štev. 8. Poštnin« plačani« t gotovini. Ljubljana, dne 20. februarja 1935. Leto XVIL KM€TJKI LIJT izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno IS Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Plača tn toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. 1. Telefon inter. št 32-59 Račun pri poštni hranilnici št 14.194. Vdiha cdgcvcracst V človeškem življenju je že tako, da človek, ki ga zadene kakšna sreča ali nesreča, išče vzroke veselih ali žalostnih dogodkov vedno drugod, prav redko pa v samem sebi. Od te življenske skušnje tudi mi kmetje nismo izvzeti in tudi mi le prerodi valimo vsako odgovornost, zlasti za zlo, na druge. To velja posebno za javno življenje, če so davki visoki, je kriv ■»nekdo drugi«, navadno »vlada«. če blago nima prave cene, je zopet kriv »nekdo drugi«. Tako bi lahko našteli dolgo vrsto neprijetnosti, katerih je vedno kriv »nekdo drugi«! Za pametnega človeka pa -je jasno, da nikakor ni prav, če valimo odgovornost vedno le na druge: treba je včasih pogledati tudi v sebe, če ni vzrok naših težav skrit nekje v naših lastnih dejanjih. Naše javno življenje urejajo postave. Postave pa niso večne, ampak se izpreminja-jo, kakor se pač izpreminjajo razmere, v katerih živimo, in s katerimi mora tudi po-stavo-dajalec računati in jih vpoštevati. Kakršne so torej postave, takšno je tudi naše javno življenje. Postave pa delajo in sklepajo pri nas poslanci, ki jih voli ljudstvo. Kar si torej ljudje sami izvolijo, to tudi imajo. To je treba vedno imeti pred očmi, če se hočemo izogniti krivičnim sodbam in obsodbam; posebno pa je treba to imeti pred očmi v volilni dobi. Na dan volitev so volilci tisti, ki drže svojo usodo v rokah za prihodnja leta in obvelja to, za kar se odloči večina. Pri nas pa imamo ogromno večino mi kmetje! Na dan volitev bomo torej mi sami imeli moč, da odločujemo, komu bomo zaupali, a ker imamo tisto moč mi, zato bomo morali prevzeti tudi odgovornost mi sami in je ne bomo mogli valiti na druge! Tega dejstva se mi mnogo premalo zavedamo. Mi se vedno vprašujemo: »kaj bodo sedaj naredili.« Nesrečna beseda je to, tisti »bodo«! Kdo pa je to? Ali je to vlada? Ali je to parlament? Ali je to uradništvo? Na to vprašanje si nihče ne odgovarja; pa čeprav je odgovor na to vprašanje silno važen. Pravilno bi se morali mi vpraševati ne, kaj »bodo«, ampak kaj »bomo« naredili! V hipu namreč, ko oddam pri volitvah svoj glas, sem jaz tisti, ki odločujem in brez moje soodločitve ne more nihče sodelovati pri po-stavodaji. Ni namreč poslanec tisti, ki edini odločuje, ampak mi smo tisti, ki poslance volimo! Za,to pa se moramo tudi zavedati ne toliko odgovornosti poslancev, ampak še veliko bolj svoje lastne odgovornosti: Kar si bomo izvolili, to bomo imeli! č ~ o Sedaj živimo sredi volilne agitacije in volilne borbe. Ta doba je za nas kmete ogromne važnosti, kajti sedaj je tudi dana prilika, da pokažemo svojo voljo in svojo kmetsko moč! če bomo znali nastopati složno, kot zavedni kmetje, bomo z lahkoto odločevali na volilni tehtnici v svojo lastno korist; če bomo pa ta trenutek pustili neizkoriščen in se bomo rajši po stari, žalostni navadi med seboj klali in pobijali, potem seveda ne bo uspeha in potem nam tudi ne bo prav nič pomagala žalostna tolažba, da je kriv »nekdo drugi«! Sedaj je še čas, da take stvari tudi mi kmetje premišljujemo, da nas odločilni tre-notek ne bo našel nepripravljenih. JzfeMŠnic z»cff iiaLS s&am&tmf&f© 1 Smo v pričetku leta, ko razna gospodarska podjetja objavljajo svoje bilance, v katerih izkazujejo svoje gospodarske uspehe za preteklo poslovno leto. Iz teh zaključkov vidimo, da izplačujejo nekatere delniške družbe kljub temu, da dobro plačajo svoje vodilne uradnike, upravne in nadzorne odbore, svojim delničarjem mastne dividende. Ko kmetje te številke beremo, se vprašujemo, koliko neki nam naša kmetija nese, — saj bi koncem koncev tudi mi upravičeno pričakovali vsaj majhen dohodek od kapitala, ki ga imamo vloženega v kmetij, kakor to vsakdo pričakuje, in kakšno plačilo smo dobili za svoje celoletno naporno delo? Ugotoviti hočemo, ali gospodarsko napredujemo ali pa kljub delu in varčevanju nazadujemo? Kamorkoli se ozremo po naših vaseh, lahko na prvi pogled ugotovimo, da gre naše gospo- darstvo zadnja leta čimdalje hitreje — rakovo pot! Hlevi in svinjaki se praznijp, ker je njihove prebivalce pobral eksekutor za davke, ki pa kljub temu'niso v celoti plačani; v kašči, kjer so nam včasih molji izjedali staro žito, sedaj ni več te nevarnosti, ker prede v nji pajek čimdalje večje mreže. — Polje vsled nezadostnega gnojenja peša. Prva žetev se spomladi težko pričakuje... Kmetijsko orodje je polomljeno, ker ni denarja za popravilo in obnovo. Kmet hodi raztrgan in bos. — Včasih se je smatralo za sramotno, če je več družinskih članov nosilo eno in isto obleko in obutev. — Danes je to vsakdanji pojav. Že redke postajajo hiše, kjer bi imel vsaj vsak odrasli član družine svojo praznično obleko, da o otrocih niti ne govorimo! Obrtniki na vasi — pa najsi bo to kovač ali krojač, kola* ali čevljar pa držijo roke kri- žem, ker kljub tolikšni potrebi po obrtnih izdelkih pri kmetu, ni dela, ni zaslužka, in stradajo. Kajžar, ki se je poleg obdelovanja svojo njivice preživljal z dnino, nima zaslužka, ker mu krnet ne more dela plačati, ker sam ničesar nima. Vas živi v največji bedi in pomanjkanju! Kako dolgo bo še vzdržala? In kaj je vzrok takemu obubožanju? Ali more kdo obtožiti naše delavne ljudi lenobe? Ali je temu vzrok zapravljivost? Nikakor ne! Našega kmeta in s tem našo vas ubija krivična razlika cen med kmetskimi pridelki in kmetski-mi potrebščinami! Ubija ga malikovanje zlata. Pa pravijo tisti, ki jim gre to dvoje v račun: Kriza je. Ni pomoči! Potrpimo. In nešteto onih, ki ne mislijo s svojo glavo in ne gledajo s svojimi očmi, ponavlja to trditve. Pa