Leto LXVI Poštnin» plačana T tfotovM V Ljubljani, v sredo, dne 23. februarja 1938 Stev. 44 a Cena 1.50 Din Naročnina mesečno 29 Din, sa inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletne 96 Din, t» inozemstvo 120 Din Uredništvo je ▼ Kopitarjevi «11.6/Ш WENEC Telefoni uredništva I« oprave: 40-01, 40-02, 40-08, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka ia dneva po praznika Cek. rečna : Ljubljana it 10.650 in 10.549 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Prnea-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6. EaSBI Edenov odstop Odstop angleškega zunanjega ministra 'Anthonyja Edena je velik dogodek, ker napoveduje zopet enega tistih navidezno protislovnih prevratov, ki jih je zgodovina angleške zunanje politike prepolna in ki angleškim vladam dajejo možnost, da se prilagode, ako tako zahteva življenje imperija, brez nadaljnjega novim zunanjepolitičnim smernicam. Anthony Eden je mlad državnik, ki se je po blesteči karieri povspel do vodstva zunanje politike največje države na svetu. Dvignile so ga brez dvoma njegove sposobnosti, ki jim je stari lord Baldwin, okrog katerega je vedno bilo vse polno mladih ljudi, hotel dati priložnost, da dozore in dobijo državniško ogrodje. Konservativna stranka ima starostno naduho in ji je bil mladi talent Edenov dobrodošel, da ga izvežba za bodočega voditelja stranke in kajpada tudi za prvega ministra angleškega imperija. V zunanje ministrstvo je Eden prinesel poleg slovesa, da je najbolje oblečeni zunanji minister, tudi veliko ljubezen do Zveze narodov, ob kateri je prav za prav zrasel. Leta 1935, po tisti znani avdienci pri Musso-liniju v Rimu, ki je potekla zelo burno in je imela v predsobah Mussolinijevega kabineta še skrajno pikre odmeve, pa je kanila v to mlado, uglajeno, samozavestno državniško dušo zagrenjenost do Italije. Ker je ItaLija takoj na to šla v boj za Abesinijo in se za Zvezo narodov ni brigala, se je uprav Edenu nudila priložnost, da poveže oboje, svoje navdušenje za Zvezo narodov in osebno nenaklonjenost napram Italiji, v skrajno močno zunanjepolitično črto, ki mu jo je sprva odobril lord Baldwin, za njim pa tudi Neville Chamberlain. Angleška javnost je mlademu ministru ploskala, ker je njegova ztmanja politika ustvarjala privid angleške nepopustljivosti v vprašanju, ki je za angleški imperij življenjsko. Do pravega izraza je Edenova zunanja politika prišla, ko se je moral pred 26. meseci umakniti zelo modri sir Samuel Hoare, ki je za rešitev abesinskega vprašanja predlagal kompromis, ki ga je takrat v Edenovo bolj ravno črto zaverovana angleška javnost viharno odklonila. 26 mesecev se je odslej Eden trudil, da bi s pomočjo Zveze narodov najprej zadržal, potem pa kaznoval Italijo. On je bil tisti, ki je proti njej sprožil vojno z gospodarskimi sankcijami, da jo zadrži v Abesiniji, on je bil tisti, ki je organiziral proti njej londonski odbor za nevmešavanje, da jo izrine iz Španije, in zopet on, ki se je trudil, da bi organiziral proti njej fronto malih sredozemskih držav, da jo strahuje v Sredozemlju. Vsa Edenova politika je bila v glavnem posvečena borbi proti Italiji in to z orožjem Zveze narodov, ki se mu je v rokah sproti krhalo. Uspeh tega boja, ki je nepretrgano trajal dve leti in dva meseca in ki je vezal skoraj vse sile angleškega imperija, je bil jalov. Bil bi verjetno uspešen, da istočasno ni začela rasti v Evropi nemška sila, ki je začela metati temne sence po vseh političnih obzorjih. Italija se je branila na ta način, da se je vedno bolj stiskala k tej novi v moči in ugledu naraščajoči Nemčiji. Tako pa je dosegel le nasprotno, da je namreč potisnil Italijo v zvezo z Nemčijo in v tej zvezi, os Rim — Berlin imenovani, pomagal ustvariti izvor novih velikih brig za angleški imperij v Sredozemlju, v srednji Evropi in skupno z Japonsko tudi na Daljnem vzhodu. Stari angleški državniki, ki se bolestno boje vsake ideologije v zunanji politiki, so že dalje časa majali z glavami, češ tako ne more in ne sme iti dalje. Če bi bil Eden s hele-bardo Zveze narodov dosegel kakšne uspehe in bi bil Italijo prisilil na kolena, dobro. Angleška politika bi se lahko nadaljevala po tej poti. Toda ker uspehov ni bilo, marveč so se sproti kopičile le nove težave, je postalo potrebno, da si Anglija za dosego istega cilja izbere nove metode. Ministrski predsednik Chamberlain, ki po angleški ustavi še vedno sam osebno nosi odgovornost za zunanjo politiko vlade, tudi niti trenutka ni okleval, ko je spregledal, da drvi Anglija v slepo ulico, odnosno v neizbežno vojno. Sklenil je, da začne težave drugo za drugo odstranjevati, postopno, s preudarkom in po načrtu, da se ne bi imperij nekega dne v njih popolnoma zamrežil. Praktični duh je narekoval Chamberlainu, da se mora najprej lotiti težav v Evropi, ker bo Anglija potrebovala vse svoje sile, da je na Daljnem vzhodu ne potisnejo na postranski tir. V Evropi pa je nujno potrebno, da odpravi napetost z Italijo, preden ne naraste nemška moč toliko, da bi Anglijo preveč vezala na Severnem morju in jo vrgla v nevarno debato za kolonije. Chamberlain je Italiji prijavil svojo pripravljenost, da se z njo pogaja za popolno razčiščenje vseh nesoglasij, ki med obema državama obstojajo. Razume se, da je moral pri tako nenadnem preokretu zunanje politike skočiti v zrak Anthony Eden, ki je bil pripravljen pogajati se z vsakomur prej, kakor z Italijo. Tako so nastala nesoglasja v angleški vladi sami in je dalje časa vladala negotovost, katera struja bo zmagala, ali Chamberlainova, ki želi sporazuma z Italijo tako rekoč za vsako ceno, ali Edenova, ki pogajanja z Italijo odklanja tako rekoč brezpogojno. Izid borbe med ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom se je končal v nedeljo Avstrijski notranji minister zadržuje vat veselja, ki ga je sprožil Hitlerjev govor „To zahtevajo koristi vsega nemštva in Avstrije" Dunaj. 22. febr. c. Novi avstrijski notranji minister Seyss - Inquart je danes podal daljšo izjavo o prepovedi vseh javnih zborovanj in obhodov, razen manifestacij, ki jih priredi domovinska fronta. Govor so prenašale čez dan večkrat vse avstrijske radijske postaje. Govor je značilen zaradi tega, ker se novi notranji minister obrača naravnost na avstrijske narodne socialiste in jih poziva, naj bodo disciplinirani, ker tako zahtevajo koristi vsega nemštva in Avstrije. V tem govoru se je jasno pokazalo, da je Seyss-Inquart v vladi izrazit zastopnik hitlerjevcev in da ima on nekako popolno pooblastilo, da vodi obnašanje avstrijskih hitlerjevcev napram vladi, to je najprej napram vsemu nemštvu in šele potem napram Avstriji. Seyss-Inquart pravi v 6vojem govoru, da so vse manifestacije v zadnjih dneh bile le izraz veselja in prazničnega razpoloženja, ki je zavladalo nad Avstrijo po sestanku v Berchtesgadenu. Tak sestanek opravičuje take izraze spontanega veselja. Vse prireditve pa naj se v bodoče razvijajo tako, da bodo služile vsemu nemštvu in tako tudi Av? striji. Mi pa ne moremo samo slaviti in to posebno tedaj, ko gre za to, da povežemo med seboj vse narodne in narodnosocialistične sile. Popolna in prava disciplina narodnih socialistov pa zahteva, da vsi pripadniki tega gibanja v okviru ustave in drugih ugodnih zakonov vse svoje delovanje usmerijo v to, da se upostavijo dobri odnošaji med narodnimi in narodnosocialističnimi pripadniki in da se dela poslej tako, kakor to zahtevajo koristi vsega nemštva. Zato naj vsi odklanjajo medsebojne sjx>re. Mir in ne vojna med nemškim narodom — je sedaj geslo nemštva. Mi moramo sodelovati tako. da se bo vse naše hotenje v tem sodelovanju izjKdnilo. Torej ne več veselje in praznovanje, ampak sodelovanje ter železna disciplina i"e danes parola vsakega narodnega socialista, ka-;or tudi vsakega jx>sameznika. Zato sem sklenil prepovedati vse shode in vse obhode. Narodno socialistična kri naj ne teče, če to ni borba za ideje, ampak samo odgovor na izzivanje. Prepoved shodov in zborovanj je torej smiselna. Ne gre za fo, da bi s tem podajal tudi kakšno politično izjavo. Dne 24. februarja bo zvezni kancler Schuschnigg kot odgovorni voditelj državne politike povedal podrobneje, kar mora danes vsakdo vedeti v borbi za bodočnost nemštva in s tem tudi Avstrije. Avsfri ci razočarani Dunaj, 22. februarja, TG. V tistih vladnih krogih, ki so se nadejali, da bo nemški državni kancler Hitler v svojem nedeljskem govoru na slovesen način zajamčil neodvisnost Avstrije kot nekakšno protidarilo za to, da je avstrijska vlada dala hitlerjevstvu popolno svobodo v državi in ustregla vsem nemškim zahtevam, je sedaj precej dolgih nosov. Kajti Hitler niti z besedo ni omenil neodvisnosti Avstrije in je o Avstriji govoril samo kot delu velike nemške skupnosti. Enkrat jo je omend z nazivom »Nemška Avstrija«, ki ga Avstrijci odklanjajo. Pravim in iskrenim avstrijskim rodoljubom se sedaj počasi odpirajo oči in sprevide-vajo, da so bili potegnjeni. Sprašujejo se, kdo nosi krivdo. Slišijo se celo vprašanja, če berchtesgadenska zadeva ni bila le spretno prirejena igra, ki so jo potrebovali odgovorni voditelji Avstrije, da kapitulacijo pred Nemci pred javnostjo lahko opravičijo z nasiljem, ki da so se mu morali vdati, čeprav so jo sami želeli in pripravili. Po Dunaju vlada neznosno vzdušje. Posebno v delavskih okrajih ee pripravljajo, da bodo tvegali zadnje, da preprečijo prevalitev hitlerjevstva v Avstrijo. Snoči so bile manifestacije okoli opere še bolj živahne in je mladina v sprevodih korakala po ulicah in burno vzklikala »živio Hitler!« Pred nemškim prometnim uradom pa se je zbrala množica, ki jc živahno vzklikala Schuschniggu. Policija je vzdrževala red, prebivalstvo pa je ostalo mirno. Tudi v Gradcu je prišlo do manifestacij in protimanifeetacij. Vlada stalno zaseda in je gotovo, da bo objavljena prepoved vseh obhodov za en mesec. (Prepoved je medtem že izšla, a ne velja za organizacijo domovinske fronte. Prepoved velja za mesec dni.) Narodni socialisti so priredili v Linzu demonstracije pred demokratskim uredništvom lista »Linzer Tag-blatt«, ki je v svojem uvodniku kritiziral berchtesga- denski sporazum. Člani domovinske fronte pa eo v uniformah svoje organizacije priredili protidemonstracije. Kakor poročajo, bo domovinska fronta, ki ima dovoljenje, da lahko še naprej prireja manifestacije, dne 24. t. m. po Schuschniggovem govoru priredila velike manifestacije na Dunaju. Dos lop na univerzo samo z izkaznico Dunaj, 22. febr. c. Danes dopoldne se je na dvorišču vseučilišča zbralo več sto katoliških dijakov, ki eo vzklikali Schuschniggu. V drugih pro-storil vseučilišča in okoli poslopja pa so hitler-jevski vseučiliščnitki demonstrirali proti. Policija je v kali zatrla vse manifestacije. Rektor jc izdal posebne legitimacije za vstop slušateljev na univerzo. Maršal Goring v Varšavi Varšava, 22. febr. A A. Štefani: Goring pride v Varšavo jutri, dne 23. t. ni. Dasi je njegovo potovanje čisto zasebno, se bo vendarle sestal s predsednikom republike, generalom Kydzom Smi-glijem in zunanjim ministrom Beckom. Grof Ciano po de v Varšavo Varšava, 22. febr. b. Na merodajnem mestu potrjujejo, da bo neposredno po obisku j>oljekega zunanjega ministra Bec.ka v Rimu odpotoval v Varšavo italijanski zunanji minister grof Ciano. Angleška zunanja politika pred spodnjo zbornico London, 22. febr. AA. Reuler: Debata v spodnji zbornici se je danes nadaljevala. Stranke sedanje vladne večine so se izrekle za podj>oro Chamberlainu. Proti bodo glasovali samo j>oslanci Ni-cholson in somišljeniki Churchilla. Prav tako bosta glasovali proti liberalna in delavska opozicija. Govor voditelja opozicije majorja Atleeja pa je presenetil po svoji popustljivosti in dobrohotnosti. Hvalil je Edena in njegovo zunanjo jiolitiko in se obrnil na predsednika vlade in ga oj>ozoril, da naj bo novi zunanji minister vsaj član spodnje zliornice. Chamberlainovo delo jiomeni umik največje sve- „Železna garda" se je razšla Bukarešta, 22. februarja. AA. Havas: Kapitan Co-dreanu, vodja legionarjev »Železne garde«, je snoči objavil izjavo, v kateri nepričakovano izjavlja, da se umika iz političnega življenja. Razvezuje prisege vse legio-narje, člane stranke »vse za domovino« in jo tudi raz-pušča. V izjavi pravi Codreanu, da čas njegove zmage ni prišel. Codreanu svetuje svojim prijateljem, da naj se poslej pečajo samo s svojimi zadevami, sam pa bo čez en mesec zapustil Romunijo, odšel v Rim in tam prevedel v italijanščino in francoščino svojo knjigo »Le-gionarjem«. Svojo izjavo končuje Codreanu z ironičnimi omembami raznih politikov. 24. februarja, ko bo plebiscit o ustavi, uradi ne bodo delali in tudi vse državne blagajne, banke itd. bodo zaprte. Glasovanje je obvezno za vse državljane. Glasovali bodo tam, kjer se bodo mudili 24. februarja, ne glede na to, kje so bili doslej vpisani v volivnih imenikih. Rezultate glasovanja bodo klasificirali po okrožjih in jih nato poslali v pravosodno ministrstvo, kjer bo posebna komisija pregledala vse oddane gla- V Romuniji je pa „liudstvo" veselo diktature Proglasitev nove romunske ustave je doživela povsod kar največje navdušenje, poeebno pa v vaseh, kjer prireja prebivalstvo ovacije kralju in se veseli, da so politične stranke prenehale delovati. Goga na Dunaju Dunaj, 22. febr. b. Danes pričakujejo tukaj prihod bivšega romunskega ministrskega predsednika Goge, ki je snoči odpotoval iz Bukarešte. Goga bo prišel na Dunaj v spremstvu svoje žene. Nemško letalo padlo na Sta Versailles, 22. februarja. AA. (Havas.) Nemško letalo Junkers, ki vzdržuje redno nočno zvezo med Kolnom in Parizom, je davi ob 4.50 zaradi goste megle padlo pri Chatenaisu na tla. Letalo se je takoj vnelo in so vse osebe, ki so bile v njem, zgorele. Njihovo število še ni znano. Letalske oblasti so uvedle preiskavo. Po poročilu očividcev se je nesreča pripetila takole: V gosti megli so slišali kakih 10 minut nepravilno delovanje motorja, nato je pa nastala huda eksplozija. Ogenj je kmalu uničil letalo. Nesreča se je pripetila kakih 15 km od letališča Lebourgcrt. Najbrž je pOot mislil, da je že nad letališčem in je zato letel proti zemlji in tn zadel v neko drevo, nakar je sledila eksplozija in letalo je padlo na tla. Berlin, 22. februarja. AA. (DNB). V zvezi z nesrečo letala Junkers 52 pri Chatenaisu poroča nemška Lufthansa, da so se vsi trije člani posadke ubili, potnikov pa ni bilo na letalu. 23 letal čez Saharo Rim, 22. februarja. AA. (Štefani.) Po poročilu iz Tripolisa je davi v Gadamesu odletelo 23 od 26 prijavljenih letal na polet čez Saharo. Pri tekmi sodeluje 14 italijanskih in 6 nemških leta! ter po eno belgijeko, japonsko in francosko letalo. Znamenje za odhod je dal maršal Balbo. Prejšnje dni so letala izvršila v Gadamesu poizkusne polete. Po teh poletih sta odstopila dva italijanska tekmovalca in en nemški. zvečer z odstopom ministra Anthonyja Edena. Drugače tudi skoraj ni moglo biti in je angleška javnost takšno odločitev — ako izvzamemo pičlo število vladne opozicije in nekaj političnih sentimentalcev na ulici — z zrelim razumevanjem sprejela kot edino mogočo v danili okoliščinah. Tako se je sorazmerno brez velikega hrupa izvedla velika revolucija v zunanji politiki angleškega imperija. Anglija, ki je doslej v Evropi trmasto ostala pri načelu ravnovesja in je bila v medsebojnem trenju velesil redno na strani slabejše in proti močnejši, se je temu načelu čez noč izneverila in se odločila, da išče stikov in sodelovanja r močnejšo. Ali se ni s tem odpovedala, tako »e sprašujejo, tudi svoji vlogi, da bi v Evropi ostala neke vrste vrhovni posrednik in čuvar ravnotežja, ter se hoče odslej zadovoljiti samo s tem, da pred novimi, dinamičnimi silami, ki se porajajo na zemeljski obli, brani izključno le interese svojega lastnega imperija? Gospodarica svetovnih inorij, to je bila najprej. Potem si je delila svetovna morja z Ameriko, a je v Evropi ostala najmočnejša. Sedaj opušča tudi še to načelo in se hoče zadovoljiti s tem, da deli gospodstvo z drugimi, pod pogojem, da njenih posesti ne ogrožajo. Takšen vtis napravlja odstop zunanjega ministra Edena, ki torej ni postal samo žrtev, prinešena na oltar angleško-italijanske sprave, ampak je tudi glasnik — v svojem padcu — nove ruzvojne dobe v zunanji politiki Anglije. tovne države pred državo s totalitarnim režimom. S tem korakom je angleška vlada oj>ustila jtolitiko miru in varnosti. Za Atleejem je govoril sir Arrhi-bald Sinclair v imenu liberalne ojx^icije. Hvalil jo Edenovo zunanjo politiko. Zastopnik delavske stranke Greenwood je rekel, da upa, da Velika Britanija ne bo pristopila sedaj k paktu štirih velesil. Tak pakt bi izključeval druge države, ki so članico Zveze narodov. Nato se je zopet dvignil Chamberlain in rekel, da ne gre za to, da bi sprejeli vso zahteve, ki jih bo postavila Italija. Rekel je. da je Grandiju že razložil nekatere bistvene pogoje, brez katerih ni mogoče sodelovanje med Italijo in Velik« Britanijo. Sporazum o Španiji je tudi med temi bistvenimi pogoji. »Mi nismo razpoloženi, da hi za vsako ceno sklenili zbližanje,« jo rekel Chamberlain. O Španiji je rekel, da je treba omogočiti, da si španski narod sam določi, kako bo vodil svojo politiko. Pakta štirih pa ee je dotaknil samo v tem smislu, da je rekel, >da bi bilo že zelo veliko, če bi so glavne velesile med seboj pobotale. Sicer pa govorimo tokrat samo o razgovorih z Italijo, dočim ni še nikjer ničesar rečenega o sporazumu. Če pa že pride do sporazuma, tedaj to ne pomeni, da mislimo pristati na predloge, ki jih |voslavi druga stranka. Gre za sporazum, ki mora bili za nas sprejemljiv in ki nam mora bili ugoden vsaj v tistih zadevah, ki sem jih omenil.« Ta govor je z odobravanjem sprejela vsa sj>od-nja z!)ornica. Seja se je končala ob 23 in predlog delavske skupine sploh ni bil dan na glasovanje. Seja je bila prekinjena in se bo nadaljevala danes popoldne. O predlogu za nezaupnico se 1ч> glasovalo šele v sredo zvečer. Besedilo delavskega predloga o nezaupnici vladi se glasi: Parlament obžaluje razmere, zaradi katerih jo moral Eden odstopiti in v nobenem oziru nima zaupanja v sedanje svetovalce vladarja, ki opravljajo jx>s!e._ Rim, 22 febr. c. Danes je imel zunanji minister grof Ciano dolg razgovor iz angleškim veleposlanikom lordom Pertlioin. Jutri odpotuje lord Perth v London, kjer bo prejel navodila za pogajanja med Anglijo in Italijo. Samuel Hoare — Edenov naslednik Pariški jutranjiki poročajo, da je britanski poslanik sj>oročil Chautempsu, da bo Edena zamenjal v zunanjem ministrstvu sir Samuel Hoare. Iz Berlina pn prihajajo poročila, da bo nemški zunanji minister von Ribhentroj) odpotoval že v sredo v London. Angleško posojilo Italiji Ijondon, 22. febr. b. Po še nejxitrjenih vesteh se je italijanski delegaciji v Ix>ndonu jx>srečilo skleniti piosojilo z neko trgovsko skupino. Posojilo bo dano v obliki trgovskih kreditov, ki bo na eni strani omogočilo Italiji nakup angleškega blaga, na drugi strani pn ho Anglijo ščitil izvoz v Italijo event. izgub. Kredit znaša 5—10 milijonov funtov. Nadaljevanje na 2. strani Dunajska vremenska napoved: Počasi se bo jiooblačilo, Čez dan temperatura malo nad ničlo. Zagrebška vremenska napoved: Nespremenjeno. Zemiinskn vremenska napoved: Večinoma jasno in mrzlo vreme po vsej državi. Toplota ostano malone neizpremenjena. (Nadaljevanje • t strani) Francoska vlada se posvetuje Pariz, 22 febr. e. Danes se je na Elizeju sestala vlada na scio. Predsedoval je sam predsednik republike Lebrun. Zunanji minister je podal obširno poročilo o mednarodnih dogodluh, posebno pa o dogodkih ▼ Londonu in o Hitlerjevem govoru. V zvezi s pojasnili, ki jih je podal zunanji minister Delbos, je dobil takoj besedo vojni minister Daladier, ki je zahteval, da naj vlada takoj sprejme zakonski načrt o velikem zvišanju vojnih kreditov. Na seji je prevladovalo precej zaskrbljeno razpoloženje. Na seji se je tudi govorilo o popolni in takojšnji reorganizaciji francoskega vojnega letalstva in je bil za novega načelnika letalskega generalnega štaba imenovan general Guillamin. V Rimu: ,Poga ania se lahko začno4 Rim, 22. febr. b. Danes ob 10 dopoldne se je ▼ poslopju Viminale nadaljevala seja italijanske vlade, ki se je pričela v soboto. Na dnevnem redu so razni zakonski načrti v zvezi z zunanjepolitičnimi dogodki. Poročajo, da je končno odobreno, da se na predlog britanskega ministrskega predsednika Chamberlain» prično italijansko-angleška pogajanja. Ker je Italija sprejela vse Chamberlai-nove predloge in pogoje, nI niiesar rti na pod ra začetek pogajanj. Na današnji seji Italijanske vlade so razpravljali o formalnostih glede teh pogajanj, ki se bodo diplomatskim potom vodila ▼ Rimu. Trdijo, da je ie preeej uglajen teren tor je opati, da bodo pogajanja uspešno »sključena Bržkone bo Italijanski sunanji minister grof Ciauo kmala nato odpotoval v London in tam podpisal nov sporočam o prijateljstvu med Velike Britanijo tn Italijo. Za nova italijansko-angleška pogajanja ee diplomatski krogi zelo zanimajo. Zlasti zadovoljni so italijanski politični krogi, ker eo odstranjene zadnje težave za uspešna pogajanja ter bo Italija rešena iz precej težjega političnega in gospodarskega položaja. Novi srbski patriarh slovesno ustoličen Belgrad. 