma strinja ž njim in ga tudi podpira, da bi pi t.j ko mogoče prišel na splošno glasovanje, da bo enkrat, prišlo do združenja ter da 2ie bo sama govorjenja in pisarjenje, drugega pa nič.
Odbor dr. sv. Pavla št. 11G. (Pečat.)
Reading, Pa.
Že kot otrokom v prvem razredu nani je bilo povedano, da "sloga jači, nesloga tlači". Da je to resnica. n«m je bilo takrat dokazano potom reznih basni j. Živo se spominjam pri. povest i, v kateri se opisuje, kako je oče predložil svojim sedmim sinovom trdo povezanih palic in jim je rekel, naj jih prelomijo, a nobeden izmed sr.dem sinov ni lui tako močan. Oa bi jla prelomil, nakar jih je oče razvezal ter z lahkoto prelomil vsako posebej.
Toda ne samo pripovedka, nego tudi zgodovina in narava nas uči. da v združenju je moč. Znameniti politik je rekel: "Ako hočeš premagati m uničiti narod, raz-d ni ž i ga !"' Sil oviti vojsk ovodj a Napoleon je pri svoji močni nasprotni armadi skušal najprej doseči nesporazum in razdružitev, kar mu je tudi pomagalo do tako slavnih emae".
A to še ni vse, temveč dnevni dogodki nam jasno pričajo ter potrjujejo, kako potrebno in koristno je združenje in »loga v vseh strokah. Kamor obrnemo oči, vidimo, kaj se je vse ali naredilo, ali pa bi se dalo narediti ter doseči v združeni slogi.
Zavedno slovensko delavstvo širom Amerike se je izreklo za združenje in isto delavstvo, katero tvori zapopadeno organizacije, želi in hoče združenje. Dokaz temu je, da je več zatporednih konvencij različnih organizacij izvolilo zastopnike za združitveno zborovanje. Prvo vprašanje je torej rešeno, in sicer, da uain ugaja združenje.
-Še leta 1912 se je bila porodila lepa misel, ali ta masel je bila u-mrtet • «a očetom pride njegov sin ter, ko sin vzame gospodarstvo, gospodari po svoje. Sedaj se je zopet porodila lepa ideja za združenje.
Kot elan JSKJ. in SSPZ. dobro zaslecUijetn vso stvar in dopisovanja v raznih slovenskih listih, posebno pa, kar se tiče združitve. Tako tudi v glasilu '"Glas Naro-v «t, 20 sem naletel na "Resolucijo" — kajti drugače je ne moremo nazivati — društva ev. Petra št. 50 JSKJ. v Brooklvnu, N. Y. Toda kot poedinec se ne smem spod tikati v bratska društva, pač pa nekoliko imam pravice, da izrazim svoje skromno mnenje v glasilu, saj zato ga imamo. da členi izrazijo sto je mnenje, torej sem tudi jaz posegel malo vmes; mogoče boni ca del ob trd kamen, ker pa kamen, čeravno je trd, se tudi omehča, ee ne drugje. vsaj r apnenici.
Torej društvo it. 50 J&KJ. pri-pozna, da bi naredili velik korak in prospeb, blagor prizadetih or-eanizacTj, če bi ne združili. V dru-ei točki omenja, da bi se JSKJ., kot najstarejša in najmočnejša onramaaeija med t&m, katere ae želijo združiti, pridružila drugi,
«rfinizaeije tako ravnati, da dobe; popoln«' solventnost, predno se položi prošnja na razne države z?. zd'nw* »je. To je potrebno, ker Večina držii\ ne dov«Ji združenja.
dokler «iiso orcaaiza dje sol- ^
i .
vent ne.	(j
5.	KakorhHro se dobi dovolje- 1 nje od vseh držav, v katerih pri- 5 zadete organizacije poslujejo, za *
j združenje, naj se skiV-e glamo 1 zborovanje v.-,eh uradnikov priza- 7 detih organizacij, katerim se da '1 polna uuoč reševati jiri skupnih s seji«h \se zadeve na podlagi te ^ Podlage, kakor -tudi vs<* one. ka- ; tetre niso tukaj omenjene, ampak 1
• <k1 verine vstvh priznanih uradnikov spoznane za koristne. !r
6.	Taka zdrnrena organizacija c naj >k- zi. -asno imenuj.- Jugoslo- v vanska Katoliška Jednota, z^u> ' ker ista ima pravico poslovanja v več državah kakor katera druga 1 prizadeta organizacija in ker ima s
.tudi največje število članstva in u največje premoženje.	|1
j • 7. Ime te oa-gani=aerje MOR-V ;p: meuiti prva konvencija zdru-' žene organizacije in to ime mora temeljiti na narodno-bratskem in (podpornem smisiUi. Volitev za ime mora biti potrjena z dvotreninsko večmo vseh pripoznanih uradni- n kov aii zastopnikov.	j J
S easum združenja se -vse j>re- r moženje v-eh teh organizacij pi*e- j im sti na ime Jugoslovanska Ka- V I toliška Jednota. katera potem š -točasno prevzame vse obvezno--ti in odgovornosti vseh organi- n zavij do even Tu eb lih sprememb h prihrxbije konvencije.	;n
9.	Začasni glavni odbor zdru- s žene org aiizacije LzvoLi seja skup- 11 nih gla -uifa odborov izmed vseh ^ glavnin odbornikov prizadetih organizacij in volitev mora imeti ^ ~b»olutno večino vseh pripoznanih uradnikov ali zastopnikov. Hi v m gla\-ni odborniki vseh združenih organi '-Arij so na ]>rthf^n ji
a1 i prvi Konvenciji enakopiyvm tT z \s«-ni drugimi <ielega.t.i ali za- ^ t<»piiiki ter imajo pravico voliti li voljeni biti.	!
S]
10.	\seni eia:iom 111 elamcam fk. 4.družujoči?i se organizacij naj se ji po združenju izdajo novi eertiii- /t .ati yjA si-'uriiio zavarovalnino njih p ^osamezmh organizacij. brez ^ zdravniške preiskave, toda ta p kupna svota ne sine presegati z :3.<X)0j00.	p
11.	Nova organizacija naj vsta--i<»vi smrtninske zavarovalnine za ti »vote: š150.00. $250.00, ^3o0.00. d
l <Nx;.Ct), $1.500.00, 4^2,000.00, ti <2 5(X).00 in .fG,000.00, in vsi čl a- P .i. ki so s«; daj zavarooani pri or- ^ .ranizacijah, imajo pravico izbrati ^s i kateiikt.li razred, ki ne prese- kj m svote njihove vkupne za v aro aLiiine pri vseh prejšnjjih or>ga-; k J acijah. Če hoče kateri zvišati, «] e mora dati zdravniško prerska-; ti. zniža lahko pa brez te zdrav- d .i>ke preiskave.	|ti
\ -i člani in članice prizadetih n organizacij morajo plačati ases- si ne nt po National Fraternal Con- d rre-.4 lestvici, kakor določi stro- a ovnjak ali "Certified Actuarv*"', ^ ako tla se ohrani solventnost no-j • e organizacije.	jši
12.	Člani (ice), ki so zavarovani za »red združenjem za bolniško pod- r ^>oro ali druge odškodnine, posta- h icjo zavarovani za skupno svoto n akor so bili zavarovani pred v druženjem, z izjemo,- da se no- li >edeu novopristopli član(ica) ne z nore zavarovati v bolniškem od- n 'elku za več kakor $3.00 dnervne z-»odpore in za druge večje po-j iko<lnine ne več kakor $1,000.00. 1<
13.	Na zgoraj omenjoni podlagi n >riporc3ajo glavni uradniki Ju-j ti -»oslovansKe Katoliške Jednote g ^druženje in apelirajo na vse pri i z zadete oirganizacije. da de4ujejo ž za združenje 11a tej podlagi, ka I tem mi smatramo edino pra\-iSoo'z in trgovsko zdravo.	jv
Pri združenju ae ima v prvi vr->p *ti paziti na solventnost in da T vsaka organizacija dobi popolno- d ma te pravice, katere ji pripadajo'si ta podlagi njih obstanka pred n -druženjem.	j V
V potrdilo, veljavnosti te pod-^ lage za vse wtranke ima bki potr-|s jeno od vseh prizadetih strank.'š z njiho\'im potnim imenom in v ^tnoroenim podpisom glavnih n predsednikov, tajnikov in blaga j- n nikov ter utisom uradnih pečatov, n --n
Ker je s tem zaključeno pregle- V dovanje šestmesečnih računov in ^ »črpan dnevni red letne ?oje, zaključi brat Leonard Slabodmik i p sejo ob šesti uri zvečer, z naroči-j« lom, da se uradniki Se enkrat sni-iB dejo in pregledajo zapisnik, kar ® se je egodilo v nedeljo dopoldne. ^ Iran Varogm, zapisnikar, li
Zapisnik
(Nailaijevanje s 3 *tnun.)
