Poštnina plačana v gotovini Cena Din V- Itev. 94. V Ljubljani, sreda 27. aprila 1938. Leto III Spored angleškc-francoskega sestanka obsega vsa važna vprašanja, ki danes pretresajo Evropo London, 27. aprila, o. Poročajo, da sta francoski poslanik v Londonu, Corbin, in zunanji minister, lord Ifalifax, izdelala natančen program za razgovore med francoskimi in angleškimi ministri, ki sc začno jutri v Londonu in sc bodo nadaljevali 28. aprila. Francoski poslanik je tudi imel dolg razgovor z angleškim vojnim ministrom Horom Belislio takoj, ko se je ta vrnil iz Pariza. Iz tega sklepajo, da bo f r a n c o s k o -angleška skupna obramba glavno vprašanje, o katerem se bodo ministri posvetovali in izdelali načrt za čim tesnejše vojaško sodelovanje na vseh obrambnih področjih. Ni pa nobenih poročil o tem, kako si zamišljajo sodelovanje za preskrbo z živežem ob vojni. Razen teli poglavitnih in za obe državi življenjskih vprašanj, bodo na sporedu razgovorov jutri in pojutrišnjem v Londonu še naslednje zadeve: 1. Skupni koraki za dosego končnega sporazuma med Francijo in Italijo. 2. Posvetovali sc bodo o ukrepih, ki so potrebni za odpoklic tujih prostovoljev iz Španije še pred koncem državljanske vojne in za uvedbo uspešnega nadzorstva nad umikom prostovoljcev. 3. Sporazumeli se bodo o načinu, kako naj Zveza narodov uredi abesinsko vprašanje in priznanje italijanskega cesarstva. 4. Načeli bodo vprašanje o vrnitvi nekaterih kolonij Nemčiji. 3. Pretresli bodo vprašanje Češkoslovaške z ozirom na zadnje notranje politične dogodke v tej državi/ 6. Razmotrili bodo možnosti in' pogoje za finančno in gospodarsko pomoč srednjeevropskim državam: Češkoslovaši, Romuniji, Madžarski in Jugoslaviji, da preprečijo, da bi te države prišle v premočno gospodarsko in politično odvisnost od Nemčije. 7. Zavzeli bodo stališče glede švicarskih zahtev po popolni nevtralnosti. 8. Posvetovali se bodo o možnosti za angleško-francosko posredovanje v vojni na Daljnem vzhodu. Češkoslovaški poslanik v Londonu poroča angleškemu zun. ministru Kaj dafe Češkoslovaška svojim Nemcem London, 27. apr. o. Češkoslovaški poslanik v Londonu Jan Masaryk je včeraj obiskal angleškega zunanjega ministra in mu sporočil, kaj vsebuje načrt za manjšinski statut, ki ga je pripravila češkoslovaška vlada za ureditev položaja Nemcev. Poslanik je lordu Halilaxu izjavil, da češkoslovaška takih zahtev, kakršne je postavil voditelj čeških Nemce v _ Henlein v nedeljskem govoru, ne more sprejeti, ker jih je nemogoče spraviti v soglasje z ustavo in ker bi privedle do razbitja češkoslovaške države. Najvažnejša določila v načrtu za ureditev Manjšinskega položaja, ki ga je poslanik izročil angleškemu zunanjemu ministru, so tale: 1. Vlada bo dala Nemcem obširno finančno avtonomijo. 2. Ta avtonomija bo obsegala poseben proračun za javna dela, šole in pobijanje nezaposlenosti v pokrajinah, kjer prebivajo Nemci 3. Vlada bo povečala število nemških uradnikov v vseh panogah državne uprave sorazmerno s številom nemškega prebivalstva. 4. Glede šolstva ne namerava vlada dati Nemcem nobenih posebnih novih ugodnosti, saj je število nemških šol in učiteljev še zdaj zadostno. Poročajo, da se bodo o tem češkoslovaškem *Mčrtu posvetovali francoski in angleški mini-*tri pri sestanku v Londonu in da bo Anglija •kušala doseči od češkoslovaške, da Nemcem *e več popusti. Ni pa znano, kaj bosta Anglija >n Francija storili, če bi češki Nemci vladne ponudbe zavrnili. Češkoslovaška zunanja politika Pariz, 27. apr. AA. »Petit Parisien« prinaša izjavo, ki jo je dal dopisniku tega lista v Pragi češkoslovaški zunanji minister Kamil Krofta. V tej svoji izjavi dr. Krofta izraža zadovoljstvo nad italijansko-angle.škim sporazumom in nad francosko-italijanskimi pogajanji’ Krofta je poudaril, da je do sklepa češkoslovaške vlade o priznanju italijanskega kolonialnega cesarstva prišlo v sporazumu s Parizom, kajti — je deial dr. Krofta — prijateljstvo s Francijo in sodelovanje z njo ostaja še bolj kot kdaj prej osnovno načelo naše zunanje politike. Cilj češkoslovaške politike do Nemčije je v dosegi kon- struktivnega sodelovanja. Dr. Krofta je poudaril, da se nemška vlada nikakor ni neposredno vmešavala v češkoslovaške notranje zadeve in da je v tem oziru vedno zavzemala pravilno stališče. Za zdaj še ni prišlo do pogajanj za sklenitev kakega sporazuma. Na koncu svoje izjave je dr. Krofta še dodal, da si Češkoslovaška prizadeva, da bi tudi uredila in izboljšala svoje odnošaje s Poljsko, svojo izjavo pa je zaključil s poudarkom, da Mala zveza ostaja še naprej potreba evropske politike in da bo Češkoslovaška ostala zvesta Zvezi narodov. Zastoj v francosko ieali anskih pogajanjih Pariz, 26. aprila. AA. (Havas.) Za jutri pričakujejo tu prihod odpravnika poslov francoskega veleposlaništva v Rimu Blondela. Blondel bo obvestil francoskega zunanjega ministra neposredno pred njegovim odhodom v London o razgovorih, ki jih je vodil v Rimu, kajti vprašanje odnošajev med Francijo in Italijo bo ta teden tudi na razpravi med francoskimi in angleškimi ministri. Zaradi odsotnosti italijanskega ministra za zunanje zadeve grofa Ciana, ki se mudi v Tirani, je prišlo do zastoja v fraocosko-italijanskih razgovorih, ki so se komaj začeli. Ta zastoj, s katerim so računali že v prvem početku, je omogočil francoskemu odpravniku poslov, da pride v Pariz. Pogajanja med Italijo in Francijo se bodo nadaljevala 29. aprila. Odkritja o romunski ffZe!ezni gardi ff Bukarešta, 27. apr m. Včeraj je romunsko notranje ministrstvo objavilo uradno poročilo, v katerem podaja najnovejše gradivo, ki so ga oblasti zaplenile pri vodilnih članih razpuščene »Železne garde« Iz tega zaplenjenega gradiva je razvidno, da je »Železna garda« zadnje čase razvila zelo živahno delovanje po vsej Romuniji in da je v svojo organizacijo v veliki meri pritegnila predvsem romunsko mladino. Posebno številne in močne so bile njene organizacije po srednjih šolah. \ Med zaplenjenim gradivom so tudi razna navodila voditelja »Železne garde« Codreana in ' ostalih oseb, ki so mu bile podrejene. V teh navodilih je Codreanu pozival k pripravljenosti in na upor. Dalje so oblasti zaplenile celo vr- Naie pomorsko odposlanstvo v Italijo Taranto, 27. apr. AA. (Stefani) Jugoslovansko pomorsko odposlanstvo, ki ga vodi admiral Polič, nadaljuje svoje obiske v italijanskih vojaških pristaniščih in ladjedelnicah ter je danes prišle v spremstvu več italijanskih pomorskih častnikov v Taranto. Jugoslovanskemu pomorskemu odposlanstvu so zastopniki pomorskih oblastcv v Tarantu priredili prisrčen sprejem. T akoj po prihodu se je jugoslovansko odposlanstvo odpeljalo v štab pomorskega okrožja. If Sklepi na prvem kongresu „Jugorasa razglašaio novo organizacijo kot edino zakonito zastopnico delavstva v Jugoslaviji Belgrad, 27. aprila. Prvi kongres Ju g o>r as a je včeraj končal delo s svojim drugim zasedanjem, ki *e jc začelo ob 9. dopoldne. Nastopilo je 20 govornikov, ki so nadaljevali včerajšnjo razpravo ter razlagali položaj v svojih organizacijah v domačem kraju. Na koncu so prebrali in soglasno sprejeli sledečo resolucijo: 1. Jugoras ugotavlja, da je vlada dr. Milana Stojadinoviča razumela pomen socialnega skrbstva ter je temu vprašanju dala tudi posebno prednost. Jugoras je sklenil, da vladi in dr. Milanu Stojadi-tioviču ter svojemu delavskemu voditelju ministru Cvetkoviču izrazi posebno hvaležnost za vse ukrepe iz socialne politike in delavske zavarovalne zakonodaje. 2. Jugoras kot edina narodno-delaveka organi-*acija jugoslovanskega naroda zahteva, da je on edini zakoniti predstavnik delavskega stanu v naši Baši narodni skupnosti, tudi edini organ, preko katerega bodo državni odgovorni činitelji izvedli svoj socialni in narodno-gospodarski program. Z ozirom Ba to Jugoras zahteva: a) da se vse ustanove po zakonih delavske zaščite, ki so stalno v rokah zastopnikov marksističnih sindikatov, odkoder vodijo nesocialno in proti-delavsko politiko, izroče breznogojno v roke Barodne delavske organizacije Jugorasa; b) da posebne komisije preiščejo poslovanje v teh ustanovah. 