GLASILO DELOVNIH KOLEKTIVOV ZDRUŽENIH PAPIRNIC LDUB, LTANA IN PAPIRNICE KOLIČEVO Predlogi sklepov letne konference osnovne organizacije ZK v papirnici Količevo KOLIČEVO, FEBRUARJA — Komisija za sklepe imenovana na letni konferenci Osnovne organizacije ZK Papirnice Količevo je pripravila predloge, ki naj br bili osnova za nadaljnje delo naše osnovne organizacije. Da bi bili ti sklepi res izhajali iz dejanskega stanja, kr je aktualno za naš kolektiv, smo mnenja, da bi bilo v redu, če bi tudi ostali člani kolektiva dali svoje pripombe na predlagane sklepe. Te pripombe bi sprejemal uredniški odbor, ki bi jih naknadno posredoval komisiji za sklepe. Sklepi: I. Dolžnost članov ZK je, da s svojim delom in obnašanjem krepijo delovno disciplino v podjetju, da se borijo proti kršitvam delovnih dolžnosti, da bi s tem vplivali na boljše medsebojne odnose in dvig produktivnosti: Člani ZK se morajo zavzemati, da se bo uveljavila osebna (moralna, politična in materialna) odgovornost vseh članov kolektiva. Komunisti v samoupravnih organih morajo zahtevati enakopravne kriterije pri obravnavanju kršitve delovne dolžnosti za vse člane kolektiva, ne glede na položaj in stopnjo izobrazbe. Od pravilnih in dobrih medsebojnih odnosov, tako predstojnikov in neposrednih proizvajalcev, kot tudi obratno je v veliki meri odvisna proizvodnja in uspeh podjetja. Zavzemati se bo treba, da predstojniki upoštevajo mišljenja in predloge neposrednih izvajalcev, ti pa navodila in ukaze predstojnikov. Za kršenje samoupravnih načel in pravic je treba začeti krivce klicati na odgovornost in v takih primerih je treba tudi ustrezno ukrepati. ■ Konkretizacija sklepa Organizacija ZK bo v letu 1967 sodelovala pri krepitvi delovne discipline tako, da bo predvsem ustrezno ukrepala proti kršilcem discipline v lastnih vrstah, ob tem pa napravila vse, da bodo enaki kriteriji in enake doslednosti uveljavljene povsod v podjetju in da s tem končno prenehajo različna merila, ki so glede disciplinskih postopkov v posameznih oddelkih veljale doslej. II. Člani ZK so odgovorni in njihova dolžnost je, da se v samoupravnih organih zavzemajo za sprejem take zakonodaje in organizacije dela, ki bo zagotovila osebno odgovornost pri delu, naj bo to posameznika ali strokovne službe: Tudi od informiranosti o dogajanjih in problemih podjetja je veliko odvisno kvalitetno delovanje samoupravnih organov. Zato bo treba v bodoče tudi informiranosti posvetiti veliko pozornosti. Večina ljudi ni seznanjena z nastankom določenega vprašanja programa ali česa drugega, ne sodeluje pri njegovem reševanju in razpletu, temveč je seznanjena samo s končnim stališčem, ne glede na to, če je pravilno ali ne. To pa močno pasivizira velik del proizvajalcev. Razumljivost podanega in obravnavanega sklepa je tudi pomemben dejavnik pri aktivnosti. Če je gradivo vnaprej pripravljeno ali če je na seji obravnavana snov razumljiva, potem je aktivnost nedvomno večja, več je razpravljavcev, več je mnenj, ki se med seboj krešejo in nedvomno se omogočijo tudi boljši sklepi, Poiskati je treba, da se bodo poleg sedanjih oblik obveščanja, razvijale še druge oblike, (okrožnice, ozvočenje, sestanki EE, izvoljeni člani samoupravnih organov so dolžni ovbeščati svoje EE itd.) (Nadaljevanje na 3. strani) DRAGE ŽENE, DELAVKE OB STROJU IN ZA DELOVNO MIZO, OB ŠTEDILNIKU IN V JAVNIH URADIH, V MIRNIH DOMOVIH IN JAVNOSTI, bliža se Daš praznik, mednarodni praznik žena S. MAREC K vašemu dnemi oam iskreno čestitajo samoupravni organi družben o-politične organizacije Nova merila za ugotavljanje osebnega dohodka VEVČE, FEBRUARJA — Delavski svet je na svoji seji dne 20. XII. 1966 sprejel sklep, da se za enoto proizvoda izdelajo novi ceniki. Izdelavo novih cenikov je narekovalo več utemeljenih razlogov. Dosedanji ceniki so bili izdelani leta 1961. Med tem časom pa so se pogoji dela v mnogočem spremenili. Te spremembe smo sicer s korekturami cenikov zasledovali, kolikor je bilo mogoče natančno dn vestno, vendar smo v zadnjem času ugotavljali, da so razlike v vrednosti točke med posameznimi enotami le prevelike. Znano je, da so bili ceniki sestavljeni na podlagi dveh glavnih osnov: Odlikovanja članom delovne skupnosti MEDVODE, FEBRUARJA — Na 11. redni seji DS Tovarne celuloze Medvode dne lj. II. 196? je predsednik DS ing. Dušan Kogej izročil odlikovanja predsednika republike. Orden za zasluge za narod s srebrno zvezdo je prejel MILAN GLE-ŠČIČ, kurjač — izmenski vodja kotlarne, medaljo za zaslu- ge za narod pa je prejel LADO TOMAZIN, vodja L faze prozvodnje. Odlikovana je bila tudi MILKA TRČEK, referent za družbeni standard, prejela je medaljo za zasluge za narod. Odlikovanje ji je izročil predsednik občinske skupščine občine Ljubljana-Siška na sedežu občine. Odlikovanja so odlikovanci prejeli za uspešno delo na delovnih mestih, za aktivnost v organih samoupravljanja in družb en o-političnih organizacijah v tovarni ter izven tovarne. Vsem odlikovancem v imenu delovne skupnosti iskreno čestitamo. Milka Trček Milan Gliščič Lado Tomažin t. Normativno določenih ljudskih ur za posamezne artikle oz. faze dela v ekonomskih enotah papirnih strojev, v ročni in strojni dodelavi ter določene vrednosti za eno tono v brusiilnici in pripravi polnil in lepil. 2. Druga osnova, ki je služila za izdelavo cenitev, je bila izplačana vsota osebnih dohodkov v preteklem letu. Razmerje med tema dvema osnovama je dalo vrednost ene ljudske ure, oziroma vrednost za eno tono. Te vrednosti, ki smo jih določili kot konstantne, pa smo zaradi različnih razlogov korigirali. Večje korekture smo izvršili ob prehodu na skrajšan delovni čas. Ugotovili pa smo, da nekatere trditve za posamezne ekonomske enote, na podlagi katerih smo korigirali vrednost ljudskih ur, niso bile povsem točne. Prav tako se je struktura zaposlenih po številu in osnovnih vrednosti delovnih mest spremenila. Vse to je imelo vpliv na osnovno vsoto osebnih dohodkov, ki je bila vzeta kot osnova v ceniku. V cenikih smo imeli upoštevane tudi vse remonte in nadomestila za državne praznike, kar je v veliki meri vplivalo na vrednost točke, ker je bilo to razporejeno na 12 mesecev. Vse to so bili torej razlogi, zaradi katerih je DS sprejel sklep za izdelavo cenikov. Istočasno pa je bila tudi določena začetna vrednost točke s tem, da se obstoječa poveča za 5°/e. Iz novih cenikov so izločeni osebni dohodki za remont, za katere je oblikovan poseben rezervni sklad za posamezne ekonomske enote. Prav tako je izločeno iz cenikov nadomestilo osebnega dohodka za državne in republiške praznike (dela proste plačane dneve), ki se obračunava tako, da se določeno število točka-ur za en dan državnega praznika za posamezno ekonomsko enoto pomnoži z osnovno vrednostjo točke 2,63 in se dobljena vsota prišteje k doseženi vsoti po enoti proizvoda v zadevnem mesecu. Še nadalje se za nadomestilo rednega letnega dopusta prišteje k doseženi vrednosti točke v zadevnenj mesecu 0,40 neto. (Nadaljevanje na 2. strani) DS ODOBRIL SREDSTVA ZA NASLEDNJO FAZO GRADNJE ŠPORTNEGA PARKA VEVČE, FEBRUARJA -Nogometno igrišče v novem športnem parku na levem bregu Ljubljanice bo skoraj dograjeno in sposobno za nastope, tako da bomo zadnje tekme prvenstvenega tekmovanja v republiški nogometni ligi gledali verjetno že doma. K temu prvemu športnemu objektu pa spadajo še drugi. Zaenkrat so najpotrebnejše sanitarije in garderobe. Skrb odbora za gradnjo športnega parka pa je precej zmanjšana ob dejstvu, da je na predlog tega odbora delavski svet sklenil, da se rezervira 180.000 N din za gradnjo omenjenih prostorov in naprav. Investitor tega objekta je gradbeno podjetje »Gradisu:, naše podjetje pa bo od njega objekte odkupilo, vendar samo do omenjenega zneska. Zal načrt objekta v spodnjih prostorih ne predvideva tudi kegljišča, ki bi bilo lahko zgrajeno že ob tej priložnosti z manjšimi dodatnimi sredstvi. Tako bi na svoj način lahko prišli tudi starejši člani kolektiva in drugi, ki se z ostalimi športi ne morejo več baviti. Vsekakor pa bi novi objekt že prispeval k nadaljnjemu razvoju športnih naprav. Nova merila za ugotavljanje OD (Nadaljevanje s 1. strani) Dodatek za II. izmeno, ki znaša 5 % na vrednost delovnega mesta. se za posameznega delavca obračunava od 1. II. 196'7 dalje. Na dnevnih poročilih o opravljenih rednih urah v II. izmeni je potrebno te ure posebej označiti, da bo oddelek za obračun OD ta dodatek mogel obračunavati. brusilniea (za eno tono lesovine) priprava polnil (za eno tono kleja) ............................28,24 priprava polnil (za eno tono al. sulf.) ........................11,21 priprava polnil (za eno tono kaolina)........................... 9.65 I. PS (vrednost ene LU) .... 4.82 II. PS................................ 4.82 III. PS............................... 5.44 IV. PS............................... 5.24 strojna dodelava...................... 7,57 ročna dodelava........................ 5,45 energija............................. 