Naši dopisi. S Trate. (Napredek šolstva v gorenji naši dolini. —) Pred meseci sem tožil v -Učiteljskem Tovariši", kako žalostne so razmere glede šolstva deloma v tratarski, posebno pa v osliški občini. V tratarski občini je bila dosedaj lučinska fara, v koji je okolo 90 za šolo godnih otrok brez šole. Osliška občina s tremi farami, brojefa nad 3000 ljudij, pa ni imela nijedne šole. Pač žalostno je to! Sto in sto otrok odraste brez šolske odgoje; kaj čuda, če ostanejo nekako neotesani, — da ne rabim druzega izraza. Naš obre priljubljeni in za šolski napredek vneti okrajni glavar, gospod dr. Gstettenhofer se je odločil odpraviti te nedostatnosti. Pripeljal se je gori med naše hribe in se na lici mesta poučil o razinerah. Kdor je lazil kdaj po naših Oslicah, Leskovici in Lučinah, pritrdi mi, da ta pot ni baš prijetna. Bila mi je čast spremljati blagorodnega gospoda. Zbrani občaui so soglasno pritrjevali gospodu glavarju, da so res potrebni šole. Nasprotnika ni bilo ni tod, ni tam. Spisal se je povsod zapisnik, katerega so vsi pričujoči podpisali ali bolje rečeno podkrižali, ker pisati skoro nihče ne zna. V Lučinah je bil g. glavar že konec ineseca rož- nika. Razmere so take-le: Fara raztresena, godnih otrok preko 90, od katerih bo zaradi dalje šolo redno obiskovati mogla le poluvica; šolska soba v farovži. poučeval bo začasno č. g. župnik Dolinar. Pričetkom velikega srpana je pohodil g. glavar obe Oslici in Leskovico. V Novi Oslici je v mežniji nekaka šolska soba, v kateri se je do sedaj poučeval krščanski nauk, prostorna za 40 otrok. Godnih otrok je okolo 80. Fara je tudi tako raztresena pu bidih in gričih, da bode zaradi dalje jedva polovica otrok pohajala redno v šolo. Poučeval bode začasno č. g. župnik Justin. Stara Oslica je obširnejša. Cerkev s farovžem in mežnijo stoji sama visoko na hribu, pol ure hoda z ravnega. Spodaj ob cesti je precej velika vas Trebija. V njeni bližini pa vasi Fužina, Kladje in Podgora. V Trebiji se bode stavilo šolsko poslopje. Ker pa ljudstvo ni premožno in bi v naglici ne zmoglo stroškov nove stavbe, se bode vzela za nekaj let pripravna soba v najem, in se porabila za učno sobo. V 4 — 5 letih pa se — po zapisniku — sezida novo šolsko poslopje v isti vasi ob cesti. Šola bode ekskurendna in se bode oskrbovala s Trate. Godnih otrok je preko 150, redno obiskujočih bode kakib 70 — 80. Nad uro oddaljenih postava seveda vezati ne rnore, a upati je, da bodo tudi ti o lepeni vreiaenu prisotni. V Leskovici so razinere za redno šolo precej ugodne. Otrok je okolo 50 in bodo mogli večinoma redno obiskovati šolo, katero bo začasno oskrboval č. g. župnik Vaksel. Učna soba v farovži je svetla in prostorna za 40 otrok. Tako se bodo torej v gorenji poljanski dolini ustanovile štiri nove šole. Gotovo da bode začetek težak, posebno v najobširnejši Stari Oslici, a led je prebit in upajmo, da kmalu prijadramo v plovno vodo. Poleg tega je blagorodni gospod obljubil skrbeti, da se na tratarski dvorazrednici vpelje šolska delarna. Dal Bog, da se tudi višja šolska oblast poprime, prej ko prej oživiti novoustanovljenke, ker: ura izgubljena ne pride nobena! Fr. Rant — Trata. Iz novoineškegn okraja. (Konferencija — dalje.) Gosp. nadzornik