Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2016/1 H^SSl"! Ш ОгШШ ZAKLJUČNO POROČILO RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1.Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta Z2-5464 Naslov projekta TiO2 nanocevke kot katalizator za odstranjevanje strupenih in biološko nerazgradljivih vodnih onesnažil s procesom mokre oksidacije Vodja projekta 28564 Boštjan Erjavec Tip projekta Za Podoktorski projekt - aplikativni Obseg raziskovalnih ur 2550 Cenovni razred B Trajanje projekta 08.2013 - 07.2015 Nosilna raziskovalna organizacija 104 Kemijski inštitut Raziskovalne organizacije -soizvajalke Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 2 TEHNIKA 2.02 Kemijsko inženirstvo 2.02.04 Kataliza in reakcijsko inženirstvo Družbenoekonomski cilj Raziskovalno področje po šifrantu FOS 2 Tehniške in tehnološke vede 2.04 Kemijsko inženirstvo B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 2.Povzetek raziskovalnega projekta1 SLO Osnovni namen raziskovalno razvojnega projekta je bil razvoj novih, naprednih katalizatorjev za odstranjevanje, tj. popolno oksidativno destrukcijo oziroma mineralizacijo, modelnih estrogeno aktivnih substanc iz odpadnih vod s procesom katalitske mokre oksidacije (CWAO), kot visoko učinkovitim predstavnikom naprednih čistilnih postopkov (AOPs). Katalizatorji, ki so bili v sklopu projekta razviti in nato uporabljeni v CWAO procesu, so ekološko in ekonomsko sprejemljivi, saj je bila njihova osnova TiO2 in niso vsebovali žlahtnih kovin ali kovinskih oksidov Cr, Mn, Fe, Co, Ni, Cu, Zn in Mo, ki se pogosto izlužujejo in tako vplivajo na kakovost čiščenja vod. Učinkovitost odstranjevanja spojin iz modelnih vodnih raztopin onesnažil in realnih odpadnih vod (izcedne vode), kakor tudi kemijska obstojnost katalizatorjev v AOP procesu, je bila ovrednotena v pretočnem kapalnem reaktorju s strnjenim slojem katalizatorja (CWAO testi). Za primerjavo smo določili učinkovitost odstranjevanja vodnih onesnažil z novo pripravljenimi katalizatorji tudi v AOP procesu heterogene fotokatalitske oksidacije, ki je poteka ob prisotnosti UV oziroma vidne svetlobe. Poglavitni cilji predloženega raziskovalno razvojnega so bili naslednji: a) sinteza novih, naprednih katalizatorjev z veliko specifično površino, ki temeljijo na TiO2 (različne strukture, velikosti in oblike aktivnih delcev) in so namenjeni za katalitsko mokro oksidacijo estrogeno aktivnih substanc. b) karakterizacija katalizatorjev pred in po uporabi v CWAO procesu, ki bo usmerjena na preučevanje teksturalnih, površinskih in strukturnih lastnosti materialov (HRTEM, SEM, UV-VIS-DR, XRD, BET, TPO, FTIR, itd.) c) analiza aktivnosti in določevanje kvantitativne strukturno-aktivnostne (QSAR) odvisnosti naprednih katalizatorjev v proučevanem procesu heterogene katalitske mokre oksidacije. d) oceniti učinkovitost preučevanega CWAO procesa z določevanjem konverzije onesnažil in koncentracije intermediatov, eventuelno nastalih med oksidativno destrukcijo (HPLC, TOC, IC, KPK, UV-VIS, ...), ter z določevanjem akutne toksičnosti in estrogenske aktivnosti pred in po obdelavi voda. e) primerjava učinkovitosti degradacije biološko nerazgradljivih spojin z naprednimi TiO2 katalizatorji v procesu heterogene fotokatalitske oksidacije. ANG The project aimed to develop innovative heterogeneous catalysts for the removal (i.e. complete oxidative degradation or mineralisation) of emerging pollutants from model aqueous samples and real wastewaters by means of catalytic wet-air oxidation (CWAO) process, as an example of advanced oxidation processes (AOPs). The catalysts, which were developed and subsequently used in the CWAO process, were ecologically and economically acceptable, i.e. without the presence of noble metals or mixed metal oxides of Cr, Mn, Fe, Co, Ni, Cu, Zn and Mo, which are often prone to leaching. Therefore, the composition of proposed catalysts was based only on innocuous and inexpensive TiO2. A continuous-flow, three-phase trickle-bed reactor was applied for evaluation of catalyst activity and chemical stability during CWAO as well as determination of the removal efficiency of pollutants from model aqueous samples and real effluents (e.g. landfill leachates). For comparison, the removal efficiency of refractory water pollutants with newly prepared catalysts was determined by heterogeneous photocatalytic oxidation process as an important representative of AOPs, using different radiation sources (UV and visible light). The main OBJECTIVES of proposed project were as follows: a) to synthesize novel and advanced high surface area catalysts based on TiO2 (different structure, size and morphology of active particles) intended for CWAO and heterogeneous photocatalysis of various emerging pollutants; b) to characterize the catalysts before and after usage in CWAO, with emphasis on a detailed examination of textural, structural and surface chemical properties of developed materials by a variety of advanced techniques (HRTEM, SEM, UV-VIS-DR, XRD, BET, TPO, FTIR, etc.); c) activity tests and determination of quantitative structure-activity relationships (QSAR) of advanced catalysts in heterogeneous catalytic wet-air oxidation process; d) to evaluate the effectiveness of CWAO by determining conversions of model pollutants and concentrations of potential intermediates formed during the oxidative destruction (HPLC, TOC, IC, COD, UV-VIS, etc.) as well as acute toxicity and estrogenicity of feed and end-product solutions; e) to compare the removal efficiency of bio-nondegradable compaunds with advanced TiO2 catalysts using the process of _heterogeneous photocatalytic oxidation._ 3.