LETO XXI. — številka 60 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič. — Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. £a redakcijo odgovoren Albin Učakar GLASILO SOCIALISTIČNE KRANJ, sobota, 3. 8. 1968 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Dd 1. januarja 1958 kot poltednik. □d 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO« V četrtek in,petek dopoldne so bili v prostorih občinske skupščine v Kranju uradni pogovori med predstavniki Kranja in prijateljskih mest La Ciotata, železne Kaple in Amberga 9 * **r*i kg*^ dopoldne so v Kranju odprli osemnajsti gorenjski sejem. Slovesne otvoritve so se polije T\ ^ed.nikov vsen gorenjskih občinskih skupščin, županov obmejnih mest Avstrije in Ita-ne '. e e*dH predsednik gospodarske zbornice Slovenije Leopold Krese, podpredsednik zvez-18 « j P e dr" Marjan Brecelj in avstrijski generalni konzul. Ko je Leopold Krese odpiral * l0kCCk0KPrirediteV' JC P ^Cdar"l°brtniške Priredit - SE£ PrirCdUeV sejcnisko prireditev, je poudaril, da se je ta gospodarska manifestacija razvila iz skrom I te »n celo iz ZDA. Foto Franc Perdan (vig) ve. Danes pa predstavlja gorenjski sejem pomembno mednarodno saj na njej zasledimo razstavljavce iz Italije, Avstrije, Nemške zvez- KRANJ TRGOVINA S POHIŠTVOM DEKOR KRANJ, KOROŠKA 35 V času Gorenjskega sejma prodajamo stanovanjsko opremo po najugodnejših pogojih: % hitra in brezplačna dostava na dom do 30 km oddaljenosti, % konkurenčne cene, O ugodni potrošniški krediti do 1,000.000 S din za pohištvo, preproge, posteljnino in zavese, brez 20 % pologa, % Prodajalna je v času Gorenjskega sejma odprta dnevno od 8. do 19. ure neprekinjeno, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Priporoča se za obisk DEKOR KRANJ »Da bi vsi ljudje sveta živeli v miru,..« Verjetno je bila malokatera svečana seja tako slovesna kakor letošnja. V naši sredi smo lahko pozdravili zvezne in republiške poslance, predsednike gorenjskih občin, predsednike delavskih svetov kranjske občine, predstavnike družbeno-političnih organizacij itd. Posebno smo bili veseli prisotnosti gostov iz pobratenih mest La Ciotata in železne Kaple: župana bratskega francoskega mesta gospoda Grailla, predsednika pobratenja Kranj—La Ciotat gospoda Andreea, mestnega svetnika tega mesta gospoda Faveta in župana Železne Kaple gospoda Josepha Lubasa. Letos mineva deset let, odkar sta gospod Graille in takratni predsednik skupščine Franc Puhar 14. julija slovesno podpisala listino o pobratenju. Tako je naše mesto kot prvo v Jugoslaviji postalo enakopra. ven in aktiven član mednarodne organizacije pobratenih mest. 28. aprila letos je 3495 občanov naše občine podpisalo deklaracijo o svetovnem miru. Zato je na sredini slavnostni seji skupščina sprejela predlog komisije za sodelovanje s tujimi mesti, da mednarodni federaciji predlaga, da se zadnjo nedeljo v aprilu po vsem svetu praznuje dan pobratenih mest. Poslali so pozdravne brzojavke mestom, s katerimi ima Kranj tesne stike; Oldham, La Ciotat, Železna Kapla, Amberg itd. Sodelovanje med Kranjem in La Ciotatom je doseglo svoj namen. Ne samo to. Vzorno sodelovanje je začela posnemati marsikatera komuna. Župan gospod Graille je v svojem nagovoru lepo povedal: »Marsikaj smo dosegli a najvažnejše je to, da se poznamo in ljubimo, da se mesebojno spoznava naša mladina.« S ponosom in radostjo je sprejemal veliko Prešernovo plaketo, ki jo je občina Kranj poklonila La Cio. tatu za izredne napore pri utrjevanju prijateljskih vezi, katerih kal je vzklila pred desetimi leti 14. julija. Odslej bo Kranj vsako leto, zadnjo nedeljo v aprilu, praznoval dan Mednarodne organizacije pobratenih mest. Prav gotovo ne bo dolgo, ko bodo podobno storile tudi druge članice. Jože Košnjek Ob odkritju spominske plošče na Pokljuki Herojska smrt borcev III. bataljona Prešernove brigade Tragična usoda tretjega bataljona Prešernove brigade nas spominja na epopejo Pohorskega bataljona. Različna kraja toda podobni usodi. Pohorski bataljon se je boril do zadnjega moža, prav tako tudi bataljon na Pokljuki. Število mrtvih nikoli ne bo točno ugotovljeno. Anton Korošec in Janez Jekler s Koprivnika, ki sta pokopavala mrtve partizane, pravita, da jih je okrog Lovčevega hotela ležalo okrog 35 do 40 zmrznjenih borcev. Seveda pa je odprto vprašanje, koliko jih je zgorelo v poslopju. Preživeli borci bataljona navajajo različne številke. Justina Dijak trdi, da jih je padlo 69, Janez Ambrožič z Jesenic pravi, da je padlo 83 partizanov, Marja Male 90, Ludvik kuhar pa meni, da je padlo 100 borcev. Prve dni decembra 1943. leta je bila Prešernova brigada razporejena po bataljonih v Selški dolini. Tretji bataljon, ki je bil sestavljen iz Bohinjcev, Tolmincev, Notranjccv in Primorcev, je 8. decembra 1943. leta odšel iz Robidnice Odlikovanja 23 Kranjčanom Predsednik skupščine občine Kranj Slavko Za-lokar je včeraj popoldne izročil odlikovanja 23 zaslužnim občanom kranjske občine, 8 katerimi jih je odlikoval predsednik republike za njihov prispevek v boju za osvoboditev in delo ter prizadevanje v letih povojne graditve gospodarstva, družbenih služb in socialističnih družbenih odnosov. Odlikovanja so prejeli: red zasluge za narod s srebrnimi žarki: Ana Kramžar; red dela z zlatim vencem: Alojz Bizjak, Francka Drolc, Franc Fortuna, Anton Hafner; red zasluge za narod s srebrno zvezdo: Emil Herlec; red dela s srebrnim vencem: Tilka Biz-jak-Grum, Stanko Bošt-jančič, Anton Božič, Danica Kiissel-Burger, Vera Mohar, Anton Fireder, Polde Gregorač, Mirko Lapanja, Alojz Okom; red republike z bronastim vencem: Franc Med-ja; medalja zasluge za narod: Ivan Benegaiija, Anton Finžgar; medalja dela: Marija Keše-Frlic, Vera Kovač, Jožefa Okorn-Brecko, Jože Trček in Frančiška Učakar. prek Jelovice na Pokljuko. 13. decembra je bataljon prispel na Koprivnik. Med potjo se je bataljonu pridružilo večje število novih borcev. Med njimi so bili Janez Ambrožič z Bohinjske Bele, Justina Dijak s Koprivnika, poleg drugih borcev se je na Koprivniku priključil bataljonu tudi nemški državljan VValter Ernst, ki ga je vojaško sodišče obsodilo na smrt, pa je iz zapora pobegnil, ko so Angleži bombardirali mesto, v katerem je bil zaprt. V štabu bataljona so tega Nemca nekaj časa gledali z nezaupanjem, kajti imeli so slabe izkušnje z raznimi nemškimi dezerterji. Tudi Walterja so uklenili in dvomili o njegovi zgodbi. Kmalu pa se je izkazalo, da je bil ta Nemec resničen borec proti fašizmu, saj se je kot lev boril do zadnjega diha v obkoljenem hotelu. Komandant bataljona je bil 28-letni Anton Rozman-Dren iz Bohinja. Le-ta je prišel v brigado že ob ustanovitvi. Udeležil se je bojev na Žirovskem vrhu, pri Ribnici in na Turjaku. Zaradi junaštva in sposobnosti je hitro napredoval do komandanta bataljona. Komandant Dren je v Bohinju prišel v stik s Valentinom Sušnikom-Gabrom z Nomnja, ki je bil sekretar rajonskega komiteja. Gaber pa je bil pretkan gestapovski agent, kar pa takrat nihče ni vedel, čeprav so nekateri vosovci sumili, da z njim nekaj ni v redu. Gabra so po vojni naši zaprli, toda pobegnil je iz zaporov in zdaj živi v Ameriki. Dren je na nasvet Gabra premestil bataljon s Koprivnika v Lovcev hotel. Ker na Koprivniku ni bilo dovolj hrane, je Dren odločil, da izvede prehranjevalno akcijo v Češ-njici. V dolino so odšli samo zdravi borci t medtem ko so borke, starejši in bolni borci krenili proti, Lovčcvem hotelu. Opremo in slamo so vozili do novega taborišča kmetje, med njimi je bil tudi Ivan Strgar z Gorjuš. Njegova sestra je bula snažilka in kuharica, obenem pa tudi ljubica nemškega orožniškega poveljnika na Nomnju. Gaber je kasneje posredoval in jamčil za fanta, da je le-ta dobil partizansko dovolilnico za odhod v dolino. Toda fant jo je mahnil naravnost na Bohinjsko Belo Nemcem poročat, kje so partizani. Zjutraj se je bataljon vrnij s prehranjevalne akcije, štab bataljona se je nastanil v manjši vili severno od hotela. Utrujeni borci od naporne poti so kmalu zaspali. Nekateri so se/ulj čevlje. Okrog poldneva je štab bataljona Sklical sestanek vseh četnih V nedeljo, 4. avgusta, bo ob 10. url na Goreljku na Pokljuki spominska svečanost ob odkritju spominske plošče borcem 3. bataljona Prešernove brigade. komandantov in komisarjev. Takrat je bil na straži Franc Kranjc iz Gorij pri Cerknem. Ko je opazil Nemce, je ustrelil, takoj nato pa so vžgali Nemci. Kranjc je borcem pred hotelom mahal in kričal, da so v bližini Nemci. Toda še predno so se zavedali, za kaj gre, so bili že obkoljeni. Ob prvih strelih so nekateri zbežali proti štabu bataljona, kjer je bil sestanek, drugi so se začeli hitro obuvati, na splošno pa je v prvih trenutkih zavladala splošna zmeda. Sovražnikove krogle so prebijale lesene stene in po sobah je bilo kmaiu več ranjenih in mrtvih borcev. Nekateri borci so se poskušali prebiti do | gozda, toda vsi poskusi so bili zaman. Večina jih je padla že pri prvih korakih oziroma skokih skozi vrata ali okna. Žrtve so se večale na obeh straneh. Borec Ivan Brezec-Rok in njegov pomočnik Franc Puntar sta se izkazala. Streljala sta po Nemcih m jih kosila, da je mitraljeska cev kar žarela od vročine. Bolničarke so vlekle ranjene borce v kletne prostore. V stavbi je bilo že več kot 20 mrtvih borcev. Ko je zmanjkalo obvez, so jih snemali mrtvim ali pa trgali srajce. Tudi strelivo so pobirali od mrtvih. Ko je začel hotel goreti, so se borci umaknili v kletne prostore in nadaljevali borbo. Trni i Nemec VValter se je junaško boril in streljal vse do smrti na fašiste. Preden je izd hnil je skupno z borci zapel inter-nacionalo. V hotelu je zgorelo okrog 30 mrtvih ali ranjenih borcev. Ko je pokljuške gozdove obvil mrak, se je zopet vrnil mir. Boj je bil končan. Le redkim je uspelo, i da so se prebili iz obroča. Nekateri so se zakopali v sneg, eden ali dva sta se potuhnila med mrtve borce. Seveda sta pri tem tvegala, da bosta v mrzlem december-skem dnevu zmrznila. Eden i/.med njiju je videl izdajalca, ki je pripeljal Nemce, in je po boju s pištolo strelja! mrtve partizane. Za primer, da ne bi kdo ostal živ. Bata lion je i/.Jriibil 10 mitral jezov, samo mit ral jezeč Marijan Male ga je izvlekel, čeprav je bil ranjen. Stab bataljona je zaman poskušal pomagati obkoljenim borcem. Zavedal se je svoje napake potem, ko je bilo že prepozno. Zadevo je obravnavalo kasneje vojaško sodišče. Komandant Dren je bil nekaj časa. navaden borec, nato pa je bil zopet postavljen za poveljnika in je padel poleti 1944. lota na Jelovici. Izdajalsko Strgarjovo družino so partizani še med vojno obsodili na smrt. J. Vidic V Preddvoru bodo praznovali Prebivalci Preddvora in okoliških krajev praznujejo te dni krajevni praznik, zaključne slovesnosti pa bodo v soboto in nedeljo, dne 3. in 4. avgusta. Preddvorčani vsako leto ob krajevnem prazniku obude spomin na minule dni naše revolucije, ko so prebivalci teh krajev v začetku avgusta 1943. leta množično pričeli delovati v narodnoosvobodilnem gibanju, ki ga je vodil takratni revolucionar domačin tov. Celar. Za zaključek praznovanja bo v soboto zvečer slavnostna seja. sveta krajevne skupnosti Preddvor in družbenopolitičnih organizacij, komemoracija pri spomeniku padlih borcev in žrtev fašističnega terorja, kresovanje in kulturni program na ploščadi pred hotelom Grad Hrib v Preddvoru, v katerem bodo sodelovali kulturna skupina in recitatorji iz Preddvora, pevci iz Šenčurja in drugi. Naslednji dan, v nedeljo, pa bo več športnih in drugih prireditev, med drugim tudi nogometni turnir, ki ga bo izvedel TVD Partizan Preddvor — Bela, mokre gasilske vaje v izvedbi domačega gasilskega društva in druge prireditve. — an d da bi morali pri tej proizvodnosti in nizkih krmnih stroških doseči v Poljčah najmanj 20 para dohodka pri litru mleka. Leta »1966 so imeli na tem obratu 2898 1 poprečne mlečnosti za kravo, leto kasneje pa že 4174 ali 44% večjo. In kot smo že povedali, so dosegli letos že 5017 1 mleka na kravo. Poleg pašno-košnega sistema, ki so ga začeli uspešno uveljavljati, so poskrbeli še za pravilno usklajeno dohranjevanje, za kar ima k£nLHSP°I?ne Ju tr8°v«k« podjetje Elita iz Kranja odprlo v prostorih nekdanje kranjske u,rosko trgovino največ zaslug vodja živinorejske proizvodnje veterinar Anton Dolenc. To pa so uspehi s karšnimi se lahko p3-hvalijo kjerkoli v svetu. Kmetijski inštitut Slovenije, zavod z,a ekonomiko kmetijstva, je ugotovil, da so lani porabili za proizvodnjo 100 1 mleka 2,4 ure človeškega dela, pri čemer je upoštevan tudi nočni čuvaj. Glede na letošnjo molznost pa le še 2 uri. Jugoslovansko poprečje je okrog 6 ur, kjer pa imajo mehanizirano molžo, pa 4,5 ure, medtem ko se giblje evropsko poprečje med 3 in 3,5 ure, ker imajo manjše farme kot pri nas. Iz vsega tega sledi, da so proizvedli letos v Poljčah na eno uro vloženega človeškega dela že 50 1 mleka in da je v strošku za liter mleka le 16 para bruto osebnega dohodka. Stroški krme predstavljajo okrog 60% vseh stroškov in so znašali na 1 mleka 64 para, režija skoraj 30, osebni dohodki 16 in amortizacija nekaj nad 13 para itd. Liter mleka jih stane 1,34 N din in za tako ceno so ga tudi prodali. Osnovni problem je v amortizaciji, ki je zaradi tiskovne napake v zakonu tako visoka. Zadruga je namreč do nedavnega obračunavala le 3 pare amortizacije prt litru mleka. Informator je sicer z dopisom seznanil kolekti- ve o napaki in da pričakuje, da jo bodo popravili. Na Hrvatskem jo obračunavajo po starem, pa tudi mnoga posestva v Sloveniji, vendar je služba družbenega knjigovodstva večini vrnila zaključne račune in zahtevala popravke amortizacije. Sklep SDX je razburil kolektiv, ker je prepričan, da bi morala biti pri taki produktivnosti in optimalnem izkoriščanju zmogljivosti mlična proizvodnja rentabilna. Menijo, da so dajatve previsoke in bi jih morali uskladiti z določenimi normami, znižati pa bi morali tudi carino za kmetijske stroje, poceniti umetna gno/la itd., ali pa sprostiti ceno mleku. Pravijo, da to ni v skladu z načeli gospodarske reforme in da so dočakali ravno nasprotno. Namesto da bi bili uspehom primerno nagrajeni, so bili kaznovani. Predlagajo, da bi bilo treba čimprej uresničiti stališča in sklepe, ki jih je nedavno tega sprejela republiška skupščina. OPOMBA: Zakon o stopnjah amortizacije za osnovna sredstva delovnih organizacij iz leta 1963 določa, če ima plemenska in delovna živina večjo nabavno vrednost od klavnične, se plačuje amortizacija samo od te razlike. Nov zakon iz leta 1966 pa pravi: amortizaciji po tej zaporedni številki je zavezana le razlika med kiavnično in nabavno vrednostjo, če je nabavna večja od klavnične. Pisati bi moralo po tem členu in ne po zaporedni številki. LTH ŠKOFJA LOKA ODPRODA na javni licitaciji dne 6. VIII. 1968 ob 14. uri v obratu Vincarje sledeča osnovna sredstva: 3 kom cl. brusilni stroj 1 kom strojna pila 2 kom brusilni stroj — Biax 30 kom elektromotorjev 5 kom kompresorjev 1 kom aparat za preizkušanje trdote 1 kom avto Citroen pollovorni letnik 1964 Poleg navedenega je za odprodajo še več drugih osnovnih sredstev in inventarja. Ogled je v ponedeljek, 5. VIII. 1968 od 12.—14. ure. Planinska proslava v Logarski dolini Velike proslave 75-letnice ustanovitve slovenske planinske organizacije, ki bo v soboto in nedeljo 3. in 4. avgusta v Logarski dolini, se bodo v velikem številu udeležili tudi planinoi z Gorenjske. Organizatorji računajo, da bo na tej pomembni planinski proslavi sodelovalo okoli 2 tisoč planincev z Go- renjske. V vseh 17 planinskih društvih na Gorenjskem so bile priprave za udeležbo na tej planinski manifestaciji zelo dobro pripravljene. Mnoga planinska društva pa so v počastitev te obletnice tudi sama prirejala razna tekmovanja in druge prireditve, izlete, tečaje, predavanja in drugo. -an Zanimiva razstava V sredo, 31. julija, je predsednik kranjske občinske skupščine, Slavko Zalokar slovesno odprl razstavo pregleda razvoja občine od leta 1963 do danes in perspektivni plan razvoja občine do leta 1970. Pripravil jo je oddelek za gospodarstvo skupščine občine. Značilno je, da ima razstava zelo bogato dokumentacijo: zemljevide, diagrame in fotografije. Poleg splošnega pregleda gibanja gospodarstev je dobro obdelan promet, komunalna dejavnost in vodovodno omrežje. Posebno njihov razvoj. Pomembno mesto ima letošnje leto. Zanj je značilno, da od planskih predvidevanj preidemo k resničnim akcijam, posebno na pogročju družbenih služb. J. Košnjek KOMISIJA ZA OSNOVNA SREDSTVA PRI KMETIJSKO ŽIVILSKEM * KOMBINATU KRANJ razpisuje JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO osebnega avtomobila znamke Zastava Fiat 1100, letnik 1960, s prevoženimi 250.000 km. Izklicna cena 6.000 N din. Dražba bo v sredo, dne 7. avgusta ob 8. uri na dvorišču tovarne »Oljarica« Britof. Prednost nakupa ima družbeni sektor! MATERE Z OTROKI OD t.DO 7. LETA IZKORISTITE SEPTEMBER NA MORJU V NOVIGRADU! Ugodna cena pensiona: matere 20 N din otroci 15 N din Prijave sprejema Zavod za klimatsko zdravljenje otrok Kranj, Skupščina občine Kranj, soba 206 (tel. 220-52). Plačljivo v 4 mesečnih obrokih! Letovanje je 10 ali 20-dnevno in to od 29 8. do 18. 9. 1968 Zdravniška nega zagotovljena! Nagrada občine Kranj Ideja o podeljevanju nagrade občine Kranj se je rodila na začetku leta 1966. V sredo, 31. julija, na svečani seji so odbornikj obeh zborov skupščine občine Kranj sklep o vsakoletni podelitvi nagrade soglasno in dokončno sprejeli. Vsako leto se bo podelilo največ pet nagrad. Pravico do nje imajo posamezniki, skupine, gospodarske in družbene organizacije, ki so dosegle izredne uspehe na katerem koli področju. Nagrajenec je lahko iz druge občine, če je njegovo delo pomembno za občino Kranj. Višina nagrade za posameznika je 5600 novih dinarjev, za skupine pa 10.000 novih dinarjev. Izvolili so sedemčlansko komisijo za nagrado, katero sestavljajo predstavniki občinske skupščine, delovnih in družbenopolitičnih organizacij; predsednik je Boris Krvštufek, člani pa Maks štromajer, Slavko Kalan, Janko Pregelj, Zvonko Filipovič, Milan Roboč in Ciril Habe. J. Košnjek Usluga Stražišče obvešča cenjene potrošnike, da opravlja vsa vulka-nizacijska dela avtopla-ščev, zračnic, gumijaste obutve In drugih gumijastih izdelkov, ter kemično čiščenje, v poslovalnici Stražišče, Seljakova 7. Za kemično čiščenje oblek in pranje perila ima svojo sprejemnico pri Vodovodnem stolpu, Begunjska 10, Kranj. Postrežba hitra in solidna — Cene konkurenčne! Na Breznici bo v nedeljo prvi tabor slovenskih čebelarjev Zveza čebelarskih društev Slovenije bo priredila v nedeljo, 4. avgusta, na Breznici pri Žirovnici prvi tabor slovenskih čebelarjev. Kraj tabora ni naključno izbran. Na Breznici se je rodi! in v mladih letih čebelaril Anton Janša, kj je kasneje postal učitelj čebelarstva na avstrijskem dvoru. Janšev nauk o čebelarstvu je še danes po 200 letih v veljavi in je bil vseskozi osnovni priročnik za znanstvenike, ki so utirali pot v skrivnosti življenja čebel in čebeljih družin. Janševa dela so prevedena skoraj v vse jezike sveta. Kako visoko ga cenijo v tujini, vidimo po tem, da Avstrijci že 200 let skrbno vzdržujejo njegov grob na Dunaju. Prvi povojni tabor slovenskih -čebelarjev naj bi ozjjačil uvod v praznovanje 200-letnice (1973. leta) Janševe smrti. V okviru proslav in prireditev, posvečenih spominu na Antona Janšo, pa naj bi poudaril: pomen čebelarstva za naše gospodarstvo. Na Breznici nameravajo čebelarji sprejeti resolucijo, ki bi opozorila na stanje našega čebelarstva. V prvih povojnih letih so imeli naši čebelarji regres in določene olajšave pri nakupu čebelarskega orodja, pri prevozu čebel po železnici, sladkor za zimsko krmljenje čebel pa so kupovali po znižan nih cenah itd. Vse te olajšave so bile ukinjene že pred reformo. Pri nas se zelo veliko piše in govori o pospeševanju kmetijstva; tudi čebelarstvo je del kmetijstva, saj brez čebel ni sadja. Čebelarstvo ni dejavnost, s katero bi človek lahko obogatil. Nov obljuden panj stane prek 30.000 S din. Začetnik bi torej za 15 obljudenih panjev potreboval okrog 500.000 S dhi> pri tem znesku pa ni vračunan čebelnjak in čebelarsko orodje. Tisti, ki se ne ukvarjajo s čebelarstvom, ne vedo, [ da ena čebelja družina (en panj) potrebuje za svoj razvoj P0-prečno 64 kg medu letno. Na Gorenjskem je poprečni donos medu na panj od 8 do 20 kg. Če čebelar prek leta dobi iz panja 10 kg medu, mora na jesen dati v panj 15 kg sladkorja* ■ da se čebele prehrani jo do aprila. Tudi zdravstveni pregled čebel je razmeroma drag. Za prevoz čebel v druge kraje na pašo mora imeti čebelar potr. dilo, da so čebele zdrave. Nekoč so bili ti pregledi brezplačni-Danes pa čebelarji plačajo za pregled vzorca čebelje druži' ! ne, ki ga opravi veterinarski znanstveni zavod v Ljubljani, j 1500 S din (za 30 panjev 45.000 S din). I Na Gorenjskem je prek tisoč čebelarjev, ki so včlanjeni J v kranjsko ali radovljiško društvo čebelarjev. Društvo ce" j belarjev Radovljica ima 13 družin in zajema področje j£s.e' i niške in radovljiške občine. Na tem področju (na področ.!11 i radovljiške in jeseniške občine) je 320 čebelarjev, ki imajo prek 4000 čebeljih družin. Na taboru v Breznici bo govoril Valentin Benedieič, predsednik zveze čebelarskih društev Slovenije. V p*.-v'JI;al bo sodelovala folklorna skupina iz Nemilj, godba i/ Kr»WS pa tudi za zabavo je dobro preskrbljeno. Na taboru bodo prikazali, kako so v davnih časih nosili čebele na pašo-Zanimivo je, da je bil*} to večinoma žensko opravilo; žctie so nosile čebele na pašo na* glavi. Za panj so dobile ki'0' gram medu. Na tabor so povabili tudi goste iz sosednje Avstrije, Prl' čakujejo pa tudi goste iz Nemčije in Češkoslovaške. Prijatelji medu in medice, pri t ode in prijetne zabave so v nedeljo vabljeni na »sladko« pjireditev ua BreznjcO, Jože VSdic. iy«iiii]^.»Kuiu.ii^ii»'.tlluil«iiil,,^ t: lili« >«.