3. Da se okrožni uradi pomnože po potrebah Posameznih krajev, 4. Da se zakon o zaščiti delavcev prilagodi čarovnim potrebam našega gospodarstva. V ta namen, ia se a) onemogočijo številna izigravanja rednega “elovnega časa; b) da pridejo pod zakonsko zaščito gozdni in Poljedelski delavci, katerih delo je bilo do zdaj ča-•°vno neomejeno; c) da se preosnuje § 3 tega zakona; č) da se poveča pomen delavskih zaupnikov in da 6e omogočijo volitve zaupnikov tudi v obrtniških ustanovah; d) da 6e zajamči skupno sodelovanje zastopnikov delavstva in delodajalcev glede vseh vprašanj, ki se tičejo obeh strani; e) da se določi plačani letni delavski dopust; f) da 6e odpravi nočno delo. g) do se v vseli delavnicah in podjetjih onemogoči vplivanje od zastopnikov organizacij, ki stoje v katerikoli mednarodni zvezi. 5. Da se zboljša zavarovanje za brezposelnost. 6. Da se preosnuje osrednja uprava za posredovanje dela ter se izdajo nove koristne naloge — graditev delavskih stanovanj in zavetišč, da se zgrade otroška igrišča in zavetišča za delavske otroke, dalje, da se delavcem pomaga pri prehrani. 7. Da se ustanovi javni fond socialnega skrbstva za pomoč onim delavcem, ki pozimi ne morejo najti zaposlitve. 8. Da se da delavcem, ki so zaposleni po strokovnih državnih ustanovah, zakonsko varstvo, da njihov položaj ne bi bil slabši, kakor pa položaj delavcev v zasebnih podjetjih ter da se onemogoči kaznovanje delavcev s tem, da se jim pritrgava zaslužek. 9. Da se delavcem, ki so zaposleni pri obrti, ki jih je zajela industrializacija, omogoči zaslužek kje drugod 10. Da se poveča število delovnih nadzorni- kov. 11. Da se vsi tuji delavci, ki so zaposleni v kateremkoli državnem, samoupravnem ali zasebnem podjetju, odpuste, če niso neobhodno potrebni. 12. Da se omogoči pristop k organizaciji Jugorasa vsem delavcem, ki so zaposleni v državnih podjetjih, kakor so rudniki, lesna podjetja, železnice itd in 13. da se poljedelski delavci v socialnem varstvu izenačijo z drugimi delavci sto prepisov raznih državnih listin, strogo zaupne vsebine. Iz tega sledi, da jc »Železna garda« v Romuniji imela povsod svoje organe, predvsem v.romunskem generalnem štabu. Prav tako so oblasti zaplenile seznam članov te organizacije v več krajih, kakor tudi seznam članov stranke bivšega predsednika vlade Goge. Med zaplenjenimi navodili jc tudi gradivo, ki kaže, da je vodstvo »Železne garde« zadnje čase povišalo v višji čin več najuglednejših svojih elanov Ustanovljen je bil tudi nov red »Blago-vest«, s katerim so bili odlikovani samo trije legionarji in sicer Belimača, Karanika in Kon-stantineseu. To so znani legionarji, ki so pred leti ubili bivšega predsednika liberalne stranke Duca. Na več krajih so oblnsti zaplenile tudi večje množine orožja. 2000 letal pri ameriških ■manevrih Washington, 27. apr AA. Ministrstvo za vojno mornarico je objavilo, da bodo od 1. do 29. maja največji letalski manevri v ameriški zgodovini. Naloga manevrov bo, braniti ameriško celino pred istočasnim napadom na Atlantsko in Pacifiško obal. Letala bodo branila Atlantsko obalo od Baltimora do severnega dela države Netvvork. Pri teh manevrih bo sodelovalo 2000 letal. Trošarinska afera in nagrade Mali kazenski senat je včeraj po daljši, šest ur trajajoči razpravi izrekel sodbo v trošariflski aferi, ki je bila lani odkrita na mestnem trošarinskem uradu. Malenkostna zadeva — neznatna boleta za 1 din — je sprožila afero. Uvedena je bila od mestnega načelstva preiskava, ki je odkrila nekatere nerednosti, segajoče tja do leta 1935 nazaj. Dva nameščenca urada sta s spretnimi manipulacijami oškodovala mestno občino za okoli 35.000 din. Zaradi zločina, odnosno prestopka kršitve službene dolžnosti (§ 397) in zločina, odnosno prestopka uradne poneverbe (§ 319) sta bila sinoči obsojena: Ludvik Kratochvil. rojen 10. oktobra 1893 v Ljubljani, mestni poduradni.k, na pet mesecev strogega zapora, pogojno za 3 leta, ter v izgubo častnih državljansikh pravic za 3 leta. Fran Pollak, rojen 24 marca 1885 v Cerovcu, oženjen, magistratni uradnik, na 8 mesecev strogega zapora v izgubo častnih državljanskih pravic in na izgubo pravice do javne službe. Med razpravo se je ventiliralo vprašanje, ali imajo nameščenci trošarinskega urada pravico do nagrade, na katero 6ta se oba obtoženca izgovarjala. Svoj čas je bil v trošarinsko tarifo vnešen člen 85, ki je določal tem nameščencem nagrado 2% od letnih čistih dohodkov urada. Dvakrat se je ta nagrada nakazala uradnikom in drugim uslužbencem. Leta 1933 pa je bila ta nagrada ukinjena. Obramba se je sklicevala na to, da je ta člen še vedno zakonito veljaven in da teko proti občini že tožbe na izplačilo te nagTade. Državni tožilec pa je ugovarjal in navajal, da so bile dotične tožbe zavrnjene že v dveh civilnih inštancah. O nagradi v tarifi je pač občinski svet sklepal iri občinski svet je pozneje tudi omenjeni člen o nagradi ukinil. * Odstopil jo zaradi prezaposlenosti član ljubljanskega občinskega sveta g- Rudolf Smersu, uradnik OUZD in predsednik Mladinske ,TRZ za Slovenijo. Novi potrosi v Srednji Turčiji so povzročili velike stvarne škode. Zvišanje plač zaradi rastočo draginje zahtevajo francoski uradniki, ki so poslali predsedniku v!ade posebno spomenico. Vesti 27. aprila Češkoslovaški ministrski svet je včeraj imel spominsko sejo na čast pokojnemu predsedniku vlade Udržalu, ki ga bodo pokopali na državne stroške z vojaškimi častmi. 50.000 starih avstrijskih narodnih socialistov bo v maju slo za štirinajst dni na počitnice v Nemčijo in sicer na državne stroške. 120.000 mladih hitlerjevcev, fantov in deklet 6e bo udeležilo prvomajskih manifestacij v Berlinu. V olimpijskem stadionu jim bo govoril tudi Hitler. Novi angleški proračun določa precejšnje povečanje davkov, zlasti na čaj, kavo in živež. Tretjo stranko v Združenih državah namerava ustanoviti senator Lapolette, češ da republikanska in demokratska stranka v Ameriki več ne zadostujeta. Enotno fronto madžarskih desničarskih skupin upajo v kratkem ustanoviti. Zanjo si zlasti prizadeva desničarsko radikalni poslanec Hubay. Direktno pomorsko zvezo med Japonsko in Evropo bo začela tokijska družba Osk. Zvezo bo vzdrževalo pet japonskih potniško-tovornili parnikov. Uradni jezik v vsej zvezi sovjetskih republik bo odslej ruščina, češ, da se bo samo potem mogla med narodnostmi, ki žive v sovjetski državi, širiti prava in čista socialistična miselnost brez nacionalističnih primesi. Vdanostno izjavo Hitlerju je baje poslal bivši avstrijski podkancler knez Starhemberg. V izjavi pravi, da sprejema narodnosocialistična načela. Zaradi tega se bo najbrže v kratkem lahko vrnil v Avstrijo in mu tudi ne bodo zaplenil' nič premoženja. Uniforme bodo dobili vsi uradniki nemškega zunanjega ministrstva, ki jim je bito do zdaj še dovoljeno hoditi v civilu. Vojna v Španiji stopa v odločilno in verjetno tudi v končno razdobje, čeprav se ne da proroko-vati, kako dolgo bo to razdobje, piše največji londonski dnevnik »Times «in pristavlja, da bi zdaj morala iti evropska diplomacija na delo, da prepreči maščevanje zmagovalcev nad premaganimi. Novo doli« v zgodovini angleške svetovne države načenja sporazum med Irsko in Anglijo, piše angleški tisk od podpisu sporazuma. 2000 angleških županov se udeležuje razgovorov o protiletalski obrambi angleškega podeželja. Razgovori so se začeli včeraj v Londonu. Konferenea baltiških časnikarjev se je začela včeraj v Kovnu. Namen ji je doseči več enotnosti v pisanju časopisja po baltiških državah. Turško-grško prijateljstvo je velikega [»mena za mir na Balkanu, je izjavil turški ministrski predsednik Dželal Baja ob odhodu v Atene. Mussolinijevo pismo inandžurskemii ministrskemu predsedniku je izročil včeraj vodja italijanskega odposlanstva, ki je prispelo v mandžur-sko prestolnico Hsinking. Vse poveljstvo japonskega hrodovja v kitajskih vodah je odstavljeno zaradi zadnjih neuspehov. Svoja mesta so morali zapustiti admirali lia-segava, Honda, Okoči in Sugijama. Angleški delavski voditelj Henderson, ki se je nekaj dni mudil na Madžarskem, je včeraj odpotoval v Prago, kjer bo obiskal vse uglednejše češkoslovaške državnike. 