22. febr. AA. Danes so v belgrajski Saborni cerkvi ne zelo slavnosten način ustoličili novega patriarha erbeke pravoslavne cerkve. Litur-gijo je daroval novi patriarh Gavrilo z asistenco ob udeležbi zastopnikov Nj. Vel. kralja, kr. namestnikov, vlade, parlamenta, vojske in številnih odlični kov. Patriarh je imel govor, v katerem je dejal med drugim: »Po običajih bi bilo treba zdaj pri ustoličenju z nekaj besedami vsaj v kratkih obrisih obrazložiti delo novega patriarha. Toda mi poglavarji erbeke pravoslavne cerkve imamo to srečo, da ne ustvarjamo osebnega programa, temveč imamo eeio-ten program, ki nam ga je zapustil veliki proevetf-telj in utemeljitelj našega duhovnega življenja sv. Sava. Ta svetosavski program so si vsi poglavarji srbske pravoslavne cerkve prizadevali lit ei bodo prizadevali, da ga točno, veetno izpolnijo. Po programu erbeke svetoeaveke pravoslavne cerkve je cerkev zmerom našemu narodu poudarjala njegove velike pridobitve in njegove velike vrednosti. Poudarjala je kot dragocenost narod, državo in svobodo in naglaš«la kot najvišjo dragocenost narodno dinastijo. Mi smo tudi danes zvesti našim tradicijam, da sodelujemo z narodom in državo in da državi pomagamo, da povzdigne naš narod in ga vodi k blagostanju. V tem srbska pravoslavna cerkev širokosrčno oznanja ljubezen, edinost, slogo, enakopravnost z vsemi drugimi sodržavljani nnše širne domovine, ker nas veže bratstvo in slovanska kri. Nocoj ob 19 je Nj. kr. Vis. knez namestnik sprejel v avdienci patriarha Gavrila. Po avdien-ci mu je izročil red belega orla T. stopnje. Po Edenovem odstopu na Vzhoda: Japonska se je oddahnila Sanghaj, 22. febr. Japonska armada napreduje kljub zelo hrabremu odporu kitajskih čet, ki se povsod utrjujejo in se umaknejo le po najhujši borbi, vztrajno proti svojemu cilju, to je proti Hankovu, ki je začasni sedež Čankajškove vlade. Zavzele so zelo važno železniško postajo Činghua, kar pomeni, da kontrolirajo vso provinco H on an severno od Rumene reke. Zdaj bodo mogli tudi obkoliti južni Sansi od vzhoda in juga. Japonski diviziji Kudo in Jakamura so prekoračile mejo med južnim šansijem in provinco Hopej ter so zavzele meslo Huanghu, ki je ključ železniške proge, ki veže obedve provinci. Tretja japonska armada pa koraka ob železnici Tatung— Pukov ter je zasedla mesto Šehsin, odkoder se bo odpravila proti Lingšihu. Japonska armada pa, ki operira v južnem Santungu, kjer je imela hud boj s Kitajci pri Ciningu, je prekoračila Veliki kanal in se nahaja zdaj pri Kiangsangu, 15 km vzhodno od Cininga. Boji bodo po priznanju japonskega vrhovnega poveljstva trajali še dolgo, bodo pa imeli za ne- Seja senata Dr. Mažuranič tretjič izvoljen za predsednika Belgrad, 22. febr. m. Današnji seji, ki ee je «i-čela ob 6 zvečer, so prisostvovali predsednik vlade dr. Stojadinovič, notranji minister dr. Korošec, kmetijski, pravosodni in finančni minister. Predsedoval ji je podpredsednik verifikacijskega odbora Sive-tislav Paunovič. K besedi se je takoj oglasil senator dr. Kratner, ki je dejal, da je poslovnik kršen s tem, da predseduje seji podpredsednik verifi-kacijskega odbora namesto najstarejši senator. Predsedujoči mu je odgovoril, da je to zakoneka določba, logika in praksa, da predsednik oziroma podpredsednik verifikacijskega odbora vodi sejo, dokler ee mnndati ne verificirajo. Nato je tajnik Vukotič prečital zapisnik zadnje seje, nakar je poročevalec verifikocijsikega odbora, senator Smo-dej prečital poročilo, s katerim ee predlaga verifikacija vseh mandatov senatorjem, ki so izročili svoja polnomočja. Senator Smodej je dejal, da ni bila vložena nobena pritožba proti izvoljenim senatorjem. V vprašanje verifikacije mandatov senatorjev, ki svoja polnomočja niso izročili, se verifi-kacijski odbor ne spušča, ker obstoja taka parlamentarno praksa. Nato je govoril dr. Kramer. Trdil je, da bi se morali vsi izvoljeni senatorji verificirati in da bi morala krona določiti ali imajo pogoje za senatorje. Napndal je način volitev in posebno žaloval za časi, ko je on vodil volitve. Toda medklici 90 mu pojasnili, da se zdaj ni volilo tako kot pod njegovim režimom, temveč popolnoma svobodno. Precej pozornosti je vzbudila pripombe dr. Kramerja, da >čakšire< (narodne noše) ne spadajo v senat. Tu je dr. Kramerju vpadel v besedo notranji minister dr. Korošec: »Ali bomo vsakemu senatorju hlače pregledovali?« Nato je govoril pravosodni minister, ki se je čudil, zakaj je dr. Kramer proti načinu volitev senatorjev. V Zagrebu so se apelaeijsika sodišča postavila proti JRZ navzlic jasni odredbi zakona in odločb kasa-cijskega sodišče. Zavrnil je zahtevo dr. Kramerja, Francove čete zasedbe Teruel Saragosa, 22. febr. V petek popoldne so po učinkoviti pripravi s topovi Franoove čete v širini 10 km prekoračile reko Alfambro in pričele z naskokom višin, ki se na levem bregu reke zelo strmo dvigajo več sto metrov visoko. Prodiranje se ie pričelo v treh kolonah: juž.na kolona ie prekoračila Alfambro Dri mestu Perale-jos. Pri tem je naletela na silovit odpor mednarodnih komunističnih čet, ki jih je rdeče vrhovno poveljstvo na tem mestu osredotočilo v pos(5>no velikem številu Po triurnem boju so bele čete izsilile prehod in zasedle vas Gne-vas, toda šele po htidcnn boju z bajoneti, noži in ročnimi granatami. Druga kolona je levo od prve zasedla gorske prelaze in se približala mestu Abaliuj. Tretja kolona pa je na severnem delu prodirala od gričevja El Cobo kakih 8 km daleč. Drugi dan. v soboto, je bila Ho opoldne tako gosta megla, de so bili vsi boji ustavljeni. Popoldne pa se je megla razkadila in rraneove čete so nadaljevale s prodironjem. Po siloviti pripravi artiljerije in zračnim bombardiranju Francovega letalstvn so be'.e čete navalile na črto Tortajnda-Gorbalnn in jo po krvavih bojih zvečer zasedle, kakor tudi vas Valdecebro. Tako so se približali silno utrjenemu' gričevju Mnn-sueto, ki od vzhoda obvladuje mesto Teruel in okolico. V nedeljo so se boji nadaljevali in se je nacionalistom [»osrečilo, da so v naskoku in v pobližnjem boju. ki se je več ur nihal sem in tja, zavzele tudi gorski masiv Mansueto in Sv. Barbaro, ki se dviga tik na vzhodu Teruela. Ker je istočasno na jugu Teruela Francova vojska prekoračila reko Turio in po trdem boju zasedla vas Cnstralvo, je s tem bil Teruel krog in krog obkoljen od Francovih čet. V ponedeljek in v torek so bili boji le še v sumom mestu, kjer so se rdeče mednarodne čete utrdi'.e in branijo vsako hišo posebej, kakor so pred nekaj tedni Francove čete v istem mestu branile svoje postojanke. Vojna poročila iz Sa-Inmnnce poročajo, da je padec mesta neizbežen in da so bele čete zajele mnogo ujetnikov ter vsakovrstnega vojnega materiala^ Vojni poročevalci z bojišča javljujo svojim listom, da Francu v resnici ne gre toliko r.n posest Teruela, kn- da se odločba krone o imenovanju senatorjev kontrolira, ker to ne gre in ker to tudi ni olikano. Da pa imajo imenovanja vse pogoje, dokazuje na ukazu 6opodpie predsednika vlade. Poročilo veri-fikacijskega odbora ie bilo nato soglasno sprejeto. Na dnevnem redu so bile volitve predsednika, dveh podpredsednikov io enega tajnika senata. Postavljena je bila батпо ena lieta ter je bil 6 44 glasovi izvoljen za predsednika dr. Mažuranič. Praznih glaeovnic jc bilo 12 (JNS). Za podpredsednika sta bila izvoljena dr. Djuro Kotur in Ste-van J an kavi č, za tajnika pa Stamenlco Božič. — Prihodnja seja bo jutri ob 11 dopoldne. Sem skupščine Belgrad, 22. febr. m. Zaradi untoličen ja patriarha srbske pravoslavne cerkve dr. Gavrila Dožiča sta skupščina ш sonat zasedala samo popoldne. Poleg drugih je govoril Sava Mikič, ki se jc obširno bavil s politiko notranje vlade 1er hvalil delo notranjega ministra g. dr. Antona Korošca. Odgovoril je tudi na očitke skupščinske oipozicije, ki jih jc delala dr. Korošcu ter dejal, da je g. dr. Korošec s svojim dosedanjim nacionalnim delom storil državi neprecenljive usluge. V času, ko to poročamo, seja še traja. Nocoj bo govorilo še več govornikov. Načelna prora čunsk^ razprava ee bo jutri nadaljevala in bodo na njej gcrvoriK zadnji govorniki, nakar bo glasovanje o predlogu državnega proračuna in fin. zakonu v načelu. Belgrad, 22. februarja, m. Jutri zvečer bo odpotoval iz Belgrada ▼ Ljubljano novi ljubljanski železniški ravnatelj dr. Franc B o n i i n a ter bo že v četrtek dopoldne prevzel posle na ljubljanskem železniškem ravnateljstvu. kor da si ustvari široko bazo za veliko ofenzivo proti vzhodu, ki naj bi, ako uspe, Katalonijo ločila od ostale rdeče Španije. Rdeči so mesto izpraznili Cocludo, 22. febr AA. (Havas.) Po poročilu iz poveljstva nacionalističnih čet pred Terue-lom so bili včerajšnji !>oji okrog lega mesta zelo krvavi. Rdeči so pošiljali v boj vedno nove sile. Nacionalisti so pa s svoje strani porabili veliko količino vojnega materiala, predvsem topništvo. Kaže. da hoče poveljstvo nacionalističnih čet dosegati strateške uspehe s cenenim prodiranjem. V nacionalnih krogih mislijo, da so rdeče čete izgubile zaradi nacionalistične operacije okrog Teruela, ki se je pričela v soboto, nad 25.000 mož in dn je treba k njim prišteti šc tisoče ujetnikov, ki so v nacionalističnih rokah. Snoči je od|x>r rdočih čet pri Teruelu postal nekoliko slabejši. Nacionalisti so zavzeli jarke rdečih južno od Lamuele. Barcelona, 22. febr. AA. (Havas.) Uradno poročilo .ki je izšlo v kasnih nočnih urah, navaja da so rdeče čet Teruel že docela izpraznile. Poveljnik 46. divizije, ki je branil mesto in ki je varoval umik rdečih čet, jc_ dobil nalog, naj še v tekn večera mesto izprazni. Mesto je bilo tedaj malone že docela obkoljeno. Burgos, 22. febr. AA. (Havas.) Po tukajšnjem poročilu so nacionalistične čete zavzele ves Te-ru el. Po uradnem poročilu so nacionalistične čete ujele v Teruelu 3000 republikanskih vojakov. Vrhu tega so zaplenile, precej velike količino vojnega materiala. Med tem je veliko strojnic. Nacionalistične čete nadaljujejo svoje prodiranje južno od Teruela. Barcelona. 22. febr. AA. (Havas.) V Barceloni je bila danes ob 11.30 seja ministrskega sveta. Sejo so sklicali po vsej priliki na predlog ministrov, ki pripadajo komunistični stranki. Dunaj, 21 febr AA (Iluvas.) Vlada je odredila, da se znpro avstrijski konzulati v Madridu, Barceloni in Valenciji. Rdeču Španija niina več zastopnikov na Dunaju, Avstrija itna odslej uradne zveze samo / nacionalistično Španijo. izogibni rezultat okupacijo vsega kitajskega ozemlja do Kumene reke, oziroma do Hankova. Istočasno deluje japonsko letalstvo v južnem Kitaju v območju Kantona ter bombardira železniške zveze in ceste, po katerih se dovaža orožje kitajskim četam na severu. 88 japonskih letal je bombardiralo železniško progo iz Kantona v Ku-k>on in iz Kantona v Hankov ter so povzročila veliko razdejanje. Kantonsko prebivalstvo prebije ves dan in vse dneve v podzemskih prostorih v največjem strahu pred sovražnimi napadi iz zraka Seveda delujejo tudi kitajska letala, ki so vsa prišla ii Sovjetske Rusije in imajo tudi sovjetske pilote. Ta letala so pa slabe kvalitete in tudi piloti niso prvovrstni, tako da imajo Japonci tudi tehnično premoč v zraku. Kar se tiče političnega položaja se na Japonskem zelo vesele, da je Nemčija priznala Mandžukuo. Zlasti pa so sprejeli v Tokiu i zadovoljstvom demisijo Edena, ki ga označujejo za največjega nasprotnika japonske politike na Daljnem vzhodu. Japonski politični in diplomatski krogi so prepričani, da sporazum g. Chamberlain» z Italijo nikakor ne bo imel za posledico okrepitve protijaponske politike Anglije na Tihem oceanu. Baje ie Anglija že opustila ali vsaj zelo omilila svojo protijaponsko politiko in novi angleški poslanik na Kitajskem ima nalog, da skuša doseči konec kitajsko-ja|x>nske vojne, da ohrani angliji trgovino v Šanghaju in ob Rumeni reki, ki je za britski imperij velikega pomena. Prijaznejše stališče Anglije do Japonske bi imelo za posledico, da bi Japonska popolnoma opustila svoj načrt, da zavojuje tudi južni Kitaj. Kar se tiče Sovjetske Rusije, je prišla danes v tak kočljiv in neugoden položaj, da niti malo ne misli več na to, da bi Japonski na Daljnem vzhodu skočila za hrbet in Stalin je sam ta načrt prečrtal. Temu ni vzrok samo zelo neugoden mednarodni položaj na zapadu, kjer se je bati, da se bo Anglija popolnoma umaknila iz španske politike ter zaradi svojega zbližanja z Italijo in Nemčijo močno oslabila sodelovanje med Francijo in Sovjetsko Rusijo, ampak tudi ta razlog, ker si misli Sovjetska Rusija utrditi svoj položaj v Aziji, tudi če se z Japonsko ne spusti v vojno. Sovjetska diplomacija in armada je celo mnenja, da jI je vojna med Japonsko in Kitajsko v veliko korist, ker spravlja Kitajsko čedalje bolj pod politični vpliv Sovjetov, ki bodo ta položaj izrabili v to, da tako zunanjo Mongolijo kakor zapadni Kitaj končno in popolnoma odtrgajo od kitajske države kot dve sovjetski republiki, ki bosta imeli svoje dejansko politično in vojaško vodstvo v Moskvi. Japonska bo imela od tega samo ta dobiček, da bo Sovjetska Rusija brez ugovora priznala japonski protektorat nad notranjo Mongolijo. Te dni so se zbrali v Tokin mnogi voditelji kitajskih muslimanov, ki tvorijo zelo močan element, zlasti v zapadnem Kitaju. Japonska je že osnovala zvezo z islamom na Kitajskem, ki je usmerjen proti komunistično in stremi za tem, da bi province na kitajskem zapadn, kjer tvorijo muslimani (Turki) veliko večino, postale neodvisne. Zdravniki za razbremenitev bolri'šfirc Belgrad, 22. febr. m. Jugoslovansko društvo zdravnikov, zaposlenih po bolnišnicah, je na izrednem občnem zboru sprejelo resolucijo^ v kateri porzdravlja namero kralj, vlade, da čimprej izda zakon o bolnišnicah. V resoluciji zxlravniki naprošajo merodajne činitelje, naj za uspešno izvajanje tega zakona preskrbe potrebna sredstva. Zaradi razbremenitve državnih in banovinskih bolnišnic so se zdravniki postavili na_ stališče, da se z zakonom prisilijo razni bolniški fondi, predvsem uradi za zavarovanje delavcev, »Merkur< itd., da v najkrajšem času pri-čno t večjih mestih иатпз graditi bolnišnice. Na ta način bi državne in samoupravne bolnišnice mogle sprejeti v svojo oskrbo večje število o>nih J>oliiikov, ki niso zavarovani v nobenem fondu, to je predvsem kmečki stan. obrtnike in druge siromašne stanove. 7x1 ravniki nazadnje poudarjajo potrebo, da morajo naše bolnišnice dobiti dol 1er kader strokovno dobro izobraženih (zdravnikov in postrežniškega osebja. Posebna deputacija teli zxlravnikov bo prosila za sprejem pri socialnem ministru ter mu bo šc ustno sporočila svoj predlog za zboljšanje zakona o bolnišnicah. Manevri ameriške t>owe mornarice Washington, 22. febr. b. Admiraliteta je objavila podrobnosti o velikih manevrih ameriškega vojnega brodovja. ki bodo v Tihem oceanu v prostoru nn 20.000 kv. milj. Manevri se bodo izvedli od Havajskih otokov do Alaske in od Alevta no jug do Samoa otočja. Manevri ameriškega brodovja se l)odo pričeli sredi marca meseca in bodo največji v zgodovini USA. Sodelovalo bo 150 vojnih ladij in 560 letni. Washington, 22. fobr. Oboroževalni načrt za mornarico določa zgrndnjo -17 pomorskih enot prvega reda in 22 pomožnih vojnih enot. Izvedba tega načrta bo stala eno milijardo dolarjev. GPU Paril. 22. febr. b. Bivšega polkovnika carske Rusije Čimorina so našli umorjenega v Seni. Pre-iskava je ugotovila, da je nekdo Čimerina najprej pobil na tla z udarci po glavi, na kar ga je na mostu zadavil in ga potem vrgel v vodo. čitnerin jo bil v Parizu šofer. Svoječasno je sodeloval zelo aktivno v odkritju zločina, ki je bil izvršen nad generalom Mtlllerjeni. Dolga leta pn je vodil tudi preiskavo v znani Hfrri Kutjepovo. Sedaj je prišel v roke GPU, ki ga je umorila. Dr. Stojadinovič odpotoval v Ankaro Belgrad, 22. februarja, m. Danes popoldne ob 3 jo dopotoval v Belgrad zastopnik podpredsednika romunske vlade in zunanjega ministra Tataresca Petrescu Komnen. Popoldne je imel sestanek s predsednikom vlade in zunanjim ministrom, s katerim bo zvečer odpotoval v Solun, ki se bo jutri sestal s predsednikom grške vlade Metaxasom. Po krajšem zadržanju bodo Metaxas, dr. Sto'adinovič in Petrescu nadaljevali pot v Ankaro, kjer bo začel 25. t. m. zasedali stalni svet držav balkanskega sporazuma Se a PA B Belgrad, 22. februarja, m. Danes dopoldne Jc imel sejo izvršni odbor Privilegirane agrarne banke, na kateri je agotovil, da so 21. t m. dolžniki vplačali xa svoje dolgove 152,5^0.000 din. Agrarna banka bo denarnim zavodom in zadrugam plačala na račun prve anuitete 83,194.000 din. Obveznic je pa izdala za 190,837.000 din. „Jutrova" bolečina Glasilo nekdaj vsemogočne JNS, ki J« konfl-niralo ministre in poslance, odstavljala župane, premeščala učitelje in gonila ljudi pred sodišče zaradi protidržavnoga mišljenja, se mora danes otepati Kotičkovega strička, ki si včasih privošči naše Jugoslovene. Zdaj je jutrovce posebno hudo razžalil, ker Je priobčil pesmico neke učenke, ki se zavzema za slovenski rod in za naš materni jezik. Takih stvari »Jutro« ne sliši rado, ker ga spominjajo na grenko dejstvo, da slovenski narod Ûjub vsem ogromnim naporom jugoslovenskega nnitarističnega fašizma da bi slovenska narodna •zavest zamrla, še vedno in čedalje krepkeje živi. To je za >Jutro< politika, ki bi je zlasti mlade učenke ne smele gojiti, zakaj po nazorih JNS se gme uganjati politika samo, če je Jugosloveneko nnitaristična, orjunaška in pa napredn jaška: ta je bila pod pofarsko diktaturo šolarjem in šolarkam ne eamo dovoljena, ampak celo zapovedana; vodilo pa jo je našo sokolstvo. Danes, ko ne prihajajo več naredbe, da se morajo slovenske rodoljubne pesmi iz čitank iztrgati, in ko učitelji otrokom ne dopovedujejo več po ukazu od zgoraj, da slovenskega naroda nI več in da ga ne sme več biti, ampak da smo samo jugosloveni, pa bi >Jutro< rado, da bi v šoli ne bilo več »politike«, slovenske narodne vzgoje namreč. Radi verjamemo, da jutrovce to boli, zakaj ko je neomejeno vladala JNS, je bil slovenski duh iz naših šol pregnan in »Jutro« je že triumfiralo v vsakem uvodniku, češ, zdaj smo pa Slovence po-jugoslovenili, to je posrbohrvatili, kor »Jutrovo« jugoslovenstvo nič drugega ni in ne pomeni. Zato se zdaj samo smeši in igra nedostojno komedijo, ko se razburja ®e se učenke, ki pišejo Kotičko-venin stričku, spominjajo, kako so jih svojčas učili in jim naravnost in po ovinkih dopovedovali, da ni lepo in moderno ter jugoslovanskemu državnemu čutu in patriotizmu primerno, če se smatrajo za članice slovenskega naroda in če se ne potrudijo, da bi čimprej svoj materni jezik zamenjale s srbohrvatskim jezikom in miselnostjo. Na vprašanje »Jutra« pa, ali bo mladi rod, ki ga danes zopet vzgajajo v krepki slovenski narodni zavesti in slovenskem narodnem čustvovanju, kos napovednjočemu se viharju, bo vsak pameten človek odgovoril, da bo prav tak rod mal najbolj braniti svoj Jezik, svojo