>...».i * :;:!«:■•■:■■£■«•«>••••••••>•.»...;.,.,ti»»kin>»»-i.....<».....»•.■■sssu« •••»•»«•«•»»•»••* •» Trgovsko podjetje ^ Tudi letOS 113 leiitromerkur Ljubljana INPORTIMPORT LJUBLJANA Gorenjskem sejmu VABIMO VAS V RAZSTAVNI PROSTOR I. NA OGLED IN NAKUP MOŠKEGA, ŽENSKEGA IN OTROŠKEGA PERILA, PLETENIN, IGRAČ, MUZIKALIJ, UR, EKSKLUZIVNE KOZMETIKE IN ŠPORTNIH REKVIZITOV. ZNiŽANE CENE POSEBNO UGODEN NAKUP Tržiška folklorna skupina »Karavanke« pod kranjsko »marelo« gg ""■■»■■«■■■•«•». aaaxaaaaaaaiiaaiisaaaaaaaB,; neja »Karavank« več kot uspela in povabilo na enomesečno turnejo po Franciji prihodnje leto je prav gotovo lepa nagrada za vse ure vaj in nastopov tržiških fol-kloristov. Še več, »Karavanke« so dostojno predstavile svojo domovino, svoje mesto in sebe. Ob tem pa ne pozabljajo dejstva, da jih ta uspeh obvezuje in da bo v prihodnje francoska publika od njih pričakovala še več. Vili Guček Potem ko so se tržiški folkloristi udeležili povorke v mestu Villeju, so na unprovizirancnvodrtl odplesali venček gorenjskih narodnih plesov Prebivalci radovljiške občine praznujejo Tmm ¥ turizmu ne gre brez šol Na Vodi.ški planini je bil 5. avgusta 1941. leta ustanovljen Cankarjev bataljon. Njegov komandant je bil narodni heroj Jože Gregorčič, komisar pa Stane Žagar, ki je bil hkrati duhovni vodja borbe proti okupatorju na Gorenjskem. Dan ustanovitve Cankarjevega bataljona, ki je že v začetku 1942. leta sodeloval tudi v znani dražgoški bitki, pa si je radovljiška občina izbrala za svoj praznik. Tako te dni, 27 let po nadvse pomembnih trenutkih odločitve za nadaljnji razvoj, tudi prebivalci radovljiške občine praznujejo. In tako se te dni pravzaprav zaključuje venec občinskih praznikov (razen škofjeloške občine) gorenjskih občin. Radovljiška občina je precej velika, bogata z naravnimi lepotami in ima razvito kovinsko, tekstilno in kemično industrijo. Znana pa je tudi po tovarni športnega orodja in po kvarni precizne mehanike — Iskri. Takoj po reformnih ukrepih se je industrija začela uvajati v nove pogoje gospodarjenja in danes v radovljiški občini ugotavljajo, da imajo delovne organizacije še vedno veliko notranjih rezerv. Tako več kot 50 odstotkov delovnih mest ni ustrezno zasedenih in občinska skupščina je pred kratkim sklenila, da je jeseni treba začeti s kadrovsko reformo v vseh de- lovnih organizacijah v občini. Da bodo uresničili to, pred kratkim zadano nalogo, bodo poskrbeli za ustrezne spre. membe v statutih delovnih organizacij. Hkrati pa bodo v prihodnje še posebej razvijali in po.peievali združevanje ter poslovno sodelovanje delovnih organizacij v občini. — Prepričani so namreč, da je ravno v slednjem ključ za dobro in uspešno gospodarjenje, od katerega je odvisen razvoj in uresničevanje programov za vso občino. Ce govorimo o radovljiški občini, ne moremo mimo povsod prisotnega turizma. Ze samo imeni Bled in Bohinj nam tako rekoč vse povesta. Ne le, da sta to bisera gorenjske pokrajine, ampak sta danes znana daleč zunaj meja naše domovine. Tega pa se zavedajo tudi prebivalci. In prav je tako! V zadnjih dveh letih sta tako Bled kot Bohinj doživela velik preobrat na področju turizma. Prenovljeni so bili prenekateri gostinski objekti v obe-h krajih. Ce pa pogledamo njihove programe za prihodnje, pa vidimo, da prebivalce radovljiške občine čakajo še velike naloge. Danes turizma v radovljiški občini še ne moremo primerjati z industriji enakovredno gospodarsko panogo. Tega pa se zavedajo tudi prebivalci. Vedo namreč, da za to niso do- volj le naravne lepote in hoteli. Današnji gost namreč terja še marsikaj več. Zato so se že na začetku odločili, da izdelajo urbanistični program občine, hkrati pa pripravljajo tudi program turističnega razvoja. Z uskladitvijo obeh programov pa si bodo potem prizadevali, da se na Bledu in v Bohinju razvije »zahtevnejši« turizem. Ze sedaj predvidevajo, da bo Bled v prihodnje lahko sprejel okrog 14 tisoč gostov, Bohinj pa še celo nekaj več. Takšna predvidevanja pa prav gotovo niso skromna in v Radovljici že sedaj vedo, da bodo za to potrebne precejšnje investicije. Tako bo predvsem treba zgraditi komunikacijske in rekreacijske športne ter turistične objekte. — Treba bo med drugim rešiti blejsko prometno vozlišče, ki v sezonah postaja ozko grlo, velike naloge pa čakajo občino tudi v Bohinju. Tu je predvidena razširitev vogel-ske žičnice, gradnja Triglavskih žičnic, žičnice na Koblo, povezava Kcmnc s Soško dolino itd. Čeprav bodo za uresničitev teh načrtov potrebna precejšnja sredstva, pa smo danes že priča postopnemu uresničevanju tega dolgoročnega programa. Tako bo že jeseni povezala Bled z Bohinjem hitrejša, modernejša cesta. Oglašajo pa se tudi že drugi interesenti za izgradnjo in razvoj Bohinja. Skratka v radovljiški občini žolijo. da bi ime Bleda in Bohinja res na- šlo mesto v svetu in da bi ta diva bisera predvsem turistično zaživela. Uspehi, ki so jih v zadnjih letih dosegli prebivalci radovljiške občine, pa se ne kažejo le v turizmu. Čeprav za zdaj še ne moremo govoriti o uresničitvi enega največjih dogovorov v občini, pa vseeno lahko zapišemo, da je slednji pravzaprav največji uspeh, kar so jih občani dosegli v zadnjih nekaj letih. To je dogovor o gradnji šol, ki kaže na zavest prebivalcev, ki kaže na kolektivno delo, ki kaže na tisti del in cilj našega družbenega življenja, ki mu pravimo skupno prizadevanje in družbena zavest. Prebivalci so se namreč odločili, da bodo sami prispevali del denarja za gradnjo šol. In tako sedaj plačujejo 1 odstotek od osebnega dohodka, enak odstotek pa plačujejo tudi delovne organizacije. — Čeprav bodo krediti pri Gorenjski kreditni banki na voljo šele 1970. leta, pa je občinska skupščina že sedaj namenila 90 milijonov starih dinarjev za adaptacijo lipenške osnovne šole pri Kropi. To bo ena prvih sodobnih šol v občini, ki bo ustrezala vsem potrebam današnjega in — z možnimi preurejanji — tudi prihodnjega umnega programa. Fcrncmbno pa je predvsem to, da se bo v tej šoli že letošnjo jesen začel pouk. Lipcnška šola pa ne bo pomembna le zato, ker bo ustrezala vsem današnjim učno-vzgojnim pctrebam, marveč tudi z-ato, ker bo hkrati dokazala, da občinska skupščina z Vio resnostjo želi in hoče uresničiti .zadani program. Kot smo že povedali, pa so bo po 1P70. letu nadaljevala gradnja tudi drugih predvi- Klavnica in mesarija Bohinjska Bistrica ČESTITA VSEM OBČANOM ZA OBČINSKI PRAZNIK IN SPOROČA, DA IMA NA VOLJO VSE VRSTE SVEŽEGA MESA TER SUHO-MESNIH IZDELKOV PO KONKURENČNIH CENAH kolektiv trgovskega podjetja BOHINJSKA BISTRICA ČESTITA VSEM OB ČANOM ZA OBČINSKI PRAZNIK. Cenjene potrošnike Bohinja in ostalih krajev obvešča, da je za občinski praz- denih šol. Tako že pripravljajo načrte za gradnjo begunjske stirirazredne šole, za radovi jiško, blejsko in bohinjsko šolo in za preureditev leske šole. Pri gradnji vseh teh šol pa moramo povedati tudi to, da se bodo po dograditvi lahko prilagajale vsem spremembam učnega programa. Ko smo se pred praznikom pogovarjali s predsednikom radovljiške občinske skupščine Stankom Kajdižem o uspehih, načrtih in težavah v občini, nam je povedal, da čakajo občino v prihodnje velike naloge predvsem na področju kadrovske politike. V občini je namreč prek 50 odstotkov poikvalificiranih in nekvalificiranih delavcev na zahtevnih delovnih mestih V industriji. »To pa je precej grenak podatek, ki terja pametno dolgoročno kadrovsko polil*-ko. Mislim pa, da bi bila v nekaterih primerih potrebna tudi šolska reforma. Ze dolg0 časa sem namreč prepričan* da bi obvezna šola morala mladega človeka tudi pripe; Ijati do poklica. Zal danes W tako in zato imamo velik"" krat precejšnje in najrazličnejše težave. Kavno žara«1 slednjih pa bomo v radovlji" ški občini v prihodnje šc P°* sebej razvijali vajeniško P°* klicno šolo,« je končal predsednik občinske skuptčine. Se bi lahko pisali o radovljiški občini, kajti uspehov, nalog in težav je še veliko Vendar ob tej priliki povejmo le to, da so bili vsi posedanji uspehi plod skupndj prizadevanj in naporov vse občanov in da prav ti n^i"a zagotavljajo, da bodo tudi prihodnje uspešno uresni vali zastavljene naloge. A. Z»lar IIIBBBBaail BI nik odprlo novo sodobno trgovino v Srednji vasi. Za cenjeni obisk v vseh naših prodajalnah se priporočamo Tovarna športnega orodja Begunje na Gorenjskem Čestita vsem delovnim ljudem in občanom za občinski praznik in jim želi prijetno praznovanje O Skupščina občine Radovljica IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE Z OBMOČJA OBČINE RADOVLJICA ČESTITAJO ZA OBČINSKI PRAZNIK VSEM DELOVNIM LJUDEM IN ŽELIJO ŠE NADALJNJEGA NAPREDKA PRI IZGRADNJI SOCIALIZMA ŽIVILSKI KOMBINAT ŽITO LJUBLJANA — DELOVNA ENOTA GORENJSKA S SVOJIMI OBRATI: Pekarna Lesce — Skladišče Lesce — Prodajalnami na Jesenicah, Radovljici, Bledu ter Slaščičarna na Jesenicah čestita vsem partnerjem in občanom za občinski praznik občine Radovljica DELOVNA SKUPNOST TRGOVSKEGA PODJETJA btiup LIe s c čestita S SVOJIMI POSLOVALNICAMI V RADOVLJICI, LESCAH IN NA BLEDU CENJENIM POTROŠNIKOM, VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA OBČINSKI PRAZNIK OBČINE RADOVLJICA £BLED= lesno industrijsko podjetje IZDELUJE IN PRODAJA žagani les smreke-jelke resonančni — avionski les vezane plošče za gradbeništvo vezani les ladijski pod opaži vseh vrst stropne in stenske obloge lamelirana gladka vrata sobna, vhodna, garažna in balkonska vrata strešne konstrukcije notranjo opremo avtomatskih kegljišč panel plošče sredice lesna moka lesna embalaža vseh vrst KEMIČNA TOVARNA P O D N A R T V tovarni prejmete brezplačne nasvete in navodila. Servisna služba pa je vsem na voljo. KOLEKTIV TOVARNE čestita ZA OBČINSKI PRAZNIK VSEM OBČANOM RADOVLJICE IN OKOLICE DELOVNA SKUPNOST GOZDNEGA GOSPODARSTVA BLED čestita vsem delovnim ljudem in občanom za občinski praznik Radovljice in jim želi mnogo delovnih uspehov Tovarna Sukno Zapuže i; ', W_ v -i 4 Izdelujemo volnene odeje, mika-ne in česane tkanine za moške in ženske obleke. Delamo za notranji in zunanji trg. tArU Žt ČLANI DELOVNE SKUPNOSTI TOVARNE ČESTITAJO VSEM OBČANOM, POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA OBČINSKI PRAZNIK TER JIM ŽELIJO V BODOČE VELIKO POSLOVNIH USPEHOV Alpska modna industrija čestita Radovljica ZA OBČINSKI PRAZNIK VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM Priporočamo vam, da pri nakupu zahtevate samo modne pletenine z zaščitnim znakom Almire. Obiščite našo lastno prodajalno na trgu v Radovljici in si oglejte naše izdelke I I 1 i I Gostišče Eobrča Brezje VSEM OBISKOVALCEM IN OBČANOM ČESTITA ZA OBČINSKI PRAZNIK IN SE PRIPOROČA ZA CENJENI OBISK tovarna vijakov plamen krop« ČESTITA VSEM OBČANOM ZA OBČINSKI PRAZNIK IN JIM ŽELI ŠE NADALJE MNOGO DELOVNIH USPEHOV OBRTNO PODJETJE knjigoveznica in tiskarna RADOVLJICA ČESTITA VSEM OBČANOM ZA OBČINSKI PRAZNIK RADOVLJICE IN SE PRIPOROČA S SVOJIMI USLUGAMI Ključavničarstvo Radovljica izvaja vsa gradbena ključavničarska dela VSEM OBČANOM ČESTITA ZA OBČINSKI PRAZNIK RADOVLJICE. TER SE PRIPOROČA ZA SVOJE USLUGE SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE GORENJC Radovljica izvaja visoke, nizke, industrijske, športne in turistične Kradnje. Interesenti za vse vrste gradenj se lahko informirajo pri podjetju, ki jim kvalitetno In po zmernih cenah zagotavlja uresničitev gradnje od idejnega projekt« pa do zaključka gradnje. OBENEM VSEM OBČANOM ČESTITA ZA OBČINSKI PRAZNIK O B e A, N o IVI R A D O V lm O I 15 ' zeli Poslovno združenje Transportni biro Radovljica VSEM DELOVNIM LJUDEM PRIJETNO PRAZNOVANJE OBČINSKEGA PRAZNIKA in še nadalje priporoča svoje storitve Trgovsko podjetje Železnina RADOVLJICA čestita za občinski praznik vsem občanom in se priporoča za obisk v vseh poslovalnicah v Radovljici in na Bledu ter vam nudi: cement, betonsko železo, apno, heraklit, obložene in te raco ploščice, parket, vrata, vodovodni material, kompletno opremo za kopalnice, opremo za kuhinje, vse vrste železa in pločevine ter cevi, iverice, foča in panel ter vezane plošče, pohištvo, okovje, vijake, žične izdelke, razna orodja, električne aparate in elektroin-stalacijskl material, pisarniške in računske stroje, steklo, porcelan, posodo, kolesa, mopede in nadomestne dele za motorna vozila, barve, lake, vse vrste obutve in drogerijsko blago. CENE UGODNE. I ~ mm — Naši opečni izdelki so preiskani glede drugih dimenzij, teže, tlačne trdnosti in vseh ostalih elementov. Ustrezajo jugoslovanskemu standardu glede dimenzij dolžin in širin. Na voljo je 9 asortimentcv od zidakov do stropnikov. PRIPOROČAMO SE ZA NAROČILA: ustna, telefonična, po pošti, — organiziramo prevoz na gradbišča Za podrobna pojasnila o vseh drugih zadevah se obračajte na upravo podjetja. POSKUSITE — ZADOVOLJNI BOSTE! Za občinski praznik ČESTITAMO in se priporočamo Gorenjske opekarne Dvorska vas OBRAT GORENJKA — TOVARNA ČOKOLADE sumi Lesce pri Bledu vsem občanom čestita za občinski praznik radoljice in jim ftBLl prijetno praz novanji- ter jim pri-poroča SVOJE kvali-TETNE IZDELKE Tovarna verig Lesce ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM OBČINE ZA OBČINSKI PRAZNIK. PRIPOROČA SVOJE IZDELKE, KOT VSE VRSTE VIJAKOV, VERIG IN RAZNIH KOVAŠKIH IZDELKOV Mesarsko podjetje Radovljica s svojimi poslovalnicami ČESTITA VSEM OBČANOM ZA OBČINSKI PRAZNIK IN SE ŠE NAPREJ PRIPOROČA ZA NAKUP MESA IN MESNIH IZDELKOV ČESTITA VSEM OBČANOM RADOVLJICE IN OKOLICE ZA OBČINSKI PRAZNIK IN SE PRIPOROČA ZA SVOJE IZDELKE KOLEKTIV PODJETJA J OKOVJE I KAMNA GORICA ČESTITA vsem občanom in poslovnim prijateljem za občinski praznik Podjetje obenem letos proslavlja 20-letnico svojega obstoja, ter nudi vse vrste nasadil, plastične izdelke, industrijske stole in opravlja galvanske usluge KOLEKTIV KOMUNALNEGA PODJETJA RADOVLJICA čestita vsem delovnim ljudem in občanom za občinski praznik ter jim želi prijetno praznovanje Podjetje UKO Kropi NMMi Tržič — včeraj, danes, jutri... Osnovna značilnost tržiških 23 let — prva leta povojne graditve, nadaljevanje socialistične preobrazbe v ljudeh, borba za gospodarske dosežke ... _ VČERAJ — Leta 1945 je imela tržiška občina 9733 prebivalcev, leta 1953 10.154 leta 1960 11. 073 in lani 11.885 prebivalcev. Od leta 1946 do lani se je družbeni bruto proizvod povečal skoraj za štirikrat. Do leta 1960 je bruto proizvod vsako leto porastel za 19 odstotkov, od tega leta dalje pa je njegova rast še hitrejša. Vzporedno z rastjo družbene proizvodnje so se večala tudi sredstva za razširjeno reprodukcijo v gospodarstvu. S tem pa so se povečale možnosti za nadaljnje zaposlovanje in krepitev materialne osnove za družbeni in osebni standard ter splošno potrošnjo. Narodni dohodek je do leta 1966 porastel za 212,9 odstotka ali poprečno 10,1 odstotka letno. Leto 1957 — pomemben mejnik v tržiškem gospodarstvu. Tržiška industrija se je takrat prvič vključila v mednarodno delitev dela in izvozila za 1,057.593 ameriških dolarjev svojih izdelkov. Do leta 1962 se je izvoz povečal za 91,6 odstotka, do 1965 pa še za 35,2 odstotka. Do leta 1957 so za gospodarske investicije namenili 2 milijardi 312 milijonov starih din, ta vsota pa se je do leta 1966 povzpela na 5 milijard 655 milijonov S din. Medtem ko so bile investicijske naložbe v prvih letih namenjene predvsem gradbenim objektom, pa je v zadnjih letih vse več sredstev namenjenih za strojno opremo in modernejšo tehnologijo. DANES — Za današnji gospodarski razvoj tržiške občine je značilna hitrejša dinamika rasti proizvodnje in storitev, zlasti v industriji, gradbeništvu in trgovini. Industrija je za Tržič temeljna dejavnost, saj ustvarja 63 odstotkov bruto proizvodnje in zaposluje 3678 delavcev. Konec junija lotos je vrednost proizvodnje tržiške industri- je znašala 96,944.000 dinarjev, kar predstavlja 503 odstotka letošnjega proizvodnjega načrta. Polletni izvoz letošnjega leta je dosegel vrednost 2 milijona 256 tisoč dolarjev, od tega 70,5 odstotka na konvertibilna področja in le 29,5 odstotka na klirinški trg. Vrednost letošnjih investicij znaša 6,033.000 N din, od tega odpade 4,088.000 N din investicijskih naložb na lastna sredstva gospodarskih organizacij. Tudi nezaposlenost se je zmanjšala saj je bilo 30. junija brez dela le 109 Trži-čanov. Poprečni osebni dohodki znašajo 858 n din — v gospodarstvu 853 N din in v negospodarstvu 1021 N din. Osebni dohodki so se najbolj povečali v šolstvu. Živ-ljenski stroški so v večjem porastu kot osebni dohodki, saj so se v primerjavi z lan-kim letom povečali za 3,7 odstotka — predvsem zaradi višjih cen komunalnih storitev in zvišanih stanarin. V tržiški občini so danes tri popolne osemletke, vzgojno varstvena ustanova, delavska univerza in glasbena šola. V tem, današnjem razvoju tržiške občine ne gre prezreti uspehov na področju družbenega in strokovnega izobraževanja, saj je samo leta 1966/67 obiskovalo razne seminarje 246 slušateljev, strokovno se je usposobilo 434 občanov, medtem ko je splošno izobraževanje zajelo 1088 slušateljev. Raznih predavanj se je udeležilo kar 9325 občanov. K tej splošno prosvel nekulturni dejavnosti pa so prispevali precejšen dele/, tudi tržiški muzej, knjižnica, DPD Svoboda s svojo dramsko in godbeno sekcijo, folklorna skupina Karavanke in številne športne organizacije. JUTRI — V bodočem obdobju bodo prišle do izraza investicije v modernizacijo strojne opreme in proizvodnja na višji in kvalitetnejši ravni. Predvideva se, da bo družbeni bruto proizvod letno naraščal za 10,1 odstotka, družbeni proizvod za 7,5 odstotka in narodni dohodek po stopnji 6,7 odstotka. Vzporedno s tem računajo na po- večanje deleža industrije — leta 1970 naj bi industrija ustvarila 65,9 odstotka družbenega proizvoda. Struktura udeležbe družbenega proizvoda se nagiba v korist trgovine, turizma in gradbeništva. Do 1970 se bodo povečale tudi investicijske naložbe, in sicer za 40,4 odstotka ali poprečno 8,1 odstotka letno. Po teh predvidevanjih bodo investicijske naložbe predstavljale 13 odstotkov narodnega dohodka. Mladino bodo intenzivneje usposabljali za poklice v gostinski in turistični dejavnosti, ker v omenjenih panogah najbolj primanjkuje kvalificiranega kadra, pa tudi v trgovini, obrti in komunalni dejavnosti kvalifikacijski sestav zaposlenih ne ustreza hitremu razvoju teh panog. Tržičani se zavedajo, da je strokovnost eden izmed najpomembnejših faktorjev za uspešno gospodarjenje, za večjo produktivnost dela in razvoj družbenih odnosov. Izobraževanju bo treba zagotoviti samostojne in stalne vire sredstev in s tem ustvariti materialno osnovo za za uspešno opravljanje nalog. Težišče investicijske politike v prihodnjih letih bo dozidava šole v Križah, gradnja nove vzgojno-varstvene ustanove v Tržiču, dokončna ureditev šole heroja Gra;zerja. Vse to pa bodo skušali rešiti Tržičani sami, ko se bod;) odločali na referendumu za samoprispevek za gradnjo in popravilo šolskih prostorov. Nadalje bodo dokončno izdelali urbanistični program za območje občine, ured li cesto vpadnico, začeli gradnjo spomenika revolucije in asfaltirali cesto Slap — Lom. Do konca leta bodo končana dela na cesti Podtabor — Zvirče — Kovor — Bistrica. V načrtu pa je tudi preureditev vodovodnega omrežja v Tržiču in Bistrici. Teh nekaj kamenčkov iz pisanega 23 — letnega tržiške-ga mozaika jasno govori, da so se Tržičani uspešno znašli j v pogojih, v katerih prevla duje znanje, pridnost in spo sobnost. Košnjek-Guček Verbičeva koča — 5. avgust 1941 Zvečer — 4. avgusta 1941 — je 32 borcev tržiške čete, ki je bila ena izmed treh jeder organiziranega odpora na Gorenjskem, s stisnjenimi pestmi priseglo svojo neomajno privrženost borbi za svobodo in lepšo prihodnost. Mogoče se nihče od njih ni zavedal, da bo čez nekaj ur izgubil svojega tovariša aH pa, da bo tudi sam izkrvavel. Kljub temu je prišlo do tragedije. Medtem ko je glavnina čete odšla, da osvobodi Begunje, je dvanajst borcev ostalo v takratni Verbičevi koči pod Storžlčem. čeprav so šele začeli svoj boj za svobodo, jim je izdajalčevo dejanje pretrgalo življensko nit. Osem jih je za vedno obležalo. Njihova življenja so ugasnila le dan po slovesni zaprisegi. V spomin na tragedijo pod Storžičem tržiški občani vsako leto 5. avgusta praznujejo svoj občinski praznik. Ta datum jim ne pomeni samo žalostnega spomina na padle tovariše, pomeni jim začetek oborožene vstaje na tem področju. In ta žalostni spomin jih vsako leto obvezuje, da se spomnijo težkih dni naše revolucije. Zato bo novi spomenik padlim borcem In žrtvam NOB v predilniškem parku, katerega temeljni kamen bodo danes vzidali, le skromna oddolžitev za njihova mlada in svobodi predana življenja. Idejo o izgradnji centralnega spomenika revolucije v Tržiču so vsi sprejeli, dokončen sklep o izgradnji pa s0 izrekli na letni konferenci združenja zveze borcev tržiške občine. Poleg spomenika, izdelal ga bo akademski kipar Stojan Batič, bo tudi paviljon s stalno razstavo dosežkov tržiške industrije, medtem ko bo v spodnjih prostorih paviljona majhna dvorana. Spomenik, stroški zanj bodo znašali okoli 65 milijonov starih dinarjev, bodo zgradili s prostovoljnimi prisp:vki tržiških občanov in gospodarskih organizacij. Drugo leto, ob 25-Ietnici ustanovitve kokrškega odreda, bodo spomenik revolucije slovesno odkrili. Ob tej priložnosti pa bodo izdali tudi spominski zbornik o zgodovini oborožene vstaje na tržiškem območju. Košnjek-Guček Taborniki za občinski praznik V okviru občinskega praznika