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem projektu2 Strupene in biološko nerazgradljive spojine, kot so npr. estrogeno aktivne substance, so prisotne v odpadnih vodah številnih industrijskih procesov, vodotokih in pitni vodi. Odstranjevanje prioritetnih onesnažil iz vod je pogosto zahtevno zaradi njihove obstojnosti in slabe topnosti v vodi, zaradi česar odstranjevanje z biološkimi postopki ni učinkovito. Edina prava možnost za odstranjevanje obstojnih onesnažil so napredni oksidacijski procesi (AOPs), ki temeljijo na kemijski oksidaciji. V pričujočem raziskovalnem projektu smo izbrano onesnažilo (bisfenol A) oksidativno odstranjevali iz vodnih vzorcev z dvema različnima naprednima oksidacijskima procesoma, in sicer s katalitsko mokro oksidacijo (CWAO) in heterogeno fotokatalitsko oksidacijo. Skupni imenovalec omenjenih procesov je oksidacija v vodi raztopljenega organskega onesnažila v prisotnosti trdnih katalizatorjev. Slednji omogočajo nastanek hidroksilnih radikalov, ki sodelujejo skupaj z dovedeno energijo (npr. toploto) v reakcijskih stopnjah, ki vodijo v razgradnjo onesnažil. Popolno mineralizacijo raztopljenih organskih onesnažil v vodnih vzorcih smo poskušali doseči z vodenjem CWAO procesa v katalitski koloni z mehurčki ali trifaznih kapalnih reaktorjih pri visokih tlakih in temperaturah, medtem je proces heterogene fotokatalitske oksidacije potekal pri ambientalnih pogojih. Pomenljiv poudarek je bil na razvoju novih ter bolj aktivnih katalizatorjev, ki bi omogočali večjo učinkovitost procesa ter hkrati znižajo obratovalne stroške. Večina katalizatorjev, ki se uporablja v CWAO procesu, je iz žlahtnih kovin ali mešanih kovinskih oksidov. Uporaba heterogenih katalizatorjev na osnovi plemenitih kovin močno zviša ceno CWAO procesa, medtem ko se kovinski oksidi pogosto izlužujejo. To sta ključna razloga, da smo vodili razvoj katalizatorjev za CWAO procese v smeri enostavnih, ekološko ter ekonomsko sprejemljivih katalizatorjev, torej brez nanešenih plemenitih kovin in kovinskih oksidov. Osnovni cilj sinteze novih katalizatorjev je bil v tem, da bi le-ti v AOP procesih omogočili dolgotrajno in učinkovito odstranjevanje prioritetnih onesnažil iz vodnih vzorcev in odpadnih vod. Namreč izkazalo se je, da v procesih obdelave in razgradnje kemikalij lahko nastajajo vmesni in končni produkti, ki kažejo enake ali celo večje biološke učinke na vodne organizme kot izhodna onesnažila. Zato smo striktno v obdelanih vzorcih preverjali ne le fizikalno-kemijske parametre, temveč tudi potencialne škodljive biološke učinke in potencialno biorazgradljivost. Torej, reprezentativno zajeti kapljevinasti vzorci so bili analizirani tako s kemijskimi analiznimi metodami kot tudi z biološkimi testi, ki so pokazali uspešnost čiščenja modelnih in realnih vodnih vzorcev. V prvi četrtini projekta je bilo raziskovalno delo usmerjeno v sintezo (hidrotermalno sintezo v alkalnem mediju) in karakterizacijo titanatnih nanocevk, ki so predstavljale izhodišče za pripravo učinkovitih katalizatorjev za katalitsko oksidacijo strupenih in biološko nerazgradljivih organskih onesnažil v vodnih vzorcih. Optimizirana je bila sinteza, katere rezultat so bile titanatne nanocevke z visoko specifično površino. Selekcioniran produkt (t.j., uniformne titanatne nanocevke) je bil toplotno obdelan pri različnih temperaturah, s čimer smo variirali fizikalno-kemijske lastnosti katalizatorjev. Ob koncu prve četrtine smo izbrali modelno onesnažilo in opravili vzorčenje realnih odpadnih vod. Druga četrtina projekta je bila podrejena izvajanju katalitske mokre oksidacije (CWAO) onesnaženih vod na osnovnih TiO2 katalizatorjih. V tretji četrtini smo iste katalizatorje preučili še v procesu heterogene fotokatalitske oksidacije. Tekom celotne druge in tretje četrtine smo simultano izvajali kemijske analize onesnaženih vodnih vzorcev pred in po čiščenju z naprednima oksidacijskima procesoma. V drugi polovici druge četrtine in tretji četrtini smo med drugim sintetizirali in okarakterizirali modificirane TiO2 katalizatorje, ki so bili testirani v CWAO procesu in heterogeni fotokatalizi. Četrta četrtina raziskovalnega projekta je bila v celoti posvečena izvajanju testov strupenosti in estrogenosti. Slednji so zajemali vhodne raztopine in čiščene bodisi v procesu heterogene katalitske mokre oksidacije (CWAO) bodisi v procesu heterogene fotokatalitske oksidacije. Katalizatorji, ki so bili v osnovi naključno orientirane titanatne nanocevke s povprečnim premerom 15 nm in dolžino nekaj mikrometrov, so bili sintetizirani z alkalno hidrotermalno sintezo. Specifična površina tako pripravljenih (po hidrotermalni sintezi 24 h na 130 °C z razmerjem reaktantov 2 g TiO2 na 150 ml 10 M NaOH) titanatnih nanocevk je znašala približno 400 m2/g, kar je predstavljalo dobro izhodišče za pripravo katalizatorjev na osnovi TiO2. V naslednjem koraku smo sintetizirane titanatne nanocevke termično obdelali pri temperaturah od 300 do 700 °C z vmesnimi koraki po 100 ° C. Znano je, da v temperaturnem območju od 400 do 500 °C poteče strukturna transformacija titanatnih nanocevk v termodinamsko bolj stabilno obliko TiO2, t.j, anataz. Na ta način smo dobili množico katalizatorjev, ki so izkazovali različne fizikalno-kemijske lastnosti. Z naborom različnih karakterizacijskih tehnik (SEM, TEM, XRD, BET, UV-VIS-DR He-piknometrija, idr.) smo teksturalne in površinske lastnosti sintetiziranih TiO2 vzorcev okarakterizirali. Ugotovili smo, da z višanjem temperature kalcinacije BET specifična površina sintetiziranih titanatnih nanocevk strmo upada. Pri najvišji kalcinacijski temperaturi (700 °C) je BET specifična površina znašala le še 49 m2/g. Hkrati se je tudi struktura nanocevk temeljito spreminjala, saj se je pri 400 °C pojavila struktura anataza. Kristaliti slednjega so z višanjem temperature rastli, kar smo določili s pomočjo rentgenske praškovne difrakcije. Toplotna obdelava nanocevk je vplivala tudi na površinski karakter nanocevk, t.j. kislost površine, ki se je iz izhodiščnega kislega postopoma spremenil v bazičnega. Različne fizikalno-kemijske lastnosti pripravljenih nanodelcev so pomembno vplivale na katalitsko aktivnost materialov, kar smo potrdili v procesu katalitske mokre oksidacije v vodi raztopljenega onesnažila bisfenola A (BPA). Pokazali smo, da je mogoče z uporabo titanatnih nanocevk brez dodanih plemenitih kovin ali kovin prehoda doseči pretvorbo BPA v CO2 in H2O v času 15 s, kolikor je znašal zadrževalni čas onesnažila v sloju katalizatorja. Ugotovili smo, da poleg same specifične površine titanatnih nanocevk na hitrost reakcije oksidacije vpliva tudi kristalna struktura TiO2. Izkazalo se, da delci katalizatorja po kalcinaciji na 600 °C izkazujejo skoraj 4 krat nižjo specifično površino v primerjavi z izhodiščnimi nanocevkami, vendar je njihova prevladujoča kristalna struktura anataz, zaradi česar je katalizator dosegel znatno višje konverzije BPA. Pokazali smo, da je to optimalna temperatura za pripravo katalizatorjev na osnovi titanatnih nanocevk, saj so bili rezultati odstranjevanja onesnažila s katalizatorjem pripravljenim pri višji oziroma nižji temperaturi slabši, kar je bila posledica manj uravnoteženih osnovnih delcev v smislu razmerja med specifično površino in strukturno sestavo. Po izvedbi eksperimentov z enkratnim prehodom kapljevinaste faze v trifaznem kapalnem reaktorju, smo stopnjo mineralizacije modelnega onesnažila BPA poskušali izboljšati z recikliranjem kapljevinaste faze (5-kratni in 10-kratni recikel, V(BPA0) = 300 ml, C0 = 10 mg/l pri t = 0). Na ta način smo povečali zadrževalni čas iz 14 s (enkratni prehod) na 70 (5-kratni prehod) oziroma 140 s (10-kratni prehod). Konverzija BPA se je povečevala s časom in je bila v obeh primerih (5 in 10-kratni recikel) popolna po 50 h. Kot pričakovano, se je TOC konverzija povečevala s številom reciklov. 