3900 ljudi so aretirali v Moskvi zaradi proslav 1. maja, ker se boje kakih demonstracij ali atentatov. Glavni tajnik Zveze narodov Avenol je imel včeraj v Londonu dolgo sejo z angleškim zunanjim ministrom Halifaxom. Razgovarjala sfa se o angleškem priznanju italijanskega cesarstva in o sestanku Zveze narodov. V madžarsko društvo krščanskih časnikarjev je doslej pristopilo 450 ljudi. Angleški državni dohodki so bili preteklo leto petkrat večji kakor pred 25 leti. Lani je država dobila skoraj 10 miljonov funtov davkov več, kakor pa jih je določal proračun. Češkoslovaška ljudska stranka, politična organizacija čeških katoličanov, odločno zavrača zahteve čeških Nemcev ter predlaga ustanovitev češkoslovaške domovinske fronte, v kateri naj se zbero vsi rodoljubi, predlaga takojšen sporazum s Slovaki in zbližanje z Italijo in Poljsko. Tako piše njeno glasilo »Lidove listy«. Vsi protestantovski duhovniki in verski uslužbenci na ozemlju bivše Pruske bodo morali priseči zvestobo Hitlerju. Vsi tisti, ki bi se prisego branili, bodo takoj odstavljeni. Agenti GPU so, kakor poroča pariška »Liber* tč«, ugrabili dva sina ruskemu emigrantskemu zdravniku dr. Siinkovu v Parizu, menda zaradi maščevanja, ker je Simkov imel v ruskih krogih po Franciji velik vpliv in pa, ker je dr. Simkov zdravil sina Leva Trockega, ki je pred nedavnim umrl v pariški bolnišnici najbrž zastrupljen po sovjetskih vohunih. Angleški poslanik v Moskvi je ostro protestiraj pri sovjetski vladi zaradi aretacij angleških državljanov v Rusiji, ki so jih oblasti prijele zadnje čase, češ da vohunijo za Anglijo, Ameriški general Davvcs, ustvaritelj znanega načrta za plačevanje vojne odškodnine, je hudo zbolel. Po vsem Balkanskem polotoku je zapadlo veliko snega, ki je zlasti v Bolgariji in Romuniji povzročil ogromno škodo na cvetočem drevju. Vojna grozi izbruhniti med Bolivijo In Para-guajem, kakor je že tolikokrat v zadnjih 20 letih. Gre za obmejne spore v, pragozdni divjini Gran Chacu, kjer je veliko petroleja. V ozadju so ameriške in angleške petrolejske družbe. Najvažnejše politično vprašanje za Italijo je trenutno Srednja Evropa. O njej ee bosta razgo-varjali Francija in Italija pri pogajanjih za sporazum. Ker Francija na to vprašanje ni bila pripravljena, so se pogajanja v Rimu za nekaj časa ustavila. Tako pišejo francoski in drugi listi ob zastoju pogajanj v Rimu. Leto dni zapora za vsakogar, ki bi posodil Judom svoje ime in jim e tem omogočil udejstvovanje v tistih gospodarskih panogah, ki so Judom v Nemčiji prepovedane, določa nova odredba nemškega notranjega ministra. Naperjena je zlasti proii avstrijskim Judom. Afera „Privredne zadruge v Mariboru Njenega načelnika „ravnatel a" Josipa Rozeta so včeraj aretirali, prostore zadruge pa zapečatili Maribor, 26. aprila. Odkar se je v Mariboru proslavila »Kmetijska eksportna zadruga«, ki je potegnila s svojo pro-pastjo več tisoč ljudi v nesrečo, imamo v Mariboru skoraj vsako leto slično afero. Sicer so bile te afere vedno le manjšega obsega ter ni bilo oškodovanih toliko ljudi, kakor pri »Kmetijski eksportni zadrugi«, vendar pa je celotno obseg poznejših afer morda še posekal škamdal Kmetijske eksportne zadruge. Pri vseh teh aferah pa je stalo vedno v ospredju ime trgovca s Pobrežja pri Mariboru Josipa Rožeta. Pred nekaj dnevi smo poročali, da je mariborsko sodišče obsodilo Rožeta zaradi ponarejanja uradnih listin in prevare na račun zavarovancev bivše zadruge »Naprednost« na 14 mesecev strogega zapora. Se predno pa je Rože izginil za zamrežena okna jetnišnice, se je pojavil zopet nov škandal, ki je v zvezi z njegovo zadnjo zadružno tvorbo — Privredno zadrugo r. z. z o. z. v Mariboru. Neka? o delovanfu »zadružnika1' Josipa Režeta Predno preidemo na zadnji primer, je potrebno, da nekoliko orišemo delovanje Josipa Rožeta v njegovih dosedanjih zadružnih ustanovah. Josip Rože je že nekoliko let kar obrtoma ustanavljal razne institucije, ki so se pečale z zavarovanjem članov za življenje in smrt. Ustanavljal pa jih je tako, da so se morale končati in likvidirati na način, ki je prinesel zavarovancem — samim pripadnikom revnejših slojev — veliko škodo. Prvo je bilo »Splošno vzajemno kreditno društvo r. z. z o. z., pri katerem je bil Rože samo »tajnik« — pa je bil vendar duša vse ustanove. Ko je zadruga leta 1932 likvidirala, je Rože ustanovil reg. pom. blagajno »Naprednost«, v katero je prevzel večino članstva iz prejšnje zadruge in sicer protizakonito. Rože je postal »častni podpredsednik« in »podravnatelj« Naprednosti. Banska uprava je leta 1935 Naprednost razpustila, ker je delovala nezakonito. Razpust je potrdilo tudi ministrstvo in državni svet. Po razpustu je hotel Rože prenesti delovanje na reg. pom. blag. »Sloga«. Toda tudi to je ministrstvo leta 1935 razpustilo. Nato je ustanovil Rože »Privredno in zdravstveno zadrugo za vzajemno pomaganje«, ki je v Mariboru sploh ni dal registrirati, kljub temu pa je poslovala. Ker mu je oblast prepovedala delovanje, je ustanovil »Glavno privredno zadrugo«. Na občnem zboru so načelnika Rožeta aretirali Včeraj je bil občni zbor te »Privredne zadruge« v njenih uradnih prostorih v Tattenbacho- vi ulici 2-1. Rože je sklical občni zbor nalašč na ponedeljek, ko člani z dežele nimajo časa, da bi se zbora udeležili ter tudi nimajo ugodnosti polovične vožnje na železnici. Zaradi tega se je zbralo tudi samo 15 ljudi, pa še med temi »zadružniki« je bilo 5 uradnic iz zadružne pisarne. Rože pa je na občnem zboru izjavil, da ima zadruga vsega skupaj 1900 članov! Pokazalo se je tudi, da je začela zadruga širiti svoje delovanje prvenstveno po Hrvaškem, v Slavoniji, v Bosni in Vojvodini, kjer ima že celo vrsto podružnic in ekspozitur, centralo za te spodnje kraje pa ima v Požegi. Vodja požeške podružnice, neki žid Frank, je prišel na občni zbor ter je tu fungiral kot predsednik nadzorstva in podal nadzorstveno poročilo, dasi nikoli ni bil v nadzorstvo izvoljen ter je imel bilanco šele na občnem zboru prvič v rokah! Na občnem zboru je prišlo do hudih obračunavanj med nekaterimi člani zadruge in Rožetom. »Ravnatelj« Rože je poslal hudo razburjen ter je napadal sodišče, češ da je podkupljeno, ker ga je obsodilo, hudo pa se je jezil tudi na novinarje, ki da so »plačanci«, ker so njegovo delovanje razkrinkali. Tudi je priznal, da ne dobiva nobene plače za svoje delo, ki ga vrši tako rekoč iz samega »idealizma«, pač pa da obstoja njegov honorar le v »potnih stroških«. Po občnem zboru je policija Rožeta aretirala ter ga vtaknila v zapor, zadružne prostore v Tattenbachovi ulici pa je zapečatila. Rože fe pripravljal preselitev zadruge v Zagreb Rože je menda uvidel, da mu postajajo v Mariboru tla prevroča. Na občnem zboru je že izjavil, da pripravlja fuzijo »Privredne zadruge« z »Zagrebačko zadrugo« v Zagrebu, ki se peča s podobnimi posli. Ugotovil je, da so pogajanja že dozorela in da se bo mariborska centrala kmalu preselila v Zagreb. Sedaj mu je policija prekrižala načrte. Ko so danes popoldne gnali Rožeta od zasliševanja s policije v zapore, je skušal v Pe-trinjski ulici stražniku pobegniti, vendar se mu namera ni posrečila, ker ga je stražnik takoj ujel. Rožeta bodo izročili sodišču, preiskava o njegovem delovanju in o početju »Privredne zadruge« pa se bo nadaljevala. Gotovo bodo prišla na dan še zanimiva presenečenja, ki pa za članstvo zadruge gotovo ne bodo prijetna. Potrebno pa bi bilo vsekakor, da se ljudem, kot je Rože, na vsak način prepreči nadaljno udejstvovanje na zadružnem polju. Zaračunavanje napitn ne v kolodvorskih restavracijah V soglasju z odredbo banske uprave, s katero je bilo uvedeno odstotno zaračunavanje napitnine kot nagrada strežniškemu osebju, se bo po odloku glavnega železniškega ravnateljstva z dne 18. decembra 1937 od 1. maja t. 1. pobirala največ 10 odstotna napitnina tudi v kolodvorskih restavracijah: Ljubljana, Zidani moist, Maribor, Celje, Čakovec, Jesenice, Pragersko in Rakek. Napitnino so dolžni dati le gostje, ki bodo postreženi za mizo. Od gostov pa, ki bodo postreženi stoje neposredno pri bifejih, kioskih ali ob vlakih, se napitnina ne bo priračunavala. Vsako jemanje napitnine je pod pretnjo sankcij, predvidenih v čl. 12 točka 5 uredbe o pomožnem osebju, prepovedano. PARADA SMRTI Kino Sloga Telefon 