vero in svojo zemljo obenem pa jugoslovansko državo. Le značajen ïfovék, ki ni zatajil sebe, svojega pokoljenja in svojega narodnega bistva, je zmožen vztrajnega odpora, borbe in obrambe svojih največjih dobrin, med katerimi je na prvem mestn država, ki je naša kakor je hrvatska in srbska. »Jutro« tega seveda ne razume, njemu je slovenstvo popolno nasprotje jugoslovanstva in mu zato ni mogoče pomagati, kakor ni mogoče pomagati neozdravljivo bolnemu. Naj I robi svojo pesem naprej, naša šolska mladina pa si ne bo dala vzeti veselja da se navdušuje za svoj narod v tej državi, kakor je edino prav in dobro pe v slavo in čast ter blagor Jugoslavija Društvo za proučevanje Vojvodine Novoeadski list »Vojvodjanin« se v zadnji Bt»-vilki pritožuje, da nI nikjer na razpolago podatkov za Vojvodino. Dokazuje potrebo, da se izobraženci in kmetje združijo v kako druStvo, ki bo zbiralo statistične podatke i* življenja Vojvodine. List pravi, do se bo šele potem dalo pieati o Vojvodini, ko bo kaj gradiva. V Senti t Vojvodini so tamošnji Madžari začeli izdajati nov tednik »Hiradoc. Podpora črnogorskim diiakom v Belgradu V novem proračunu zeteke banovine (Cetinje) je tudi postavka 500.000 din kot podpora za črnogorske dijake, ki študirajo v Belgradu. Celoten proračun zetsike banovine pa znaša 56,995.400 din. * V Novem Sadu ie pričel zasedati banski svet donavske banovine. Razmotrival bo proračun banovine, ki znaša 218 milij. din. Osebne vesti Belgrad, 22. februarja, m. Predsednik vlade j« podpisal dekret, s katerim je postavljen za pisarja zunanjega ministrstva Ciril Š k r j a n e c, dosedanji uradniški pripravnik. Prestavljeni so naslednji učitelji: Franjo Čuk iz Radeč v Teharje, Mariia Adamič iz Toplic v Laško, Josip Unferdorben iz Žreč v Rogaško Slatino, Albert Rožič iz Črnomlja v Šmartno. Prestavljena sta tudi poštna uradnika Marija Rogič iz Laškega y Celje in Leopold Šoteli iz Celja v Laško. Za načelnika računskega oddefka pri glavni kontroli v 3/2 je imenovan Joža Žnidaršič, predstojnik krujevne kontrole pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani, т isti slcupini in stopnji, po potrebi službe. ZAHVALA Vsem. ki ste se spomnili in nas tolažili ob izgubi naše žene, ozir. mame in stare mame, gospe IVANE MAYER iskrena hvala I Mošnje, LJubljana - M i r j e. MAYER-ŠINKOVEC je poštnega osebja »Jugoelovenska poŠta, telegraf i telefon« od l. februarja L 1. je objavila podatke o gibanju ète-vila etalnega postnega osebja in dnevničarjev v dobi od 1. januarje 1936 do 1. januarja 1938. V tem čaeu se je povečalo število uslužbencev od 10.785 na 11.017, torej za 332. število osebja se je povečalo v šestih direkcijah, v dveh, in sicer v ljubljanski in skopljanski pa ee je zmanjšalo. Povečalo se je število uslužbencev v Belgradu (ministrstvo in direkcija) za 141, v sarajevski direkciji za 68, v zagreški za 19, v ljubljanski pa se je zmanjšalo za 22. Direkcija v Skoplju ima kljub zmanjšanju števila v primeri z drugimi direkcijami dovolj osebja, dočim je nazadovanje v ljubljanski direkciji povsem neutemeljeno. Slovenija že od 1. 1930 dalje ni bila primerno upoštevana pri razdelitvi poštnega oeebja po direkcijah. Če primerjamo primanjkljaje oeebja, to je razliko med številom osebja, ki je po uradni sistemizaciji potrebno za opravljanje službe in onim številom, ki opravlja službo, se izkaže, da ima izmed vseh direkcij ljubljanska relativno največji primanjkljaj. Ta primanjkljaj je nastal v teiku let, odkar je opustila poštna uiprava budžetiranje po direkcijah. Tako je n. pr. po uradni statistiki odpadlo na Slovenijo v letu 1935 še 15% vseh stalnih poštnih uslužbencev, v letu 1986 pa samo še 14%. Nasprotno pa v zadnjih letih naglo narašča dej, ki ga prispeva Slovenija k čistemu dobičku poštnega reeora. Ni pa to znak razmaha poštne stroke v Sloveniji, ker je čisti dobiček dosežen s preobremenitvijo osebja, s ekrčenjem materialnih kreditov in s poslabšanjem zlasti dostavne službe, pri čemer eta prizadeta tako osebje kakor tudi javnost. Temeljito izboljšanje bi se dalo doseči le z decentralizacijo proračuna, ker je praksa zadnjih let dokazala, da utemeljene intervencije raznih faktorjev niso mogle preprečiti nazadovanja stroke v Sloveniji, kljub temu, da so istočasno vse druge direkcije več ali manj vsaj skromno napredovale. Ni pa sedanji sistem upravljanja stroke edini razlog pritožbam in nezadovoljstvu javnosti. Povečanje števila oeebja v celi državi ui v pravem sorazmerju z naraščanjem poštnega prometa. Poleg nepravilne razdelitve uslužbencev po direkcijah imamo tudi nezadostno število uslužbencev po vee j državi. Strogo centralistično upravljanje stroke in pretirana fiekaina politike vodilnih faktorjev eta torej povzročila, da poštni promet danee ne ustreza eodobnim zahtevam. Ključ za izboljšanje je v Belgradu, zato morajo biti vse intervencije in pritožbe naslovljene v Belgrad. Proračunski predlog za leto 1938-39 ne upo-Bteva v zadostni n.eri potrebe poštne stroke. Dočim odvedejo inozemske jKvštne uprave okoli 10% bruto dohodkov kot čisti dobiček v državno blagsjuo, določa nnš proračunski predlog za leto 1938-39 celih 30%, kar je tudi za naše razmere izredno visok odetotek. V letu 1936 je odvedla pošta n. pr. samo 20%. Poštno ministrstvo je izdo.alo nekaj atnandnianov k proračunu z nanv foin, izboljšati položaj stroke in oeebja. Če se bodo politični in gospodarsiki krogi zavzeli zanje in če jih bo narodna skupščina sprejela, smemo upati, da se splošno stanje in položaj poštnega osebja v teku tega leta vsaj ne bosta j>oslabšala. Zlata in srebrna poroka Pred kratkim sta obhajala svojo zlato poroko Tomaž in Terezija Kos iz Zalovč pri Smarjeti. Oba jubilanta eta še čvreta in zdrava. Tomaž, ki je bil dolgo vnsto let občinski odbornik, še danee z veo vnemo opravlja posle cerkvenega ključarja pri podružnici ev. Urha. Istega dne pa sta praznovala njegova hči Marija in njen mož Vid Planinšek srebrno poroko. Oba jubileja eo praznovali zelo slovesno. Cerkvene obrede je opravil duh. evetnik g. Ivan Perko v Smarjeti. Le še danes in jutri Imate priliko, da se udeležite nagradnega žrebanja, ki ga razpisuje »Slovenec« za svoje naročnike. — Zaradi velikega zanimanja podaljšujemo rok za vplačila tako, kakor je za razne primere zapisano pod točkami 1. ali 2. — Pravico do žrebanja imajo: I. Vsi novi naročniki na dnevnega »Slovenca«, ki se naj naroče za tri mesecc in plačajo trimesečno naročnino. — II. Vsak, kdor je ie naročen najmanj Iri mesece na dnevnega »Slovenca« In ki plača naročnino ie za mesec februar L I. Gornje pogoje lahko izpolnite le ie: 1. pri vseh podružnicah v Ljubljani, to je: za Bežigradom, na Tyrievi c., trafika v »Poitnem domu« nasprot| cerkve iv. Krištofa, v trafiki Pasaie Nebotičnika, Gajeva ulica, in na Mikloiičevl cesti 5 nepreklicno do srede, 25. t. m. do 6 zvečer. — 2. Pri glavni upravi v Ljubljani, Kopitarjeva nI. 6, pa do četrtka, dne 24. t. m. do 12 opoldne. — Žrebanje bo pred komisijo naročnikov, ki ]o bodo tvorili sledeči naročniki: Dr. Stanko Bevk, prosv. Insp. v p., Aleksandrova cesta 10, Ljubljana; Anton Zaman, Apihova 28, Ljubljana; Marija Theuerschuh, Poljanska cesta 15-11, Ljubljana; prof. dr. Vinko Sarabon, Resljeva c. 6, Ljubljana in Ivan Strcin, iupan iz Komende, 1er ob navzočnosti javnega notarja Mate Hafnerja, Tavčarjeva ulica it. 6, LJubljana — dne 24. februarja od 16.50 dalje. Zaradi irebanja bo oddelek uprave »Slovenca« v pritličju dne 24. L m. od 16.50 dalje zaprt. — Razumljivo bo vsem naročnikom, da k žrebanju nI mogoče pripustiti vseh naročnikov, ker tako velikega lokala nI ne v LJubljani, ne v Jugoslaviji bi bi celo Kongresni trg v Ljubljani koma] zadoičal. — Izid irebanja bomo objavili po radiu, dne 24. februarja zvečer med 19.50 In 20.15. — Se Je čat, zato naročite tako) dnevnega »Slovenca«, kakor zahtevajo pogoji pod I. in II. in kakor Je označeno pod točkami 1. In 2. — Sreča vam lahko dodeli samo lepo darilo! Zato takoj postanite naročnik dnevnega »Slovenca«! — Las t ni it vo »Slovenca« Celjski mestni proračun soglasno sprejet Celje, 22. februarja. Snoči je mestni svet obravnaval proračun za leto 1938-39. Zupan g. Mihelčič je podal blagajniško stanje mestne blagajne, ki je bilo dne 1. februarja. Izkaz dohodkov na občinskih davščinah in taksah v času od 1. aprila 1987 do 31. januarja 1938 znaša skupno 5,279.817 din. Blagajniško stanje 1. februarja skupno 12,704. 797 din, izdatkov 11,962.044.10 din, prebitkov je bilo 722.753.62 din. Pri proračunu so sodelovali na željo mestnega sveta zastopniki trgovcev, obrtnikov in hišnih posestnikov, ki so stavili svoje predloge, katere je mestni svet upošteval. Od Okrajnega odbora za zavarovanje delavcev- iz Zagreba je prišel na mestno poglavarstvo dopis, e katerim poroča glavni odbor mestnemu svetu, da bo prišlo vprašanje gradbe delavskega doma v Celju na vrsto na seji, ki bo meseca marca v Zagrebu. Kanalska naklada znaša 2% in se bo primeroma razdelila na štiri skupine, in sicer po prostornini. Ker je v načrtu kanalizacija v Gaberju in osrednji prekop, kamor bi se stekali vsi drugi, se tovarnam v Gaberju in Hu-dinji plačevanje odloži do izvršitve. Mestni svet je odobril znesek 80.000 din za nujno popravilo strehe na okrajnem poglavarstvu. Stroški naj se poravnajo iz redne dotacije. Odteguje naj se letno e000 din. Hišni posestniki, ki so podpisali pogodbo mestne občine, da bodo prispevali za kanalizacijo vsak po 100 din, zdaj zahtevajo od mestnega sveta, da se jim povrne denar. Sicer je mestni evet dal točne pogoje za izvršitev kanalizacije, kljub temu je sklep gradbenega odbora izjema, da se vrne posestnikom denar, v bodoče pa bo mestni svet natančno pazil na pogodbe. V naselju med cinkarno in Vestnovo tovarno bo napravljen 1700 m dolgi prokop. Dela bodo razdelili v 3 odseke in bodo stala 890.000 din. Mestni svet je odobril znesek 157.000 din za najnujnejša dela. Jarek bo globok in se bo izlival v Voglajno. Mestni svet je sprejel poročilo uprave Zdravstvenega doma. Zaradi pretesnih prostorov na mestnem poglavarstvu se bodo uradi tehničnega oddelka preselili v preurejeno Vinklerjevo hišo v Gosposki ulici. Finančni referent g. Vinke Preiog o novem proračunu: Mestni proračun za L 1988-39 i. s. proračun mestnega zaklada s podjetji, izredni proračun za regulacijo Savinje in pritokov, sklada za regulacijo Celja ter izredni proračun je prišel v razpravo in sklepanje. V rednem proračunu je 16,535.719 din izdatkov in prav toliko dohodkov. Letošnji proračun je za 1,538.056 din večji od lanskega. Celotno sliko dajejo sledeči podatki: Osebni izdatki znašajo 2,388.337 din, materialni izdatki 6,507.875 din, skupno 8,896.212 din. V celotnem proračunu znašajo torej 53%. Osebni in materialni izdatki mestnih podjetij in ustanov znašajo skupno 7,639.507 din. Predloženi proračun se sklada popolnoma z vzorcem, ki ga je izdal minister za finance. Ne razlikuje se bistveno od nobenega proračuna, ki ga je sprejela sedanja občinska uprava. Razlika se je izvršila samo v tem, da so se izločile pri mestni klavnici pri dohodkih davščine in se vnesle v pravilno partijo trošarin. Letos se je prvič vnesel proračun mestnega zavetišča. Osebni izdatki so se povišali za 94.175 din zaradi rednega, po pragmatiki določenega napredovanja, zaradi nastanitve novih moči. Veliko postavko zvišanja kažejo materialni izdatki mestnega zaklada: 545.500 din Od teh zavzema gradbena stroka 330.283 din in za socialno skrbstvo 137.600 din. V gradbenem oziru še od daleč mestni svet ni izpolnil zahtev, ki so nastale z združitvijo obeh občin. Za novogradnje cest in potov se je povišala vsota za 25.000 din. Za most čez Voglajno je mestni svet ie odobril 62.000 din. Kanalizacija v Gaberju zavzema veliko postavko 80.000 din, vzdrževanje cost II. reda 48.000 din, centralna kurjava v gledališču 50.000 din in zvišanje dotacije »Skladu za regulacijo mesta« 80.000 din. Važno in veliko postavko zavzema pri proračunu socialno skrbstvo. Uredilo se je mestno zavetišče. Mestna občina ima velike izdatke a podporami, še večje pa s preskrbo brezposelnih. Aparat v mestnem zavetišču je urejen glede osebja, kakor tudi glede prostorov tako, da se lahko oskrbuje dnevno okoli 60 revežev. Za zdaj pa je oskrba revežev vsaj za silo urejena in novih stroškov mestni proračun ne bi prenesel. Vpeljala se ni nobena nova davščina, ampak 60 se nekatere davščine odpravile, nekatere pa ublažile. Vzlic temu pa so ee dohodki zvišali, to pa delno zaradi prenosa prihranka 712.934.25 din za leto 1936-37, deloma pa, ker je donos davščin pri isti podlagi večji. Posamezne davščine in dajatve so se kalkulirale previdno na podlagi donosa zadnjih dveh let. Sedanja občinska uprava je najela štiri nova posojila. Za nakup mestnega zavetišča 650.000 din pri Pokojninskem zavodu, prevzem dolga od Kvaternika pri Ljudski posojilnici 826.000 din. Pripominja se, da je pri tem posojilu mestna občina samo plačnica in ne dolinica. Za adaptacijo lastnega zavetišča 300.000 din, nadalje posojilo 2 milijonov din za gradnjo delavskega doma. Vzlic najetju teh novih posojil, pa so se izdatki pri finančni stroki temu primerno povečali, ker se je posrečilo z najetjem posojila 5 milijonov din pri Hipotekami banki znižati obresti za 50.000 din in pri Mestni hranilnici za 75.000 din, torej za lepo vsoto 125.000 din. Proračun je bil soglasno sprejet G prof. Bitenc je sprožil skelečo rano, da naj se ponovno intervenira pri ministrstvih, da bi prišlo Celje v prvi draginjski razred, saj je Celje najdražje mesto v Sloveniji. Mestni svet je to soglasno sprejel. K besedi se je še oglasil mestni svetnik g. dr. Skaberne, ki je čestital finančnemu referentu za toli veliko požrtvovalnost, ki jo je imel s proračunom. Poudaril je, da so ge odbori res potrudili, delo pa, ki ga je napravila mestna občina v preteklem letu, kaže, da so v občinskem odboru možje, ki se trudijo in hočejo ter tndi vodijo dobro občinsko gospodarstvo. Pri tajni seji je bil sprejet kot koneeptni nradnik pri predstojništvu mestne policije dipl. jurist Velkavrh Ivan. Dr. Gavrilo Dožić, novi patriarh srbske pravoslavne cerkve. Toliko dalj časa bo trpelo perilo če v z a m e š vedno SCHICHTOVO TERPENTINOVÇt MILO Preosnova obrtnega šolstva Danes bo v Novem Sadu konferenca zbornic z dnevnim redom: reorganizacija obrtnega šolstva v naši državi. Ljubljansko Zlx>rnico za TOI zastopata zDornični svetnik g. Šimenc in tajnik g. dr. Pretnar. Gibanje za preureditev je izšlo iz ljubljanske zbornice takoj, ko et je lani na novo konstituirala. Nato je o tem razpravljal kongres obrtnih zbornic v Banja Luki ter je dobila naročilo, da izdela načrta novosadska zbornica s sodelovanjem ljubljanske. Načrt je obsežen in se dotika veeh vprašanj tega problema. Naša zbornica zastopa stališče, da se mora uvesti okvirni zakon in da se po posameznih banovinah na podlagi že obstoječega stanja uredi to vprašanje. Predvsem bo potrebno, da so naše strokovno šolstvo razširi še na druge panoge, za katere strokovno šolstvo še ne obstoja. Druga načelna potreba je, da se jiouk v vajeniških šolah porazdeli v teoretski in strokovni, in da se v strokovni [x>uk pritegnejo le strokovnjaki (mojstri). Zato bo treba šole porazdeliti čim bolj po strokah, v kolikor pa to ne bi bilo možno, pa bi ei pomagali e tečaji. Za večje kraje kakor so Ljubljana, Maribor, Celje naj bi se postavilo posebne zgradbe in nastavil učiteljski zbor. Zgradbe naj bi bile združene z učnimi delavnicami, da je mogoče vajenca seznaniti z vsem novim obratovanjem, stroji in gradivom, kar se da doneči z vzornimi delavnimmi. Posebno poglavje tvori finansiranje teh šol. Vsekakor bo morala država prevzeti pretežni dol teh stroškov, saj je državni interes, da se dvigne obrtni stan. V poštev pridejo tudi državni obrambni oziri. Dosedaj prispevajo skoraj polovico stroškov vajenci sami, ostalo pa se deli med občino, banovino, zbornico in obrtne organizacije. Zato ni čuda, če jo uspeh manjši. Za vso Slovenijo se potroši za vajeniške šole 1,900.000 din letno, кат je sramotno melo. Z gremialnimi šolami, trgovskimi nadaljevalnimi šolami je mnogo enostavnejše, ker je pouk dokaj enoten. Vse to eo zahteve m želje, s katerimi sta Sa naša zastopnika na kongres in jima želimo uspeho. VINO V SODČKIH GORNJA RADGONA Pogrešani novorojenček Tržič, 22. februarja. Tržiški orožniki so jnosvetili v žalostno in divjaško početje brezvestnih staršev, ki so novorojenega otroka v letošnjem januarju takoj po porodu na nek način odstranili in zraven na račun jx>roda še obilno zlorabljali dobroto ljudi. V žalostni dogodek sta zapletena 33 letni Pangerc Matevž, kleparski pomočnik, doma na Golem pri Ljubljani, in njegova žena Angela, rojena Sporn na Kokrici pri Kranju. Ta dva sta se neposredno pred rojstvom svojega tretjega otroka pred šestimi leti poročila in tedaj sta bila tudi oba zaposlena. Kmalu sta pa oba zapustila delo in na račun zakrivljene brezposelnosti sta postala poznana vedno bolj Tržiču in okolici. Zlasti izjave žene so bile stalno malo verjetne, a ker je pogosto razkazovala j>osledice udarcev svojega moža in se je zaradi tega tudi zatekala po j>onioč k orožnikom, je znala vzbujati pri dobrih ljudeh tudi še sočutje. Od petih otrok sta ostala le dva pri življenju in ta dva so blagohotno sprejeli sorodniki žene v varstvo, zlorabe zakoncev so se pa seveda naveličali in lako sta postala včasih skupno, včasih vsak sam zase, nadlega za dobre ljudi. Kljub žalostnemu položaju sta pa bila oba in zlasti mož še obiskovalca raznih gostiln. V začetku januarja sta pričakovala šestega otroka. Na ta način je nesrečna mati dobivala zlasti pri dobrih Tržičanih obilne pomoči. Razlagala je, da ima stanovanje na nekem skednju v Križah in tudi v tem stanju je tožila o pretepanju svojega moža. Zadnje dni pred porodom je trkala zlasti na vrata tržiškega župnišča, kjer je prejela tudi izdatno pomoč za pot v ijubljansko porodnišnico. Vzrok za nadlegovanje se je pa hitro presukal. Par dni ni bilo Angele v Tržič in že je prišla zopet s prošnjo za pomoč novorojenčku in Lokomotiva ubila železničarja sosednjem tiru osebni vlak iz Zagreba proti Mariboru. Jančič ee je po nesrečnem naključju preveč nagnil pri skoku z vagona proti «osednjemu tiru, pa ga je lokomotiva osebnega vlaka udarila v glavo. Udarec je nesrečneža odbil pod tovorni vagon, kjer so ga našli tovariši. Bil je nezavesten ter je že umiral Osebni vlak je f>o tej nesreči obstal ter je Jančiča naložil, da bi ga zapeljal v bolnišnico. Pa je že med vožnjo izdihnil ter so ga zopet izložili na postaji Rimske toplice. Njegovo truplo je bilo danes prepeljano v Maribor, kjer bo pogreb v četrtek, 24. t. m. ob 4 popoldne na Pobrežju. Pokojni Franc Jančič je bil v najlepši moški dobi 51 let, ko mu je ta usodna nesreča stria življenje. Stanoval je v Mariboru, kjer je imel v Delaveki ulici 21 evojo hišico. Bil je dolgo let zvest naročnik »Slovenca« ter vrl, zaveden krščanski mož. Zapušča žalujočo ženo. Naj počiva v miru, gospe soprogi naše globoko sožaljel Maribor, 22. februarja. Nesrečen slučaj je zahteval življenje vrlega moža, železniškega «prevodnika Franca Jančiča iz Maribora. Jančič se je včeraj peljal s tovornim vlakom z Zidanega mosta proti Mariboru. Med postajama Zidani most in Rimske toplice leži industrijski kraj Gračnica, kjer ima tamkajšnja tovarna podpetnikov svoj industrijski tir. Za Gračnico je bil namenjen vagon lesa, katerega je hotel Jančič odklopiti, ko je vlak obstal. V trenutku, ko je skočil z vlaka, da bo odklopil vagon, pa je pridrvel po sebi v stiski. Vse jo je občudovalo, kako more prenašati dolgo pot iz Križev v takem stanju, a pomoč ji je bilo zopet težko odrekati. Trkala je zopet slasti jiogosto na vrata tržiškega župnišča in naštevala vsakokrat važne potrebe za revnega novorojenčka, ki je zagledal luč sveta j*> njeni napovedi v župniji Križe, ker že ni mogla doseči ljubljanske bolnišnice. Po par tednih je že iskala po Tržiču tudi jx>moči za prevoz otroka na Vrhniko, kjer da bi ga vzela v oskrbo dobra so-rodnica. Pojavil se je pa v Tržiču tudi mož, ki je pojasnil, da je otrok takoj po rojstvu v bolnišnici umrl. Delavci iz Križev so prinesli v Tržič tudi vprašanje, kje je novorojeni otrok in oblnst je iskala podatkov pri župnijskem uradu v Krizah in pri duhovnijskem uradu v ljubljanski bolnišnici, a od obeh uradov je dobila pojasnilo, da se tam ni rodil kakšen otroii s priimkom Pangerc. Tržiški orožniki so prijeli brezvestne starše in zmedene izjave matere so pričele počasi kazati pot, kam je izginil novorojeni otrok Po čudnih napovedih jo končno mati pokazala neko luknjo v Pristavi, kamor je položila baje mrtvega novorojenca. Orožniki so res našli tam nekaj okrvavljenih cunj, ni pa bilo kakšne sledi za otrokom. Tržič in okolica sedaj napeto pričakujejo jasnosti, ki bo po prizadevanju orožnikov in sodišča pač kmalu podana. Kruto maščevanje Iz Slovenske Krajine nam poročajo: Da so cigani velika nadloga za našo krajino, je znano daleč naokrog. V gornjem Prekmurju je malo župnij, ki ne bi imele tudi ciganov. Delati nočejo, živeli bi radi, podpor ne dobijo in jim na tak način skoraj res drugega ne preostane ko tatvina in na to ee naši cigani dobro razumejo, o čemer bi vedela povedati dosti naša sodišča in orožniki, ki jim cigani dajejo izredno veliko dela. Štiri hiše so imeli cigani tudi v vasi Kuštanovci. Pred kratkim eo cigani ukradli meso nekemu kmetu. Orožniki eo cigane drugi večer aretirali m jih privedli k občinskemu starešini. Domačini so ee pa medtem zbrati ob ciganskih hi&ah in vse hiše zažgali. Ena vrata »o celo zavezali in bi skoraj zgorelo deset otrok. Vsak cigan ed je eeveda hotel rešiti vsaj golo življenje, pa je več cigank in otrok ranjenih. Ko so namreč ti bežali iz gorečih hii, eo domačini nanje streljali e puškami. Čehidi so cigani tako hudobni, vendar tak obračun z njimi obsojamo. Oni ostanejo na vsak način v vasi in bodo še večja nadlega. In končno ee je bati tudi ciganskega maščevanja. Danes neprehlicno zadnl hratf KINO UNION Te i efon 22 21 Vsi posetniki doslej so pohvalili ЦГ^ПН^ГЛ V VlORi in poje elovi,a ta program - zato ne zamudite JKI 1»1I111j1 11 LCâlltitT iepega fiima. Toiiko razkošja in bieska šc niste videli v nobenem evrop. filmu. Ob 16.. 