73 % (5-kratni recikel) in 98 % (10-kratni recikel) začetnega organskega onesnaženja smo na koncu poskusa uspešno pretvorili do CO2 in H2O. Višjo stopnjo mineralizacije v primeru recikliranja kapljevinaste faze pripisujemo oksidaciji nastalih vmesnih produktov, ki jih je zaradi njihove trdovratne narave potrebno izpostaviti daljšim zadrževalnim časom. Deponijsko izcedno vodo (DIV) smo pridobili na centralnem odlagališču odpadkov Barje, Ljubljana, Slovenija. Filtrirano DIV smo nato okarakterizirali z uporabo naslednjih parametrov: pH, prevodnost, KPK, BPK5, TOC, prisotni anioni in kationi. Katalitsko mokro oksidacijo smo izvedli v prisotnosti čistega TiO2 in Ru/TiO2, medtem ko smo reakcijo vodili pri 200 oziroma 230 °C. Pri dvigu temperature in uporabi čistega TiO2 se KPK konverzija poviša iz 20,2 na 32,6 %; BPK5 iz 45,0 na 54,0 % in TOC konverzija iz 24,1 na 43,8 %. S povečanjem mase čistega TiO2 iz 0,3 na 0,5 g dosežemo nadaljnje izboljšanje omenjenih parametrov, vendar ima povečanje mase manjši vpliv kot dvig temperature. Opazno izboljšanje stopnje konverzije, ne glede na opazovani parameter, smo opazili v primeru uporabe Ru/TiO2. Ru/Ti02_600 je bil izmed testiranih katalizatorjev najbolj aktiven, saj je omogočil 59,6 % KPK, 71 % BPK5 in 75 % TOC konverzijo. Titanatne nanocevke (TNTs), ki so bile pripravljene z alkalno hidrotermalno sintezo in nato še kislinsko protonirane pri sobni temperaturi, so bile testirane tudi v procesu heterogene fotokatalitske oksidacije modelnega onesnažila BPA. Dobljene nanocevke z visoko specifično površino so bile modificirane na po dveh različnih postopkih: (i) s temperaturno obdelavo v temperaturnem območju od 300 do 700 °C in (ii) obdelavo z vodikovim peroksidom pri sobnih pogojih. Konverzije BPA in TOC so potrdile, da pri toplotno obdelanih vzorcih, BET specifična površina in kristaliničnost delcev narekujeta foto-oksidacijsko moč reakcije. V primeru nanocevk, obdelanih z vodikovim peroksidom, smo opazili skoraj trikratno povečanje odstranjevanja BPA v primerjavi z izhodiščnimi nanocevkami, kar pripisujemo površinski redoks reakciji titanovih(IV) perokso skupin. V primeru, da smo izpostavili delce anataza raztopini H2O2, smo opazili manjšo fotokatalitsko aktivnost kot posledica oksidiranih površinskih Ti3+ defektnih mest, in s tem hitrejše e--h+ rekombinacije in manjše adsorpcije kisika. Izmed testiranih fotokatalizatorjev smo najvišjo hitrost reakcije dosegli s katalizatorjem, ki je bil kalciniran pri 500 °C. Toksični potencial obdelanih vzorcev smo ugotavljali s testi strupenosti z organizmi različnih taksonomskih skupin, ker smo pričakovali, da bo občutljivost organizmov vrstno specifična. Strupenost čiščenih vzorcev v omenjenem procesu je znatno padla v toksikoloških testih z vodnimi bolhami in embriih rib zebric. V nasprotju s tem so bili rezultati strupenosti z bakterijami in zelenimi algami. Elementna analiza z ICP-MS metodo recikliranih vzorcev je potrdila povišano vsebnost strupenih kovin kot so krom, nikelj, molibden, srebro, in cink. Prisotnosti slednjih v vzorcih fotokatalitske oksidacije (izvedeno v steklenem reaktorju pri sobni temperaturi in tlaku) nismo potrdili. Ti izsledki so jasno pokazali, da se pri izvajanju CWAO procesa (visoke temperature in tlaki) izlužujejo naštete kovine iz sten reaktorja in tako vplivajo na kakovost čiščene vode. Omenjeno slabost CWAO procesa je mogoče obiti z izbiro bolj korozijsko stabilnih konstrukcijskih materialov oziroma z uporabo naprednejših katalizatorjev, ki bi omogočili odstranjevanje organskih onesnažil pri bolj milih pogojih (nižje temperature in tlaki). V primeru fotokatalitskih testov so se čiščeni vzorci izkazali za nestrupene v primeru vseh štirih testov strupenosti. Prav tako so testi estrogenosti pokazali, da so čiščeni vzorci estrogensko neaktivni. Torej, napredna oksidacijska procesa (CWAO in fotokatalitska oksidacija) sta uspešno pretvorila estrogensko aktivne komponente (BPA in njegovi derivativi) v estrogensko neaktivne produkte (tj. CO2, voda in alifatske kisline). 4.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem projektu in zastavljenih raziskovalnih ciljev3 Raziskovalna hipoteza v projektni nalogi je bila v celoti realizirana. Uspeli smo določiti sintezne pogoje, pri katerih smo sintetizirati titanatne nanocevke z visoko specifično površino (cca. 400 m2/g). Izbrani produkt smo toplotno obdelati pri različnih kalcinacijskih temperaturah in dobljene vzorce (katalizatorje) temeljito preučili z različnimi karakterizacijskimi metodami (SEM, TEM, XRD, BET, UV-VIS-DR He-piknometrija, FTIR, idr.). Za modelno onesnažilo smo izbrali bisfenol A (BPA), ki je razširjena organska spojina, ki povzroča motnje v delovanju endokrinega sistema in posledično ovira razmnoževanje vodnih organizmov. Hkrati smo opravili tudi vzorčenje izcedne vode (realni vzorci) na treh mestih ljubljanske komunalne deponije Barje. Testiranje sintetiziranih katalizatorjev v procesu katalitske mokre oksidacije modelnega onesnažila BPA je bilo v celoti izvedeno, prav tako tudi kemijska analiza kapljevinastih vzorcev na izstopu iz reaktorja z metodami UV-VIS, HPLC in TOC. Dodatno smo izvedli tudi teste katalitske mokre oksidacije v reaktorju z reciklom ter tako še znižali raven preostalega TOC v izpustu iz reaktorja. Vsi katalizatorji na osnovi TiO2 so bili preučeni še v procesu heterogene fotokatalitske oksidacije vodnih raztopin BPA. V letu 2014 smo sintetizirali tudi modificirane katalizatorje, in sicer katalizatorje TiO2 z dodanim rutenijem, ki o bili testirani v CWAO procesu za čiščenje izcedne deponijske vode, medtem ko so bili katalizatorji na osnovi TiO2, ki so bili modificirani z vodikovim peroksidom, testirani v procesu fotokatalitske oksidacije BPA. Izvedli smo teste strupenosti z izhodiščno modelno BPA raztopino in realno deponijsko izcedno vodo ter z vzorci po čiščenju v dveh različnih naprednih oksidacijskih procesih, tj., katalitski mokri oksidaciji in fotokatalitski oksidaciji. Testi strupenosti so bili izvedeni z vodnimi organizmi iz štirih taksonomskih skupin, kar je podalo širšo oceno strupenosti testiranih vzorcev. Testi estrogenosti so bili izvedeni z YES testom, s katerim smo potrdili, da čiščeni vzorci ne vsebujejo estrogensko aktivnih komponent in s tem tudi potrdili učinkovitost naprednih oksidacijskih procesov za čiščenje strupenih in estrogeno aktivnih vodnih onesnažil. 