27-30 Samo 3 dni! predvaja na splošno željo ponovno veličastno film. delo pretresljive vsebine in romantične ljubezni v glasni vlogi trije najboljši igralci: Freric March, Lionell Bar-rymora, Warner Baxter ter nadvse lepa June Lang. O tem filmu pravi svetovna kritika, da je to najboljši in največji film, katerega se ne gleda, temveč doživlja. — Borci svetovne vojne bodo ob pogledu na ta film ponovno obudili in poživili v sebi spomin na prestano gorje in trpljenje ter strašne vojne grozote, ki so jili še nedavno doživljali na frontah ob Soči, na Piavi, v Tirolah ali koderkoli. — To filmsko delo, ki postaja z vsakim dnem bolj aktualno, mora videti „ vsakdo! — Ta film Je najboljša Sola za vojaštvo kakor tudi za vse mlade ljudi. Znižane cene za la film ! Rezervirajte sl vstopnice T Posestnik - vdovec zabodel nečaka Po 40 letih prišel znova pred tribunal - Kazen 6 mesecev Ljubljana, 27. aprila. Do 2 m visok, vitftk, koščen mož je stopil včeraj okoli 11 dopoldne pred tri sodnike v sodno dvorano št. 79. Kmečko čedno oblečen. Kljub letom je mož kazal pravo gibkost in prožnost, 6amo malce naglušen je. Po 40 letih je zopet imel sitnosti s kazenskim sodnim tribunalom. Mož je že pozabil na svoj stari greh, pa so ga sodniki malega senata spomnili na to. Lahko pa bi si dal staro kazen izbrisati. Mož je posestnik — vdovec brez otrok, star 75 let, France Kokalj iz Zavode pri Kranju, odnosno v bližini Golnika. Svoje posestvo je v dobrohotnosti zapisal v notarski darilni pogodbi svojemu nečaku Joahimu Kokalju, ki je čevljarski mojster v Zavodi. Po smrti bi Joahim podedoval prav čedno posestvo od s-trica. Usoda pa je hotela drugače. Stric je v prepiru z nožem zabodel Joahima v srce tako, da je ta po nekaj minutah izkrvavel in umrl. France Kokalj pa je prišel v kriminal. Pred malim kazen* skim senatom, ki so ga tvorili sodniki okrožnega sodišča gg. Ivan Brelih kot predsednik ter Ivan Kralj in Rajko Lederhas kot sosodnika, je bil France Kokalj od državnega tožilca dr. Julija Fellaherja obtožen zločinstva uboja po paragrafu 178 k. z. Prepir zaradi puške Obtožnica navaja, da se je med obtožencem in njegovim nečakom Joahimom Kokaljem dne 9. februarja letos razvil doma hud prepir zaradi puške. V tem prepiru je obtoženec pograbil krušni nož in z njim tako sunil proti nečaku v prša, da mu je prebodel srce. Obtoženec je dejanje priznal, zagovarjal pa se je s silobranom in da je vse to delal v nekem podzavestnem stanu, zaradi puške, ki jo je nečak nameril proti njemu, se je ustrašil in je postal popolnoma zmeden Obtoženec poseduje posestvo, vredno 100.000 din in je neobremenjeno. Predsednik: »Ste razumeli obtožnico?« — »Ne!« —. »Ste krivi, da ste zaklali nečaka?« — »Nisem toliko kriv. Nečak je čevljar in sin mojega brata. Vzel sem ga za svojega, ker nimam otrok in sem na domu sam.« — »Kako sta prišla navzkriž?« — »Zaradi materiala, ki sem ga pripravil, da popravim hišo, pa ga je ,Johim‘ porabil za svojo hišo, ki jo je zgradil zraven moje. Dostikrat me je tudi pretepal. Tisti dan 6va se sporekla zaradi puške. Udaril me je večkrat z njo po glavi. Jezen sem bil.« Dogodek se je pripetil tako proti večeru. Obtoženec je pograbil na mizi ležeč nož in «e ž njim branil proti nečaku. Predsednik: »Potem ste zbežali z doma v gozd In s seboj ste nosili nož. Ali ste se zavedali, da ste ga zaklali? « Obtoženec: »Nič. Bežal sem v gozd, ker sem se nečaka bal.« Pri Kokalju takrat zaposlena dekla Marija Roblekova je pripovedovala v bistvenih točkah razvoj prepira Pozneje j« prišel k njej fantek Lojze in dejal. »Oh, eden leži zunaj!« Nečak je namreč iz Kokaljeve hiše šel proti svojemu domu in je med potjo omahnil. Nečak je imel drugače dobro čevljarnico in je zaposljeval sedem pomočnikov. Jože Kokalj je bil po kratkem posvetovanju senata obsojen zaradi prekoračenja silobrana na šest mesecev strogega zapora, dalje v povračilo stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni ter v plačilo povprečnine 500 din. Razprava je trajala poldrugo uro. Otrok bo nastopil za otroka na dobrodelni mladinski akademiji 5. maja v frančiškanski dvorani. Najljubeznivejši način dobrodelnosti je, kadar otrok nastopi kot deklamator, igralec, pevec ali godec zato, da pomada svojemu revnemu sošolcu To je dejansko izvrševanje dobrodelnosti Zelo pester spored akademije da že v naprej slutiti, da bo tildi moralni uspeh prireditve velik. Ves dohodek je namenjen socialni pomoči ljubljanske mladine. Vstopnice bo prodajala pisarna P»x et bonum v frančiškanski pasaži. Hude nesreče in nezgode le nad 10.000 botnikov Ljubljana, 27. aprila. Na Tyrševi cesti, v neposredni bližini Gospodarske zveze, se je včeraj okoli poldne primerila hujša prometna nesreča. Na Masarykovi cesti je takrat privozil na kolesu v Ljutomeru 1881 rojeni, v Rožni dolini IX. št. 23 stanujoči Fran Glavnik, poštni zvaničnik, zaposlen na kolodvorski pošti. Proti njemu pa je vozil tramvaj. Glavnik je trčil s tramvajem tako močno, da je na mestu obležal nezavesten. Dobil je hude poškodbe na glavi, pa tudi notranje. V tržiški predilnici zaposleni 25 letni delavec Aleš Meglič, stanujoč pri Sv. Ani nad Tržičem, je včeraj bil pripeljan v ljubljansko bolnišnico, ker mu je v skladišču predilnice na nogo padla težka bala bombaževine in mu zlomila desno nogo. O polnoči je bil v bolnišnico pripeljan pri gostilničarju Avgustu Marinčiču zaposleni delavec Anton Puhar, ki se je z dinamitom obstrelil. Kako je prišlo do nesreče, še ni uradno dognano. Včeraj je bolnišnica dosegla novo rekordno številko. Včeraj je bilo doseženo število 10.000 sprejetih bolnikov, davi pa je naraslo na 10.121. Uprava bolnišnico je prejela od ministrstva za ljudsko zdravje in socialno politiko posebuo naredbo, da uprava ne sme v bolnišnico sprejemati nobenih bolnikov, prihajajočih iz krajev, ki imajo v neposredni bližini kako banovinsko ali drugo bolnišnico, tako v Mariboru, Celju in Novem mestu. Ta naredba zlasti opozarja zdravnike, da morajo svoje paciente odpravljati v naibližje bolnišnice, ne pa v ljubljansko, ki je itak prenatrpana. Is Legi e koroških borcev Glavni odbor Legije koroških borcev poziva vse bivše borce iz Rakeka, Planine in okolice, da 6e udeleže prvega članskega sestanka Legije koroških borcev, ki se vrši dne 1. maja 1938 v Planini in sicer ob 15.30 v gostilni »Jadran«. Na sestanku bo poročal delegat glavnega odbora iz Ljubljane o ciljih in namenih organizacije. Prijave v organizacijo sprejema tudi tovariš Alojzij Ozbič, šofer, Planina pri Rakeku. Pretekle dni je bil v Šoštanju ustanovni občni zbor krajevne organizacije Legije koroških borcev. Občni zbor je vodil tovariš Srečko Majer, ki je bil pri volitvi odbora tudi izvoljen za predsednika -ter je obrazložil številnemu članstvu, ki se je z največjim zanimanjem udeležilo zbora, vse dosedanje delo glavnega odbora za dosego priznanja dobrovoljstva. Potek zbora je dokazal, da so vsi nekdanji severni borci še danes ena sama družina, ki hoče pošteno služiti svojemu narodu in državi. Z motiko |i fe preklala lobanfo Rančan Elizabeta obsoiena na 3 leta robije, Kucljeva oproščena Celje, 26. aprila. Pred malim senatom okrožnega sodišča v Celju 6e je danes dopoldne razpravljal žalosten primer s Starih Slemen pri Konjicah Žrtev prepira med tremi ženskami je postala Pančič Marija, ki je padla pod udarcem motike. Primer je bil zelo delikaten in je sodišče imelo res težavno nalogo, da je izmed dveh obtoženk spoznalo pravo za krivo. Uboja nad Pančič Marijo sta bili obtoženi 42 letna posestnica Kucelj Terezija in 281etna delavka Rančan Elizabeta, obe s Starih Slemen pri Konjicah. Bilo je dne 10. marca. Kucelj Terezija je bila v Celju po opravkih. Istega dne so imeli pri Kuko-vičevih orače. Leta 1932 je Kukovičeva prodala svoje posestvo na Starih Slemenih Kucelj^ Tereziji za 75.000 din in si izgovorila tudi dosmrtni prevži-tek pri hiši, ki stoji v neposredni bližini njene prejšnje domačije. Tako ji je Kucelj Terezija^ morala vsako leto orati njeno njivo in jo pognojiti. Opoldne tistega usodnega dne sta brata Hribernik ustavila krave pred hišo Kukovičene Terezije in prinesla nekaj suhe krme iz gospodarskega poslopja Kucelj Terezije, To