19.15 in 21.15 Drobne novice Koledar Sreda, 23. februarja: Peter Damaščan, cerkveni učenik; Romana, devica. Četrtek. 24. februarja: Matija (Bogdan), apostol; Sergij, mučenee. Novi probovl + V št. Vido nad Ljubljano je v Gospodu zaspala 40 letna Marija Zaletel, uslužbena kot dijaška kuharica v Zavodu sv. Stanislava. Zaradi svoje vestnosti in pridnosti jo je imelo rado predstojništvo kakor »udi služabništvo. Naj v miru počiva! + V Cankovi v Prekmurjn je umrla ga. Eva Kerec. Pokoj njeni duši! Žalujočim naše eožaljel V Škofljici je umrl splošno znani in priljubljeni mesar, gostilničar in posestnik gospod Alojzij Javornik. Pogreb bo v četrtek ob 3 popoldne iz hiše žalosti, Lanišče 30, na župno pokopališče v Šmarje. Blag mu spomin! Žalujočim naše iskreno sožaljel Osebne oeifl = V Mokronogu na Žalostni gori ee je poročil f. Iva« K o č e v a r, pianonoàa v Cruštamju, z gdč. етеијо D u r n. Oba eta bila vrneta delavca n* prosvetnem polju. Mlademu paru želimo mnogo ereče in božjega blagoslova. = Poročila sta se v župni cerkvi v Mostah g. Lipovšek Ferdinand, p. uradnik d. žel. z gosp. Kristino Vidmar, oba iz uglednih družin. Ženinu in nevesti želimo obilo božjega blagoslova. = V župnijski cerkvi sv. Družine v Mostah v Ljubljani so bili poročeni: gdč. Albina Rojina in g. dr. Ludvik Žnidaršič, zdravnik; gdč. Elizabeta Rojina in g. Bahar Franc, uradnik ▼ Zg. šiški; gdč. Marija Jure in g. Albin Sire iz Dupclj. — Novoporočencem obilo sreče! — Poročila se je članica in odbornica Posel-gke zveze v Ljubljani gdč. Zofka Jerman z gosp. Francom Cundrom, posestnikom na Ježici. Poročil ju je ženinov brat g. župnik Vilko Cunder. Ge. Zofki, ki je bila vneta delavka v naših vrstah, ieiimo mnogo sreče in blagoslova na novi življenjski poti t ^ — Nova blagov. tarifa bo stopila v veljavo šele 1. maja, ker tarifni odbor še ul končal z delom in bo prihodnja seja odbora 26. februarja 1988. — Pasijonska drama: V Sa s n obiskovanja, katero je spisal na podlagi evangelija Eduard Gregorin, član narodnega gledališča v Ljubljani, je danes najrevnejša in najpomembnejša uprizoritev v postnem oziroma v velikonočnem času za naša društva. Stane nevezana 2oru in sestavi Kristusovih izrekov in prerokovanj iz stare zaveze in končno posrečeni dramatični predelavi. Že lansko in predlansko leto so jo mnoga društva uprizorila z velikim moralnim in gmotnim uspehom, ker ima tudi to prednost, da je lahko uprizorljiva tudi na manjših odrih. To je, lahko rečemo pasioneka igra, ki je do sedaj doživela največ predstav nn slovenskih odrih. Ker je lahko uprizorljiva, saj zahteva le 22 moških in 3 ženske vloge, opozarjamo vse režiserje in voditelje jx>deželskih odrov, da razmišljajo o eventuelni uprizoritvi. Časa je sedaj še dovolj. 'Гса von liarbou: I. del »Indijskega nagrobnega spomenika« v nemškem velefilmu »Ešnaourski tiger« KINO MJ4TICA Danes Ob 16, 19.15 in 21.15 url KONO MATICA podobne glivicam povzročajo — kot so dognala biološka raziskavama — srbež, prhljai in izpadanie las. Ta ugotovitev ie našla takoi praktično uporabo pri Trilysinu. KER GRE ÎR1LYSIN VEDNO VZPOREDNO Z VEDO. Trilysinu se sedai dodala posebna sestavina ki oprošča teme ra lase tet nadleg, ki stalno ogrožalo Vaše lase. Tritysin € zato še bob učinkovito in popolneiše biološke sredstvo, ki krepi, lača in obrania Vaše lase zdrave odpravlja prhljai m preprečuie izpadanie las. — Vreme. Jugoslavija: vedro na zahodu, deloma oblačno v sredi države, na vzhodu in na jugu. Temperatura brez velikih sprememb. Minimalna temperatura Sarajevo —17 »top., maksimalna Ercegnovi + 13 stop. — Napoved za danes: pretežno vedro in precej hladno vreme po vsej državi. Temperatura se ne bo veliko spremenila. — Prijeti tatovi in vlomilci. Iz Vidma ob Savi nam jx>ročajo Po daljšem poizvedovanju 6e je Občni zbor Leonove družbe bo v sredo, dne 2. marca ob 4 v Jugoslovanski tiskarni. Dnevni red: Poročilo odbora in nadzorstva, volitve, slučajnosti. Naše dijaštvo Kongregacija akademikov pri oo. jezuitih ima drevi ob 20 svoi redni sestanek. Vhod Zrinj-skega e. 9. Novi tovariši iskreno vabljeni. — Prefekt. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr Kuralt, Gosposvetska ccsta 10, in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31. Poizvedovanja Hala zelena papiga je nšla. Kdor jo je ujel, naj jo odda proti nagradi. Mestni trg 7 pri hišniku. i jugoslovanska-češkoslovaška liga v Ljubljani vabi vee občinstvo na izxedno zanimivo predavanje z zvočnim filmom »Češkoslovaška v vojni in miruc, ki bo v kino-dvorani »Union« v Ljubljani v petek, dne 25. februarja 1<Ш ob 21. uri. Predvajali 6e bodo filmi iz življenja češikoslovašlkih le-gionarjev, biv. predsednika dr. T. G. Masaryka io predsednika dr. E. Beueša, »Moč češkoslovaške armade« in svečanosti v češkoslovaških narodnih nošah. Predava gosp. Stanislav Mmovsky, konzul CSR v Ljubljani in g. dr. Egon Stare, predsednik J. C. lige v Ljubljani. Nakaznice za sedeže blagovolite dvigniti pri blagajni kina »Union«, kjer 60 že na razpolago. Vstop prost, program 2 din. I Nadvse zanimiv XIX. prosvetni večer bo v petek, 25. februarja v beli dvorani Uniona. Pri tej priliki bo namreč predaval g. minister dr. Franc k u lovec o trpljenju naših mož in fantov med svetovno vojno. Lepe slike bodo pojasnjevale njegove besede. Kot vojni duhovnik je spremljal naše može in fante po bojiščih v Galiciji, ob Soči in južnih Tirolah. Na ta večer posebno vabimo bojevnike, ki во se sami udeležili bojev, pa tudi starše in sorodnike onih, ki so morda, padli na teh bojiščih. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva ccsta 7. Halo! Pri jutrišnji premieri vesele burke Usodno sorodstvo Stan Laurel in Oliver Hardy Pokažemo kot dodatek Prvi plastični fi(m Jutri v kinu Unîonuî — Treinostni teden, ki je bil sprva nameravan v decembru, pa se je preložil, se bo vršil od sobote 5. do sobote 11. marca. Potem, ko so se ljudje v predpustu po mili volji naplesali in na-pili, naj pa v postu pride treznost do besedel S tem se slovenska javnost vljudno ojx>zarja in prosi, naj posveti temu »tednu« z njegovim važnim ciljem potrebno pozornost. — Romarjem na evharistični kongres v Budimpešti. Sporočamo vsem, ki se nameravajo udeležiti romanja na 31. evharistični kongres ▼ Budimpešti, da so bila pred dnevi odposlana navodila in prijavnice za romanje vsem čč. iupnim uradom. Z ozirom na kratek prijavni rok smo uredili vse potrebno, da se rok prijave podaljša vsaj za 14 dni. Tozadevno bomo àe poročali. — Vsem, ki žele prijavnice ali kakršnakoli pojasnila, priporočamo, da se obračajo na pristojne župne urade ali pa naravnost na poslovalnice »Putnika« v Ljubljani, Kranju ali Jesenicah. — V zastarelih primerih zapeke, združenih z zlato žilo in otekom jeter, je pravi blagoslov naravna »Franz-Josefova« grenka voda, zaužita tudi v malih množinah. »Franz-Joseiova« voda milo deluje in zaneslivo otvarja, pa se poleg tega tudi po daljši porabi skoraj nikdar ne izkaže neučinkovito. Ogl. reg. S. br, 30474/35. — »Slovenski poštar«. Pretekli mesec je začel izdajati g. Jože Jukše strokovni mesečnik »Slovenski poš-tar«, katerega druga številka je tudi že izšla. Urednik lista je tudi g. Jakše, ki je napisal za prvo številko uvodnik in program ista, Ici naj služi vsem poštarjem brez razlike in naj dela «a izboljšanje razmer v našem poštnem, brzojavnem in telefonskem prometu. V prvi številki je še mnogo sotrudnikov, zlasti pa zasluži pozornost serija člankov svetnika gosp. Joža Štuklia pod naslovom Naše tegobe. V dosedanjih člankih je zbrano obilno dobrega gradiva, ki naj pokaže na probleme poštarskega življenja in na potrebe poštnega prometa v Sloveniji, da lx> na dostojni višini, saj vidimo, da dajejo pošte v Sloveniji vsako leto državi velikanske dobičke, same pa nimajo od trga niti najnujnejših in najpotrobnejših kreditov. Primanjkuje na vseh koncih osebja, materialni krediti so premajhni, potrebne so nove zgradbe itd. List prinaša še mnogo drugega zanimivega gradiva ter stane letno le 20 din. Izhaja vsakega 30. v mesecu. Izdajatelj in urednik g. Jože Jak.ša. Idealno sredstvo za pranje perila je PERION ki opere belo in čistol i — Krajevna organizacija JHZ pri Dev. Mariji v Polja naznanja, da lx> njon občni zbor v nedeljo, dne 27. febr. po prvi sv. maši ob 7.30. — Odkrita kovnica |>onarejenega denarja. V Slavonskem Brodu so odkrili skrivno kovnico ponarejenega denarja. V mestu so namreč oj>a-rili, da kroži zelo mnogo ponarejenih kovancev /.a 10 din ter so pričeli iskati ponarejevalca. Na trgu so opazili neko 40 letno žonsko, ki je v zadnjem času razpečala mnogo takih ponarejenih kovancev. Na policiji je izpovedala, da dela te kovance njen mož Matija Jeler, ki je brezposeln ključavničar. Pri priskavi je policija zaplenila 70 kg težak i.n moderno napravljen stroj /.a kovanje denurja. S tem je ključavničar prav spretno ponarejal denar, tako da ga je bilo težko ločiti od pravega. — Nov župan v Banjaliiki. Minister za notranja dela g dr. Korošec je razrešil dosedanji občinski odbor v Banjaliiki, ki mu je predsedoval Hamdija Afgan. Za novega župuna*je imenovan Asiui Dži. Ob&neai je, imenovan tudi nov občinski odbor. orožništvu posrečilo priti na sled tatinski družbi, ki ima na vesti številne vlome in tatvine ni Vidmu in v bližnji okolici. Sedež te družbe, pred katero je živel Videm v negotovosti in strahu, je nekje ▼ Rajenburgu. Kakor smo zvedeli, so to oni škodljivci in nasilneži, ki so lansko leto zažgali Juvančičev kozolec na Vidmu. Do sedaj so orožniki prijeli tri tatove. Ti trije eo izdali še dva svoja tovariša, ki iu sedaj orožništvo išče. Ukradene stvari so odnašali proti Rajhenburgu in jih skrivali v dveh hišah vasi Rožno pri Blanci. Prebivalstvo želi, naj bi jim sodišče odmerilo primerno kazen. Upravičeno se boji, da bodo jx> prestani morda kratki kazni zopet začeli srvoj nečedni posel: škodovati tujemu imetju. — Spomenik hrvatskemu Leonidi. Lani je poteklo 400 let, odkar je v trdnjavi Klis junaške smrti umrl njen branitelj Peter Kružič. Hrvatsko društvo »Bihač« in društvo »Bratje hrvatskega zmaja« iz Zagret« sta sklenili, da priredita veliko proslavo tega junaškega in krščanskega borca proti Turkom meseca maja. V Klisu bo vzidana junaku Kružiču spominska plošča. — Štiri žrtve morja. Od sobote divja na hrvatskem Primorju močna burja. Parniški promet ima velike ovire, z otokom Rabom pa je bil dva dni sploh prekinjen. Neurje je zalotilo neko ribiško ladjo, ki je plula proti Rabu. V ladji je bilo pet ribičev. Burja je ladjo prevrnila ter so štirje ribiči utonili in le petemu se je posrečilo, da se je reši! z največjo težavo. — Pri zaprtjn, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«. Ljubljana Sreda, dne 23. februarja 1938 Gledališče Drama: Sreda, 28. febr.: »Pesem s ceete«. Red Sreda. — Četrtek, 24. febr. »Rdeče rože«. Red Četrtek. — Petek, 25. febr.: zaprto. — Sobote, 26. februarja: »Rdeče rože«. Red A. — Opera: Sreda, 23. febr.: zaprto. — Četrtek, 24. febr.: »Plee v maskah«. Début gdč. Olge Kocjančičeve. Gostuje g. Goetič. Izven. Znižane cene. — Petek, 26. febr.: zaprto. — Sobota, 26. febr.: »Don Juan«. Premier-ski abonma. Prireditve in zabave Prosvetno društvo Trnovo: Na 11. prosvetnem večeru drevi ob 8 v društvenem domu bo imel ski-optično predavanje g. prof. Anžič Anton, jwd naslovom »Slovenski humor«. Po predavanju bodo za dobro voljo poskrbeli še Slani igralske družine. Vstopnina: Sedeži 2 din, stojišča 1 din. Predavanja Boj i cajcdalei na sadnem drevju in njih zatiranje s škropljenjem je naslov predavanju, ki да bo imel pri pcdimnicl SPD v sredo, 23. t. m. ob 19 višji nadzornik g. Martin Huinek v dvorani mineraloškega instituta na universi. Vstop vsakomur prost. Karitativno predavanje. Drevi ob S bo v beli dvorani hotela Union predavaj 6tolni kanonik iz Maribora dr. Ivan Žagar o predmetu: »Krščanstvo in bolniška strežba«. Vabljeni vsi prijatelji karitativuega gibanja. Vstopnine ni. Bežigrad. V četrtek bo v društveni dvorani zanimivo predavanje o jtidih. Predava urednik Tereeglav rranc. Ljudska univerza v Ljubljani. Drevi bo predaval o tipih zločincev v moderni kriminalogiji un i v, prof. Aleksander Maklecov. Predavanje se bo vršilo v mali dvorani filharmoničnega društva na Kongresnem trgu. Pričetek ob 20; vstop prost. Sestanki Fantovski oilsck Moste bo imel drevi reden sestanek s predavanjem. Udeležba obvezna. Dru&tvo prijateljev humanistične gimnazije bo imelo evoj redni občni zbor v ponedeljek, dne 28. t. m. ob pol 0 zvečer na klasični gimnaziji v Ljubljani. 1 Posestne spremembe. Jože Jančar, posestnik v Ljubljani, je prodal Rudolfu Klaniku, železniškemu nameščencu, stanujočeimi v Predovičevi ulici št. 12, hišo št. 9 na Kodbljevem, ulica A za 70.000 din. — Zagrebški trgovec Koloman Jeseneky je prodal Marici Savnikovi roj. Kern, trgovčevi soprogi v Škofji Loki, posestvo vi. št. 135 k. o. Gra-dišlko predmestje za 300.000 din. — Posestnik v Zagrebu Jovo Milič je prodal gdč. Slavi Gorškovi, zaeebnici v Ljubljani, par. št. 1163-37 k. o. Vič, obstoječo iz hiše št. 10 na Olincah, Cesta VII, za 70.000 din. — Ivan Cuzak in soproga Ana sta prodala trgovcu in gostilničarju Joku JeJačmu z Rudnika hišo št. 42 na Poljanski ceeti za 142.000 din. — Anton Bizovičar, mizar v Ljubljani, Glince, Cesta II-l, je prodal Otmarju Lavrenčiču, gradbenemu preddelavcu, Tržašlka cesta, hišo št. 1 Cesta II na Glincah za 116.150 din. Telefon 41 64 ••iiiMMMiMtiituMii КШО SCODBJEVO Radi ogromnega zanimanja predvajamo film SCirsMeicSski župnik nocoj ob 20. uri nepreklicno zadnjikrat. Za dodatek dva kratka filma: »Med belim in črnim Čeremo^ein« in Mickev miške. Poslednjič v Ljubljani! 1 Huda avtomobilska nesreča na Šmartinski cesti. Včeraj dopoldne je na Šmartinski cesti prišlo do hude avtomobilske nesreče. Neznan avtomobil je podrl 45 letno delavčevo ženo Marijo Paradiž s Šmartinske ceste 21. Paradiževa : je dobila hude poškodbe p° vsem telesu. Po-I klican je bil reševalni avtomobil, ki je poško-dovanko prepeljal v bolnišnico. I Poštenost in nepoštenost Ljubljančanov. Zanimiva je policijska statistika o izgubljenih in najdenih predmetih v Ljubljani za lansko leto. Raztreseni Ljubljančani so lani prijavili skupno 529 izgubljenih predmetov v vrednosii 160.000 din. Ljubljančani pa so oddali policiji 324 najdenih predmetov v vrednosti 99.000 din. Policija je mogla posredovati v 103 primerili, ko je našla lastnika. Vrednost vrnjenih predmetov znaša 60.125 din. Te številke dokazujejo, da so Ljubljančani še vedno kolikor toliko jx>šteni. I Vozila v Ljnbljani. Konec leta (937 je bilo v Ljubljani 472 jxitniških avtomobilov, 161 tovornih avtomobilov, 336 motornih koles, 16.302 kolesa in 135 fijakerskih ali polfijakerskih voz. 1 Prenočišča. V Ljubljani je 14 hotelov in gostiln e prenočišči ter skupnih prenočišč. Za tujce je pripravljenih 368 sob. Mestni fizikat je lani izvajal strogo nadzorstvo nad te.mi prenočišči, nnjbolj pogosto pa poleti. Higiensko stanje sol) za prenočevanje je splošno zadovoljivo, v hotelih pa naravnost vzorno. 1 Reven dijak, privatist, instruira vse predmete nižje gimnazije. Honorar nizek. Ponudbe poslati upravi Slovenca jw>d »Dober Inštruktor«. 1 Beg mladih ljudi iz Ljubljane. Pred tednom dni sta pobegnila iz Ljubljane 17 letni Marjan Keršič iz Kolodvorske ulice in 18 letna Anastazija Simčič iz Linhartove ulice 24. Oba sta krepko razvita. Pobegnila eta oba isti dan, vendar pa ni znano, če sta pobegnila skupaj. Starši so se obrnili na policijo, ki je izdala za obema tiralico. Bref* ce Volivni imeniki. V zvezi z razpieom občinskih volitev za novo občino Brežice, ki bodo dne 27. marca t. I., eo razgrnjeni volivni imeniki v občinskem uradu v št. Lenartu do vkjučno ponedeljka, dne 7. marca. Vpogled v volivne imenike ima vsalk volivec, kakor ima tudi pravico zahtevati vpis ali izbris za eebe ali za koga drugega. Pratferslto Klub železničarjev JRZ. povnrjeništvo Maribor priredi jutri, v četrtek, dne 24. t. m., zvečer ob sedmih v gostilni Brplez sestanek železničarjev, na katerem bodo |>oročnli zastopniki i/. Ljubljane in Maribora o aktualnih železničarskih vprašanjih. Železničarji vljudno vabljeni! Maribor m Krajevna orgnnizaeija JRZ v Studencih je imela preteklo soboto lepo uspel redni letni občni zbor, na katerem je predsednik gosip. M. Kranjc poročal o splošnem jx>litičnem položaju, jjodpredsednik g. Krištofič pa o delu studenške oW'inske uprave, številni navKOČni člani so vzeli obe poročili z zadovoljstvom na znanje ter izrazili vodite.ljema dr. A. Korošcu in dr. M. Kreku popolno zaupanje, fz poročal funkcionarjev je bilo razvideti, da je odbor živahno deloval, suj je imel 18 sej ter interveniral v 50 primerih. V krajevni organizaciji je včlanjenih 246 volivcev, kar je za Studenec, ki je veljal za rdečo trdnjavo, vsekakor' lepo števi.o. Pri volitvah, ki so sledile, je bil z.a predsednika izvoljen g. M. Kranjc, za podpredsednika A. Krištofič, za njegovega namestnika F. Petek, za blagajnika K. Raner, cza njegovega namestnika I. Šmid, za tajnika A. Černenšck, za njegovega namestnika F. Ferš. Odborniki so: A. Vivod. S. Teršavec, F. Mikek, I. Mandelc, A. Pogač, Schreiber, Vošnik, M. Lešnik, L. Lešnik mi., T. Lupâa in I. Pokež. i U Kuharska razstava 2. marca Kavarna in restavracija OREL V soboto, nedeljo in torek domača pustna zabava m G. Rudolf Tumpej obsojen. V ponedeljek je bila razprava pred okrožnim sodiščem proti g. Rudolfu Tumpej« ter njegovima soobtožen-cena, ključavničarjema v železniških delavnicah, Г/ovru Zclonu in Martinu Slabetu, ker so inženirja Josipa Grudna, bivšega podnačelnika železniških delavnic v Mariboru, lažno ovadili policiji dne 30. aprila 1936 ter je bilo zaradi njihove prijave uvedeno proti inž. Grudnu postopanje pred državnim sodiščem za zaščito države v Belgradu. Za razpravo je vladalo ogromno zajiimanje ter je bila velika razpravna dvorana nabito polna občinstva. Pri prevzemanju nacio-nalij je g. Tumpej j>ovedaI, da je star 40 let ter da je železniški uslužbenec v pokoju. Sodnik dr. lombak je vzkliknil: »Tako mladi ljudje, pa žo v penziji!