nadaljuje o spisovanji uradnih knjig ter med drugim pristavlja, da naj se šolska matica natanko in po preilpisih napravlja. V matico naj se zabeleži tudi, kdo je dobil izpustnico, ker .duplikat" mora biti kolekovan. Nadaljevaje svoje poročilo govori g. predsednik o uspehih, katere je opazil pri pouku. Tu pravi, da smo še daleč oddaljeni od našega cilja, nikjer nismo še do pravega cilja prišli. Da pa uspehi niso taki, kakoršni bi imeli biti, temu niso učitelji sami krivi. Kar je bilo treba posameznikom povedati, to je storil g. nadzornik pri nadzorovanji. Gg. učitelji in gdč. učiteljice so sicer storili vsak po svoji moči, kar so storiti mogli. Na pouk pa mnogo upliva slabo obiskovanje, to pa posebno, ker so šolski okoliši tako veliki, ker še mnogo šol manjka. Kar se tiče nazornega nauka, se ni mnogo izpremenilo, nekje je dobro poučevanje, nekje je zopet ostalo, kakor je bilo. Pri nazornem nauku in sploh pri vsakeni nauku naj učitelj, kakor otrok pravilno govori, ker to je pripomoček in sicer podlaga spisja. — Branje je bilo dobro, le na ločila naj se bolj pazi. — Uspelii v slovnici so bili različni. -- Spisje se premalo vadi, in kar učenec spisnih nalog napravi, naj jih učitelj vestno popravlja. da bodo šolarji veselje dnbili do tega predineta. Ako učitelj zvezke ne pregleduje in ne popravlja, potem se tudi učenec ne zineni, je li prav pisal ali ne, samo da je naredil in zadovoljen je. Takn se učenec vadi v površnosti in lenobi. Tudi piše naj se lepo in snažno ter tako, da se lahko čita. Spisje naj ni samo prepisovanje, temveč se imajo pisati tudi kaki navadni spisi. — Računstvo na pamet naj učitelji bolj goje. — Tudi realije, zgodovina in zemljepisje naj se bolj goji. Nekoliko je bilo povsod, a premalo, — Lepopisje naj se uči genetično. — 0 telovadbi ni dosti govora, ker tudi telovadišč ni. — V risanji se vidi malo, a to niora zadostovati, ker se moramo na glavne tof-ke — branje, pisanje in računjenje — bolj ozirati. Kar se tiče knjig, pravi g. nadzornik. da je našel preveliko razliko in isto tako med zvezki. Kar se tiče zvezkov naj se gg. vodje s trgovcem pogovore, da bo iniel le jednovrstne in dobre zvezke. — Po tem obširuem poročilu vpraša g. predsednik, ali iraa kateri gospodov kako npazko. Tu se oglasi g. Judnif iz Crninošnjic ter meni, naj bi otroci, ako uiso šoli zadostili, če tudi so 12 let stari, izpustnice ne dobili. G. Kme t iz Sv. Lovrenca vpraša, kaj se stori z onimi šolarji, ki so 12 let stari, ter za šolski pouk zadostujejo, a sv. obbajila niso dostali ter potem v šoli, ko prihajajo zaradi krščanskega nauka, le nadlego delajo? G. predsednik pravi, da tu naj se dela le, kar zakon zahteva. — Ker imamo nekatere nemške šole v okraji, g. nadzornik onim gg. učiteljem v nemščini o stanji njihovih šol poroča. Pri tretji točki je g. J. P e r k o slovensko predaval in pri dobro sestavljenein poročilu s podobarai na tabli praktično kazal, g. S c h o b e r pa je ostal le bolj pri teoretični stvari in v neinščini čital. Nekateri gg. tovariši so tu male opazke pristavili, a ker posebnih ni bilo. vzaine g. nadzornik poročili in dodatke na znanje in zabvali poročevalca. Po prestopu k 4. točki vpraša g. nadzornik. ali naj tii gg. poročevalce