to marsikdo tudi verjame! Ali je pa to tudi res? Ali res ni nobenega izho-da? Je izhod iz te stiske! Samo s tako rešitvijo bi bili prizadeti tisti, ki zvračajo vso krivdo za sedanje neznosno stanje' na krizo. Ti so pa močni. Močan si pa sant pravdo piše.. Vsaj doslej . .,, Le poglejmo zaščito naše industrije. Kaj ni vse zaščiteno s carino. Od proizvodnje tekstilnih in kovinskih izdelkov pa do kemične industrije itd. In kdo plača uvozno carino? Trgovec gotova ne — ampak kupec! In države, s katerimi imamo trgovske odnošaje nam zaradi carinske zaščite naše industrije ne dovolijo preferenc za naše agrarne proizvode. Pa plača krnet spet uvozno carino drugim državam s tem, da mora dati svoje pridelke za višino carine ceneje. Tako smo dvakrat tepeni. Kmet, ki je poleg delavca od kapitalizma najbolj izkoriščan, nima denarja. Zato je njega povečana vrednost denarja napram njegovim pridelkom in njegovemu imetju najbolj prizadela. Vrednost njegovega imetja se je brez njegove krivde znižala pod polovico vrednosti pred petimi leti. Lastnik novčanic, kapitalist, je pa svoje imetje brez da bi z mezincem ganil, povečal za polovico in več. To pa samo zato, ker je zlato merilo za vrednost denarja — ne pa vsakdanje življenske potrebščine. Petega maja si bomo zopet izbirali svoje zastopnike. Zavedati se moramo, da je od pravilne izbere naših zastopnikov odvisna tudi pravilna rešitev gornjih problemov. Takrat se bo pokazalo, ali nas je sedanji naš težki položaj kaj izučil. — Prišli bodo zopet med nas volkovi v ovčjih kožuhih in nas bodo skušali s prijaznim pogledom — pa tudi s kazanjem zob premamiti za naše zaupanje. Naj nas niti prvo niti drugo ne premoti! Nič nam ne morejo, če bomo složni! Prenehajmo se igrati klerikalce in liberalce, kajti ta igra je za nas predraga, — dražja kakor so hazardne igre, ker pri tej igri je sigurno samo to, da bomo zgubili, dobili pa ničesar! Poženimo vse zgagarje iz naših vasi! Svoje zaupanje dajmo samo onim, ki imajo g nami enake interese in ki jih poznamo kot sposobne in poštene ter nesebične ljudi. Tudi to je važno, če ne najvažnejše! Če bomo postopali tako, potem smo na pravi poti — na poti * boljšo bodočnost! Tine Horratič. JVase smernice zn naša bodočnost Med nami hodijo v zadnjem času ljudje, ki pravijo, da je najbolje ostati doma, prepustiti drugim vso »skrb« in mirno čakati na boljše čase. Pri vsem tem pa ne povedo, kdaj bo to in odkod bo prišla rešitev. Tako daleč so že prišli, da sami na koncu ne vedo, kaj hočejo; vedo le, da hočejo na račun našega kmeta priti do moči in polnih žepov; v tem so si vsi edini. Njihovi nameni so torej popolnoma jasni; jasno pa je tudi, da preudaren kmet njim ne bo sledil in s prekrižanimi rokami gledal pred 6ebe> .v.,if*r Zato je v interesu vseh kmetov, da se upi »zares pravih voditeljev« ne bodo izpolnili in da njihovo »delo« ne bo nikdar dobilo odobravanja od nikoder; še več, kmet mora energično zavračati njihove laži in obljube in sam zgrabiti tarrij kjeir je možna pomoč in ublažitev gospodarskih tfežkoČ. Kmet sam mora odločilno sodelovati v javnem življenju, njemu morajo biti* odprta vsa vrata in njegova odkrita beseda mora najti tudi odmev. Danes je to tudi možno, 6kupna kmetska pomOč brez posredovalcev je potrebna in uspeh je dan le potom stanovske organizacije, stvarne kritike in složnega dela. Vse — tudi najmanjše —, kar bo kmet v bodočnosti sam napravil za sebe, je mnogo več vredno kakor pa to, kar so drugi večno obljubljali in nikdar izvršili. In nadalje: Ali je zares potrebno, da ostane kmet še naprej na svoji zemlji le suženj nekaterih ljudi, ki poznajo kmeta te ob volitvah in drugih sličnih prilikah? Odgovor leži na dlani: Ne in ne sme. Kmet mora priti do besede in dejanja v vsem našem življenju in sodba kmetskega rodu o »delu« Pretekli teden je predsednik vlade gospod Bogoljub Jevtič sp> ajel veliko deputacijo najuglednejših Beograjčanov, da sprejme mesto nosilca državne kandidatne liste pri prihodnjih parlamentarnih volitvah. Predsednik vlade g. Jevtič je ponudbo sprejel in se deputaciji zahvalil z daljšim govorom, v katerem je med drugim dejal: »Gospodje! Zelo visoko cenim vaše zaupanje in iskreno izraženo željo, ki soglaša z mnogimi pozivi iz vseh krajev naše domovine, da bi sprejel mesto nosilca državne kandidatne liste "pri volitvah narodnih poslancev dne 5. maja t 1. V polnem soglasju in dogovoru z vsemi svojimi tovariši iz kraljevske vlade vam morem izjaviti, da bom sprejel to izredno čast in storil vse, kar je v moji moči, da se oddolžim takemu zaupanju, tako kakor se to od mene pričakuje. Lista, kateri bom imel čast biti na čelu, bo lista kraljevske vlade, s katero bo stopila pred volilce. Volitve, ki so pred nami, so zelo važne, tako spričo težkih časov, kakor še spričo posebnih prilik, v katerih živimo. Vsak naš državljan, vsak volilec si mora biti povsem na jasnem o tem. Treba je reči jasno in odločilno besedo za našo jugoslovansko nacionalno bodočnost, za napredek vsega naroda, za napredek kraljevine Jugoslavije. V tej volilni borbi se niti ne morejo niti ne smejo obravnavati in reševati vprašanja, ki 60 bila nespremenljivo rešena v ustavi z dne 3. decembra 1931. O tem ne sme nihče več »tvorniti in nihče ne sme več zaustavljati ne-odoljivega koraka cele nacije. O tem se ne glasuje! Jugoslovanski narod hoče v vsej svoji celini stopati naprej, zahteva varnost in spoštovanje od zunaj, hoče več miru in sloge od znotraj. On ho&e izkoristiti vse sile za veličino ene in nedeljive Jugoslavije. Sedaj ni več časa za od nosno »brezdelju« nekaterih izkoriščevalcev mora biti izrečena. Mi vsi vemo, da vladajo težkoče v našem kmetskem gospodarstvu in da te težkoče niso večne, temveč morajo najti slejkoprej svojo rešitev; kajti zdravila in pomoč poznamo. V bližnji bodočnosti bo morala tudi država ubrati drugo, primernejšo pot in