«, nato pa je proglasil razpravo kot tajno ter je moralo občinstvo dvorano zajnislili. Rudolf Tumpej je bil obtožen po paragrafu 139 k. им njegova tovariša pa po paragrafih 139 in 146. Paragraf 139. se glasi- »Kdor ovadi nekemu oblastvu lažno zojjer svoje prepričanje, da je določena oseba storila kazmivo dejanje ali da je prekršila svojo službeno dolžnost, z namero, da bi se začelo zoper njo kazensko ali disciplinsko postopanje, se kaznuje s strogim zaporom ali za-jjorom.« Par 146. pa pravi. »Priča, izvedonec, prevajalec ali tolmač, ki ni prisegel, pa je pred sodiščem lažno pričal, podal lažno izvedensko mnciije, lažno prevajal ali tolmačil, se kaznuje s strogim zaporom in z izgubo častnih pravi©.« G. Rudolf '1 urapej je bil obsojen na 1 mesec strogega zapora pogojno na dve leti, Zelon in Slabe pa vsak na tri mesece strogega zapora pogojno na tri leta. Vsi obsojenci so se proti sodbi pritožili. m Nov križevi pot v frančiškanski baziliki je že postavljen. Umetniško delo iz Hohnječeve delavnice v Celju bo v lep okras baziliki. Okviri, ki so v stilu spovednic, so narejeni po načrtu arh. Czeikeja. Po štiri postaje skupaj stoje na spovednicah. Pred postujumi so lepe električne svetilke. Novi križevi j>ot je izveden v reliefu ter ga je dobila bazilika po požrtvovalnosti plemenite dobrotnice m Rezervni častniki mariborske garnizije imajo drevi ob 20 v prostorih Ljudske univerze obvezno predavanje. m Plakat Mariborskega tedna. Uprava Mariborskega tedna razjiisuje nagradni natečaj иа plakat za Vil. Mariborski teden, ki bo v času od 6. do 15. avgusta. Razpisane so štiri nagrade, in sicer i)o 2000, 1000, 500 in 300 din. Z geslom opremljeni osnutki se morajo odposlati nujkas-neje do 31. marca upravi Mariborskega tedna v Mariboru. Posebni razpisi za ta natečaj so na razpolago interesentov v vseh poslovalnicah »Putnika«. m Sestanek Poselske zveze bo v nedeljo ob 4 popoldne v sobi, Gledališka ulica 2. m Konec tedna bo v mariborskem gledališču premiera poljske igre »Firma«, ki je dosegla na drugih odrih velik uspeh. m Zborovanje obrtniških zdmženj. V ponedeljek so zborvali v Mariboru zastopniki obrtniških združenj iz mariborskega okrožja. Razpravljali so o načrtu ministrstva trgovine in industrije k spremembam obrtnega zakona in poziv zborničnega zavoda za jx)speševanje obrti za sodelovanje na mednarodni obrtniški razstavi v Berlinu. Obrtniki so se izrekli proti nameravani reorganizaciji obrtniških združenj. m Glasbena Matica priredi na pustni torek svojo prvo veliko zabavo pod imenom »Raj in bombice«. m 4 leta, ker je ubil svaka. Pred okrožnim sodiščem se je zagovarjal včeraj viničarski sin 22 letni Alojz Kovačič iz Cogetincev, ki je v prepiru najprej ranil svojo sestro Ivano v pljuča, nato pa je zabodel ostrino svaku Šafariču trikrat v hrbet ter ga je smrtno zadel. Obsojen je bil nn štiri leta in en mesec robije ter na tri leta izgube častnih pravic. Giednlišie Sreda, 23. febr.: Zaprto. — Četrtek, 24. Tebr., ob 20: »Noč v Kiru«. Red C. L'tf'omcr 0k rajni kmečki odbor v Ljutomeru priredi po navodilih banske uprave dravske banovine v Ljubljani v soboto, dne 26. februarja, celodneven zadružni tečai v dvorani Katoliškega doma v Ljutomeru. Predavali bodo znani zadružni strokovnjaki o važnosti zadružništva. Tečaj se začne ob devetih z otvoritvenim predavniijem o načinu širjenja prave zadružne misli. Ravnatelj Gorenjske kmečke zadruge v Kranju g. A. Lesjak predava o blugovnem zadružništvu in vnovčenju kmečkih proizvodov po zadrugah. Ob 2 popoldne pa predava g. dr. Jože Basaj o kreditnih zadrugah in njihovi likvidnosti v zvezi z likvidacijo kmečkih dolgov. Prijatelji zadružništva naj se v obilnem številu odzovejo in sc udeležijo lega važnega tečaja I Pogodba z Avstrijo in šiling Poročali smo že o sklenitvi nove trgovinske pogodbe z Avstrijo, dodatno pa navajamo Se naslednje informacije : Glede izvoze živine bo še posebna konferenca v Belgradu. Zmanjšane pa bodo i naše izvozne 1 avstrijske uvozne takse na prašiče. Kontingenti oeta-nejo in obstoja možnost povečanja izvoza v Avstrijo. Z Avstrijo smo Oklenili sporazum 7*1 ihvoz koruze, katero bo Avstrija plačala v kliringu. Avstrijci bodo dobili od nas koruzo samo v tem primeru, če tečaj šilinga ne 1к> manjši od 8.17 din. V Zborovanje ljubljanskega trgovstva Ljubljana, 22. februarja. Kakor smo že poročali, je bil v ponedeljek zvečer redni občni zbor Združenja trgovcev v Ljubljani. Ta občni zbor je bil že 57. redni letni zbor, kar dokazuje starost te organizacije, ki je najstarejša trgovska organizacija v državi Občnega zbora eo ae udeležili: za mestno poglavarstvo svetpik g. Brilej, za Zbornico zb. sv. g. Stane Vidmar in tajnik g. dr. Ivan Plese, za Trg. društvo Merkur g. Agnola, in še drugi zastopniki trgovskih organizacij. Po pozdravnih besedah je predsednik g. Viktor Mede takoj prišel na svoje poročilo, iz katerega je posneti, da je lani združenje posvetilo največjo brigo predvsem sanaciji Trgovskega doma, kateri je prešel v last Združenja, nadalje za vprašanje svoje šole in šolstva vobče in za socialna vprašanja. Omenil je darila, ki že pritekajo v socialni sklad; darovala sta g. Šara-bon 1000 in g. Verlič 2500 din. Da bi imel sklad, katerega namen bo podpiranje onemoglih trgovcev, večje dohodke, |e uprava združenja sklenila organizirati plačevanje članarine oz. doklad. V imenu zbornice je zborovalce pozdravil g. Stane Vidmar, ki je v prvi vrsti poudaril solidarnost ljubljanskega trgovstva v znanem nastopu proti Tati. Nato je poročal obširno o pripravah za trgovski kongres, ki bo v Ljubljani junija. Zveza trg. združenj se je že dogovorila z upravo ljubljanskega velesejma, da bodo na letošnjem velesejmu razstavljeni v resnici samo pravi industrijski proizvodi, ki naj pokažejo jugoslovanskemu trgovstvo ustvarjajoče delo slovenskega naroda. Poročal je o delu centralnega predstavništva in zlasti o sestanku med predsednikom vlade dr. Stojadiuovičem in zastopniki belgrajskega trgovstva. Dodatno je podal tudi tajnik g. Lojze Šmuc nekaj pojasnil k svojemu tiskanemu referatu, nato pa poročal o predlogih za novelizacijo obrtnega zakona, ki je nujno potrebna in ministrstvo zbira že potrebni material. Tudi ljubljansko združenje je po ljubljanski zbornici poslalo svoje pripombe glede načrta o izpremembah in dopolnitvah obrtnega zakona svoje mnenje. Računski zaključek Združenja, katerega je prečital blagajnik g. Ivan Železnikar, izkazuje za 1937 dohodkov 513,000 din, izdatkov pa 386.000 din, tako da ie bil izkazan prebitek v znesku 127.000 din. Imetje združenja znaša 1.3 milijona din, od česar je vrednost šole 0.5 milij. din. Odboru j« bil podeljen absolutorij. Proračun za 1938 znaša v dohodkih in izdatkih 0.3 milijona dinarjev. Podpredsednik Združenja g. Roma Golob je poročal o potrebi socialne akcije. Že lani je na občnem zboru Trg. društva načel predsednik tega društva g. dr. Fran Windischer vprašanie zavetišča za onemogle trgovce. Ljubljansko združenje pa je v ta namen reori-ganiziralo pobiranje doklade. Združenje namerava dobiti poslopje z desetimi sobami, v katerih bi bilo 16 postelj za prvo silo. V zvezi • to socialno akcijo stav-lja tudi tozadevne predloge glede pobiranja članarine za združenje; odslej ne bo več doklada, ki bi znašala 12 odstotkov, ampak bodo vsi člani plačevali prispevke po posebni lestvici, kjer bodo prišli v posamezne eku-pine (teh je 21) po dejanski plačevitosti. Za pritožbe bo posloval poseben odbor, ki bo stvar končno veljavno reševal. O šoli je poročal načelnik tega odseka g. Anton Verbič. Iz njegovega poročila je razvidno, da šteje šola sedaj 227 učencev in učenk, od katerih je izdelalo 72 odstotkov, 27 odstotkov s slabim uspehom, en odstotek pa ni bil izprašan. Tudi izobrazba trgovskega naraščaja je vedno večja. Danes je v šoli že 47% učencev in učenk z nižjo srednjo šolo, oz. malo maturo. Po strokah je najbolj zastopana špecerijska stroka z 42%, manufakturna z 18, modna z 10 in železninarska s 6%. G. Stanko Florjančič je poročal o akciji za sanacijo Trgovskega doma, ki je prešel v last združenja, ker je združenju uspelo plačati številne dolgove doma in tako znižati obrestno breme. Ostanek posojil je dolgoročen po nizki obrestni meri. Dohodek hiše bo zadostoval za kritje vseh obveznosti. primeru normalnega točaja šilinga bo Avstrija dobila 800 vagonov koruze mesečno, sicer pa «amo 200 vagonov. Od 1. marca dalje bo tečaj šilinga dirigirala Narodna banka. Tečaj ne «me biti nižji od 8.176 din, pa tudi ne višji kot 8.60—8.70. To je zato, da se omogoči povečanje avstrijskega izvoza k nam in s tem uravnovosenje bilance. Dosežen je tudi s;vorazum o turistih in bodo uživali avstrijski turisti glede tečaja šilinga [»osebne ugodnosti. Narodna banka bo kupoval« šilinge od avstrijskih turistov po posebno ugodnih cenah. G. KolSek Fran predlaga znižanje Šolnine v trg. grem. šoli, na kar je bilo sklenjeno, da se šolnina zniža od letnih 500 na 4C0 din. G. Verbič apelira na merodajne faktorje, naj podpro šolo, nato pa opozarja na vedno večji dotok tujcev v našo trgovino, kar bi morala naša država v interesu vsega gospodarstva preprečiti Končno je še spregovoril g. Vidmar, ki je izrekel priznanje upravi za njeno delo in je bil občni zbor nato po g. predsedniku Medeau v najlepšem redu zaključen. Za dvig Bele Krajine Na pobudo kr. banske uprave se je začel dne 20. t. m. prvi vrtnarski tridnevni tečaj v Črnomlju. Za U tečaj je vladalo takoj od pričetka veliko zanimanj«, posebno med odraslo mladino obojega spola iz bližnje in daljne okolice. Že pri otvoritvi je bil razred ljudske šole dobro zaseden, a v ponedeljek je bil nabito poln. Naravnost rekordna udeležba jasno priča, da se je pričela Bela Krajina gospodarsko probujati z željo, da se vzporedi 7. kmetijsko aktivnimi predeli Slovenije. Bela Krajina ima s svojim milim podnebjem in obilnim soncem vse pogoje za razvoj najdražjih zelenjadnih kultur. Ni čudno, da so se za to našo Vipavsko št. 2 zanimali že marljivi bolgarski vrtnarji v namene eksploatacije. Bodoča kratka železniška zveza z morjem mora najti ta okraz čim bolj pripravljen, da bo lahko zalagal naš tujski promet na Jadranu z dobro zelenjavo in okusnim sadjem. Da je kr. banska uprava veliko polagala na ta tečaj, naj bo znak to, da je poslala predavat naša dva priznana strokovnjaka banskega inšpektorja g. Kafola, ter ravnatelja ljubljanskih mestnih nasadov g. Lapa, katera sta se dela lotila z veliko vnemo. To njihovo požrtvovalnost je narod hvaležno nagradil z rekordno udeležbo in disciplinirano pozornostjo pri posameznih predavanjih, Kakor vrtnarstvo, tako čaka v Beli Krajini tudi sadjarstvo na izvedbo pred letom začrtanega programa. Gre namreč za ureditev velike drevesnice in trsnice v Črnomlju, iz katere bi narod črpal sadna drevesca in trtne sadike, Banska uprava je lanski apel gospodarskih ustanov in županstev vzela v pretres. Razne komisije so si ogledale v ta namen prikladna zemljišča in se pogajale za najemnino, ki pa jc bila žal nekoliko pretirana. Dobra in iskrena volia oblasti je tu, le uvidevnosti in razumevanja pri posestnikih zemljišč, ki bi prišli v poštev, manjka. Upamo, da bodo tudi ti naredili svojo dolžnost in popustili od svojih zahtev v korist splošnega kmetijskega napredka Bele Krajme. Letos zgradi podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva v Črnomlju prav moderno brezdimno sadno sušilnico. Tu se bodo sadjarji preskrbeli s prvovrstnimi zadnimi krhlji, katere bodo lahko tudi vnovčili Enako se bodo v sušilnici sušile tudi dobro znane belokranjske gobe. Kr. banskj upravi toplo priporočamo, da še nadalje posveča svojo pozornost delu slovenskega naroda onkraj Gorjancev ter v najkrajšem času realizira predloge komisij in ustanovi drevesnico v neposredni bližini mesta Črnomlja, kulturnega središča Bele Krajine. * Pri III. žrebanju obligacij 6% obligacijskega posojila mestne občine ljubljanske v nominalni vrednosti 20 milij. din, ki je bilo 15. febr. 1938, so bile izžrebane naslednje obligacije: Po 10.000 din serija A številka: 28. 50, 57, 83, 97, 108, 131, 189, 216, 227, 252, 318, 428. 473, 545, 630, 632, 644, 693, 608, 740, 912. 975, 984, 1031, 1077, 1125, 1154, 1162, 1204. 1206, 1259, 1316, 1323, 1420. l»o 5000 din serija B številka: 81, 333, 343, 503, 508, 579, 667, 660, 698, 700. Po 1000 din seriia C številka: 16, 28, 46, 47, 56, 99, 119. 128, 188. 248. 254, 295. 340. 362 411, 652, 681, 729, 781, 789, 806, »48, 856. 874, 917, 926, 949, 1020. 1031, 1089, 1203, 1243, 1328, 1421, 1469, 1489, 1490, 1574, 1581, 1743, 1748, 1768. 1859, 1924. 1925, 19-11, i960. — Izžrebane obligacije so plačljivo dne 16. avgusta 1038 pri mestni blagajni v Ljubljani. Tečaj za električno varenje. Zavod za pospe- ' Sevanje obrta v Ljubljani priredi tečaj za električno vareuje. Tečaj bo v prostorih Tehnične srednje šole od 28. februarja do 10. marca 1938. — Sprejemajo se obrtniki, pomočniki in usposobljeni industrijski delavci kovinarske stroke. Tečaj bo brezplačen, udeleženci trpe sami le stroške porabljenega varilnega materiala. Predavanja in praktična vežbanja bodo celodnevna, za izjemne priinore se bo dovolilo obisk poldnevno. Prijave s točnim naslovom in označbo predizobrazbe in sedanje zaposlitve je poslati do 26. februarja t. 1. na Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani. V izjemnih primerih bodo sprejeti udeleženci ob otvoritvi tečaja, kolikor bo še prostih mest. Izdelovanje tovornih avtomobilov v naši državi. V bližini Belgrada naj bi so ustanovila tovarne za tovorne avtomobile. Doslej eo za ustanovitev tovarne prišle že številne ponudbe, od katerih pa so najboljše ponudbe tvrdk: Praga, Krupp in Fiat. Bata bo iideloval avtomobilske pnevmatike. Doslej je jugoslovanski Bata v Borovem izdeloval samo pnevmatike za bicikle, odslej pa bo izdeloval tudi pnevmatike za avtomobile kot to že izdeluje na Češkem. V ta namen je poslal mnogo delavcev na Češko in se ti delavci v kratkem vrnejo, da začnejo z delom v naši državi. Likvidacija. Tvornica tinte in kemikalij Mg. ph. Albrecht in Kovačič, d. d. v Zagrebu sklicuje občni zbor delničarjev za S. marec, kjer bo skle-pano o predlagani likvidaciji družbe. Borza Dne 22. februarja 1938. Denar V zasebnem kliringu je ostal angleški funt na naših borzah neizpreinenjen: v Ljubljani ua 238 denar, v Zagrebu in Belgradu na 2И7.20 do 238.80. Avstrijski šiling je nadalje popustil v Ljubljani na 8.20—8.30, v Zagrebu na 8.25 blago, v Belgradu na 8.1186—8.2186. Grški boni so beležili v Zagrebu 28.40—29.10, v Belgradu 28.75 blago. Nemški čeki so v Ljubljani narasli na 14.28 do 14.48, v Zagrebu na 14.27—14.47, v Belgradu na 14.2969-14.-1969. Nadalje so beležili v Zagrebu za sredo marca 14.255—14.455, za konec marca 14.225—14.235, zo sredo aprila 14.15—14.35. Devizni promet je znašal v Zagrebu 2,706.353 dinarjev, v Belgradu 5,116.844 din. V efektih izkazuje Belgrad prometa 6 milijonov din. Ljubljana — tečaji s primom : Amsterdam 100 h. gold. . . . 2400.91—2415.51 Berlin 100 mark....... 1734—1747.90 Bruselj 100 belg......729.19— 734.26 Curih 100 frankov . . . . . 996.45—1003.52 London 1 funt.......214.91— 216.97 Newyork 100 dolarjev .... 4258.51—4294.82 Pariz 100 frankov...... 140.66— 142.10 Praga 100 kron...... 150.83— 151.93 Trst 100 lir....... 225.06—228.13 Curih: Belgrad 10, Pariz 13.13, London 21.59375, Newyork 430.625, Bruselj 73.17, Milan 22.66, Amsterdam 240.825, Berlin 174.10, Dunaj 73 (75), Stockholm 111.30, Oslo 108 50, Kopenhagen 96.40. Praga 15.14, Varšava 84.70. Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3 50, Bukarešta 3.25, Heleingfore 9.55, Buenœ-Aires 114. Vrednostni napirii Ljubljana: 7% investicijsko posojilo 98—100, agrarji 60—61, vojna škoda promptna 455—460, begluške obveznice 89—90. dalm. agrarji 88- 90, 8% Blerovo posojilo 96—99, 7% Blerovo posojilo 91—93, 7% jiosojilo Drž. hip. banke 99 -101. — Delnice: Narodna banka 7.700—7.800, Trboveljska 225—236. Zagreb: Državni papirji: 7% inv. pos. 97— 100, agrarji 59—61, vojna škoda promptna 453— 455, begi. ob v. 89 deti., dalm. agrarji 8S-90, 4% sev. agrarji 59—61, 8% Bler. pos. 93—99, 7% Bler. pos. 90—93, 7% pos. DHB 99—101, — Delnice: Priv. agrarna banka 220—225, Trboveljska 230— 235 (230), Gutmann 53—60, Tov. sladk. Bečkerek 600 bi., Osj. sladk. tov. 125—150, Duibrovačka 400 denar, Jadr. plovba. 405 den., Oceania 600 den. Belgrad: Državni papirji: agrarji 61 bi., voj na škoda promptna 453—454, begi. obv. 89.75— 90.25 (90.50), dalm. agrarji 88.7S-89.25 (89.25), 8% Bler. pos. 89 bi., 7% Bler. pos. 91.50 den., T/o pos. DHB 99 bi. — Delnice: Narodna banka 7.7S0 bi., Priv. agrarna banka 229 bi. Dunaj. Tendenca je bila prijaznejša, ker presojajo borzni krogi položaj bolj prijazno. V ™ КШО SLOGA îr.Vd — Samo še danes in jutri velenapeti film iz burnega življenja /.latokopov na divji Aljaaki BES VOLK Ljubavna romanca na dalinem severu, kjer je pes več vreden od človeškega ž vljenja. kulisi so se v začetku tečaji izboljšali, kasneje pa so se le malo izpretnunili. Znatneje so se okrepile obveznice bivše Južne železnice, nadalje delnice Alpine, Feltona, lilinax in Saïga. Tudi v za-gradi eo se tečaji pretežno učvrstili. Bilo pa je malo blaga na razi*>lago, tako da ni bilo mogoče efekluirati večjih naročil. Večje izlioljšanje beležijo montaneki, kovinski, tekstilni in kemični papirji, posebno tisti, ki že dalj časa niso notirali. Zaključni tečaji (v oklepajih včerajšnji tečaji): Donavsko-savsko-jadranska 57.95 (55.55); delniee: Creditanstalt-Bankverein 286.50 (285), Lfinderbank 62, Narodna banka 103 (162.26), Graz-Kiiflach 19, Steg 18.50, Steweatr 2S.70 (28.25), Magnesit 84 (80), Trboveljska 24.98 (24.06). Alpine 34.70 (33.25), Berg-Htltten 525, Steyr-Daimler-Puch 210 (210), Semjierit 80. Žitni trg Novi Sad: Vse nespremenjeno. Tendenca nespremenjena. Promet srednji. Sombor: Vse nesprotikenjeno. Tendenca mirna. Promet 32 vagonov. Cene £Hne in kmetijskih pridelkov Dunajski prašičji sojem 22. februarja 19-38. Prignanih je bilo 6000 pršutarjev in -1052 žpe-hariev, skupno 10.082 glav, od tega iz Avstrije 2963, iz inozemstva pa 7119. Cene pršutarjev za 2 groša pri kg žive teže, cene madžarskih veleposestniških prašičev za 1—2 groša. banatskih in kmečkih za 2 groSa. Cene so bile naslednje: I. špeharji 1.58—1.50. srednjetežlti špeharji 1.51 do 1.57, stari špeharji 1.40—1.48, kmečki 1.50 do 1.60, križani 1.50—1.61, pršutarji 1.32—1.60 šil. za kg žive teže. Cene živini in kmetijskim pridelkom v Kranju dne 21. februarja: Voli I. 5.50, 11. 5, III. 4.50; telice I 5.50, П. 5, III. 4.50; krave I. 5, П. 4.50, lil. 4; teicta I. 7, II. 6; praš'ičj hrvaški špeharji 10.50, domači pršutarji 8 din za kg; mladi pujsiki 7—8 tednov stari 105— 130 diin komad. — Goveje meso I. prednji del 10, zadnji del 12, П. prednji del 8, zadnji del 12, III. prednji del 7, zadnji del 9; evinjina 14 — 16. slanina 20—26, svinjska mast 19; čisti med 22—26, neoprana volna 22 —26, oprana volna 32—36, surove kože goveje 12—14, telečje 15, svinjske 10 din za kg. — Pšenica 225, jeečmen 200, rž 200. ove* 180, koruza 150, fižol 250, krompir 80. hicerna 1900, seno 75. «•lama 50, jabolka I. 500, П. 400, III. 250, češplje suhe I. 1200, II. 1100, III. 100; molka pšenična 400, koruzna 200, ajdova 400, rž en a 350, koruzni zdrob 300 din za 100 kg. Poročilo o trgovskem prometu na »ejntn v Kranju, dne 21. februarja: Na sejem je bilo prignanih 45 volov, 33 krav, 9 telet. 