Anton Simei«". član društva št. 87 jv Uil operiran na slepiču ž« l i. april« 1917 in -e	je predložil zdravniško spričevalo za
izpla- do «»p»-racijs»ke podf»ore. Društvo ga priporoča in navaja vzrok. ia se je eel a stvar tako zakasnela zato. ker dmštvo ni imc'o nobe-n-ga stanovitnega tajnika v preteklem letu in se tudi niso vedeli kako ravnati. K r ni to članova krivda se mu pripozna. da_ je opra-viče do operacijske podpere.-
I>ruAtvo št CAi noi'e sprejeti člana Frank Nemanič s prestopnim listom, k teri je prišel v Joiiet s potnim listom in tam zbolel. Društvo izjav'ja, da ga hoče obiskovati in nadzorovati, ne sprejme ga pa. 4'"k	1ih\i. "-ki ne se. la ga tiruštvo mora »»prejeti kakor
vel v a jo praviia toeka 20**.
Zaključek s<-j«- oŠ 12. uri opoldne.
POPOLDAXSICA SEJA DNE 26 JANTARJA.
Piid*-dtwk N.-je otvori M-jo točno ob 1. uri popoldne.
T. jnik čila pismo od društva št. 20 Gilbert, Mum. I>rus!vo želi uiie! jasi rat i prt-<ilog da bi vi^k «"lan. ki zviša posmrtnino plačeval . s. viinent po šolanji starosti samo za svoto. kat-ro poviša, za prejšnjo /avarovtii iuo pa po hUro*ti ob pristopil v Je<lnoto. kar pa nikakor ni pn kt i-no in je tudi protipostamo ter bi postavilo Jedoto n* iti-i»o!\ t-ntno po<tia>;o. skleue se, da se predloga ne more vpošte-
i-a f I
Tajnik pi. .ta pismo od društva Št. 12. Pittsburgh, Penna. Društvo naznanja, da podpira inicijativni predlog društva sv, Janrtza Krsinita iT J.7. Cb velaud, Ohio. Ker pa dor«*ni pre^flog ni usta-x - 1 ' <di podpiranju še ne more upoštevati. Dalje društvo stavi predlog, da z vrŽ4-jo Jednotine karte, s katerimi bolniki prijavljajo na vrhovnega zdravnika. Ker predlog ni pravilno sestavljen 1 k- r glavni «MilH>r sprevidi da *o one karte v veliko korist Jednoti, •e ta predlog o<ikloni.
Opomba krajevnim dr us t vam.
K« r n» kat ra društva pošiljajo inieijativne prt-dloge naravnost na <*Jak:!«\ ne da bi s* informirali o<l glavnega uraila ali so inie'ja-tiviu predlogi pravilno sestavljeni ali ne, se naroči glavu«-mu tajni-.;u na nbv uti utslništvo Jed not in »ga <d«sila. da ne pri občuje nii-eijativnih pmJlafov brez priporočila glavnega urada.
izvanrednega dela v glavnem uradu, katero nastane vsa-ko leto v tiled sestavljanja poro-il in računov na posamezne države «tar* !i!i Jeunota posluje, ter za >e*tavo po<llage za cenitev certifikatov za akiuurja. dovoli tajuiku za izvanredno pomoč 3300i)0. lo 1'> .0 . -	Nii/.uuKti 10 mora b;ti ob gotovem času storjeno,
druga • j.- Jednota kaznovana kakor predpisujejo postave posamez-
K-r glavni tajnik omenja v svojem poročilu, da sedanja njegova r	«» «Kig»»varja ^lanjim razmeram, «xlbor sprevidi, da je to
r*-«4Jiču<k. ukit inti pa ničesar nemore, posebno š»- ker ni dve tretini <x' m a navzočega, da t>i zimiogli zadevo dati na splošno glasovanje.
1 ri|>oro<'a se glavnemu tajniku. «ia se obrne na članstvo, katero niti /aw-r. pt»v:šati jnačo potom splošnega glasovanja. Ostali glavni rad 1 uki tu 'i pritonjejo, d iisdajue dnevnice, katere znašajo ^4.00 ...kakor i,.- / Mlostnjejo v tej nezrio*ni draginji. Tudi druge organiza. ij m) dovolile \<<jt- dnevnice kakor pri naši Jednoti. Torej apeli-1 <r o !ta elans*vo. <!•• iiiicijatira predlog v ta namen. Brat tajnik ne /:•( teva poviaanja m sebf, opravičen je pa do svoje plače, ako mu pa v anstvo dovoli 15 odstotno pov'hauj? bo imel le primerno plačo 10 bo za m Ogel poštno pla.-ati svojo po/noe. Izraža se. da izpod $130.0^ in i k or • r m op«- iiu<*n tako velikega dela in odgovornosti, pomočnik pa, ee je dob« r. pa tudi zahteva, da je pošteno plačan kakor vsak d--lav, • v današnjih eas;h. Drugi glavni odborniki pa žele, <Ia se jim zviši^jo dnevnice na	Na članstsvsus je toraj ležeče, da določi,
ee -o J, diMt.ri delavci opravi« eui «1 oplače, katere bi otlgovarjalo le deloma za **-dajne razmere.
''■' ' r>' 'nv neg. iM«">ta v združevalnem odboru vsled smrti ,J J* -'"k koelievar-ja s.- zadeva prepusti glavnemu predsedirku. k. on ima v sin - n pravil pravico postaviti začasnega uradnika, da \ potre bno vkr«-ue za na«lome»t ilno volitev.
1,!., .- Ka«b-ve pri društvu Zvon št. 70 s«- naroči nadzorniku !»r Vlotr ti. da posr««luje za društvo, da isto zadobi svoje pravice.
K * s.' hod«- tu leto in sie.-r Is. julija obhajala 20-letnica Jedno-t.nega o' -taiska, »,kh :ie, da izid«* "iilasilo v ta nam.-n v povečani ! ■'js«*!u papirju kot slavnostna izdaja. Krajevna društva t.i I i \ ta nam, u oziroma za to izdajo opišejo svojo zgodovino ter v ta namen manifestirajo in prirejajo veselice.
Vi dn.vni rt-«l pride združit»>v J"«lnot in Zvez. Brat tajnik preiti pogodbo, k.it.ra je bila sestavljena na konferenci v Johnstown. P -nii . 111 kat. ro je tudi inieijatiraio društvo št. 37 Cleveland, Ohio.
DiUhtvo je ria svoji re«liri t--ji dovolilo glavnemu odboru, da 1.1 i I«.g popravi v toliko, «la bo soglašal z resolucijo naše Jednote. K t< m u s.- pr. tie »'r-irno rarmotrivanje. Debate >e udelež 30 vsi raw o, uratiniki. Pr,-.'ita se tudi resolucija, katero je sprejela zadnja konv, -em, ru se -T.^lnot- v Eveleth. Minn. Končno se sklene, da ae seatsvi Podlago za zdnižeje. upoštevajoč našo resolucijo in pogodbo. kat ro s.* Ustavili združevalni odborniki na konferenci v Johns-lovau. 7.1 s, stavo p. !lf»g«> s,, izvoli brata Brozieha in fceonard >:«b. .lnd .i, nakar s1 di odmor. Po odboru s.- čita sestavljeno pogo<l-bo, točko za t4x ki> in m za vsake posebej razpravlja in glasuje. Podlaga s« h.' ne smatra kot popolno pogodbo. V polno pogodbo se spre-01* m > u- te*luj, ko l>ode strokovnjak naredil proračun za vsako pri/ad« lo organizacijo. Po dalja m razmotrivanju se je podlago odobrilo v «" l«»ti. IZ razlogov, da je naša Je«lnota med prizadetim- naj-(>opoln« jša za začetek, in da vs. m prizadetim organizacijam garancije za njik pravne ua obstanku nj:h sedanjih pravil.