Tržiča pripravlja taborniški odred Kriška gora iz Križev dvodnevni pohod za tabornike in tabornice. Pohod bo v nedeljo, 4. avgusta, ob osmi uri zjutraj. V soboto popoldne pa bo na stadionu TVD Partizan odprto atletsko prvenstvo občinske taborniške zveze Tržiča, zvečer pa bodo na stadionu zakurili taborni ogenj. Ne bo manjkalo tudi kulturno-zabavnega programa. Gostinsko podjetje lrzic S SVOJIMI OBRATI: HOTEL POŠTA, GOSTIŠČE RAVNE IN RESTAVRACIJA PODLJUBELJ ZELI VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA.OBČINSKI PRAZNIK TRŽIČA PRIJETNO PRAZNOVANJE IN SE PRIPOROČA ZA CENJENI OBISK ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Tržiška tovarna kos in srpov Tržič čestita Istočasno obveščamo vse potrošnike, da proizvajamo kvalitetno poljedelsko orodje ter ročno orodje. Še posebej pa obveščamo kmetovalce, da proizvajamo vseh vrst nožev za kosilnice ter jih nudimo po zelo ugodnih cenah. VSEM OBČANOM ZA OBČINSKI PRAZNIK SOBOTA — 3. avgusta 1968 Skupščina občine Irzic Z VSEMI DRUŽBENOPOLITIČNIMI ORGANIZACIJAMI NA OBMOČJU OBČINE TRŽIČ ČESTITA ZA OBČINSKI PRAZNIK 5. AVGUST VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN OBČANOM IN JIM ŽELI PRIJETNO PRAZNOVANJE TEGA POMEMBNEGA PRAZNIKA •7. r ZDRUŽENA LESNA INDUSTRIJA TRŽIČ ČESTITA SVOJIM ODJEMALCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA PRAZNIK OBČINE TRŽIČ. Priporočamo vam svoje kvalitetne izdelke pohištva, lesne embalaže, ki jo izdelujemo po vaših željah in potrebah, lahko pa vam postrežemo tudi z vsemi vrstami žagarskih proizvodov. Oglejte si našo proizvodnjo,, prepričani smo, da bomo lahko ustregli vašim željam s kratkimi dobavnimi roki, konkurenčnimi cenami in odlično kvaliteto Kolektiv nek arije Tržič čestita OBČANOM TRŽIČA ZA PRAZNIK in se priporoča za nadaljni obisk v svojih poslovalnicah kruha, peciva in mlečnih izdelkov DELOVNI KOLEKTIV Komunalnega podjetja Tržič čestita VSEM OBČANOM ZA OBČINSKI PRAZNIK IN JIM ZELI PRIJETNO PRAZNOVANJE TER SE ŠE NADALJE PRIPOROČA ZA SVOJE USLUGE Splošno gradbeno podjetje Tržič gradi vse vrste poslopij. Dela opravi strokovno in v zadovoljstvo investitorjev. VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOVNIM LJUDEM OBČINE 2ELIMO PRIJETNO PRAZNOVANJE OBČINSKEGA PRAZNIKA Kolektiv tovarne obutve čestita VSEM OBČANOM ZA OBČINSKI PRAZNIK IN JIM ŽELI PRIJETNO PRAZNOVANJE TER SE ŠE NADALJE PRIPOROČAMO ZA NAKUP SVOJIH IZDELKOV Sianovanjsko podjetje VSEM OBČANOM ZA OBČINSKI PRAZNIK IN JIM ŽELI ČIMVEČ DELOVNIH USPEHOV irzic čestita TRGOVSKO INDUSTRIJSKO PODJETJE KONFEKCIJE IN OBUTVE čestita VSEM OBČANOM ZA OBČINSKI PRAZNIK IN SE PRIPOROČA ZA SVOJE IZDELKE Kleparslvo - vodne instalacije ključavničarstvo TRŽIČ VSEM OBČANOM ZA OBČINSKI PRAZNIK ČESTITA IN PRIPOROČA SVOJE STORITVE. IBBEBBBBBBBBBBBBBaBBSai Kolektiv Obrtno mesarskega podjetja Tržič | irzic ČESTITA OBČANOM ZA NJIHOV PRAZNIK IN PRIPOROČA SVOJE USLUGE V MIZARSKI, ZIDARSKI, TESARSKI, TAPETNIŠKI IN SLIKARSKI STROKI ČESTITA VSEM OBČANOM ZA OBČINSKI PRAZNIK IN JIM ŽELI PRIJETNO PRAZNOVANJE TER SE ŠE NADALJE PRIPOROČA ZA CENJENI OBISK Avtooprema Tržič izdelovalec karoserijske opreme, predelava pločevine za transportna sredstva in ostale stavbne in industrijske opreme. KOLEKTIV ČESTITA OBČANOM za občinski praznik KOLEKTIV GOSTINSKEGA PODJETJA Zelenica s svojimi obrati: restavracija Zelenica, kavarna, okrepčevalnica, gostilna pri kolodvoru in točilnica, ki prodaja prek ulice, čestita vsem občanom za občinski praznik in se priporoča za obisk Kolektiv KMETIJSKE ZADRUGE TRŽIČ se pridružuje čestitkam za občinski praznik in se priporoča s svojimi pridelki in ostalim trgovskim materialom Tovarna pil TRI8LAV Tržič pile vseh vrst v odlični kvaliteti. Posebno priporoča novi proizvod — okrogle spiralne pile za brušenje gozdarskih motorno-verižnih žag ČESTITA VSEM OBČANOM ZA OBČINSKI PRAZNIK IN PRIPOROČA SVOJE IZDELKE: IZDELUJE MODNO ŽENSKO KONFEKCIJO IN ŠPORTNA OBLAČILA. PRIPOROČA SVOJE IZDELKE IN OBENEM OBČANOM Oblačila NOVOST Irzic čestita ZA OBČINSKI PRAZNIK KOMPAS KOLEKTIV TURISTIČNE PODRUŽNICE LJUBELJ z žičnico zelenica, z restavracijo, poslovalnico in hotelom panorama ČESTITA vsem občanom za občinski praznik Prireditve ob prazniku Kot vsa leta doslej bodo tržiški občani tudi letos slovesno proslavili svoj občinski praznik s številnimi prireditvami. Prireditve, udeležuje se jih tudi uradna delegacija pobratenega mesta Sta Marie aux Mineš, so se začele včeraj. Popoldne so na obmejnem prehodu na Ljubelju prisrčno pozdravili člane uradne delegacije iz pobratenega mesta: Armanda Flecka — podžupana in predsednika komiteja pobratenja, Ernesta Hur-stela — člana občinskega sveta in predsednika sindikata šoferjev in mehanikov, Lucicna Hermsdorffa — člana občinskega sveta in predsednika reševalcev Rdečega križa Francije, Chre-tiena VVetzela — predsednika mladinske komisije pri komiteju pobratenja in Reneja Grivela — člana komiteja pobratenja. Ob 18. uri pa je predsednik tržiške občinske skupščine Marjan Bizjak sprejel preživele prvoborce. Današnje prireditve se bodo začele z otvoritvijo novih proizvodnih prostorov tržiške industrije obutve in konfekcije Tria, v katerih bodo izdelovali sestavne dele obutve. Ob desetih bo predsednik skupščine Tržič Marjan Bizjak sprejel borce za severno mejo v letih 1918—1919. Ob dvanajstih bodo na Deteljici slovesno odprli novo turistično poslovalnico tržiškega turističnega društva. Ob 17. uri pa bo svečana seja političnega zbora, istočasno bo tudi start orientacijskega pohoda tabornikov za prehodni pokal, ob 18. uri pa bodo slovesno vzidali temeljni kamen za spomenik padlim borcem in žrtvam NOB. Zvečer bo tržiška godba na pihala priredila pro-menadni koncert pri restavraciji na Deteljici, ob 20. uri pa bo v Tržiču velik ognjemet. Istočasno bo DPD Svoboda Tržič v okviru tržiških poletnih iger uprizorilo na griču pri Jožefu ljudsko igro Deseti brat. Jutri — v nedeljo — se bo na rokometnem igrišču osnovne iole heroja Grajzerja začel mednarodni rokometni turnir, na katerem bodo sodelovale ekipe: KAC klagenfurl, ASF Fer-lach, TVD Parti/an i/ Tržiča in T V D Partizan Križe. Ob desetih dopoldne bodo taborniki prišli pod Storžie, kjer bo ob spomeniku prvih žrtev spominska svečanost. Zvečer ob dvajsetih pa bodo tržiški gledališcmki ponovno uprizorili Desetega biata. V Bistrici pri Tržiču gradi kranjski Projekt 60 stanovanj iiillliliiiiiliil!........ 2448 ^837741592347^08 mm Te dni po svetu "mm PRAGA, 29. julija — Blizu BjBtJttnega mesteca Clerne nad Tiso, nedaleč od čehoslova- ško- sovjetske meje so se za- ^■H čehoslovaško-sovjetski Pogovori, katerih se udeležu-ieio najvišji predstavniki °beh držav. SAIGON, 29. julija — Borci južnovietnamskih osvobodilnih enot so prebili obrambni obroč ameriškega letalskega oporišča Tuv Hoa. Pred odločilnim napadom so na oporišče izstrelili več raket. Ameriški vojaški predstavnik v Saigonu je sporo-tii da je del oporišča uničen, da Pa so Američani napad odbili. RIM, 29. julija — Vapei Pavel VI. je z encikliko »Hu-nianac vitae« vernikom prepovedal kontrolo rojstev oziroma uporabo kakršiih koli kontracepcijskih sredstev. BRUSELJ, 30. julija — Zunanji ministri članic skupne-8a evropskega trga so se sporazumeli, da se bodo kmalu začeli pogovori o trgovini med Jugoslavijo in EGS. WASUINGTON 31. julija — Ameriški podpredsednik Hubert Humphrev je na nekem zborovanju izjavil, da bi bilo treba v Ju/ncm Vietnamu razpisati volitve, na katerih bi vsaka politična stranka, "ključno FNO, lahko posta-svoje kandidate. Kot jc dejal Humphrev bi se morale ZrM sprijazniti s kakršnim koli spnjazniti rezuitatom s teh volitev. SAN JOSE. 31. julija - V »retlnjeamerHki državi Kosta r'ki |e Izbruhnil vulkan Are-nal. Tu erupcij« je terjala *5 človeških življenj, več sto ranjenih, medtem ko okoli 150 ljudi pogrešajo. MAKARSKA. 1 avgusta — P/edscdnik sobranja SR Makedonije Mito Hadži Vasilev JC nenadoma umrl za srčno *aPJo v Brelah pri Makarski. v, znak žalosti so v Makcdo-n,j' proglasili dvodnevno splošno žalovanje. WA9HlNGTON, I. avgusta ""* Ameriški predsednik John-Son je na tiskovni konferen-cl zagrozil z novimi vojaškimi ukrepi fic bo Severni Vlct-"a,n nadaljeval ofenzivo na "Jgu. Johnson Je izrekel razočaranje, »ker Severni VLt nam ni zmanjšal vojaških ak-C,J In je namesto tega po-s!;>' v Južni Vietnam okoli trideset tisoč novih vojakov.« Ljudje Leto Češkoslovaške — socializem res ogrožen? Potem ko so dogodki v Češkoslovaški v začetku marca dobili svetovno publiclteto in ko so nekateri ta dogajanja proglasili kot »praško pomlad«, se dodajanja v tej socialistični republiki vse do danes niso umaknila s časopisnih stolpcev vseh svetovnih časopisov. Ce smo takrat marca ugotavljali, da gre za spopad med naprednimi in nazadnjaškimi silami, boj za uveljavljanje in novo pojmovanje socialistične demokracije in socialističnih odnosov na vseh področjih političnega, družbenega in javnega življenja, pa se moramo da. nes zadržati predvsem na odnosu drugih socialističnih držav, zlasti Sovjetske zveze do »češkega čudeža«. Zanimivo je, kako skoraj vsi opazovalci razmer na češkoslovaškem primerjajo svoja opažanja z vremenom. Medtem ko so marca govorili o »praški pomladi«, pa danes vse pogosteje slišimo izraz »češkoslovaško poletje«. V tem izrazu sta zajeti dve dejstvi — eno vremensko in drugo — politično. Medtem ko je glavna ugoto- berite glas vitev, da spopad med konservativnimi in naprednimi silami dosega vrh in se hkrati kaže, da je napad nazadnjaških sil zadnji, pa se je na drugi strani dvignil vik in izrazi zaskrbljenosti. Takšne izraze smo lahko v zadnjih dneh opažali pri Sovjetski zvezi in še nekaterih drugih soicalističnih državah. V takšnem vzdušju so potekali tudi zadnji manevri sil varšavskega pakta na českoslo-slovaškem ozemlju, čeprav so jim Cehi že marca nasprotovali. Ob teh manevrih se je v češkoslovaški javnosti pojavila bojazen, da se čete ne bodo umaknile in da bo njihova prisotnost v ČSSR še ena priložnost za pritisk in vmešavanje. Seveda pa čete na češkem ozemlju niso bile edino sredstvo pritiska na CSSR, saj so že na samem začetku češkoslovaškega preporoda spet postali popularni sestanki voditeljev socialističnih držav. Tako so že marca v Dresde-nu »zaslišali« Dubčka in mu izrazili skrbi za usodo socializma v CSSR. Na ponovnem sestanku v Moskvi, na katerem CSSR ni sodelovala, se je položaj zaostril, saj sta DR Nemčija in Poljska ob podpori SZ zahtevali, naj preučijo, kakšne ukrepe bi skupno sprejeli proti »nevarnemu« notranjemu razvoju v ČSSR. Temu je naspro*ovala Madžarska in spet je bilo slišati izraze zaskrbljenosti. Vrhunec tega »vznemirljivega« vzdušja so dosegla pisma centralnih komitejev SZ, DDR, Poljske, Madžarske in Bolgarije češkoslovaškemu centralnemu partijskemu komiteju. V teh pismih so Cehe povabili na sestanek na vrhu, na katerem bi spet razpravljali o položaju v ČSSR. čeprav vsebina teh pisem ni povsem znana, pa so češkoslovaški uradni krogi objavili, da ta pisma poudarjajo svoje negativno stališče do čeških razmer in da so napisana v tonu, ki nI sprejemljiv za češkoslovaško vodstvo. Ob vsem tem so se marsikomu porodile primerjave sedanjega odnosa SZ do češke z odnosom Inform-biroja leta 1948 do Jugoslavije. Najbrž ni naključje, da je iz tega izhajala in še izhaja vsa podpora naše države češkoslovaški poti v socializem. V zadnjih dne pa se jc težišče vseh razprav o češkoslovaški preneslo na sestane i čeških in sovjetskih voditeljev v mestecu čierni. Kot poudarja skupno sporočilo je bil sestanek usmerjen k iskanju poti za nadaljnji razvoj in krepitev tradicionalnih prijateljskih odnosov med obema partijama in narodi. Čeprav sporočilo zveni nekako splošno in nehote vsiljuje misel na znani pregovor — veliko grmenja, malo dežja, pa le ni bilo tako. češkoslovaška je dejansko s svojo odločnostjo in zavzetostjo, da nadaljuje svojo pot, pri tem so vsi češki državljani naravnost plebiscitarno podpirali pot svojega državnega in partijskega vodstva, dosegla, da so druge socialistične države spoznale, da se s politiko pritiska in vmešavanja v notranje razmere drugih dežel ne pride daleč. Češkoslovaška je s svojo politiko, ne bo odveč, če zapišemo, da sta jo pri tem odločno podpirali naša država in Romunija, dokazala, da je notranji razvoj neke dežele, njena privatna zadeva in da so bili izrazi »zaskrbljenosti« ostalih držav socialističnega bloka povsem odveč in kar je najvažnejše, neupravičeni. V. Guček SR Makedonija je na pragu svojega velikega jubileja — 65-letnice ilindenske vstaje, ki v zgodovini tega naroda zavzema izredno pomembno mesto in predstavlja prelomnico v dolgotrajni in herojski borbi za narodno osvoboditev in samostojnost. Z i!in-densko vstajo, 2. avgusta 1903. leta, se končuje ena najbolj pomembnih dob v burni zgodovini makedonskega naroda. Razmere, v katerih so se Makedonci borili za nacionalno afirmacijo in svobodo, so bile zelo težke. Vtčstolet-no suženjstvo pod otoman-sktrn imperijem je pustilo težke posledice. Težave pa so bile še povečane s poskusi ekspanzivnih balkanskih bur-žuaznih držav, ki so si hotele priključiti Makedonijo ali pa njene posamezne dele. Ilindcnska vstaja se je začela v noči na 2. avgust 19J3. leta. V njej je makedonsko ljudstvo množično sodelovalo. Brez kakršnekoli pomoči Iz tujine si je želelo izbojevati svobodo s svojimi močmi. Borba ni bila enakopravna. Na eni strani je bilo okoli 30.000 makedonskih upornikov in na drugi prek 200.000 oboroženih turških vojakov. Vstaja Je zajela celotno področje Makedonije. Borbe sa trajale več kot tri mesece. Spočetka so imeli makedon- Ilindenska vstaja ski uporniki pomembne uspehe. Uporniške enote so osvobodile vse planinske vasi na področju bitolskega vilajeta (upravna pokrajina) z mesti Kruševo, Nevesko in Klisuro, kjer je bila vzpostavljena revolucionarna oblast. PRVA REPUBLIKA NA BALKANU Ilindenska vstaja makedonskega naroda je dosegla svoj vrh z ustanovitvijo republike Kruševac. Pri ustvarjanju revolucionarne oblasti so imeli pomembno vlogo makedonski socialisti na čelu z revolucionarnim demokratom Nikolom Korov.n, kj je bil proglašen za predsednika kruševske republike — prve na Balkanu. Takrat je bila v Kruševu ustanovljena tudi revolucionarna vlada, prav tako pa so bili organizirani tudi drugi organi oblasti s čimer je prišel do popolnega izraza značaj nove države. Brez dvoma jc to dejanje predstavljalo živo In neomajno rešitev z.a ustvaritev popolne svobode in za ustanovitev makedonske države. Vse to je predstavljalo tudi jasen odgovor vsem poskusom sosednih balkanskih držav, da bi borbo makedonskega naroda izkoristile za lažje prisvajanje. Ilindenska vstaja Je prežeta s številnimi primeri herojstva in žrtvovanja za svobodo, nacionalno enakopravnost, demokracijo in vseljud-sko enakopravnost. Takšni ideali so pritegnili na stran upornikov tudi velike množice drugih narodnosti v Makedoniji. Vstaja makedonskega naroda je razburila tudi javno mnenje Evrope in Amerike, kjer so bile začete mnoge akcije za zaščito prizadevanj makedonskega naroda. Leta 1903 pa je bilo imenovano »makedonsko leto«. Demokratično javno mnenje je bilo na sirani makedonskega naroda in je tudi izrazilo simpatije in razumevanje z revolucionarnimi težnjami. Po mnogih težkih borbah jc bila ilindenska vstaja zatrta. Narod pa je zanjo hudo plačal. Čeprav ni uspela, predstavlja eno izmed najsvetlejših poglavij iz zgodovine makedonskega naroda za njegovo osvoboditev. Na primeru herojev ilindenske vstaje so se učile nove generacije, ki so ideale nacionalne In revolucionarne borbe svojega naroda uresničile nekaj desetletij kasneje. Težnje makedonskega naroda mešemicakav E K S T R A so bile uresničene v obdobju norodnoosvobodilne borbe in ljudske revolucije z naslajanjem Socialistične republike Makedonije. Sama formalna potrditev Demokratične republike Makedonije, 2. avgusta 1944. leta, v samostanu Prohoru Pčinskem v bližini Kumanova, simbolično povezuje herojsko ilindensko epopejo z narodnoosvobodi.no borbo. Po Tanjugu N. P. kdor ponudi D( \T ponudi zdravje 155 ur govorjenja Številni Švicarji so bili presenečeni, ko je na tekmovanju v neprekinjenem govorjenju zmagal nihče drug kot sicer resni in priletni možakar Miehael Jones iz Basla. »Svetovno prvenstvo v govorjenju« je b:lo utrujajoče predvsem za ocenjevalni odbor. Najhujša borba je bila med zmagovalcem in zahod-nonemškim udeležencem Jiir-genom Fischerjem. Po 141 urah govorjenja se je Fischer onesvestil zaradi izčrpanosti, Miehael Jones pa je začel z nezadržnim »finišem«. Ponovil je dosedanji svetovni rekord v govorjenju (135 ur) in seveda dosegel novega — govoril je neprekinjeno 155 ur. Hvaležnost Pa pravijo, da mladina ne pozna hvaležnosti... Bruseljski študentje, ki so v pretepu s policijo uporabljali kamenje in druge predmete, ki so jih našli na ulicah, so nalepili na vrata univerze plakat naslednje vsebine: »študentje se zahvaljujemo mestni občini za darovani gradbeni material in obljubljamo, da ga bomo uporabljali tudi v prihodnjosti, če bo potrebno.« Zaspala v ringu Ali sta lahko oba borca v ringu poražena z knockou-tonn Zdi se, da je nemogoče. Pa se je to vendarle pripetilo, in sicer v mestu Bolten-hagen v bliižni Rostocka v Demokratični republiki Nemčiji na boksarskem prvenstvu pripadnikov pehote in mornarice. Posebno ostra in dramatična je bila borba v srednji kategoriji. Nasprotnika sta hkrati zadela drug drugega s silovitim udarcem — in oba obležala na podu ringa. Sodnik je obema štel do deset. Niti kasneje se boksarja nista mogla več dvigniti. Zato v tej kategoriji letos ne bo prvaka. BOGOMIL DEBELJAK I E 0 KtyZ TKO&f RiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiRiiiiiiiiiiiiiiiiiiRiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitfliiiiMiiiHiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiimiimiHi ■■■■■■■■■ Ponarejena domača slivovka Sadovi vzgoje Pravijo, da pokupijo Mariborčani na dan okrog 200 litrov nezdrave umetne slivov-ke, ki jo ponujajo prodajalci po hišah. »Pristno« domačo slivovko pridelujejo v okolici Rogaške Slatine, Obsotlja in Hrvatskega Zagorja. Posamezni kmetje, ki bi jih lahko imenovali kar špekulant je, izdelujejo to slivovko, kaj čudno. Uporabljajo menda ostanke od kuhanja žganja, dodajo še čisti alkohol (oziroma špirit), kvas, sladkor in celo lužni kamen. Zadnjega menda zato, da bi »slivovka« imela tisti znani venček, če potre-seš vsebino. Neki brezvestni prodajalec je povedal, da proda takšne slivovke na teden okrog 150 litrov in da se mu to izred- en — Oh, saj si tu? Veš, ženske enake v kopalnih oblekah ste vse no splača. Njega stane »slivovka« 2 nova dinarja liter, prodaja pa jo po 12 novih dinarjev. Možakar je tudi povedal, kako kuha žganje. Dejal je, da kupi gnila jabolka, doda še sladkor in špirit, potem pa to kuha. Ostanek — brozgo ponovno uporabi pri kuhanju sHvovke. Dovolj sedenja Prebivalci Arlija se jezijo ker so jim komunalci odnesli klopi okoli spomenika v parku narodnih herojev. Na pritožbe jim odgovarjajo občinski možje: »Dovolj je bilo sedenja, tovariši, treba se je lotiti dela.« Lepo si je postlal V Milanu so nedavno končali sodno obravnavo, v kateri so obravnavali trčenje nekega zasebnega avtomobila v tramvaj. Pravdanje Je trajalo kar šest let. Naposled je sodišče dosodilo, da mora trmasti voznik, ki je hotel po vsej sili dokazali svojo nedolžnost ter je gnal pravdo do konca, plačati tramvajskemu podjetju tisoč Ur odškodnine, državi oziroma sodišču pa 240.000 lir sodnijsklh stroškov. Francoski pisatelj in filozof Jean Paul Sartre se je udeležil v francoskem radiu razprave o študentskih demonstracijah in jc rekel: — Najvljudncjši otroci postanejo kasneje vsi na mah naj-ognevitejši revolucionarji. — KREDITNA BANKA IN HRANILNICA LJUBLJANA ZAUPAJTE NAM SVOJE PRIHRANKE, KI VAM JIH OBRESTUJEMO: 6,25% za navadne vloge 7% za vloge vezane Z odpovedi« itn rokom nad 1 leto 8% za vloge vezane z odpovednim rokom nad 2 leti ENAKE OBRESTI NUDI-MO ZA DEVIZNE RAČUNE ODPRTE PRI NAŠI BANKI OD TEGA 4% DO 6 % V DEVIZAH BREZPLAČNE INFORMA CIJE IN NASVETE DOBITE V VSEH POSLOVNIH ENOTAH: Miha Klinar: Mesta, Dom«? III. DEL >Ne bo se, nič takega se ne ko- mama. »Nikar ne jočite,« ili se mama s^1.- žalostna in potrta, saj je Jakobom druge, marveč je tudi drugače P° dan njene poroke z Matejem Vug°- -jf Ce bodo Jakoba ustrelili 0n ^1 bova smrt oddaljila Marijino ?°g0A nekaj časa, da ne bo nepotrebni" v£A ko je slekla žalno obleko, oblekla jy In v tem času se bo zopet P°s ij m že sedaj ni več mlada in je za.°e^ K bo letos o božiču trideset let in . - i'1 poročena, ona pa je še vedno devi^ v k krat tako boleče občutila, dokler ^ > kot odpoved v tem življenju za s ljenju, kjer ji bo že bog dal kaK^,i : ljenju prav tako osamljenega in. :"■ molitvah k svetemu Antonu, Pr ali ljudi, ki pri iskanju ženina n ^ t1 tolažila, dokler je bila prepričana. Ni vedela, da bog tiste, ki jih UJJ v„li'; potem pa, ko vidi, da nad njegOVO^ prenašajo, jih nagradi /. milostjo« ^ ki jo je vzljubil in ki jo ljubi in ^ poročila, ko bi ne bilo Jakobov« j^a se bo končala s smrtjo in ^xlI?V siti. da jo hoče bog še enkrat preizk11-je naklonil z. Matejevo 1 jiilnviiU0. ^ P »Naše življenje je v božjih t° ptf> volje mu ne pade niti las /. glaVe-bog usmili?