2 junici in 2 bitka. Pripeljanih je bilo tudi 38 svinj in 42 pra šičev. Prodanih pa je bilo 41 volov, 16 krav, 9 telet, 2 junici, 2 bika, 15 eviuj in 29 prašičev. V inozemstvo ni bila prodana nobena živina. Ptuj, dne 14. februarja Voli: I. vrste 6 din, ii. vrste 5 din, III. vrste 4 din; Telice: I. vrste 6 din, II. vrste 5 din, III. vrste 4 din; krave: I. vrste 5.50 din, II. vrsto 2.50 din, III. vrste 2.50 din; teleta: I. vrste 5.50 din, II. vrste 5 din; prašiči: špeharji 7.50 do 8 din, pršutarji 6.25 do 7 din; goveje meso I. vrsto prednji del 10 din, zadnji del 12 din; goveje meso II. vrste prednji del 8 din, zadnji del 10 din; svinjina 13 din: svinjska mast 16 din za 1 kg; čisti med 18 din za 1 kg; goveje surove kože 10 do 11 din za 1 kg; telečje surove kože 14 din za 1 kg; svinjske surove kože 10 do 12 din za kg. Pšenica 200 din za 100 kg; ječmen 150 din; rž 190 din; oves 150 din; koruza nova 120 do 150 din; fižol 150 din; krompir 70 do 90 din; seno 45 din; slama 30 din ; jabolka I. vrste 400 din, U. vrste 350 din. III. vrste 250 din za 100 kg. Pšenična moka 350 do 375 din za 100 kg; koruzni zdrob 225 din 7,a 100 kg. Vino novo iz kvalitetnih vrst grozdja 4 do 5.50 din. vino novo iz navadnih vrst grozdja 3 do 4 din, fino kvalitetno vino 5 din do 6 din in navadno vino 4 do 5 din za 1 liter pri vinogradnikih. Živinski sejem т Žalen dne 10. Ichrnarja t. 1. Cene so bile natdednje: Voli težki, pitani od 5 do 6 din; telice pitane od 4 do 5 din; kravo pitane po 4 din in krave slabih rej po 3.50 din za 1 kg žive teže. Kulturni obzornik Se : Jakob Fr. Zupan, komponist prve slovenske opere V »Slovencu« dne 30. januarja je gospod prof. Zika napisal nekaj novih odkritij o komponistu prve slovenske opere Jakobu Frančišku Zupanu ter postavil domnevo, da ee je rodil 1. 1733 ali 1734 v »Honbergu« ne štajerskem, v kraju, o katerem ne ve, kako se slovensko imenuje, dasi je skoraj prepričan, da >noei morda že celo stoletje slovensko itnef. Na to je postal роиогеп g. M. Spindler, upokojeni pomočnik finančnega direktorja ter bon. profesor na univerzi v Ljubljani, ki je sporočil našemu uredništvu način, kako bi se dalo ugotoviti kraj in rojstno leto našega komponista. Pi6al je: »lin če tudi nosi ta kraj slovensko ime, kar pa ni verjetno, ni dvoma, da bi se ta kraj ne dal izslediti, ker ga ni na Štajerskem, tudi v slovenskem delu, ne hriba, ne grabna, ne jarka, ne močvare, ne dolinice, ne zatišja, ne sela, ne gradu, ne razvaline, ki poleg nemške označbo ne bi imed tudi slovenskega Imena, če se je nahajal v slovenskem delu Štajerske, še več, tudi sedaj pristna nemška imena so raztolmačena po svojem slovenskem Izvoru. Vse to se najde v »Steierniarkisches Orts-leksikonu«. Tam bi ee mogel izslediti broz dvoma tudi Hongeberg... — Jaz pravim: Ilonberg se bo našel in tudi krstna knjiga se bo izsledile, v kateri se vodi Jakob Zupan, samo bolj na široko bo treba iskati in zasledovati.« (Iz pisma 31. I. 1938). Hvaležni smo g. direktorju, da se jc nam potrudil, dn razjasni ta problem ter ugotovi kraj in rojstno leto našega glasbenika. Obrnil se je na župni urad Hengshorg v okraju Wlldon na Gornjem Štajerskem, odkoder je z dne 15. II. 1938 dobil sledeči povoljni odgovor (seveda v nemščini): »Veseli me, da lahko sporočim, dn je gospod Jakob Zupan resnično zabeležen v tukajšnji matriki Iv. Vil stran 15. Rodil se je 27. julija 1734 leta kot »ikonski sin Hansa Zupann in (žene) Bénigne. Zdi se, da jo rojstni kraj Srhrikten pri Hongsbergu, vondur ie nisavn težko čitljiva. — S opoMovnniem vdani Micli. Niedcrlcn. župnik. — Tako ie lorei i>o zaslugi g. direktorja Martina Spindlerja ugotovljen kraj. pa tudi rojstno leto komponista J. Zupana. Toda gospod direktor je hotel ugotoviti tudi slovensko ime kraja ter potrditi eventualno slov. poreklo Zupanovo, zato ee je obrnil na mariborskega arhivarja g. prot. Fr. Baša za pojasnilo o teh krajih ter je dobil sledeči odgovor: 1. Dejetvo je, da predstavlja Schriitten nemSko obliko slovenskega čret, čreta ali običajno pluralia tantum čreti, e katero besedo оипобије Slovencc do danes tnokra ali močvirna tla. Geografsko to legi Schratlena popolnoma odgovarja in enako potrjuje to starejša pisave Schretten, torej no Schriitten, ki je mlajšega izvora. Zaradi tega lahko mirno trdimo, da je beseda v krajevnem imenu Schrôten slovenskega izvora, čreti. Kdaj je bilo ime germanizirano je težko reči. 2. Pač pa ni znakov za slovenski naziv Hengs-berga, ki se pa bolj splošno imenuje St. I/orenze.n am Hengsberge Pomanjkanje slovenskega imena zn Hengriberg ali pomanjkanje sodobnega slovenskega naziva za Schriitten pa ne izključuje možnosti, da bi Zupan ne mogel biti slovenskih staršev. Vedeli moramo namreč, do je oikolica Wildona vinogradniška ter da da so do časa moderne industrializacije Podravja (zlasti Maribor) in Gornje Štajerske bili zelo številni Slovenjegoričani in HaJožani, ki so odhajali kot viničarji in vinogradniki na Srednje in Vzhodno Štajersko. Šele ko je odtok i« teh krajev začel prehajati v industrijo, potem je opešal, a na njegovo mesto je stopilo priseljevanje iz Gradiščanakega in iz Prekmurja. To je torej možnost, ki potrjuje vašo domnevo o slovenskem poreklu Znpana v wildon skent okoliša.« Zanimivo je, da je tudi v pismu, ki ga je dobil g. direktor i 1. Gradca v tej zadevi, ocenjeno, da ee kraj navadno imenuje »St. Ixtrenten am Ilcngs-berg« dasi nosi štampiljka župnega urada naziv »Pfarramt Hengsbergc. Hvaležni smo g. direktorju za njegov trud ter z veseljem dopolnju jemo s temi novimi ugotovitvami članek našega eoirudnika g. prof. Zike. td. л I>r. Kug)-, vnuk pesnika Koseskega. Kogej? V oceni nove dr. Kugyjeve knjige »Ftinf Jarhttnderte Triglav« 18. t m. se je našemu poročevalcu oh znanem zamenjavanju oznnk za rodovna razmerja pri Slovencih zapisalo, da je dr. Kucv »nečak« našega pesnika Koseskega, daoi je mislil na »vnuka«. K temu je prijatelj našega lista poslal nekaj opazk, ki so zanimiva ter jih radi prinašamo našemu občinstvu, ki je dr. Kugyja vzljubilo in ga smatra zaradi njegove ljubezni do našega kraja skoraj za evojega. »Julij Kugy ni nečak našega pesnika Koseske-ga-Vesela temveč njegov vnuk. To je točno razvidno iz Kugyjevega opisa lastnega življenja v letu 1932 izdani knjigi J. Kugyja: Arbeit-Musik-Berge-Bin Leben. Na strani 12. te knjige pripoveduje J. Kugy o svojem očetu: — Er stmnmt ans einem Bauern-hause im Kiirntnerischen Litnd, einetn gara: kleinen Dorfo bei Arnoldstein. Das war und iet noch heute windiechee Land, vom Dc'utsclion stark durclisetet.« Na isti strani pripoveduje J. Kugy, da je prišel njegov oče potem ko se je izučil pri Juliju Rainerju v Celovcu trgovstva, v Trst, kjer se je seomanil m oženil s — »die Slteete Tochter des Finanzratee Johann Vessel, des slovenischen Dichtere, dar unter dem Diohternamen Koseski —« itd. Jutj Kugy je torej sin najstarejše hčer© našega pesnika Vesela -Koscskoga, ki se je možila s tržaškim vele-trgovcem P. Kugyjem, ki je bil doma v Lipi pri Podkloštru na Koroškem. Torej je ta nedosežnJ oboževalec krasot naših planin vnuk našega pesnika, ki mu v proj omenjeni knjigi postavlja posebno zaradi njegovih prevodov iz nemškega in lašfkega slovstva na slovenski jezik skromen spomenik. Pa še nekaj I Ali je morda J. Kugy kedaj mislil na to, de je on, sin kmetekega človeka iz Lipe pri Podkloštru, ki je po Kugyjevi izjavi pred 6 leti šo zdaj »windisches Land«, vsaj do treh četrtin svoje krvi — Slovenec? Ako je bila pa mati njegovo matere, žena posestnika Koseekega, tudi slovenskega rodu, kar je mogoče 7. ozirom na takratno stanje prebivalstva Trsta, potem je v Kugvjevi krvi šc več nego tri Četrtine slovenske biti. Saj je mano, kako so se naši ljudje v Trstu izgubljali v laškem elementa tja do zadnjih desetletij minulega stoletja.« Tako vidimo, da je dr. Kugy, katerega duSa je tako polna naâe pokrajine, tudi krvno naš ter nadaljuje svetlo tradicijo svojega deda — postal je pesnik slovenske zemlje in čuvar našega najlcpšegn kotička — triglavskega bajnega kralientva Tako Je najlepše plačal evoj dolg krvi svojih prednikov. Id. Hrvaški glas n plesni umetnosti Pin in Pina Mlakarja. Ko sta pred meseci Pia in Pino Mlakar gostovala v zagrebškem in ljubljanskem gledališču z Lhotkinini baletom »Hudič v vasi«, so vei liati s nedeljeniin priznanjem pisali o njuni veliki umetnosti. V januarski številki »Hrvatske Revije«, ki jo lahko štejemo med najboljše brv. lepoelovne liste, pa je napisal prof. D. Žanko blesteč članek, nekak načrt za esoj o obli kovati ju umetniškega ideala Mlakarjevih iu njune poglede na pletmo umetnost. Prof. Žanko, ki že dolgo oselmo (»ozna Mlakarja, s katerima ee je seznanil ob taborenju 11a dalmatinskih otokih, dnalizira umetniški razvoj Pina in Pie in ugotavlja, da je njuna tehnična in ideolo&ka umetniška sorodnost edinstvena, izvor, iz katerega se inspirira njuno posamično in skupno ustvarjanje, p« je isti! Oba sta namreč resnična lireka pesnika: Pia ima že za tisk pripravljeno zbirko nemških pesmi, Pino pa je » pesmih in člankih (Žanko citira celotno njegovo pesem »Ubrana pesem lokoetrelca«) v »Križu« in v »Krogu« dokazal svojo nenavadno umetniško potenco. Pino izhaja iz slovenskega »mladinstva«, ki ga Žanko na kratko, a dobro označuje in primerja umetnost Pina Mlakarja iu E Kocbeka. Po mnenju člankarja moreta Mlakarjeva ustvarjati tako harmonično lepoto, ker izredno soglašata in se dopolnjujeta: Pia ima mnogo smisla za minuciozno koreografijo posameznosti, ki jih obdeluje z vso ljubeznijo in nežnostjo, Pino pa je nagnjen k veliki koreografski arhitektoniki razsežnih kompozicij, ki točejo mirno in dostojanstveno kakor velike drame. Po Mlakarjevih prihaja v plesno umetnost nekaj novega, nekaj, čemur niti imena še ne vemo. kar pa je tukaj, v organski zvezi z ostalimi sodobnimi klicami nove metafizične kulture. Pino Mlakar hoče ples poduhoviti in telo porabiti za pesem in ples, ki naj vsebuje resnične kulturne in umetniške elemente. Zato tak ples ne «luži v zabavo, marveč hoče gledavea e svojo lepoto osrečiti in s svojim etosom dvignili. Ples Mlakarjevih je izraz mrve metafizične stvarnosti in zahtevo od gledavca enako kulturo, глкај le takšen duhovno enako ubran in kulturno na leti ravnini stoječ gledavee more «topiti v najtesnejšo zvezo z umetnikom in uživati vso polnost njune umetnosti. Pia in Pino Mlakar spadata danes med najznačilnejše in najpomembnejše predstavnike evropske plesne umetnosti. Upamo pn. da še nista dosegla najvišje «lopnje v svojem razvoju, in zato od njih še mnogo pričakujemo. —rič. Napoleonove matere V začetku meeeca februarje leta 1836 je v Rimu, močno osamela, umrla Napoleonova mati Leticija Bonaparte. Njen sin Napoleon ji je dal naslov »Madame Mere«. Ta ženska je vkljuib hudim telesnim težavam in udarcem življenja dosegla vendar visoko starost 85 let ter bila do zadnjega eve-žega in bistrega duha. Ker je imela eno nogo zlomljeno, zadnje leta svojega življenja ni mogla iz hiše v kateri je prebivala. Zato pa je toliko bolj živahno dopisovala svojim znancem in prijateljem. Mnogo njenih pisem je shranjenih v italijanskih in francoskih arhivih. Vsa ta pisma pričajo, Kako naglo pada deževna kaplja? Človek bi mislil, da je znanost že davno dognala odgovor na to vprašanje, ki se zdi tako preprosto. Stvar pa je v resnici mnogo bolj zapletena, kakor se sprva zdi. Opazovanje padajoče deževne kaplje je namreč sila težavna zadeva. Naglica padajoče kaplje dežja je odvisna od njene velikosti in od zračnega upora. Novejši poskusi so pokazali, da deževna kapljica, ki ima 1.25 mm v premeru, pada z naglico 4.8 m na sekundo. Kaplja pa, ki ima 4.50 mm v premeru, pada s hitrostjo 8 m na sekundo. Če pa je kaplja večja, njena hitrost ne raste več, marveč se skoraj manjša. Tako je na primer deževna kapljica, ki je imela v premeru 6.36 mm, padala s hitrostjo 7.80 metra na sekundo. Mala kapljice, ki imajo le pol milimetra ali še manj v premeru, prav za prav sploh ne padejo na tla, marveč jih veter nosi po zraku, kjer plavajo. Tudi večje kaplje se le težko delajo. Če ima kaplja premera 5 milimetrov ali še več, se navadno zgodi, da jo veter razprši v male delce, ki se potem zopet združijo z delci drugih kapljic v nove kaplje. Velike deževne kaplje, ki imajo 7 do 8 milimetrov v premeru, opazujejo navadno pri tropičnih nalivih. Take kaplje, ki padajo, se začno naglo vrteti okoli svoje osi. Nazadnje se vrte tako naglo, da se iz delov kaplje napravi okoli in okoli obroček, sestavljen iz samih malih vodnih kroglic. Trgovec slavi s kupovalcem V Ameriki in še marsikje je postava, da trgovine nekaterih reči ne smejo prodajati pod določeno ceno. Tako so cene za kolesa, za gramofone in radijske aparate v drobni prodaji uradno določene ter noben trgovec ne sme ceneje prodajati. Ker pa trgovci računajo s tem, da ljudje radi barantajo, so si v Ameriki izmislili nov način, kako blago sicer za isto ceno prodati, ki je uradno določena, da pa kupec vendarle pride na svoje. Če torej kupec pravi, da mu je to in to blago predrago, trgovec sicer pove, da ne sme ceneje dati. Takoj nato pa veli trgovec: »Stavim z vami za 5 dolarjev, da ne znate cigare prav zažgati!« Kupec trdi, da zna, nakar poskusita. In kupec zna cigaro prižgati, nakar dobi 5 dolarjev stave. Potem rad kupi radio za določeno ceno. Uradne cene obveljajo, kupec stavo dobi, trgovec izgubi in napravi še vedno dobro kupčijo ter pridobi s tem dobrega odjemalca. Stvar je v Ameriki prišla že tako daleč, da trgovci na oknih svojih trgovin izobešajo napise: »Tukaj lahko stavite!« To pomeni, da se trgovec da s stavo pridobiti, da v ceni popusti. Postava pa vseeno ni kršene. Za kazen morajo drva cepiti V ameriški državi Ohio so napravili postavo, ki se je pijanci močno boje. Sklenjeno je namreč, da morajo vsakega pijanca, ki v pijanosti meri cesto, prijeti ter ga poslati za kazen drva cepiti. Vsak tak pijanec mora nacepili kup drv. Če kak pijanec s svojo pijanostjo ovira ulični promet, mora potem za vsako minuto zastoja cepiti drva celo uro. Če bi kaj takega uvedli tudi pri nas. bi vsi ljubljanski drvarji izgubili svoj zaslužek. Namesto njih pa bi cepili drva večkrat prav imenitni gospodje. — Pa bi ne bilo napak! Če človek skrivaj potuje na ladji Mornar nekega holandskega parnika je pred nekaj časa na svoji ladji odprl zaboj, v katerem je bil shranjen pesek. Močno se je začudil, ko je v zaboju našel na pol mrtvega neznanega moža. Izkazalo se je, da je mož skrivaj prišel na ladjo, da bi tako zastonj potoval. Skril se je v odprti zaboj in pokrov poveznil nase. Preden pa je ladja odplula in preden je mož tako mogel zlesti iz zaboja, je prišel nekdo, ki je zaboj zabil. Tako skriti potnik ni mogel več ven. Slučajno ga je sedaj našel oni mornar ter ga tako rešil gotove smrti. Bil je zaradi lakote že ves izčrpan. Pošto dajejo na velik parnik. Velikim pnmikom prinašajo pošto tako. da poštar niti ne stopi na krov, marveč prinese pošto mala motorna ladja, s katere potem podajajo pošto na krov, kakor pri nas z vilauii dcvljcjo žito v kozolec. kako velika duša je prebivala v tej hudo preskušani ženski, ki je skoraj vse svoje otroke videla pred seboj umirati, ko so jih sovražniki pometali s prestolov. Tiste čase so o njej govorili, če3 da ima velikansko premoženje ter so jo dolžili, da je ona povzročila e svojim denarjem nemire v Španiji, da bi po teh nemirih zopet kak njen otrok mogel zasesti francoski prestol. Tudi ona je slišala, česa jo dolže. O tem je svoji prijateljici pisala tole pismo: »Ko bi bile res kdaj imela tiste milijone, ki so mi jih pripisovali, bi jih prav gotovo porabila za to, da bi bila oborožila veliko brodovje, da bi z njim rešila svojega sina z otoka Sv. Helene, pa ne za kak prestol, marveč za se — njegovo mater.. .< Nekoč so takrat še srečni materi prijateljici čestitali, češ da vsi njeni otroci nosijo kraljevske in cesarske krone. Mati Leticija Bonaparte pa je takole odgovorila: »Sam Bog ve, ali ne bom prej ali slej vsem tem kraljem zopet morala rezati kruha...« In prerokovanje se je uresničilo. Mati Leticija je pozneje morala podpirati več svojih otrok, ki so pribežali k njej, ko so bili vrženi s prestolov. Obeh žena svojega sina, svojih dveh smeh, pa Leticija nikdar ni prav mogla. Niti Jožefine Beau-harnais, ne poznejše njegove žene in hčere avstrijskega cesarja Marije Lujize ni mogla, ker je obema očitala, da sta se za sina premalo brigali. V najbolj uevarnih trenutkih življenja ga je ena in pozneje druga pustila samega na cedilu. Zato pa je mnog pisarila tretji ženski, ki bi jo bila rada videla za svojo sinaho na cesarskem prestolu francoskem. To je bila hči marsejskega trgovca Desi-reja Clary. Ta je pozneje postala žena Napoleonovega maršala Bornardotta, poznejšega švedskega kraja. Obžalovala je, da ta ženska ni postala Napoleonova žene. Ko je Leticija Bonaparte umrla, je zapustila vsega premoženja kakih 80.000 frankov v denarju ter draguljev za 500.000 frankov. Izmed vsega, kar je imela, je najbolj ljubila doprsni kip svojega vnuka, vojvode Reichstadtskega, ki je bil obenem vnuk avstrijskega cesarja. Toda tudi te ljubi njen vnuk je moral pred njo umreti. Zlogovna križanka Vodoravno: 1. zgodovinsko pomemben kraj v srednji Srbiji, 4. manjši kraj nad Horjulom, 7. pritok Kamniške Bistrice, 8. slovenski pisatelj, 10. jugoslovanska reka, 11. žensko krstno ime, 13. italijanska reka, 15. oseba iz Jurčičevega Desetega brata, 16. Rooseveltova gospodarska reforma, 17. slovenski pisatelj, 18. kraj v Slovenskih goricah, 19. kraj v Halozah, 21. kraj nad Savo Bohinjko, 23. evropsko glavno mesto, 25. kraj pri Kostanjevici, 27. ime čebelice iz povesti, 28. reka na pirenejskem polotoku, 29. kartaginska kraljica, 30. skrajšano žensko krstno ime, 31. albansko mesto, 33. nemški pisatelj, 35. kraj pri Kostanjevici, 37. žensko krstno ime, 39. kraj pri Ljubljani, 40. italijansko pristanišče, 41. moška oseba iz Leblancovega kriminalnega romana, 42. moško krstno ime, 43. kraj južno od Divače, 45. kraj pri Ljubljani, 47. žensko krstno ime, 49. kraj pri Celju, 51. kraj nad Muto, 52. zgodovinski del Bosne, 53. italijansko mesto, 54. kraj pri Radomljah, 55. vrh blizu Mangarta, 57. kraj pri Polzeli, 59. kraj pri Cerknici, 61. starogrško mesto, 63. Meškova drama, 64. kraj pri Dolenji vasi, 65. kraj pri Šempetru v Istri. Navpično: 1. reka na Hrvaškem, 2. reka na Primorskem, 3. kraj v Savinjskih Alpah, 4. polotok v severni Evropi, 5 kraj vzhodno od Kočevja, 6. kraj na Ptujskem polju, 9. starogrško mesto, 12. nekdanji slovenski časopis, 13 mesto v Albaniji, 14. kraj pri Velikovcu na Koroškem, 15. Majcnova drama. 18. kraj na italijansko-jugoslovanski meji, 20. reka na Hrvaškem, 22. kraj v Reziji, 24. mesto v Italiji, 25. kraj pri Ljubljani, 26. kraj ob Krapini, 27. italijansko ime za Marijo, 30. rimski cesar, 32. pseudonim francoskega pisatelja, 34. kraj pri Šmohorju v Žili, 36. kraj pri Srednji vasi v Bohinju, 37. reka v Istri, 38. kraj pri Slovenjem Gradcu, 39 plemiški naslov generala Tomšeta, 42. slovenski slikar, 44. kraj pri Žužemberku, 46. kraj pri Št. Janžu na Dravskem polju, 48. kraj v Slovenskih goricah, 49. nekdanja Francija, 50. kraj pri Mariboru, 51. slovenski družinski list, 54. kraj na Dravskem polju, 56. kraj pri Zagorju ob Savi, 58. sodobna jugoslovanska politična osebnost. 60. moško krstno ime, 61. kraj blizu Trsta, 62. ruska reka, 63. slovenski nabožni pesnik. REŠITEV KRIŽANKE Vodoravno: 1. ledolomilee, 12. oporoka, 13. pena, 14. Gita, 15 Polidor, 16. Atala, 17. peseta, 21. reduta, 25. penat, 26. Itaka, 27. polica, 29. Togo, 30. policaj, 32. ena, 33. rele, 34. mapa, 35. merilo, 38. Tari in, 41. Uri, 42. lipa, 43. mana, 44. Manon, 45. Emerik, 49. Ihova. 53. ton, 54. Oka, 55. Sap, 56. Iran, 58. ogon, 59. enica, 60. god, 61. Una, 62. las, 63. Ada, 61. Marat. Navpično: 1. logaritem, 2. epiteton, 3. dota, 4. oral, 5. lopata. 