5.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine4 Do sprememb raziskovalnega projekta NI prišlo. 6.Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine5 Znanstveni dosežek 1. COBISS ID 5149722 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Katalitska mokra oksidacija modelne raztopine bisfenola A v kapalnem reaktorju s strjenim slojem katalizatorja iz titanatnih nanocevk ANG Catalytic wet air oxidation of bisphenol A model solution in a trickle-bed reactor over titanate nanotube-based catalysts Opis SLO Katalizatorji na osnovi titanatnih nanocevk so bili pripravljeni z alkalno hidrotermalno sintezo, kateri je sledila toplotna obdelava pri različnih temperaturah, in sicer v območju od 300 do 700 °C. na opisani način pripravljeni materiali (brez dodanih kovin) so bili uporabljeni kot katalizatorji v tri-faznem kapalnem reaktorju s strjenim slojem, kjer je potekala reakcija katalitske mokre oksidacije modelne raztopine bisfenola A (BPA). Pri danih eksperimentalnih pogojih smo opazili, da oksidacija BPA poteka tako po nekatalitski kot tudi po katalitski poti, ki je znatno bolj izrazita. Pri temperaturi 210 °C in masi katalizatorja 0,5 g, ki je bil predhodno kalciniran pri 600 °C, smo uspeli odstraniti ves BPA iz vodnega vzorca. Iz vidika odstranjevanja TOC smo uspeli doseči 70% konverzijo, kar kaže na to, da so v vzorcu ostali nezreagirani reakcijski intermediati, ki so večinoma v obliki nižjih karboksilnih kislin. ANG Titanate nanotube-based catalysts were prepared via alkaline hydrothermal synthesis route followed by heat-treatment at different temperatures, ranging from 300 to 700 °C. The resulting metal-free solids were then applied as a catalyst in a three-phase trickle-bed reactor, where catalytic wet air oxidation (CWAO) reactions of model aqueous Bisphenol A (BPA) solution were performed. It was observed in the given range of operating conditions that BPA undergoes both non-catalytic as well as catalytic oxidation routes, while the latter is far more pronounced. At 210 °C and in the presence of 0.5 g of titanate nanotube-based catalyst, which was annealed at 600 °C, a complete BPA removal was obtained. From TOC point of view, approximately 70% conversion was achieved indicating the persistence of refractory intermediates of lower carboxylic acids. Objavljeno v Elsevier; Applied catalysis. B, Environmental; 2013; Vol. 132/133; str. 342352; Impact Factor: 6.007;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 1.798; A'': 1;A': 1; WoS: EI, IH, II; Avtorji / Authors: Erjavec Boštjan, Kaplan Renata, Djinović Petar, Pintar Albin Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 2. COBISS ID 5312282 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Titanatne nanocevke kot nov katalizator za odstranjevanje strupenosti in estrogenosti bisfenola A v CWAO procesu ANG Titanate nanotubes as a novel catalyst for removal of toxicity and estrogenicity of bisphenol A in the CWAO process Opis SLO Katalitska mokra oksidacija (CWAO) vodne raztopine bisfenola A (BPA) je bila preučevana v pretočnem kapalnem reaktorju s strjenim slojem iz katalizatorja na osnovi titanatnih nanocevk. Katalizatorji na osnovi titanatnih nanocevk so bili pripravljeni z alkalno hidrotermalno sintezo, kateri je sledila toplotna obdelava pri različnih temperaturah, in sicer v območju od 300 do 700 °C, s čimer smo variirali fizikalno-kemijske lastnosti. Cilj študije je bil preučiti učinkovitost odstranjevanja strupenosti in estrogenosti BPA v procesu CWAO in prisotnosti katalizatorjev na osnovi titanatnih nanocevk pri izjemno kratkem zadrževalnem času 0,6 min^gCAT^g-1. Dodatno je bila izvedena nekatalitska destrukcija BPA v prisotnosti inertnih delcev SiC. Rezultat slednje reakcije so bili znatno višji učinki strupenosti in estrogenosti v primerjavi s katalitsko čiščenimi vodnimi vzorci. Pri temperaturi 210 °C in masi katalizatorja 0,5 g, ki je bil predhodno kalciniran pri 600 °C, smo dosegli 100% odstranitev estrogenosti in visoko redukcijo strupenosti v čiščenem vodnem vzorcu. Catalytic wet air oxidation (CWAO) of aqueous bisphenol A (BPA) solution was studied in a continuous-flow trickle-bed reactor in the presence of titanate nanotube-based catalysts. These active metal-free solids were ANG prepared by alkaline hydrothermal synthesis followed by heat treatment at temperatures ranging from 300 to 700 °C, so that they would have varying physicochemical properties. The aim of the study was to investigate the removal efficiency of titanate nanotube-based catalysts used in the CWAO process to remove toxicity and estrogenicity of BPA at a very short space time of 0.6 min^gCAT^g-1. In addition, noncatalytic BPA degradation in the presence of inert SiC particles was also performed. As a result, significantly higher estrogenicity and toxic effects of the liquid-phase sample compared to the catalytic oxidation experiments were observed. Complete removal of estrogenicity and high reduction of toxicity from aqueous solution were achieved at 210 °C over 0.5 g of catalyst that had been annealed at 600 ° C. Objavljeno v American Chemical Society; Industrial & engineering chemistry research; 2013; Vol. 52, iss. 35; str. 12559-12566; Impact Factor: 2.235;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 1.798; WoS: II; Avtorji / Authors: Erjavec Boštjan, Tišler Tatjana, Kaplan Renata, Pintar Albin Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 3. COBISS ID 5262106 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Odstranjevanje bisfenola