1,54 druge e. e............................ 9.52 IZRAČUN NOVIH CENIKOV: Tabela I. prikazuje po ekonomskih enotah izračun števila točka-ur za eno leto. Pripominjamo. da je pri izračunu potrebnih točka-ur upoštevan enak kriterij za vse ekonomske enote, razne kolone za nadure, katere smo upoštevali takole: Za ekonomske enote vseh štirih papirnih strojev in priprave lepil je vzeto skupno razmerje med doseženimi nadurami in opravljenimi rednimi urami v letu 1966. ki znaša 7,7)1 %>. Za ekonomsko enoto »energija« so upoštevane izvršene nadure iz leta 1965, ker so nižje kakor v letu 1966, kljub temu pa je razmerje med rednimi urami in nadurami v tej ekonomski enoti najvišje in znaša 8,92Vo. Za vse druge ekonomske enote so vzete v izračun dejansko dosežene nadure. pri katerih pa je razmerje med rednimi urami in nadurami naslednje: brusilniea...............4.09 «/o strojna dodelava .... 1,97 °/o ročna dodelava . . . . 1.88 ^/o ostale e. e..............8.00 “/o Delo na dan državnega ali republiškega praznika se obračuna s 100%) dodatkom od 1. I. 196" dalje. Dodatek se obračuna nad cenikom po enoti proizvoda. Stimulacijo za menjavo strojne opreme je obračunati od 1. L 1967 dalje nad ceniki po EP. Novi ceniki po EP so naslednji: Sedanja vrednost Nova vrednost N din neto N din neto 55,55 60.07 51.08 12,54 10.65 5,1)1 5,21 5.96 5.81 7.99 4.81 1.40 10.51 Tabela II. prikazuje izračun potrebne vsote osebnih dohodkov, ki smo jo dobili s tem, da smo pomnožili skupno število potrebnih točka-ur iz tabele I. z 2.65, kolikor znaša po sklepu DS začetna vrednost točke. To začetno vrednost točke dobimo, če povečamo dosedanjo vrednost 2.50 za 5% zaokroženo na dve decimalki. Tabela prikazuje nadalje izračun novih osnov za cenike po enoti proizvoda, če delimo dobljeno vsoto osebnih dohodkov z doseženimi ljudskimi urami, oziroma z doseženimi tonami lesovine v brusilnici in doseženimi tonami kleja, al. sulfata in kaolina v pripravi lepil in polnil po obstoječih normativih, dobimo nove osnove, ki predstavijajo cenike po enoti proizvoda. Razmerje med novimi in starimi osnovami je povečanje oziroma zmanjšanje na sedanje osnove. Med vsemi ekonomskimi enotami. ki po navedenih izračunih, kljub povečanju začetne vrednosti točke za 5 0/o in povsem novemu dodatku 5 % za drugo izmeno, pa dobimo za ekonomsko enoto »ročna dodelava« manj osebnih dohodkov, kot bi jih dobili po sedanjih osnovah. PAPIRNICA KOLIČEVO PROIZVODNJA V JANUARJU 1967 Izkoriščenost °/«izvršitve proizv. mes. plana zmogljivosti Papir................ 100,4 87,1 Karton.............. 100.6 87,8 Lepenka................ 93,7 82,8 Skupno 99,9 85,9 Mesečni operativni plan proizvodnje v januarju je bil izpolnjen pri papirju in kartonu. Proizvodnja lepenke je bila nižja od planirane zaradi večjih zastojev na proizvodnih strojih. Izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti je bila slaba predvsem zaradi neobratovanja med novoletnimi prazniki, pa tudi zaradi povečanih zastojev, če vzamemo poprečje v primerjavi z lanskim letom. Neto proizvodnja je bila precej nižja od strojne proizvodnje, ker je precej papirja ostalo neobdelanega na zalogi, zato je bila tudi realizacija nizka. Velike količine papirja na zalogi so nastale predvsem zaradi posebnih vrst papirja, ki imajo daljši proces dodelave. ZDRUŽENE PAPIRNICE LJUBEJANA GIBANJE PROIZVODNJE V MESECU JANUARJU 1967 Izkoriščanje zmogljivosti Plan Doseženo 1. 1967 I. 1966 Papir.............. 100 104,5 84,7 85,9 Lesovina .... 100 128,7 91,0 90,3 Celuloza........... 100 106,8 Pinotau.............100 101,5 Dosežena količinska proizvodnja je bila v mesecu januarju dokaj ugodna, posebno če upoštevamo, da je bilo 40"/« od celotne proizvodnje namenjene za izvoz. Na proizvodnjo je predvsem ugodno vplival proizvodni program in manjše število menjav vnosa. Zastoji na PS pa so bili dokaj visoki, ker nam kaže tudi stopnja izkoriščanja kapacitet, ki je padla glede na januar 1966. Prav tako smo zabeležili tudi precej visok izmet (8,5 V?), posebno na I. in III. PS. Proizvodnja lesovine že dalj časa ni dosegla take višine kot v januarju. Ugodno so vplivali na proizvodnjo znižani zastoji na brusilnikih in sortiran les. Trskavost lesovine je bila v večini primerov nižja od dovoljene, torej kvalitetno zelo dobra. Y tabeli 11 vidimo, da je vrednost ljudske ure po izračunu sicer višja za 40:2 °/o. Tako visok procent povečanja je pogojen s korekcijo normativov, ki jih je bilo potrebno korigirati, ker so bili do sedaj veljavni normativi osnovani na normali za posamezne faze dela iz leta 1958/59. V tem dolgem razdobju pa je prišlo do večjih sprememb zaradi večje mehanizacije pri določenih delih, kakor tudi zaradi spremenjene organizacije dela. Tako se sedaj veljavne norme presegajo znatno višje od dotedanjih. Zato pa smo uskladili normative LU za 1 tono proizvodnje papirja z obstoječimi normami. Sedanji normativi so se zato znižali za 32,5%. S korigiranimi normativi se je delovodja ročne dodelave v celoti strinjal. Pripominjamo pa, da korektura normativov ne vpliva na znižani osebni dohodek v ročni dodelavi. Kot glavni in edini razlog’, da smo po novem izračunu dobili nižji osebni dohodek, je v tem, da je sedanja osnova (vrednost ljudske ure) višja, kot jo dobimo. Osebni dohodki po novem izračunu Izračunana vsota osebnih dohodkov 161,959.434 Vrednost Ij. ure (po starem) 343 (po novem) 481 °/o 140,2 Dosežene nekori-girane ljud. ure 498.539 Dosežene Ij. ure 498.539 336.714 148 Sedanja Vrednost vrednost 1 j. ure LU 325 345 Vsota osebnih dohodkov 170,998.877 161.959.454 105.5 “/o 105,5 če vsoto osebnih dohodkov po izračunu. ki je enak za vse ekonomske enote, delimo z nekori-giranimi ljudskimi urami, kar kaže naslednji izračun: (glej tabelo: Osebni dohodki po novem izračunu) Pri prvem primeru vidimo, da je sedanja vrednost ljudske ure, tudi če normativov ne korigiramo. za 5,5 % višja od izračunane glede na potrebno vsoto osebnih dohodkov po izračunu. Pri drugem primeru pa spet vidimo, da je po starem potrebna za 5,5% večja vsota osebnih dohodkov, kot jo dobimo po izračunu. Ce pa navedemo še dejstvo, da je ekonomska enota »ročna dodelava« v iletu 4966 dosegla po enoti proizvoda vrednost točke 2.81. izračun pa temelji na začetni vrednosti točke 2.65. je jasno, da nov izračun osebnih dohodkov v tej ekonomski enoti prikazuje nižji rezultat od obstoječega. Tabela 1 t/ur na Ekonomska št. zapo- Vsota točka-ur leto 2114 ur (365-53-10) Državni prazniki 70 ur Dodatek za nočno Dodatek za IV. iz- Dodatek za Dodatek za II. iz- Skupaj enota slenih za zaposl. X 7 (10 X 7) delo 25 °/o meno 75 “/o nadure meno 5 % točka-ur 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 brusilniea . . 19 5.174 6.709.856 222.180 485.196 751.016 431.741 110.902 8,690.871 polnila-lepiila . 8 1.263 2,669.982 88.410 196315 295.776 320.654 44.872 3,616.009 L PS . . . 42 6.640 14.036.960 464.800 895.288 1.402.362 1.621.000 194.824 18,615.234 II. PS . . . 62 9.148 19.358.872 640360 1356.464 2,013.570 2,215.988 287.500 25.830.754 III. PS ... 62 9.154 19.351.556 640.780 1356.464 2,013.570 2,199.099 287.500 25,828.969 IV. PS ... 49 7.684 16.245.976 557.880 940.573 1,41.7.104 1,815.153 214.988 21.167.674 strojna dodelava . . 68 10.374 21,950.636 726.180 1,570.520 2,566.208 625.954 358.976 27,578.474 ročna dodelava 221 26.862 56,786.268 1,880340 — — 1,559.975 1,548.997 61.575.578 energija . . 44 8.023 16.960.622 561.6110 985.303 1,484.496 2.449.009 225.212 22.666.252 druge e. e. . . 385 69.406 146,724.284 4.858.420 367.780 553.176 17,218.994 353.748 170366.596 skupaj . . . 960 151.728 320,752.929 10,620.960 S. 113.903 12,277.278 30,453.565 1,682,745 385,936.411 Tabela II Točka-ure Ekonomska Po izračunu po izračunu Ljudskih Stari Novi % enota točka-ur krat 2,63 ur — ton cenik cenik povečanja 1 2 3 4 5 6 7 8 brusilniea . . . 8,690.871 22,856.991 lesovina 3.805 5.535 6.007 8.5 polnila-lepila . . 3.6.16.009 9,510.104 klej 691 2.824 3.108 10.1 L PS (za 5 mes. al. sulfat 1.455 1.121 1.234 10,1 VIII.-XII.) . . 18.615.234 48.958.063 kaolin 4.983 965 1.063 10,1 39.956 482 511 6.0 II. PS .... 25,830.754 67,934.885 130327 482 521 8.1 III. PS .... 25,828.969 67,930.188 114.063 544 596 9,6 IV. PS .... 21,167.674 55,670.983 95.890 524 584 10,9 strojna dodelava 27,578.474 72,53)1.387 90.764 737 799 8.4 ročna dodelava . 61,575.578 161.945.770 556.714 543 481 40,2 energija . . . 22.666.232 59.642.245 426.212 134 140 4,5 druge e. e. . . . 170.566.596 448,064.147 426.212 952 1.054 10.4 skupaj .... 