6. okop, 7. Mal, 8. Ipi, 9. ledenica, 10. enota, 11 car, 18. epoleta, 19. Selim, 20. ata, 22. Dagarin, 23. ukor, 24. apologet, 28. capin, 30. pelin, 31. Jama, 36. era, 37. ilovica, 39. amen, 40. rarog, 41 umisel, 46 monom, 47. ikona, 48. kanat, 50. liana, 51. epos, 52. Arad, 57. aga, 58. oda, 61. Ur. Avstrija je izpustila vse politične jetnike^ ko sta se v Berchtesgadenu pomenila Hitler in Schuschnigg. Na sliki vidimo, kako svojci pred jetnišnico pozdravljajo izpuščene jetnike. Čudna naključja v človeškem življenju Minilo je leto dni. Prišel je glasoviti borzni polom v Ameriki, pri katerem je igralec ic.gubil vse svoje prihranjeno premoženje. V tem polomu je bilo prizadeto tudi gledališče, v katerem je Hugson igral. Gledališče so zaprli in igralci so morali ostati brez zaslužka. Tako je še včeraj V človeškem življenju je vse polno čudnih naključij, ki so taka, da človeku dajo resno misliti. Tudi časopisi poročajo o več takih slučajih, ki največkrat niso slučaji, ker slučajev v resnici ni. Prav je, če navedemo nekaj takih dogodkov, ki so se zgodili pred kratkim. Srečanje v podzemski železnici Iz Stockholma na Švedskem- jx>ročajo: Pred kakimi 20 leti se je s Švedskega izselil v Ameriko mlad fant Gosta Lindblad, čigar oče je bil trden kmet. Mladi švedski fant si je v Ameriki hotel ustvariti trdno podlago za življenje. V Newyorku pa nikjer ni dobil prilike, da bi se ustanovil. Moral je popotovati daleč na zahod, kjer je kot drvar delal v kanadskih gozdovih ter se s težkim delom preživljal po žagah in tovarnah. Tako so minevala leta. Zaradi tega, ker ni ime! pravega pričakovanega uspeha, tudi ni več pisaril domov, ker ga je bilo pač sram. Domači. bratje in sestre ter drugi sorodniki so bili prepričani, da je fant že davno mrtev. Edinole oče in mati sta še verovala, da sin še živi. Pa raman so pisarili za njim, odgovora ni bilo. Končno se je najm.ajša sestra, ki brata tako rekoč niti poznala ni več, odločila, da ga gre iskat v Ameriko. Ko je on odšel od doma, je bila še malo dekletce. Vendar je bila prepričana, da ra najde. Pa veliko je bilo njeno razočaranje, ko je prišla v Newvork in nihče ni vedel nič o njenem bratu. Nazadnje je dobila naslov nekega Šveda, ki bi ji bil utegnil kaj povedati o bratu. Da bi pa prišla k tistemu Švedu, je morala stopiti na podzem.sko železnico. Ko je hotela skočiti na vagon, je bila malce nerodna. Njena ročna torbica se je odpela in iz torbe se je usulo nekaj drobiža. Ameriški in švedski denar se je zatr-kljal po tleh. Deklica je bila v veliki zadregi, ker bi bila morala pobirati denar, pa bi na vlak ne mogla. Njeno zadrego je opazil močan možak, ki je sta! zraven Brž se je sklonil in ji pobiral drobiž. Videl je, da ima dekle s seboj tîidi švedski denar. Zato jo je po švedsko ogovoril. Dekle se je močno začudilo, da jo nekdo po švedsko opovarja. Spustila se je v pogovor, naJcar je povedala, da išče brata. Kmahi sta se objela, ker je tisti široki Šved bil njen iskani brat. Darovana zimska suknja Mladi ameriški igralec Charles Hufrson v Clevelamdu se je nekega dneva vesel vrnil domov v svoje stanovanje, kjer sta ga čakali dve častitljivi dami. Prosili sta ga, naj bi kaj prispeval za elevelandske reveže. Igralec je bil dobre volje in je takoj odrinil precej denaria, nato pa daroval še svojo skoraj novo zimsko виклјо. — k bogati Charles Hugson postal čez noč berač. Zima pa ee je naglo bližala. Beda je postajala vedno hujša. Nazadnje si revež ni vedel pomagati, ker ni imel niti zimske obleke več. Nazadnje se je spomnil tistega društva za elevelandske reveže, ki je nekoč tudi on zanj nekaj daroval. Stopil je tja in prosil za zimsko obleko. Obljubili so mu, da mu poiščejo zimsko suknjo, ki mu bo vsaj nekoliko prav. In res so jo našli. Kakor bi bila zanj umerjena. Bila je tista suknja, ki jo je bil podaril za elevelandske reveže. Bil je res dar z neba, ki je bil še toliko večji, ko je igralec pod nekoliko obrabljeno podlogo našel šop izmečkanih bankovcev po 10 dolarjev, ki jih je bil evojčas pozabil v suknji. Bilo je dovolj, da se je s tem pretolkel skozi najhujše Nazadnje je zopet dobil zaslužek in bil je rešen. Ameriška filmska igralka Dorothy Moore, ki je menda najboljša drsalka v Hollywoodu. na modni razstavi na ledn. Težko pa je reči, kakšno modo kaže. št. 63. Pred puščavni kovo kočo Razbojniki so ohlju-bili zvesto izpolniti, kar jim je velel njihov gospodar, nakar so se razkropili na vse strani gozda. Locksley pa je s svojima spremljevalcema krenil k samotarjevi koči. Norec in pastir sta ga nekoliko bolj spoštljivo gledala. Kmalu so bili na jasi, kjer je stala kapelica s kočo. Mesečina jo je obsevala. Iz koče se je slišalo trkanje kozarcev in glasno prepevanje. To je VamlH) tako navdušilo, da je še sam začel peti. »Kar čudno je tako vesele pesmi slišati iz puščavnikove koče,« je menil norec. »0, to pa res ni nič čudnega!« je zatrjeval Gurth. »Saj tega veselega samotarja daleč okoli poznajo ter vedo, da polovico divjadi tega gozda on postreli in pokrade. Pravijo pa, kakor sem slišni, da ga je lovski mojster založil in dn mu bo trda predla, če se ne bo poboljšal. Ob glavo bo.« Medtem je Locksley stopil k vratom in vedno močneje trkal na močna bruna. Zdelo pa se jo, da ona dva v koči njegovega trkanja nista slišala. Cim bolj jc namreč Locksley bil po vratih, tem glasneje sta sc ona dva znotraj drla. Gledališče in koncerti Prva produkcija gojencev i ubljanshega konservatorija Prva semestralna produkcija našega konser-vatorija je imela pisano lice; pevski nastopi so jo sestavljali in različni instrumenti. Izmed štirih pevcev je Frlanova pokazala prijazen, barvan pevski material, ki ga spremlja dobro prednaša-nje, tenorist Gostiša lep in probojen mezzokarak-teren tenorski material, ki je bolj prikupen, kadar se v višinah močno razpoje, kot na tihih mestih —ki pa noet nade za bodočnost; sopranietka Ivančičeva pa v okviru manjšega in malce zaetr-toga glasu mehko in čuetveno razgibano pred-nasanje. Na klavirju to nam razkrili svoje znanje štirje mladi talenti: Zapletal Anton, Prinčič Milena, Erik Sagadin in Burger Ada — vsi zagledani še pretežno v tehnično stran igre; poslednja med njimi Je segla najdalj k resničnemu umetništvu. V nadaljnjem nam je umetnost na violončelu predstavil Cehovin Pogomil, na violini Zižmond Ivan in na klarinetu Kaubar Miljutin. Slednji je plastiko oblikovanja še najl>olj dosegel, doïim je bila ta stran instrumentalne igre na sploh pomanjkljiva Moč-noje dognane bi ei človek želel slišati razne časovne in osebne stilne značilnosti, tako da bi bil n. pr. Haydn res prefinjeni klasik, Schumann res široko zasanjani romantik itd. V tem je namreč zajeta glavna umetniško-vsebinska sestavina, katero spoznavati bi ée morali gojenci poleg tehnične strani predvsem učiti. Kajti tehnična dovršenost eo šele vrata v skrivnostni umetniški hram. In če bi smel k etvari stopiti z nasvetom, bi dejal, naj bi izvajane skladbe ne bile predolge. Prvič je namen takih produkcij predvsem informativen, drugič pa more poslušale az dolgo skladbo vzdržati v pozornosti res le dovršen umetnik. V. U. Druga produkcija honservatoristov Tudi druga produkcija konservatoristov je imela kaj pieano lice, saj je ne oziraje se na različne stilne smeri predvajanih skladb zajela vrsto raznovrstnega izvajalstva. — Culi smo trt pevce: Korunovičevo, Polajnarjevo in basista Lupâo. Zlasti poslednji je pokazal lep napredek, ko je poleg lepega prednašanja razvil tudi smisel za kantileno. — Pianisti eo to pot mnogo bolj prepričali. Lepo je Schumanna podal Eiletz, v podrobno izdelani igri Debussyja Kuščer in tndi Debussyja je z lepim zanosom izvedla Bradačeva. Posebno pa je osvojila muzikalno uho Edita Lo-gerjeva, ki je zaigrala Mozartovo Sonato z izrednim občutkom za pravo vsebino in pristni stil. — V violinski umetnosti je dokazal lep muzikatni smisel Gregorc Jurij. — Mnogo prave in dobro vzgojene glasbene svojstvenosti je razkril v igri na flavto tudi Karel Prettner. V jako lepo ubrani skupni igri pa so z značilnimi skladbami nastopili v kvartetu pihal (2 trobenti in 2 pozavni) Ažman, Herman, Vrhovnik in Pegan. — Tako je bila ta druga produkcija manifestacija resnega in vse hvale vrednega glasbenega napredka. V. U. t Mariborsko gledališče * M. Krleža: Gospoda Glembajevi. Po režiji dr. Br. Gavella predstavo na novo priredil Vladimir Skrbinšek kot gost. Gœtovanje Vladimiria Skrbinšfca iz daljnega Skoplja v Krležovi drami »Gospoda Glembajevi« je z vrsto zelo dobro obiskanih predetav pokazalo, da je občinstvo umetniku, kot nekdaj, zelo naklonjeno in da zna cenit» njegove eposobnoeti in stremljenje. Njegov nastop je po dveletni odeotnosti iz Maribora prijetno presenetil. Vladimir Skrbinšek je vidno napredoval, dozorel v zreli realizem ter 6e o tresel onega nekoliko ohlapnega in hkrati for-siranega izražanja, ki je zaradi simbioze drame io operete pod eno streho usoden delež vseh mariborskih igralcev. Njegov Leçin je bil skladnejši nego pred leti, dogtian v kretnji in govoru ter se je takšen še krepkeje odražal od oetalega ansambla. Nad vso predstavo pa je malodane z nezmanjšanim učinkom plaval blagodejni duh Gavellove mojstrske režije, zgovorna priča, kaj zmore režiserjeva inven-cija tudi z manj ubranim in številčno nepopolnim igralskim ansamblom. G. Danilo Gorinšek je kot Titus Fabriczy-Glem-baj tietvarii dobro izdelan tip. Motilo je le nekoliko mahedravo kriljenje rok, ki ni bilo v skladu z uglajenim ozadjem salona, in pregostobeseden, nejasen izgovor. Enako uspešno je podal g. Rado Nakrst odvetnika Putoo Fabriczyja z vsemi izrazi glem-bajevekih pridobitnih kompleksov. Kot baronica Caetelli-Glembaj je ugajala Ema Starčeva s kaprioi-oznimi kretnjami velike dame in migrenastim tonom govora. Samo proti koncu, v zadnjih prizorih, je iz njene igre premočno izbijala nezanimiva rutina. Posrečeno Hoîbeinsko postavo ecetre Ange-like je podala Elvira Kraljeva. Preveč v oklepn vnanje iorme je ostajal figurativno pravilno zamišljeni Ignacij Glembaj g. F.da Groma. Preveč vnanji je bil tudi g. J. Košuta kot Silberbrandt. Dr. Alt-fiiann g. P. Kovica je premalo ovajal svoie židovsko poreklo. Omeniti moramo še Lj. Crnoborega kot nad poročnika, Lojzeta Štandekerja kot polkovnika, Fr. Blaža kot slugo, Eda Kedonika kot poročnika, M. Zakrajšfcovo kot polkovnioo in D. Savinovo, M. Križajevo in Flzo Barbičevo. Z izredno dobrim obiskom in dolgotrajnim ploskanjem med dejanjem in po njem je občinstvo Velika racim v Ljubljani Nekaj časa eo imeli potepuhi in delomrzneži v Ljubljani mir. Sicer jih ni bilo' toliko, ker je okoli božiča policija temeljito očistila Ljubljano vseh sumljiv-cev, toda sedaj so zopet prišli v mesto, kjer še vedno dobe kljub vsemu še možnosti za kakšen dinar ali za lahek postranski zaslužek. Zato je včeraj policija napravila po nekaj tednih veliko in obsežno racijo. Na vee zgodaj zjutraj je pričela brezdomce dvigati iz njihovih skrivališč, po senikih in kozolcih na robu mesta, po raznih hlevih, garažah in podstrešjih sredi meeta. Včeraj so bili policijski zapori prenatrpani. Že do opoldne je bilo na policiji zbranih kakšnih štirideset klatežev. Toda policija je ves dan iskala take ljudi po mestu, tako da se je do večera to število znatno povečalo. Moti pa se, kdor misli, da je mogoče te prijete ljudi vreči v en koš. So vmes brezposelni in propadli inteligentje, poleg njih pa poklicni delomrzneži, pa tudi ljudje, ki eo brez lastne krivde ob sleherni zaslužek. Kakšnega notorič-nega zločinca med prijetimi klateži ni, vsaj policija ni mogla ugotoviti nobenega. So to pač reveži, ki jih je nedavna kriza vrgla na cesto in ki so se je tako priva-Ali, da za pošteno delo sedaj niti prijeti ne bi mogli, tudi če bi ga debili To so ljudje, ki jim zadostuje za življenje požirelt špirita, priberačen kos kruha in cigaretni ogorek, ponoči pa otep slame za prenočišče. Policija bo skušala nekaj teh ljudi odgnati iz Ljubljane, nekaj pa jih bo dala sodišču. poudarilo svojo željo, da ei g. SkrbirrSka želi nazaj, kaa- bi brez dvoma umetniško ravan mariborskega gledališča dvignilo. —o. „Kruci" no mariborskem L udshem odru V soboto 19. t. m. zvečer je uprizoril Ljudski oder v Mariboru v dvorani Zadružne banke dobro obiskano krstno predstavo Brumnove izvirne ljudske igre »Kruci«. Predstava je dobro uspela ter žela pri občinstvu mnogo odobravanja. Snov za svojo igro je zajel avtor-samouk iz zgodovinsko izredno zanimivega pojava ljudske samoobrambe na naši severnovzhodni meji, iz bojev Veržencev proti ropajoči m madžarskim tolpam z onstran Mure ob koncu 18. stoletja. Dramska fabula se spleta in razpleta nekako tako, kot pripoveduje te boje ljudska pripovedka, in nemara prav zato je zašla v draino ona neodrska epska širina in rapsodna naivnost, ki se sicer dobro prilega tonu narodnega rapeoda, v drami pa občutno rahlja smotrnost dramskega dejanja, ter niza mesto njega vrsto epizod v dvogovorih in samogovorih, ki jih skuša s pevskimi vložki samo mehanično povezati. Dramatiku-sainouku se pozna v tehniki zadrega dramskega začetnika, ki le « težavo in neprirodno skliče na oder potrebne igralce, ki jih še z večjo težavo spravi z n^ega, kakor so mu na poti. Tu bi mu s pridom rabila vednoet o tehniki naše ljudske igre, kakršno so ustvarili Finžgar, Jalen in drugi. Zakaj misel, tako redke junaške dogodke naše vasi prikazati na odru, je tako hvalevredna, tako mikavna, da je res škoda mladega talenta, če piše brez potrebne priprave in tehničnega znanja, —o. Celje c Skupni sestanek Fantovskega odseka bo drevi ob pol 8 v Domu v Samostanski uliai. Pridite točrno in sigurno! c Šesti redni občni zbor Kreditne zadruge državnih uslužbencev bo v petek, dne 25. t. m, ob 8 zvečer v mali dvorani Narodnega doma v Celju. Kino union јкг.чаа s SIMONE SIMON v glavi vlogi v setmrn nebesih &rrten Nabavite si vetopnice v predprodaji! c Osebna vest. Prod kratkim je zapustil Celje g. dr. 11 u mer Jože, koncipient pri g. dr. I iutarju. in otvoril lustno advokatsko pisarno v Konjicah. G. Humer si je med svojim bivanjem v Celju pridobil zaradi svojega kremenitoga značaja veliko prijateljev. Sodeloval je kot odličen baritonist pri Celjskem zvonu, Celjskem oktetu ter pri cerkvenem pevskem društvu v opatijski cerkvi. G. dr. Humor je posebno priljubljen zaradi izredne družabnosti. Želimo mu kar največ uspeha na novem mestu! c Državni prvak Jugoslavije, šahovski velemojster g. Vasja Pire, v Celju Ivo drevi v hotelu »Beli vol< igral simultanko, ki jo organizira Celjski šahovski klub. Pravico udeležbe imajo vsi člani celjskih kakor tudi drugih šahovskih klubov. Prijave sprejema g. Bubzelj v kavarni »Evropa«. отштји ■iiiiiihi 1|||ц1ишипи1шимццт-»аи—hwwrf' KINO METROPOL, CELJE Danes ob 16.15 in 20.30 uri »UPOR NA VZHODU« V glavnfh vlogah: Errol Plynn in Kay Franci« c G. Proselc Martin — odlikovan. V ponedeljek so na celjskem okrožnem sodišču slovesno izročili odlikovanje jetniškemu pazniku Proselcn Martinu, ki je bil pred kratkim upokojen in je bil pri tej priliki tudi odlikovan s srebrno medaljo za državljanske zasluge. Odlikovanje mu je po lepem nagovoru, v katerem je posebno poudarjal odlično službovanje g. Pro-selca Martina, ki je bil skozi vso dobo službovanja zelo vesten, izročil predsednik okrožnega sodišča g. dr. Vidovič. Iskrono čestitamo! c Na Spodnji Hudinji je včeraj dopoldne izdihnil svojo blago dušo 55 letni upravitelj Maj-dičevega posestva na Spodnji Hudinji S t r a u s Rudolf. Pogreb bo danes ob 5 popoldne od hiše žalosti na okoliško pokopališče. Naj v miru počival Kakšno mora biti življenje lahkoatteia? Uspeh vsakega Športnika j« tesno zvezan r. načinom njegovega življenja. Ker je pred vrati lahkoatle>tska sezona, hočem na kratko opisati nekatere glavne ovire, zakaj atleti ne d r"»<îjo onih uspehov, ki ad jih ž«Iijo. PIJAČE IN ALKOHOL Mnogo pitja povzroči večje dek> vsega teleea. Čutil bo močno potenje, ki mu bo pri vajah neprijetno, povečalo se bo delovanje tudi drugih organom in pritisk na srce. Če ai žejen, poj čaj m ne vodo! Alkoholnih pijač se izogibaj, ker zelo slabo vplivajo na tvoje uspehe. To si naj zapomnijo posebno tekači (dolgo m srednje progaši) in skakalci, кет na te vpliva alkohol bolj kol na metalce. Von Halt pravi, da je prvo za nekatere metalce neškodljivo in jim ga celo priporoča, toda v zmerni meri. NIKOTIN Kajenje odraslim ne škoduje mnogo, na mladino (fiiniotrjiH pa vpliva tudi pri športnih rezultatih. BoljSi atleti ne kadijo, ker vedo, da postanejo s tem nervozni in dobijo tremo. Skoraj v isti meri vpliva nanje tudi slab zrak, zakajen od tobaka. SPANJE Če atlet malo spi, je to ena glavnih m najhujših napak! Vsak, kdor hoče biti sposoben za ostrejši trening ali tekmo, mora biti telesno «vež, čil m Končni rezultati prvenstva GZSP 19. in 20. febr. 1938 v Bohinja A. klasično prvenstvo: t. Klančnik Gregor, SKDM, 289.5 točk, 2. Žernva Lovro, SKB, 284.1, 5. Ranzinger Tone, SKB, 270.4, 4. Pogačnik Tone, SKB, 262.2, 5. Lihtemeger Fer., SKDM, 256.4, 6. Podliipnik Jože, SKB, 255.5, 7. Zupan Ivan, SKB. 224.9, 8. Knific Jože, SKB, 217.8, 9. Černe Ivan, SKB, 164.6 točk Glasom pTavil JZSZ ima pravico do tekmovanja za prvenstvo posamezne podzveze samo verificiran član dotične podzveze, katera je prireditev razpisala. B. Skoki; Seniorji: i. Klančnik Karel, Ljubljana. 152, 2. Pribov-šek Franc SKI, 149, 5 .Novša'k Albin. SKB, 145.9, 4. Bevc Edo, SKL, 145, 5. Jakopič Albin, SKDM, 141.2, 6. Zupan Ivan. SKB, 159.5, 7. Razinger Tone, SKB, П6.4, 8. Florjančič Peter, SKL, 155.6, 9. Praček Ciril TKS, 155.8, 10. Dcčman Tone, SKL, 155.5 točk. Juniorji: t. Bukovnik Leon, SKB, 124, 2. Ilutter, SKB, 111.9, 5. Brun Berti, SKB, 109, 4. Mežek Ivan, Ilirija, 106.5, 5. Rožič Janez, Ilirija, 105.2 točk. Iz športne centrale Terenski tečaj na Triglava. Da bi dobili naši mladi smučarji - tekmovalci evoje dobre domače trenerje, je izdal minister za telesno vzgojo nalog, da mora strokovni odsek ministrstva sporazumno z JZSZ organizirati tečaje za trenerje. Prvi tak tečaj se bo vršil od 5. do 25. marca, deset dni na Komni, za tem pa na Kredarici. V ta tečaj bodo sprejeti najsposobnejši tekmovalci v alpski kombinaciji, ki imajo poleg tehničnega znanja tudi pedagoške «poeob-nosti. Naslov trenerja za alpsko kombinacijo bodo dobili le oni, ki bodo z uspehom končali najpreje tečaj na terenu, za tem teoretični tečaj, ki bo tik pred prihodnjo zimsko sezono. Razen tega pa se bodo preizkusili kot trenerji v posebnih tečajih za mlade tekmovalce, ki se bodo vršili prihodnjo sezono na področjih zimsko-športnih podzvez. Vodstvo trenerskega tečaja je poveril minister g. dr. Miletič šelu strok, odseka g. Ulagi, trenersko funkcijo avstrifekemu trenerju g. Maieru, kot predavatelja in zdravnika pa sta naprošena gg. dr. Brccclj Bogdan in dr. Novak Franc. — Tečaji za trenerje etnuških tekov in skokov so v programu sledeče sezone. duievoo «počrt. To doseže le z enakomernim spanjem, im sicer mnogo in enakomerno. Ob 21—22 mora biti že vsak Športnik v postelji in naj spi do 10 url Ni hujšega kot premalo spanja. Torej naj vsak Športnik omeji družabnost na minimum, ker bo le na ta način zdržal do konca eezvae. HRANA Preprosta, domača in enakomerno uiivana hrana je najboljša. Je naj vsakdo le to, kar mu teknel Ne sme se z jedjo preveč nabasati, ker s tem preveč obremeni žeJodec in srce. K treningu pridi 2—3 ar po zavžiti jedi, torej ne nabasan, vendar tudi ne lačen. Končt»o naj omenim MORALNO ŽIVLJENJE, Ici je predpogoj za uspeh vsakega s^j .uika. To vpraSanje je pTav za prav rešeno pri treningih samo od sebe ,ker tisti atlet, ki »e pri svoji Športni panogi z dušo in telesom, ne zaide na stranpota. Telesni napori, lri pri treningih niso majhni, izčrpajo telo tako, da potrebuje mnogo počitka. Tisti atlet, ki nima moči in volje, da bi tako živel, kakor je potrebno, in ki zaide na stranpota, lri za daljšo dobo spravijo človeško telo iz ravnovesja, ne bo imel uspehov in je najbolje, da čimprej zapusti športno igrišče. Te etvari mora izpolnjevati vsak atlet, ki želi doseči kak uspeh in ki hoče biti v pravem pomenu besede Športnik! — ag — Nacionalna ura v službi športa. Že nekaj mesecev skrbi ministrstvo za telesno vzgojo za propagandna in informativna Športna predavanja potom radia. Kakor znano, se vrši v režiji ministrstva vsak drugi četrtek ob 1930 nacionalna ura za vse tri jugoslov. radijske poetaje. Na ta predavanja, ki so večinoma nad vse aktualna in zanimiva, opozarjamo našo športno javnost 24. t m. bo predaval referent g. Branko PoKč o pripravah za višjo šolo za telesno vzgojo, 10. marca pa bo govoril minister g. dr. Miletič o delu države za napredek športa. Športni krogi pričakujejo, da bo g. minister ob tej priliki