A in njegovih oksidacijskih produktov iz vodne raztopine z zaporedno katalitsko mokro oksidacijo in biološko razgradnjo ANG Removal of bisphenol A and its oxidation products from aqueous solutions by sequential catalytic wet air oxidation and biodegradation Opis SLO Modelna vodna raztopina bisfenola A (BPA) s koncentracijo 10 mg L-1 je bila preučevana v pretočnem in zaporednem sistemu katalitske mokre oksidacije (CWAO)/aerobnega bioreaktorja. Mokra oksidacija s katalizatorjem na osnovi titanatnih nanocevk je dosegla skoraj kompletno odstranitev BPA (> 99%) pri izjemno kratkem zadrževalnem času 0,3 min^gCAT^g-1. Prevladujoči produkti oksidacije v vodnem vzorcu po čiščenju v CWAO reaktorju so bili ocetna in mravljinčna kislina ter p-hidroksiacetofenon (p-HAP). Vse naštete spojine so bile nato učinkovito odstranjene v biološkem reaktorju z hidravličnim zadrževalnim časom 7,2 h. Čeprav je bila navidezna strupenost CWAO iztoka višja kot vhodna BPA raztopina, je bil CWAO iztok uspešno razstrupljen v procesu aerobne biološke razgradnje. Kombiniran sistem tako predstavlja potencialni čistilni proces za učinkovito odstranjevanje BPA in njegovi oksidacijskih derivatov iz odpadnih voda. ANG Model aqueous solution of bisphenol A (BPA) of 10 mg L-1 was treated in a continuous and sequential catalytic wet air oxidation (CWAO)/aerobic bioreactor (BR) system. Wet oxidation with titanate nanotube-based catalyst resulted in nearly complete removal of BPA (> 99 %) at a very short space time of 0.3 min^gCAT^g-1. The main identified oxidation products in the CWAO effluent were acetic acid, formic acid and p-hydroxyacetophenone (p-HAP). All of these compounds were consequently and efficiently removed in the BR system at a hydraulic residence time (HRT) of 7.2 h. Although apparent toxicity of the CWAO effluent was found higher than of the initial BPA solution, the former could be successfully detoxified through aerobic biodegradation. The combined system thus presents a potential treatment process for the efficient removal of BPA and its oxidative derivatives from wastewaters. Objavljeno v American Chemical Society; Industrial & engineering chemistry research; 2013; Vol. 52, iss. 26; str. 9301-9307; Impact Factor: 2.235;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 1.798; WoS: II; Avtorji / Authors: Mezohegyi Gergo, Erjavec Boštjan, Kaplan Renata, Pintar Albin Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 4. COBISS ID 5480986 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Vpliv toplotne in peroksidne obdelave titanatnih nanocevk na njihovo fotokatalitsko aktivnost ANG Effects of heat and peroxide treatment on photocatalytic activity of titanate nanotubes Opis SLO Titanatne nanocevke (TNTs) so bile pripravljene z alkalno hidrotermalno sintezo, kateri je sledilo kislinsko protoniranje pri sobni temperaturi. Dobljene nanocevke z visoko specifično površino so bile v nadaljevanju modificirane na po dveh različnih postopkih: (i) s temperaturno obdelavo v temperaturnem območju od 300 do 700 °C in (ii) obdelavo z vodikovim peroksidom pri sobnih pogojih. Bisfenol A, dobro znani hormonski motilec, je bil izbran kot testna kemikalija za določitev foto-oksidacijskega potenciala modificiranih titanatov. Konverzije BPA in TOC so potrdile, da pri toplotno obdelanih vzorcih, BET specifična površina in kristaliničnost delcev narekujeta foto-oksidacijsko moč reakcije. V primeru nanocevk, obdelanih z vodikovim peroksidom, smo opazili skoraj trikratno povečanje odstranjevanja BPA v primerjavi z izhodiščnimi nanocevkami, kar pripisujemo površinski redoks reakciji titanovih(IV) perokso skupin. V primeru, da smo izpostavili delce anataza raztopini H2O2, smo opazili manjšo fotokatalitsko aktivnost kot posledica oksidiranih površinskih Ti3+ defektnih mest, in s tem hitrejše e—h+ rekombinacije in manjše adsorpcije kisika. ANG Titanate nanotubes (TNTs) were prepared via alkaline hydrothermal synthesis route followed by acid washing at ambient conditions. The resulting high specific surface area nanotubular solids were further modified by two distinguished post-treatments: (i) heat-treatment in the temperature range from 300 to 700 °C, and (ii) peroxide-treatment at room temperature. Bisphenol A (BPA), a well-known endocrine disrupting compound (EDC), was selected as a testing molecule to evaluate the photodegradation potency of the modified TNTs. The resulting BPA and TOC removals confirmed that crystallinity and BET surface area of examined heat-treated solids play a crucial role in governing the photooxidation reaction. Regarding the peroxide-treated TNTs, a nearly three-fold improvement in BPA removal was attained in comparison to the pristine TNTs, which can be attributed to the redox reaction of surface titanium(IV) peroxo groups. However, the exposure of anatase-based samples to the H2O2 medium resulted in deteriorated photocatalytic oxidation of the model compound, due to recovery of surface Ti3+ defect sites, leading to increased e—h+ recombination and decreased oxygen adsorption. Objavljeno v Elsevier; Symposium "Catalysis for pollution treatment" of the 11th edition of the Europacat Congress in Catalysis (EUROPACAT XI), Lyon, France, September 1-6, 2013; Catalysis today; 2015; Vol. 241, Pt. A; str. 15-24; Impact Factor: 3.893;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 1.668; A': 1; WoS: DW, EI, II; Avtorji / Authors: Erjavec Boštjan, Kaplan Renata, Pintar Albin Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 5. COBISS ID 5490202 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Katalitska mokra oksidacija raztopine bisfenola A v kapalnem reaktorju z reciklom in s strjenim slojem katalizatorja iz titanatnih nanocevk ANG Catalytic wet air oxidation of bisphenol A solution in a batch-recycle trickle-bed reactor over titanate nanotube-based catalysts Katalitsko mokro oksidacijo (CWAO) uvrščamo med napredne oksidacijske procese, ki so dokazano učinkoviti pri odstranjevanju perečega onesnažila bisfenola A (BPA) iz voda. V študiji smo pokazali učinkovito odstranjevanje v vodi raztopljenega BPA v kapalnem reaktorju z reciklom in s strjenim slojem katalizatorja iz titanatnih nanocevk pri izjemno kratkem Opis SLO zadrževalnem času 0,6 min^gCAT^g-1. Najvišjo aktivnost pri oksidaciji raztopljenega BPA je izkazoval katalizator na osnovi