385,9)56.411 1.018,655.768 (14.643) (16.092) 9,9 Pomen frekvence regulacije II. - III. papirnega stroja VEVČE, FEBRUARJA — V dneh od 6. do vključno 15. januarja letos smo imeli v energetskem oddelku inozemskega gosta, kontrolorja in višjega monterja firme Brown Boweri iz Badna — Švica, gospoda Heinricha Meierja. G. Meier je naš stari znanec, saj je bil pri nas že nekajkrat pri montažah pogonskih grup za IV. papirni stroj in super kalander. Njegovo sedanje delo pri nas je bilo namenjeno ureditvi frekvenčne regulacije za II. in III. papirni stroj. Ta regulacija omogoča obdržati konstantno število vrtljajev pogonskih elektromotorjev obeh papirnih strojev, kljub spremembam frekvence in napetosti v električnem omrežju tovarne. Obenem nam omogoča, da z njeno pomočjo določamo po potrebi regulirano število vrtljajev od minimalno 20—60 m/min do maksimalno 60—150 m/min. Z ureditvijo frekvenčne regulacije sta mnogo pridobila na produkciji kvalitetnejšega papirja oba papirna stroja, kot tudi sama tovarna. Vendar pa je treba poudariti, da bo sama frekvencijska regulacija mnogo izgubila na svojem pomenu, če strojevodje papirnih strojev ne bodo upoštevali obratovalnih navodil. Tako lahko pride do okvare na avtomatski regulaciji in trganja papirja na papirnem stroju, kar pa nikakor ni zaželeno. V tej kratki informaciji pa gre javno priznanje tovarišema Jožetu Anžurju in Konradu Likarju VEVČE, FEBRUARJA — Po vsemogočnih začetnih težavah in komplikacijah okrog pričetka gradnje hale za premazni stroj, gradnja zdaj le poteka po načrtu. Sicer je gradnjo v sredini septembra lani ustavil inšpektorat za gradnje, ker je pa po drugi strani pospešilo postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja, katerega smo prejeli v začetku oktobra. V času prekinitve je seveda delo na gradbišču mirovalo, pripravljali pa so opaže, krivili armature itd. Od začetka oktobra dalje pa gradijo pospešeno in pazijo na vse, kar taka gradnja zahteva. Del hale bo pokrit že konec februarja, ostalo pa marca in aprila — seveda, če ne bo prehudega mraza in preveč padavin. iz elektro-delavnice, ki sta v mno-gočem pripomogla, da je bilo delo okrog frekvenčne regulacije končano v krajšem času, kot termin, ki ga je firma Brown Bo-\veri zahtevala za to delo. B. C. Pri gradnji kuhinje za premazne snovi so precej v zamudi, vendar bo do pričetka montažnih del lahko gotova ob dejstvu, da so vsi opaži in armature že pripravljeni; potrebno jih bo samo sestaviti in zabetonirati. Po programu bo vsakih 10 delovnih dni gotova ena etaža. Tako bo, poleg tovarniškega dimnika, tudi ta najvišja stavba na Vevčah pod streho do sredine meseca maja. Pri teh rokih ne bo trpel plan montaže stroja in bo stroj lahko začel pravočasno obratovati. Pri posameznih detajlih pride Cesto do nekaterih nejasnosti, ki pa se sproti rešujejo. To seveda ni v prid boljšemu in hitrejšemu delu, vendar pa ne predstavlja nepremostljivih zaprek, ki jih ob sodelovanju z izvajalcem del sproti uspešno zmagujemo. L. G. Zgradba za premazni stroj vidno raste Predlogi sklepov letne konference osnovne organizacije ZK v papirnici Količevo VEVČE, FEBRUARJA— Po določenem številu obratovalnih ur je nujno potreben remont parne turbine. Ta mesec je bilo v strojnici na Vevčah zelo živo. Popravili so turbino in detajlno pregledali pripadajoči generator. Domače strojniško osebje je pod vodstvom monterja firme Brown Bovveri pridno in strokovno sodelovalo. (Nadaljevanje s 1. strani) B Konkretizacija sklepa Osebna odgovornost pri delu je marsikje premajhna, zato bo ZK v tem letu še posebno podpirala vse tiste ukrepe, kr to odgovornost posameznikov povečujejo. Tako imenovana kolektivna odgovornost nam praktično ne omogoča vseh pričakovanih rezultatov, zato naj jo zamenja individualna odgovornost, ki mora biti toliko večja tam, kjer so zahteve delovnega mesta in osebni dohodki večji. III. Da se poživi delo svetov EE, je potrebno, da se komunisti — člani DS podjetja prizadevajo, da DS ne bi sprejemal sklepe, ki vplivajo na delo posameznih EE, preden o tej problematiki ne bi razpravljal svet EE. Komunisti v svetih EE so pa dolžni, da razpravljajo s člani EE o vseh problemih, ki se v enotah pojavljajo. Od izvoljenih članov CDS in od izvoljenih članov obratnih svetov EE je veliko odvisno, kako se spremlja problematika v podjetju. Premajhna odgovornost in prizadevnost ljudi, ki so člani samoupravnih organov pogojuje tudi pasivnost ostalih članov kolektiva. Člani ZK bi morali biti prvi, ki bi se na sestankih samoupravnih organov zavzemali za tako zakonodajo in organizacijo dela, ki bi zagotovila osebno odgovornost pri delu. Naj bi to bilo pri delu posameznika ali pa strokovne službe. Preden bi centralni DS sprejel sklep, ki se nanaša na določeno EE, naj bi ta enota razpravljala o tem sklepu, saj bi ona kot najbolj zainteresirana pomagala iskati najboljše rešitve, ki se nanašajo na ekonomsko enoto Na vseh sestankih EE bi moral poročati o izvršenih in neizvr-šenih sklepih, o vzrokih neizvr-ševanja sklepov, če ti niso bili uresničeni. Urediti je treba boljšo koordinacijo dela med EE in CDS, da o vseh važnejših problemih pravočasno obvestijo in dostavijo material, ki obravnava problematiko EE. Zato se mora pri volitvah v samoupravne organe izbirati najbolj sposobne ljudi, ki ne bodo samo formalno člani samoupravnih organov, temveč tudi sposobni, da sklepe CDS prenesejo med kolektiv in obratno. Člani ZK naj s svojim delom vsestransko pomagajo, da se delo EE čimbolj krepi in da se dosedanje pristojnosti EE maksimalno izkoristijo. ■ Konkretizacija sklepa Kolikor EE ni mogoče prepustiti vse zakonitosti, ker te v sedanjih razmerah ne bi izboljšale celotnega poslovanja, se ZK zavzema za drugačne organizacijske enote, ki pa morajo imeti vse tiste pristojnosti, ki so nujne za uspešno delo teh organizacijskih enot. IV. Člani ZK so dolžni, da se zavzemajo za izpopolnitev načina delitve OD, da bo večina OD čimbolj odvisna od vloženega dela. Potrebno je zavzemati se, da se uredi vprašanje nagrajevanja novih racionalizatorskih predlogov. S tem bomo zagotovili pravilno nagrajevanje strokovnih delavcev, kar bo pripomoglo k dvigu produktivnosti dela in k boljšim medsebojnim odnosom. Pravično nagrajevanje pri delu terja še veliko predhodnih nalog. Treba je izdelati shemo organizacije dela (reorganizacija), izdelati sistem odgovornosti in delokroga, postavitev tehničnih in uskladitev individualnih norm, pospeševati racionalizacijo, iskati nove predloge pri izboljšavah dela v vseh EE itd. Odpravljati nasprotja med umskim in fizičnim delom z mehanizacijo težkih telesnih del. Na ta način je treba odpravljati tudi nasprotja in miselnost, ki deli člane kolektiva na neposredne proizvajalce in upravo. Vse to pa velikokrat pogojuje pomanjkljiv sistem nagrajevanja. Celotni sistem delitve je namreč pod pritiskom dveh skrajnosti uravnilovke in težnje k prrvilegi-jam. Na tej podlagi se zopet razvijajo in porajajo različni pogledi, ki so v načelnih deklaracijah jasni, v konkretni praksi pa ne dosegajo začrtanih rezultatov. Zato se mora z nadaljnjim izpopolnjevanjem sistema delitve po delu dati še določnejšo perspektivo vsem delovnim ljudem — da bo vsak njegov napor in vsaka uveljavitev njegovih sposobnosti na delovnem mestu prispevala k izboljšanju njegove materialne osnove. ■ Konkretizacija sklepa V letu 1967 moramo obstoječi pravilnik o nagrajevanju dopolniti tako, da bo višina OD vsakega posameznika bolj odvisna od njegovega osebnega prizadevanja kot pa je doslej. V. Nov sekretariat mora posvetiti vso pozornost problemu stagnacije članstva. Funkcije naj bodo tako porazdeljene, da posamezniki ne bodo preveč obremenjeni. Se nadalje je potrebno pridobivati nove člane ZK. Posebno pozornost je treba posvetiti mladini. Ugotovitev, da naša OOZK v preteklem obdobju ni sprejela veliko novih članov, v preteklem letu pa nobenega, nam mora biti signal, da tu nekaj ni v redu. Zato moramo poiskati vzroke, ker le na ta način bomo lahko ugotovili, zakaj ne sprejemajo novih članov, predvsem iz vrst mladine. Ne smemo iti na kampanjski sprejem, vendar moramo obnavljati naše vrste z ljudmi, ki so pripravljeni ustvarjalno delovati v naši družbi. Vse tiste, ki zavirajo nadaljnji razvoj v ZK pa je treba izključiti iz organizacije, ker le na ta način bo ostala ZK tisto, kar bi pravzaprav morala biti, da bi se dosegli cilji, za katerimi stremi naša družba. Zavedati se moramo, da ne bomo dobili v novih članih popolnih komunistov, temveč jih bomo morali mnogo naučiti, da se bodo soočili s težavami in odgovornostjo, ki nastaja pri vsakdanjem delu komunista. Mladinska organizacija v našem podjetju ni dovolj aktivna, za kar lahko krivimo tudi sebe — komuniste, ker tej organizaciji nismo posvetili dovolj pozornosti. Posledice tega so, da postaja mladina še bolj indiferentna ob problemih, ki se pojavljajo pri vsakdanjem delu. Največkrat so komunisti zanemarili probleme mladih in se preveč ukvarjali z lastnimi. Mogoče, da pri mladih ljudeh ne znamo izkoristiti, kar je pozitivnega v uveljavljajoči se mladi osebnosti, nismo dovolj sposobni, da bi jo mi usmerjali in prenašali naše izkušnje na njo. Da se poživi delo mladinske organizacije v našem podjetju, je treba prizadevnosti celotne organizacije ZK, ne pa samo posameznih članov. Mladini je treba prikazati težave, ki nastopajo pri razvijanju samoupravljanja in pri uveljavljanju ekonomskih zakonitosti, da bo tudi ona lahko kot soustvarjalec prispevala svoj delež k problemom, ki si jih velikokrat ne zna razjasniti. Člani ZK morajo s svojim delom prispevati k ugledu ZK in da so prvi, ki odpravljajo vse anomalije v območju svojega dela. Na ta način si bomo ponovno pridobili ugled med delovnimi ljudmi, če bomo pošteno in ustvarjalno delovali in prenašali svoje misli in svoje prepričanje na druge ljudi. Zavedati se moramo, da nas bo moral mladi rod nadomestiti s polno odgovornostjo pred družbo in seboj. ■ Konkretizacija sklepa Glede na dejstvo, da se število članov naše OOZK v zadnjih letih znižuje, si ZK postavlja nalogo, da bo v tem letu sprejela najmanj 5 novih komunistov. VI. Pri razpravah o eventualni integraciji našega podjetja z drugimi podjetji se morajo komunisti zavzemati za tako obliko integracije, ki zagotavlja jasno perspektivo dela in razvoja našega podjetja. VII. Člani ZK si morajo prizadevati, da bodo na tekočem z našim družbeno-političnim razvojem, zato se morajo vsestransko in nenehno izobraževati politično, ekonomsko in strokovno. Šele v tem primeru bodo lahko nosilci in tolmači razvoja. Vsak član kolektiva si mora pridobiti strokovno in