na tej se že dela: Denarna in politična sredstva bodo prišla v službo narodnih potreb. Seveda država sama ne more delati čudežev; zato je potrebno složno sodelovanje vseh narodnih sil in vseh narodnih delov. Č smo vse dobro premislili in prišli do treznega zaključka, da je narodno in državno edinstvo nad vse in da sta zboljšanje gospodarskih razmer in dvig »uboge gmajne« kot narodne in državne osnove prva in najvažnejša točka našega programa in naše bodočnosti, sledi, da moramo zaupati samemu sebi in lastni dr-, žavi, če hočemo čimprej odstraniti vse težave in ozdraviti naše gospodarske in socialne razmere. In če torej verujemo v končno zmago pravega kmetskega pokreta, moramo delati in nenehoina delati za skupnost in kmetsko misel brez stare politične delitve na »liberalce« in »klerikalce«. Nova kmetijska organizacija in moč vseh kmetov zamore zaceliti naše rane, nova usmeritev naše vasi mora obračuniti z vsemi, ki nimajo srca za vas in njene upravičene zahteve. Končno: Čim več zavesti in zrelosti bo v naših vrstah, tem prej bomo dosegli naš cilj in vsi bodo morali z nami tudi računati po geslu: Brez kmeta ničesar, s kmetom pa vse! J. oklevanje in ustavljanje. Sedaj je čas za razvoj vseh energij in neumorno akcijo v ustvarjanju in gradnji. S tem hočemo pred narod in za narod! Kraljevska vlada bo skoraj izdala poseben proglas na volilce, da jim pove odkrito in iskreno vse ono, kar je in kar naj bi bilo. V njem bomo obrazložili glavne linije svoje politike in program vlade. Narodna skupščina se voli na štiri leta. To je dovoljna doba, da se z zaupanjem krone in z zaslombo v narodu lahko mnogo stori in ustvari na splošno korist celine vseh državljanov. To mi vliva tndi vero, da bom mogel izpolniti častno zaupanje, ki ste mi ga izkazali. Naj bo teh par besed izrečenih v znak zahvale vam vsem in prijateljem, ki jih predstavljate, ter vsem onim iz vse države, ki so mi izkazali to čast in zaupanje.« ž« grvadnjc želez~ ilice Št, Janž— xxx xxx osi Vlada pripravlja velika javna dela. Za znesek 1 milijarde dinarjev naj bi se zgradile ceste in železnice. V Radečah obstoja že nad 20 let pripravljalni odbor za gradnjo železniške proge Št. Janž—Zidani most. Odbor je že pred časom poklical strokovnjaka inž. Sterna, ki je izgotovil načrt in stroškovnik. Ponovno je odbor dokazoval nujnost imenovane proge, toda zmerom brez uspeha. Odbor se poteguje za realizacijo trase Št. Janž—Zidani most, kar utemeljuje z naslednjimi argumenti: 1. Zidani most je križišče najvažnejših železniških prog Jugoslavije. 2. Nedvomno je, da bo naša država Se precej dolgo dobo navezana na uvoz raznih indu- strijskih izdelkov iz Avstrije in Češkoslovaške. Na drugi strani pa je jasno, da bo iskala trga za žito, zlasti pa za našo živino v Avstriji in Nemčiji. 3. S to zvezo bi bil silno olajšan tudi osebni promet, kar je velike važnosti v tujskopromet-nem oziru. Potnik, ki bi potoval z Dunaja na naš Jadran, bi prestopil samo na Zidanem mostu. V primeru pa, da se zgradi proga Št. Janž—Sevnica, bo moral potnik izstopiti na Zidanem mostu, tam čakati na vlak v Sevnico in tu spet prestopiti in čakati na zvezo na jadranski vlak. 4. Ako bi bil zvezan št. Janž z Zidanim mostom, bi bil vezan tudi Split direktno z našo severno mejo. 5. Za zvezo Št. Janž—Zidani most govori tudi dejstvo, da bi bila ta zveza iz tehničnega ozira prikladnejša in cenejša kakor zveza Št. Janž—Sevnica. Ta zveza bi zahtevala 6 do 7 objektov čez reko Mirno. Jasno pa je tudi, da bi bil potreben daljši most čez* Savo v Sevnici, kakor na Zidanem mostu, in slednjič, kar je najvažnejše, bi bila proga št. Janž—Zidani most za 20 km krajša. V ostalem pa je potrebno informirati javnost, da sta za progo št. Janž—Zidani most dve varianti. Prva proga je mišljena iz Krmelja čez št. Janž—Glino—Cerovec—Grič (tu bi bil kratek predor) — Budno vas na Hotemež čez graščino Dvor, odtod čez most na progo k Zidanemu mostu. Druga varianta pa bi bila: Krmelj— Št. Janž—Primštal—Radovnica (kratek predor, ki bi prihajal na dan v Jatni) mimo papirnice v Radeče in na Zidani most. Druga varianta je tehnično in denarno laže izvedljiva. Velikega pomena bi bila realizacija trase za razvoj mesta Radeč, njegove mlinske in lesne industrije ob Sopoti, največ pa za papirnico v Radečah, ki je edina v državi za izdelovanje najboljšega papirja. Take utemeljitve so bile poslane že pred časom na pristojno mesto v Beograd obenem s projektom trasirane železnice. Upamo, da stopa to vprašanje spet v ospredje, da so argumenti za gradbo železniške proge Št. Janž—Zidani most vsega uvaževanja vredni ter da bodo na pristojnem mestu upoštevani. 2>ccexxliev vožnje zi€2 železnici Pretekli teden je minister za promet napovedal, da bo dosedanje precej visoke cene za prevoz potnikov in prtljage znatno znižal. Znižane cene bodo stopile v veljavo dne 1. marca; znižane pa bodo za več ko četrtino dosedanjih cen. Znižane cene bodo brez dvoma ugodno vplivale na dvig gospodarskega življenja. Sedanje visoke cene so marsikoga odvračale od železniške vožnje; posledica pa je bila, da je državna blagajna trpela občutno škodo. Znižana voznina pa bo prinesla v promet vendarle nekaj več denarja in če se bi promet na železrici dvignil, bo imela država lep dobiček kljub znižani ceni. Po novi tarifi bo veljala n. pr. vožnja iz Ljubljane do Beograda z brzim vlakom v tretjem razredu le 235 Din, doslej pa je veljala 286 Din; drugi razred pa bo veljal 352 Din 50 par, doslej pa je veljal 501 Din. Prav umestna je tudi namera železniške uprave, da bo opustila pri večini vlakov prvi razred, ki je itak skoro vedno prazen. Prvi razred bodo obdržali le pri mednarodnih vlakih. Prav dobro bi bilo brez dvoma, če bi vlada tudi drugod, kamor pač sega njena moč, ukrenila vse, kar bi utegnilo cene raznih potrebščin znižati. To bi se poznalo posebno pri monopolnih