« »Naj se ga usmili, bog ne more seči in jih spremeni***^ Toda to je že nevera v boU° yp v tisto vero, ki prestavlja*gore noben čudež. »O bog, o bog usmili se ga. ^n0\il •d i Marijino zaupanje v božjo inili,st je to hudič, se prekriža) ji priSeP5 na tudi zaradi šibke vere, in se v n1 ITALIJA AVSTRIJA Turistične informacije Bohinj — Mladinski dom je zaseden, medtem ko novic o drugih hotelih ni. Dovolj prostora je v zasebnih turističnih sobah v Stari Fužini, Bohinjski Bitrici, Poljah in Srednji vasi. Žičnica na Vogel redno obratuje. Cesta roed Bledom in Bohinjem je °dprta. v Bled — Dovolj prostora je še v zasebnih turističnih sobah, gostilnah in počitniških domovih. Za hotele jc priporočljivo rezervirati sobe. žičnica na Stražo obratuje vsak dan od 9. do 12. in od 14. do 19. ure. Begunje — Tu je še dovolj Prostora v zasebnih turističnih sobah in zasebnih gostilnah. Tržič — V Tržiču, Podlju-belju in na Ljubelju je še dovolj prostora. Prostor je v Planinskih domovih na Zelenici, Košuti, Pod Storžičcm, na Kriški gori in na Dobrči. ličnica na Zelenico ne obratuje. Kranj — Zasedena sta oba hotela. Prostor je še v zasebnih turističnih sobah. Prodor je v hotelu na Šmarjct-ni gori, v Domu na Krvavcu, pri zasebnikih v Naklem in v domu Rade Končar v Bašlju. Prostor je še v Preddvoru in na Jezerskem, prav tako v Češki koči. V Škofji Loki je prostor pri zasebnikih in v hotelu Krona. Prostor je tudi v Loški koči na Starem vrhu in v planinskem domu na Lubniku. V Poljanski in Sel. ški dolini je povsod še dovolj prostora. Prostor je tudi v Litostrojski koči na Soriški planini. Velika hiša za vsakogar Radio Schmidt Klagenfurt — Celovec Bahnhofstrasse 22 Zlatnina, srebrnina, dragulji in ure v priznanih strokovnih trgovinah Georg Pirker Ze petdeset let v Trbižu — prodajalni v Zgornjem in Spodnjem Trbižu. Govorimo nemško in italijansko. Dinarje vam obračunamo Po najboljšem dnevnem tečaju. BSTERREICH f ITALIA Za obisk se priporoča HOTEL LOVEC BLED priznana restavracija terasa — parkirni prostori, sobe s prhami. Telefon 77-266, 77-366 Vreme Prireditve % V Mladinskem domu v Bohinju vsak večer nastopa domača folklorna skupina. Tak nastop je tudi vsak ponedeljek v Kazini na Bledu. IK!!!!i!lli!lim!!U)IM!ll!!!lf!!millllltl!IMBlI!t VISOKO KVALITETNA SODOBNO EMBALIRANA Vremenska slika: v zadnjih dneh se je vreme ustalilo in so se najvišje dnevne temperature že dvignile do 28 stopinj. Iznad zahodne Fvrope nad Alpe se razširja hladnejši zrak, ki bo povzročil tudi v Sloveniji nevihte. Napoved za soboto in nedeljo: Dopoldne deloma sončno, popoldne zmerno do pretežno oblačno in vmes krajevne nevihte. Dnevne temperature se bodo nekoliko znižale. Zahtevajte jo v vaši trgovini! iiHiiiiiiiiumiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiuuiiniiii ZASTOPSTVO TRIESTE TRST laheiti I porfiii PRODAJNI ODDELEK: NOVA IN RABLJENA VOZILA, NAMENJENA ZA IZVOZ V JUGOSLA VIJO Capo di Piazza št. 2, telefon 36-262 SERVISNA SLUŽBA: ZA GENERALNA POPRAVILA MOTORJEV fiat 600 D, 1100 in 1300 Via F. Scvero št. 30, telefon 76-4287 in 76-4886 SLUŽBA ZA ZAMENJAVO IN NABAVO originalnih fiatovih nadomestnih delov (prevlek, preprog, prtljažnikov itd.) Via Severo št. 30, telefon 76-4287 in 764286 ODDELEK ZA PRODAJO novih in rabljenih fiatovih vozil Via Loccbl, št 26/3, telefon 93-787 O Na Bledu bo v soboto zvečer nastopil dunajski pianist Hans Nast, ki bo izvajal Chopinova dela. % 6. avgusta bo v festivalni dvorani na Bledu nastopil folklorni ansambel Tanec iz Skopja s programom jugoslovanskih narodnih pesmi in plesov. £ Na Breznici pod Stolom bodo 4. avgusta čebelarji priredili I. tabor slovenskih čebelarjev. ■ TUDI V KRANJU S avtomobilski jj sejem ■ Podjetje Komunalni ser- ■ vis Kranj obvešča občane j in ostale prebivalce, da z ■ 11. avgustom t. 1. odpira H se<"om za prodajo motor- ■ nih vozil vseh vrst. Se- ■ jem bo vsako nedeljo na b Sejmišču v Kranju pri ■ gostilni Zlata riba. ibsbiibei■■■ NOVO! KREKER KEKS ~ f njati z okusom: — klobase — sira in govedine — salame — čebule TOVARN 4 KEKSOV IN VAFLOV ................IHTI!--------------------------------------------M*Mfc«M«M«M^M«»»«««w>mmm—M—MMMMglMU 11';°'" NAGRADNO prodajo pralnih strojev GORENJE prireja Trgovsko podjetje ŠPECERIJA BLED skupno s tovarno gospodinjske opreme in tovarno ZLATOROG MARIBOR GORENJE VELENJE v času od 5. do 15. avgusta 1968 v Irgovini špecerija Bled, Prešernova cesta, poleg Kmetijske zadruge in v marketu v Bohinjski Bistrici. Kupci, ki bodo v teh trgovinah kupili stroj Gorenje, bodo udeleženi pri žrebanju nagrad 1. GORENJE — električni štedilnik E416 šampion 2. ZLATOROG — kolekcija tovarne zlatorog maribor 3. ŠPECERIJA BLED — garni tura za taborenje V tem času bo tudi demonstracija pralnih strojev Gorenje in pralnih sredstev tovarne Zlatorog 7242 Hotel Letališče Aerodrom Ljubljana Aerodrom Ljubljana — Ko potujete po cesti Kranj—Kamnik, se ustavite na letališču, kjer vas vabi ob gozdnem robu hotel. Ob sobotah in nedeljah popoldne na terasi hotela PLES od 16. do 22. ure. — Postreženi boste z dobro kapljico, okusnimi jedili in speciali-tetami na žaru. — V letni in zimski sezoni je odprta brunarica in depandansa v Tihi dolini na Krvavcu. — Na voljo imamo 60 ležišč. Flugplatz Ljubljana — Auf Ihrer Reise von Kranj nach Kamnik bleiben Sie beim Flug-platz stehen! Dort befindet sich einladend am VValdrand ein Hotel. — Samstags und sonntags Nachmittag auf der Hotelterrasse TANZ von 16—22 h. — Es wird ein guter Tropfen, schmackhafte Speisen und Rostspezialitaten serviert. In der Sommer- und VVintersaison stehen Ihnen eine Berghutte und eine Dependance in der TIHA DOLINA (Stilles Tal) am Krvavec (1858 m) zur Verfiigung. — Wir verfugen iiber 60 Schlafstatten. Aereoporto di Ljubljana — Se viaggiate in maccina sulla strada Kranj—Kamnik, fermatevi aH'aereoporto. Nel Ristorante aH' Aereoporto, situato in un paesaggio pittoresco di boschi e montagne, potrete ristorarvi, godendovi piatti speciali e vini originali. — Durante l'estate e d'inver no sono aperti anche la »Dependance« ed il »Cottage« nella »Tiha dolina« (La Valle silenziosa) sul pendio del monte Krvavec. — I due impianti dispongono di 60 letti. Brunarica in depandansa v Tihi dolini na Krvavcu Hotel In restavracija PLANINKA Kamnik Obiščite nas, postreženi boste z domačo kuhinjo in pijačo. Vabljeni Besuchen Sie uns, Sie wer-den mit einheimischen Speisen und Getranken sehr gut bedient! VVillkommen! Visitateci. Ci prendcremo premura di servirvi bene. Cucina casalinga e vini della Slovenia. Elektrodelavnice Ing. Dullnig Celovec — Klagenfurt Pischeldorferstrasse 4 8 Maistrasse 33 Električni stroji, orodja, naprave, surovine, žice, kabli. Dobava — popravljalnica poceni in hitro. VISITATE IL NEGOZIO * DELLA GRANDE MODA (BeutiiiiuL Ljubljana, Miklošičeva c. 5 KOTEKS — TOBUS EKSTRA — EKSPORT Simon Prescheren Tarvis (Udine) — Trbiž, telefon 21-37 vam nudi po izredno ugodnih cenah: 9 Trgovina z električnimi potrebščinami # Pralni stroji % Radio — televizijski aparati % Svetilke — žarnice 9 šivalni stroji — dvokolesa % Ploščice za tlakovanje — otroški vozički — peči na olje % Olivetti računski in pisalni stroji Poseben popust za izvoz Strežemo v slovenščini Bife MULEJ FRANCKA Bife stoji na križišču ob cesti na Brezje. Obiščite nas, ne bo vam žal. Postreženi boste hitro In solidno. Pijača po izbiri, jedila po naročilu. SE PRIPOROČAMO! as KOMPAS BLED GARNI HOTEL Telefon 77-531 V najmodernejšem hotelu v centru Bleda boste našli to kar potrebujete, mir, odlično postrežbo in zadovoljstvo! Hotel razpolaga s 180 posteljami. Vse sobe imajo tuš, kopalnico, WC in balkon. Hotel razpolaga z družabnimi prostori, hišnim barom, vrtom, garažami in obsežnim parkirnim prostorom. OBIŠČITE NAS ZADOVOLJILI VAS BOMO Z butan propanom in čistim butanom POLNIMO PLINSKE BOMBE C a m p i n g v Z a k i BLED LJUBLJANA ■ Vodovodna cesta (za Litostrojem) — tel. 316-798/315-759 1111111111111111111111111111111111111111111111111111111« Giovannino: »Cara Teresi-na, abbiamo pereorso tutta Kranj in lungo c largo. Sono stanco e comincio ad avere una farne da lupo.« Ieresina: »Ma si, Giovannino, abbi pazicnza. And lamo sublto al Rlstorunte •JELE N«. dovc si iraingtg bene e noti caro!« STROJI, ORODJA, STAVBNO IN POHIŠTVENO OKOVJE Josef Strauss Villach — Beljak Prodaja na veliko — Gasvverkstrassc 7 Prodaji« na drobno — Bahnhofstrasse 17 Telefon 042 42 , 60 61 in 68 53 OBIŠČITE NAS TUDI NA CELOVŠKEM VELESEJ-MU V DNEH OD 8. DO 18. AVG. T. L., KJER BOMO IMELI SVOJO SEJEMSKO STOJNICO, V HALI 12 HG 8B+/2X iSsiEiiiasiiiiiiii rcator Ljubljana izvoz z obrati TOVARNA MESNIH IZDELKOV HLADILNICA EMBA LJUBLJANA in s 350 PRODAJALNAMI ŠIROM PO SLOVENIJI Mercator je danes eno rui j večjih trgovskih podjetij v Sloveniji in ima v 18 občinah kar 350 prodajaln. Delovna skupnost veletrgovine Mercator, ki šteje blizu 3.000 delavcev, upravlja z osnovnimi in proizvajalnimi sredstvi, vrednimi nad 70 milijonov novih dinarjev. Letno ustvari blizu 800 milijonov KAVA mercator novih dinarjev prometa, od tega daje 12 milijonov N din za razširjeno reprodukcijo. Mercator ima na Gorenjskem 25 prodajaln, ki jih upravlja Poslovna enota Preskrba Tržič v Tržiču. Nenehno si prizadeva, da novo blagovnico, ki bo odprta v Tržiču. bi posodobil in razširil trgovsko mrežo tudi na Gorenjskem. Že letos se podjetje pripravlja na otvoritev nove prodajalne v Kranju, ki bo v kranjskem nebotičniku in na Mercator bo v letošnjem letu zgradil v Sloveniji 6.500 m2 novih prodajnih površin z najsodobnejšo tehnično opremo. V glavnem bodo to nove samopostrežbe paviljonskega tipa. Tako bo prispevalo podjetje nemajhen delež za razširitev in modernizacijo trgovske mreže pri nas. Delovna skupnost velet rgovina Mercator se pridružuje 2 ISKRENIMI ČESTITKAMI ZA OBČINSKE PRAZNIKE GORENJSKIH OBČIN! iiiiiiiiiiiiiii/ VOZNIKI VVV VOZIL! Tudi v Kranju imate možnost opraviti Karancijski servis v novi delavnici Koroška cesta 53 a — Kranj ZA USLUGE SE PRIPOROČA LEON PINTAR NAGRADNA PRODAJA PRALNIH STROJEV GORENJE V SPECERIJI BLED IN MARKETU BOHINJSKA BISTRICA RAZPIS ZDRAVILIŠČE »RADENSKA« RADENCI organizira za soboto, 10. avgusta 1968 ob 20. uri na letnem olimpijskem bazenu zabavno-turistično prireditev radenska srca 68 — Z NASTOPOM POPULARNEGA ANSAMBLA MONTENEGRO, ki bo tokrat prvič gostoval v Sloveniji — Z IZBOROM »RADENSKIH SRC« 68 Vabimo vse prikupne tovarišice (tudi poročene) v starosti od 16 do 25 let, da se prijavijo za izbor. nagrade L mesto 2. mesto 3. mesto 1.000 N din 600 N din 400 N din 1. Prvoplasirana se bo udeležila tekmovanja za miss turizma v Portorožu — 17. avgusta 1968. 2. Zmagovalke bodo dobile časten naziv »Radenska srca 68« in bodo imele brezplačen vstop na letno kopališče. 3. Vse prijavijenke bodo gost zdravilišča in bodo dobile povrnjene potne stroške. 4. Prijave z navedbo rojstnega datuma in točnim naslovom sprejema pripravljalni odbor do vključno 10. avgusta 1968. 5. Nastop bo v mali večerni ali koktail obleki in enodelnih kopalkah. lflBflaaBBBBaBaBBBEE3!aaaBBBBBaBaBBBBBBBBBBa9BBBa<.rf SLAŠČEGARNA-KAVARNA KRANJ prodaja zarad adaptacije lokala v Cankarjevi ul. 1 naslednja osnovna sredstva in inventar: kavarniške mize in stole, prodajni pult s steklenim nastavkom, stensko omaro s policami in predali, hladilno omaro s kompresorjem, štedilnik »Tobi«, pomivalna korita, bojler 80 I, stropne svetilke, tricikelj v voznem stanju. KOMPAS - KRANJ KOROŠKA CESTA 12 — TELEFON 21431 Tudi na XVIII. gorenjskem sejmu nas boste lahko našli pred vhodom razstavišča I. MENJALNICA VVECHSELSTUBE CAMBIO VALUTE EXCHANGE VALUTE Na uslugo smo vam tudi za vse ostale turistične informacije. I vas vabi na izlete, kijih organizira v juliju in avgustu: 10.—11. VIII. SOBOTA in NEDELJA 17. VIII., SOBOTA od 29. 8. do L 9. od 13. 9. do 15. 9. od 27. 9. do 29. 9. dvodnevni izlet v Verono, združen z ogledom Verdijeve opere A1DA v svetovno znanem gledališču ogled lesnega sejma v Celovcu štiridnevno potovanje v Vigevano na ogled 32. mednarodnega sejma obutve, strojev za predelavo usnja ter usnjarske opreme tridnevno potovanje na Dunaj na ogled tradicionalnega velesejma tridnevno potovanje v Parmo na cglcd 23. mednarodnega sejma živil-sko-predelovalne industrije Vse Informacije in prijave v turistični poslovalnici Creina v Kranju, Koroška c. 4, telefon 21-022 in v turistični poslovalnici Avtopromet Gorenjska Kranj, v Tržiču, telefon 71-268. Cenjeno občinstvo obveščamo, da je začel 1 VII. 1968 obratovati na progi Kranj—Kočevje—Delnice—Crikvenica avtobus z odhodom iz Kranja ob 4.50 in prihodom v Crikvenico ob 9.50. V povratku Crikvenica—Kočevje—Kranj odhaja iz Crikvenice pb 16. uri in se vrača v Kranj ob 20.45. Dalje vozi na progi Kranj—Postojna—Koper—Piran—Umag—Novigrad— Poreč avtobus z odhodom iz Kranja ob 5.40 in prihodom v Poreč ob 11.10, vrača pa se iz Poreča ob 14.30 in prihaja v Kranj 20.17. Vozne karte in rezervacije so v predprodaji na avtobusni postaji — Kranj, v povratku pa so v predprodaji vozovnice in rezervacije na avtobusnih postajah Koper, Portorož, Piran, Umag, Poreč, Crikvenica in v turističnem društvu Novigrad. Preskrbitc si pravočasno rezervacije in vozne karte. Program dvodnevnega potovanja v VERONO z ogledom Verdijeve opere Aida 10. avgust, sobota: odhod iz Tržiča ob 5.30 izpred avtobusne postaje in Kranja ob 6. uri izpred kina Center. Potovanje skozi Ljubljano do Postojne. Kratek postanek. Nato prek Sežane, mimo Trsta, Latisane v Portogruaro. Kratek postanek. Dalje mimo Mester v Padovo. Po ogledu mestnih zanimivosti mimo Vicenze in Verone v Peschiero ob Gardskem jezeru. Namestitev v hotelu. Prosto do večerje. Nato odhod v Verono. Do pričet ka predstave Verdijeve Aide v slovitem veronskem amfiteatru še kratek sprehod po mestu, kjer boste spoznali ambient tega bisera italijanske kulturne zgodovine. Po predstavi povratek v hotel. 11. avgust, nedelja: Po zajtrku prosto za kopanje. Kosilo. Nato kratek izlet na polotoček Sirmione. V popoldanskih urah povratek proti domu. Vmes krajši postanki za odmor. Prihod v Kranj in Tržič pozno zvečer. Cena: iz Kranja 218 N din iz Tržiča 223 N din V ceni so všteti prevozni stroški, en polni penzion, vstopnica za predstavo v amfiteatru, vodstvo ter organizacija izleta. Devizna sredstva za lastno uporabo si udeleženci preskrbijo sami. Prijave sprejema naša turistična poslovalnica Creina v Kranju, Koroška c. 4, tel. 21-022 in v Tržiču v turistični poslovalnici — osebno ali po telefonu najkasneje do 1. avgusta 1968. 1 S KMETOVALCI! AGROTEHNIKA — EXPORT-IMPORT LJUBLJANA in KMETIJSKA ZADRUGA SLOGA KRANJ obveščata vse cenjene obiskovalce Gorenjskega sejma v Kranju, da bosta prodajala v času od 2. do 13.8. 1968 v razstavnem prostoru Delavskega doma kmetijske stroje in orodja -domače in tuje proizvodnje Traktorje s priključki: Zetor in IMT-533 na kredit, DT-20. Ročne motorne kosilnice s priključki: BCS na 1-letni kredit, Vogel & Noot, Reform, Alpina. Stroje za sušenje in transport krme: obračalni zgrabljalniki, zbiralne vile za krmo. Molzne stroje in hlevsko opremo Alfa Laval Manjše stroje za zaščito rastlin Orodje za vrtičkarje, sadjarje in vinogradnike Moste nekdaj in danes (Nadaljevanje) Tudi v Kamnik so nekatere ženske nosile jajca in drugo, vendar je bil med obema vojnama Kamnik še slabo razvito mesto, zato je bilo tudi na trgu slabo .Danes ni treba nobeni ženski več nositi v Ljubljano na trg, saj v Kamniku lahko vse prodajo. Neka ženska iz Most je tudi hodila pred prvo svetovno vojno in po njej v Smar-co po kruh. Šmarca je od Most oddaljena okrog 4 km. V začetku ga je nosila s košem, kasneje pa je imela kolca. V Mostah je kruh razdelila: nekaj za Komendo, nekaj za v Moste. Po hišah ga je znosila s košem. Kruh je peljala iz Šmarce vedno takrat, ko so šli delavci delat, da so ga spotoma pri njej kupili. Nekateri so si pomagali tudi tako, da so kupili krtače, copate ali lonce, zložili to v koš in nosili po hršah prodajat. Nekaj so le zaslužili, čeprav je bil tak zaslužek v Primerjavi z nr.porom majhen. Bolje je bilo za tiste, ki so npr. krtače naredili doma in jih prodajali. Tako jim je ostal ves denar. Izseljenci — Domača zemlja ni imela kruha za vse Moščane, zato so ga šli nekateri iskat izven domovine. Selili pa se niso samo med obema vojnama, ampak tudi že prej. Prva večja selitev je bila malo pred prvo svetovno vojno, spomladi leta 1913. Kmetije so bile zadolžene, zato je marsikateri gospodar poskusil srečo v tujini. Ker so se selili v Ameriko, jih je vožnja precej veljala — 300 goldinarjev. Za toliko denarja so morali prodati že par volov. Kdor ni imel kaj prodati, si je denar sposodil in obljubil, da bo potem vrnil z obrestmi vred. Leta 1913 je iz Most odšlo v tujino 6—8 mož in fantov. Nekateri so se vrnili za kratek čas, potem pa zopet odšli v Ameriko, o nekaterih ni bilo ne duha ne sluha več, drugi spet so prišli domov umret. Tako sta se vrnila dva Moščana. Vse, kar sta zaslužila v tujini, je bila bolezen. Po prvi svetovni vojni so še hodili v tujino; predvsem v letih 1927, 1928 in 1929 se je iz Most izselilo precej ljudi, 6—10. Šli so v Argentino, Brazilijo in Kanado. Tudi njim se je godilo podobno kot prejšnjim. Bili so zavarovani in tako je marsikatera hiša dobila denar za njimi in hkrati zvedela, da so umrli. V Nemčijo so šli nekateri delat v rudnike, vendar so se vsi skupaj po nekaj letih vrnili. Spet drugi so odšli v Francijo na sezonsko delo. To so bili v glavnem zidarji in mizarji. Pozimi so se vrnili in tako spet niso Imeli posebnega denarja, ker so morali dati precej za vožnjo. Le toliko je bilo bolje, da so pozimi živeli, ne da bi stradali. PO DRUGI SVETOVNI VOJNI V tem poglavju bom le nakazal napredek, ki so ga doživele Moste v vseh pogledih po drugi svetovni vojni. Vojno samo bom izpustil. To, kako so Moščani odšli v partizane, koliko so pretrpeli itd., bi kazalo opisati na kakšnem drugem mestu. Kmetje — Prvi kmetje so imeli kosilnice na konjsko vprego že pred drugo svetovno vojno, takoj po vojni pa so začeli povsod skrbeti, da bi jo kupili, saj si z njo niso olajšali samo košnje, ampak tudi žetev. Tudi tisti, ki kosilnice niso imeli, pa so videli, kako malo se z njo trpi pri košnji in žetvi so za ta dela najeli kmeta, ki je imel kosilnico, sami pa so mu v zameno pomagali pri drugih delih. Vendar je le vsak stremel za tem, da je kupil svojo kosilnico. Kmalu za kosilnicami so se pojavili tudi plugi obračalniki in grablje na konjsko vprego. Tako niti mrve obračati ni bilo treba več na roko in delati kupe. Mlatilnice so imeli nekateri že med obema vojnama. Mnogim ostalim je mlatil žito Alojz Jenko iz Brnika. Imel je veliko mlatilnico, ki žito ni samo mlatila, ampak ga je tudi čistila. Ljudje so mu raje plačali, kot pa bi se ubijali na roke s cepci ali prosili soseda. Mlatilnico so postavili tako, da je več kmetov zmlatilo na istem mestu; ni jo bilo treba tolikokrat prestavljati, saj je to X precej zamudno in natančno delo. Precej kmetov je bilo, ki so hoteli mlatit: s to mlatilnico, zato so morali tudi prcej časa čakati nanjo. Ni jih bilo malo, ki so prav zaradi tega kupili svojo mlatilnico. Tudi plugi so se spremenili; nič več ni bilo lesenih, zamenjali so jih železni. Nekateri so kupili tudi obračalne pluge, s katerimi so lažje in bolje orali. Nekako po letu 1950 so prvi kmetje v Mostah napravili gumi vozove. Nanje se lahko neprimerno več naloži, lažji so in ne zarežejo se toliko v cesto, zato so zdaj tudi ceste boljše, nič več ni toliko kolovozov kot včasih. Vozove z gumijastimi kolesi so kmetje zelo hitro drug za drugim kupili ali pa so stare prekovali in preuredili. V nekaj letih so jih imeli vsi kmetje v Mostah. Stare vozove so prodajati Hrvatom. Okrog leta 1960 je imel v Mostah prvi privatni kmet traktor. Njemu so kmalu sledili še nekateri, posebno \J> ji in naprednejši kmetje. Ivan Slivec (Naprej prihodnjič) [ 111 razcestja 149 1 *ahko~"- " ^ 0 rešilo Jakoba,« joče ^nT'i'' čeprav Je sama ' njenopretl'esla samo kot usodo in oddaljila 0 Pra 1 let0V5g.ot°vo!), bo Jako-•n 2jtrf?lovanJa in še za jo. mazanja, da je takoj, eti štiri0-in Jc več- čeprav e sWJ^od Stefi« ki ji [a devicnCc;llh dvanajst let li vdai' • jc *c tolik°- > 0s«irtn„ ln prejela nase >8a T' ncbe*ke m živ- Cga ženi! p0zcmskem živ-;\ne?n\kakor se je v fCe< *atei'h, zaljubljencev > Živi; ala- Tako se jc , živi i • lako sc Je ° Prei/in"lc °slala sama. lo*iJoT,!? s trPlJenjem, ,RUi,i,i",,!'Vl'c J° vdano 111 bi\^' njo z Mateje,.,, ,', Je Z? Pred adventom ni ko"ec in ki le Vreditar°XanJem, kakor . j na milosti, ki jo ji ,. 10- Mogoče se ga rt^Co11- •••■■.....•■•.....■■•••»Ildaaill .■iiiiii.iiiiKin.....>■"!!!" JJJ Tudi Štefi ni manj bleda. Ne upa si pogledati na pismo, a mora, čeprav bo morala biti prav ona prva, ki bo prebrala nesrečno novico. Toda, glej- pisava na pismu je Slavkova. Tudi poštni žig, ki je popačil cesarjevo glavo na znamki, je iz Idrije. »Slavko je pisal,« je njen glas skoro presvetel za mračno žalostno razpoloženje, ki se ga drugi ne morejo osvoboditi. To je vendar prvo Slavkovo pismo! , \ »Oče, Slavko je pisal,« ponovi, kakor da je niso slišali. »Pisal?« se v očetovi otopelosti, v kakršno se je pogreznil zadnjič, ko je tako nenadejano zvedel za Jakobovo usodo in ga zagledal uklenjenega v Kobaridu, zgane nekaj, kar je obljubil Slavku in šte-fanki. »Slavko?« se oče premakne na svojem stolu in se dvigne. »Kaj piše?« hoče vedeti in ob štefankinem branju postaja čedalje bolj pazljiv. Slavkovo pismo je dolgo, ker piše o svojih vtisih in o tem, kako se je vživel v novo okolje. Piše o sošolcih. Vsi so zavedni Slovenci, čeprav so skoro sami Kranjci, ki jih teta (tu namiguje na Roziko) ne mara. Večinoma so dobri in prijazni fantje, s katerimi se da pogovarjati in s katerim: se bo odsiej kosal pri učenju in znanju, ker bi bil rad med najbolj pridnimi, med najboljšimi. Toda samo zaradi tega bi ji ne pisal. Zadnjič, ko sta bila z nonom v Idriji, so žal pozabili na knjige, ki jih bo potreboval in moral kupiti. Priskrbel si jih je že. Stare so, a dobro ohranjene. Kar pa je najbolj važno, so za polovico cenejše, kakor bi bile, ko bi moral kupiti nove. Vseeno pa mu je zmanjkalo denarja, da bi jih lahko plačal. Deset kron potrebuje. »Deset kron?