je opazila Kucljeva sestra Rančan Elizabeta, ki je v odsotnosti svoje 6estre, ki je bila v Celju, pazila na sestrino domačijo. To jo je tako razkačilo, da je začela lomiti s plota planke in obema Hribernikoma nevarno groziti s pretepom navzlic temu, da ima Kukovič Terezija pravico do krme za živino ob času oranja. Zvečer sta brata Hribernik večerjala pri Kukoviečvi. Tja je prišla na obisk tudi 23 letna Pančič Marija. Po večerji sta Hribernikova šla s Pančičevo domov, da bi odložila domače telege. Ko so ili mimo Kuceljeve hiše, sta sestri začeli izzivati, da je prišlo do besednega prepira in končno do dejanskega obračunavanja. Zenske 60 se prav pošteno spoprijele, dokler n« Pančičeva padla pod udarcem motike s prebito lobanjo. Vso krvavo so prinesli v Kukovičevb hiM< ji nudili zdravniško pomoč, odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je kmalu podlegla poškodbam. Uboja sta bili obtoženi obe 6estri ter ie šele današnja razprava dognala določeno osebo. Zaslišanih je bilo več prič, ki so izpovedale le v dobro Tereziji. Prvo obtoženko, Kucelj Terezijo, je zagovarjal dr. Juhart, ki je v zagovoru navedel precej tehtnih razlogov za oprostilno sodbo Terezije ter se predvsem opiral na mnenje zdravniških izvedencev in na nekatere priče. Po precej dolgem posvetovanju je bila opoldne prečitana obtožba. Sodišče je spoznalo Rančan Elizabeto za krivo in jo obsodilo na tri let« robije ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo treh let, njeno sestro Kucelj Terezijo pa je oprostilo vsake krivde. t Mednarodni šahovski turnir v Ljubljani »Šorliju je vse odpuščeno" Ljubljana, 27. aprila. Ves čas, odkar so imeli šahovski mojstri na tabeli, ki je podajala stanje po odigranih posameznih kolih, v oklepaj zaklenjene partije, pri katerih zadnja poteza še ni bila narejena in je odlo- Jaz tedaj nisem mogel storiti ničesar {bil sem star šele šest let), a naredili so prijatelji. Wilkie Joyce se je prestrašil. Iz Dublina se je dal prestaviti v London. Še dva atentata sta bila nanj. Končno bi ga bili vendar dobili, da ni Bog odločil drugače. Julija 1892 se je nekega dne peljal s svojim lahkim vozom proti Greenwichu. Konj se mu je splašil in z vozom zdrvel v Temzo. Kar pripovedujem zdaj Vaši milosti, namreč, kako je Wilkie Joyce umrl, so pisali takrat angleški časopisi.« Oba sva molčala. V tem trenutku nas je zvonec poklical k večerji. Tudi za služinčad je zazvonilo. William Ewans je vstal. »Prosim, da mi Vaša milost oprosti. Kličejo me.« Ostal sem sam. Nenadoma se je pokazala pred menoj visoka postava gospoda Ralpha. »No, gospod profesor?* »Kako strašno«, sem zašepetal. Kakor se že povedal, je bila biljardna soba zavita v temo. Toda iz kota, kjer 6va stala midva, sva_ imela pregled na vežo in stopnišče, ki je bilo močno razsvetljeno. Gospod Ralph se je dotaknil moje roke. »Poglejte«, je dejal. Doktor Grutli je stal na vrhu stopnic, šepaje je gel navzdol, oprt na Wil-liamovo roko, ki ga je vodil s skrajno previdnostjo. »William še ne ve nič«, je dejal gospod Ralph tiho. Nato je pristavil: »Kmalu bo zvedel.« Plerre Bžnolt: VELIKI JEZ Roman iz inkih boiev za svobodo 42 OSMO POGLAVJE Večerja« »— Zares mislim,« je nadaljeval desetnik, »da bi bili bre>z vina pustili kosti v strelskih jarkih.« »Desetnik«, je rekel stric Tobie s svetlimi očmi. »Za vojaka ni lepšega ko strelski jaTek.« »Meni bi bi|o kje drugje prav tako ljubo«, je odvrnil desetnik. Položil sem »Tristrama Shandyja« na nočno omarico poleg postelje in se pokril do nosu. Mislim sem dal svobodnega razmaha. 2e osem dni je neprestano deževalo in veter je bril. Zdelo se mi je, da vsak dan močneje. Lilo je, ko da bi kdo razbijal po oknu. Grad je čudno ječal. Sredi tega hrušča je mojo pozornost vzbudila električna luč, ki je razsvetljevala mojo sobo. Bila je čisto nepremična. V takem trenutku postane človek pozoren na vsako stvar, ki se premika. Tako sem nenadno opazil, da je nekdo pritisnil na mojo kljuko. Obšlo me je neprijetno čustvo Vstopil je gospod Ralph. Sddel sem. Ralph je prišel k moji postelji. »Kaj je?« sem vprašal, ne da bi se začudil nad načinom, kako je prišel v mojo sobo. Položil mi je prst na ustnice. ma. Njegova svetlost spi. Jaz ga bom zbudil. Toda prej bom spustil v sobo Vas. Ob vznožju postelje je temen kot. Tam je pručica. Sedite nanjo. Ne premaknite se prej, preden Vam ne bom dal znamenja, da zapustite sobo. Od tam boste videli in predvsem slišali vse.« Nadaljeval je: »Prisegam Vam pri zveličanju svofe duše, da njegova svetlost niti ne sluti, da ste Vi zraven. Vi boste edini, ki »Oblecite se,« »Kaj se je zgodilo?« »Pst«. Pokazal je na sosednjo sobo. ________________ _ ______________________ _______ »Vaš sosed ne sme ničesar slišati.« boste slišali, kaj bodo govorili. Če bi Vstal sem in s tresočimi rokami grof Antrim vedel, da ste v 6obi, ne iskal obleko. »Copate, hlače, površnik zadostujejo«, je šepetal gospod Ralph. »Ne nameravam iti z Vami na sprehod. Pojdite za mano!« Poslušal sem ga. Skrbno je zaprl za seboj vrata na hodnik. V sobi ni bil niti dve minuti. Z žepno električno svetilko je svetil po velikih stopnicah navzdol, Prišla sva v kadilni salon. Prižgal je luč. Tu sem opazil, da je bil gospod Ralph bled. Bledica pri tem možu me je prestrašila. »Kaj se je vendar zgodilo?« sem ponovil. Odgovoril je: »Kar delam zdaj, delam na lastno odgovornost. Prišel ecm do prepričanja, da je to moja dolžnost Ali zmorete biti eno uro nepremični in ne pokazati niti z najmanjšim znamenjem, da ste razburjeni, pa naj pride kar hoče?« »Poskusil bom.« »Obljubiti mi morate, da sc boste vrnili v sobo.« »Obljubim Vam.« »Dobro, pojdite.« Prišla sva do velikih vrat. »Ta vrata drže v sobo grola Antri- bi govoril Preveč bi se bal, da bi mislili, da igra pred Vami komedijo. Ali ste pripravljeni?« »Da.« Prijel me je za roko in mi jo stisnil. Hkratu je odprl vrata. V sobi je bila napol tema. Desno, v pristenku, sem videl zelo veliko posteljo s stebri in z nebesom, Na omari je gorela nočna svetilka. Šel sem za gospodom Ralphom. Med pristenkom in vznožjem postelje mi je pokazal kot, kjer je bila pručica. Po prstih sem šel tja in sedel nanjo. Rahla svetloba nočne luči je postala močnejša, zakaj gospod Ralph je prižgal električno luč. Pa tudi ta je slabo svetila, ker je bila zastrta s temnim senčnikom. Kljub temu sem mogel 6poznati grofa An trima. Na velikih blazinah je ležal tako visoko, da se je zdelo, da skoro sedi. Na odeji so iztegnjene ležale njegova ozke roke. Videl 6em njegove bele lase, rumene kite na njegovem vratu in neizrečeno bolesten izraz na nje»go-vem obrazu. Odprl je oči. Ralph se je dotaknil njegove roke. citev visela v zraku, ee tudi ni dalo reči, kdo bo prvak tega ljubljanskega mednarodnega turnirja. Lažje pa je bilo prerokovati, kdo bodo tisti, ki bodo obviseli na zadnjih mestih. In prav včerajšnji dan, ki je bil namenjen za oddih, oziroma za odigranje še ne dokončanih partij, je prineslo največ življenja, pa tudi največ presenečenj. Nad čem more biti tisti, ki je zasledoval vee ta turnir od začetka do predzadnjega kola bolj presenečen, kakor nad dejstvom, da je »najslabfii« premagal »najboljšega«. Tako včerajšnji dan za Kostiča ni bil dan mirnega oddiha in prijetnega pričakovanja, kdaj ga bodo proglasili za prvaka tega tur-nirj, pač pa »črn dane, v katerega je posvetila Šorlijeva zvezda, ki je ves čas turnirja tavala nekje za nenadnimi oblaki. Včeraj je Kostič doživel svoj prvi poraz, ki utegne privesti pri končnem izidu na čelo v Ko-stičevo družbo morda tudi Szaba ali pa še celo tretjega, Tartakowerja. Šorliju pa je zdaj mirne duše »vse odpuščeno«:, tako pravijo vneti kibici, ki 90 z veliko nestrpnostjo postajali ves čas turnirja ob njegovi nesrečni deski Prekinjeno partijo sta odigrala včeraj tudi Steiner in dr. Trifunovič, Steiner je slednjemu vzel celo točko. Trifunovič pa je takoj nato igral še z NedeljkoviČem partijo iz 13. kola In dosegel remis. — Drugo prekinjeno igro je Kostič igral s Szabom. Tudi ta je bila velike važnosti, kajti lahko bi bila odločila, kdo 1)0 prvak tega turnirja-Igralca pa sta remizirala. Ena najdaljših partij je bila prekinjena igra med Šorlijem in dr. Aetalo* šem. Naredila