predmetih in pri carini, ker bi znižane cene kmalu dvignile nakupovanje blaga, kar bi na drugi strani kmalu odtehtalo golo računsko izgubo. Predscdu/fe vlade — nosilec vladne državne kandidatne liste _ KMETSKI LIST Kmelshi dolgovi Preteklo nedeljo so zborovali v Novem Sadu zastopniki »Združenja bank v Jugoslaviji«. Na tem zborovanju je bil glavni govornik dr. Vlado Markovič, predsednik Združenja bank v Beogradu, ki je posebno obzirno razpravljal o kmetskih dolgovih in o posledicah znane zaščite za denarne zavode in za kmete. Med drugim je poudarjal, da pri reševanju tega vprašanja spočetka sploh ni bilo pravega merila. Napravili so tudi več napak, tako med ostalimi, da se je za kmetske dolgove dajala splošna zaščita namesto osebam. Ta splošna zaščita je pa bila v škodo upnikov in ne celote. Vse to je napravilo mučno situacijo v naših že drugače neurejenih kreditnih odnosih. Predvsem v naših zasebnih zavodih, in to ne samo pri onih, ki dajejo kredite kmetom, temveč tudi pri tistih, ki so takim denarnim zavodom kreditirali. To se jasno vidi v tem, da se Število takih denarnih zavodov, ki so morali zaprositi za razne zaščite, stalno veča. Danes je takih zavodov v državi 199 poleg 185 zadrug. Njihovo število se bo pa zaradi ekonomske krize še povečalo. Dr. Markovič je nadalje poudarjal, da se z nepravo rešitvijo vprašanja kmetskih dolgov ubija kredit ne samo kmetom dolžnikom, temveč tudi onim lamen/njie stave tisočake I Narodna banka objavlja: Od več strani je bilo Narodni banki sporočeno, da so se ponovno objavili v obtoku ponarejeni tisočaki iz 1. 1920. (z risbo sv. Jurija na konju), ki imajo pre-tiskano rozeto. Zlasti se pojavljajo v krajih okrog Sušaka. Narodna banka ponovno obvešča državljane, da obstoji zelo nevaren lalzifikat tisočakov z datumom 30. novembra 1920. Opis tega falzifikata je bil svoj čas tiskan v dnevnikih in se glasi v bistvu takole: Glavna karakteristika falzifikata je v rdeči barvi, ki je tiskana precej bledo, in v emblemu grba ter v kroni nad dvoglavim orlom. V vsem okrasju se ta barva ne sklada dobro z rjavo barvo. Rdeča barva, številke in podpisi niso povsem črni, temveč bledi in drugega ožjega tipa, ki se znatno razlikuje od številk na pravem tisočaku. Kakor na licu, se tudi na naličju ne skladajo barve: rumena, modra in rdeča. Rumena barva je znatno močnejša kakor na pravem tisočaku. Filigran, vodni pretisk, je bil i »delan mehanično s pomočjo pritiska na licu bankovca. Pritisnjena mesta se vidijo močno uglajena. Eden izmed najlažjih znakov, po katerem lahko takoj spoznaš falzifikat, pa je ta, da v besedi »Jugoslavija« v napisu okoli glave Karadjordja namesto črke i v predzadnjem zlogu stoji črka n, torej namesto »Jugoslavije« v cirilici tiskano »Jugoslavnje«. Čeprav jo rok, v katerem se bodo ti tisočaki vzeli iz prometa, določen za 4. maja 1936, potiva Narodna banka vse lastnike, da jih v najkrajšem roku, najkasneje t enem mesecu, predložijo t zamenjavo pri kateremkoli denarnem zavodu. V interesu previdnega funkcioniranja denarnega prometa v državi je, da se vsi lastniki tisočakov stare izdaje čimprej odzovejo temu upravičenemu in nujnemu pozivu Narodne banke. vo/no v ž* fviki? Spor med Italijo in Abesinijo še ni poravnan. Italija zbira še vedno močno vojaške oddelke za oborožen pohod proti Abesincem; časopisi poročajo, da čaka na otoku Siciliji že nad 100.000 vojakov na prevoz. V najnovejšem času pa kaže Italija nekaj več pomirljivosti, baje zaradi nastopa Japoncev, ki bi Abesinijo podpirali zlasti z dobavo orožja. kmetom, ki do sedaj takih kreditov niso izkoriščali. Združenje bank v Beogradu je zbralo tudi podatke o višini kmetskih dolgov in terjatev, ki so znašale 1. marca 1932 okrog 2065 milijonov dinarjev, vloge pa 1457 milijonov dinarjev. Kmetje so tem denarnim ustanovam dolgovali 599 milijonov Din po odbitku njihovih vlog. Tu niso všteti dolgovi, podeljeni pri Privilegirani agrarni banki v iznosu 739 milijonov Din. Dne 31. decembra 1934 so pa znašali ti dolgovi pri teh zavodih 1536 milijonov Din, ne računajoč vlog pri Privilegirani agrarni banki v iznosu 729 milijonov Din. Vloge so se pa znižale na 590 milijonov Din. Vloge pri PAB v iznosu 32 milijonov Din niso vštete. Kmetje so po odbitku vlog dolgovali 946 milijonov dinarjev. Iz primerjav teh podatkov se vidi, da so kmetje plačali navedenim zavodom in hranilnicam 379 milijonov Din. Denarne ustanove so pa izplačale kmetom 697 milijonov Din vlog. Nato omenja dr. Markovič, da je leta 1932 zbrala podatke o viSini kmetskih dolgov tudi PAB. da pa ti podatki ne odgovarjajo resnici. Po podatkih PAB znašajo kmetski dolgovi v državi okoli 7 milijard dinarjev. Kmetfslta mladina "Fantje, seda/ pa na dele t Prosvetno - organizatorični tečaj za fante Zveze kmetskih fantov in deklet v Ljubljani, ki je trajal od 11. do 19. t. m., je pri kraju. Zopet or^aja po Sloveniji na svoje domove, v domača Društva kmetskih fantov in deklet, četa kmet-sko-mladinskih borcev, okrepljenih v nazorih in usmerjenih za delo v organizaciji, ki naj ustvari kmetu boljšo bodočnost. Pestra in smotrena sestava učnega načrta tega tečaja je nudila tečajnikom nnjp ♦rebnejša predavanja iz organizacije, ideologije, kmetijsko-str':ovna, higienska in predavanja o dramatiki s praktičnimi vajami. Poleg tega so si tečajniki ogledali Muzej, tobačno tovarno, tovarno usnja K. Pollak, svečarno I. Kopač & Ko, Ljubljanski grad, tiskarno »Merkur«, tovarno »Jugolutz« in mestno klavnico. Povsod so z zanimanjem sledili izvajanjem tolmačev-vodnikov. V n^oHi « se skupno udeležili sv. maše. Za razvedrilo so bili fantje parkrat v kinu, v operi in drami. Res je čas 8 dni prekratek, da bi se vsa predvidena in potrebna snov obdelala podrobno in da bi fantje odnesli iz. iečaja čim večje znanje, vendar se moramo ukl< i iti razmeram in naj nam zaenkrat zadostuje to, kar zmoremo. Med