sref-ka odloči, ali pa se mogoče kateri gospodov sam oglasi. Ker je bil za vsak okraj jeden pripravljen, so brali pisana poročila: g. P o t o k a r za novomeški, g. G r č a r za trebanjski in g. Š m o r a n c e r za žužemberški sodnijski okraj. Vsi gg. poročevalci so jako dobro izvršena poroeila prečitali v splošno zadovoljnost. Tii naj omenim, da so se gg. tovariši žužemberškega okraja zbrali neki dan pred konferencijo v Žužernberku k posvetovanji, kako naj bi rešili to nalogo ter je tako vsak svoje mnenje povedal, in iz vsega tega so napravili poročilo, kojo je g. Šmorancer čital. Pri tej točki oglasi se še mnogo gg. kolegov. da dostavi vsak svoje ninenje. Naj omenim, da je bilo med drugim tudi to vprašanje: Ali sme g. katehet začeti poučevati šele po ,Vseh svetih", kar se po nekod godi in ovira, da učenci od začetka ne dohajajo redno v šolo in še drugo: Ali sme ravnoisti učence jedno uro pred ukom v cerkvi ali šoli poučevati, da pridejo vsi utrujeni k pouku in zaradi preobloženja izostajajo? — G. nadzornik odgovarja na te vprašanji, da so v načrtu kakor drugim predmetom tako tudi veronauku natanko določene ure, in teh se morajo gg. veroučitelji držati, tudi ne smejo postavno ne preje ne kasneje, ko ob začetku šolskega leta pouk pričeti. Na to se g. nadzornik gg. poročevalcem, kakor onim, ki so poročila popolnili, zahvali ter pravi, da ga jako veseli. da se je učiteljstvo za to važno točko toliko zanimalo. Iz poročila' knjižničnega odbora naj uinenim, kar nain predsednik g. o. Florentin naznani, nainreč da je imela knjižniea dohodkov 120 gld. 25 kr. in stroškov 100 gld. 74 kr. V blagajni ostane torej 19 gld. 51 kr. Vseh knjig je 536 v 692 zvezkih in sicer je 267 slovenskib in 209 nemškib. Letos je torej 28 novih knjig. Pregledovalcema računov se volita gg. Kalinger in P o t o k a r. — G. Potokar predlaga, da naj bi se za učiteljsko knjižnico kupila tudi kaka zabavna dela ter nasvetuje za letos cela dela BJulius Verne-a", dalje Stanley ,Im dunkelsten Afrika" in Faulmann BKulturgeschichte des Menschen", in g. V. Zavrl nasvetuje, naj bi se ,Slovanstvo ve svych zpevech" dopolnilo, ker imamo le slovenske pesmi te izdaje. Po glasovanji je bilo vse z večino vzprejeto. Knjižnični odbor je ostal stari in po nasvetu g. Judniča tudi stalni odbor, le s to spremembo, da je g. F. Kalinger, nadučitelj topliški, kot. peti ud bil izvoljen. Samostalna predloga, katera je pravorasno g. V. Zavrl iz Stopič g. nadzorniku poslal, sta bila 1. ,Da bi zborovanje ne bilo vsako leto le v Rudolfovem, temveč naj bi se drugo leto kam drugam prestavilo" in 2. ,Naj bi se velike počitniee preložile na mesec veliki srpan in prvo polovico kiinovca". Poročevalec je utemeljeval oba predloga ter prosil pri prvem stalni odbor, pri drugem pa sl. c. kr. okrajni šolski svet v izvršitev teh od veeine vzprejetih predlogov. Končno govori g. nadzornik o g. .1. S in o 1 e j u. c. kr. deželnem šolskein nadzoi-niku, ki je stopil v pokoj in o njegovem zasluženem odlikovanji ter o g. J. Šurnanu, ravnatelju ljubljanske višje gimnazije, ki je postal c. kr. deželni šolski nadzornik, izražujoč željo, naj bi denašnja skupšt-ina oba gospoda brzojavnim potem pozdravila in jima častitala, kar se z naudušenostjo vzprejme. Naposled spominja se g. predsednik presvetle cesarske hiše ter veselega dogodka v Najvišji cesarski obitelji in konča s trikratnim .