sta kar 84 potez. Po izvrstni Šorli* jevi obrambi se je Astaloš moral zadovoljiti « polovico točke. Deset ur sta se borila tudi Foltys J1} dr. Vidmar. Nazadnje pa sta le morala skleniti remi«. Draga je bila ta polovica točke za oba. Delila sta ei zmago tudi Preinfalk in dr. Astaloš. Stanje po predzadnjem XIV. kolu je naslednje: Kostič 10, Szabo 9 in pol, dr. Tartakower "< L. Steiner 8 in pol, dr. Astaloš, dr. Trifunovič H* dr. Vidmar 8, Pirc 7 in po, Broder in M. Vidino^ ml. 7, Foltys 6 in pol, NedeljkoviČ 5 in pol. Fur' lani in Tot 5, Preinfalk 4 in pol, Šorli 3. Šahovski turnir v Mareatu Margate, 27. april*- do zdaj izgubil le eno partijo, Špielmann Petrov eno, eno pa je remiziral. Ad tu in tam Skupina izdajateljev nemških strokovnih in dnevnih časopisov je te dni prispela v Belgrad Skupino vodi Alfred Hoffmatin. Za časa svojega bivanja v Belgradu so si nemški gostje ogledali vse belgra;ske zanimivosti. Položili so tudi venec na grob Neznanega vojaka na Avali. Skupina izdajateljev nemških strokovnih in dnevnih časopisov je prišla v Jugoslavijo na poučno potovanje. Iz Jugoslavije bo ta nemška skupina odpotovala še v Bolgarijo, Romunijo, Turčijo, Grčijo in Italijo. O prepovedi poslovanja belgrajske veleblagovnice Ta-Te so poročali v svoji velikonočni številki belgrajski časopisi. To vest so ponatisnili tudi nekateri slovenski časopisi. Izkazalo pa se je, da to poročilo, ki 6mo ga včeraj objavili tudi mi, ne ustreza resnici. Zato ga danes popravljamo, ko smo zvedeli sledeče podrobnosti: Svoj čas je uprava mesta Belgrada prepovedala poslovanje Ta-Te na podlagi uredbe o prepovedi ustanavljanja trgovskih podjetij velikega obsega. Trgovinsko ministrstvo je potrdilo odlok uprave mesta Belgrada. Podjetje Ta-ta pa je vložilo pritožbo proti temu odloku trgovinskega ministrstva na državni svet. Medtem Pa je bila izdana zadnja uredba o trgovskih obratih velikega obsega 26. oktobra 1937. S to uredbo, ki ie uzakonila obstoječe dejansko stanje, je dovoljeno poslovanje podjetja Ta-Te. Ko je to podjetje na Podlagi te uredbe dobilo dovoljenje za poslovanje °d trgovinskega ministrstva, je odstopilo od svoje Pritožbe pri državnem svetu, ki je pa že vzel v Pretres svoječasno pritožbo podjetja Ta-Te, in jo Zvrnil. Razsodba državnega sveta nima nobenega Praktičnega pomena ter se ne more izvršiti. Podjetju Ta-Ti dovoljuje poslovanje leta 1937 izdana uredba. Sredi maja bo gostovala v Zagrebu frankfurtska opera, tako poročajo nemški časopisi, frankfurtska opera ne bo prišla na obisk samo J Zagreb, pač pa bo gostovala še v nekaterih drugih mestih jugovzhodne Evrope. Nemci pravijo, da ima turneja te opere v jugovzhodni Evropi namen, pokazati »visoko stopnjo nemške opere«. Nemški operni pevci bodo v maju obiskali poleg Jugoslavije tudi Romunijo in Bolgarijo. V Zagrebu bo gostovala s svojimi 200 člani. Za zdaj se je frankfurtska opera odločila igrati v Zagrebu tri opere in sicer »Fidelio«, »Figaro« in »Kavalirja z rožo«. V Zagrebu pa upajo, da bodo Nemci še kaj navrgli. Lokomotiva se je zaletela v dva tovorna vagona včeraj v Zagrebu. Nesreča se je zgodila na glavnem kolodvoru pri premikanju. Kljub temu, da je bilo v trenutku trčenja v bližini precejšnje število ljudi, vendar ni bilo nobene človeške žrtve. Edini, ki je pri tej nesreči nekoliko poškodovan, je strojevodja. Pri trčenju se je lokomotiva prevrnila in je težko poškodovana. Precej sta trpela tudi oba tovorna vagona. Te nesreče je zdaj kriv železniški čuvaj, Ki ga v trenutku trčenja lokomotive s tovornima vagonoma menda ni bilo tam, kjer je bila njegova dolžnost. Izredni občni zbor učiteljev in učiteljic meščanskih šol je bil te dni v Zagrebu. Občni zbor je bil zelo dobro obiskan, saj so se ga ji C Veter Pada- vine . C3 si* »c °s ec s « c II 5" o- -1 -2 J or »smer. inkont) m/m vrsta Ljubljana 760-8 3-5 2-i 90 10 0 14-7 sneg Maribor Zagreb 760-0 7606 4-0 8-0 3-0 2-0 80 90 7 10 SE, N, 8-0 10 0 de? m dež Belgrad 758-7 160 4-0 90 5 N E9 — — Sarajevo 760 6 17-0 -1-0 90 0 0 — — Sušak 757-8 11-0 8-0 40 1 NE, 08 dež Split 757-Q 18-0 7-0 50 5 ENE, — — Kumbor 756-8 18-0 7-0 80 3 N, — — Rab 759-3 9-0 7-0 80 10 N E j 6-0 dež Vremenska napoved: Večinoma oblačno in spremenljivo vreme. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je bilo ves dain oblačno vreme z redko meglo. Snežilo je od polnoči neprestano do 15.10 Qstali čas je bilo oblačno. Padli sneg je skopnel. V ponedeljek, dne 2. majnika bo nastopil na samostojnem koncertu v veliki Filharmonični dvorani odlični basist Franc Schiffrer- Na-vigiu. Prvič je nastopil na našem koncertnem ndru v Ljubljani pred nekako letom dni in vzbudil veliko pozornost. Ima prekrasen glasovni material, ki je umetniško izšolan Pravkar se vrača pevec z uspele turneje po Ameriki, kjer je nastopal v najrazličnejših mestih. Natančni spored objavimo jutri, danes pa že opozarjamo na njegov koncert v ponedeljek, dne 2. majnika ob 20, v veliki Filh. dvorani. Vstopnice so na razpolago v knjigarni Gl Matice. Umetnika spremlja na klavirju kapelnik Niko Štritof Ljubljana danes Kolp*ar Danes, 27. aprila: Peter Kan. Četrtek, 28. aprila: Pavel od Križa. Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Murmayer, Sv. Petra c. 78. n1 KINO UNION T...aa.ai— Danes nepreklicno zadnjikrat Ob 16., 1915 in 2115 uri Hans Moser v politični satiri Hoj sin, gospod minister Gostovanje tenorista gosp. Josipa Rijavca, Člana belgrajske opere. Po daljšem premoru bo imelo naše občinstvo zopet priliko slišati v učinkoviti partiji slikarja Cavaradossija v Puccinijevi* operi »Tosca« tenorista Rijavca, ki Šteje baš to partijo med svoje najbolj uspele, v katerih prihaja blagoglasnost njegovega petja do najlepšega, izraza in veljave Predstava »Tosce«, v kateri bodo, peli glavne partije: Oljdekopova in Primožič, se bo vršila v soboto izven abonmana. Posestnike zemljišč in vrtov v vsem pomeri,ju ljubljanske občine poziva mestno poglavarstvo, da po urejevanju vrtov pospravijo vso nesnago in 9meti ter jo odstranijo in prepovedo vsako nadaljnje odlaganje na svojih neograjenih zemljiščih. Odstraniti morajo vse ograje iz bodeče žice in vse druge ograje, ki razpadajo ter jih nadomestiti z novimi. Ograditi morajo vsa zemljišča ob ulicah, posebno ona, ki leže nižje od cestnega nivela. Za nove ograje in izmenjavo starih je potrebna predhodna pismena prijava, oziroma si je v smislu gradbenega zakona treba izposlovati stavbno dovoljenje. Proti vsem, ki se ne odzovejo temu opozorilu, bo moralo biti uvedeno postopanje v smislu predpisov gradbenega zakona (§ 23). Za dobavo litoželeznih izdelkov *a cestne kanale v skupnem znesku do 100.000 din je mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisalo javno licitacijo. Interesentje se opozarjajo na razglas v »Službenem listu« kos 34., 27. t. m. Zlatn ura in srebrna doza za cigarete — nagrade pri prihodnjem filmu kina »Uniona«. Danes je zadnja prilika, da pošljete pravilno rešitev uganke, ki jo je razpisal kino Union za obiskovalce prihodnjega filma. Izrežite inserut, ki smo ga objavili v naši ponedeljski številki, nalepite ga na kos belega papirja, napišite nanj imena vsaj dveh filmskih igralk, ki jih predstavlja slika v inseratu in pošljite rešitev v zaprti kuverti kinu Unionu s polnim Vašim naslovom. Rešitve morajo brezpogojno dospeti v roke uprave kina Uniona danes do 21. Jutri bomo objavili v inseratu imena vseh igralk in bodo tisti, ki so poslali kinu Unionu pravilno rešitev uganke, dobili pri blagajni pri nakupu vstopnice tudi posebne kupone, ki bodo po vrsti oštevilčeni z zaporednimi številkami. 