tovariši-udeleženci se je za časa tečaja razvilo iskreno tovarištvo. Iz vseh krajev Slovenije zbrani so bili kot ena družina. Niti najmanjšega spora ni bilo med njimi. Kako tudi, saj je vsem predvsem le eno pred očmi: kmetsko-mli-dinski pokret! Predavanja so se vršila v dvorani OUZD na Miklošičevi cesti, stanovali so fantje v Areni Narodnega doma in na hrani so bili v Javni kuhinji Delavskega doma. Bodi na tem mestu izrečena topla zahvala za vso naklonjenost gg. ravnatelju Jeranu, ravnatelju Bohinjcu, ravnatelju šebeniku, gdč. Rozmanovi in vsem gg. predavateljem. In Vi tovariši! Naj Vam ne ostanejo besede o kmetski zavesti, o kmetski vzgoji v Društvih kmetskih fantov in deklet in druga navodila i bodoče udejstvovanje samo v vzpodbudo, ne, vse, kar ste čuli na tečaju, nesite v kmetsko-mladin-ske edinice in se zagrizite z neupogljivo voljo v delo! Tovariši, saj moramo zmagati, povsod moramo prodreti, če bomo delali s čistimi mislimi in ljubeznijo do naše grude. Zveza kmetskih fantov in deklet v Ljubljani. * Kmelshe smučava2te tekme zxa Kuveščbu. Velika smučarska tekma Društev kmetskih fantov in deklet pod pokroviteljstvom ministra dr. Draga Marušiča. Zveza kmetskih fantov in deklet v Ljubljani razpisuje prvenstveno smučarsko tekmo pod pokroviteljstvom ministra dr. Draga Marušiča za nedeljo, 24. februarja 1935 ob 11. uri dopoldne s startom in ciljem v Zapotoku pod Kureščkom. Tekmuje se 1. za prvenstvo moštev Društev kmetskih fantov in deklet in 2. za prvenstvo po-edincev. Za prvenstvo društvenih moštev tekmujejo Društva kmetskih fantov in deklet. Moštvo tvorita najmanj dva člana istega društva, ocenita pa se dotična dva člana moštva, ki sta dosegla najboljši čas. Društvo, Čigar moštvo doseže najboljši čas, prejme naslov Zvezinega prvaka in si pribori za dobo do prihodnje tekme prehodni pokal ministra dr. Draga Marušiča. Za prvenstvo poedincev tekmujejo posamezni člani Društev kmetskih fantov in deklet. Tekmovalec, ki doseže najboljši čas, prejme naslov Zvezinega smučarskega prvaka, svojemu društvu pa pribori Zvezin prehodni pokal za dobo do prihodnje tekme. Zveza kmetskih fantov in deklet v Ljubljani. Ivan Kronovšek s. r., predsednik. France Koruza s. r. voaja smučarskega pododseka. ^Pogoji in navodila tehmo* vonja 1. Dolžina tekmovalne proge bo predvidoma znašala 16 km s startom in ciljem v Zapotoku pod Kuraščkom. 2. Tekmujejo lahko samo člani Društev kmetskih fantov in deklet, stari najmanj 17 let. V svrho legitimacije naj vsako društvo izda vsakemu tekmovalcu z društvenim žigom označeno potrdilo, s katerim naj se tekmovalec javi vodstvu tekme v Zapotoku. Brez tega potrdila vod-< stvo ne bo nikogar pripustilo k tekmi. 3. Vsako društvo mora pismeno prijaviti svoje tekmovalce najkesneje do petka, 22. februarja na naslov: Zveza kmetskih fantov in deklet v Ljubljani, Tavčarjeva ul. 1. Vse kesnejše prijave sprejema vodstvo tekme v Zapotoku do nedelje, 24. februarja najkesneje do 9. ure dopoldne. (Vsem oddaljenejšim društvom smo glede tega poslali okrožnice!) 4. Poleg prehodnih pokalov bo prvih pet tekmovalcev nagrajenih s praktičnimi in vrednimi darili ter diplomami. 5. Prijavnina za posameznega tekmovalca znaša Din 5'—. To prijavnino bodo tekmovalci plačali pri vodstvu tekme v Zapotoku. 6. Vrstni red tekmovalcev se določi z žrebanjem v nedeljo ob 9. uri dopoldne. Ob tej priliki e bo tekmovalcem tudi obrazložila tekmovalna proga in pravila tekmovanja. 7. Vsem tekmovalcem oddaljenejših društev priporočamo, da pridejo v Zapotok že v soboto popoldne, kjer bodo prenočili in naslednji dan spočiti tekmovali. Tisti, ki se pripeljejo z vlaki v Ljubljano, naj se najpozneje do pol druge ure zglasijo v tajništvu Zveze, Tavčarjeva ul. 1, odkoder bo skupen odhod tekmovalcev. S seboj naj prinesejo odejo (»koc«) in nekaj hrane. Vodstvo tekme. V. prosvetno-organizatorični tečaj Zveze kmetskih fantov in deklet, ki se je vršil v Ljubljani od 11. do 19. februarja 1935. niče Pugljevc, katero nam je preskrbela Zveza. Izdelale smo toliko perila ženskega in moškega, oblek za odrasle in otroke, da so se vsi čudili. Na nedeljo, 20. januarja t. 1. smo napravile razstavo izdelkov v tukajšnji šoli, za kar se moramo toplo zahvaliti šol. upravitelju g. Jarhu, ki je dal na razpolago prostor in nam tudi pomagal. Razstavo je otvoril naš predsednik tov. Josip Povše, ki se je v svojem govoru spomnil tudi našega blagopokojnega kralja, kateremu smo zaklicali trikratni »Slava!« Nato je še obrazložila delo Ženskega odseka načelnica tov. Mariea Pla-skanova, nakar nam je predavala gospodinjska učiteljica tov. Turnškova: »Kako in s čim postre-či gostu.« Za njeno poučno predavanje smo ji prav hvaležni. — Nato je govoril šol. upravitelj g. Jarh, ki je pohvalil naše ustvarjajoče delo. Končno je govoril še predsednik Zveze tov. Kronovšek: »O važnosti delovanja kmetske mladine v javnem življenju.« — Predavanj in razstave so se udeležile žene in dekleta v precejšnjem številu, pa tudi tovarišice iz Št. Jurija, Št. Pavla in Braslovč. Tudi v bodoče bomo delale v tej smeri naprej. Dobrava pri Kropi Društvo kmetskih fantov in deklet, Dobrova pri Kropi je poslalo uredništvu obširen dopis s pestrim programom svojega kmetijsko-gospodar-skega tečaja. Ker ne moremo objaviti vsega, naj navedemo le izvleček iz dopisa tega delavnega društva: Tečaj traja v presledkih štiri dni od 22. januarja t. 1. do 29. marca t. 1. in je njega program v naprej določen ter vsebuje najraznovrst-nejša kmetijsko-strokovna predavanja. Predavata izmenoma tukajšnji šolski upravitelj g. Stanislav Žagar in abs. sred. kmet. šole g. Franc Sitar. Predavanja so dobro obiskana od članov in od nečlanov. Staro in mlado, možje in žene, fantje in dekleta so se nam pridružila in vidijo edino rešitev iz današnjih težkih razmer v programu zdravega kmetsko-mladinskega gibanja. — V nedeljo, dne 17. febr. smo priredili v Mošnjah trodejansko veseloigro »Poslednji mož«, ki je vsestransko dobro uspela. Kogoji za prehodni pokal min. dr. Draga Mavusiča i. Pokal je prehoden. Za dobo do prihodnje Zvezine tekme si ga pribori dotično Društvo kmetskih fantov in deklet, čigar dva člana moštva dosežeta skupno najboljši čas vseh moštev. 