zavzel eta-liSče do olimpijskega odbora in do izvrževanja zakona o obvezni telesni vzgoji. Jubile ni občni zbor Z SK Hermesa Zelerniiarji-šrportniki so zborovali. Ob prav lepi udeležbi aktivnih članov ŽSK Hermeea se je vršil 29. januarja jubilejni, 20. redni letni občni zbor tega kluba. Po poročilu funkcionarjev o içploSnem etanju kluba so podale posamezne sekcije, iz katerih je razvidno pestro udejetvovanje kluba v prošlem letu. Najbolj zanimivo je bilo poročilo moto-sekcije, v katerem je načelnik sekcije g. dr. Čampa temeljito obrazložil dosedanje in bodoče delovanje na-Sih motoristov. Sekcija je najmočnejša m najboljSa v državi. Podal je načrt programa za bodoče ndej-etvovanje sekcije in posameznih dirkačev, posebno njenega najzaslužnejšega sploSrw znanega »Letečega Kranjca« Stariča. Obrazložil je važnost nvoto-športa za današnje čase in predočil razmere v Ameriki in Nemčiji, kjer je motorizem najbolje razvit. Kolesarska sekcija, za katero je podaj poročilo načelnik g. Gregorc, se je isto tako pridno udej-stvovala. Priredila je 3 velike medklubske dirke v j>rošlem letu in njeni vozači so se udeležili tudi drugih dirk sorodnih klubov ter častno zastopali svoj klub. Sok ci j a ima ba.no vinske ga prvaka juni-orjer. Letos ima sekcija na programu 5 prireditev. Table tenis-sekcija ima v svoji sredi državnega prvaka m je ena najagilneiših v državi. Ravno te dni se je mttdil njen član Marinko т Londonu, kjer je zasitopal našo drfavo v tem Športu na svetovnem prvenstvu in ie bil izbran v osmerico najboljših svetovnih igralcev namiznega tenisa. Nogometna sekcija, katere načelstvo je prevzel v jesenski sezoni g. Kuhar, se jc temeljito reorganizirala in vidno popravila. Ima 105 aktivnih članov m med njimi mnogo talentiranih moči. Upati j», da se bo v bodoči sezoni zopet krepko uveljavila. Športni prostor železničarjev j* poleg Stadiona eden najlepših v Ljubljani. Ima zidano garderobo s kopalnicami na gorko in mrzlo vodo, poleg tega je prirejeno igrišče za moto in kolesarske dirke z dvignjenimi zavoji. Vsekakor zasluži klub, da ee naše športno občinstvo zanima zanj, ker je pokazal v več panogah Športa res že velikanske uspehe svojega dela tudi izven mej naše ožje in širše domovine. V upravni odbor so bili izvoljeni soglasno: za predsednika Je.sili Jože, podpredsednika I.: Otrin Ivan; podpredsednika II.: Borštnar Franc; podpredsednika lil.: dr, Čampa; tajnik: Čampa Anton; blagajnik: Plevel Franc; upravnik igrišča: Ilovar Alojz; gospodar: Ocepek Anton in načelniki sekcij Celjski šport V nedeljo, dne 27. t in. bodo emuSke sikekalne tekme v Lisca h pri Celju. Skakalna tekma za prvenstvo Celja, ki bi ee morala vršiti 13. t. m., se bo vršila v nedeljo 27. t. m., s pričelkotn ob [w! 8 popoldne. Ako prispejo tekmovalci z Gorenjske, ki so se za prejšnjo tekino prijavili, bo boj za prvaka zelo hud, videli pa bomo tudi naše prvake, ki so nas že večkrat častno zastopali v inozemstvu. Več v prihodnji izdaji našega lisla. Tudi avstrijski smučarji z aeroplanom v Lahti. Ze zadnjič amo poročali, da bodo potovali nemški tekmovalci na smučarske svetovne tekme v Lahti z aeroplanom. Sedaj pa poročajo, da se je z istim neroplanoin odpeljala iz Berlina obenem i Nemci tudi avstrijska reprezentanca v Helsingfore. Del avstrijske reprezentance pa je odpotoval dan kasneje, eeveda ravno teko z aeroplanom. io v«i so se znašli 21. t m. v Lahti. Razpia Slalom klub M ho prlrodil n« Gorjumill v uedoljo, dne S. marca t l. uiodklulwko tekmo т teku za moâtva na t km dolui protçi, in moer aa seniorje Juniorjo (letnika 1919 ln 19'JO) in mladino (letnika Ifcà in 1922). fttevile tekmovalcev v moêtvih poedinih skupin nI omc.leuo, vendar pa tvorijo moštvo najmanj trije tekmovalci U«t* ekupiue« Ako starta sa moAtvo vpil tekmovalcev, odločaj» pri oceni xa moštva le ]>rvi trije i*l klnba in skupine. Start bo točno ob 8 pred kofto snaioro kluba !M, cilj ietotam. Start Je i>oedinJčftn v enominntiiib presledkih. — Za prvojilaMrana moStva posameznih нкп pin ao določena HAna spominska darila, za prve tri poedine v nknp«i klasifikaciji ровштеошћ ttknpin p« «tlptaroe. Plkmene prijave • toftn« naveidbo Imen, kluba In eknpLne » lobnlki }e ponlati na naalov: Rudi Svete, lijnbljana, Sv. Pertra conta 3S, do vključno J. merca. PrenoAiAAe na tekmovalo* }e brezplatao. hrana p« po anilttnd enoi. Vesti športnih zvez, klubov in društev SK Rt-ка frmutarslca sekcija). V fetrtok 3«. t. m. ob W rodni članski eoHtanak r g: ou Lilo J Novak. Trta Skm o o» ta Udeležba obvezna! SK Slovan. Danes ob JO ee rrtl v jrostiln! MaiiH polog iffriWa rodna odborova неја. Udeležila olivczna za vse odbornike. — liodni letni občni zbor kluba lio iltie t. marca ob t do|K>lilne t Kmtilni Mali« iioUt; iffriAča. Vabijo ne vel člani in prijatelji kluba. Smučarski klub imijc za dne V. februarja 19.18 tekmo v alalomu r propapanln« namene pri evojom 'Zavetišču, na Kumn. — Pravico udeležba imajo vei verificirani in neverifi".irani smučarji. Prijavnina znaša 1C din ter ee je do pol LI javili vodstvu tekme v zavntišču. 2rebanje ob im>! И, »tart ob 11. Prvi trije dobe lepe plakete, nadaljnji trije lične diplome. Objava doeefenih rezultatov in rar.de-litev nagrad ob L nri poitoldtie v gostilni Strgartak na Dobovcu. Uradna vremenska poročila Tujtkopromet ti (A tvei Slovenije. Ј7Л1 in SPD od il. februarja lAKi. ftatcčc-Planica, K70 m: —la, »oučno, mirno, 1WI oni snega, pršič, skakulnioe upora-bn«. Kranjska gora. H10 m: —11. »oui-no, mimo, 1IK cm enega, prài., HankaliSče in drsališče uporabno. Dovje-Mojstrana, 6 Mm: —7, »ončuo X! oni онг«п.|ипе*а enega. lrogcl, I.HO m: — L6. nončno, »ever, llcm pršiča na '200 podlnge. Dom na Komni, 1630: —M, M) can enetfa, suh. po robovih Hpihun. Bled. 501 m: —HI, barometer ne dviga, itonftno. mirno, 25 cm oftrenjenoga moga, dmališč« na Jer.eru uporabno. Bistrica-Boh. jezero, 530 m; —-», nončno, mirno, 50 cm oerenjenoga enega. Sv. Jan« v Bohinju. 5M m: —t. uončno, mirno, 7« em enega, prieojao, eron, osojno pršič. Dom »o Krvavru, Г70Л m: —7, eončno, Mn om minga. [M> dolinah pršič, acvcr, oerenjon sneg. Mariborska koča I OHO m Pohorski dom тзо m i* Вм-*ka koča t?4y m: —fi, eon^no, mirno, R0 om оегопЈл-noga imega. avioeeeta vozna. Pesi-k, /.ts; m. Senjorjrr tlom ISTI m: —11, non^mi, mirno, .tfl c.m pršiča na 1(10 eni podlnge. Kofa pod Kopo, 1977 m: -8. eončno. mirno. Strni pr- Siča na 1(10 cm podlnge. St. Lovrenc na Pohorju. 4SS m: —4, pooblačeno, mirno, 75 cm «noga, aroi. Rlmtki vrelec, 5M *•• —•M, uončno, min» 75 em oere- njenega enega. Prca, 1651 m: —12. sončno, mirno. 175 cm mioga, нге-п. Kofa na Smrekovcu. 13.40 m: ја«шо, mirno, 15(1 cm oerenjonoga snega. Sleparija z usnjem pred sodniki Ljubljana, 22. februarja. Lam meseca oktobra je začel Tone Turuer kar n« debelo slepariti z usnjem. Izmislil si je prav premeten trik. Stopil je v javni telefon in poklical Mergenthalerjevo tovarno 'jsnja v Mostah. Naročil je v imenu tvrdke Franc Erjavec obilo usnja. Pozneje pa je prestregel voznika in usnje prodal mnogim ljubljanskim čevljarjem. Turner je imel tudi pomag-ača v osebi Frana Jevnikarja. Danes ju ,je mali kazenski senat pod predsedstvom 6. o. s. g. Rajka Lederhasa na obtožbo dr. tožilca dr. L, Pompeja sodil zaradi zločinstva obrtoma izvršene sleparije. Prva sleparija se je Turncrju posrečila 1. oktobra lani, ko je dobil za &XS0 din uwija. Posrečili «ta se mu še dve slepariji in je Turner tovarno A. Mergenthaler oslepard za čeden znesek 38.387 din. Toliko je »zaslužil« v 1 mesecu. Turner Anton ee je rodil 11. marca 1906 v Ljubljani kot 6in bogatega trgovca, ki pa je naposled napovedal konkurz. Je oženjen, toda zelo lahkomiseln in lahkoživ Nabavil ei je nleganmo črno obleko, lakaste čevlje in 6Slovenca< g. Ciril Koče v ar >0 naravnih lepotah Notranjske«. Vabimo vse radijske poslušalce, da drevi slede zanimiva izvajanja. Sreda. !3. febr.: 12 Živalski karneval (plošče) — B.44 Poročila — 13 Napovedi — 1.1.'JO Slovenski šramel kvartet — 14 Napovedi — 18 Mladinska ura: Oi>aziij in poskušaj (g. prof. Miroslav Adiešič) — 18.20 Udo-vičeva ln Laušctova pojeta (ploSče) — 18.40 Pomen socialnih pogodb za izseljence (g. Jože Kozman) — 19 Napovedi, poročila - 19.30 Nac. nra - 19.50 Uvod r prenos — 20 Prenos iz ljubljanskega opernega glfida-ližča — v I. odmoru: irlnsbeno predavanje (g. Vilko Ukrnar) — v II. odmoru: napovedi, poročila. Četrtek U. febr.: K Za vesele in debele bodo TloSče zdajle pelo — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Koncert 1 Indijskega orkestra — 14 Na]>ovedi — T« Trio pihal (gg. Itareš Josip, oboa, Ranhar Miljutln, klarinet, Turšič Ivan, fagot) — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nae. ura - 19.50 Zanimivosti — 20 Vsem debelim za god oddajamo: Kako je Peregrin Pajek praznoval debeli četrtek. Pisan večer, ki ga izvajajo èla/ni rad. igr. druž., sestava in vodstvo JoSSok in Je-žnk — 22 Napovedi, poročila — 32.15 Esperantska oddaja: Oton Župančičev večer. Oragi programit Sreda, IS. februarja: Belgrad: 20 Vok. konc, 20.30 Zagreb, 21.3(1 Nar. pesmi, 22.20 Plesna gl. — Zagreb: 22 Plošče, 20.30 Ljubljana, 22.20 1'lcsua gl. — Dunaj: 19.25 Simf. konc., 21.50 Ork. konc. — Budimpešta: 19.30 Masc.ngnijovn o)x?ra «OavnHeria rusticana«, 23.10 Plesna glasba — Him-Hari: 17.15 Flavta, 21 Opera «Ribiči bi-se.rovi — Vraga: 19.30 Opera «Skrivnost«, 'i!.3Levu«, Gosposvetska c. , LJubljana. (b) Potnika špecerijske stroke Iščemo za takoj. - Ponudbe pod »Dober zaslužek« št. 2629 upravi »Slovenca«. (b) Tovarna pletenin sprejme pletllnega mojstra kakor tudi Izurjeno pletiljo, zmožno samostojno voditi pletllskl oddelek. Naslov v upravi »Slovenca« pod 2543. (b) Vesten viničar brez otrok, oženjen ali sam, se sprejme. Nastop takoj. Dobi stanovanje, lirano ln plačo po dogovoril. Poizvedbe v upravi »Slovenca« v Celju. (b) Služkinja v pomoč gospodinji, lali-ko začetnica, ki Ima veselje do dela na vrtu, se takoj sprejme. Prednost imajo Belokranjice. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2G42. (b) Sobe oddajo Iščem sostanovalko ln oddam sobo s posebnim vhodom. Polzve so v Ljubljani, Stari trg 32 , I. nadstropje. (s) li 7* 9 M Ji ГП M bbAI Trgovci iz okolice Maribora, pozor! Naznanjam Vam, da angleške Dunlop pneuma-tlke za kolesa, motorje ln avtomobile ter originalna Styrla kolosa od Puch Austro Dalmler Steyerwerke zastopa sa mo moja tvrdka. Iščem zastopnike za Styrla, DOrkopp, Vlktorla ln za razne druge znam. koles. Justin Gustinčič Maribor nasproti Narodnega doma Hranilne knjižice vrednostne papirje, 3°/o obveznice za likvidacijo kmečkih dolgov stalno kupuje AL. PLANINŠEK LJUBLJANA Beethovnova ulica 14, telefon 36-10. Poizvedbe Informacije kreditnega ln privatnega značaja ter vse vojaške zadeve vam najsolldneje in po zmernih cenah preskrbi odnosno uredi Informacijska pisarna J. Sever dediči, Ljubljana, Gosposvetska c. 14/1. (r) IEESCË3I Лгвгр/освп pat/A и îgranjuf lah te vaj fe àrrtp/afen rmrtH MEIMEL* HEROLD d S o J ZO/. trornre* Q/a 3 MARI BO fct 102 Din 15-- nova gramofonska plošča svetovne znamke po izbiri 8 novih ploSC sorll-ranlh samo Din 100- Dokler traja zaloga VelepiC •Terneieva c. 25. Liubljana Majhno z vrtom prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 2628. (p) Prodam hišo in 1960 m" zemlje, primerne za stavblšče, po ugodni ceni. Nova vas št. 3 6. p. Celje. (p) V Brežicah In okolici eo naprodaj hiše, krasna atavblšča, vinogradi, sadovnjaki Id gozdovi ter eaokroženl deli Attemsovega vele-poseetva. • Pojasnila pri Inž. Mlklau Otmar, Brežice. (p) Gostilna s trafiko tn vel. vrtom v centru Zagreba. - Velik Inventar ln stanovanje. Obstoja že 30 let; nizka najemnina. Mesečni promet 100.000 din. Naprodaj zaradi bolezni za din 90.000. »Sava«> Zagreb; Jurlšlčeva 18. ' (p) /enitbe 30 letni fant v stalni službi se želi poročiti z žensko, ki Ima malenkost gotovino. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Takoj« 2635. (ž) ŒSB2 Ugodno prodamo malo rabljen tn popolnoma nov šivalni stroj z okroglim Colničkom, katera šivata naprej ln nazaj. Ogled pri tvrdki A. Goreč, d. z o. «., TyrSeva cesta 1. (1) Sveže najfinejše norveško ribje olje iz lekarna dr. G. Piccolija v Ljubljani »« priporoča bledim is slabotnim osebam Sveža jajca dostavimo franco Kranj, Skofja Loka ali Ljubljana po 60 par za komad. Ponudbe z naslovom na upravo »Slovenca« pod »Sveža« 2623. (1) VINA Vam nudi Centralna vinarm v Ljubljani v svoji posodi najugodneji TELEFON ŠTEV 25-73 OR VA PREMO IV.KHUM »OiltHIJKA « t »TA ЧП« Zadnji dnevi sejma! Izkoristite ugodnosti našega popusta ant. KRISPER LJUBLJANA Mestni trg 26 • Stritarjeva nI. 1 • 3 LIPSK1 POMLADNI SEJEM 193S Začetek 6. marca /\ /\ in častni zastopniki« 60% popusta na nemških železnicah, znatni popusti v drugih državah Vsa pojasnila dajejo: Zvanični biro lajpciikog sajma, Beograd Knez Mihajlova 33/1 Ing. G. Tônnies, Ljubljana TyrSeva 33, Telefon 27-62 hi Jos. Bezjak, Maribor Gosposka 25, Telefon 20-97 a Ф Za sadovnjake, vrtove tn patke najboljše sadne, vrtne in poljske rastline Vam dobavi naša že nad 100 let obstoječa družba v Italiji, ki ima 250 ha obdelanega sveta. (gdrôvam-Diante SAONARA* PADOVA „SLOVENEC", podružnica : Miklošičeva cesta št. 3 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je naš dobri oče, gospod ALOJZ JAVORNIK mesar, gostilničar in posestnik v Gospodu umrl. — Pogreb pokojnega bo v četrtek, dne 24. februarja ob treh popoldne iz hiše žalosti, Lanišče št. 30, na pokopališče v Šmarje Škofljica, dne 22. februarja 1938 ŽALUJOČI OSTALI Maurice Leblanc: 44 Izredne pustolovščine Ar« o na Lupina. Otok tridesetih krst Pognal se je naprej s svetilko v roki. Presenečeni so bili, ko so videli, da drevo nima nobenega sledu o požaru in da množica suhega listja ni zgorela. »še en čudež,< je dejal Vorski. >Vse jo nerazumljiv čudež.< »Kaj bomo storili?« je vprašal Konrad. >Prodrli bomo skozi vhod, ki nam je označen, Prinesi lestvo, Konrad, in z roko pobrskaj v tem kupu listja. Drevo je votlo in videli bomo.. .« »Če je še tako votlo drevo,« je rekel Oton, »so vendar korenine in ne morem napraviti prehoda skozi korenine.« ?še enkrat, videli bomo. Premakni listje, Konrad, odstrani ga...« »Ne,« je kratko rekel Konrad. »Kako ne? In zakaj?« »Spomnite se Magoenoca! Ali se spominjate, da se je hotel dotakniti Božjega kamna in si je moral odrezati roko?« »Tu ni Božjega kamna,< se je rogal Vorski. »Koj pa veste? Maguenoc je vedno govoril o peklenskih vratih. Ali ni to tisto, kar jc tako naznačal?« Vorski je skomizgnil z rnmeni. »In ti, ali se tudi ti bojiš, Oton?« Oton ni odgovoril in tudi Vorski sc ni hotel prenagliti, da bi poskusil sam, kajti naposled je rekel: »Pri moji veri, nič se ne mudi. Počakajmo dneva. S sekiro bomo posekali drevo, kar nam bo iHjljše, kakor vse drugo pokazalo, s čim imamo opraviti in kako moramo postopali.« Tako so se dogovorili. Toda, ker so znamenje videli lahko tudi drugi, so sklenili, da se na- stanijo nasproti drevesu, v zavetišču, ki jim ga je nudila velika miza Dolnien-aux-Fées. »Oton,« je ukazal Vorski, »pojdi iskat k Prieureju kako pijačo in hkrati prinesi tudi sekiro, vrvi in vse, kar je potrebno.« Dež je z vso silo začel padati. Takoj so se nastanili pod Dolmenoni in po vrsti je vsak straži 1, medtem ko sta druga dva spala. Ponoči ni bilo nobenega posebnega dogodka. Le močna nevihta je bila. Slišati je bilo butanje valov, a polagoma se je vse umirilo. Ob prvem svitu so se iotili hrasta in ga s pomočjo vrvi podrli. Tedaj so opazili, da je bil v notranjosti drevesa, med gnilobo, napravljen kanal, ki se je podaljševal na sredi peščenega bloka in kamenja, ki je bilo zloženo okoli korenin. Z motiko so prekopali. Takoj so se pokazale stopnice, ki so bile pogreznjene in videli so stopnišče, ki je šlo ob vertikalni steni zidovja in izginjalo v temi. Posvetili so si s svetilko. Pod njimi se je odprla jama. Prvi se je opogumil Vorski. Druga dva sta ga pridno sledila. Stopnice, ki so bilo od začetka sestavljene iz prsti in kamna, so bilo naprej vsekane v skalo. Kjer so vstopili, jama ni imela nič posebnega in je bila bolj podobna veži. Res je bila v zvezi z neke vrste kripto z zaokroženim obokom, katerega zidovje je bilo zgrajeno iz golih kamnov. Okoli je stalo dvanajst majhnih menirjev, ki je vsak nosil okostje konjske glave. Vorski se je dotaknil ene glave: zrušila se je v prah. »Ze dvajset stoletij ni nikdo vstopil v to kripto,t je rekel. »Mi smo prvi, ki tu stopamo, prvi, ki gledamo sledove preteklosti.« In z rastočim zanosom je pristavil: To je bila mrtvaška soba velikega poglavarja. Z njim so pokopali njegove priljubljene konje in enako njegovo orožje. Glejte, tu so sekire, nož iz kremenjaka in našli bomo tudi sledove pogrebnih priprav, kakor dokazuje ta kupček lesenega oglja in na tej strani pokopane kosti.« Razburjenje mu je izpreniinjalo glas. šepetal je: »Prvi sem prodrl semkaj. Pričakovali so me. Uspavan svet se prebuja ob mojem prihodu.« Konrad ga je prekinil: ».le še drug izhod, še druga zveza, ker je v daljavi videti svetlobo.« Po ozkem hodniku so prišli v drugo in od tu v tretjo dvorano. Vse tri kripte so bile popolnoma enake. Isto zidovje, isti pokončni kamni, isto okostje konjskih glav. sTrije grobovi velikih poglavarjev,« je pojasnil Vorski. .lasno je, da so pred kraljevim in da so čuvaji tistega kralja, ki so mu bili tovariši v življenju. Nedvomno je to naslednja kripta.« Ni si upal iti tja, ne zaradi strahu, ampak zaradi vznemirjenosti in ničemumosti, katere naslado je kar požirnl. .Spoznal bom,t je deklamiral Vorski. »Vorski gre k cilju in samo roko mora iztegniti in kraljevsko bo poplačan za svoj trud in boj. Božji kamen je tu. Stoletja in stoletja so se hoteli polastit^ s silo skrivnosti otoka, a nikomur se ni posrečilo. Prišel jo Vorski in Božji kamen je njegov. Naj se torej pokaže in mi da moč, ki mi je obljubljena. Med njim in uied Vorskim ni ničesar ... ničesar razen moja volja. In jaz hočem. Prerok se jc pojavil iz dna teme. Tu je. Če je v tem kraljestvu smrti prikazen, ki ji je naročeno, da me pelje k Božjemu kainnu in da mi položi na glavo zlato krono, naj se prikaže ta prikazen. Tu je Vorski.« Vstopil je. Četrta dvorana je bila mnogo večja in je tvorila nekoliko stisnjeno kupolo. Na sredi te kupole je bila okrogla luknja, ki je bila zelo majhna, odkoder je padala na pol zastrta svetloba, ki je tvorila nn tleh razločno ploščo. Na sredi tc plošče jc bil stebrič, ki je bil sestavljen iz kamnov. Na tem stebriču je bila kovinska palica. V ostalem se kripta ni razlikovala od drugih. Prav tako je bila okrašena z menirji in s konjskimi glavami in prav tako je nudila sledove žrtvovanja. Vorski ni spustil iz oči kovinske palice. Čudno je bilo, da se je ta kovina svetila, kakor da je ne bi pokril noben prah. Vorski je iztegnil roko. »Ne, ne,« je hitro opomnil Konrad. »In zakaj?« »Mogoče se je tega dotaknil Maguenoc in to mu je ožgalo roko.« »Neumen si.« »Vendar...« »Hal ne bojim se ničesar,« je izjavil Vorski in zgrabil za predmet. Bilo je žezlo, grobo izdelano iz svinca, a je bilo še precej umetniško izdelano. Na ročaju se je vila kača, zdaj vtisnjena v svinec, zdaj izbočena. Velikanska, nesorazmerna glava je tvorila glavič in bila naježena s srebrnimi žeblji in z majhnimi kamenčki, ki so bili zeleni in prozorni kot smaragdi. »Ali jc to Božji kamen?« je zašepetal Vorski. Gledal je predmet in ga preiskušal na vso načine s spoštljivim strahom. Kmalu je zapazil, da se glavič neopazno maja. Premaknil gn je, obrnil na desno, na levo in ga končno odstranil: kaČina glava se je odvila. Znotraj je bilo prazno. V tej praznini je bil kamen, droben kamen, rdečkaste barve z rumenimi žilicami, ki so bile podobne zlatim. »Ta jel Ohl Ta je pravil« je izjavil Vorski razburjeno, »Ne doteknite se gn!« je ponovil Konrad vea v strahu. »Kar je žgalo Maguenoca, ne bo žgalo Vor-skega,« je odgovoril krepko. In bahato je vzel v roko skrivnostni kamen in ga z vso močjo stisnil. Za Juaoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel ČeČ Izdajatelj: Ivan Rakovec Urednik: Viktor Cenčifi