« spregovori oče, ki ni imel pojma, da so knjige tako drage. Štefi zardi, kakor da jo je sram, ker se z očetom ni natančneje dogovorila in ker sama ne bo zmogla stroškov, ki jih terja šolanje. »Deset kron,« pritrdi in reče, da ima še vedno nekaj prihrankov. »Potem mu jih pošlji! šc danes mu jih pošlji! Fant vendar ne bo mogel študirati brez knjig!« ukaže oče. In štefi se res takoj napoti v Kobarid, da bi Slavku brzojavno poslala zaprošeni denar. Drago bo, razmišlja o Slavkovem šolanju. Treba bo začeti delati. Vse predolgo se je vdajala brezdelju in živela na očetov račun. Trgovinico bo morala odpreti. A kaj ko se je vse tako nepričakovano zasukalo in je Jakobova nesreča tako hudo potrla očeta in vse, da so se zaprli samo v svojo žalost, kakor da so nehali že živeti. Jakob je res njen najljubši brat. Ce ga bodo' ustrelili, jo bo njegova smrt prizadela prav tako ali pa še bolj kot druge. Toda misliti mora tudi na otroka, na Slavka, na njegovo šolanje, ki bo terjalo denar, mnogo denarja Zato nc bo smela več izgubljati časa, kakor ga jc izgubljala, odkar se je vrnila domov, kjer je vse te mesece (že osem jih je minilo!) živela skoro brez sleherne skrbi in se ni pobrigala niti toliko, da bi ji pošiljali z Bavarskega vojno podporo, ki bi j', zdaj prišla prav, čeprav je pred svojim odhodom iz Nemčije pljunila nanjo m na vse skupaj, kar jo je spominjalo na težko in žalostno življenje v Penzbergu in Starnbcrgu. Komisija za štipendije in posojila pri TIS Kranj na podlagi 8. člena pravilnika o podeljevanju štipendij in posojil za izobraževanje učencev srednjih šol ter študentov višjih in visokih šol RAZPISUJE 1. Štipendije: — na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo za študij matematike — fizike (1); — na pedagoški akademiji za študij matematike — fizike (3); — na filozofski fakulteti za študij slovenskega jezika za srednje šole (1); — na pedagoški akademiji za študij sloven. skega jezika in knjižničarstva (2); — na pedagoški akademiji za tehnični pouk — fiziko (2); — na akademiji za glasbo — pedagoška smer (1); — na filozofski fakulteti za študij pedagogike in tujega jezika; nemščina ali angleščina (1); — na filozofski fakulteti za študij psihologije (1); — na pedagoški akademiji za študij defektologije (2); — na biotehniški fakulteti za študij biologije (D; — na vzgojiteljski šoli (5); — na pedagoški gimnaziji (1). 2. 30 brezobrestnih posojil največ do 300 din mesečno z odpisi in dolgoročnim vračanjem za učence srednjih šol in študente visokošolskih zavodov. Posojilojemalec se oprosti vračanja posojila, če konča šolanje v predpisanem času oziroma čc diplomira do konca absolventskega staža, priznanega v statutu šole, in sicer: v primeru odličnega uspeha 100° o, prav dobrega uspeha 80 °/o, dobrega uspeha 60% in zadostnega uspeha 40 % prejetega posojila. Ce se ugotovi, da štipendist oz. posojilojemalec ni izdelal razreda oz. ni pravočasno opravil izpitov ali da nc izpolnjuje drugih svojih šolskih obveznosti, mu komisija ustavi izplačevanje štipendije oz. posojila in določi rok, v katerem mora po predpisih o šolanju napraviti izpite in izpolniti druge svoje šolske obveznosti. Ce štipendist oz. posojilojemalec v danem roku ne izpolni teh obveznosti, se mu štipendija oz. posojilo ne izplačuje in se zahteva povračilo celotnega izplačanega zneska. Prošnja za podelitev štipendije oziroma posojila mora biti pismena. Prošnji jc treba priložiti: — podroben življenjepis; — izjavo prosilca, da nc prejema štipendije ali posojila drugje; — potrdilo o vpisu na šolo oziroma fakulteto z navedbo letnika oz. semestra ter stroke oz. odseka; — zadnje spričevalo oz. potrdilo o uspešno opravljenih izpitih v zadnjem letu; — potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov ter potrdilo o poprečnem mesečnem dohodku staršev v zadnjih 6 mesecih. Po možnosti naj interesenti priložijo tudi mnenje študentske, mladinske oz. družbenopolitične organizacije. Prošnja za posojilo mora poleg navedenega vsebovati še višino zaprošenega posojila in mesečnega obroka ter čas prejemanja. V mejah pogojev razpisa imnjo prednost učenci in študenti z boljšim učnim uspehom, socialno šibkejši kandidati ter otroci borcev NOV in žrtev fašističnega nasilja. Prošnjo kolkovano z 0,50 dinarja, naj prosilci naslovijo na Temeljno izobraževalno skupnost Kranj — komisija za štipendije in posojila — do 15. 8. 1968. Vsa podrobnejša pojasnila za štipendije in posojila di»je referent za štipendije pri skupščini občine Kranj, soba št. 67/pritličje, telefon št. 22-621, interna 327. Kranj, dne 17. 7. 1968 Komisija za štipendije hi posojila pri TIS Kranj TAPETNIŠTVO RADOVLJICA vam strokovno in po konkurenčnih cenab obloži tla z najlonskimi tapisom preprogami. Polagamo vinas, topli pod, podolit, tehnolit. Izdelujemo in montiramo sobne in okenske zavese vseh vrst. Po naročilu opravljamo vsa tapetniška dela. Lastna zaloga najlon tapisom preprog. iiiiiiiiiiiiiiimrniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi VABIMO VAS NA NEOBVEZEN OGLED NOVE SPECIALIZIRANE PRODAJALNE OTROŠKEGA BLAGA v Kranju na Titovem trgu 23 — v bivših prostorih lekarne. BABV Trgovina je bogato založena izključno z otroškim blagom, opremo za dojenčke, igračami, perilom, pleteninami, lahko in težko konfekcijo, čevlji, posteljnino. Na voljo so vam izredno lepi in kvalitetni uvoženi otroški vozički. Pričakuje vas trgovsko podjetje KRANJ Razpisna komisija osnovne šole Stanka Mlakarja Šenčur razpisuje prosto delovno mesto učitelja za razredni pouk za določen čas (nadomeščanje v času bolezenskega dopusta — približno do 1. januarja 1969). Rok prijave je 15 dni od objave razpisa. Razpisna komisija PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA KRANJ razpisuje delovno mesto DIREKTORJA POGOJI: 1. Visoka strokovna izobrazba in 3-letna praksa v gledaliških poslih poklicnih ali večjih amaterskih gledališčih. 2. Srednja strokovna izobrazba in 10-Ictna praksa v gledaliških poslih poklicnih ali večjih amaterskih gledališčih. Vlogo z ustreznimi dokazili pošljite na naslov: Razpisna komisija Prešernovega gledališča Kranj, do 17. avgusta 1968. IN PRODAJA ti SLOVEHIi mednarodni XVIII. GORENJSKI SEJEM od 2. do 13.VH1.1S68 Za vsa nakupe nudimo potrošniški kredi, do lO.OC OO Ndin brez porokov in pologa. JELOVICA lesna industrija Škofja Loka razpisuje v petek, dne 9. avgusta 1968: za družbeni sektor ob 11. uri, za zasebni sektor ob 14. uri javno licitacijo INVENTARJA: izklic. cena Din 6.500 izklic. cena Din 8.000 izklic. cena Din 3.000 izklic. cena Din 4.000 izklic. cena Din 5.000 ZA PRODAJO OSNOVNIH SREDSTEV IN DROBNEGA Dostavni avto znamke IMV-1250 KURIR letnik 1963 (v nevoznem stanju) Osebni avto Zastava-Fiat 1500, letnik 1965 Elektrogenerator 120 KW pri 1000 o/min. — 220, 380 V Signalna centrala za javljanje požarov znamke ISKRA Stroj za rogličenje z elektromotorjem SEVER 1.5 KW 7 elektromotorjev (AEG 7,5 KVV/1435 — ELIN 7,5 KVV/2900 — RK 3,4 KVV/2850 AEG 0,65KW/1350 — STORH 7,5 KW/1420 — ELIN 1,5 kW/1410 — STEMAG 2,2 KVV/2900) Ročni električni poravnalni strojček — ročni električni vibratorski brusilni strojček — ročna električna krožna žaga — 2 ročni dvigali — loščilec parketa — ventilator zidni TI-BA/1400 — 2 štedilnika Gorenje — 2 stenski uri — 8 stolov (aluminij) — 3 telefonski aparati — 5 zvočnikov za radio in drugo. INFORMACIJE TEL. 85336. Ogled predmetov je mogoč pred javno prodajo od 5. 8. 1968 dalje vsak dan med 11. in 14. uro na obratu I podjetja Jelovica. ■■hhhk:' ^■■tllltllllltin im |]nia !lIIII1Ifll!IJM;ill!:illIliMI11M?MII]flllilllIlliIt?3?I3f(I!11IM19:^illi£I£:illli:iI'iJ!_ — insekticid s hitrim delovanjem — uničuje muhe, komarje, ose, molje in druge insekte — zanesljiv in razen tega še parfum i ran — najboljši prijatelj v vsakem gospodinjstvu proizvaja Radonja Sisak s uiiiiiiiiiiiiiiIiIIII|Ilia||ail|II1III|a|||aia|EII|||||||||atlK1|||||Ivl||a|i||lti||1||||a|£il||iii|||||iaiVl£||E.|r|Ilt-- "■.BiMiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiBiigiiiiiiii Podjetje <0> Sarajevo Poslovalnica K r a n j !«s!!;:s:::«.S;«........ obvešča cenjene kupce da bo v času Gorenjskega sejma nudilo 5 % popust na vseh svojih izdelkih ter takoj odobravalo kredit brez porokov in brez obveznega začetnega pologa. Svet osnovne šole MATIJA VALJAVEC PREDDVOR razp su'e prosta delovna mesta za določen delovni čas enega leta: — učitelja za slovenščino in nemščino — učitelja za glasbeni pouk Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa. Nastop službe 1. 9. 1968. NAGRADNA ' -f:" PRODAJA PRALNIH , STROJEV GORENJE V šPECERIJI BLED TN MARKETU BOHINJSKA BISTRICA ^U P c i, pošljite takoj izpolnjene garantne liste v Gorenje S-CTELeJ^LS. 'Mlir.nl.. * .i.TT1 e«0ibno.pranje ' lll'potftv:inii Pralni stroj »GORENJE«, ki zadovolji z desetimi programi tudi najbolj zahtevno gospodinjo, vam lahko omogoči tudi enajsti program: — 20 brezplačnih potovanj na Havaje — 10 brezplačnih potovanj v Španijo — 10 brezplačnih potovanj na Ažurno obalo in — 40 brezplačnih letovanj v Velenju Za nagradna potovanja v Španijo in na Ažurno obalo ter za letovanja v Velenju bodo izžrebani tudi kupci drugih izdelkov »GORENJA«! Ne zamudite žrebanja 20. avgusta 1968! Vsa obvestila lahko dobite v vaši trgovini! Velika nagradna prodaja do 20. oktobra 1988 M AGA J SI SAM I BO POMAGAL kvaliteta deluxe d) UNIOR ORODJE ZA VSAK DOM TUDI V VAŠI TRGOVINI KOVAŠKA INDUSTRIJA ZREČE »Gorenjska opekarna« DVORSKA VAS p. Begunje na Gorenjskem razglaša prosto delovno mesto strojnega ključavničarja za vzdrževanje opekarskih strojev in drugih naprav. Pogoji: 1. kvalificirani delavec s petletno prakso v stroki. 2. 3 mesece poizkusno delo. 3. Nastop takoj ali po dogovoru. 4. Osebni dohodki po pravilniku. Pismene ponudbe do 15. 8. 1968 z življenjepisom in. navedbo dosedanjih zaposlitev. 18 GLAS * 22 STRAN SUHUIA — Pulj 1968 — festival jugoslovanskega filma Živo srebro leze počasi navzgor štirje filmi, ki smo jih videli od ponedeljka do srede, simbolično nakazujejo, da se je v festivalsko vzdušje naselil nekakšen mir. Zlate stene, plaža v neposredni bližini Pulja, kamor zahaja večina fotografov, ki iščejo v svojih objektivih obraze, pa tudi telesa, jugoslovanskih filmskih zvezd, novinarjev, kritikov in vseh mogočih gostov festivala, so se skoraj izpraznile. Nekateri so odšli, po otvoritvi in prvih filmih domov, drugi so našli prostor v senci. V uradnem programu festivala, pa ni moč najti vznemiri j ive j ših dogodkov in prireditev. Zatišje, pravijo zlobni opazovalci, napoveduje vihar. Morda viharja ne bo, gotovo pa je, da bo festival pustil v prihodnji jugoslovansi filmsko produktivni sezoni močno sled. Sicer pa festival ima takšno nalogo. Zdravko Velimirović, režiser, pravi, da se vedno po festivalu odloči, da v Pulj ne gre več- No, kljub temu pa se na slednjem festivalu jopet pojavi lepo počesan in j v temni obleki na terasi i hotela Riviere, kjer sreča | vse tiste, ki so se prav tako | odločili po preteklem festivalu. Tudi brez prepirov ne gre. Producentska hiša iz Skopja Vardar film je festivalski žiriji, ki je v uradni festivalski program vključila le Makedonsko krvavo svatbo, tako zelo zamerila, da je ne bo več na festival. Srž spora, pravijo v Vardar filmu, je v tem, da z enim samim filmom v programu ni dostojno prikazana celotna makedonska filmska proizvodnja. Naj bo tako ali drugače, težko verjamemo, da makedonskih filmov v naslednjem letu ne bo na festival. Sleherna žirija je zmotljiva in tudi ta, ki je letos izbirala filme, je lahko naredila napako. Arena pa je polna večer za večerom. Tisoče ljudi se zgrinja proti areni po osmi zvečer, pa naj bodo filmi dobri ali slabi, naj obetajo imena režiserjev zanimiv, ali nezanimiv večer. Puljska publika je brez primere. VerjeL no bi kjerkoli drugje težko našli takšno publiko. V ponedeljek zvečer so gledalci, predvsem tisti, ki so zbrani nad ložami, kjer sede gostje festivala in novinarji, ob filmu Bramka Ivandc negodovali. Film Gravitacija, ki ga je debitant Branko Ivanda posnel za Jadran film, ima podnaslov — fantastična mladost uradnika Borisa Horvata. Boris Horvat, sin uradnika, ki je delal v banki in je zdaj upokojen, sc prav tako zaposli v banki Najde si dekle, ta z njim zanosi in Boris Horvat sc poroči. Potlej oče umre. Odslej hodi Boris z ženo, hčerko in psu kom, na sprehode po po. pold.mskcm počitku. Njego, vo življenje bo na las podob, no tistemu življenju, ki ga jc živel njegov oče. — V ta okvir je Ivanda vpletel nekaj zanimivih domislic, dodal zanimiv, moderen način pripovedi in se estetsko poigraval s kamero. Problem, ki ga obravnava Ivanda, je pa zgolj nakazan. Lahkotnost, s katero gleda rta Bo- risa Horvata, spominja neko. liko na češko filmsko šolo. Tudi drugi film Nasprotja, Milenka štrbca, ni med gle. dalci našel pravega odziva. Štrbca zanima človek, ki je sodeloval v NOB, sodeloval z vsemi svojimi močmi v prvih dneh povojne izgradnje na vasi, se pri delu ponesrečil in ostal invalid. Novinar, sodelavec televizije, je tega človeka našel dvajset let po vojni v nemogočih so. cialnih razmerah. Objavil je njegov primer in si s tem nakopal vrsto težav. — Kljub angažiranosti, prizadetemu ustvarjalčevemu odnosu in mestoma pronicljivcm opa. zovalnem duhu režiserja, ostane štrbčev film nezaključen. Raznoroden je v dramaturški strukturi. Milen. ku Štrbcu se pač pozna, da je posnel vrsto dokumentar. nih filmov. Dokumentarni način je ohranil tudi v celovečernem filmu in tu je Štrbac napravil napako. Kosmat film je pripeljal v areno Volka s Prokletij. Režiser Miomir Stamcnko. vič, pa četudi tega ni hotel, je posnel nekakšen vvestern. Posamezni prizori se v resnici zdijo, kot da jih je Stamcnkovič prekopiral s filmskega traku kakšnega ameriškega vvesterna. Akciji je Stamcnkovič dodal nekoliko melodramatičnih akcentov, vse .skupaj pobarval z odlično glasbo in v glavni vlogi zasedel Ljubo Tadiea. Delež slednjega pa je tudi v celotnem filmu naj pome mb. nejši. Djordjc Kadijevič, lani je v areni pokazal gledalcem svoj film Praznik, to pot nadaljuje tam, kjer je preteklo leto končal. Ideologija se je umaknila človeku, prepro. stemu kmetu, ki se znajde sam sredi vojne, Cetnikov, Nemcev in partizanov. Pohod, takšen je naslov njegovemu filmu, ni pohod množic, pohod skromnega človeka je, ki se potika iz kraja v kraj s svojim teličkom. Prijatelja sta, neločljiva, pa četudi bi moral ta kmet, ki ga igra Slobodan Perovič, telička dati nekajkrat partizanom, ali četnikom, ki potrebujejo hrane. Skupaj prebijeta vojno vihro in prav ob koncu teliček, skrit na nekem poko. pališču, od lakote pogine. Vojne je konec, Čila, človek brez doma, pa odhaja po polju sam, brez svojega prijatelja. Fabula je preprosta, celo nekoliko sentimentalna, pa vendar je Kadijevicev film vreden vse pozornosti. Simbolizem, linearna dramaturgija, elementarnost človeko. vih problemov skritih v junaku Cilu, odlična kamera A. Petkoviča — vse to napoveduje morda celo kakšno nagrado. Film ni vreden le enodnevne pozornosti. Nema. ra bo najti med Kadijevičcm in Pavlovičem, ki zavzema najvidnejše mesto med srbskimi režiserji, celo vrsto skupnih komponent. Pavlovič se obrača k sodobnemu človeku, Kadijevič sega v preteklost, obema pa jc skupna stiska junakov, razvejanih v času, ki ga morajo živeti. Med doslej videnimi filmi bi prav gotovo že lahko našli nekatere nagrajence. Počaka: ti bo treba seveda do petka, ko bo festival zaključen. Dotlej pa se bo v areni znaš. lo še šest režiserjev s svojimi filmi, med njimi Maka. vejev z Nedolžnostjo brez zaščite in Bata Cengič z Ma. limi vojaki, ki so naleteli na ugoden odziv pri kritiki na festivalu v Cannesu. Sončni krik Boštjana Hladnika bomo videli zadnji večer Božo Sprajc Mnenja o festivalu živojin Pavlovič: Nič me bolj ne vznemirja kot diskriminacija dobrega filma, pa četudi gre za kakršnekoli razloge. Na letošnjem festivalu sta ostala dva filma izven konkurence, ki bi prav gotovo sodila v areno. V mislih imam filme Miče Popovića in Miroslava Anti-ča. Branko Ivanda (debitant): Pulj izpolnjuje vse avantgardne zahteve sodobnega filma. Zdi se mi, da ima Pulj posebno mesto v jugoslovanskem novem filmu. Ta trenutek jugoslovanskega filma je buren, naslaja se na čas, v katerem živimo, iskren je in ustvarjalno ofenziven. Dober in zanimiv film danes lahko posname le močan emocionalni in intelektualni ustvarjalec in takšnih je vrsta na letošnjem festivalu. Zdravko Velimirović: Leta in leta govorimo o nesmislu festivala kakršen je. Kljub temu, pa vztrajamo in ga težko pričakujemo. Dušan Makavejev: Vsi festivali na svetu so manjši od našega. Preprosto utesnjeni so. Je še kje takšna festivalska streha kot v Pulju? Vsega je na pretek, zvezd, dežja in groma. še nekaj: platno v areni čudovito poveča sleherno laž. Boštjan Hladnik: Pulj je postal v svetu pojem za jugoslovanski film in bi že zaradi tega bilo povsem nepotrebno razmišljati, da se festival ukine. Kaj bi bilo potrebno in kaj ne? Mar j« v svetu kje kakšen festival, kjer je vse tako, kot bi si želeli? Torej Pulj ni nikakršna izjema v svojih iskanjih ... Puriša Djordjevič: Pulj jc imel pravico, da postane in tudi ima pravico, da ostane festivalno mesto. Arena postaja tribuna sleherni večer, ko se v njej zbere dvanajst tisoč gledalcev. Je še kje tako? Okoli arene Boštjan Hladnik ni preveč zadovoljen, do bo njegov film prikazan v areni šele zadnji večer. Pravi, da ireb ne bi smel odločati o tem, kakšen bo vrstni red filmov. Večer bi moral biti uglašen, ne pa, da se znajdeta drug ob drugem filma, ki si niti za las nista sorodna. Morda ima celo prav, saj večina no-vinarjev svoja festivalska poročila tako sestavlja, da izhaja iz primerjav obeh filmov, ki so prikazani v enem večeru v areni. Zgodi se. da takšne primerjave niso v korist ne enemu, ne drugemu l'.lnui. Dušan Stojanovič, docent beograjske Akademije za g'e-dališče, radio, film in televizijo, to pot snema film. Seveda je producent in snemalec sam. Film bo posnet na osemmilimetrskem fil,rl\ skem traku, v glavni vlog* pa igra Živojin Pavlovič. P°"w večini snema Stojanovič svoi film na Zlatih stenah, nekakšnem puljskem Lidu. GlaV' ni prizori prikazujejo, sod&G po tem kar smo videli. ŽtvO" j ina Pavloviča kako plava'* morju. Povsem gotovo pa le> da bo Stojanovič pokazal svoj film le redkim gledat' ccm. V areni ga prihodu!6 leto zagotovo ne bo. Dušan Makavejev' ve, kal kaj je reklama. Pred rcccF cijo hotela Riviera jc V vl' trinah razkazal vse rekvi~J[e' ki jih je doslej u porabi ia A* pri svojem akrobatskem lu njegov junak filma DOLŽNOST BREZ ZASČ TE, akrobat Dragoljub Ale" ksič. Stanislava Pešlč v filmu Fadila Hadžica Tri ure za ljube/en Gledalci v areni letos *j filmih manj negodujejo ' preteklo leto. Zgodi se ct\* da nekateri filmi nc iz~<-n'cl nikakršnega negodovanja. Največ reklame za J'1"1' sta si za festival naredila liserja, ki letos s svojimi / ^ mi sploh ne sodeluje"1 .' V ll*u uradnem programu. * ' 10 Bulajič je za Bitko na razobesil plakate •evesa. Aleksander ~ pa pušča v novim retvi )>a dre trovič pa pušča v novi ^ akih predalih vrsto -v/' ,(,,„ podatkov o svojem '""'^ filmu Vozovi brez k°*e$'yjft ga prav te dni snema v vodini. »Sicer pa mislim, da je treba Karfagino razdejati« S tem stavkom (po latinsko; Ceterum censeo Cartha-Sjnem esse delendam) je rimski državnik in pisec zgodovine Rimljanov Katon starši (Cato Marcus Portius, »4 - 149 pr. n. štetjem) zaključil vsak svoj govor v se-Datu, ne glede na njegovo vsebino. Bilo je to v času Punskih vojn, ko je Kartagi-°a ogrožala rimsko gospostvo in je stal Hanibal že pred Vrati mesta. Rimljani pa se niso in niso mogli odločiti za °dločilni boj — zato je stari Katon dan za dnem, leto za fetom opozarjal senat na nevarnost, ki preti onstran mor. Ja- — Končno, po dolgih desetletjih, so Rimljani le ubogali že belolasega senatorja, ki Jih je talko vztrajno opomi-nJal, in 1. 146 pr. n. št. Kar-jagino razdejali. Tako temeljito, da so ravnico, na kate-je stalo nekdaj cvetoče velemesto, še celo preorali . . . Odtlej sloveči Katonov stavek rad uporablja sleherni gornik ali pisatelj, kadar j*0^ vztrajno zagovarjati ka-k<> misel ali predlog. In tako poskušam tudi sam Posnemati starega Rimljana: leto za letom( od zapisa do zapisa, govorim, pišem, predlagam, se vznemirjam. Kajti 2 in ni mogoče sanirati vprašanja Prešernovega gaja. Za "^Potrobno preureditev ali ^orderni-zaeijo« kakega trgovskega lokala v starem de-5 Kranja, so takoj milijoni na voljo -za Prešernov gaj, *' ^neprimerno važnejši za ^pnično kulturno podobo j^13- pa niti posluha ni, I* sele sredstev za njegovo P*° ureditev, zavarovanje j^^vedbo pietetnejšega reži- vann fes |C 'Pirjoni pol em lakom po- komercializrm « vse prevzel? krat'Sal st,n ° tem žc več" JJJj. zadnjikrat v Glasu od kal Je Sor)0lc. Pa se nič JJJ* n° spremeni. Morda je le v0r; 8'as Prešibak ali pa go-■m gluScem? In bo morda ti ga je ./rekel Kra- ke uam Predsednik ropubli-• bo'J zalegcl? TITOV OPOMIN 1 štirinajstimi leti je Tito obiskal bil je tedaj tudi v ni bil °Vem ga'u- Kaže' da Ur.vi';, k;,i zadovoljen z . "uilviio prešc j^namreč dne 14. avgusta di 0 tnicd drugim poročal tu- (!i;\s Gorenjske »P ton-,; odhodom || Kranja je predsednik obiskal tudi Prešernov gaj. Roko na srce, Kranjčani, in priznajmo, da ne bi bilo potrebno, da nas šele tovariš Tito opozori na preskromno urejen Prešernov grob. Prav gotovo ždi nagrobni spomenik preveč zapuščen, neopazen ob stezi.