Podlaga pogodbe,
katero priporoča
GLAVNI ODBOK JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE ZA ZDRUŽITEV JEDNOT IN ZVEZ,
potrjena ni glavni »eji uradnikov Jednote dne 26. januarja 1918
v Ety, Minn.
1. ti podlaga naj *e siuatra kot temeljna t »< «11 a ga nameravane
■dru/. tve med J. S. K. Je*tooti>. Slovansko I>r4avsko Podp. Zvtio, "Slovensko Svnbodomiadno Zvezi« »n A. H. H. P. Drušitvoui. kakor-hitr*» i«to r^d <*hri dvetmtmska večina vack članov m članic zgoraj omenjenih Zvez ali Jednot.
2 Volitve £a združenje se »mejo vršiti pri rodnih ali ismmred-nih vejah društev. Te ?ejc pa morajo biti javno oznao\jene, v »lučaju oddaljenih Mjmov pa poŠt* nlm poton: nam »njene. Vsak oian ali flanrea sme im<<) le ti glas m če ne nore biti navaof(a) pri ae-jt, Imhko voli isven »eje. oddati H i* «Kira svoj g!as ne kasneje kakor v ic^tili tednih od dne nagla-»at i vwtvt. Dvetretinska v»čina
1
rt' itn« i ' 1 : vseh pri društ%m . havzočih čbiiiov m članic in ne aauto one, kcti ri navzoči pri seji.	%	,
, 'i. O s" orjt iiizacije izrečejo za i združitev / <l»*«treunsko večino. 3 tedaj se mora takoj najeti stro- 1 kovtijaka ali Certified Actuary-*, ] kateri mora preceniti vse eertifi i k ate in premoženje vseh prizadetih organizacij, da se tako potom njegovega poročila dobi re«mičn9 colventnoFt vs^b organizacij, ka-, [ kor tudi solventnost povprečnega 1 premoženja vseh združenih orga- I nrzac^. '	. '1	'
4. Ce preračunu tega stro- ] Icovnjaka .povprečna solventnost
prizadetih organizacij ne do-'( *eže popolne solventnost i 100%, ! tedaj se morajo vse prizadete or-f , « • - •
K INICUATIVNEMU PREDLOGU društva sv. Janeza Krstnika, štv. 37 J. S. K J., Cleveland, O.
Društvo sv. Jožefa štv. 12 J. S. K. J. v Pittsburghu. Pa., je na redil i mesečni seji dne 13. januarja razmotrivalo o zadevi predloga za združitev društva sv. Janeza Krstnika, štv. 37.
Večina članstva se je z predlogom popolnoma strinjala, ter ga odobrda in podpirala.
Na isti seji je članstvo kritiziralo bolniške karte, za katere morajo bolniki zdravniku plačati $1 ali več, da jih izpolni
Ker navadno zdravniki računajo bolniku za izpoln tev bolniške izkaznice, je pri tem bolnik prehudo prizadet, ker se od njega za-teva da dvakrat plača zdravniku podpis; prvič, karto «. katero se prijavi bolnim; in drugič pa bolniško izpričevalo, s katerim se bolnik javi zdravim.
Na podlgai teh izkoriščanj od strani zdravnikov, je društvo soglasno sprejelo inicijat/vni predlog, da se enostavno zavržejo karte, ali pa da Jednotina blagajna plača zdravnika za izpolnitev karte.
Predlog je bil pravilno stavljen in sprejet.
«	* 1 •
Odbor društva;
John Boštnar, predsednik,	John Simoncich, tajntk,
Nick Povše, blagajnik.
(OPOMBA: Duplikat smo odposlali na glavni uraJd J. 8. K. J.)
(PEČAT.)
rtž^frfiif'^ i...-.	• . 'V
Margarita Gautier
Spisal Aleksander Dumas (tin).
XXII.	I
Z.I »ti o se in i je kakor da vlak
Ha iuo leze.	.	I
I
<>!» »najsi ih *ein bil v Bougi-vslu,	j
Niti en<> okno nI bil« razsvetljeno hi nisioiij M-ui tudi zvonil; nikdo ne »ahural.
PrviA, da «*e mi je zgodim kai t akega.
Slednji- v je \endar prikazal vratar in \ stopil >ein.
.Nanmn mi je prišla z luejo ua-»proi i. Hitel seru naravutn; v Margeritiao »obo.
—	Kj 1 ie gu&podjena!
—	iiohnodična se je odpeljala ■v I\u«. mi je odaovorila Na-,
ti uia.
—	V i »ari JE f -- Da.
—	K<la j
—	K no uro ra vami.
- Iu vam ni pustila uičniar
zame?	|
lu XiutSna je od^a. Hm, morda «*e je bala, da je vse »kupaj le i/govor, iu da aeni vi hotel iui|»ra 0(1 sinno prest vei*er, pa je aaina v Pariz, da «e prepii-ča, siako je <* tem mojim oeetom, Nem prelit k-1 jeva!. Ali pa ji je «pt-sala l*rudenea kaj vainega? Toda ne. saj Prudeneo som videl sam kn <*> mi ni zdela, kakor da je h.j pisala.	t<
N«?enkrat sem se npocnnil, da mi je rekla Piudemea, ko sem ji povedni, da je Marge rit a bolna: "Torej je danes ne bo v Pariz?"j in irbenem, kako je bila 1'ruden -ea v zadregi, ko aeia jo po teh lit»w'dali /aeudeno pogledal, kakor da je nehote nekaj izdala...! In po4<*m te Marjcerume solze k ko/1 v Ne te zadnje čase. solze, ki setn jih bil radi ljubtsuiitega sprejema »svojega »K-eta tx skoraj pozabil...
In zdaj so se vsul« vse te poKa- i nuviHMoti okrop mene in se vspo-redile okolu mojega prvega an- j uia, da je naenkrat stala vsa res-, niča pred menoj, ki jo je vse potrjevalo, vse do te popusstljivivsti mojima oeeta.	I
.uarpertta me je bila skoraj prisilila, da yin iel v Pariz, iti ko setts rekel dut »wuaiieru pni njej, se je takoj "a redil a, kakor da je popolnoma mirna. Ali win padel ie* < v kako paat f Ali me .Marge rit a motda vondar varat Ali je upala. <|ft »e vrne &e pravočasno, t »redno /.api> im njeno odsotnost, it« je le po naključju zastala? Zakaj «ii < ni. e nar naročila Naruii in zakaj ni nap:«ala par besedi? K~j naj [»••hiivi.jo te sotae, ta beg, vsa ta »krrrnoMt f
Vsh t« vprašanja so se drvila akozi moje možgane, t noje oči pa so budile v uro na steni, ki je ka zarh* že polnoči ter mi pravila, da *a noeoj zaman priC-akujem svojo ljubico v tej prazui sobi.
1 oda po vaem tem, kar sva bila < sklenila za bodo&KMt. po vseli teh , žrtvah,"— ali je bilo reg verjetno, da bi me varala? Nt! In poskus«! soin ovreči svoj prvotni sum.
Hevioft je m*ila kupca za avojo opravo in je hitela v Paru, da bi skJeuila kupčijo. Govoriti o tem mi ni hotela. p<s* ekr je vedela, da mi je v-se tn miW*no t>"r da «r>reje- « main \ se njene žrtve le nerad in « le ker vem. da so neobhodno j*o-t relme m najino »nrfo. In najbr-/e Me boji žaliti moj pomni iu ni«>-; jo rahl«»«'UtuoNt. Ljuh»»* ji j*, da s«* % rne iele, ko 1k> že vwe končano. Prudenea jo je g*>t»ivo prita-kovala ra li tega in se je nehote tadala pred uienoj. In tako torey Marirerita še ni mogla dagertoviti vwira iMiaaj in »pi pri njej, sli p* se v me eelo še do jutra, ker si mora .nisi it i. kako me skrbi ter me ne bo luftela |čistita taho.
Tod« — eetuu potom to joks-njv i Hm, na>brže ji je kljub vsej ljubnai do mene vendar hudo, da se mora ioeiti za vedno od vsega razkoAja, ki je živela v njeni do-j siej in ki ji je nudilo toliko časa toliko sret-e...
In to arm ji tako u area rad od-prstU! Ah. ko pride, kako jo atm-nem k *ebi ter a kakim veseljem ji povem, da aem uganil, čakaj, je Ms.