2. Društvo kmetskih fantov in deklet, ki si je za dobo do prihodnje Zvezine tekme priborilo pokal, je dolžno ta pokal čuvati in ga nepoškodovanega izročiti vodstvu prihodnje Zvezine tekme še pred tekmo. V"..',, v,V;:..«! ' . ■ 3. Pokal preide v trajno last dotičnega Društva kmetskih fantov in deklet, ki si ga je priborilo dvakrat zaporedoma ali trikrat v presledkih. Pogoji za prehodni pokal Zveze kmetskih fantov in deklet. & :t ' ' ' Pokal jfc -p¥ehoden. Za dobo do prihodnje Zvezine tekme si ga pribori dotično Društvo kmetskih fantov in deklet, čigar član je na Zve-zini tekmi dosegel prvo mesto in naslov Zvezi-nega smučarskega prvaka. 2. Društvo kmetskih fantov in deklet, ki si je za dobo do prihodnje Zvezine tekme priborilo pokal, je dolžno ta pokal čuvati in ga nepoškodovanega izročiti vodstvu Zvezine tekme še pred tekmo. 3. Pokal preide v trajno last dotičnega društva, ki si ga je priborilo trikrat zaporedoma ali petkrat v presledkih. (Pokal je bil razpisan že ob priliki lanskoletne Zvezine tekme 4. februarja 1934, na kateri si ga je za dobo do letošnje Zvezine tekme priborilo Društvo kmetskih fantov in deklet Nova vas-Bloke.) * Kozje Plakat s štiriperesno deteljico »Društva kmetskih fantov in deklet na Prevorju« je naznanjala na mostni tehtnici v Kozjem, da priredi društvo v nedeljo, dne 17. februarja igro »Gu-zaj«. Zanimanje za igro med nami je bilo zelo veliko že radi tega, ker je prireditev že na Svečnico na Prevorju prav imenitno uspela. Udeležba je bila zelo velika, dvorana v občinskem domu je bila polna. Vprizoritev je uspela nad vse pričakovanje dobro. Prevorski fantje in dekleta so s tem nastopom dokazali, da znajo, čeprav niso študirali v mestnih višjih šolah. Ponosni in zadovoljni so lahko s svojim neumornim učite- ljem, kateri se je poglobil med prebujajočo se kmetsko mladino z željo, da hoče ustvariti in nadoknaditi, kar je zamujenega. S petjem so prišli v trg, s petjem so odšli, dosegli v moralnem kakor v gmotnem oziru uspeh, za kar jim iz srca čestitamo! Grahovo pri Cerknici Leto dela Društva kmetskih fantov in deklet je za nami. V nedeljo, dne 10. t. m. smo imeli ob lepi udeležbi II. redni občni zbor, ki je izvolil nov odbor. Predsednik: Jože Levar, podpredsednik: Andrej Turšič, tajnik: Jakob Šilo, blagajnik: Šega Andrej in revizorja: Zigmund Jože ter Meden Tone. — Iz poročil funkcionarjev je razvidno, da je društvo vztrajalo kljub vsem težkočam in je v nas mladih borcih za kmetske pravice toliko volje in zavednosti, da bomo v strnjenih vrstah še bolj poprijeli za delo, čeprav se nas je blatilo, da smo nepotrebna organizacija. To nas nič ne boli, mi se zavedamo, da smo bodoči gospodarji in nosilci prave, srečnejše bodočnosti naše kmetske Jugoslavije. Gameljne V nedeljo, dne 17. t. m. smo imeli pri tov. Kališu v Srednjih Gameljnah redni letni občni zbor, ki ga je posetil tudi delegat Zveze dr. Maček, ki nam je v bodrilnih besedah pokazal bistvo in cilje našega kmetsko-mladinskega po-kreta. — V nedeljo, dne 24. t. m. pa priredi naše društvo v narodni šoli v Šmartnem pod Šmarno goro ob 3. uri popoldne in ob 8. uri zvečer vesloigro »i|panska muha«. Vljudno vabimo in želimo enkrat tudi Ljubljančane videt' na naši prireditvi. Bircna vas pri Novem mestu Naše Društvo kmetskih fantov in deklet je priredilo 20. januarja poučno predavanje. Sreski živinozdravnik g. Jos. Vandot iz Novega mesta je v treh nedeljskih popoldnevih predaval zanimive stvari iz živinozdravstva in so mu številni poslušalci, člani in starejši prijatelji prav hvaležni in se g. predavatelju najlepše zahvaljuje. Svoj redni občni zbor bo društvo imelo v nedeljo, dne 3. marca ob 2. uri popoldne v osnovni šoli v Birčni vasi. Straža — V alta vas Tukajšnje Društvo kmetskih fantov in deklet je imelo preteklo nedeljo predavanje o pomenu in namenu kmetsko-mladinskih organizacij. Predaval je tov. K. Šterbenk iz Novega mesta ter z vzpodbudnimi besedami pozival članstvo k vztrajnemu društvenemu delu. — V nedeljo, dne 24. t. m. bomo imeli higiensko predavanje s filmom, na katero vabimo vse tovariše in prijatelje. Št. Pavel pri Preboldu 8. t. m. smo imeli enodnevni mlekarski tečaj, ki nam ga je priredila Zveza. Ob lepi udeležbi in splošnem zanimanju nam je referent za mlekarstvo pri Kr. banski upravi g. Franjo Pavlica teoretično in praktično pokazal predelavo mleka v maslo in sir. Predavatelju se za zanimiva izvajanja toplo zahvaljujemo. — Dne 11. t. m. pa se je pričel 14 dnevni prikrojevalni tečaj, o katerem bomo še poročali. Studenice pri Poljčanah Naše Društvo kmetskih fantov in deklet je izgubilo enega svojih najvnetejših članov, tov. Rudolfa Strašeka, ki se je poročil s tov. Francko Švagan. — Dne 5. t. m. nam je Zveza priredila enodnevni mlekarski in sirarski tečaj, na katerem nam je g. Franjo Pavlica, referent za mlekarstvo pri banski upravi, podal potrebna navodila o mleku in molži sploh, nato pa pokazal izdelavo raznih vrst sira. Ponikva ob južni železnici Društvo kmetskih fantov in deklet, Ponikva, bo imelo dne 24. t. m. ob 3. uri pop. v novi šoli 1. letni občni zbor. Orla vas Naš ženski odsek to zimo prav pridno deluje. Razen rednih sestankov smo priredili o Božiču božičnico skupno z dekliškim krožkom ,V društveni sobi smo okrasile božično drevesce, mlajše tovarišice pa so nam deklamirale pesmice in vsaka od njih je dobila malo darilo. Skupno smo zapele nekaj pesmi in se zadovoljno razšle. Ženski odsek je priredil tudi 14 dnevni prikrojevalni tečaj, ki je trajal od 7. januarja naprej, pod vodstvom strokovne učiteljice gdč. Da- \SNEŽN0BELQ PERILO DA j^) Gorenje polje pri Novem mestu Fantje in dekleta naše vasi smo se na pobudo tov. Lada Klinca zbrali dne 7. t. m. ter ustanovili pripravljalni odbor Društva kmetskih fantov in deklet. Čim bodo potrjena pravila, bomo pričeli z rednim društvenim delovanjem. Dravlje pri Ljubljani Društvo kmetskih fantov in deklet v Drav-Ijah je priredilo v četrtek, dne 14. t. m. higiensko predavaje »0 daviei«. Predaval je direktor Drž. Hig. zavoda g. dr. K. Petrič. — Za poučna in poljudna izvajanja se g. direktorju toplo zahvaljujemo in želimo še sličnih predavanj s filmom, kar nam je predavatelj obljubil. Družmirje pri Šoštanju V zimski dobi prireja naše Društvo kmetskih fantov in deklet predavanja. 