« Sicer pa je Kranj moralno dolžan skrbeti za prostor s Prešernovim grobom. Kajti v 1. 1943 smo le s slovesno obvezo, da bomo čuvali in negovali pesnikovo gomilo in nje okolico, preprečili uresničitev izamisli o prenosu Prešernovih kosti v Vrbo, kjer bi po načrtu bil postavljen v ta namen poseben mavzolej, ob pesnikovi rojstni hiši. Na seji odbora za pripravo vseslovenskih slovesnosti ob 100-letnice Prešernove smrti, ki je bila 24. novembra 1948 pri takratnem republiškem skupščinskem predsedniku dr. Ferdu Kozaku, sc nam je pravzaprav v zadnjem hipu posrečilo, da smo preprečili selitev pesnikove gomile iz Kranja v Vrbo. Tako smo zadržali najdragocenejše, kar ima naše mesto. Za naše stališče, ki je bilo spiva kar precej osamljeno, da ne smemo motiti miru poetovega neizti ohnjenega srca, se je po daljši razpravi le ogrelo nukaj vidnih prešernoslov-cev, predvsem pokojni dr. France Kidrič. Odločilna za umik predloga o prekopu je bila naša obveza: da bo Kranj zvesto in dostojno skrbel za gaj, kjer spita naša prva poeta France Prešeren in Simon Jenko. Takrat sem na oni seji zastopal Kranj. Bil sem sam — a imel sem dovolj žara in poguma, da sem uspel — čeravno sprva sam proti vsem. Ali naj danes, ko vidim kako veter odnaša vse moje besede in predloge, obžalujem to svoje dejanje? In svoje Obljube v imenu Prešernovega Kranja . . . KAJ STORITT V Glasu od prejšnje sobote sem se obvezal, da bom še enkrat nakazal, to pot bolj konkretno razrešitev nekaterih vprašanj v zvezi z ureditvijo in režimom v Pre šernovem gaju. Vsekakor nam nc gre za kako trmoglavi jenje. Vemo za realne možnosti, saj je perečih kulturnih potreb dan za dnem več in več. In ker jc čas tak( si zamislimo dvoje rešitev: prvo, provizorno, !■■,51 ■ IBHB5B1 ki ne bo terjala nobenih znatnih materialnih sredstev, pač pa le nekaj dobre volje poklicanih javnih služb in disciplino obiskovalcev gaja. Da pa ne bi bili ti predlogi snet zapisani le v pesek na dnu rečne struge, ki jo kmalu zalije voda pozabe, jih bom razvrstil pod zapo-vrstne številke, pa čeprav to ni simpatično, jasno pa je le. 1. Prešernov gaj se mora takoj razglasiti za javni park, ki se čez noč zapira (zaklepa). — To ne bi bilo nič novega in nič hudega, tako je po vsem svetu, kjer žele nek park, ki ni zabavnega značaja, obvarovati pred nočnimi zlikovci in skrunitelji. Prešernov gaj pa prav gotovo ni zabavnega značaja! Perspektivno bo postal sčasoma naše Navje, kjer bomo hranili spomenike vseh gorenjskih velmož. Prej ali slej bo tu tudi lapidarij (odprto razstavišče starih izkopanin, spomenikov plastik in reliefov). 2. Obe vhodni vrati je treba popraviti in usposobiti za zapiranje. 3. Tudi ob vhod s Partizanske ceste je treba pritrditi ploščo z napisom, da je Prešernov gaj kulturni spomenik pod zaščito občine Kranj (tako kot je ob vhodu iz Gregorčičeve ulice že sedaj). 4. K obema vhodoma je treba pritrditi prometni znak, da je sleherna vožnja bo gaju prepovedana. Zdaj je kolesarjenje (in celo vožnja z mopedi) v gaju vsakodneven pojav. 5. K obema vhodoma je treba postaviti tudi tabli z razločnim besedilom: da je treba odpadke metati v koše (ki jih sedaj seveda nikjer ni) ne pa po tleh; da je treba varovati nasade, da v parku ni dovoljeno huronsko di'v janje; da so spomeniki kulturnega in zgodovinskega pomena in da je sleherno poškodovanje in mazanje strogo kaznivo. In še kako podobno svarilo in opomin. 6. Tudi vprašanje klopi je pereče: civilizirani ljudje se. de na klopeh tako, da imajo noge na tleh, na naslonjalo pa se naslonijo. Sedanji brum-ni obiskovalci Prešernovega gaja pa sede na naslonjalih, noge pa imajo na sedežni deski. — Ker ne kaže stati za vsakim in paziti, kako sedi — zato predlagam odstranitev naslonjal! 2al ne gre drugače. 7. Na nerednosti podnevi in ponoči naj bi paziii miličniki z občasnimi kontrolnimi obhodi, če miličnikov res ni zadosti, tedaj bo pač treba misl'ti na uvedbo mestnih stražnikov — seveda bi ti morali biti uniformirani energični možje, nikakor pa ne neki ostareli in bolni upokojenci v civilu. Horde podivjanih vandalov, ki se večkrat mude v gaju, so gluhe za sleherni umestni opomin kulturnejših sprehajalcev. Niso redke opazke, ki jih sliši dobrohoteči občan, če samoiniciativno posvari divjake. Na vljudno svarilo dobi surov odgovor: »Kaj vas briga« ali »Gobec drž in naprej pejt« ali »Šuti, šta se te to tiče« in podobno. Je že tako, da ima grobijan rešpekt le pred pendrekom. Bolje bi seveda bilo, če bi lepa beseda našla tudi lep odmev. 8. Nasade v Prešernovem gaju oskrbujejo sedaj poklicni vrtnarji. Imam pa občutek (in z menoj številni obiskovalci gaja), da bi se nasade, ki so sedaj revni in nedomi- selni, le dalo obogatiti in popestriti. Videl sem grobove velikih mož v tujini. Koliko lepote in ljubezni odsevajo nasadi na tamkajšnjih slavnih grobeh! — Razredčiti bi bilo že treba tudi pregosto drevje. Posebno prekošate ciprese, ki smo jih pred leti (ko smo spreminjali nekdanje pokopališče v park) pustili zato, da prostor ne bi bil preprazen. Rekli smo: ko bodo mlade breze, ki smo jih tedaj zasadili, zrasle, bomo ciprese (ki so zdaj prava po-tuha: smetišča in skrivališča) odstranili. Tako bi dobili prosojen brezov gaj brez tistih črnih, pokopaliških cipres. — No, odtlej je minilo že čez 20 let — ciprese pa se še vedno bohotijo med že odraslimi brezami. 9. Zelo pereče je tudi vprašanje konservacije nagrobnikov obeh pesnikov. Pa tudi ustrezna zimska zaščita. — To delo bi predstavljalo sicer določen strošek, toda dragocena kulturna spomenika bi bila le ohranjena še za prihodnje stoletje. Zob časa namreč ne čaka, pri obeh spomenikih je kamen že nevarno načet in pričenja prh-neti. — Seveda pa je treba takoj tudi popraviti kamenito stopnišče pred Prešernovim grobom in tlakovano stezo do Jenkovega nagrobnika. 10. Lepo bi bilo, če bi sosedje, ki imajo to čast, da imajo svoje hiše v neposredni bližini Prešernovega gaja, če že ne žele osebno intervenirati, vsaj telefonično obvestili varnostne organe na nerede in divjanja v gaju, ki jih lahko uzre že s svojih oken. — Ugovor, češ, kaj me to briga, pa ni dosti daleč od mentalitete nekulturnežev, ki gaj skrunijo. Prešernov gaj nas mora vse brigati, če smo mu neposredni sosedje, pa še toliko bolj! O končni, definitivnejši ureditvi gaja pa prihodnjič. Črtomir Zoreč Predsednik Tito s soprogo Jovanko 1. 1954 ob Prešernovem grobu Kramljanje z udeleženci Groharjeve slikarske kolonije v Škofji Loki Mojstri barv, mojstri likov Ozke ulice, oboki, klanci in jarki v starem mestnem središču Škofje Loke so sicer privlačni za turiste in ljubitelje starin, toda razgreti spaček, ki je minulo sredo po njih gu-gaje prevažal dva prepotena reporterja, očitno nima smisla za te stvari. Kašlja! je in kihal in tako po svoje protestiral proti čudnemu šoferjevemu ravnanju. S kolegom sva namreč Že dvakrat zapored prekrižarila mesto podolgem in počez, a zaman. Iskala sva slikarje — udeležence Groharjeve slikar, ske kolonije. Toda laže bi bilo najti iglo v kopici sena kot pa umetnika, ki se, iščoč primernih motivov za svoj čopič, zateče v kdo ve katerega od neštetih kotičkov tisočletne Škofje Loke. »Vidiš koga?« sem nestrpno vprašal lotoreporterja, ko sva tretjič zavij ugala med sivkaste zidove zgradb. Od-kJmal je. Zdelo se je že, da z reportažo ne bo nič in bo treba poskusiti srečo kdaj drugič. Toda star pregovor Kdor išče, ta najde se je tu- Ida Cri'iiVf .Hemec di tokrat uresničil. Na klancu, ki povezuje Spodnji trg z mestom, v senci mogočnega cerkvenega zvonika sta sedela zakonca Remec. Nekaj otrok se je motovililo tam okoli in jima škililo prek ramen v nastajajoči sliki. Umetnika smo za kratek čas zmotili. »V Škofji Loki sem letos prvič. Čudovita je!« je o svojih vtisih spregovorila mlada akademska slikarka Ida Uriš nik-Rcmec. »Toliko najrazličnejših motivov, čisto drugačnih, bolj bogatih od tistih v Izlakah sc zlepa ne najde v enem samem kraju. Človek kar težko izbira med njimi.« Slikarka meni, da sta za delo na terenu najprimernejša akvarel in gvaš, sicer pa sama dosti slika tudi z oljem. Še posnetek, dva in posltuiU smo se, kajti zvonik na Iclini sliki jc čakal, da ga vešča roka izdela do konca. Mariborčan Marjan Remec se skoraj nikdar ne loči od svoje žene. Skupaj sta študirala, končala šolo in sedaj tudi slikata skupaj. Vprašal sem ga, v čem je po njegovem pomen slikarskih kolonij. »Gre v glavnem za dve važni stvari, ki jih umetniku omogoči delo v koloniji: prvič je to možnost, da slikar-ji, si;ci osamljeni iit zapiti po svojih ateljejih, pridemo skupaj, izmenjamo izkušnje, se spoznavamo in sklepamo prijateljstva; druga prednost takšnega dela je neposredni stik med umetnikom in ljudmi, človek, ki vidi nekoga pri slikanju, ki vidi sliko, kako nastaja, bo kasneje v galerji veliko bolj prizadeto opazoval razstavljeno umetnino. In v Škofji Loki prebivalci niso malodušni do nas. Veseli me, kadar sc mimoidoči ustavi, komentira in kritizira. Pomembno je, da ljudje spoznajo naše delo in vidijo, da slikanje ni noben hobi, temveč hudo naporen posel.« Remec na terenu ustvarja le bežne hitre zapise stvari. Meni, da je pri takšni obilici motivov treba zbrati čimveč gradiva. Potem bo izdelke doma v ateljeju »izpili!« in nekatere izmed njih nariše tudi v olju. Predolgo že sva s fotorc-porterjem zadrževala umetnika. Zahvalila sva se mu in zopet je prijel za čopič. Naju pa je spaček odnesel po klancu navzgor proti gradu. Grajski vrt, ki si je od nedavnega direndaja ob izseljenskem pikniku že docela opomogel, je le prelep, da ne bi privabil tudi kakšnega slikarja. In res sva na jasi pred Š kopar j evo hišo uzrla visoko postavo akademske slikarke Mile Djokič, gostje iz Beograda. Kljub papirjem, ki jih je nosila pod pazduho ter kljub svinčnikom v rokah, je bolj spominjala na elegantno turistko kot pa na slikarko, ki se ogleduje za motivi. Sedli smo na bližnjo klopco in, čudno, tudi Beograjčanka je najprej spregovorila o mestu. — »Loka je resnično krasna. Več let bi lahko živela tu, pa mi verjetno še ne bi zmanjkalo snovi za slikanje. Koliko motivov! Koliko častitljivih zgradb, ki se jih drži patina stoletij! Posebno pa me privlačijo oboki, ozke ulice, masivni vhodi, okna...« Umetnica je doslej mnogokrat slikala v raznih primorskih krajih, zato ji pomeni Škofja Loka prijetno spremembo. Trdi, da je tod svetloba vsakih nekaj minut drugačna, da se vse sproti spreminja. »Ni čudno, da so tu ustvarjali impresionisti.« Djokičeva na terenu riše s svinčnikom, le včasih naredi kakšen gvaš. »Zato, da bi v tem kratkem času zajela čimveč,« pravi sama. Doma bo potem vse stvari prenesla na platna. »Če bo čas, pridem drugo leto. Pri vas jc resnično prijetno. Nikjer še nisem naletela na tolikšno pozornost organizatorjev in predstavnikov oblasti. Tudi ljudje so mi všeč, zlasti otroci. Tako zvedavi so, vse bi radi zvedeli, in to je dobio.« Še več nam je povedala prijazna sogovornica — o sebi, o svojih vtisih in o svojem delu. Vsega ni moč zapisati. Blizu enajste je bilo, ko smo se poslovili. Slikarke vroče sonce ni moglo pregiifti. Razgrnila je papir in risala .. . Marjan Remec Mila Djokič ^ Potem pa so sc začele težave. Niti enega od preostalih udeležencev Groharjeve sli" karske kolonije ni bilo vcČ mogoče najti. Kot da bi vse pogoltnil dan, svetal 1* vroe_ kakor se za avgust spodobi. Le kam so sc zatekli? K sreči nama jc nekdo izdali da mladi Franci Novine *z Godešiča ta dan slika kar doma v ateljeju. Umetnik j* nenapovedana gosta prijazno sprejel. Sedli smo v udobn* na-.laiijaee sredi ateljeja, srkali odlično domače žgafljjj in sc pogovarjali. Platna vseh velikosti, dokončana in nedokončana, šop raznoličnih čo-pičev v zamazanem kazarcU. Od v i /ena paleta, gozd sU'kle' nic na mizi in vonj p> b*? vah ter terpentinu — vat 10 je pripomoglo k pristnem« vzdušju. »Vesel sem, aa so letos sodelovanju k koloniji pova* bili tudi slikarje — dom«** ne. Takšno delo mi zelo uU8' ja in mislim, da je koriš"10 za vsakega umetnika,« P0* vedal naš gostitelj. Novine je mlad slikar, ^ sc Šele uveljavlja. Po s''*a v ateljeju sodeč je • lUlk0^°! ber figurant in krajinar. ' di sam pravi, da mu i- °b°J jc zelo pri srcu. »Pravzap**j so trudim nekako združit'-dve sicer popolnoma ra2~jj usmeritvi. Toda to jc želja kot realnost, saj s0. na kai podobnega poskušal««^ brezuspešno, že mnogi Pr menoj.« Slikar meni, da r.\/'^'[°11^ veliko zanimanje ^om, »?*p za slikarsko kolonijo V** pripišemo likovnim vdXt.tf. vam v galeriji Loškega »K žeja, ki so v zadnjih treh j .(. JAUIII lA.:oit\ o** 31 itn I Franci Novine tih postale najbolj obiskovala kulturna prireditev škofje Loke. V prijetnem kramljanju je kot bi trenil minila ura. Možnost, da se ta dan seznanijo še s kom od umetnikov', je še obstajala; treba bi bilo stopiti v restavracijo Krona v Škofji Loki, kjer sc nastanjeni udeleženci kolonije in kjer se zberejo pri kosilu. ^es sva jih našla tam. Alena Antonova, slikarka * CSSR. Je rade volje pri v »lila v pogovor. Umetnica biva letos tretjič; v Jugoslaviji. Koleg: Pravij0> da je odlična risarka, poleg slikanja pa se bavi WOi z grafiko. »Čudoviti so vaši ljudje, *e]o ljubeznivi. Pri nas ni ta^o. Bolj zaprti so. držimo se vsak zase, Ne vem, zakaj, 'oda nulika je prav očitna,« 1 Je zaupala. Škofja Loka je lepo meki' Polno cvetja. In tam dobrih CVetj'e' so tudl Wie An,t0n0Va na prostem hjti Panjem. Kot drugi dela v glavnem gvaše in akvarele. V ateljeju pa slika z oljem. Še to bi rad zapisal, da pogovor nikakor ni tekel tako gladko kot je tule zapisano. Sam ne znam niti besedice češko in tudi nihče od navzočih ni prav doma v tem jeziku. Toda s skupnimi močmi smo se le nekako sporazumeli. Vse se je še kar srečno izteklo. , Zadnjega sogovornika vam ne bom posebej predstavljal. Vsakdo, ki bere Pavliho, pozna Jureta Cihlarja, znanega karikaturista. Že sedem let zabava bralce s svojimi mojstrovinami. Manj pa je znan kot umetnik (čeprav to ni prava opredelitev, saj Jure meni, da je tudi karikatura umetnost). »Sem proti ozkemu ločevanju likovne dejavnosti, ki ga zagovarjajo nekateri in po katerem naj bi bil nekdo al: karikaturist ali slikar ali pa kipar. Mislim, da se to da združiti« Cihlar je še študent in se Ak'na Antonova Jure Cihlar daj prvič sodeluje v kaki koloniji. »Zelo sem hvaležen organizatorjem, ker so me povabili. Menim, da bo delo v koloniji zelo koristilo mojim slikarskim prizadevanjem. Ta način uemtniškega delovanja nedvomno pomeni udarec individualnemu, zapitemu slikanju v ateljejih.« Potem se je povrnil h kari katuri. Pravi, da pri njej stremi za novimi likovnimi ltV| [1 {etami in išče nove izrazne možnosti. Na koncu sem bra datega Pavlihovega sodelavca zaprosil za kako karikaturo. Ustregel mi je in jo narisal. Vam je všeč? Predstavili smo vam šest udeležencev letošnje Grohai leve slikarske kolonije. O drugih petih umetnikih, ki tudi delajo v Škot ji Loki, smo pisali že lani. Le-ti namreč na prireditvi sodelujejo že drugič. Tekst: Igor Guzclj Slike: F. Perdan V mestni hiši v Kranju razstavlja svoja dela Joža Horvat-Daki. Razstava bo odprta do 8. avg. V galeriji Prešernove hiše v Kranju razstavlja slikar in grafik Bogdan Borčič. Razstava njegovih 25 del bo odprta do 11. avgusta Sodelovanje muzeja z gospodarstvom Marsikateri ljubitelj umetnosti je bil prijetno presenečen, ko je v soboto gledal na slovenskem televizijskem dnevniku posnetek iz Gorenjskega muzeja. Direktor tovarne Sava je namreč izročil Gorenjskemu muzeju umetniško sliko Poklon treh kraljev, delo Laverjeve šole iz prve polovice devetnajstega stoletja. S tem se začenja v slovenskem muzejskem dogajanju novo obdobje. Podobno sodelovanje podjetij in kulturnih institucij nI neznano v drugih deželah, pri nas pa je dala pobudo za to ljubljanska TV. Seveda so to šele skromni začetki, čeprav je nekaj podobnega organiziral že škofjeloški muzej. Skopa denarna sredstvi, ki jih imajo muzeji, ne zadoščajo za odkup umetnin, zato naj bi pri odkupih sodelovala podjetja. Ta bi umetnine darovala muzeju, obenem pa bi bila to za podjetje tudi stalna reklama. Vsi darovani primerki so namreč označeni s posebnim napisom, ki pove, kdo je darovalec. Gorenjski muzej namerava odkupiti umetniška dela za stalno zbirko del iz NOB. Odkup novejših umetniških del s to tematiko je vezan seveda na odkup pri umetni-kih samih. Muzej za to nima dovolj denarja, zato tudi tu računajo na pomoč podjetij. L. M. CENJENI POTROŠNIKI! Odprli smo novo maloprodajno trgovino z živili v Poljanah. Odprta je vsak delovnik od 6.30 do 18.30 ure. ZA OBISK SE PRIPOROČA KMETIJSKA ZADRUGA ŠKOFJA LOKA Nagradna križanka SOBOTA — 3. avgusta 1968 Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15. 17., 22., 23 in 24 uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah po ob 6.05., 7, 9-, 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. SOBOTA — 3. avgusta 8.08 Glasbena matineja — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Glasbena pravljica — 9.30 . Cez travnike zelene — 9.50 j Naš avtostop — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 . Na današnji dan — 12.10 Pe- j sem planin - simfonična pesnitev — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Medžimurske narodne pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Paleta zabavnih melodij — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.45 Lite-rarnL sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Igramo beat — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Pravkar prispelo — 18.50 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Godala v ritmu — 19.25 Pet minut za EP - 20.00 Sobotni večer z napovedovalcem Radom Caslom — 20.30 Zabavna radijska igra — 21.30 Iz fonoteke radia Koper — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo ■> plesom v novi teden Drugi program 14.10 Revija tujih popevk — 15.00 Zvoki s tekočega traku — 20.05 Počitniški kažipot — 20.20 Z melodijami križem svet — 21.20 Operni k . t — 22.30 Skladatelji - virtuozi Drugi program 9.35 Nedeljska srečanja — 1135 Svetovna reportaža — 13.35 Za prijetno popoldne — 14.45 Odmevi z gora — 15.00 Kavalir z rožo - opera — 1S.25 Concerti grossi — 19.20 Strani iz slovenske proze — 19.40 Glasbene vinjete — 20.05 Iskanja in dognanja — 20.20 Glasbena skrinja — 21.20 Večerna nedeljska reportaža — 21.30 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana — 22.00 Mojstri nove muzike PONEDELJEK — 5. avgusta 8.08 Glasbena matineja — 9.00 Za mlade radovedneže — 9.15 Iz albuma skladb za mladino — 9.30 Z operetnih odrov — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki Za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Vedre skladbe iz romanskih dežel — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Lahka glasba s Simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Poje zbor Ja-cobus Gallus iz Kočevja — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevcem Ed-vinom Fliserjem — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Skupni program JRT — 22.10 Radi ste jih poslušali — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 14.10 V ritmu današnjih dni — 15.00 Izbrali smo vam — 20.05 Jazz na drugem programu — 21.20 Velika operna gledališča — 22.15 Večer pri slovenskih skladateljih — TOREK — 6. avgusta Ljubljana — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 14.10 Popevke iz studia 14 —15.00 Mozaik velikih orkestrov — 20.05 Svet in mi — 20.20 Vedno lepe melodije — 21.20 Iz zborovskega opusa Karla Pahorja — 21.40 Melodije Lucijana Marije Skrjan-ca — 22.00 Nočni koncert češke filharmonije SREDA — 7. avgusta 8.08 Glasbena matineja — 9.00 Pisan svet pravljic in zgedb — 9.15 Počitniški pozdravi — 9.30 Pol ure z orkestri — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz češke glasbene preteklosti — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 i Slovenske narodne pesmi — ! 