Toda are so tekle m M ar««rite ni bilo.	$ IVI
N.mur, ntrsh ae me je oklepal ^kar iele»eti obroč bolj iu bo>j
ter mi stiskal ^lavo in sree. Mor- j da pa se ji je kaj pripetilo 1 Mor- ^ da je bi!r ranjena, bolna, mrtva?,1 .Morda je že na potu sel s kako ' strašno vestjo/ In morda pride < dan. a j a/ bom vrj^l še vedno, k a- < kor zdaj?	ji
M»se4, da bi me Margerita va- j ra'la. zdaj. v isti uri. ko jo jaz ca- ( kam v teh bolečina li, uie ni trpin- ( čila ve*^. Ne, moralo je biti nekaj, | za kar ona ni mogla ničesar in kar ji je zdaj brmiilo k meni; in bolj ko sem pre>miiljoval, bolj sem bil gotov, da more biti to le kaka ." nest < v a. O. človeški iiičerruimost. v kakih najrazličuejaili oblikah
se urikazuji^s!	•	ji
i
Odbila, je ena. Sklenil sem, da 1 počakam a.e eno um. a če je do ' dveu ne bo. da «»reui sam nazaj! v Pari/.	r
In začel s< n iskati kako knjigo. ker misirti nisem hotel niče- % sar več.	| ^
Na mizi je bila odprta "Manott 1 Leseaut ". In z<lelo se mi je. da je-v knjigi stran za stranjo premo- k cena s aolsami... Listal seiu nekaj easa po nj.-j, a jo kmalu spet ^ zaprl. Zdelo se mi je vse bre um- j no in listi prazni, zakaj moje bo- i lest i so visele kakor zavesa med njuni ter mojimi o6mL	š
In počasi je tekla ura. .v ebo je 1 bilo zast-to. Tih jesensk dež je šumel na šipe. Piviuna postelja se mi je zazdela včasih podobna od- 1 prternu »riobu hi fetrali rno je v bilo...	s
OdfMi «em vrata in pokuša!. ^ Nič. Same drevesa >.o šumela. Nobenega voza na eesti. Takrat j * 11 udarilo v zvoniku pol dveh.
Zdaj sem se že bal, da bi ne pri-^el kdo. Same nesreča je mogla k meiki tA> tej uri in skozi to ža- , losi no noč.
I ra je udarila dve.	f ^
še nekaj časa sem čakal. Samo uia je motila strašno tišino s svo- j, jim umerjenim, pustim tiktakanjem.	I p
Slednjič pa sem zapustil to soljo, kjer je imelo že vse, kar je z bilo v njej, tisti žalosten pogled, ^ ki se prikazuje človeku v njem že vsaka st\ar, če je tako brezupno zapuščen.
V sosedni sobi sem naš -1 Nani p no, spečo na«l svojim delom. Zbudila se je in me \ptaša!a:
—	- Ali se gusipodlčna še ni vrnila!	is
—	Ne, toda ee se vrne, povejte ji, ila sem bil preveč nemiren in z da e^om šel v Pariz.
—	Ob tej uri?	k -- Da. i
—	Toda kako? Zdaj ne najde-, te \r*2ui!	,	t
—	Grem peš.
—	tem deiju! ,	v
—	Kaj ine briga!
—	Toda gospodična se vrne; m ee se ne vrae, bo se vedno čas iti i>ogl<siat, kaj se je zgodilo, ko p se zdani. Saj vas s»e ort»pajo na
jKrti!
—	Ne bo hudega, Kanina. Z Bogcm 1
Ta dobra stvariea je bila vsa iz sebe. Tekla je po moj plašč ioi me ogrnila ter hotela iti po vsej sili j budit gospo Aniould, ali bi .se ne nai»k) kakeg" voza. To<la jaz nisem mara!, k*«- nem bil prepričan, da imam že pol »poti za seboj, preduo bo nnpreženo, če bi sploh r ne bilo uajbrže vse zaman.	<;
Iu \-rliu tega «e mi je hotelo čiste*« zraka in fizičuega napora, 1 da bi se iai nekoliko polegla ta grj'jia razburjenost, ki je uprav, stresala vse moje telo.
VzH sem ključ od ftfanovauja v ul kn d A nt on in se poslovil od j Nanine, ki me je sgtt-emila ds vrtnih vrst.	i Spočetka sem skoraj tek^l. toda t zemlja je t>ila vsa pnimočena in p rely t ro setu »e utrudiL Že čez pol ure sem bil prisiljen umeriti' svoj kom k, tako sem bil premo- 1 čen in poten. Noč je bila tako Čr- ] na, da sem se bal vsak hip, kdaj se zadenem ob kako drevo, ki so j stala ob eesti in bila videti sto-J pajoča \ ded te črne teme kar na- i enkrat pred me, kakor velike po- t iaati. dirjajoče proti meni.
Dotekel sem dvoje, troje vozov,' ki nem jih pustil kmalu za seboj, i Že daleč spodaj je pridndraU1 lahka vspregs proti meni. V prvem bi{*' "em upal, da je morda Mar-j gerit tri, Iu u* a sem se.
Zima je tukaj ;
' 1 hripo. ali inSuetM^s pripustit^ < I ( da bt se vaa kateij trdno prijel; < vttavTt« ga. takoj, da s« na ta način izognets komphkacg, aH 1 I i poaiadic kaitja. Vzomits	I
•; G[evera9s
! > mJ Balsam for Luics!
,( f (Severov Balzam za ptjuča), in 1 < ► kmeUu se boete prepr*~f, da je < I > ta balzam zelo pnjeUu tiravilo, .
s katerim se zdravi kal«, j. hripa-I > vos.t in vnetje v sapniku. To se < I , zdravilo priporoča otrokerr. i od- .
raslim. Na vsaki stekieoia je T I I r.itančno navodilo o uporabi. • , ,	Cena 25c in 50c v lekarnah. I
1 1 Ali Imsce Se Sewetiw Stešmfci f 1 I almansh (taiste) za tots »18? i
—	Margerita! Margerita !
Toda nihče se ni oglasil hi ko-
|i*ija tekla dalje. Ob dal sem za njo. potem, pa z novo hrtrostje n;utnljeval svojo pot.
Ravno dve uri sem rnbij do mitniee.
Pogled na Pariz nu je dni novih uioei. Spustil sem se v dir po i dolgem drevoredu, ki *em ga bil prehodil že tolikrat.
To noč ni bilo žive diLše nikjer.
Tedaj se je začelo bas daniti, in ko sem dospel v ulico d Anton, se je mesto pravkar počasi zbujalo iz svojega mrtvega spanja.
Pri svetem Roku je bilo pet. •Stal sem pred Marge rit ino hitio in pozvonil.
Imenoval se-m svoje ime in vra-
1 meno val sem svoje ime in vratar, ki jo prejel od mene že dovolj bankovcev, je dobro vedel, s kako pravico smem h gospodični Gautier eelo ob petih zjutraj. Tako se n šel torej brez ovir mimo njega.
Lahko bi bid vprašal že njega, ali je gospodična doma. toda bal sem se, da bi mi rekel "ne", in iajr.i sem upal še d\e minuti več, nego da bi si bil prihranil pot.
Del sem uho na ključavnico in prisluškoval.
Nič. Tiho kakor teiu ^unaj na polju.
Odprl Rem torej vrata in vstopil.
Vse okniee so bile popolnoma zaprte. Potegnil >em one v jedilnici ter šel odtod v spalnico.
Hitel sem k postelji.
Bila je prazna'
In odpiral sem duri za durmi in pre iskal vse sobe.
Nikogar!
Človek bi bil tznorel!
Torej še v toaletno sobo! Odprl sem okno in klical Prudeneo.
Okno gospe Duvernov je ostalo zaprto.
Tako mi ni ostalo drugega, kakor da sem šel zopet k vratarju in ga vprašal:
-- Ali je bila gospodična Gautier \eera j tukaj?
—	Da. z gospo Prudeneo Du-vernov.
—	Ali je naročila kaj zame?
—	- Ničesar.
—	In veste, kaj sta storili dami
potem i
—	Odpeljali sta se v vozu.
—	V kakem vozu?
—	V zasebnem.
Kaj naj pomeni vse to?
Pozvonil sem v sosedni hiši.
—	H komu želite, gospod? me je vprašal tamošnji vratar.
—	H gospi Duvernov.