13. januarja t. 1. nam je predaval predsednik tov. Košau »0 zgodovini balkanskih narodov«, v nedeljo dne 10. t. m. pa nam je predaval g. prof. Melihar iz Celja »0 dramatiki«. — Za nedeljo, dne 24. t. m. pripravljamo koncert tamburaškega zbora, ki ga prirejamo v Sokolskem domu v Šoštanju. Gaber je pri Brežicah Društvo kmetskih fantov in deklet, Gaberje pri Brežicah, je imelo v nedeljo, dne 17. t. m. predavanje »0 jetiki«, ki je bilo ponazorjeno s filmom. Predavatelju g. dr. Karlu Petriču, direktorju Drž. higienskega zavoda v Ljubljani smo s številnimi poslušalci vred zelo hvaležni za koristna in zanimiva izvajanja. Braslovce Preteklo nedeljo, dne 10." t. m. je imelo naše Društ.o kmetskih fantov in deklet svoj redni letni občni zbor, ki si je nadel nalogo, da poživi društveno delovanje. Na čelu novega odbora so: predsednik tov. Rojnik Franjo, podpredsednik Kojnik Joško, tajnik Bošnak Franjo in blagajnik Cizej Joško. Občni zbor smo zaključili z veselo pesmijo in s sklepom: po začrtani poti naprej! Predloženo uredbo k zakonu o lovu z dne 5. decembra 1931 bi jaz delil v dva dela: v politični del in stvarno-upravni del. Prvi, politični del je v tem, da bi s sprejetjem navedene uredbe uveljavili lovski zakon v naši banovini, ki ga večina od nas niti ne pozna, naše ljudstvo pa sploh ne- Ta lovski zakon je bil 1. 1931 ok-troiran, vendar z omejitvijo, da stopi v moč in veljavo v posameznih banovinah šele, kadar ga sprejme in odobri s posebno uredbo banovinski svet, predviden v veljavni ustavi, torej izr voljeni b^povinski svet. Pozneje je nekdo v finančni zakon utihotapil določbo, da smejo ta lovski zakon uveljaviti tudi sedanji, imenovani banovinski sveti. Ne vem, zakaj se sedaj s to uredbo tako mudi in kakšna naj bo njena korist. Če se je lov doslej izvrševal brez te uredbe in brez novega lovskega zakona, pa naj se vrši še eno leto, ker je rečeno, da se bodo do tedaj izvršile volitve, pa zato lahko mirne duše prepustimo odgovornost izvoljenim članom ba-novinskega sveta. V tem pogledu imamo že nekaj zgledov. Banovinski svet v Splitu je uve-ijavo novega zakona odložil za deset let, oni v Banjaluki v Bosni za dvajset let, oni na Cetinju za nedoločno dobo, a Srbija o novem lovskem zakonu sploh ne mara ničesar slišati, ker tam je lov prost. Novi lovski zakon je zelo enostranski, ker so ga delali lovci sami brez sodelovanja s sadjarji in kmeti, katerih se tudi tiče. Zato mislim, da je moj predlog, da se predložena uredba odstavi z dnevnega reda, upravičen. Naj o r.jej sklepa bodoči izvoljeni banovinski sveti Novo mesto Pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet v Novem mestu priredi dne 21., 22. in 23. t. m. deloma v dvorani hotela .Koklie v N. m., deloma v prostorih Kmetijske šole na Grmu, trodnevni prosvetno-organizatorični tečaj. Vihre pri Krškem Društvo kmetskih fantov in deklet v Vihrali bo imelo v nedeljo, dne 24. t. m. ob 2. uri popoldne v prostorih tovariša Janeza Pirca v Vihrah svoj redni občni zbor, na katerega vabi vse prijatelje kmetsko-mladinskega pokreta. Leskovec pri Krškem Ob lepi udeležbi je naše Društvo kmetskih fantov in deklet priredilo v nedeljo, dne 17. t. m. higiensko predavanje s filmom. Predaval nam je g. dr. Petrič, direktor Drž. Hig. zavoda v Ljubljani. Bela cerkev pri Novem mestu Tukajšnje Društvo kmetskih fantov in deklet je poživilo društveno življenje. Zadnje čase smo prirejali društvene sestanke, ustanovili »Ženski odsek«, za pustno nedeljo pa pripravljamo igro »Dekle z rožmarinom«, na katero že sedaj opozarjamo in vabimo. V stvarnem pogledu pa navajam sledeče: V Srbiji je lov prost in je nadzorstvo nad lovom pridržano organizaciji lovcev. Mislim, da je to nadzorstvo učinkovitejše kot pri našem zakup-niškem sistemu, kjer prav za prav lahko postane lovec vsak prijateljček zakupnika lova. Kajti ni preveč težko dobiti orožnega lista. Mi smo ravno lansko leto doživeti precej primerov, ko so lovci za zabavo postali nevarni življenju, ljudem, ki so se po opravkih mudili v gozdu. Na sedanjem zakupniškem sistemu so res inte-redrane občine, ki prejmejo od lovskih zakupnikov zakupnine. Toda ne verujte, da bedo današnje zakupnine ostale na sedanji višiui, ker jih bo dolga zakupniška doba 12 let, ki je predvidena v novem zakonu, vrgla najmanj za polovico. Lovske družbe bodo skušale-najti za zakupnike »slamnate može«, od kaierih bo potem izterjava zakupnin zelo otežkočena. Ker je zakon, zelo enostranski, samo v korist lovcem, ga bo treba prej ali slej novelirati. Takšnih enostranskih zakonov se je v naši državi nabralo že precej in vsem nam so znane britke izkušnje, ki jih mora prenašati splošnost v korist malih skupin. Ne vem, koliko je pri nas lovcev organiziranih, morda dva, morda tri tisoč. So tudi neogrnizirani lovci, tako imenovani »divji«. To so navadno ubogi kočarji in dninarji, ki gredo na skriven lov ne toliko iz zabave in lovske strasti, kolikor zaradi prehrane. Poznamo te ljudi iz literature in sodnih razprav. Takšen ubog hudič svoj prestopek često dražje plača kot največji slepar ali tat. Ta socialna plat našega podeželja, ki