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kredit- j na banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni in- | termezzo — 15.40 Poje moški zbor Lipa-Srcčko Kosovel iz Ajdovščine — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 S poti po domovini — 18.45 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Orfej :n Ev-ridika - opera — 22.10 Zaplešite z nami — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 14.10 S popevkami po svetu — 15.00 Orkestri tega tedna — 20.05 Melodije po pošti — 21.20 Recital violinista Igorja Bczrodnega — 22.20 Za ljubitelje in poznavalce PETEK — 9. avgusta 8.08 Glasbena matineja — 9.00 Pionirski tednik — 9.30 I Trikrat deset — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.03 Na današnji dan — 12.10 Koncertna glasba po ljudskih napevih i.n ritmih — 12.30 Kmeti;', ki nasveti — 12.40 Cez polja in potoke — 13.30 Priporočaj a vam — 14.05 Melodije Richarda Rod-gersa — 14.35 Naši poslušalci j čestitajo in pozaravljajo — 1 14.55 Kredi.na banka in i hranilnica Ljubi ;ana ' — 15.20 Turistični napotki — 15.25 Glasbeni intermezzo — 15.40 Igrajo mali ansambli — 1(\C0 Vsak dan za vas — 17.05 Človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — lo.OO Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.45 Kulturni globus — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Metko Stok — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Koncert zbora Dunajske akademijj — 20.30 Revija slovenskih pevcev in ansamblov zabavne glasbe — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 14.10 Naši pevci zabavne glasbe — 15.00 Ob prijetnih meiodijah — 20.05 Od premiere do premiere — 20.57 Ob prijetnih melodijah — 21.20 Slovenske narodne v priredbi Rada Simoni Ji ja — 21.40 Francoske glasbene m: mature — 22.00 Glasbeni dogodki Budimpešte — 23.35 Sonata za klavir jn violino Kino __NEDELJA — 4. avgusta 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za | kmetijske proizvajalce — > 8.05 Radijska igra za otroke , — 8.44 Skladbe za mladino , — 9.05 Naši poslušalci česti- i tajo in pozdravljajo - I. — j 10.00 Se pomnite tovariši — ( 10.25 Pesmi borbe in dela — : 10.45 NedeL)ski mo/. uk le-Pih melodij — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan -- 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - II. — 13.15 I/ operetnih partitur — 13.40 Nedeljska reportaža — 14.00 Cez hrib in dol — 14.30 Humoreska tega tedna — 14.45 Z velikimi orkestri.v tričctr-tinskem taktu — 15.05 Popoldne ob zab avni glasbi ■— 16.00 Radijska igra — 1631 Glasbena medigra — 17.05 Nedeljsko športno popoldne •» 19.00 Lahko noč, otroci — 19-15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.15 Serenadni večer — 23.05 Literarni nokturno 8.08 Operna matineja — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Kaj pojo otroci po svetu in pri nas — 9.30 Pol ure z orkestrom Rav Martin — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turi-ristični napotki za tuje go- , ste — 12.00 Na današnji dan ! — 12.10 Prizor iz 2. dejanja opere Carmen — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Iz kraja v kraj — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert za oddih in zabavo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Gla»>eni intermezzo — 15.40 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Igra SimfoM* čni orkester RTV Ljubljana — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18. iz naših studiov — 18.50 Na med narod mli križpotjih — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute l pevcem Stanetom Man-ejnijem — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Radijska igra — 21.25 Parada popevk - 22.10 Glasbena . medigra — 22J5 Skupni program JRT - studio ČETRTEK — 8. avgusta 8.08 Operna matineja — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Uspcki glasbenih -šol — 9.30 V planinski koči — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Dva odlomka iz. Hlapca Jerneja — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Vrtiljak «1 .bavnih melodij — 15.20 Glasben: intermezzo — 15.40 Majhen recital klarinetista Igorja Karlina — 16.0J Vsak dan za vas — 17.05 Četrtkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Glasba in turizem — 19. Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevcem Ladom Leskovarjem — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Sto let slovenske 1 rike — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Komorno glasbeni večer — 23.05 Literarni nokturno — Drugi program 14.10 Popevke za mlade — 15.00 Igramo za vas — 20 05 Okno v svet — 20.20 M.d mojstri lahke glasbe — 21.20 Po sledeh nekdanjih plenov — 22.00 Reqtem Kranj CENTER 3. avgusta Iranc. ; tal i. barv. CS film BUFALO BILL, JUNAK DIVJEGA ZAHODA ob 16., 18. in 20. uri, premiera zahodnonemškej'a barv. CS filma NA SVIDENJE NA MODREM MORJU ob 22. uri 4. avgusta franc.-italij. barv. CS film BUFALO BILL, JUNAK DIVJEGA ZAHODA, ob 15., 17. in 19. uri, premiera špan. barv. CS filma IZGUB. U ENA ŽENA ob 21. uri 5. avgusta špan. barv. VV film IZGUBLJENA ŽENA ob 16., 18. in 20. uri 6. avgusta špan. barv. VV film IZGUBLJENA 2ENA ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIĆ I 3 avgusta špan.-l rane. italij. j barv. CS film MOŽ IZ ISTAMBULA ob 18. uri, pre- miera italij. filma GOSPE IN GOSPODJE ob 20. uri 4. avgusta franc. barv. CS film 03S 117 v TOKIU ob 14. in 18. uri, amer. barv. film KROGLA ZA ZLIKOVCA ob 16. uri( špan.-lranc. it^lj. barv. CS film MOŽ IZ ISTAMBULA ob 20. uri 5. avgusta franc-italij. barv. CS film BUFALO EILL, JUNAK DIVJEGA ZAHODA ob 16. in 18. uri, premiera am r. barv. filma BOBNI TABLA ob 20. uri 6. avgusta franc. barv. CS film KROGLA V SRCE ob 16. in 18. uri, premiera amer. barv. filma RAJ PO HAVAJSKO ob 20. uri Stražišče SVOBODA 3. avgusta franc. barv. CS film OSS 117 v TOKIU ob 20. uri 4. avgusta franc. barv. CS film KROGLA V SRCE ob 17. in 19. uri Cerklje KRVAVEC 3. avgusta amer. barv. VV film SHANE ob 20.30 4. avgusta amer. barv. VV film SHANE ob 17. in 19. uri Kamnik DOM 3. avgusta angl. barv. VV film HEROJI TELEMARKA ob 17.30 in 20. uri 4. avgusta angl. barv. VV film HEROJI TELEMARKA ob 15., 17.30 in 20. uri. Kamnik DL PLJICA 3. avgusta amer. film N\-PREDOVA.MJE V ZALEDJU ob 20. uri 4. avgusta amer. film NAPREDOVANJE V ZALEDJU ob 15., 17. in 19. uri Škof ju Loka SORA 3. avgusta amer. barv. film MARNIE ob 18. in 20.30 4. avgusta amer. barv. tilm MARNIE ob 17. in 20. uri 6. avgusta italij.-nemški barv. CS film TRIJE NEUSTRAŠENI ob 20. uri Jesenice RADIO 3. — 4. avgusta ameriški film ATTACK 6. avgusta italij. ban-. CS film BRAKALEONiOVA VOJSKA Jesenice PLAVŽ 3. — 4. avgusta italij. barv. CS film BRAKALEONOVA VOJSKA 5. — 6. avgusta ameriški film ATTACK Žirovnica 4. avgusta angl. barv. CS film ZLOMLJENA KRILA Dovje — Mojstrana 3. avgusta jugosl. barv. film KAM PO DEŽJU? 4. avgusta jugosl. barv. film BRAT DR. HOMERJA Kranjska gora 3. avgusta angl. barv. CS film ZLOMLJENA KRILA 4. avgusta jugosl. film KORAKI SKOZI MEGLO \ I \ Za reševalce nagradne križanke razpisuje uredništvo Glasa 10 nagraeT, in sicer: 1. nagrada 100 N dinarje* 2.—3. nagrada 50 N dinarjev 4—10 nagrada 30 N dinarjev Rešitve pošljite v uredništvo Glasa Kranj, Trg revolucije 1 do sobote, 17. avgusta, in sicer vsako v svojem ovitku z oznako: NAGRADNA KRIŽANKA. Tzid žrebanja bomo objavili v sredo, 21. avgusta 1967. Želimo vam veliko uspeha pri reševanju. \ *J| Uredništvo Televizija SOBOTA — 3. avgusta 18.30 Disnevev svet — film 19.20 Konec ladje grof von Spee, 19.45 Cik cak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vija vaja, 20.35 Jugoslavija pleše in poje, 21.30 Karavana zapravljiv-čkov, 22.00 Osvajalci — serijski film, 22.50 TV kažipot, 23.05 Poročila (RTV Ljubljana) Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Spored italijanske TV NEDELJA — 4. avgusta 9.10 Kmetijska oddaja v madžarščini (RTV Beograd) — 9.30 Dobro nedeljo voščijo z Vandrovčki in triom Delčnjak (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Beograd) — 10.45 Močvirski tiger — film (RTV Ljubljana) — 16.30 Poročila 16.35 šahovski komentar (RTV Skopje) — 17.05 TV kažipot, 17.25 Nastop profesionalnih teniških igralcev (RTV Ljubljana) — 17.50 Karavana (RTV Beograt) — 18.20 OSA — humoristična oddaja (RTV Zagreb) — 18.50 Otok zakladov — nadaljevanje in konec filma, 19.45 Cik cak (RTV Ljubljana) - 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.45 Vija vaja (RTV Ljubljana) — 20.50 Nastop ansambla Bratislavska lira (RTV Beograd) — 21.50 športni pregled (JRT) — 22.40 TV dnevnik, 22.30 mladinski festival v Sofiji (RTV Beograd) — 22.40 Simj-ska alka (RTV Zagreb) Drugi spored: 20.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK — 5. avgusta 18.30 Po Sloveniji, 18.45 Vi-javaja (RTV Ljubljana) — 18.50 Reportaža (RTV Zagreb) — 19.20 Portret izumitelja Josipa Ressla, 19.40 Motorne dirke v Murski Soboti, 19.50 Vokalno instrumentalni solisti — Irena Kohont — 20.30 TV dnevnik — 20.30 Vijavaja, 20.35 Boscndorler — TV igra, 21.35 Koncert za klavir in orkester 22.15 Poročila (RTV Ljubljana) — 22.45 Mednarodni mlaclinsk festival v Sofiji (RTV Beograd) — 22.55 Vaterpolo Mornar : Jadran (RTV Zagreb) — 23.40 Šahovski komentar (RTV Skopje) DrugI siKircd: 20.00 T V dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Propagandna oddaja. 20.35 Tihi Don — I. del, 22.05 Koncert mladih, 22.45 Včeraj, danes, jutri, 22.55 Vaterpolo (RTV Zagreb) — 23.40 šah (RTV Skopje) TOREK — 6. avgusta 18.25 Risanke, 18.45 Filmska burleska, 19.00 Vojna akademija v Zagrebu, 19.25 Mi in OZN, 19.55 Cik cak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja 20.40 V znamenju leva — francoski film, 22.10 Španija — videl sem te včeraj, 22.40 Poročila (RTV Ljubljana) — 22.55 Vaterpolo Mladost : Partizan, 23.45 Vaterpolo Jadran (Split) : Jadran (Hercegnovi) (RTV Zagreb) Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske T V SREDA — 7. avgusta 18.40 Tetina ohcat — lutkovna serija (RTV Ljubljana) — 19.05 TV robot (RTV Skopje) — 19.45 Cik cak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja, 20.35 Balet Alvin Ailey iz New Yorka, 22.15 Perry Mason — film,' 23.05 Poročila Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Spored Italijanske TV ČETRTEK — 8. avgusta 17.35 Buffalo Bili — film, 18.00 Po Sloveniji, 18.15 Propagandna oddaja/ 18.20 Koroški akademski oktet, 18.45 Kaleidoskop (RTV Ljubljana) — 19.05 Zabavno glasbena oddaja (RTV Beograd) — 19.45 Cik cak, 20.00 TV dnevnik z dodatkom, 20.45 Vijavaja, 20.50 Ce bogovi hočejo — roman, 21.55 Ekran na ekranu, 22.55 Poročila (RTV Ljubljana) DrugI spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 20.35 Tihi Don — II. del (RTV Beograd) - 22.00 Karavana zapravi j ivčkov, 22.40 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) PETEK — 9. avgusta 18.05 Tik tak, 18.20 lUvdn, Mozart, 18.40 Abu simbel — kulturni film, 19.10 Karavana zapravljivčkov — 4. oddaja, 19.55 Cik cak, 20.00 TV do . nik. 20.30 Vijavaja, 20.35 Zgodba ki je ni — slovenski film, 22.15 Poročila (RTV Ljubljana) — ?... Melodije Jadrana (RTV Zagreb) Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20JO Spored italijanske TV vaiHJsm vxsji\irioQ' ni:iMHVi\ ni * OHlfl irma33d$ a 3PN3MOO A3TOU1S HINTVbd vrvaoHd vNavaovN iiiiiijiiiiiiiiiiii Loterija Poročilo o žrebanju 31. kola srečk, ki je bilo 1. avgusta 1968 Srečke s so zadele končnicami dobitek din 0 4 06120 404 77690 504 82410 404 010860 2.004 762020 100.004 951 100 35511 500 82791 400 228961 2.000 482861 2.000 62 20 92 8 68642 500 397762 2.020 668732 10.000 03 8 52563 500 68233 400 73043 1.000 89133 500 526183 2.000 754453 50.000 4 4 38924 1.004 66324 404 88074 504 516344 10.004 85 10 30255 400 37665 500 75675 400 259665 2.000 666115 2.000 7716 200 40816 400 460% 1.000 82836 500 285986 2.000 17 8 57 8 92767 500 869147 2.000 8 4 36618 404 52708 404 85818 - 504 484408 30.004 872238 2.004 29 10 59 8 009 50 20139 1.000 Večji dobitki v Sloveniji: 2.000,— din v Mariboru na štev. 872238, po 1.000,— din v Mariboru na štev. 338924 in 446096, v Ljubljani na štev. 973043 in 020139. f(entral Vsak četrtek od 15.30 do 20. uro tekmovanje za najboljšega igralca v igri malega golfa. Prva tri mesta so nagrajena. želimo vam veliko uspeha in zabave na igrišču malega golfa v športnem i' parku viKraaju, j, ii i Prodam Ugodno prodam avstrijski PUCH—175 cem, dobro ohranjen. Koritnik Dani, Murova 14, Jesenice 3810 Prodam IMV—TURIST -9-sedežni. Straus, C. Bratov Stražišarjev 17, Jesenice 3811 Prodam MOPED colibri. Poizve se Hotemože 18, Preddvor 3812 Prodam VOLA, vajen vožnje, 500 kg težkega in DESKE, suhe, 20 mm. Apno 1, Cerklje 3813 Prodam KRAVO, dobro mlekarico, ki bo v kratkem tretjič teletila. Ravno 9, Cerklje 3814 Prodam PRAŠIČA, 60 kg težkega za rejo. Poženk 16, Cerklje 3815 Prodam KONJA, 4 leta starega, dvobrazdni obračalni PLUG-traktorski in nov štedilnik električni. Svetje 15, Medvode 3816 Prodam KRAVO po teletu ali po izbiri. Golnik 48 3817 Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Jagodic Silvester, Vodice 37 nad Ljubljano 3818 Poceni prodam dva KONJA po izbiri. Zbilje 4, Medvode 3819 Prodam TRANSISTOR flo-rida. Lahovče 16, Cerklje 3820 Ugodno prodam SLAMO-REZNICO alfa z verigo in puhalnikom. Grad 43, Cerklje 3821 Prodam dva OBROČA 20 col. z gumami, primerna za traktorsko prikolico. Cerklje 114 3822 Ugodno prodam dobro ohranjeno 4-delno kuhinjsko V 1 \RO. Naslov v oglasnem c ielku 3823 Prodam KRAVO s teletom. Breg ob Savi 37, Kranj 3824 Prodam SALONIT K E 125 x 02, 24 kosov, SLEMEN IAKE 40 x 92, 16 kosov, BETONSKO ŽELEZO prof. 6 in >»PIINTE,< Cernigoj, Zg. Bitnje 185 3325 Prodam MLATILNICO -kodel-bohm, gnoj nično ČRPALKO na motorni ' pogon, SOD, par KOMATOV in PLUG obračalnik. Trboje 5, Smlednik 3826 Prodam železni ROLO — kompletni, primeren za garažo. Nartnikova 5, Krani-l.abore ">827 Ugodno prodr»m ŠTEDILNIK gorenje. Sp. Bitnje 24, Zabnica 3828 Ugodno prodam takoj vse-ljivo novo HISO, 10 km iz Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 3829 Prodam dobro ohranjeno otroško POSTELJICO. Naslov v oglasnem odd. 3830 Prodam 2000 kosov OPEKE — špičak. Šter Franc, Trboje 82, Smlednik 3831 Prodam dobro ohranjen SESALEC za prah. Ogled v nedeljo dopoldan. Zasavski 26, Kranj Orehek 3832 Prodam KADI (sode) in KOTEL za žgahjekuho. Poizve sc C. I.1 mitja 2/ Krn n j I I 3833 Prodam zazidljivo PARCELO ob cesti v Radovljici, na kateri je voda in elektrika. Naslov v oglasnem oddelku 3834 OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen, prodam. Polenec, Kranj, Partizanska 16 3835 Poceni prodam nemški ŠOTOR za 3—4 osebe. Praprot' nik, Smledniška UB, Kranj 3836 Prodam vseljivo HIŠO * bližini Lesc, primerno za vsa-ko obrt. Ponudbe, poslati pod »HIŠA« 3837 Prodam lepo STARINSKO SPALNICO — kompletno. Naslov v ogl. oddelku 3833 Prodam delovnega VOLA, težkega 500 kg in motorno SLAMOREZNICO. Debelak Jože, Otoče 20, Podnart 3839 Prodam STELJO. Voglje 39, Šenčur 3840 Prodam cementno OGRAJO, ŠIVALNI STROJ in SESALEC za prah. Valenta Milka, Kranj, Gorenjesavska 60 3841 OBRTNO PODJETJE pleskarstvo kranj prodaja naslednja osnovna sredstva: 1. radioaparat z dvema zvočnikoma v dobrem stanju 2. motorni tricikel v voznem stanju Ogled možen vsak dan od 6.—14. ure v podjetju. Ugodno prodam PRIKOLICO za VW in dvoja VRATA-dobro ohranjena. Mihcl'^' Golnik 25 ^ Prodam 5 PRAŠIČEV, težkih 70—80 kg. Goličič Ja'ieJ Suha 36, Skolja Loka 38+J i Ugodno prodam zelo mal 1 rabljen globok OTROS&* VOZIČEK. Poizve se luP3'1' če 39, Preddvor Prodam 2LINDRINE ZI»* KE 25 x 20x40. C. na KlaO* 23, Kranj TELEVIZOR philips-leonsf do in pililir>s električni G^' M O FON ugodno prodag: Kranj, telefon 21-345 i Prodam otroški VOZICE* C. St. Žagarja 19/a, Kranja Prodam dobro obran j^0 kuhinjsko POHIŠTVO. KraJJj Slirnova 10 3JJJ Poceni prodam rablj<2? dobro ohranjeno SPALNI^ Kranj, Gosposvctska 13, novanje P> Prodam SPALNICO z vlo/> — orehov furnir. StanoVS«Jj l / Mrva 30, Kranj l>' Prodani dvostanovanj**! HISO z vrtom. Zadružna* Kianj, Primskovo ,| Prodam vibracijski S I K ' za izdelovanje zidne O^^m dvema modeloma. -'cl 'g, Andrej, Kranj, Zasavska Orehek Prodam PARCELO na aj krici / načrtom in gradbelju^ dovoljenjem. Naslov v °^ej i nem oddelku Ugodno prodam cementno strešno opeko — folc, samohodne GRABUE, traktorsko krožno ŽAGO, karambo-liran VW po delih (stroj od-ličen)> motrono ŽAGO-solo, Pristni gozdni med in ŽGANJE. Rozman, Poljšica 3, Podnart 3854 V bližini Cerkelj prodam HlšO, takoj vseljivo. Ponudbe poslati pod »9 milijonov« 'i. f .., 3355 ProJam dobro KRAVO s teletom (bohinjko) in strešno OPEKO — bobrovec. Nudim hrano in stanovanje FANTU ali dekletu, k; bi pomagal na kmetiji, Kranj, Škofjeloška 33 3856 Poceni prodam rabljeno SPALNICO. Kranj, Valjavče-va 12, stanovanje 13 3857 Prodam ali zamenjam starejšega KONJA za lahko KOBILO do 10 let siaro, ki Ustreza za vsa kmečka dela. Scnično 15, Tržič 3858 Prodam pol HIŠE, primer-za vinotoč, 2 km iz Kra-' nja. Ponudbe poslati pod »«,500.000« 3859 Prodam dve breji KRAVI bohinjki ena 8 mesecev, druga 5. Ljubno 12 Podnart 3860 Poceni prodam žensko KOLO, KAV( in POSTELJO, Naslov v ogl. oddelku 3861 Prodam S LAM O R e Z NI C o mengele s puhalnikom na kolesih. Zapoge 11, Vodice 3862 Prodam registriran MO-PED, mizarski obdelovalni STROJ in dvigalno NAPRAVO. Naslov v oglasnem oddelku 3863 Prodam stanovanjsko HISO l lokalom, takoj vseljivo. •jrformacija vsak dan, Kranj, p«t na JoSta 13, StraŽlSce 3864 Prodam mlado KRAVO, ki Do v kratkem telet:la. Leten-Ce 5, Golnik 3865 Prodam FIAT 615-diesel. Avtol-čarstvo. Bokal, Zminec 20, ftkolia loka 38» Prodam dve mladi dolu'. KRAVI-ena bo v kratkem tc-jfUla. Ko/man, Podtabor 10?, n"pl:i 3900 Prodani FIAT — 600 v ra-ću" vzamem MOPED. Naslov v Ogiasncm oddelku 3901 P' ' 1 , OTROŠKI PO ^Tl.l.l IC1 • , licaml. Lon- cartn;c Kranj, Titov trg 24 3902 P'odarn 900 kosov Žlindri- n,h Kvadrov. Mene nger ,2 Iskrenost« 3874 K,-m UPOKOJENKO za varstvo dveh otrok. Nudim sobo in hrano. Naslov v oglasnem oddelku 3875 Starejša ženska išče SOBO v Kranju ali okolici za varstvo otrok in pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe p.jskit: pod »Poštena in skrbna« 3876 Sprejmem ŽENSKO za dopoldansko varstvo 3 ie ne punčke. Naslov v oglasnem oddelku 3877 Nudim hrano in stanovanje ženski za pomoč v gospodinjstvu in varstvo otiok. Najraje dekle, ki de!a na dve izmeni. Naslov v oglasnim oddelku 3878 Delavca Za pomoč v m/.ar-stvu pij priuč.tcv sprejmem. Prednost imaio, z odsluženoj vojaščino. Mizarstvo šivic, Dobropotje 3, Brezje 3879 VABIMO šolsko mladino na pobiranje krompirja na njivi »Na žagi« PRI DRL LOVKI od četrtka, 8. avgusta 1968 dalje. Plačilo po učinku. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ OBRAT KMETIJSTVO Delovišče Žabniea Sobo v mestu dam ženski, ki bi odkupila POHIŠTVO dnevne sobe. Ponudbe poslati pod »Pohištvo« 3880 Iščem kakršnokoli zaposlitev v Kranju, škofji Loki ali okolici. Sem pletilski tehnik z 1 in polletno prakso v lahki konfekciji. Ponudbe poslati pod »čimprej« 3881 Dva UPOKOJENCA iščeta kakršnokoli zaposlitev na domu. Ponudbe poslati pod >,honorarno« 3882 Oddam v najem DELAVNICO 8x7 ali 4x7m. Ponudbe poslati pod »garaža« 3883 Takoj oddam LEPO SOBO solidni osebi. Kranj, Vodo-pivčeva 7 ogled od 10.—16. ure 3884 Starejši UPOKOJENEC išče opremljeno SOBO po možnosti z vso oskrbo. Ponudbe poslati pod »plača naprej« 3885 Gospodinjsko pomočnico nad 20 let sprejme tričlanska družina s 15. septembrom 1%8. Smiljanič, Goriška 53, Ljubljana 3886 KMETOVALCI, POZOR! Iz delujem že preizkušene na1, sodobnejše KOMBINIRAN*! TRAČNE TRAKTORSKE GRABLJE po izredno nizki ceni. Dobava takoj. Erbežnik Jama'., Ljubljana, C. dolomitskega odreda 137 3887 Iščem honorarno delo v avtoličarski stroki. Naslov v oglasnem od d. 3888 Izjavljam, da ie žalkvka, izrečena proti Soklič Miri, neresnična kot tudi, da bi Soklič Bogdan neprimerno ravnal s sinom. Poljanšek Marija, Potoki pri Jesenicah 3889 Sem SLEP, upokojen, zato iščem pošteno in dobrosrčno prijateljico od 30—40 let. Razveza, vdova ali otroci niso ovira. PdlUldbe poslati pod »Jesen se bliža« 3893 Cenjene Stranke cbveščam, naj vzamejo čevlje, ker bo od 10. 8. — 3. septembra delavnica zapita zaradi letnega dopusta. Kern Stanko, modno čevljarstvo, Kranj 3891 Vabimo vas, da si v Času gorenjskega sejma ogledate RAZSTAVO MALIH 21VALI-nasproti rastavišča II (tekstilne šole) 3892 Hudnik Tončka, Cerklje 85, obžalujem delanje na javnem prostoru in krivično obsojanje,,,^..sera gai&jOrila P/?''^ Ogrinu Daiotu iz Cerkelj" 3893 Prireditve V GOSTILNI ZARJA TRBOJE bo v nedeljo zabava. Za razvedrilo bo igral TRIO MARJAN. Poleg drugih jedil bodo tudi krvavice. Vabljeni! 3894 GASILSKO DRUŠTVO POD-BREZJE priredi VELIKO VRTNO VESELICO z bogatim srečolovom in kegljanje za jarca dne 4. 8. 68 s pri- četkom ob 15. uri. Z jedačo in pijačo boste dobro postreženi. Igra priznana godba. Vabijo gasilci! 3S95 Gostilna ALEŠ na Bregu priredi v nedeljo popoldne VRTNO ZABAVO. Igra SOSEDOV JAKA. Vabljeni 3896 Gostilna pri JANCETU vas vabi v nedeljo na zabavo s plesom. Irga TRIO FRENKI 3897 P G D — VELESOVO priredi v soboto in nedeljo 3. in 4. 8. 1968 KEGLJANJE za kost runa. VABLJENI! 3893 Uspešno uničuje muhe, komarje, molje, rastlinske uši. bolhe.., KRKA TOVARNA ZDRAVIL NOVO MESTO Upravni odbor T O S O , tovarne obutvenih strojev in opreme Kranj, razpisuje naslednja prost.'. delovna mesta za: 1. VODJO KOMERCIALE 2. SERVISNEGA MONTERJA 3. 5 VAJENCEV za poklic strojnega ključavničarja 2 VAJENCA za poklic kovinostrugarja 1 VAJENCA za poklic kovinorezkalc:1 POGOJI: 1. a) Kandidat mora imeti visoko ali višjo strokovno izobrazbo strojne ali ekonomske smeri z večletno prakso iz komercialnega področja. Prednost imajo kandidati s poznavanjem tehnologije obutvene indusirijc. b) Po možnosti /nanje najmanj enega svetovnega je/ika. 2. Strojni tehnik z nekajletno prakso ali VK odnosno KV strojni ključavničar z večletno prakso v kovinski stroki. 