—- Je ni doma.
—	Ali veste to zagotovo?
—	Da, gospod. Sinoči so mi izročili eelo to pismo zanjo, ki ga doslej še nisem mogel oddati.
lil vratar mi je pokazal pismo, ki -sem ga pogledal mimogrede-
Margeritina pisava I V zed sem mu pismo iz rok.
Naslov se je glwil:
"Gospi Duvernoy; za gospoda A. DuvaJ."
—	To pismo je namenjeno meni. sem vskliknii in pokazal vratarju naslov.
—	A! Ste-li eospod Duval? .
-Da.
—	Da, da. zdaj vas spoznam Vi .-te prihajali večkrat h gospe Duvernov.
Hitri snu ven in odpri nayle zavitek.
j ČV bi me bita strela izadela, be ne bil zadet huje, kakor me je za delo to pismo
I
Arm and! Ko prejmete ta listek, m< bo imel že drugi. Vse je to rej končano med nama.
Vrnite ae k svojemu očetu dragi prijatelj, pojdite k svO
| ji sestri, k nedolžnemu, čistemu bitju, ki ne pozna našega
>	rfrašnesra življenja, in ki ob-
i enem pač k-inalu pozabite,' i kaj *te morali pretrpeti od i zavržen ke. ki se imenuje Margerita Gautier. k: ste jo ( tako ljubili in ki se ima za-hvaliti samo Vam za edine ( srečn>» trenutke svojega zgre-( šenesra življenja, — življenji*, ki zdaj, upam. ne bo več dolgo. predobro to Čutim.
i
i	Margerita.
1 Mislil sem. da zblaznim.
Res bi se bil kim/.u zgrudil na tlak. Črna megla se je razgrnila čez moje oči in kri mi je butala ob senei.
j Slednjič sem so \endar zopet
z . vedel ter se ozrl okrog sebe. ves p eseneč n, da teče življenje drugih ni ve hio mimo tlalje in se ne u tavi p;, d mojo nesrečo.
Ne. toliko moči nisem imel. da i bi bil prenašal sun udarec, ki ga ! nii je zadala Margerita. I;i spom-■ nil sem se. da. je moj oče v Litem mestu, kakor jaz. da sem v d«*se-
>	tili minutah lahko >:e pri njem in da l>o on tisti, ki bo delil vse bo-
. It "rine z menoj, če jih,tudi ne bo utnel bi >doKraval.
\ In tekel -sem kakor norec, ka-, kor tat do njegovega hotela ter plaitil v njegovo sobo. | Oče je čital.
Videti je bilo skoraj, kakor da j me je pričakoval. «/akaj prav lii*-se ni začudil, ko me je ugledal.
Vrgel se jiiu molče na piv.i ter mu molče izročil Margeritino pismo. Potem pa sem se zgrudil ob njegovi postelji ter si zakril obraz in ihtel, ihtei.
(Dalje orihodnjio;.
I
Slovenske novice.
—
Milwaukee, Wis.
21. do 23. januarja se je mudil v tukajšnji naselbini g. R. Tr« št z namenom, da bi sklical shod ter organiziral podružnico Slovenske Narodne Zveze, drugi jo -zopet i m emuje j o Slovensko Na-| plodno Združenje, ki bd se pni v in za prav moralo imemovati raz-(druženje. V kratkem času se je prepričal, da v Milwaukee lie bo I mogoče zagovarjati "Krfske deklaracije* , ker naša naselbina ne mara kronauili vladarjev.
Karol H a bič, «tar 40 let. dela-
vec iia progi Chicago, Milwaukee 1 & St. Paul železnice, je bii povo- !< ž oni od lokomotive dne 21. janu- n drja na vogalu 33. in Canal St. k Obležal jc na mestu mrtev. Za r njegov dom pa se ne ve.	j h
Prvič v zgodovini je bilo mesto 1 Milwaukee v ponedeljek 21. jan. s
suho kot Su.hara. Zaprte so bile, ' vse gostilne, da se prihrani kuri ' š vo. Za one. ki bi se ne bili poko-l 1 rili tej odredbi, je bila določena J visoka'kazen. Ker so smela biti ^ gledališča odr.rta, so bila ta na-i j tlačeno pelim. Aretiranih je bilo ^ nekaj gostilničarjev, večina iz j predmestja, ki niso imeli zabitih ] svojih vrat dovolj močno.	^
Chisholm, Minn. J
Tukaj se je vršil shod S?oven- j cev, ki so sprejeli resolucijo, da I so lojalni Zdiuzenim državam. ] Resolucija je zelo dolga ter vse- j buje v glavnem lojalnost Ju gosi o- I vanov -napram Združeoim drža- I vam. Resolucija je bila poslana I predseilniku Wilsonu in kongres- j niku C. P». Millerju. Shodu je ] predsedoval J. J. Stukel. blaga j- j nik Balkan townsliipa, kateri je j apeliral na navzoče, da podpirajo ] j vlado Združenih držav sedaj, ko 'j so v vojni proti Avstriji, zatira-'J teljici Slovanov. Govorili so na-j] dalje tudi Anton Mahne, Josip J Pleše in Karol Pakiž.	<
Eveleth, Minn. j
Pomanjkanje premoga se občil-ti po\-st»d. tako tudi tukaj. Dne '
I	smrtno nevarnost — pl'ucnico
K	H^^^^F Bolgarski Krvni faj ozdravi prehlad, ki povzroči
c	\Sl t^šmSsSf^fe^. pij urn i ro, ako se pa vzame vročega predno se gre »pat. Ta
B	^mSre^^^M^t), neprijetna bolezen ni izbirčna. Ona najde vse enako
I	^^r mlade in stare — bogate in revne — ženske, može
I	f Bolgarski Krvni raj je že staro zdravilo
P	^^^TS^^t^^hS^Vjif^, "matere zemlje", ki je napravilo bolgarski na-
e	rod najzdravejšlm na sietn. odstrani telesne
I	jlinjrfjff|T/fi "^Tj^ B Y^^*^ . strupe in drži želodec, jetra, lediee, mehur
S	, „ 7T . in kri v finem in zdravem stanju. 1'SPEH
fj	JE TA ~ ds pljučnica in zimski prehlad ne drie. Bolgarski Knni čaj povspe^i hitro zdravljenje s tem,
|	da krepi oslabele organe. Cena eni veliki družinski »katlji, ki trpi pet mesecev je Sl.00, po poftti $1.10 —
5	6 PS posti $3.25 in ga pašljemo kamorkoli ako pošljete denar, ali pa C. O. D. Naslov: MARVEL
J	PRODUCT COMP^ 9 Marvel B!dg„ Pittsburgh, Pa. Opomba: Ako hočete pošiljatev zavarovano, 10c. več.
If. januarja so dospeli na Eve-leth trije železniški vozo\"i premoga. kar je napravilo lokalnim kil rivmm administratorjem več pregla\iee, kot če bi premoga ni j bilo. Premog je naročil šolski odbor. Premog je bil postavljen na ! stranski tir Favl rova. Šolski od-j bor je zatrjeval, da je premog
njegov, rudniški delavci pa so zatrjevali, da je premog njihov, ker se je nahajal v njihovi posesti. Administracija za kurivo je napravila temu konee na ta način, da je vzela premog sama ter ga razdelila na enake dele med one. ki so ga najbolj potrebni.
MOŠKE BOLEZNI SSr
t' Dr Koler uajftarejši slovei
tki zdravnik, špecijalist v Pitta burghu, ki una 28-letno akuš njo v zdravljenju vseh moških
Hydrocele ali kilo sdravtm ▼ 30 urab in brez operacije
Bolezni mehurja radi kate rib nastanejo bolezni v križu In hrbtu in ostale bolezni te vrste sdravim z gotovostjo.
REVMATIZEM TRGANJE. ZASTRUPLJEN JE KRVI, BO LEČINE OTEKLINE, &KRO ?LE IN DRUGE KOŽNE BO LEZNL ki nastanejo radi o« faste krvi, ozdravim v kratken času, da ni potrebno ležati Ja> 81ovenski »dravnlk	rabim 606 in 904 sa krvne bo
l	leznl
Oradnae are: Vsak dan od 0 ore ljutraj do 8. ara i »večer; y petkih od 9 sjutraj do 5. popoldne: ob nedeljah od I 9 zjutraj do 2 popoldne
I Dr. KOLER, 638 PENN. AVE.,
(	PITT8B0RGH. PA
SLOVENSKO-AMERIKANSKI za leto 1918.