politično znanje, če hoče, da bo čimbolj kvalitetno opravljal delo na svojem delovnem mestu in uspešno deloval v organih samoupravljanja. Zato je potrebno v letošnjem letu prirediti predavanja o najbolj aktualnih vprašanjih, ki zanimajo večino članov ZK. Teh predavanj naj bo malo, zato pa naj bodo kvalitetna. Ce poznamo problem, potem lahko o tem problemu razpravljamo in se poslužujemo tudi kritike, kajti tudi kritika je eden izmed faktorjev, ki pripomore k hitrejšemu odpravljanju napak. Zato ne smemo ustvarjalne kritike jemati kot napad na našo osebo, temveč jo moramo vzeti kot dobronameren opomin, da bomo napake čimprej odpravili. Velikokrat pa delo, ki je v redu opravljeno, pozabimo pohvaliti. Nastopanje ZK je javno, kot je javno tudi delo OO, če pa hočejo člani ZK nastopati javno, morajo dobro poznati problematiko naše družbe in podjetja, ker se v nasprotnem primeru lahko osmešijo, ali pa gredo v korak z nergači, ki iščejo raj in svetnike, sploh družbo brez problemov. Ce imamo pri istih pojavih različne probleme, kar se velikokrat zgodi, jih moramo javno razčistiti med seboj (boj mnenj), preden sprejmejo kakršenkoli sklep, ne glede na to, za katero območje dela gre. Ko pa ga sprejmemo, smo obvezani, da ga. izvršimo. To pomeni, da bo kritika uspešna in naše delo kvalitetnejše le takrat, če se bo vsak človek, sploh pa vsak komunist, nenehno trudil povečati svojo izobrazbo, če bo globje spoznaval probleme, da bi lahko uspešneje razložil pojave sebi in drugim z močjo svoje misli in prepričanja. ■ Konkretizacija sklepa Pestra družbena in gospodarska problematika naših dni terja od slehernega komunista vedno več vsestranske izobrazbe. Za vse tiste naše člane, ki tega znanja nimajo dovolj, bo organizacija ZK v letu 1967 pripravila poseben seminar z aktualnimi temami, poleg tega pa še najmanj tri študijske sestanke vseh članov ZK. VIII. Komunisti smo dolžni, da se na svojih delovnih mestih borimo za uresničitev ciljev reforme. ■ Konkretizacija sklepov Poleg družbeno političnih vprašanj bo osnovna organizacija ZK v tem letu spremljala tudi problematiko gospodarjenja v našem podjetju in se borila za uresničitev vseh ukrepov, ki omogočajo boljše proizvodnje in finančne rezultate, s čimer bomo aktivno sodelovali pri izvajanju naše gospodarske reforme. IX. Ker so člani ZK močno zainteresirani pri urejevanju raznih komunalnih problemov, so dolžni. da se tudi na terenu aktivno udejstvujejo: Člani ZK naj aktivno delujejo v društvenih in športnih organizacijah, če imajo veselje, saj na ta način lahko mnogo prispevajo k ugledu ZK. Odpravljati se mora miselnost, da se mora komunist posvetiti samo delu v podjetju, na terenu pa mu ni treba ničesar storiti. Moramo doseči povezavo med podjetjem in terenom. Čimbolj moramo biti zainteresirani pri urejevanju komunalnih problemov, saj je od tega odvisen tudi naš standard. Dejstvo je, da terenska organizacija ne bo mogla biti kos vsem nalogam, ki jih poraja dinamični družbeno-ekonomski razvoj na vseh področjih dela. Sekretariat mora v prihodnosti posvetiti več časa obravnavi vprašanj o aktivnosti članov ZK, tudi po vprašanju delovanja ZK izven osnovne organizacije. X. Sekretariat OOZK je dolžan, da ukrene vse potrebno za uresničitev sprejetih sklepov. Seje DS tovarne celuloze Medvode MEDVODE, FEBRUARJA V mesecu decembru je DS tovarne na svoji izredni seji dne 15. 12. 1966 razpravljal o investicije v obratu pinotana o uvedbi žiro računa za tovarno ter o perspektivnem razvoju tovarne. DS je odobril investicije v obratu pinotan ua podlagi elaborata, ki so ga izdelale strokovne službe. Ravno tako se je delavski svet strinjal, da se uvede žiro račun tovarne. Na svoji redni seje dne 26. 12. 1966 je v zvezi z navedenimi vprašanji sprejel nekaj važnih sklepov, ki jih je poslal DS celotnega podjetja v razpravo in sklepanje. Ti ukrepi so se nanašali na zagotovitev finančnih sredstev za investicije v pinotanu, na prodajo celuloze, na izdelavo programa perspektivnega razvoja tovarne, na delo in financiranje skupnih služb. Poleg navedenega je DS tovarne na decembrski seji sprejel gospodarski načrt za leto 1967, obravnaval in sprejel pravilnik o povračilih stroškov za službena potovanja in drugih stroškov ter obravnaval dopolnitve in spremembe statuta podjetja. Na svoji redni seji v mesecu januarju je DS tovarne obravnaval poročilo komisije za inventuro ter potrdil revalorizacijo osnovnih sredstev. Na omenjeni seji je sprejel tudi dopolnitve in spremembe pravilnika o delovnih razmerjih. Na 11. redni seji ie DS tovarne obravnavat in sprejel zaključni račun tovarne. X *r V tovarni v Medvodah je inženir Justin iz Zavoda za zdravstveno in tehnično varnost v Ljubljani, opravil kontrolne meritve ozračja na delovnih mestih. V pripravi kislin mu je pomagal tovariš Karel Stale Gibanje nekaterih gospodarskih dosežkov VE VCE Kurjenje z mazutom — nujna potreba, vendar le začasna rešitev Elementi Celotni dohodek............... Porabljena sredstva........... Neto produkt.................. V breme celotnega dohodka . Dohodek..................■. . Čisti dohodek................. Osebni dohodek................ Bruto skladi.................. Neto skladi................... Celotni dohodek, ki pomeni obseg prodanih in plačanih količin papirja, je nižji kot v letu 1965. Nižji je tudi zato, ker smo manj proizvedli, saj smo imeli rekonstrukcijo na I. PS. Tudi večji delež izvoza vpliva na celotni dohodek. Sestav celotnega dohodka je v letu 1966 drugačen kot v letu 1965. Delež dohodka je sicer ne- v milijonih 1965 1966 7.678,2 — 100 7.554,5 — 100 4.573,7 — 60 4.998,1 — 66 3.104,5 40 2.556,4 — 34 5.488,7 — 71 5.347,9 — 71 2.189,5 29 2.206,6 — 29 1.994,7 — 26 1.369,1 18 1.587,7 — 21 625,6 — 8 618,9 — 8 549,3 532,7 izpremenjen, spremenila pa sta se delež stroškov in poslovnih izdatkov. Porastel je tudi delež osebnih dohodkov. DELITEV DOHODKA — VEVČE Dohodek (ČD) 100 100 Osebni dohodki 69 72 Skladi bruto 31 28 RENTABILNOST — VEVČE Bruto skladi................... 0 vložena sredstva............. Na 1 mili j. vlož. sred. skladov v 000 ....................... Tndeks ........................ Indeks verižni................. Pod rentabilnostjo si predstavljamo odgovor na vprašanje: koliko smo morali vložiti sredstev, da smo dosegli določeno višino skladov? Znižanje rentabilnosti je predvsem posledica višje amortizacije, plačanih avansov za pre- 1963 1964 1965 1966 279,6 427,6 625,6 618,8 4.198,9 4.239,2 4.791,9 5.586,8 67 101 131 111 100 151 196 166 — 151 130 85 mazni stroj, izpada proizvodnje na I. PS zaradi rekonstrukcije, večjega deleža izvoza, rekonstrukcije I. PS izvoznih kreditov med letom novo doseženega dohodka. EKONOMSKA PRODUKTIVNOST — VEVČE 1963 1964 1965 1966 Dohodek 1.408,5 1.795,3 2.189,5 2.206,6 0 zaposlenih 908 960 991 969 Dohodka/zap. v 000 1.551 1.870 2.209 2.277 Indeks 100 121 142 147 Indeks verižni — 121 118 103 Zvišanje produktivnosti je predvsem posledica nižjega števila za^ poslenih. EKONOMIČNOST — 1963 VEVČE 1964 1965 1966 Celotni dohodek 7.801,9 7.494,9 7.678,2 7.554,4 Stroški poslovanja (brez davka) + OD 6.184,8 5.498,8 6.268,5 6.933,3 Na 1 milij, stroškov = cel. doh. (v 000) 1.264 1.363 1.225 1.090 Indeks 100 108 97 86 Indeks verižni — 108 90 89 Znižanje ekonomičnosti je posledica večjega deleža osebnih dohodkov, večjih stroškov (amorti- zacije, vodni prispevek) ter izpada proizvodnje zaradi rekonstrukcije I. PS. VEVČE, FEBRUARJA — Vevška toplarna je stara že 35 let. V tem času je šel razvoj energetske opreme povsod strmo navzgor z enim samim namenom, da se doseže čim cenejše proizvajanje pare in elektrike. Zato je razumljivo, da pri nas sedaj zaradi zastarele toplarne izgubljamo milijone. Poglejmo samo nekaj poglavnih razlogov: 1. Slab pritisk in temperatura 2. Slab izkoristek 3. Polovica pare se direktno reducira. Produkcija papirja v tovarni se stalno veča, medtem ko smo kapaciteto kotlarne povečali samo s provizoričnim lokomotivskim kotlom, ki lahko da maksimalno 20°/o skupne proizvodnje pare. Tako smo iz 100 "/»rezerve, ki smo jo imeli takoj po zgraditvi toplarne, prišli na režim, kjer tudi 20-odstotno povečanje nad normalnimi zmogljivostmi kotlov nič več ne zadostuje. Nedvomno je edino trajno izboljšanje položaja samo v zgraditvi nove in ekonomične centrale, ki bo proizvajala paro in električno energijo po takih cenah, ki jo dosegajo druge papirne tovarne. Vendar, četudi kmalu začnemo z gradnjo, je nemogoče, da bi začela že v petih letih z obratovanjem. Ker pa bi novo toplarno zgradili v dveh blokovnih enotah, od tega prvo za sedanje stanje, moramo staro ohraniti vsaj še za deset let. Zato postopoma obnavljamo in izboljšujemo staro opremo, istočasno pa skušamo z manjšimi investicijami izboljšati večjo ekonomičnost in povečati kapaciteto. Pri tem pa se je izkazalo, da je kot gorivo za dodatni kotel mogoče uporabiti le mazut. (Do 40%> manjši nabavni stroški, krajša montaža, popolna avtomatika, kurjač samo za nadzor). To se ujema tudi z zamislijo iz leta 1957, da lahko bistveno izboljšanje na visokotlačnih kotlih prinese le uporaba dodatnega kurjenja z mazutom. NA ZAPOSLENEGA ODPADE — VEVČE 1965 1966 1965 = 100 1966 Celotnega dohodka .... . 7748 7796 101 Dohodka . 2209 2277 103 Osebnih dohodkov .... . 1382 1638 119 Bruto skladov 631 639 101 Poprečni OD neto na mesec OD neto . 