3. Uspešno končana osemletka. K prijavi naj kandidati predložijo življenjepis z opisom o dosedanjem službovanju in dokazila o izpolnjevanju zgornjih pogojev. S stanovanjem podjetje do leta l(;7(i ne razpolaga. Nastop službe je možen takoj ali po dogovoru. kinje Zahvala Ob nepozabni izgubi naše skrbne žene, mame, stare mame, sestre in sva- Marije Uranič rojene Kokalj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem ter sosedom za nesebično pomoč v težkih dneh. Vsem, ki so dragi pokojnici poklonili vence in cvetje in jo > v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Zahvalo smo dolžni tudi dr. Maverju, g. župniku, pevcem in Cestnemu podjetju Kranj. Vsem in vsakomur prav iskrena hvala. žalujoči: mož Franc, hčerka Mici z družino, sinovi: Franci, Matevž in Viktor Trstenik, 30. julija 1968 Zahvala Ob težki izgubi naše drage mame in stare mame Ivane Eržen se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so poklonili toliko cvetja, z nami sočustvovali in jo tako številno spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Janezu Bajžlju za večletno požrtvovalno zdravljenje drage pokojnice, vsem Cepunovim in Toni Ziherl za nesebično pomoč. Dalje pevcem KUD Ivan Cankar, ki so ji zapeli v slovo in PGD Žabnica. Vsem še enkrat iskrena hvala. Sp. Bitnje in Domžale, dne 29. julija 1968 Žalujoče družine Volgemut, Hočevar in Jan Zahvala Vsem, ki so kakorkoli pomagali in lajšali bol ob bridki izgubi mojega dobrega moža in skrbnega očeta Jožeta Eržena mu darovali toliko cvetja in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala. Kranj — Huje, 31. julija 1968 žalujoči: žena Slavica z otroki Zahvala Ob bridki izgubi mojega moža, očeta, starega očeta, brata, svaka in strica Janeza Murna se najiskreneje zahvaljujemo za izrečeno sožalje, sočustvovanje in pomoč predvsem zdravniškemu in strežnemu osebju kirurške klinike v Ljubljani, dr. Pe-gamu in dr. Pircu, ki mu je nudil prvo pomoč. Nadalje g. kaplanu za izkazano veliko požrtvovalnost ob zadnji popotnici in pogrebnemu obredu. Najlepša hvala dobrim in skrbnim sosedom za vso prizadevnost in pomoč, gasilcem iz Šenčurja in Sr. vasi za poslovilni govor, društvu upokojencev Šenčur, Kranj, Cerklje, vsem za poklonjeno cvetje, šenčurskim pevcem za ganljive poslovilne pesmi in vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Malka, sin Janko, hčerki Tinka in Malka z družinami ter drugo sorodstvo. Šenčur, 28. julija 1968 IfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllfllllllilllllllllllllllllllllllllllllillllMIllllIlIIIIIlIlllllll11^ Junačenje s petardami I Miličniki izsledili kalilce prireditve na kopališču S tem, da so miličniki v treh dneh izsledili objestne- g E že, ki so motili predstavo češke ekipe plavalk v letnem g = kopališču v Kranju, najbrž kulturna sramota ne bo g E izprana, že samo to, da so češke plavalke zatrdile, da | E se v Kranj ne vrnejo več nastopat, pove dovolj. Predstavo revije na vodi je namreč — milo rečeno g E — »motila« skupina šestih mladoletnikov. To so bilh g = T. V., star 17 let; F. B., star 14 let; Z. A., star 16 let; | I M. L., star 19 let; A. T., star 17 let; ž. M., star 17 let. | Okoli dvajsete ure, ko se je imela revija začeti, je g E ta skupina prišla na kranjsko letno kopališče. Vedli so g E se vse prej kot primerno. Zaganjali so se v češke pla- | E valke, kričali in žvižgali. Gledalci so se seveda zgražali; 3, E vendar pa ni nihče stopil po čuvarja reda. Da bi »izpo- g E polnili« predstavo, so s seboj imeli tudi petarde ali g E točneje — prinesel jih je F. B. Nedavno tega jih je g E »kupil« v Avstriji kar 100. Na kopališče jih je vzel 10» | E nekaj jih je razdelil med fante, nekaj pa obdržal. Ko g, E se je nastop plavalk začel, sta najprej vrgla petarde | E T. V. in Z. A. Najbrž jih je zmeda, ki so jih s petardami g = povzročili med nastopajočimi, opogumila, tako da so g E z metanjem nadaljevali. Petarde je metal tudi F. B. g Kakšne vtise o gostoljubnosti Kranjčanov in njiho- m E vem vedenju so odnesli češki gostje, o tem raje molči- ■g E mo. Nerazumljivo pa je, da nihče od gledalcev ni g E stopil na milico jn o dogajanju na kopališču povedal, g S Za nečedno obnašanje omenjenih mladoletnikov je mi- g E lica zvedela šele v torek. e Prijavili so jih sodniku za prekrške, kjer se bodo g E zagovarjali za svoje vedenje po republiškem zakonu ° g E prekrških, javnem redu in miru. Po tem zakonu lahko g E mladoletnika ^pdnik kaznuje z denarno 'kaznijo do g E 10.000 din ali z zaporom do 15 dni. Za take in podobne primere kršenja javnega reda In g E miru bi bilo doljro, če bi se vsi zavedali, da je takojšnja g prijava kršilcev moralna dolžnost vsakega občana. Ml" g mogrede naj še omenimo, da je milica na sledi tudi g storilcem, ki so povzročili razdejanje v Prešernovem 3 gaju. L. M. g Jllllll^JllIllllllIlIlllIIlllllllllllIlIllllIIIIIlilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllSIIIIIIIIIIlU Nesreče tega tedna V sredo, 31. julija, je na cesti tretjega reda v križišču cest Kropa — Kamna gorica hudo padel motorist Štefan Bijol z Bleda. Nesreča se je pripetila zaradi prehitre vož nje in prevelike obremenitve motorja. Voznik je bil hudo ranjen, men tem ko sc obema sopotnikoma na motorju ni ničesar zgodilo. Ker je hodil Anton Lulcan-čič, roj. 1929, iz Tržiča cik-cak po cestišču, je nenadoma prišel pred motorno kolo, ki ga je vozil Ivan Roblek. Motorist jc padel in se pri tem laže ranil, medtem ko je pešec obležal hudo ranjen. Nesreča se je pripetila v sredo ob deseti uri zvečer pri Črnivcu. Na škofjeloški cesti v Kranju je v četrtek, 1. avgusta popoldne padel z motorni111 kolesom Jože Križaj, ker je nenadoma na motorju od- trgala izpušna cev. Pri padcu je bil motorist hudo ranje°' Istega dne nekaj pred seto uro zvečer sta na ceS drugega reda na Ljublja»s' cesti na Bledu padla vozn« Matj*ž AloJ* motornega kolesa Mejavšek in kolesar Metula. Nesreča se jc pHPctl" la, ko je voznik motorne^ kolesa pri prehitevanju kolesarja. Matjaž MeJaV** se Je pri tem hudo ra«1 ^ medtem ko je bil Alojz Mct0' la laze ranjen. I" imiiiimmiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiin čE $ PO SEJEMSKIH CENAH LAHKO KUPITE MOTORNO KOLO ALI DVOKOLO v prodajnem paviljonu Slovenija avto na Gorenjskem sejmu v Kranju, pred Tekstilno šolo od 2. do 13. VIII. 68 ODOBRAVAMO POTROŠNIŠKA POSOJILA BREZ POROKOV llltlliitillllllJllllllllftllllllllllllllliUtllllllllllllllilllflllllllllllllltllllllllt;>lliutlllllllllllltlllllllllllttlltlltltlItEllllttl 1 lllllIllilllllllllllllltElllllllIlIiallllllllillllllllllllilllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllll lllllllilllllllllllillimillllllllllllllllllH llllllllll.....11 SOBOTA — 3. avgusta 1968 V Poljanah odslej planiška skakalna šola Kopica mladih pristašev smučarskih skokov je jamstvo za uspeh Govoriti in pisati o skakalnicah in smučarjih-skakalcih v dneh, ko so kopalne obleke od vse garderobe najbolj v je dokaj nenavadno. Zato nas je vest iz Poljan nad gkofj0 Loko, da tam ustanavljajo krajevno planiško šolo »kakanja, kar malo začudila. Vendar smo se odzvali vabilu na ustanovni občni zbor, ki je bil minuli petek, 26. julija Popoldan. V dvorani kulturnega do-*&a se je zbralo precej lju-™- Poleg mladih skakalcev, njihovega trenerja prof. An- Balderman spet v reprezentanci? Te dni je najboljši kranjski vaterpolist Tomo Balderman dobil povabilo 23 priprave mlade držav, ae reprezentance Jugoslavije v Vrnjački Banji. Ker Pa bodo priprave v času Prvega finalnega turnirja drugoligašev v Kranju, se Balderman ne bo udeležil priprav in je zato njegovo Sodelovanje na turnirju olimpijskih nad v Lavovu Precejšnje vprašanje. Ker Pa je mlada reprezentanca sestavljena iz igralcev do ™. leta starosti, so v sanjskem klubu nezadovoljni, ker ne pokličejo na Priprave drugega najboljšega kranjskega vaterpolL sta Viktorja Mohoriča, ki vsekakor zasluži mesto ^ed izbranimi kandidati za državno mladinsko re-)rezentanco v vaterpolu. P. Didič Danes — Triglav : Koper V soboto ob 17. uri se bodo vaterpolisti Triglava Pomerili s Koprom v zad-nJi tekmi v okviru tekmovanja za pokal PZS. Ker imajo prvo mesto žc Osvojeno, bodo Kranjčani Vstopili v tem srečanju z ^koliko pomlajeno ekipo P D dreja Tomina in nekaj domačinov je sestanku prisostvoval tudi tehnični vodja Centralne planiške šole v Ljubljani> prof. Ivo Cernilec. Le-ta je na kratko orisal zgodovino in razvoj planiške skakalne šole. Osnovali so jo pred dvema letoma v Ljubljani. 12 najbolj nadarjenih mladincev in prav toliko pionirjev je pod vodstvom strokovnjakov pričelo sistematično trenirati. Nekateri od njih so danes že znani skakalci. Da bi pa izbor mladih še povečali, je lani ta organizacija v raznih slovenskih krajih ustanovila več pokrajinskih centrov planiške šole. Toda zamisel se spričo lokalnih sporov med posamezniki iz različnih krajev, ki so pripadali določenemu skupnemu pokrajinskemu centru, ni obnesla. Zato so letos sklenili delati drugače. Planiško šolo si po novem lahko omislijo v vsakem kraju_ ki izpolnjuje osnovne pogoje. Tu mislimo na sneg, brez katerega skakanja seveda ni, potem na dobrega trenerja, ki bo vadil skakalce, predvsem pa na interes, na število mladih pristašev tega lepega športa. Dobro je tudi, če ima kraj že določeno tradicijo v skakanju. V Poljanah se sneg obdrži vse tja do pomladi, torej glede tega ni zadržkov. Prof. Andrej Tom in je odličen trener, strokovnjak na tem področju, ki je v dobre pol leta znal zbrati okrog sebe množico mladih fantov. Kot sam zatrjuje, so doslej malone vsi zelo redno in disciplinirano obiskovali treninge. Kako veliko navdušenje za skakalni šport vlada med poljansko in gorenjovaško mladino, pa smo se lahko prepričali na lastne oči. V pičlih nekaj me- secih so fantje s prostovoljnim delom zgradili 30-metr-sko skakalnico, ki odgovarja vsem predpisom o teh napravah. Za šolsko zgradbo v Poljanah se je še nedavno tega razprostiral travnik, a fantje so pljunili v roke in ga spremenili v telovadišče. Tu sedaj, v poletnih mese-cih) dvakrat tedensko vadijo in si nabirajo moči za poznejši čas. Razen tradicije v skakalnem športu, ki je v Poljanah ni, ima kraj torej vse osnovne pogoje za ustanovitev planiške šole. Kaže, da se bo dvanajstim skakalnim šolam širom po Sloveniji pridružila še trinajsta, poljanska. Vsi nadebudni načrti, vse veselje in volja do dela pa bodo zaman, če si šola ne bo mogla zagotoviti vsaj nekaj sredstev. Za dosedanje djlo, tu mislimo tudi gradnjo skakalnice in telovadišča, niso fantje in trener porabili niti dinarja — preprosto zato, ker denarja ni bilo. Tcda še tako navdušenje za skakanje je brez koristi, če ni na voljo vsaj osnovne opreme — smučk. Te pa so dokaj drage. Prof. Cernilec je fantom obljubil nekaj parov, toda potrebovali bi jih še več. Skakalnim šolam sicer pomaga Planiški komite, a trenutno vsa svoja sredstva vlaga v gradnjo nove velikanke pod Poncami. Ko bo ta gotova, bo zopet na voljo več denarja za ostale dejavnosti. Do takrat pa so planiške šole odvisne od razumevanja in pomoči občin, občinskih zvez za telesno kulturo ter podjetij. Na sestanku v Poljanah so zato sklenili obrniti se na te forume. Upajmo, da ne bodo naleteli na gluha ušesa. Prisotni na ustanovnem ob čnem zboru so potem izvoli li upravni odbor in za predsednika planiške šole so predlagali akademskega slikarja, domačina Iveta Subi-Ca. Tehnični odbor, sestavljen iz trenerjev in vaditeljev, pa bo skrbel za vsestranske priprave skakalcev. I. Guzelj Po uspehu vaterpolistov Triglava na prvem turnirju II. zvezne lige Finale II. zvezne lige bo v Kranju Vaterpolisti Triglava so na prvem turnirju II. zvezne vaterpolo lige dosegli zelo lep uspeh. Drugo mesto za bivšim prvoligašem Korčiuo je vsekakor lepo presenečenje za obetajočo ekipo kranjskega Triglava. Dosegli so visoko zmago s 7:1 nad dolgoletnim velikim nasprotnikom Bečejem, prav tako pa tudi z 8:3 nad prvakom Srbije ŽAK iz Kikincie. Lepo zmago pa so kljub pristranskemu sojenju dosegli rad domačo ekpo (6:2). S tem pa so si že zagotovili najmanj drugo mesto in so nato igrali z Riviero »samo«neodločeno. Edini poraz so doživeli v igri z bivšim prvoligašem Korčulo (2:5). Na tej tekmi, ki je odločala o prvem mestu, nista izkoristila tri četverce Rebolj in Balderman. Vse zadetke za Triglav so na tem turnirju dosegli samo trije igralci, in to: Rebolj 14, Balderman 10 in Mohorič 2. Triglav je nastopil z naslednjimi igralci: F. Rebolj, Mohorič, Chvatal, Kodek, Košnik, Balderman, Rebolj, Torkar, šorh in Finžgar. Dva finalna turnirja bosta na sporedu v avgustu oziroma septembru. V Kranju bo na sporedu prvi turnir, in sicer v času od 16. do 18. avgusta. O nadaljnjem tekmovanju v drugi zvezni ligi pa nam je dejal kapetan ekipe Boris Chvatal naslednje: »Velikih možnosti za najvišje mesto nimamo. Kljub vsemu pa se lahko zgodi, da bomo na fhialnem turnirju v Kranju dosegli visoko uvrstitev. Mnenja sem, da letošnja ekipa še nima kvalitet za nastopanje v prvi zvezni ligi. Kljub temu pa lahko trdim, da bo sedanja generacija igralcev sposobna v prihodnjih letih ob večji materialni pomoči doseči še boljše rezultate.« P. Didič Rokometni turnir na Jesenicah Zmaga Radovljice Na startu vsi najboljši v četrtek jc organizator a»etski klub Triglav prejel *adnjo prljavo. V soboto in nedelj0 bo na atletskem prvenstvu Slovenije za člane in članice startalo skupno 1S6 tekmovalcev ln tekmovalk iz Petnajstih slovenskih atletskih kolektivov. Največ tekmovalcev je prijavil celjski Kladlvar (42), sledijo mu 0,hnp«la Ir. Ljubljane (30), domači Triglav (20), Maribor j1*), Ljubljana (15), Rudar « Trbovalj (14) Ud. Jeseni sko atletiko bosta tokrat t% Ropala tekača Mohorič in Glavič. Letos bodo v Kranju pro- glasili triintrideset novih republiških prvakov. Največ naslovov bodo zagotovo osvo. jili predstavniki Kladivarja. V Celju upajo kar na dve tretjini prvih mest. Njihova napoved pa nI pretirana, saj je samo Marjana Lubej nesporni favorit v šestih disei-plinah (v štirih posamezno i in v dveh štafetah). Poleg j nje bo najmočnejše orožje Celjanov mladi državni re-| prezentant Miro Kocuvan v I tekih na kratke proge. Po ! najvišjih lovorikah pa bodo . tokrat znova posegli »stari i asi« Važlč, Cervan in Vrav-1 nik; predvsem prva bosta skušala dokazati, da v Sloveniji še nimata dostojnih namestnikov. Ljubljanska Olimplja bo skušala svojo drugo pozicijo na vseekipnem prvenstvu Slovenije obdržati tudi glede na dosežena prva mesta v sobotnem ln nedeljskem prvenstvu. Vendar pa je, po prijavah sodeč, močno okrnjena njena ženska ekipa. I.mike težave Ima tudi kranjski Triglav, ki je zaradi odsotnosti in poškodb nekaterih tekmovalk tokrat prijavil samo eno atletinjo. Skoda je predvsem, da nc nastopa ženska štafeta, ki je že nekaj let med najboljšimi v Sloveniji (za Celjankaml). Našlo-ve za domaćine bosta sku- V počastitev občinskega praznika Jesenic je bil v četrtek rokometni turnir, na katerem so sodelovala štiri moštva z Gorenjske. Najbolj, ši so bili Radovijičani, ki so se tako oddolžili ekipi Veteranov za nedavni poraz v pokalnem srečanju za pokalnega prvaka Gorenjske. Finalna tekma je bila vseskozi zanimiva. Veterani so tokrat nastopili nekoliko oslabljeni, kar delno opravičuje njihov poraz v tem finalnem srečanju. REZULTATI: Radovljica : Jesenice 23:15 (14:8), Veterani : Kranjska gora 19:12 (7:6), Jesenice : Kranjska gora 16:15 (7:9), Radovljica : Veterani 11:8 (6:5). Vrstni red: 1. Radovljica, 2. Veterani, 3. Jesenice, 4. Kranjska gora. Najboljši strelec na turnirju je bil Modric iz Kranjske go- re s 17 zadetki, pred Bre-garjem (Veterani) 13. Tekme turnirja sta sodila Bevk ln Porenta (oba Kranj). F. Porenta KMETIJSKA ZADRUGA ŠKOFJA LOKA objavlja prosto delovno mesto kvalificiranega avtomehanika v mehanični delavnici S ko tja Loka. Prijavijo se lahko kandidati, ki imajo nekaj let ustrezne prak.se in da so vojaščine prosti. Nastop dela Je mogoč takoj ali po dogovoru. Ift^lllSl:" šala osvojiti le skakalca Mi. lek (upajmo, da bo po nedavni poškodbi že okreval) in Dušan Prezelj (troskok), drugI pa se bodo borili za uvrstitve v finale. Med drugim! klubi bo najvidnejšo vlogo igral Maribor, ki bo močan konkurent celo Olimpiji, saj bo zanj nastopilo predvsem nekaj odličnih atletinj (Baboškova, Peitler jeva in druge). V Kranju bo v soboto in nedeljo prava atletska revija. Slovenski atleti bodo še zadnjič pred državnim prvenstvom v Celju merili svoje moči; boljši si bodo skušali zagotoviti čim ugodnejši položaj pred prvenstvom SFRJ, slabši pa bodo moida prav v Kranju dobili pravico do udeležbe v Celju naslednjo soboto in nedeljo. In najboljši? S tem mislim predvsem na olimpijska kandidata Mileka in Lubejevo. I Marjana bo startala v vseh disciplinah peteroboja in upa, da bo neuradno (prvenstvo ; v mnogobojih je ločeno od I posameznega prvenstva) iz-1 polnila olimpijsko normo (4700 točk). Milek je po seriji uspešnih skokov na zadnjih tekmovanjih zaradi poškodbe pete zabeležil nekaj zanj slabših rezultatov. Mogoče I K) prav na doma "en sk ikuhšču prišlo do preobrata? L M. K. Mladi Francozi in Tržičani s krampi v rokah" Mednarodni »hor uk« v Tržiču Za šestnajst mladih Francozov iz alzaškega in pobratenega mesta Sainte Marie aux Mineš ter za 16 njihovih tržiških vrstnikov pomeni osnovna šola heroja Grajzerja v Tržiču drugi dom. V tej lepi šoli na Zalem rovtu je od 30. julija nastanjena mladinska delovna brigada, ki jo sestavljajo mladi Francozi in tržiški maldinci ter mladinke. Ko smo jih v četrtek obiskali, nas je najprej zanimalo, kje se je rodila ideja o mednarodni delovni akciji mladine. Janez Ivnik, ki je nekak »duhovni« vodja te mladinske delovne akcije, nam je takole povedal: »Tržič že nekaj let tesno sodeluje s francoskim mestom Ste Marie aux Mineš in plod tega sodelovanja je bila tudi izmenjava listin o pobratenju. Zato lahko rečemo, da se je ideja o izmenjavi mladincev in mladink rodila prav iz teh tesnih stikov s pobratenim mestom.. Tako so se lani predstavniki obeh mest — Sainte Marie aux Mineš in Tržiča — dogovorili in tudi predvideli v programu sodelovanja, da bodo francoski mladinci sodelovali na delovni akciji v Tržiču, mladi Tržičani pa v brigadi v Ste Marie aux Mineš. Sedaj je ta delovna akcija v polnem teku in mladi se kljub jezikovnim preprekam dobro razumejo.« »Ali nam lahko v nekaj besedah opišete, kakšen brigadirski dan? »Kot rečeno, mladi brigadirji iz Francije in iz Tržiča stanujejo v osnovni šoli leroja Grajzerja. Ob šestih zjutraj vstanejo, potem sledi umivanje, pospravljanje postelj in zajtrk. Po zajtrku je ob sedmih zbor brigade z dviganjem zastave, nato pa gredo na delovišče v Ro-čevnico v bližini bencinske črpalke na Deteljici. Tu kopljejo vodovodni jarek in priznati moramo, da so zelo delavni. Delajo od pol osmih do dvanajstih. Po kosilu pa imajo prosto popoldne, ki je namenjeno športu in drugim družabnim igram. Brigadirji so razdeljeni v tri delovne skupine in med njimi vlada vsak dan pravo tekmovalno vzdušje, ki ga ne motijo niti žulji na rokah.« Res, mladim brigadirjem popoldne res ni dolg- čas, saj imajo v klubski sobi televizijski sprejemnik, gramofon s ploščami, šah, pa tudi plese prirejajo. Kot so nam povedali, imajo v načrtu tudi več izletov v bližnjo tr-žiško okolico, šli pa bodo tudi na enodnevni izlet po Gorenjski. Žulji so še poglobili prijateljstvo Brigadirjem res nič ne manjka, zlasti pa ne zabave in razvedrila po napornem kopanju vodovodnih jarkov. Kako pa se počutijo na svojem delo-višču? To in še marsikaj nam bodo pa povedali sami. Chretien VVetzel, 24-let-ni tekstilni delavec: »V brigado sem šel prav zaradi dosedanjih tesnih stikov s tržiškimi mladinci in dosedanja spoznanja z mladimi Tržičani sem hotel še razširiti. Čeprav sem v Tržiču prvič, prav tako tudi moji kolegi, sem se že sedaj odločil, da bom Tržič še obiskal. Zakaj, sprašujete? Predvsem zaradi odkritosrčnih in prijaznih ljudi, med katerimi se počutim kot doma. Poleg tega pa me je očarala vaša slovenska pokrajina, ki me je tako prevzela, da je ne bom nikoli pozabil.« Marinka Grohar, 19-let-na študentka filozofske fakultete (angleščina, francoščina) iz Tržiča pa je o brigadi povedala: »Za to delovno akcijo sem se odločila zaradi tega, ker mi je takšen kolektiven način življenja všeč, posebno pa še, če gre za mlade ljudi, kot je to v našem primeru. Drug razlog za prijavo v brigado pa je francoščina. Ta jezik se namreč učim na fakulteti in prepričana sem, da mi bo pogovor s francoskimi brigadirji precej obogatil besedni zaklad. Še posebno pa se veselim, ko bom skupaj s svojimi kolegi — brigadirji šla na podobno delovno akcijo v Sainte Marie aux Mineš.« Annv VVolf — gimnazijka iz Sainte Marie aux Mineš: »Tudi jaz sem prvič v Tržiču, ravno tako pa tudi v mladinski delovni brigadi. Moji prvi vtisi so čudoviti, tako o ljudeh kot o samem Tržiču. Všeč mi je tudi to, da imamo proste popoldneve in se tako med seboj še bolj spoznavamo. Čeprav mi ne znamo slovensko, vsi Tržičani pa ne francosko, se odlično razumemo, če pa ne gre z besedami, si pomagamo s kretnjami rok. Skratka, mirne duše lahko zapišemo oceno odlično.« Janez Kavar, absolvent srednje tehniške šolt iz Tržiča: »Ker sem že dalj časa član taborniške organizacije in mi je kolektivno življenje mladih všeč, sem se takoj prijavil za to delovno akcijo. Čeprav sem tokrat prvič v brigadi, sem s samim načinom dela zelo navdušen. Mislim, da je poseben mik te mednarodne delovne akcije v tem, da se med seboj spoznavamo in kar je najvažnejše, izmenjujemo svoje poglede na svet. Kot že veste, bomo po delovni akciji v Tržiču odpotovali 10. avgusta na akcijo v Sainte Marie aux Mineš. V tem alzaškem mestu sem bil že lani in takrat je njegova urejenost in prijaznost ljudi naredila name precejšen vtis.« Tako menijo štirje brigadirji oziroma brigadir-ke, ki sodelujejo v fran-cosko-slovenski delovni akciji v Tržiču. Vsi so nam zatrjevali, da si boljšega razumevanja ne bi mogli želeti in po soglasni oceni vseh, jih je delo in v začetku žulji še bolj zbližalo. Skratka, za to delovno akcijo bi lahko zapisali, da mladost ne pozna ovir. Resnično, med mladimi Alzačani in Tržičani še neznanje francoščine ne predstavlja nobene ovire. Kazalci na uri so se pomaknili proti pol deseti — času odmerjenemu za malico. Potem, ko so odložili lopate in krampe ter nam iz vseh grl zaklicali brigadirski »horuk«, so posedli v senco dreves in se z isto vnemo, kot prej pri kopanju jarkov, predali zasluženi malici. V. Guček Gorenjska oblačila Kranj NOVE MODELE KONFEKCIJE GORENJSKIH OBLAČIL KRANJ — ZA JESEN IN ZIMO, Si OGLEJTE NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU. PRESENEČENI PA BOSTE OB NAKUPU ŽENSKIH IN OTROŠKIH OBLAČIL IN MOŠKIH HLAČ PO IZREDNO ZNIŽANIH CENAH. NE ZAMUDITE UGODNEGA NAKUPA V PAVILJONU GORENJSKIH OBLAČIL na Tekstilni šoli — razstavišče I'- zdravilšče v; radenskaO Radenci na letnem bazenu v soboto, 10. avgusta ob 20. uri RADENSKA SRCA 68 Popularni ansambel MONTENEGRO tokrat prvič v Sloveniji IZBIRA TREH RADENSKIH SRC ŠTEF IN TINA