Kazen koledarskega dela ima ie sledečo vsebino:
Pesem.	)	Normalni potek ruske revolucije.
Važen zgodovinski dokument	j	Rusija.
Popolen pregled svetovne vojne.	j	Nemški cilji in Rusija.
Praznik v Petelinji vasi.	j	Padec rodbine Romanovcev.
Prag.	J	Prednost brzojava.
Problem Alzacije-LotarinŠke.	j	Pesem jetnikov.
Ukradeno pismo.	|	Kozaki in njih .vojska.
Red.	I	Litvinski kmetje.
Veliki dobitek.	|	Nevidna poslanica.
Rasno o otrocih.	j	Buchara.
Doživljaj francoskega iurnalista.	'	Čudne pogrebne določbe.
Venizelos.	|	Album.
O postanku koledarja.	|	Krščanska svatba pri Kafrih.
Nemški napadi s plinom.	|	Večni koledar.
Šivali in aeroplani.	|	Petelinji boji.
Ruska revolucija.	|	Nekaj za gospodinje.
Program ruske soci jalistične stranke. |	Sala.
Aforizmi	|	OglasL
Koledar krasi nad trideset slik, Izmed katerih jih je skoraj polovica s soške fronte.
Stane 35 centov.
Naroča ee pri:	•
Slovenic Publishing Company
82 COBTLAHDT STREET,	HEW YORK CITY, N. Y.
9	(Nadaljevanje V
I
—	Oh, je /e j<Nlel, «rosj>od.
—	Tako.' — Pot« in pa tudi v eni. da. j« vs*- mvam dodobra izrazil žejie.
Ne /i >v am še »i izpraznil. — j»- odvrnila zamorka — toda
m!ih< veliko lepili stvari ima za Božič.
Ž« i l>rof že dobro. — Kar pride naj.
Kma!o r.at« iu .je stopil v *obo star možak z dolgo sivo brado. — Na «»br»zu >e mu je posnalo, da je Žid.
Kllio: j.- vstal, pr.tttaknil sjol k ognju in rekel:
No, kak, kako je kaj!
Vi-»te g i>pod. v ne je dobt o, muio denar je zelo redek. — Do-(joi •» -Me na karkoli zahtevate, — -laz sem namreč ele danes doni p- rtv i to. K a korhrtro boste imeli vse listine v redu, bom Že j »oskrbe;, da ne bo manjkalo denarja.
r' k. je odvrnil farmer ter >i podprl glavo. — Težava je težava, p» -.»»jati že na prihodnjo letino. — Ako b;» letina slaba, bo tudi za na-% zelo slabo.
£id je -kom^gnil t rameni. - Seveda, jaz razumem vaš položaj. Kdor fn<•*a vedno izdajati denar, j.- v stiski, ee ira takoj ne <lobi nazaj.
Elliot »i je z dlanjo obrisal j»otuo četo.
—	Vest-- Izak. /a holoče houi maral marsikaj urediti. — Oa-kaite, krik«-, >•• p;t / onim mladim človekom, «-» katerem ste mi pra-vili • —
—	7a«. bt>z»č bo tukaj, *ako: ste želel;, gospod. — Zdi »e mi, da ne bo imel pri va* nobenega posebbnejj^t dela. — Knjige bo držal v redu in tnalo bo nadzoroval. — To bo vse.
—	Ali imate v tukajsni okoliej veliko takih kupčij, Izak? — ga je vprašal po kratkem molku.
I N* vi m. kako bi odgovoril. — Znaua stvar je, da ljudje potrebujejo denar. — Oe si hoče sredujebogai človek privoščiti v-akn stvar, je jasno, da ne more izhajati.
—	Povejte mi, Izak, ali re*> s<«uio zategadelj krošnja rite, da se preživite* — Meni «e /di. da :mate pri vsem tem drugačne namene.
Žid je »komignil z raoieni.
—	Ne vem. kako bi vam oigovoriL — Zakaj pa vi zahajate po eele dneve naokoli, da s«- vračate domov vsak večer em kot zamorec? Saj *»te vendar samostojni, delavcev imate v je potno, pa se vseeno mučite — Vi veste zakaj, kaj ne? — Vidite iti ravno takoj je ?. menoj.
—	I>a, da prav mia:e. — Kaj je pa <l rogače kaj novega, Izak .
—	tiosp. - I. .skoraj sem vam -pozabil povedati. — Po okolici se klati zelo premeten lisjak. Dan« > sem videl lepo kokoš, ki je cepetala med njegovimi zobmi in če ni vse skupaj napačno, se bo splazil tudi v vašvkurnik, gospod.
Klliot je dvignil glavo:
—	Kaj je to! — Govorite jasneje. •	,
i za k pa je zmagal z glavo.
—	Divjačine se ne napravi previdne, če *» jo hoče vjeti. — Jaz <4tn imam majhen račun ž min . — Hotel m-m vam le reci. da »te p<ytorni
Med teni je vst*l ter nadaljeval:
—	Pa vam ne morem ničesar prodati? — Kak ee**en nakit ali kaj slične-ga za Božič?
—	Jutri zjutraj, — Moja Ellen Ho izbrala kar bo podarila črn-ceni. ste videli kaj nepravilnega, bi mi bilo ljubše, da gov© rite odkrito,
—	Bilo j« n*- drugem J3ie*tii ter sem videl dotičuo kokoš — j< tdvrriil krošnjar — in raditega tudi ne moTem reči ničesar drugega, kot da ste pozorni na vvoje stvai (. — I^ahko noč iiv jntri nasvidenje
DRUGO POGLAVJE. IGRALNICA V GOZDNIM ZATIftJU
Od reke Tenuessee je vodila v hrib ozka steza in ob stezi -»e j« nahajala samotna hiša, imenovana..." Pošta". Pogled skoti hišna vrata je kazal, dc je to grocery.
Bil je hladen dan in dva velika hloda sta gorela v velikanskem kamnu pred katerim sta sedela dva moika, ki nista prav spadala v
Krosnjar
ROMAN IZ AMERI&KEGA ŽIVLJENJA.
PRIREDIL J. T.
SLOVENSKO
,_ i jč&fck _
podp. društvo |	svete Barbare
———jl^l^F -
g)-a- m
ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA.
iMarfariraiM 4m 21. Januarja IHt v drfavl Pmw>lvMla
GLAVNI IR ADNTKI:
Pmiwdnik: T. 8. TAI'CT! Alt. «74 Ahsay	Ro^k Springs, Wfo,
PodpreclMKlaik: JAKOB DOLENC. box 1SI. Brou«htoti, Pa. Tajulk: FRANK P1VU)V«*!Č, t»ox «M7 Forest City, Pa. P<-(u>>žut tajnik: AVGtRT «J«»?<TIš.V, box 3lo Forest City, Pa. Blagajnik: J<«<!P MARIN^IČ, 5 Clair Ave., Cleveland. Ohio, Pom«#ni buueajatk I« uapolk: A NT. BOTHFVAR, RFD. No, hos 27, Brid*ej«rt. (Da
NADZORNI ODBOR:
Predleik nada. odbora: JOHIP PETERNEU Iki* 06. Willoek. Pa. L nadaoralk: JERNEJ HAFNER, box 65, Burdine, Pa. 2. ua'lanrnlk IVAN (m^EIJ, E. l.TTtb St., Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR:
Predsednik porot. Mbora: MARTIN OBREŽAN, box 72, E. Mineral. Kana. L porotnik: F RANT TER« »PČIČ, R. F. D. No, X box 14^, Fort Smith. Ark, 2 IMCotnlk: JOSIP OOI.OR, l»lt 14tb Ht., Sprlngneld, Iti.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr J OH l P V. CRAHFK. M3 E, Oblo Rt,, IHttslmrgh, Pa,
t,...i ... -
Uradno glasilo:	NARODA ', 82 Ck»rtlandt St.. New York, N. T.
O njen* drnfitra, odroma njlb uradniki so naproieui pošiljati vse do-plae direktno na slavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj se pa ponija ediao piitouj ptAtnib. ek»presnih ali bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ue potom privatnih čekov, na naslov: Frank Paviov/iP, Farmer« A Miner* National Bank, Forest City, Pa.