66.639 92.797 Index 165 230 Index verižni 129 139 Index življenjskih stroškov 4-članske družine (statist, pregled SRS) Index Višino osebnih dohodkov smo urejevali z doseženo ekonomsko produktivnostjo ter gibanjem življenjskih stroškov. Ob koncu leta sicer izgleda, da so OD višji od nivoja ekonomske produktivnosti in življenjskih stroškov. To 142 174 132 162 100 123 (za 1. 11. 1966) pa pojasnjujemo s tem, da so šele v zadnjem tromesečju nastopile določene spremembe v predpisih amortizacije, obresti, vodnem prispevku. Te spremembe pa so nam znižale predvideni dohodek. F.R. Sklep o disciplinski in materialni odgovornosti VEVČE, FEBRUARJA — Popis osnovnih sredstev ob koncu vsakega leta dela komisiji resne težave. Vzrok temu je prenašanje osnovnih sredstev, zlasti elektromotorjev in črpalk, električnih stikal in podobno iz' ene ekonomske enote v drugo ob ne- zadostni evidenci gibanja osnovnih sredstev. Zato je sklep delavskega sveta pravilen, ker pravi, da bodo pristojni vodje EE klicani na odgovornost, če bo prenos osnovnih sredstev opravljen brez predpisane dokumentacije. Na ta način nastane veliko nepo- trebnega dela in stroškov okoli iskanja posameznih osnovnih sredstev, nastanejo manj-ki, in viški, ki jih dejansko ni, za kar so kasneje potrebne preknjižbe. Morda bo sklep le pomagal, da bodo vodje ekonomskih enot tudi to šteli za svojo delovno dolžnost. Tako smo začeli oktobra leta 1966 z gradnjo mazutnega rezervoarja in montažo opreme za dodatno mazutno kurjenje obstoječih kotlov. Pri montaži in nabavi materiala nismo imeli večjih težav, razen pri gradbenih delih, ki so se zavlekla zaradi gradbenega dovoljenja in še danes niso čisto končana. V poskusnem deset dnevnem pogonu, ki se je začel 9. I. 1967, se niso pokazale nobene težave z opremo ali konstrukcijo samo, pač pa smo imeli hude težave z mrazom. V tako kratkem času se tudi ni dalo ugotoviti kakšnih večjih nepravilnosti. Po pričakovanju pa obzidje kotlov ne bo zdržalo trajno istočasno maksimalno obtežbo z mazutom in s premogom, kar pa bomo ob remontu od- pravili z nabrizgavanjem bolj odporne šamotne mase na obstoječe odzidje. Niso še znane vse prednosti in pomanjkljivosti take kurjave, kar nam bodo dale analize in merjenja v tem mesecu, vendar pa lahko rečemo, da smo pridobili naslednje: 1. izkoristek se je dvignil pri premogu in mazutu, 2. odvoz pepela se bo zmanjšal za polovico; 3. Kombinirano kurjenje je cenejše; 4. vpliv slabega premoga se ne bo prenašal na paro; 5. manjši stroški pri manipulaciji s premogom; 6. možnost vgradnje avtomatske regulacije kotlov; 7. višja poprečna letna obtežba kotlov. ing. J. P. Dobre in slabe strani deljenega delovnega časa VEVČE, FEBRUARJA — V naslednjem naj bi omenili najvažnejše psihološke vidike, ki jih je poleg drugih okolnosti treba upoštevati. V splošnem lahko trdimo, da je način nepretrganega delovnega časa, oziroma nedeljenega, nastal ob prehodih iz deset- na osemurni in kasneje na sedemurni delavnik, čeprav vemo, da je deljen delovni čas koristnejši in bolj nevaren, priporočljiv pa zlasti tam, kjer traja delovni dan nad 7 ur. Pri ocenitvi škode in koristi pa vendar deljen delovni čas nima vedno prednosti. Dobro organiziran nedeljen delovni čas ni lahko le koristen za kolektiv, ampak lahko predstavlja tudi ugodne in pozitivne gospodarnost-ne mere. Kot prednost deljenega delovnega časa lahko navedemo: X. Boljša izravnava utrujenosti ob intenzivnem telesnem ali duševnem delu daje delavcu tudi v zadnjih delovnih urah dovolj delovne moči in preprečuje, da bi po storjenem delu odhajal »izčrpan« domov. 2. Možnost poslužitve glavnega obroka hrane med delovnim časom in počitek po kosilu ustvarjata boljše pogoje za prebavo, izenačuje telesno energijo, dobro počutje in novo delovno sposobnost. Proti deljenemu delovnemu času pa govori: 1. Opoldanska pavza, dolga dve uri, izgubi svoj namen in negativno vpliva na počitek delavca. Pot delavca do stanovanja vzame občuten del časa za počitek. Da bi na tem potu delavec čim več pridobil časa, hiti domov in nazaj, tako da se v bistvu bolj utrudi kot spočije ob zdravem sprehodu. 2. Če se delavec med daljšo pavzo opoldne vozi domov z lastnim vozilom, se s tem zvišajo njegovi izdatki, ki gredo na račun vzdrževanja stanovanja ali celo prehrane. 3. Deljen delovni čas podaljšuje delovni dan, ki delavcu komaj dopušča čas za družino in za udejstvovanje izven delovnega časa. Ker imajo šole nedeljen pouk, je družinska skupnost že v opoldanskem času raztrgana. Pri tem nastopa še večja obremenitev mater in gospodinj. Za objektivno presojo o poteku dela in psihologiji dela so važni še naslednji vidiki: 1. Po vsakem odmoru nastopijo določeni zagonski časi. Šele nato dosežemo lahko spet višino polnega delovnega učinka. Ta čas do ponovnega normalnega delovnega efekta je toliko daljši, kolikor bolj smo v pavzi zgubili kontakt z delom. Izguba kontakta pa je tem večja, čim daljša je bila pavza. 2. Pri opazovanju dela po sistemu REFA so ugotovili, da je prišlo do zmanjšanja delovnih izgub pri nedeljenem delu. Prav tako sta bila delovna disciplina in intenzivnost dela večja, medtem ko je bilo razrahljanje istih pri deljenem delovnem času očitno. V literaturi študija delovnega časa je zaslediti, da so zmanjšali ponekod — zlasti v Angliji in Ameriki — izgube pri prehodu iz deljenega na nedeljeni delovni čas od 4,8% na 3,8°/», od 6,8 na 5,2% in celo od 10% na 2,5%. 3. Pri deljenem delovnem času so opazili, da je delavec prihajal na delo, ne da bi zadostno zajtrkoval, ker temu že doma ni posvečal važnosti. Daljši delovni čas pa ga je prisilil, da je povečal več pozornosti zajtrku in prišel na delo boljše hranjen in s tem sposobnejši za delo. 4. V angleško-ameriških študijah o delu je rečeno, da mnoga podjetja, ki so poskusno prehajala iz deljenega na nedeljen delovni čas, niso več uvajala deljenega časa. Zaradi ozkega prepletanja psihološke strani tega problema s problemom tehnike poslovanja, tehnike obratovanja in socialnimi okolnostimi, je rešitev tega vprašanja včasih zelo težavna. Tovariš Milan Tehovnik, član UO tovarne v Medvodah, na svojem delovnem mestu v orodjarni POVPREČNA VREDNOST TOČKE ZA 12 MESECEV OD VKLJUČNO FEBRUARJA 1966 DO VKLJUČNO JANUARJA 1967 Brusilnica..................2,76 Polnila-lepila..............2,76 I. PS.......................2,76 II. PS......................2,98 III. PS.....................2,69 IV. PS ........ 2,77 Strojna dodelava .... 2,65 brez točka ur na normo . 2,86 Ročna dodelava .... 2,55 brez točka ur na normo . 3,14 Energija....................2,98 Ostale e. e.................2,75 Skupaj......................2,73 Številke - zrcalo našega poslovanja PODATKI IZ LETA 1966 VEVČE, FEBRUARJA 1967 — Elementi 1. poprečno 0 število zaposlenih ........................... 2. število oprav, in plač. ur v 000 ...................... 3. število nadur v 000 .... 4. delež nadur 0/o............ 5. stopnja fluktuacije . . . . 6. lesovina ton............... 7. papir ton.................. 8. obseg proizv. po površini v 10,6 m'-.................. 9. fizični obseg real. proizv. po stalnih LC (10,6)........... 10. stopnja izkoriščanja kapacitet ........................... 11. zastoji brez praznikov ur . načrtni ur.................. ostali ur................... 12. dodelavni izmet °/o . . . -dodelavni izmet ton . . . 13. strojni izmet %>.......... strojni izmet ton........... 14. število menjav na PS . . . 15. poprečna hitrost PS m/min . 16. poprečna gramska teža gr/m2....................... 17. poprečna širina pap. tr. cm . 18. odpadne vode vlaknin %> . kaolina..................... 19. proizv. lastne elektro energije MWh....................... hidro ...................... termo....................... delež lastne energije “/o . . 20. izvoz ton................. izvoz v 000 $ .............. struktura izvoza: blesni . . sr'fini..................... poprečno $/tono............. delež izv. v skupni vrednosti real. papirja........... delež izv. v skupni kol. real. papirja..................... od skupne dol. vr. izv.: konvert..................... v %> ostalo ................ dinarska realizacija izv. 10,6 poprečno din/kg izvoza . . 21. prodaja domača ton . . . prodaja domača v milj. S din poprečno din/kg............. struktura proizv.: blesni . v °/» sr'fmi................ delež zvitkov °/o........... 22. poprečno zadnjega v mesecih 10,6....................... 23. poprečno nedokonč. mesečna zaloga proizvodnje ton . 24. poprečna mesečna zaloga gotove proizvodnje ton . . Pojasnilo k tabeli: Ad 1—4) Poprečno število zaposlenih je ugotovljeno na podlagi staleža zadnjega v miesecih. Znižanje števila za 22 oseb je posledica manjšega števila zaposle- 1966 Index = 65 1965 = 100 969 991 98 2.154 2.186 99 126 132 95 6 6 — 7,56 10,6 — 3.805 4.117 92 31.263 32.293 97 398,2 417,8 95 6.015 6.084 99 88,0 87,4 — 3.216 3.677 87 1.438 2.068 70 1.778 1.609 111 7,69 7,83 2.568 2.658 97 6,49 6,45 1.993 1.984 100 816 799 102 102 101 101 77,7 76,8 101 240,6 239,9 100 1,10 1,06 — 9,51 11,4 — 16.677 16.802 99 12.097 12.068 . 