1 e številke bodo žrebane in dve zaporedni izžrebani številki bosta prejeli nagrade; prva zlato uro, druga pa srebrno dozo za cigarete. Izžrebani številki bosta objavljeni drugi teden v časopisju. Llubliansko gledališča DRAMA. - Začetek ob 20. Sreda, 27. aprila: »Pokojnik«. Znižane cene od 30 dinarjev navzdol. Četrtek, 28. aprila: »Izpit za življenje«. Red Četrtek. Petek, 29. aprila: Zaorto. Sobota, 30. aprila: »Bela bolezen« Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Nedelja, 1. maja ob 15: »Rdeče rože«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ob 20: : Izpit za življenje«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. OPERA. - Začetek ob 20. Sreda: 27. aprila: »Rigoletto«. Red Sreda. Četrtek, 28. aprila: »Jakobinec«. Red A. Petek, 29. aprila, ob 15: »Prodana nevesta«. Dijaška predstava. Globoko znižane cene Sobota, 30. aprila: »Tosca«. Gostuje Josip Rijavec. Izven. Nedelja, 1. maja: »Madame Sana Gene«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Naročajte Slovenski dom! . ROBERT LORD 68 POD ČRNO KRINKO Zamolkli udarci so padali po hrbtu starega delavca ... »Ljudje božji, usmilite se me vendar... Kaj sem vam storil ? I...« Nihče ni odgovoril niti besede... Le udarci so padali dalje po nesrečnem Mikeu ... Nenadoma je zadivjala strahovita nevihta... Strele so udarjale v visoka drevesa. Silen veter je nosil dež, ki je lil kot iz škafa. Pošasti v črnih krinkah so se nekaj na hitro pomenile, nato pa odhitele proti kraju, kjer sta jih čakala avtomobila. Hitro so vžgali motorje in pognali avtomobila spet proti mestu ... Sredi strašne nevihte je ostal Mike Grogan sam, privezan na drevo ... Zavest ga je počasi zapuščala od groze, ki ga je prevzela v zadnjih minutah ... Še z zadnjimi močmi si je prizadeval, da bi se odtrgal od drevesa... Dež je z vso silo bil po njegovih razgaljenih plečih... Ni se več mogel rešiti... Strela je udarila čisto blizu njega v neko drevo... Mike se je onesvestil... XVII. Po strmini navzdol. Pine Lake je bil spet ves razburjen. Vse mesto je bilo na nogah. Jutranji časopisi so izšli v posebnih izdajah. Z velikimi črkami so objavili: ŽRTEV BIČANJA NAJDENA V GOZDU! Mihaela Grogana, mehanika v tovarni »Henclon-IV or ks so neznani zločinci privezali na drenu sredi gozda in ga bičali skoraj do smrti. Nodo žrtev Ku-Klux-Klana so našli slučajno otroci, ki so šli k jezeru lovit ribe... Le po srečnem na-ključju je bil rešem smrti... RAZBOJNIKI ČRNE LEGIJE SPET NA DELU. Le tnalo časa je bil n mestu mir in red . . . Prikazale so se spet črne krinke in začele z bičanjem mirnih meščanov. Kako to, da se policiji še vedno ne posreči priti na sled tem razbojnikom? Treba je najstrožje nastopiti, da iztrebimo Ku-Klux-Klan, ki strahuje ose naše mesto. V uredništvih dnevnikov so delali še hitreje ko ponavadi. Veliki tiskarski stroji so opravljali svoj posel s peklensko hitrostjo. Tiskali so najnovejša poročila o zadnjem dogodku v Pine Lakeu ter o uspehu preiskave. Toda tokrat preiskava ni mogla odkriti ničesar podrobnega in zanesljivega. Tudi ta zadnji napad Črne legije je bil izvršen tako nenadoma, nepričakovano in dobro zamišljeno, da ni bilo nikjer najmanjšega sledu za storilci. Tudi na Bowery Hillsu so bili ljudje silno razburjeni. A ob vsem tem razburjenju je bila stara Groganova le srečna, da so zjutraj našli moža vsaj še živega. Betty je zbolela od strahu, ki ga je preživela zadnjo noč- Ni mogoče popisati strahu in groze, ki je navdala ves Groganov dom, ko je prejšnji večer Mike Grogan tako skrivnostno izginil. Ed se je vrnil. Franka ni mogel najti nikjer v mestu. Ko je zvedel, kaj se je zgodilo z Mihaelom, je takoj odhitel na policijo. A tedaj je zadivjala silovita nevihta, tako da Franka ni mogel več iskati. Grogan se je do zjutraj vrnil. Policija je poizvedovala na vse strani. Betty je odhitela čez cesto k Ruthi, da bi ji povedala, kaj se je zgodilo. Videla je Franka, kako ves zaskrbljen in razkačen posluša njeno vznemirjeno pripovedovanje. Betty je mislila, da je tudi Franka zaskrbelo ... Ni pa vedela, da se je šele zjutraj vrnil domov in da je bil nenavadno pijan. Zaradi tega se je takoj začel z Rutho prepirati. Prepir je bil le malenkost v primeri s strašnim dogodkom, ki je zadel Groganove ... Ko so se Groganovi vsi zaskrbljeni pogovarjali o tem, kaj bi bilo najbolj pametno storiti, je ob devetih zjutraj nenadoma pritekel Frankov sinček Buddy ves zasopljen v sobo in že od daleč vpil: »Mama...! Očka...! Našli smo strica Grogana...! Tam v gozdu ...!« Betty se je teh besed toliko ustrašila, da je skočila kvišku in v hipu vsa prebledela ... Mali Buddy pa je pripovedoval naprej: »Šli smo k jezeru lovit ribe. Nenadoma smo opazili nekoga privezanega k drevesu sredi gozda... Šli smo brž pogledat,.. Hitro smo spoznali, da je Grogan... Bil je ves pretepen.. < Hiteli smo nazaj v mesto in obvestili policijo... Ga že nesejo domov...« Frank je s čudnim občutkom poslušal pripovedovanje malega Buddya. Betty je pohitela domov... Ruth pa je začela krčevito jokati. »Frank... Kaj je vse to, kar se dogaja? V kakšnem kraju pa vendar živimo?« Jezno je nekaj zamrmral, vzel klobuk in naglo odšel iz hiše ... Buddy je bil malo žalosten, ker ga oče ni prav nič pohvalil« ko je storil tako veliko dobro delo. Res je bila samo Buddy* jeva zasluga, da so Grogana še pravočasno našli in ga tako rešili gotove smrti... Kmalu so prinesli Mikea Grogana vsega izmučenega >* stepenega domov. Takoj so poklicali zdravnika, prišli pa so k njemu tudi že policijski uradniki. Zdravnik mu je obvezal rane ter nato odredil, da ga takoj spravijo v posteljo. Policijski uradniki so ga na kratko zaslišali. Grogan jim je povedal vse. kakor se je bilo zgodilo. Dejal je, da ni mogel prepoznati nit* enega od napadalcev ... In tako policija spel ni zvedela kaj bolj podrobnega >* določnega... Gospa Groganova je prišla iz sobe, v kateri je ležal Mik®< da sporoči Edu, Bety in Ruthi, ki so čakali v drugi sobi: »Hvala Bogu. Zdravnik pravi, da Mikeu ne grozi več n«* varnost, da bi umrl...« Betty je odleglo. Pa tudi Ruth je bila očitno zelo vesela te novice. Ed je bil še naprej zaskrbljen ko prej. Sporočil je ravna' teljstvu, da ga danes ne bo v tovarno, ker ga bodo morda doma nujno potrebovali. »Da bi le vedel, kdo je to storil! Saj vendar Mike ni i^el nikdar sovražnikov, ki bi mu stregli po življenju, « je dejal b Štev. 94. Cowboy Bill Frank Winnipeg je domovina cowboyjev. Dokler srt vladali prepiri med posameznimi rodovi Siouxi, Apahi, Sheyenesi in Blackfeti, je cvetelo cowboy-6ko življenje. Sčasoma pa so se tudi začeli zanimati za industrijo in razne druge pridobitne obrti. Od tedaj se je nehala vsa cowboyska romantika 10 danes vidimo vse to še samo v filmu. Znani igralci nam kažejo vso umetnost teh nekdanjih junakov prerij: Tom Mix, Busk Jones, Jack Daugthery, Dick Forane. Kljub vsemu pa še vedno pokajo * biči in streljajo s puškami po neskončnih pašnikih med Missisipijem in Rio Grande del Norte. Vsi ženejo brezštevilne črede goved. Kaj prav za prav delajo ti cowboyji? Nič, saj govedo se samo pase in hrane je tudi dovolj. Edino delo, ki ga imajo, je> da zjutraj in zvečer pomolzejo toliko sto in ©to krav, kar je edino težko delo. Cowboyjem na jugu je lepše in lažje, saj vlada večinoma sončno vreme, medtem ko je na severu stvar nekoliko težavnejša. Tam je zima in za zimo je treba priskrbeti sena. Ko pridejo v pozni jeseni v Winnipeg, 60 vsi sitni in kar nič dobre volje. To njihovo kislo razpoloženje traja do prihodnje pomladi, ko se zopet otaja sneg. Tedaj zopet pokajo puške, z vseh hribov hite v dolino cowboyji, oblečeni v slavnostnih oblekah, in sicer s širokimi hlačami z resicami ob straneh, v modri ali rdeči srajci in s širokim klobukom na glavi. Objestni so in razposajeni, vsi veseli pomladi. Največ vedo povedati o cowboyju Billu Franku. Ta cowboy je bil znan po vsem Zapadu. Znano je o njem to, da je 6am° zato potoval z železnico, da je na posameznih postajah ali pa kar z drvečega vlaka streljal na klobuke mimoidočih, ne da bi koga le malo ranil-Nekoč si je dovolil že skoraj predrzno šalo: Ko je nekoč potoval z vlakom, je stal v zadnjem vagonu. Ko se je začel vlak pomikati, je vrgel svoj lass° na balkon lesene postajice in potegnil s seboj za nekaj kilometrov to leseno kolibico. Sicer pa« vse to so spretnosti m ni čuda, da so 6i jih pridobili, 6aj imajo časa na pretek. Cestni pevec - radijski pevec D. Covell se ima zahvaliti naključju, da 1® postal radijski pevec. Covell je bil z 28 leti še vedno samo gradbeni delavec. Bil je zelo priden in njegovi predstojniki so bili z njim zelo zadovoljni. Zelo je želel, da bi postal šofer. Leta in leta je štedil in si pritrgoval od svojega zaslužka, da bi si kupil avto. Nazadnje je prišel nad vse