V -lučaju, da opazijo drufctveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanJklJlTostl. naj to nenndoma naznanijo nradn glav. tajnika, da ae Kamor* napako popraviti.
Nagrada znatiželjnostiU
Znatiželjnost je zločinski običaj in zasluži, da »e kaz * nuje, ali ako je izvanredni slučaj, ko se znatiželjnost izplača, kakor je to opisano v sledečem dopisu nagega rojaka PETRA VLASACA, 200 Home Ave., TRENTON, N. J.:
"Ker se je GJURO S VI ZD ALA preselil z *na5e hiše sva jaz in moja iena, ki oha trpita od nestrpnosti, poskusila iz radovednosti Jl'VITO TABLETE, ki ste jih nam nam poslali in te so nam toliko j*omagale, da zopet naročava eno skatijo. Prosim, pošljite mi jo po poJti".
JU VITO TABLETE iz čL^tih nara\-nih zdravilnih rastlin sestavljene, prav čudovito delujejo v slučajih sla bih tivcev, izgubljene moči, zm<»žnosti in živahnosti, že lodčnih in ledičnim boleznih. ?pio«na ^labctst, vzneuilrje-nost, glavobol in ne more »e Jlli dovolj priporočari ouim ki trpe na posledicah ojnili pijač.
Eno Skatijo JUVITO TABLET za 1 dolar — zavarovano lOe. več kamorkoli poSje JUITO LABORATORY, South Hill Branch 5, PITTSBURGH, PA.
POZOR: Radi poPljemo vzoree zastonj.
jima nogama ter sedel na tretji -to!. Drugi pa je sedel podprto :»ra lo ter zri v ogenj.
—	Ali je kaj novega? — je pričel prvi ter pihal dim predse. — Odkrito morem priznati, da je zajedaj življenje tukaj prokleto dol-gočoiuio iu tla -»e mi prav aič ne dopade krasne narava. — Dobiček m* Moji v nikakem razmerju z nevarnostjo. — Kako so pa druge akcije *
Nagovorjeni se je zravnal.
—	Le previdno in strpljivo Sifat — je rekel s pritajenim gla-m»ui i*-r se ozrl po sobi. — V trla vnem gre vse kot mora iti. — De narni vir na katerega sem tukaj gotovo računal, je .seve<la pričel pojemati ter ne morem vsled tega »losti močno nategniti verige in privesti deklico do obupnega koraka, ki bi nam lahko pokvaril celo igro. — Kakorhitro pa .-»e od tukuj posloviva, bom vzel še zadnji o-stanek. ki prihaja ra\Tio oh pravem .-asu.
—	Kaj pa z glavno stvarjo? — je ponovil Sifat ter se zibal naj stolu.
Drugi je razkriiil rokt ier sdoči kvišku.
—	Lahko hi bilo vse v redu — je rekel ter stopil k Tovarišu. — Malo erno mačko na Eiliotovi fariui imam na niti kajti sla bo z menoj v severne države, kje jo bom poročil ter bo postala gospa. — Trem njenim bratom, koj h vsak je vreden tisoč dolarjev, je že ve-.;ko pripovedovala o krasotah New Yorka, kjer bodo vsi trije gospodje in tudi ti trije bodo na prvi poziv pripravljeni.
Sifai se je pozorno sklonil naprej.
—	In Mr. Baker bo poročil zamorko? — In ona vrjame to!! — je vzkliknil ter se pričel smejati
(Dalje prihodnjič.)
B.-azilija v vojni.
True translation filed with the post natter at New York, N. T. on Jan. 31. 191S. as required by the Act of October 1917.
Rio di Janeiro, Brazilija. 30. .ia luarja. — J orna 1 do Commercio . »oroča, da se je dogovoril brazil- j »ki zunanji minister sen or Nilo . Jecaiiha z angleškim poslan ikon; Arthur Peel jrh le vojne kontribu- ; -iio Brazilije. Brazilska vlada je , oklenila, tla pošlje v vojno zono ivijatike, križarke n rušilce.
Potopljene ladje.
*True translation fllwl with the post »iHster at New York, N. Y. on Jan. 3L ' I ill 8. as required by the Act of October C. 1917.
Rim, Italija, 30. januarja. -[zjrube v bredarstvu v tednu, ki »o konča 26. januarja, sta dva laika parnika z več kot 1500 tonami n dve jadrnici |w>d 1(X» ton. Er parnik je še priplul v
pristanišče.
Panz, Francija. 30. januarja. — rekom tedna, ki >e je končal 26 januarja so bile potopljene tri francoske ladje z manj kot 1600 ton. Tri francoske ladje so bile neuspešno napadene.
Brsljana ni...
- i
Videl sem nbe, oj morje jadransko,
slišal šumenje s«-m tvoj h valov, sanjal o domu na tvojih otokih, ziba! v še net u se tvojih vetrn v.
Sol ne e zarilo mi mlado je lice, * j cvetje dehtel© mi z redkih ograd, živo se zdelo mi golo skalovje, j" ko je sijala nanj tvoja pomlad.
Pomnim te; toda spomini bledijo I živo mi eden le v srcu blesti: Brst. opleteiii z zelenim hrsljanom ; tebe zro vedno moje oei!
Z brstom kvarnarxkega krasa sej merim;
v tleh sva enaka : tla skalna obeh: eno okrožje: valovje šumeče, nekaj in cvetja v zelenih vrteh.
Brst moj kvarnerski. z bršljanon» poviti.
v tvojem spominu ros«? mi oči: Vse je — skalovje, valovje in c.vetje,
toda bršljann. bršljana pa ni!
i Dr. J. V. GRAHEK I
! edini slovenski zdravnik v Pennsylvania f
i 843 E. Ohio St.,	N. S. Pittsburgh, Pa. J
mtm >	i	i	i	»	i aia i mtm
I CENIK KNJIG \
i	katere ima v zalogi	5
| SLO VENI C PUBLISHING COMPANY |
| 82 Cortlandt Si,	New York, N. V |
POUČNE KNJIGI:
▲tonov aemfiko-ansL tolma£ vesan —M DomaČi zdravnik r hrvatskem
jedko, rau	m-Jto Hitri raftmar (a—iko-angl.)
veaan	f—M
Poljedelstvo	— JO Popolni nauk o čebelarstvu, re fl_00
Badjereja v pogovorih	—JI
Schlmptfcv neraSko-slov. dom	|L9I
ZABAVNE IN B/UNI DTOi KNJIG«:
DoU a arotjea	vJO
| Mesija 2 mika	mM
•Pod Boben, 8L Večernim	i-J0
jPostreiba bolslkf	t—JBO
I SocU&ina Jtsaokrmrtjs	»-.II ■ Trtna ni ta trtavsja JP
Trojka	»-JI
Tete na Balkana lt ms	GUB
Zgodovina & fat. p<|p(fti It ff	_
i s ittkial	hB
Življenje na avstrijskem dvora
all am rt cesarjevMa Bodolfa	S9.7B
BAZGLEDNICE:
Newyorike, boCične, vellkoncSas In novoletne komad po ducat	—Ji 41bnm mesta New Tofk s krasnimi slikami	siE
. flBOJBVlUK
Avstro-Italijanska vojna mapa	—.25
▲▼stro-oersld, vdlkl twu	t—.80
Osli svet malt	f-JO
Cell svat veliki	f-JS
l^ow vesan	*=JS0
Vojna stenska mapa	ft.00
Vojni atlas	maM Zemljevidi: Afe, Axi&, CJoU.
OaL Itd. po	KM
Zrtrnienltt driav mali	-JO
Zd roženih dziav veliki	hB
- ' ■ - .
IfiSem svojega popolbrata JANE- r
ZA -FINK. Doma jo iz vasi Vr-| he pri Dolžu št. 6, fara Stopice| pri Novem mestu. Pred 13. let ! je bil nekje v Sarmer, v okolici Irwina, Pa., in odtam je nezn« no kam »visel. Xadaije iščem
tudi JANEZA Tl'K-K, ki je bi! j pi-ed trem: leti v Indianapolisu.! ind. Prosim cenjene roiakt. ecl kdo ve za naslov kaleregn, do j gii «ui aazuani. ali naj se pa .sama glaska. — Martin in Frank Frak, Box 70. Yukon. Pa (29-31—1»
VABILO.