100 4.580 4.734 97 61 61 — 9.193 8.493 108 2.076 1.912 109 70 66 — 30 34 — 225,9 225,1 100 26 22 — 29 26 — 66 61 34 39 — 2.637 2.238 118 289 263 110 22.091 23.559 94 7.471 7.816 96 338 330 102 74 69 — 26 31 — 10 12 — 1.443 1.230 117 528 565 93 874 682 128 nih v ročni dodelavi, embalaži, nabavi... Število vkalkuliiranih ur ni padlo v tolikšni meri kot stalež, ker so v letu 1966 vključene tudi ure boleznin do 5 dni, ki so v letu 1966 bremenile go- 2200 Z 00 O /BOO /600 /1/00 /200 /OOO BOO 600 UOO ■ion. O 7/ 'f PPVDAJA IlOb / Z V oz / n /// /u v v/ vr/ m ix x xi xt/ spodarsko organizacijo, medtem ko leta 1965 ni bilo tako. Število vkalkuliranih tir, ki so primerljive z letom 1965, znaša 2^145.592. To pa je za 2 %> nižje, torej za toliko, kot je stalež nižji. Tudi število nadur je nižje zlasti v ročni dodelavi in strojni dodelavi. Stopnja fluktuacije je nižja, saj je v letu 1966 odšlo 75 oseb, leta 1965 pa 107. Ad 6) Proizvodnja lesovine je nižja zlasti zaradi finejšega prebiranja. ker za ekspertne papirje potrebujemo fino lesovino. Poleg tega so zelo močno narasli tudi zastoji zaradi menjave kamnov, energije in rednega čiščenja. Izkoriščanje zmogljivositi znaša leta 1966 85 % (leta 1965 : 89%). Izboljšala pa se je kvaliteta lesovine, posebno glede trskavosti. Odstotek trskavosti je znašal: junija 1966 .... 0,52 julija..............0,30 avgusta.............0j20 septembra .... 0,18 oktobra.............0,27 novembra .... 0>19 decembra .... 0.18 Strojni izmet je porastel na vseh papirnih strojih razen na IV. Na I. papirnem stroju je to v glavnem posledica težav novih pogojev obratovanja po rekon- 1965 1966 6.2 8,6 I. 4.8 5,4 11. 7.2 7,7 ITI. 6,9 5,8 IV. Razen pri 1. papirnem stroju, povečanje strojnega izmeta povzroča znižanje dodelavnega Izmeta. Pri IV. papirnem srt roju pa ugotovimo obratno. Znižanje strojnega izmeta in povečanje dodelavnega. Prva ugotovitev, tj. povečanje strojnega in nato znižanje dodelavnega izmeta je s strukcija. Pri II. in lil. papirnem stroju pa je poleg drugega tudi posledica penalizirauja prekomernega dodelavnega izmeta. m,8 12.9 9.1 8.6 8.1 7.0 5.5 6.2 stališča stroškov pozitivna, kajti slab papir je treba odstraniti že na papirnem stroju, ker s tem prihranimo stroške v strojni in ročni dodelavi. Ad ,14) Število menjav vnosa ali barv je v letu 1966 poraslo, kljub temu. da I. papirni stroj ni obratoval dva meseca in pol. I. PS je menjal vnos ali barvo II. PS je menjal vnos ali barvo III. PS je menjal vnos ali barvo IV. PS je menjail vnos ali barvo 1964 1965 1966 pog. ur pog. ur pog. ur na 60 48 40 na 25 50 27 na 56 58 47 na 47 40 35 Gibanje strojnega in dodelav nega izmeta: Strojni izmet PS Dodelavni izmet 1965 1966 Znižanje trskavosti je tudi posledica stimulativnega nagrajevanja vseh zaposlenih v brusil-nici. Ad7—9) Papirja smo proizvedli za 1030 ton manj kot v letu 1965. Glavni razlog za to je izpad proizvodnje zaradi rekonstrukcije na I. PS. Obseg proizvodnje po kvadraturi je padell nekoliko bolj kot tonaža. Fizični obseg realizirane tj. prodane proizvodnje po stalnih lastnih cenah pa je padel v majnši meri kot tonaža. To je posledica boljšega asortimenta proizvodnje, saj je delež brezlesnih papirjev porastel od 69 na 74 % v letu 1966. Ad 10—,11) Stopnja izkoriščanja osnovnih proizvodnih zmogljivosti je porasla. Zastoji so se znižali na vseh papirnih strojih. Delež načrtnih zastojev je od 57 % v letu 1965 padel na 45%. To je posledica krajših tedenskih repa-ratur, ki so bolje pripravljene, in enega remonta manj kot v letu 1965. Papirni stroj II. v letu 1966 ni imel remonta. Zopet so se znižali zastoji zaradi energije, jermen itd., porasli pa so zastoji zaradi pogona in zaustavljanj, čiščenja. menjave sit itd. Vzroki zastojev, kot so pogon in zaustavljanje ter čiščenje so v zvezi s proizvodnim programom. Menjav vnosa in barv je bilo v letošnjem letu kljub izpadu T. PS več kot leta 1965. Ad 12—13) Izmet, kot enega izmed faktorjev, ki direktno vpliva na višino proizvodnje oz. na izkoriščanje zmogljivosti, obravnavamo ločeno in sicer: strojni izmet in dodelavni izmet. Dodelavni izmet je razilika v teži med bruto težo iz papirnega stroja in neto težo brez ovojnine. Strojni izmet je razlika med teoretično bruito težo in dejansko bruto težo na papirnem stroju. Stanje se je najbolj poslabšalo na IV. papirnem stroju. Na I. papirnem stroju so mienjave posledica težav po rekonstrukciji. Ad 15—17) Poprečna hitrost, širina in gramska teža se bistveno niso spremenile. To kaže, da pri obstoječih pogojih obratovanja in zahtev po kvaliteti ni mogoče na teh področjih iskati večjih notranjih rezerv. Ad 18) Koncentracija odpadnih vod je nekoliko porasla posebno zaradi neurejenega stanja v krogotoku odpadnih vod po rekonstrukciji I. papirnega stroja. Snovne izgube so nekoliko večje tudi na ostalih flotatorjih zaradi pogostih okvar visokotlačnih črpalk dn motorjev. Ad 19) Proizvodnja lastne elektro energije je nekoliko nižja kot leta 1965. delež lastne energije v skupni porabi pa je še vedno 61%. Proizvodnja hidro energije je dosegla skoraj isti nivo kot leta 1965. Zelo dobro ,in neprekinjeno je obratovala vodna turbina na Vevčah. Nižja proizvodnja parne turbine je posledica boljše preskrbe iz zunanjega omrežja in težnje po optimalnem obratovanju parne turbine. Ad 20) Delež izvoza v skupni vrednosti prodaje je porasla od 22% v letu 1965. na 26% v letu 1966. Količinski delež izvoza znaša 29 »/o v letu 11966. Od skupine dolarske vrednosti izvoza je odpadlo na konvertibilno področje v 1965. letu 61%, v letu (966 pa 66%. Tudi struktura izvoza se je izboljšala. Delež brezlesnih papirjev je porasel od 66% v letu 1965 na 70% v letu 1966. Ad 21) Obseg količin prodanih na domačem tržišču je nižji za 1468 ton, tj. 6% od leta 1965. Vrednostno pa je prodaja nižja le za 4%, kar je poprečna do- ^200 (OAL 2600 2200 2000 /600 mača prodajna cena porasla za 2%. Cena je lahko porasla le zaradi spremenjenega asortimenta. Delež brezlesnih papirjev je od 69 % v letu 1965 porasel na 74% v letu 1966. Ad 22) Poprečno stanje dolžnikov zadnjega v mesecih je poraslo za 17%. Poraslo je število domačih, kakor tudi tujih inozemskih dolžnikov. Ad 23) Poprečna zaloga nedokončane proizvodnje je nižja za 57 ton. To je posledica izpada proizvodnje na I. papirnem stroju in uvedene stimulacije pristojnih mojstrov v strojni in ročni dodelavi. Ad 24) Porast zalog gotove proizvodnje je deloma posledica vse večjega izvoza. Del pošiljke namreč čaka na kompletiranje ali na dogovorjeno prevozno sredstvo v dogovorjenem terminu. Z vse večjim izvoroml pa ostaja vse več ekspertnih ostankov, za katere pa ni mogoče takoj najti ustreznega kupca na domačem tržišču. Zaloga papirja ob koncu leta 1965 je znašala 875 ton, leta 1966 pa 1041 Nadomestilo za boleznine do 30 dni VEVČE, FEBRUARJA — V zvezi z zakonom in določili Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje nastopajo pri obračunavanju nadomestil za boleznine nekatere spremembe. O tem je razpravljal tudi delavski svet na svoji 9. redni seji in sprejel sklep, da je treba za izostanek z dela zaradi bolezni, zaradi nege družinskega člana, medicinskih preiskav ali nesreče na poti na delo in z dela obračunati osebni dohodek za ta čas z 80% osebnega dohodka iz povprečja preteklega leta. Če delavcu ni mogoče ugotoviti to povprečje, je vzeti povprečni OD iz tekočega leta. Če pa je vzrok bolezenskega staleža nesreča pri delu, se obračuna nadomestilo povprečnega osebnega dohodka za preteklo leto stoodstotno. Isto velja tudi za primere bolezni, ki so posledica udeležbe v NOV, vendar bo to po pooblastilu delavskega sveta od primera do primera obravnaval in ugotavljal upravni odbor. Nadomestila za druge vrste izostankov kot so porodni dopust, sanitarna izolacija in podobno pa bo določal Komunalni zavod za socialno zavarovanje, kot določa zakon. Tak način obračunavanja je v veljavi z začetkom letošnjega leta. NEKAJ MISLI O REORGANIZACIJI V ZK Živimo rn delamo v zelo dinamičnem in razgibanem času. Priča smo velikim družbenoekonomskim spremembam, ko se pred našimi očmi in z našim sodelovanjem oblikuje nova socialistična družba. Člani ZK v tem procesu ne moremo biti opazovalci, temveč moramo odpraviti ovire, ki zavirajo naš vsestranski razvoj. Ne sme nas motiti hrup, ko se podira staro in tudi ne motiti hrup, ko se gradi novo. Mi gledamo v prihodnost, zato moramo dati svoj delež pri nastajanju vsega novega. To novo v našem druž-beno-političnem sistemu je tudi nov družbeni odnos, ki se kaže v samoupravljanju delovnih ljudi. Samoupravljanje je doseglo že tako stopnjo v svojem razvoju, da ZK kot vodilna sila delavskega razreda ne more več delovati po starih ustaljenih metodah, temveč se mora organizirati tako, da pride ustvarjalna dejavnost članov ZK do izraza na vseh področjih dela brez tendenc faktorja oblasti. Ko pravimo, da bo ZK vse manj faktor oblasti, to seveda v nobenem primeru ne pomeni, da se odreka ZK odgovornosti za socialistični razvoj naše družbe. Pojavlja pa se, da preživeli razredni sovražniki izkoriščajo objektivne in subjektivne težave našega razvoja v svojo propagando. Vsekakor nam reorganizacija ZK ni potrebna zato, ker bi bili v krizi glede splošne orientacije razvoja naše družbe, kot to hočejo nekateri prikazati. Mi imamo orientacijo, zarisano s programom ZKJ in Ustavo, pa tudi 8. kongres ZKJ je bil glede orientacije jasen. Zavedati se moramo tega, da pri reorganizaciji ZK ne gre za neko trenutno mrzlico, v kateri je treba na hitro nekaj spremeniti, temveč gre za potrebo po stalnem organizacijskem in vsebinskem prilagajanju pozitivnim spremembam v družbi, zlasti, da bi lahko pospeševala vse demokratične