titanatnih nanocevk, ki so bile toplotno obdelane pri 600 °C. Recikliranje kapljevinaste faze (5 ali 10 kratno) je omogočilo 100 % konverzijo BPA že pri 200 °C in tudi visoko odstranitev celokupnega organskega ogljika (TOC), tj., 73 ali 98 %. Test stabilnosti je v času 189 h obratovanja potrdil stabilnost katalizatorja v danih reakcijskih pogojih. ANG Catalytic wet air oxidation (CWAO) is classified as an advanced oxidation process, which proved to be highly efficient for the removal of emerging organic pollutant bisphenol A (BPA) from water. In this study, BPA was successfully removed in a batch-recycle trickle-bed reactor over bare titanate nanotube-based catalysts at very short space time of 0.6 min gCAT g-1. The as-prepared titanate nanotubes, which underwent heat treatment at 600 °C, showed high activity for the removal of aqueous BPA. Liquidphase recycling (5- or 10-fold recycle) enabled complete BPA conversion already at 200 °C, together with high conversion of total organic carbon (TOC), i.e., 73 and 98 %, respectively. The catalyst was chemically stable in the given range of operating conditions for 189 h on stream. Objavljeno v Springer; Environmental science and pollution research international; 2014; Vol. 21, iss. 19; str. 11313-11319; Impact Factor: 2.828;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 2.193; A': 1; WoS: JA; Avtorji / Authors: Kaplan Renata, Erjavec Boštjan, Senila Marin, Pintar Albin Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 7.Najpomembnejši družbeno-ekonomski rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomski dosežek 1. COBISS ID 5177626 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Sodobni katalitski procesi na področju varstva okolja ANG Modern catalytic processes in the field of environmental protection Opis SLO Vabljeno predavanje na delavnici "Primerljivost meritev na področju odpadnih voda", Kemijski inštitut, Ljubljana, 30.1.2013, Ljubljana. Predstavljen je bil postopek za pripravo katalizatorjev na osnovi titanatnih nanocev, karakterizacijske metode s katerimi smo preučili strukturne, morfološke in površinske lastnosti aktivnih delcev ter proces katalitske mokre oksidacije, s katerim smo v prisotnosti sintentiziranih katalizatorjev uspešno čistili vodne vzorce, onesnažene s hormonskim motilcem bisfenolom A. ANG Invited lecture at the workshop "The comparability of measurement in the field of wastewaters", National Institute of Chemistry, Ljubljana, 01.30.2013, Ljubljana. The presentation comprehended a synthesis process for the preparation of catalysts based on titanate nanotubes, characterization methods for examination of structural, morphological and surface properties of the active particles and catalytic wet air oxidation process, which was applied to study the removal of endocrine disrupting chemical bisphenol A from contaminated water samples in the presence of synthesized catalysts. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v Kemijski inštitut; 2013; Avtorji / Authors: Erjavec Boštjan, Osojnik Črnivec Ilja Gasan Tipologija 3.16 Vabljeno predavanje na konferenci brez natisa 1 2. COBISS ID 5224986 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Heterogeno katalizirani procesi v okoljskih aplikacijah ANG Environmental applications of heterogeneously catalyzed processes Opis SLO Vabljeno predavanje na konferenci "Advanced Porous Materials Workshop 2013 (APMW-2013)". Predavanje je temeljilo okoljskih procesih, kot so npr. katalitska mokra oksidacija (CWAO), fotokatalitska oksidacija, itd., ki s pomočjo trdnega katalizatorja oksidirajo organska onesnažila do končnih produktov (CO2 in H2O). Predstavljeni so bili novo razviti katalizatorji na osnovi titanatnih nanocevk, ki so se izkazali za izjemno učinkovite in okolju prijazne pri čiščenju vodnih vzorcev onesnaženih s hormonskim motilcem BPA v pretočnem kapalnem reaktorju s strjenim slojem. ANG Invited lecture at the conference "Advanced Porous Materials Workshop 2013 (APMW-2013)". The lecture was based on environmental processes, such as catalytic wet air oxidation (CWAO), photocatalytic oxidation, etc. that rely on solid catalyst that oxidizes organic pollutants to final products (CO2 and H2O). Furthermore, a newly developed catalysts based on titanate nanotubes, which have proven to be extremely efficient and environmentally friendly in cleaning water samples contaminated with endocrine disrupting chemical (BPA) in the continuous flow trickle-bed reactor. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v National Institute of Chemistry; Proceedings of the Advanced Porous Materials Workshop 2013 (APMW-2013), Ljubljana, Slovenia, 18-19 April, 2013; 2013; Str. 15-16; Avtorji / Authors: Erjavec Boštjan, Djinović Petar, Osojnik Črnivec Ilja Gasan, Pintar Albin Tipologija 1.10 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci (vabljeno predavanje) 3. COBISS ID 5621274 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Heterogena fotokatalitska oksidacija in katalitska mokra oksidacija bisfenola A v prisotnosti čistih TiO2 polimorfov ANG Heterogeneous photocatalytic oxidation and catalytic wet air oxidation of bisphenol A over bare TiO [sub] 2 polymorphs Opis SLO Predavanje na konferenci "9th International symposium on CAtalysis in MULtiphase REactors, 8th International Symposium on Multifunctional Reactors", December 7-10, 2014, Lyon, France. Predstavljeno je bilo delo s področja priprave, karakterizacije in uporabe TiO2 katalizatorjev v procesih heterogene fotokatalitske oksidacije in katalitske mokre oksidacije. ANG Lecture at the conference "9th International symposium on CAtalysis in MULtiphase REactors, 8th International Symposium on Multifunctional Reactors", December 7-10, 2014, Lyon, France. The presentation comprehended synthesis, characterization and testing of TiO2-based catalysts in heterogeneous photocatalytic oxidation and catalytic wet air oxidation processes. Šifra F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Objavljeno v [s. n.]; Book of abstracts; 2014; Str. 83-84; Avtorji / Authors: Kaplan Renata, Erjavec Boštjan, Pintar Albin Tipologija 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci 4. COBISS ID 3737713 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Fotokatalitska oksidacija bisfenola A in njegovih analogov z imobiliziranim TiO2 ANG Photocatalytic