živioklicem" na presvetlega cesarja. G. Fr. Koncilija zabvali g. predsednika za izborno vodstvo in veledušno zaščitstvo učiteljstvu ter taktno postopanje pri nadzorovanji. G. nadzornik ga zahvali za tako laskave besede. Naj še opomnim konečno, da smo izgubili iz svoje srede občepriljubljenega c. kr. okr. šolskega nadzornika blag. g. And. Senekoviča. ravnatelja novomeške gimnazije, ker ga je presvetli cesar imenoval ravnateljem c. kr. višje gimnazije v Ljubljani, kamor je odšel. Ker bo tam posel težavnejši in obilnejši, bo tudi, kakor sem čul, posel nadzorstva težko še zanaprej obdržal. Mi si drznemo blag. g. ravnatelju iz srca častitati na njegovem zasluženem imenovanji, a obžalujemo pač, ako sr zadnje mnenje uresniči, ker bomo ž njim izgubili vrlega voditelja naših šol, izvrstnega zaščitnika nas učiteljev, taktnega, premarljivega in nam čez vse priljubljenega nadzornika.  1 Iz Šent-Jerneja. Danes, ko praznuje Avstrija god svo.jega presvetlega vladarja Frančiška Josipa 1., pošljem Ti, dragi .Učiteljski Tovariš", nekaj vrstic iz našega kraja. Ako druge šole praznujejo današnji dan, gotovo praznuje tudi naša šola, ker se je letos v prvič z dnem 1. vinotoka pričela šola v celem krškem okraji. Drugo leto bomo pa 14 dni preje začeli, da tako duhitimo šole v mestih, ako ravno imamo mi na deželi le pn 6 tednov počitnic, nainesto dveb raesecev. Šolska mladina se je zbrala v šolskem poslopji, šla potem v cerkev, kjer je sv. mašo bral g. katehet Anton Šmid in še tisti dan odpotoval na njegovo novo službo kot. kapelan v Leskovec. Po sveti maši se je otrokom vsem skupaj ob kratkem pojasnil pomen tega za Avstrijo veselega dne, ter se otrokom priporočilo naj vedno uiolijo za dobrega očeta Frančiška Josipa I. Da je zopet, obilo otrok, kateri bi iraeli šolo obiskovati. pa ni prostora za nje, je le preočividno. Da se bo tudi tukaj šolstvo v pravi tir nagnilo, zato skrbe naši višji gospodje. Ljudstvo bi pa le rado, da bi otroci dolgo šole ne obiskovali, pa vender dovolj znali ali oj čudo, slišal sem še celo, da se nekateri močno poganjajo zato, da bi .Schulverein" jim šole zidal. Letos je pa vender sl. deželni odbor ukazal po ll°/i> pobirati naklade za zidanje nove šole, kakor tudi prav modro srenji nasvetoval, da naj si izposodi pri kateri posojilnici denarja, ki bi ga v več letih nazaj plačali. Tudi jnz sem srenjčanom že to nasvetoval, pa bil je le bob ob steno. Zdaj pa dobro poprijemljejo, upain da se bo čez več let že šola zidala. — Videl sem letošnje počitnice nekatere prav lepo stavljene ali zidane šolske hiše. Ko sem lansko leto peljal deklice v Ljubljano k preizkušnjam za vzprejem v učiteljišče, bilo jih je tako ogroinno število, da so jib morali čez polovico odstraniti. Mojib niso vzeli nobene. Da sem bil nejevoljen, je umevno. Letos pa, ko jih v Ljubljani ne vzprejemajo, sem se pa le naprej peljal s hčerko do Nabrežine. Z griča, kjer stoji lep stolp v spomin presvetlemu cesarju Ferdinandu, od koder so mu v prvič pokazali Trst in morje, bil je krasen razgled na morje. Videli smu