procese, samoupravne odnose, uveljavljanje delitve in nagrajevanja po delu itd. Potrebno se mi zdi opozoriti na dejstvo, da so naša prizadevanja po ustreznejšem organiziranem uveljavljanju ZK, njene vloge v nadaljnjem razvijanju socialistične demokracije m samoupravnih odnosov, odvisna od pojmovanja družbenih procesov in problemov. Seveda pa tudi največ od naše pripravljenosti videti in priznati ter odpravljati lastne slabosti in napake v ZK. Velikokrat slišimo stališča, da se pojavljajo napake in slabosti le na višjih nivojih oz. v samem vrhu. Iz takih ugotovitev se rodijo sklepi, da je bila reorganizacija komunistov potrebna samo v centralnem komiteju, na nivoju komune pa ni potrebe po spremembah. Če pa smo za spremembe, smo večkrat samo v svojih mislih, dejanja pa ostanejo ista. Motijo me ugotovitve tistih tovarišev, ki v samozadovoljstvu menijo, da so naše napake in slabosti neznatne v primerjavi z napakami na višjih nivojih. Zavedati se moramo tega, da ravno taka stališča vplivajo na otopelost posameznih komunistov, na njihovo kritičnost do lastne prakse in prakse v našem okolju. Tudi razprava o reorganizaciji ZK se mora usmeriti predvsem k našim lastnim razmeram, k analizi dosedanjega dela in na podlagi le-te menjati dosedanjo prak-io in miselnost. Treba je čim hitreje uveljavljati oblike, ki bi bile ustrezne sedanjemu razvoju. To pomeni, da je vsebina reorganizacije ZK v tem, da resnično zagotovi uveljavljanje vseh progresivnih teženj v našem družbe-no-političnem življenju. Velikokrat menimo, da je osnovni razlog neučinkovitosti ZK predvsem v tem, ker ZK ni več faktor neposrednega odločanja (oblasti; kajti to je sedaj stvar samoupravnih organov). Od tod izvirajo težnje, da se ostane pri starih metodah dela iz dobe administrativnega socializma. Zavedati se moramo, da bo takšen proces preobrazbe v ZK potegnil za seboj tudi selekcijo članstva; s tem pa se bo dvignil idejno-politični nivo članstva, kar bo imelo za posledice bolj kvalitetno delo pri odstranjevanju sla- V kovinski delavnici v Medvodah dela na stružnici tovariš Stanko Križaj bosti, ki jih poraja vsakodnevno življenje. Ker praksa kaže, da smo postali velikokrat neobčutljivi, ko pride do očitnih razlik med besedami in dejanji v odnosu do konkretnega delovanja ZK. Zveza komunistov bo idejno politična sila družbe le v toliko, kolikor bodo vodstva, organizacije in njeni člani spoznali in razumeli tista aktualna vprašanja, ki v določenem času in okolju pomenijo osvetlitev in utiranje poti socialističnemu razvoju. Upoštevajoč vse to, je torej eden od pomembnih vzrokov neaktivnosti članstva in osnovnih organizacij prav v nesposobnosti, ali pa v naši nepripravljenosti, da bi povsod na vsakem področju in v vsaki sredini znali ali hoteli, na podlagi načelno sprejetih stališč in izhodišč, formulirati politične naloge in rešitve, ki bi predstavljale konkreten program delovanja komunistov. Tako konkretno formulirana politika in stališča bi morala biti razumljiva ne samo članstvu ZK, temveč tudi večini delovnih ljudi. V delo komunistov in organizacij ZK je treba vnašati vzdušje samozavesti in pogumnega tolmačenja naše politike tudi takrat, kadar je treba povedati nepopularno in boleče dejstvo. Oportunistično prilizovanje, ki se ne upa upreti večinskemu mišljenju, objektivno podpira konservatizem. Reorganizacija mora zagotoviti enotnost ZK na novi podlagi. Enotnost v obdobju administrativnega socializma je bila povezana s planskimi nalogami in je pomenila disciplino v izvrševanju sklepov vodstvenih organov. Enotnost v razvitem samoupravnem sistemu pa se kaže drugače. Komunisti, kot tudi drugi delovni ljudje, lahko razvijajo svoje ustvarjalne sposobnosti v vsakodnevni praksi in na vseh področjih, na katerih delajo. Pri tem so komunisti tem svobodnejši, čim bolj poznajo družbene zakonitosti in tendence razvoja. Zavedati se moramo, da samoupravljanje in demokratična družba ni nastala sama od sebe, temveč da je to plod velikih naporov komunistične partije in velikih žrtev delavskega razreda. Zato smo dolžni, da vsi sodelujemo pri razvijanju naše socialistične družbe. V svojih sklepih o neposrednih nalogah ZKJ, ki so bili sprejeti na šestem plenumu CK ZKJ, je bilo med drugim o reorganizaciji rečeno tudi tole: Razvoj ZK zahteva večjo odgovornost in samostojno aktivnost organizacij ZK. Prizadevanja za to je treba močno spodbudjati. Nujno je, da vse organizacije v okviru začrtane splošne smeri socialistične družbene akcije samostojno delujejo, da z vso odgovornostjo zavzemajo stališča in da se, ustrezno razmeram in potrebam slehernega specifičnega družbenega okolja, ustvarjalno bojujejo za realizacijo splošne politične linije ZKJ. Osnovni smisel večje samostojnosti in okrepljene aktivnosti članov in organizacij ZK, kot tudi njene reforme v celoti, je v nenehnem širjenju in krepitvi vpliva neposrednih proizvajalcev na vse tokove družbenega življenja. Takšna usmeritev vodi k preseganju organizacijskega shema-tizma in k razvijanju prožnejših delovnih oblik (širši sestanki, posvetovanja o posameznih idejnih in političnih vprašanjih itd.). V bogatejši in svobodnejši aktivnosti in na podlagi ustvarjalne prakse je treba preučevati in preverjati nove organizacijske oblike in delovne metode. Pri iskanju ustreznejših oblik organiziranja in delovnih metod ZK ima bistveni vpliv dejstvo, da splošno politično življenje družbe in delovnih ljudi poteka v socialistični zvezi, v družbeno-političnih organizacijah in samoupravnih organih, v katerih morajo biti člani Zveze komunistov kar najbolj družbeno aktivni. Brošura »Šesti plenum CK ZKJ«, stran 92. V kovinski delavnici tovarne Medvode smo posneli tudi tole sliko: Ivan Kuralt in vajenec Janez Burnik Preizkusna doba na višjih delovnih mestih VEVČE. FEBRUARj( A — Kot predvidevajo pravilniki in ustaljena praksa, je do sedaj veljala poskusna doba samo za delavce, ki so na novo stopili v delovno razmerje z našo gospodarsko skupnostjo. Upravni odbor tovarne pa je sklenil, da velja odslej poskusna doba tudi za tiste delavce, ki so bili na predlog razpisa ali drugače premeščeni na druga, zlasti na višja delovna mesta. Dogaja se namreč, da strokovna izobrazba in produktivnostjo oziroma z vse-vzporedno. To dejstvo je najčešče odvisno od spretnosti in iznajdljivosti človeka, včasih pa novo delovno mesto ne izpolni ]>ričakova-nja delavca, kar je tudi vzrok, da se ne počuti dobro. To pa je nujno povezano z intenzivnostjo dela in produktivnostjo, oziroma z vsemi elementi, ki sestavno dajejo rezultat ocene dobrega delavca. Z uvedbo poskusne dobe pa je tudi samoupravnim organom, zlasti komisiji za sprejemanje in od- poved delovnega razmerja dana možnost, da razvršča na delovna mesta le take ljudi, ki so voljni in sposobni opravljati vse, kar zahteva profil delovnega mesta, obenem pa je tudi delavcu dana možnost presoje svojih sposobnosti. STO TISOČ S DIN ZA IZGRADNJO BOLNIŠNICE VEVČE, FEBRUARJA — Poleg že dodeljenega zneska za gradnjo bolnišnice je DS odobril še prispevek v znesku 100.000 S din namesto venca ob smrti tov. BORISA KRAIGHERJA. CIRIL KLEŠNIK — VODJA EE 1404 VEVČE, FEBRUARJA — Zaradi odhoda tovariša Viktorja Zajca v pokoj, je postal vodja EE 1404 Ciril Klešnik, strojevodja II. papirnega stroja. VESTI IZ MEDVODE, FEBRUARJA — Na letni konferenci članov ZK tovarne v mesecu decembru je bil za sekretarja OOZK izvoljen LADO TOMAŽIN, za člane sekretariata pa JAKA GABER in ING. MATEVŽ BARLE! Na letnem občnem zboru sindikalne podružnice je bil izvoljen nov upravni odbor, ki se je konstituiral v naslednjem sestavu: FRANC KOPAČ, predsednik; JANEZ GAŠPERIN, tajnik; SLAVKA PETAČ, blagajnik in člani: VINKO DERMASA, NIKO CURK, IVAN KOPRIVNIK, VINKO KOS. Nadzorni odbor pa sestavljajo: CIRILA GABER, PAVEL ŽAVBI, LJUBO SAJE. V obratni okrepčevalnici je bil nabavljen nov kombiniran štedilnik in vodna kopel za gretje skuhane hrane. MEDVOD Na predlog varnostne službe je bila v okrepčevalnici ukinjena prodaja alkoholnih pijač. Tečaj za voznika viličarja v Litostroju so uspešno končali: MIRKO NOVAK, MATIJA PER-GER, FRANC KOZAMERNIK, ANDREJ KOŠENINA, ŠTEFAN RADUHA. Tečaje za CZ, ki so organizirani za medvoške tovarne, obiskuje 15 članov kolektiva. Za kandidata pri volitvah v zbor proizvajalcev skupščine občine Ljubljana-Šiška je bil predlagan tov. HENRIK REJC, vodja analitske službe. Zavod za zdravstveno in tehnično varstvo iz Ljubljane dela v tovarni meritve vlažnosti zraka, plinov v ozračju, ropota in pretoka zraka v oddelkih, ki so glede navedenih vplivov najbolj kritični. Pregled dela gasilcev v tovarni celuloze v Medvodah V lanskem decembru so v Medvodah dobili hidravlično motorno dvigalo s prijemalnimi kraki. Vsekakor dober pripomoček, da se zmanjša obseg fizičnega dela pri nakladanju in razkladanju lesa Mehanizacija lesnega prostora MEDVODE. FEBRUARJA — Kot druga leta so se tudi letos zbrali člani gasilske enote Tovar. ne celuloze Medvode na občnem zboru, da pregledajo rezultate dela v preteklem letu in da se dogovorijo za delo v letošnjem letu. Občnega zbora se je udeležilo 32 članov gasilske enote, prisotna pa sta bila tudi zastopnika dveh terenskih gasilskih enot in to Gl) Sora in GD Preska. Občnega zbora sta se udeležila tudi direktor tov. Lado Jelen in vodja kadrovske službe tov. Jože Lejko. Po obveznih uvodnih točkah dnevnega reda je podal