str. io:
.SLOVENKA,
St. 19
Salonska knjižnica. I. Izdaja in ureja Andrej Ga-
bršček. — O te ženske ! Novele in čitice. Spisal Fran
Goiékar. V Gorici. Tiskala in zal. „Goriška tiskarna'
A. Gabršček. Cena 1 gld.
Vsebina prvemu zvezku je :
Predgovor izdajatelja ,Salonske knjižnice*.
Predgovor pisatelja I. knjige.
Primo loco.
Dr. Strnađ.
Te punice, te punice ... !
Danica.
Institutka.
V mraku.
Pavlina.
0 te ženske . . .
Zopet novo podjetje pogumnega vrlega in res na-
prednega založnika And. Gabrščeka ! Res, tako nese-
bično podjeten mož je vreden po pravici najširše pod-
pore in uvaževanja od strani občinstva. Začela sem ž
njim, ker je njegov predgovor prvi in ker imam o tem
predgovoru izreči svoje skromno mnenje.
»Salonska knjižnica" — tako obeta g. izdajatelj
— prinese za Govekarjem in Ibsenom ter za Suder-
mannoffi italijanski roman ,Marco Viseonti* in pozneje
kedaj ,Promessi sposi*. Hm. . . razno čtivo za razne
vkuse in razne ljudi, a jaz mislim iz dobre izkušnje, da
bosta ta dva romana osobito .Promessi sposi" za onimi
— povđarjam — za onimi za naše občinstvo naravnost
neprebavna.
Pač pa vem za knjigo, ki bi bila kakor nalašč za
»Salonsko knjižnico* — za širše občinstvo »Slovan-
ske k n j i ž u i c e" bi ne bila — to je : A n a K a-
renina od Tolstega Ta knjiga bi morala
priti po mojem mnenji takoj za Ibsenom — pred Sha-
kespearom. Potem bi pa bila moja skromna misel, da-
bi prinašala naša „Salocska knjižnica" nova dela mo-
dernih pisateljev, ker je že tako začela, da bi videli
razliko v novi struji med Rusi, Francozi, Nemci, Nor-
vežani, Slovenci, Italijani itd. „Salonska knjižnica' bodi
po mojem zrcalo literature sedanje dobe.
Preidimo k pisatelju samemu in njegovim novelam I;
V svojem predgovoru piše Govekar : »Resnico sera
si zapisal na svoj pi'apor, resnica v lepi, umetniški
obliki mi je vzor, za katerim stremim v vsem svojem
pisateljevanju. Dobro ; tudi jaz sem za resnico v spisih ;.
a resnica je lehko dvojna. Na svetu je dobro in slabo;
Govekar se je v svojih novelah odločil skoraj po vsem
za slabo stran in v opisovanji senčnate strani, katero,
si je izbral, je on — pravi mojster; tako, da bi si
! človek po plastičnem slikanji, živih prizorih in duhovitili
pogovorih ter menjavanji situacij ne mislil, da so to
»skromni prvenci". Res, velikega talenta ne more Gove-
karju nihče odrekati, tudi oni ne, kateri ni ljubitelj«,
nove struje.
V teh novelah kaže nam g. pisatelj večino slabih
žensk (D a n i c a in A 1 b i n a se mi zdita celo preti-,
rano slabi ženski), vendar je tudi v teh črticah nekaj
prav ljubkih in dobrih deklet ter žen, tako Rezika^
v dru. Strnadu. Institutka, Pavlina in Andrejeva žena. ^
v zadnji novelici. ' ¦
^ Ker opisuje g. Govekar večinoma le slabe ženske
in dobrih le tu in tam kako izjemo, moramo si misliti,,
da je poznal prvih mnogo več nego drugih, saj pisatelj
piše le tedaj tako ve-jetno in uspešno, kakor baš g.
Govekar, ako piše iz krogov, v katerih se suče in
živi, zato je patudi uspeh g pisatelja sijajen v tem genru.
Z drtm Struadom v »Slovenskem narodu" me je
opozoril pisatelj v prvič nase. Čitala sem oni podlistek
z osobitim zanimanjem ter si dejala : Tu je nekaj no-
vega, posebnega ; pisatelj tega podlistka ne ostane pri.
tem, on obeta mnogo več in nisem se motila
/ Slog in jezik je v vseh novelah krasen, pisano je
' živahno in zanimivo vse od začetka do konca tako, da
se »Salonska knjižnica" prpoioča že sama iz sebe. Pi-
satelj opazuje ostro ter seje tu in tam prav lepih filo-
zofskih misli.
— Svariti mlajše žeustvo pred tem čtivom, bilo
bi toliko, kolikor priporočati je najtoplejf, saj vemo, da.
prepovedano sadje diši najbolj-'.
Kako da vpliva čtivo na č.t;itel;e in čitateljice,
priznava g. pi>acelj sam, ko piše na 247. strani (V
mraku): „To priliko sem torej izrabil t.er poljubljal svo-
jega dekleta, kar sf-m želel in sklenil že te laj, ko sva
čitala Je skupno, kako je obj mal Zorin svojo ,.Delo"
in ker zopet drugod pravi prav modro, da ,dyba pu-.
bertete je mladini naj^pasnejša ter zahteva od .roditel-
jev in odgojiteljev podvojeno potrojeno pazljivost", zato
priporočam omenjene novele vsem odraslim in razu-
št. 19
,S L O V E N K A"
Štr. U
mnim Slovenkam in Slovencem, katerim je ,S a-
lonska knjižnica" tudi namenjena. Matere, raz-
sodne matere, bodo same vedele, da „Salonska
knjižnica" ni čtivo za mlade deklice in ne bode
tudi pozneje. Dasi ima vsaka novela kako posebnost in
lepoto, vendar se mi zde najboljše toli verjetno p sana
Pavlina, Institutka, katero lehko čitajo tudi mlade de-
klice, (posebno opj/.arjam nanio slovenske stariše) pa
Dr. Strnad. Novemu podjetju, ki kaže zopet napredek
•v Slovencih, želim najboljšega vspeha !
Marica.