zaželeni dan, ko 6i je kupil avte. Toda ta sreča m trajala dolgo. Ze po 14 dnevih je trčil v drug avto in njegov voz se je razbil. Mož je bil zopet brez avtomobila. Poprava ni bila več mogoča. Sklenil j® v drugič, da si kupi avto. Da pa bi čim prej prišel do cilja, je pel v prostem času po ulicah mesta Bignoro. Njegovo lepo petje in čist glas pa je vzbudilo pri vseh poslušalcih pozornost. Zlasti «c je začel zanj zanimati neki profesor petja. Ta ie začel prej cestnega pevca izobraževati. Kmalu pa je londonski radio ponudil mlademu možu mesto pri svojih oddajah. Covell je ponudbo sprejel in morda ni več daleč čas, ko ga bomo imeli priliko videti v kakem filmu kot filmskega pevca. Programi Radio Ljubljana ^ Sreda, 2?. aprila: 12 Glasbene slike (plošSe) -* 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13/20 Radijski orko»ter — 14 Napovedi — 18 Mladinska ura: Opajaj in poskU; Saj (g. prof. Miroslav Adlešič) — 18.20 Španske pesmi (plošče) — 18.40 Dolenjska mosta na prel imu srednjega in novega veka (g. pro'. Janko Jarc) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Kača v ljudski veri (Jelica Belovič Bernauikovska) — 19.50 Uvod v prenos — 20 Prenos opere iz ljubljanskega gledališča, v 1 odmora: Glasbeno predavanje (g. V. Ukmar), v II. odmoru: Napovedi, poročila. Drugi programi Sreda, 27. aprila: Bclgrad: 30 Zab. konc., 20.30 Humor, 31.30 Nar. pesmi — Zagreb: 20 Ljubljana Praga: 1.9.25 Gounodova opera »Faust« (I. dej.), 20.4J Ork. konc., 21.25 Klavir — Varšava: 20 Ples. gl., 21 Chopinove skladbo, 22 Vok. konc., 22.35 Lahka gl.^ —’ Sofija: 19.45 Bellinijeva opera »Norma« — Budimpešta: 17.20 Poldinijeva opera «Himfy« — Trst-Milan: 21 Igrat nato klavir — Rim-ttari: 17.15 Klavirski duo, 31 Lu-ehesijeva gl., 22 Citre — Dunaj: 19.10 Simfoniki, 20 Frankfurt, 22.20 Zab. konc. — Berclin: 20 Zab. gl., 20 30 Brucknerjeva VIII. simf. — Konigsberg: 19.25 Pie«; gl. — Frankfurt-Hamburg: 20 Orkester, zbor in solisti — Koln: 19.10 Zab. konc., 20 30 Prenos zab. gl. iz palačo UFA — Stuttgart: 20 Verdijeva opera «Rigolotto«. Drzna vožnja z motornim kolesom Ministri Hajle Seiasifa na poti za kruhom Nekdanji minister za favna dela je danes kavarnar v Kairu V majhnem kairskem predmestju Heliopolisu je bila pred kratkim odprta zopet nova kavarna, lepo orientalsko in okusno prirejena. Ne razlikuje se pa mnogo od drugih kavarn, vendar je znana po vsem mestu, celo čez meje gre njen glas. Kavarna je zato zanimiva, ker je njen lastnik bivši minister javnih del v Abesiniji, to je g. Mihael Tafasa, Svoje čase je bil tudi vrhovni komandant abesinske vojske in šef generalnega štaba. Ko je padlo cesarstvo v Abesiniji, je zbežal Mihael Tafasa z diplomatskim potnim listom v Rgipet. Ko je nazadnje spoznal, da ni mogoče tako živeti kar tja v en dan in ker tudi sčasoma poide denar, se je lotil dela. ki nosi, samo če je človek podjeten, kavarno je odprl s prihranjenim denarjem. Povedal pa je časnikarjem tudi tole: Od dvanajstih ministrov, nekdanje Abesinije so že trije umrli: minister dvora, vojske in za poljedelstvo. Bivši minister zunanjih zadev živi danes v Londonu pri negušu. Prosvetni se je pomiril z Italijani, minister pravd; je nekam izginil, za notranje zadeve živi v Parizu in nima nobene zaposlitve, živi namreč od svojih prihrankov, finančni se skriva še nekje v Abesiniji. Nekaj biv?ih generalov je danes v Jeruzalemu, nekaj jih je v Italiji. Tale zverina je tudi lomastila po berlinskih ulicah na dan proslave Hitlerjevega rojstnega dne Stran 4. ^SLOVENSKI DOM' :tne 27 apiHa 1938. njihovih „čudežih" ! ne pokaže. Ta pojav, kot trdijo sami fakirji, nima nikake zveze s kakšno voljo, ki naj bi urejevala tok krvi, pač pa zavisi od epiderma, ki se na gotovih mestih ne pokvari tako hitro. Četudi so žeblji rjavi, ni to tako nevarno. Fakir Diebal toči krvave solze Pred nekaj leti je hodil po evropskih mestih fakir Diebal, ki je vzbujal veliko zanimanje. Kako tudi ne, saj je jokal tako, da so mu tekle krvave solze. Pozneje je sam pojasnil to svojo umetnost. V drogeriji je namreč kupil rdeče barvilo, katero je pred predstavo nasipal v kotičke očes. Pri predstavi je z robčkom, v katerega je kanil nekaj kapljic salmiaka, brisal pot po obrazu. S tem pa je razdražil očesne žleze, ki so začele delovati in pokazale so se solze, ki so se pomešale z rdečo barvo. Za kadilce Znani francoski pisatelj S. G'uitry je nekoč sestavil nekak zakonik kadilcev, katerega prvi členi so sledeči: Člen 1. Tobak je strup. Člen 2. Toliko slabše. Člen 3. Vsakomur imaš pravico reči, da kadi preveč, če kadi — tvoj tobak. Člen 4. Nikar 110 kadi tobaka drugih z izgovorom, da ne kadiš. Nekaj o fakirjih in fukele zanimive tekme prirejajo na Japonskem. Tekme so navadno le na progi 100 metrov. Pri 50. metru si mora tekač zadeti na rame 60 kg težko breme ter z njim teči naprej do cilja. Dosedanji rekord znaša 27.8 sekund na 100 metrov Ameriško nazadrraštvo Po eni strani je Amerika na glasu kot najnaprednejša pokrajina, po drugi strani pa ima v veljavi še postave iz prvih časov priseljevanja, in sicer vsaka zvezna država svoje. V Alabami imajo možje pravico pretepsti svoje žene 6 palico, ki ni debelejša kot palec. V Michiganu je vsa ženina obleka last moža; če mu žena postane nezvesta, jo lahko popolnoma golo spodi iz hiše V Južni Karolini je prepovedano hoditi v ^cerkev brez orožja. Po več državah pa imajo stražniki pravico ustaviti žensko na cesti in preiskati, če je spodobno napravljena, t. j. da ima pod površnikom vsaj eno krilo. O fakirjih beremo vsak dan po časopisju. Tako je pred kratkim v reviji »Excelsior« izšel članek pod naslovom »Fakirski čudeži«, ki ga je napisal angleški raziskovalec dr. James Euwe. Med ostalim pravi: Kar gotovo je, da nekateri fakirji vsaj za naše oko uganjajo taka dejanja, katerih si ne moremo nikakor razložiti. Če pa pogledamo stvari bolj do korenin, vidimo, da vsa njihova umetnost ni nič drugega kakor trik, oziroma spretno in umetno uprizarjanje raznih iger pred našimi očmi, ki eo nam nerazumljive. Ležanje na iebliih Najbolj se čudimo tej fakirski umetnosti v ležanju na žebljih. Fakir leži namreč na deski, iz katere molijo konice žebljev. Toda ti žeblji niso tako nevarna igra kakor to na prvi pogled zgleda. Ker je teh žebljev precej, saj so na gosto pribiti, se lahko čk/vek brez vsake nevarnosti vleže nanje. Teža telesa se razdeli namreč pri tem ležanju na žeblje tako, da je na posameznem žeblju le nekaj leže in poedini žebelj drži komaj majhen pritisk. Tako se noben žebelj ne zadere v kožo. Če pogledamo stvari bolj v oči, vidimo: čim več žebljev je, tem manjša je nevarnost, čim manj, tem bolj nas boli. Tako se brez skrbi vležemo na desko, v kateri je mnogo žebljev. Če bi bilo samo nekaj žebljev, bi se po6kus gotovo ne obnesel. Prebadanje obraza in jezika Posebno nas vznemiri, ko gledamo, kako si fakir prebada z zarjavelimi žeblji obraz in jezik. Razumljivo je, da pri tem ne uživa ali vsaj ne čuti ugodja, vendar se da bolečina kaj lahko prenesti. Ce se zbodemo z iglo, nas bo zabolelo, kar pa je glavno, bolečino je treba zdržati. Če je igla zelo koničasta in če jo hitro zabodemo, se kri niti Živ zakopan Zopet je treba imeti voljo v oblasti. Človek se brez nadaljnjega lahko pusti zakopati, toda treba je paziti, da se mu gumijasta cev, ki vodi s površine v krsto, ne zamaši z zemljo. Če je fakir tako spreten, da lahko to cev utihotapi s 6eboj, potem bo že zdržal, saj po cevi dobi dovolj zraka za dihanje. S fizikalnega vidika nam bo ta poskus še bolj razumljiv, če se namreč potopi krsto v vodo. Treba je samo poguma in volje. Zrak, ki je v krsti, zadostuje namreč, da človek lahko diha z njim tudi eno uro. Tako vidimo, da vsi ti triki niso nikakšna umetnost oziroma posebnost. Glavno je volja, ki je potrebna za vsak podvig tudi v življenju, saj brez volje ne dosežemo nič; tudi že tako majhen in skromen cilj je nemogoč brez volje. »Sloveiutt dom« Izhaja nak delavnik ob 11 Mesetna naročnina 12 Din. za Inozemstvo ti Din llredniMvoi Kopitarjeva oliea »/lil telefon INI do 4009. CJpravai Kopitarjeva ulica & ?a Jngoalovauiko tiskarno v Ljubljani: K čet Izdajatelj: Ivan Rakovec. Uredniki ]oie Koiitek.