Društvo "Slovenec in Hrvat*' št. 351 SSPZ. v Niles, vljudno vabi vsa sosednja društv.s -kakor tudi ostalo občinstvo na ^ PRVO SLOVENSKO VESELICO v soboto 2. februarja t. 1. v Rumanian Hslli na Walnut St. v Niles, Ohio.
Vstopnina je iioe Ob »maki priliki bomo tudi mi povrnili. Za postrežb" bo dobro preskrbljeno.
Na veselo »videtije v soboto 2. februarja'	Odbor.
v 29-31—1.
NAZNANILO.
£15.00 na teden, stanovanje in i hrano dobi poštena, značajna in 1 izobraien.i SLOVENIvA, prijazne 1 postave ter vešča angleščine v ie j ziku pisavi. Katero veseli gospodinjit enemu i^oži ki v trgovini pomagat, naj blagovoli javit? n?i j naslov:
M. Krainz. i Box 1Davis. W Va. j	(29-31—3)
MORNARICA POTREBUJE KUHARJE.
Ali znaš kuhati? Mornariška rezerva Te potre huje.
Mornariška rezerva potrebuje takoj 500 kuharjev ter pomagače
med 18. in 58. letoni starosti. Dobiti se morajo takoj. Potreba je nujna.
Sprejemajo se tujei prijatelj-jskih držav, ako imajo prvi papir jin so vojaško obvezni z nizkimi j številkami. Vprašajte na I 280 Broadway, New York City, j ali pa v kateremkoli nabornem j uradu po vseh Združenih drža-
Kih.
j Služba v mornariški rezervi
j preneha z mirom. (29-31—1) |--
Iščem svojega moža GREGORJA Š1MKN, doma iz Pristave št. h pri Mengšu, prižonjen pri Stef-ku št. 4 Š-tepanja vas. Pred 9. leti je prišel v Združene države in se nahaja ne>kje v okoliei Olevelanda. I^osim cenjene rojake, če kdo ve, kje se nahaja, da mi naznani njegov natančen naslov, -za kar dobi $5.00 na-grade, ali naj se pa sam oglasi ter -zadosti svoji dolžnosti. Zapusti! je mene in sedaj 9 let starega sina Josipa. — Mrs. Jo-haaia Si men, 96 First Ave.. New York, N. Y.	(30-1—1-2)
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom ▼ Chicago in "ploh v državi Illinois naznanja-| mo. da jih bo v kratkem obiskal i naš zastopnik
JImIH^:
jjB	l^^ya B
i ■	H
Mr. Janko PMko,
>	ki je pooblaščen sprejemati naro6-» uino za "Glas Naroda" in izdajati 1 tozadevna potrdila. On je pred leti
>	že večkrat prepotoval države, v 1 katerih so naši rojaki naseljeni in 1 ie povsod dobro poznan. Upati je.
da mu bodo šli rojaki v vseh ozi 1 rib na roko, posebno še, ker ima
' onlrvarjeno levo mko.
ad bi izvedel za naslove sledečih rojakov: FRANKA DOLIN AR, doiua iz Dragočajne, fara .Siriednik. JOSIPA I^AVRIČ/ duma iz vasi Z g. Rekel j, m za JERNEJA RANT, doma nekje nad Skofjo U»ko. Z zadnjim sva bila skupaj na Jesenicah na Gorenjskem in zdaj se baje na-| haja uekje v Združenih državah; ker sva bila velika prijatelja, zato bi rad izvedel za nje-| gov naslov. Ce kdo izmed roja-i kov ve za naslov kateremu :ued zgoraj omenjenih, naj iiu ga naznani, za kar bom hvaležen, ali naj se pa sami oglasi-1 jo. — Frank Pipan. Box 363,'
Avella. Pa.	■ 29-31—'1)1
__ I
seem svoja dva brata LEOPOLDA in JOSIPA PODGORNIK Z mlajšim sva bila skupaj v l.j 1906 v Gray C'reek, Colo., in. pozneje ne vem uie več o njem.j Za starejšega sem pa zadnjič' znal, da je bil v Heamoretc.; Okla. Prosim cenjene rojake, ee kdo ve *za kojega naslm', da mi ga naznani, za kar bom hvaležen, če pa sama vit at a, naj se oglasita svojemu bratu: Ignaee Podgornik. Box 91, Bairdford, Pa.	(25-1—1-2)
STENSKIH KOLEDARJEV
limamo več, kar naj blagovolijo rsi naši naročniki in prijatelji vpo-itevati.
Uredništvo.
STATE DEPARTMENT OP
LABOR BUREAU OP INDUSTRIES AND IMMIGRATION ščiti naseljence in jim pomaga Splošni nasveti, pojasnila in po noč zastonj. V vseh jezikih. Po l&anila. kako postati državljan is o državljanskih pravicah.
Pridite ali pišite 1 tfewyorSki urad: 230 Fifth Avs Urad v Buffalo: 704 D. S. Moriran Bnilding.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
H. — Stvari ni mogoče v toliko redrugačiti. da bi prišla v list. rorda bd bilo boljše kaj dru-eea *
tad bi izvedel za naslov svojega prijatelja ANTONA FVTEK. Pred tremi leti je bival v Ot-niaiui, Ariz., in sedaj ne vem, kje se nahaja. C'e kdo ve, ga prosim, da mi naznani, ali naj se pa saju javi. — John Petek, 930 Kentucky Ave., Sheboygan, Wis.	(29-31—1)
lad bi izvedel za naslov mojega prijatelja JOSIPA STEMBEIi GFR, doniui k Dolenji ^z Ze muna pri Ilirski Bistrici na Notranjskem. podomaee Fidiiič kov. Prosim cenjene rojake. e». kdo ve za njegov nanlov, da gf mi naznani, ali naj se pa saa oglasi. — Fraaik Bevčič, 353f E. 80th St.. Cleveland. Ohio.
iad bi izvedel za rojaka, ki sva prišla *kupaj iz Big Bay, Mieb. v Akron, Ohio. Prosim ga d« poravna svoj dolg v teku eneg; meseca, če ne, ga bom dal v v* tasoipise s polnim imenom. JMui Mikaš, 1276 E. '»r>th St. Cleveland. Ohio. ;29-31— 3
['"'or.T O R E N z ! J
H Jss sem edini Slovensko covo- 1 I reči iperlallst mniklh boieanl s I ■ Plttaba rghn. Pa.
I ^ |
i |
H Uradne are: dnevno od ». do- * 3 poldne do 8. are sveder.' V pet- I S klh od 0. dopoldne do 2. popol S 9 V nedeljo od 10 dop. do 2. popoL s S	DR. LORENZ,
1	i^eelaUst moiklh lislmri,
2	<44 Pena Ate. TL nadst. aa alles. I M Plttsbnrglt, Pa.
SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE,
kateri imajo v rokah naša potrdila za denarne poiiljatve, z številkami, kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej-komogoče svoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera smo jim poslali, so se nam povrnila.
Tvrdka Prank Sakser.
Bachnik Frank	Gubert Giuseppe	Resman Frank
No. 329639	No. 323085	No. 44296
Bartol J.	Kastelic John	Samide Frank
No. 330733	No. 44708	No. 330721
Bear Dan.	Kraljic Martin	Sinčič John
No. 260638 __No. 234380	n0. 330762
Besens Mary Miss	Kovač Frank	Spaniček Rozi No. 330062 No. 260641 >jo. 328894
Bobič Vajo	Lenaršič Josip	Starčevi* Johana
No. 260583	No. 44555	No 331070
Božičkovič Djuro Merkun Anton	Tehler Anna
No. 260581	No. 331355	No 328896
Braun Mary	Mikolich John	Turk Charles
No. 260643	No. 323252	No 330351
Dolar Valentin	Oswald Joe	Turk Ivan
No. 330086	No. 260621	No. 260647
Grgurič Blaž	Pintar	Turk Jernej
No. 260573 •	No. 330843	No. 329741_
MODERNO L'RKJbNA
Tiskarna Glas Naroda
39B VSAKOVRSTNE TISKOVINE SB IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH.
i	S • •	..t ' 1
DELO OKUSNO.
• « • ** f
IZVRŠUJE PREVODE V
DRUGE JEZIKE. » • •
t UNIJSKO ORGANIZIRANA.
• • •
tu.
POSEBNOST SO:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D.
VSA NAROČILA POŠLJITE NA:
Sloventc Publishing Co.,
82 Cortlandt St, New Ycrk, N. Y
1 - 1