oxidation of bisphenol A and its analogs with immobilized TiO2 Opis SLO So-mentor pri magistrskem delu (bolonjski študij), kjer smo razvili imobilizirane TiO2 fotokatalizatorje in jih testirali v procesu fotokatalitske oksidacije bisfenolov ANG Co-Supervisor for Master's Theses (Bologna study programme), where we developed immobilized TiO2 photocatalysts and tested them in a photocatalytic oxidation process of bisphenols Šifra D.11 Drugo Objavljeno v [P. Hudoklin]; 2014; XII, 57 f.; Avtorji / Authors: Hudoklin Petra Tipologija 2.09 Magistrsko delo 5. COBISS ID 5530138 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Hidrotermalna sinteza in strukturna karakterizacija svežih ter toplotno obdelanih titanatnih nanocevk ANG Hydrothermal synthesis and structure characterization of fresh and heat-treated titanate nanotubes Opis SLO Mentor pri diplomskem delu (bolonjski študij 1. stopnje), kjer smo natančno preučili vpliv parametrov hidrotermalne sinteze na strukturo titanatnih nanocevk. ANG pervisor for undergraduate thesis (1st cycle Bologna study programme), where a thorough titanate nanotube structure analysis was performed as a response on variation of synthesis parameters. Šifra D.11 Drugo Objavljeno v [V. Rihar]; 2014; IX, 44 str.; Avtorji / Authors: Rihar Veronika Tipologija 2.11 Diplomsko delo 8.Drugi pomembni rezultati projetne skupine7 9.Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine8 9.1.Pomen za razvoj znanosti9 SLO_ Rezultati, ki smo jih pridobili tekom izvajanja razvojnega projekta, so predstavljeni kot znanstvene objave v vodilni mednarodni periodiki, namenjeni okolju in okoljskim tehnologijam, ter kot predstavitve na domačih in mednarodnih znanstvenih srečanjih in tudi kot zapisi v mednarodnih bazah podatkov. Na podlagi projekta smo predvsem obogatili znanje na področju sinteze, karakterizacije in uporabe naprednih nanostrukturiranih katalizatorjev in, kar je še pomembneje, na področju odstranjevanja v vodi prisotnih motilcev hormonskih sistemov in s tem povezane strupenosti in estrogenosti. Cilj projekta je bil uporaba novih katalizatorjev na osnovi TiO2 in tako znižati ceno CWAO procesa ter zagotoviti temeljito odstranjevanje nevarnih, biološko nerazgradljivih vodnih onesnažil, brez dodatnega obremenjevanja okolja. Pridobili smo pomembna podatke, znanja in izkušnje o vplivu fizikalno-kemijskih lastnosti katalizatorjev na učinkovitost odstranjevanja prioritetnih organskih onesnažil, kar bo pomembno pripomoglo k izboljšanju učinkovitosti ne le CWAO procesa, ampak tudi ostalih naprednih oksidacijskih procesov, ki temeljijo na katalitski oksidaciji organskih onesnažil. ANG The results that we have obtained during the implementation of research project, are presented as scientific publications in leading refereed journals devoted to the environment and environmental technologies, as well as presentations at national and international scientific meetings, as well as records in international databases. On the basis of the project we have certainly enriched the knowledge on synthesis, characterization and application of advanced nanostructured catalysts and, more importantly, in the field of treatment of endocrine-disrupting compounds found in wastewaters and related toxicity and estrogenicity. The aim of the project was to use newly developed catalysts based on TiO2 and thus reduce the price CWAO process and ensure thorough removal of hazardous, non-biodegradable water pollutants, without burdening the environment. We have obtained important data, knowledge and experiences on the influence of the catalyst physico-chemical properties on the removal efficiency of organic priority pollutants. This will significantly contribute to improving the efficiency of not only CWAO process, but also of other advanced oxidation processes based on catalytic oxidation of organic pollutants. 9.2. Pomen za razvoj Slovenije10 SLO_ Projekt temelji na razvoju in uporabi inovativnih katalizatorjev v naprednih oksidacijskih procesih za učinkovito odstranjevanje motilcev endokrinega sistema iz vodnih vzorcev. Sklepamo, da so rezultati in izsledki projekta pomembni in uporabni za gospodarske družbe, saj je odstranjevanje teh komponent iz vod na mestu nastanka onesnaženja pomemben in akuten okoljski problem. Ukrepanje z inovativnim pristopom bo po našem prepričanju pomembno vplivalo na ohranitev naravne dediščine in biotske raznolikosti. Razvoj naprednih in učinkovitih procesov čiščenja voda je izredno pomemben tudi za trajnostni razvoj Slovenije, kot tudi za zagotavljanje zdravja ter visoke kvalitete bivanja. ANG_ The project is based on the development and application of innovative catalysts for efficient removal of EDCs from aqueous samples by means of advanced oxidation processes. We estimate that the results and findings of the project are important and relevant for companies which are dealing with these pollutants on a regular basis. Namely, pollution control and remediation is considered as crucial and acute environmental problem. In our opinion, action through innovative approaches will have a significant impact on the conservation of natural heritage and biodiversity. Development of advanced and efficient processes for water purification is also extremely important for sustainable development of Slovenia, as well as to ensure the health and high quality of life. iO.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen v Uporaba rezultatov Delno v F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen v Uporaba rezultatov Delno v F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen v Uporaba rezultatov Delno v F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen - Uporaba rezultatov Delno - F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen - Uporaba rezultatov Delno - F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen - Uporaba rezultatov V celoti - F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj DA © NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen - Uporaba rezultatov V celoti - F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen - Uporaba rezultatov Delno v F 14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen v Uporaba rezultatov Delno v F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F 18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen v Uporaba rezultatov V celoti v F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA © NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F 24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen - Uporaba rezultatov Ni uporabljen - F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj DA © NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.35 Drugo Zastavljen cilj DA © NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - Komentar ll.