bo zaradi pav- Krška vas Naše Društvo kmetskih fantov in deklet je imelo v soboto, dne 16. t. m. zanimivo higiensko predavanje, ponazorjeno s filmsko predstavo. Predavanje, ki ga je imel g. dr. Petrič iz Ljubljane, je preskrbela Zveza. Obema se toplo za* hvaljujemo s prošnjo, da se tako koristna predavanja našemu društvu kaj kmalu zopet nudijo. Šinkov turn Naše Društvo kmetskih fantov in deklet bo imelo v nedeljo, dne 24. t. m. ob 3. uri popoldne redni letni občni zbor v šolski dvorani. Veliki Osolnik V nedeljo, dne 13. t. m. smo na rednem občnem zboru Društva kmetskih fantov in deklet napravili obračun za preteklo poslovno dobo, sprejeli delovni program za bodočo in izvolili nov odbor s predsednikom Gerani Antonom na čelu. Š kril je — Golo Dne 27. januarja t. T. smo imeli redni letni občni zbor. V imenu Zveze je pozdravil tov. dr. Viktor Maček, ki je podal več programatičnih in vzpodbudnih misli kmetsko-mladiriskčga pokreta. Za predsednika Društva kmetskih fantov in deklet je bil izvoljen tov. Lenič Jože. perizacije naših kmetskih ljudi vedno važnejša, v novem lovskem zakonu sploh ni upoštevana. Nasprotno pa je tu organizacija naših vrtnarjev in sadjarjev, ki v svoji spomenici z dne 5. decembra 1934 protestira proti predloženi uredbi in novemu lovskemu zakonu. Ta organizacija šteje nad 10.000 članov in je najmanj tako pomembna in vašna ko organizacija lovcev. Zato njenega glasu ne smemo preslišati. Gre predvsem za škodo, ki jo delajo zajci sadovnjakom. Ta spor zaradi zajca je že star v naši deželi. Spominjam se časov, ko je v nekdanjem deželnem zboru kranjskem deželni odbornik dr. Zaje zaklical: Ven z zajcem! Kmetje so mu pritrjevali, ugovarjali pa so mu nemški fevdalni gospodje. Ti so danes izgubili oblast, toda njihove privilegije branijo danes razni gospodje, ki gredo v svojem lovskem navdušenju predaleč, ne ozirajoč se na potrebe kmeta, sadjarja in vrtnarja. Sadjereja se zlasti po vojni pri nas lepo razvija in našim sadjarjem moramo priznati, da delajo načrtoma in z veliko energijo, za kar zaslužijo vso pohvalo in priznanje. Zato moramo njihove proteste upoštevati, kajti sadje do-naša našemu narodnemu gospodarstvu več dohodkov kot pa lov. Kar se tiče predvidenih odškodnin so te pretirane, ker so v njih zapopadeni tudi vzrejni stroški, med tem ko oškodovani kmet težko ali pa malo dobi od lovskega zakupnika za škodo, ki mu jo povzročajo divjačina ali pa zverjad. Poznam odličnega lovskega strokovnjaka in lovskega pisatelja, ki je mnenja, da je novi lovski zakon nesodoben in pristranski z ozirom na kmeta. Ta odličen lovec je mnenja, da gre prostemu lovu, kakor ga imajo v Srbiji, pred- C levshem zafeenu in sadjavjih (Govor A. Prepeluha na seji banovinskega sveta dne 12. svečana 1935) Velike Lipi jen je pri Grosuplju Tudi pri nas smo ustanovili Društvo kmetskih fantov in deklet. Na ustanovnem sestanku dne 9. februarja smo izvolili zaenkrat le pripravljalni odbor, ki ima nalogo ob izraženi dela-voljnosti članstva ustvariti močno kmetsko-mla-dinsko postojanko. lika vas Društvo kmetskih fantov in deklet ▼ Iški vasi bo imelo svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 24. t. m. ob 2. uri popoldne pri tov. Jakobu Žup- cu v Iški vasi. Vojnik Dne 20. januarja t. 1. je bilo ustanovljeno Društvo kmetskih fantov in deklet, Vojnik-oko-lica. Predsednik je tov. Frane Ravnak iz šmar-jete, tajnik tov. Stane Mali iz Vojnika in blagajnik tov. Joše Zagoien iz Šmarjete. Sv. Bolfenk pri Središču V. redni občni zbor Društva kmetskih fantov in deklet v Sv. Bolfenku pri Središču se bo vršil v nedeljo, dne 24. februarja ob pol 3. uri popoldne v šoli. Dvor pri Žužemberku 20. januarja t. L je predaval pod okriljem Društva kmetskih fantov in deklet ravnatelj tov. Anton Mervič iz Novega mesta o nalogah naših društev. Prihodnji mesec bomo vprizorili igro »Tetka na konju«, na katero se že pripravljamo. Drami je pri Celju Društvo kmetskih fantov in deklet v Dram-Ijah prireja v dneh od 29. januarja do 23. marca kmetijsko-prosvetni organizatorični tečaj z zelo pestrim in skrbno sestavljenim programom, ki ga uredništvo radi hvalevredne obširnosti ne more v celoti objaviti. Vsekakor bomo ob priliki objavili celoten načrt tega društvenega tečaja, ki naj služi v posnemanje ostalim društvom. noat pred našim zakupniškim sistemom. Na moje vprašanje mi je ta strokovnjak pisal mod dragim sledeče: Zajca ne bo mogoče dati med nezaščiteno divjačino, ker ni niti banu niti banskim svetom pripuščeno, da bi § 2. lovskega zakona izpre-minjali. § 2. deli namreč divjačino v zaščiteno, nezaščiteno in v zveri. Sadjarjem se bo edino lahko ustreglo, če se § 17., ki govori o lovo-staji divjačino, glede zajca v sadjerejskih obči-nih izpremeni na ta način, da se doba lova na zajce v teh občinah znatno podaljša (n. pr. od 1. VIII. do 28. II.), s čimer bi se zajec precej razredčil. To je mogoče, ker pravi § 18.: Ban se pooblašča, da po zaslišanju zveze lovskih društev podaljša ali skrajša lovostajo, navedeno v § 17. Lovci so si zakon prav dobro napravili in so odvzeli vso glavo IV, ki govori o odškodnini, kompetenci bar.a in banskih svetov. Glede sadnega drevja pravi § 56: »Škodo, ki jo napravi divjačina po sadovnjakih, hišnih vrtih in drevesnicah ter na posameznih mladih drevescih, mora lastnik lova nadoknaditi samo tedaj, ako se dokaže, da je bilo vse storjeno, s čimer po pravilu razumen gospodar svoje nasade ščiti. Takšne mere so posebno: ograje (v višini 2 m), beljenje, postavljanje strašil, omotanje dreves in stebel s »lamo najmanj do višine 1-50 in temu slično.c Glede lovskega fonda pravi § 83: »Ban upravlja banovinski lovski fond, ki se osnuje v vsaki banovini v svrho napredka lovstva dotid-ne banovine.« Nikjer pa ne pravi, kaj se razume pod napredkom lovstva. Referent se bo postavil na stališče izdajanja lovskih knjig, časopisov