ribiče. kako love na ,Jadranskem morji" ribe, potem gradie cesarski ,Miramare" in tudi Trst. Ravno sedem je bila ura zjutraj. Slišalo se je zvonenje. Kako smo bili vsi veseli prekrasnega razgleda! Vidi se proti Benetkam. Lepo se vidi Soča, ki od Gorice priteče in se v Jadransko morje izteka. Mislil sem si, naj bi vsakemu učitelju toliko plače izboljšali, da bi mogel potovati, ter tako lože otroke doiua učil v zemljepisji, ko bi sam vse bližnje dežele obhodil. — Pa upamo, da bode naš narodni deželni zbor letos vender plače tako uredili da bode vsaj nekaterim učiteljem plača nekoliko izboljšana. Bog daj srečo! Ko se prekrasne okolice nagledamo, vrnemo se na kolodvor v Nabrežino. Kmalo pripiha vlak iz Trsta in nas pntegne v Monfalcone ali Tržič. Tain je že lepo videti drevje v vrsti nasajeno in vinske trte vmes, lepa poslopja in dobro obdelane njive. — Tako je videti skozi do zelo prijaznega mesta Gorice. Tukaj sem izročil in dal vpisati svojo hčerko v učiteljišče. Vpisalo se je v slovenski oddelek 19, v italijanski pa 66 učenk. Preizkušnje za vzprejem so trajale kakor diiigod dolgo in so bile zelo stroge. Padlo jih je neki Italijank __, Slovenk pa 4. Tain sem dobil visoko častitega gospoda Andreja Marušič-a, c. kr. profesorja višje gimnazije in častnega kanonika v Gorici, katori mi je v ponedeljek blage volje razkazoval znamenitosti v Gorici. Bil sem v knezonadškofovi palači; videl sem semenišee, biblioteko ranjcega knezonadškola Golmajerja, lepo cerkev, v kateri že omenjeni gospod čez -3_ let božjo besedo razlaga. Pokazal mi je gospod korar tudi eitalnico. Proti večeru srao šli v zavod za gluhoneme. Kako je tukaj vse lepo urejeno! Naj ga nobeden g. tovarišev ne zamudi ogledati, kadar pride v Gorico. Pogostil je nas preprijazni g. direktor in vodja zavoda, s prežlahtno črno kaplico in dobriin sadjern. Drugi dan, ko sn deklice imele izpite, seni se jaz prav zgodaj napotil na ,Sveto goro". Kako je tam zopet vse lepo, vsakemu gg. tovarišev nasvetujem, da sam tje gre in vse pregleda ter si izprosi potrebne dušne in telesne moči. Ko sem vse opravil in so mi prijazni gospodje vso okolico razkazali, odrinil sem počasi navzdol proti Solkani in Gorici. Popoludne sem si se ogledal Kostanjevico, obiskal g. direktorja, kateri mi je dal pokazati grobnico pod cerkvijo, kjer počivajo kralji in velikaši. Šest rakev je videti, tudi Cbainbort je med njimi. Nazaj grede iz Kostanjevice sem šel v jako lepo novo zidano štirirazredno laško ljudsko šolo. Tako šolo bi si želel. in zelo rad bi še poučeval v taki šolski hiši. — Drugi dan sem_ še ogledoval cerkve in mesto. Ko je tnoja hčerka dostala izpit. odrinil sem iz Gorice poslovivši se od vseh znanih. Sedaj pa zopet doma poučujem ljube otročiče, ter k sklepu le vsem želim in vošim. vsake počitnice potovati v razne kraje, ker tako se vidi mnogo lepega in koristnega, kar se o priliki v šoli more porabiti. Janez Saje — Št. Jernej. / Doleiijskdgra. Z ozirom na .Slovenčevo" novico (i izdavanji novega učiteljskega lista Vam kličem: ,Dolenjski učitelji oklenimo se _U č i t. Tovariša", ,Popotnika" in ,.Pedagogičnegadruštva"! Z združenimi močmi lahko veliko dosežemo, razcepljeni pa nič, kajti sloga jači, nesloira tlači. —a—