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visokošolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O O O 0 G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o 0 G.01.03. Drugo: o o o O G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu O O O 0 G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o 0 O G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o o o 0 G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije O O O 0 G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o 0 O G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o 0 o G.02.07. Večji delež izvoza o 0 o o G.02.08. Povečanje dobička o ® o o G.02.09. Nova delovna mesta o 0 o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih O 0 O O G.02.11. Nov investicijski zagon o o 0 o G.02.12. Drugo: O o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti O O O ® G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti O ® O O G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o ® G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o ® G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o ® o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave ® O O O G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti ® o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe o o ® o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete O O O ® G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj O O O ® G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura ® O O O G.07.02. Prometna infrastruktura ® o o o G.07.03. Energetska infrastruktura o ® o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva O O O ® G.09. Drugo: o o o o Komentar 12.Pomen raziskovanja za sofinancerje11 Sofinancer 1. Naziv HTZ Velenje, I.P., d.o.o. Naslov Partizanska cesta 78, 3320 Velenje Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: 26.563 EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: 25 % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. Izvirni znanstveni članek Objava znanstvenih dognanj v vodilni reviji (Applied Catalysis B: Environmental, Impact A.01 Factor: 5.825) s področja okoljske katalize. 2. Vabljeno predavanje na konferenci "Advanced Porous Materials Workshop 2013 (APMW2013). B.04 3. Vabljeno predavanje na delavnici "Primerljivost meritev na področju odpadnih voda", Kemijski inštitut, Ljubljana, 30.1.2013, Ljubljana. B.04 4. Znanstveno odkritje (titanatne nanocevke kot katalizator za oksidacijo organskih onesnažil v procesu katalitske mokre oksidacije) A.04 5. Izvirni znanstveni članek v reviji Industrial & engineering chemistry research A.01 Komentar Ocena Vzajemno sodelovanje se ocenjuje kot zelo uspešno, saj je razvoj, karakterizacija in testiranje katalizatorjev v procesu katalitske mokre oksidacije bisfenola A pripeljal do pomembnih znanstveno-raziskovalnih spoznanj in socio-ekonomskih rezultatov. Razviti katalizatorji izkazujejo visoko aktivnost in omogočajo učinkovito degradacijo strupenih in biološko nerazgradljivih organskih kemikalij iz vodnih vzorcev ter tako izkazujejo visoko uporabno vrednost. 13.Izjemni dosežek v letu 201512 13.1. Izjemni znanstveni dosežek 13.2. Izjemni družbeno-ekonomski dosežek C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba i vodja raziskovalnega projekta: raziskovalne organizacije: Kemijski inštitut Boštjan Erjavec ZIG Datum: 7.3.2016 Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2016/1 1 Napišite povzetek raziskovalnega projekta (največ 3.000 znakov v slovenskem in angleškem jeziku) Nazaj 2 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega projekta in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikost pisave 11). Nazaj 3 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikost pisave 11) Nazaj 4 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta, napišite obrazložitev. V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikost pisave 11). Nazaj 5 Navedite znanstvene dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 6 Navedite družbeno-ekonomske dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Družbeno-ekonomski rezultat iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Družbeno-ekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek družbeno-ekonomskega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen, izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. prehod mlajših sodelavcev v gospodarstvo na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovitev podjetja kot rezultat projekta ... - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 7 Navedite rezultate raziskovalnega projekta iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ni voden v sistemu COBISS). Največ 2.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 8 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja Nazaj 9 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 10 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 11 Rubrike izpolnite / prepišite skladno z obrazcem "izjava sofinancerja" http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/, ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija -izvajalka projekta. Nazaj 12 Navedite en izjemni znanstveni dosežek in/ali en izjemni družbeno-ekonomski dosežek raziskovalnega projekta v letu 2015 (največ 1000 znakov, vključno s presledki). Za dosežek pripravite diapozitiv, ki vsebuje sliko ali drugo slikovno gradivo v zvezi z izjemnim dosežkom (velikost pisave najmanj 16, približno pol strani) in opis izjemnega dosežka (velikost pisave 12, približno pol strani). Diapozitiv/-a priložite kot priponko/-i k temu poročilu. Vzorec diapozitiva je objavljen na spletni strani ARRS http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/, predstavitve dosežkov za pretekla leta pa so objavljena na spletni strani http://www.arrs.gov.si/sl/analize/dosez/. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2016 v1.00 F9-4A-94-25-37-1C-67-EC-6B-79-2A-A3-51-24-33-36-24-56-91-46