poročilo o dellu predsednik GD tov. Dominik Tomažin. Iz poročila bi navedel samo nekaj posebnosti. Za predsednika novega UO industrijskega gasilskega društva v Medvodah je bil izvoljen tovariš Alojz Sušnik Dobri izgledi za gradnjo nove trgovine na Vevčah vevCe, februarja — s koncentracijo papirniških delavcev in njihovih družin okoli tovarne ob vse večji graditvi stanovanj je prebivalstvo Vevč precej naraslo. S tem so se pojavile potrebe po večji in sodobni trgovini, ki bo imela urejeno in pravilno razporejeno prodajo vseh živil, galanterijskih in drugih artiklov. To so že večkrat izrazile gospodinje in drugi prebivalci okoliša na zborih volivcev, vendar do realizacije, zaradi urbanističnega načrta in drugih objektivnih ovir, ni prišlo. Trgovsko podjetje »Mercator« je nedavno predložilo načrt o gradnji paviljonske trgovine na Vevčah. Strokovne službe in samoupravni organi podjetja so o predlogu razpravljali. Ker bo omenjena gradnja zahteva rušitev nekaterih stanovanjskih hiš, ki so bile po zazidalnem načrtu že predvidene za rušenje, bo treba rešiti stanovanjsko vprašanje delavcev tovarne, ki stanujejo v teh hišah. Dejstvo je, da se bodo nekateri kmalu preselili v zadružne hiše, nekateri gradijo zasebno, za druge pa bo morala vprašanje stanovanja rešiti stanovanjska enota. To bo v novih pogojih nekoliko laže, ker bo ostal celotni stanovanjski prispevek doma. Dokončno je predlog o graditvi trgovine pregledal delavski svet tovarne na svoji 10. redni seji in se glede na umestnost in možnost uresničitve, s predlogom v celoti strinjal. Delovanje enote bi bilo lahko boljše, posebno še, če upoštevamo, da je oprema ustrezno izpopolnjena in zadostna. Pri tem se je ugotovilo, da pri nekaterih članih ni dovolj volje do dela. Prav tako je bilo ugotovljeno, da smo premalo napravili za strokovno vzgojo članov. Zunanjih tečajev se je pod sedanjimi pogoji skoraj nemogoče udeleževati. Vendar pa ni samo slabih ugotovitev. Predvsem je bilo omenjeno aktivno delo gasilskih strojnikov in pa nekaterih članov. V preteklem letu smo imeli en razvit in dva začetna požara. V vseh primerih so člani gasilske enote posredovali, dasiravno je s tem požarom je bilo vprašanje požarne varnosti obravnavano s strokovnimi službami in vodstvom gasilske enote in je bilo sklenjeno nekaj ukrepov, od katerih so v glavnem uresničeni tisti, glede hidrantov v kuhaniji, opreme z ročnimi gasilnimi aparati, preventivnih pregledov, poučevanja o ukrepih v primeru požara. V poročilu je bilo nadalje navedeno. da bi bilo potrebnih več taktičnih vaj tudi s sosednimi terenskimi in industrijskimi enotami. Te vaje naj bi se odvijale v kombiniranem smislu in to z ročnimi gasilnimi aparati, večjo gasilsko opremo in osebnimi zaščitnimi sredstvi ter reševalnimi pripomočki. Vsekakor pa je potrebno obnoviti poznavanje uporabe ročnih gasilnih aparatov, dihalnih aparatov in reševalne opreme. Vodstvo gasilske enote je mnenja. da bi bilo zelo zaželeno, da bi v gasilski enoti sodelovali tudi strokovni tehnični kadri. Predsednik GD tov. Dominik Tomažin je podelil tudi interna društvena priznanja dolgoletnim aktivnim članom: ALOJZU SUŠNIKU. ALBINU LOCNišKARJU, STANKU KRIŽAJU. JANEZU PAVLOVČIČU. ANTONU OKRS-LARJU in JANEZU PRESTERLU. V razpravi po poročilu so člani poudarili, da je treba: V industrijskem gasilskem društvu Tovarne v Medvodah že dolgo vrsto let aktivno dela Janez Pavlovčič, obratni gasilec in orodjar — izboljšati udeležbo na vajah in aktivnost članstva. — obnoviti poznavanje male gasilske opreme in zaščitnih sredstev, — poostriti nadzorstvo nad izvajanjem preventivnih ukrepov, —- vključiti v gasilsko enoto več mlajših članov. Po predlogu kandidacijske komisije je bil izvoljen nov upravni odbor in sicer: predsednik: ALOJZ SUŠNIK, poveljnik: MILAN GLEŠČIČ. podpoveljnik: SILVO OBLAK, tajnik in blagajnik: VLADO BUH, gospodar: PAVLE DOLINAR, orodjar: JANEZ PAVLOVČIČ, referent za orodje: ANTON JAMNIK, referent za preventivo: FRANC KOPAČ in nadzorni odbor: FRANC KURALT. VLADO VUJASINOVIČ in DRAGO BO-JANIČ. Na koncu se je tov. Alojz Sušr nik zahvalil za zaupanje in zaželel, da bi vsi člani aktivno sodelovali v društvu im s tem dosegli še večje uspehe pri izboljšanju požarne varnosti v tovarni. ______________ V.B. Katero podaljšano delo gre v pokojninsko osnovo? VEVČE, FEBRUARJA — Zakon o delovnih razmerjih v svojem 46. členu dopušča, da se nekatere vrste podaljšanega dela in osebni dohodki za to delo prištevajo k pokojninski osnovi. Zanje je seveda treba plačevati prispevek za socialno zavarovanje. Na predlog kadrovske službe je DS razpravljal o načinu izplačil za podaljšano delo in določil, da se v našem podjetju štejejo za podaljšano delo: 1. podaljšano delo, odrejeno na delovnih mestih delavcem, ki so vključeni v izmensko delo pri kontinuiranem proizvodnem procesu, kadar izostane z dela drug delavec zaradi bolezni, kar ni bilo mogoče predvideti; 2. podaljšano delo takrat, ko drug delavec brez obvestila (neopravičeno) izostane od dela; 3. podaljšano delo zaradi nesreče, ki se zgodi med delom enemu ali več delavcem; 4. kadar se odredi prihod delavca na delo (klicanje od doma) zaradi nenadne okvare strojev ali drugih vzrokov, ki bi imeli za posledico daljši zastoj v proizvodnji. MEDVODE. FEBRUARJA -Dne 3. februarja se je, ob odhodu iz tovarne zaradi upokojitve, poslovila od svojih sodelavk in sodelavcev tov. MILKA TRČEK, referent za družbeni standard. Tov. Milka, ki so jo vsi v tovarni dobro poznali, se je zaposlila pri nas pred 20 leti. Datuma njenega prihoda in odhoda se skoraj do dneva ujemata. Pred vojno je bila zaposlena v predilnici v Škofji Loki. Med okupacijo je bila 1944. leta internirana o Nemčijo. Po osvoboditvi se je najprej zaposlila v Tekstilni tovarni v Medvodah, pozneje pa o naši tovarni. V času svoje zaposlitve je delala v personalnem oddelku, nato v komerciali. pozneje pa je postala vodja oddelka za obračun osebnih dohodkov, ki ga je več let uspešno vodila. Iz zdravstvenih razlogov je morala to delovno mesto pustiti ter je v kadrovski službi prevzela mesto referenta za družbeni standard. Poleg skrbi za prehrano delavcev, reševanja stanovanjskih vprašanj, problemov samskega doma, rekreacije je opravljala še druga dela v kadrovski službi. Skrbela je za higieno o tovarni, za zdravstveno zaščito, za invalide in vodila administracijo za odde- MEDVODE, JANUARJA - Velika pridobitev v Tovarni celuloze Medvode je krausko dvigalo na lesnem prostoru. Že pri prvih poskusih dela z dvigalom so se pokazale velike prednosti novega stroja. Dvigalo bo služilo za razkladanje in nakladanje lesa ter bo obratovalo na vseh treh izmenah. Mehaniziran način razkladanja in nakladanja lesa s klanskim dvigalom ima precejšnje prednosti od dosedanjega načina in pogojev dela. Na izmeni razbremeni 3 delavce napornega dela in težkega fizičnega dela pri nakladanju lesa na prikolice za odvoz v lek varstva pri delu. Če je bilo potrebno pa je pomagala tudi pri drugih delih v kadrovski službi. Med delavci je bila priljubljena, ker je pri svojem delu znala najti neposredne in tovariške odnose do slehernega delavca v tovarni. Vsa leta je aktivno delala v družbeno-poliličnih organizacijah izven tovarne, kakor tudi v to- pripravo lesa. Dvigalo uspešno razklada dolgi in kratki les z vagonov in kamionov v skladovnice. Tudi pri tem delu ho zamenjalo i—5 fizičnih delavcev. Posebna prednost dvigala pa je njegova gibljivost, ker je montirano na vozilu z gumijastimi kolesi ter se sorazmeroma hitro premika po lesnem prostoru. Voznike dvigala je uvajal v delo z dvigalom Franc Ferolin iz Tovarne celuloze in papirja Vi-dem-Krško. Čeprav imajo vozniki dvigala šoferske izpite, bodo morali končati še posebne strokovne tečaje za voznike dvigal. varni. Ravno tako je aktivno sodelovala v organih upravljanja in raznih komisijah. Za uspešno delo v tovarni ter izven tovarne je bila odlikovana z medaljo za zasluge za narod. Ob tej priložnosti ji k odlikovanju iskreno čestitamo ter želimo, da bi še dolgo let uživala zasluženi pokoj. Tovarišica Milka Trček (druga z leve) se je pred odhodom v pokoj slikala v tovarniški menzi z osebjem okrepčevalnice Ob odhodu tovarišice Milke Rezultati gospodarskega poslovanja v papirnici Količevo 1966 KOLIČEVO, FEBRUARJA Izpolnitev plana podjetja (tabela 1) Grupa Plan 1966 Dosež. 1966 Lesovina 800 905 Pis.in tisk. papir 1.982 2.014 Ovojni embal. papir 1.320 2.340 Ostali papir 809 922 Karton 18.349 19.348 Lepenka 1.957 2.180 Proizvodnja skupaj 25.217 26.709 Blagovna proizv. 24.417 25.804 Prvo, kar laliko opazimo v tabeli 1 je to, da je letošnja proizvodnja največja, od kar obstaja naše podjetje, druga značilnost pa je v tem, da smo vse planlirane količine dosegli, celo presegli. Zanimiva pa je tudi primerjava planirane proizvodnje z doseženo, saj lahko opazimo, da so le manjša odstopanja od plana, se pravi, da je bilo naše planiranje precej Dosež. Dosež. 1966 1966 1965 1964 plan 1965 955 646 1134 97.0 123 1.S64 101,6 1.637,4 2.181 856 101,5 6i,4 1.459 855 114.0 63,2 19.582 18.815 105.4 98,8 2.085 1.898 111,4 104,7 26.569 24.954 105,9 101,5 25 456 24,288 105,7 101,4 točno v prognozi fizičnega uspeha. Blagovna proizvodnja je za 1,4 °/o presegla lansko in za 5.7 °/o planiranega letošnjega plana. Iz gornjega kazalca, da se je blagovna proizvodnja povečala, lahko sklepamo, da se je vzporedno s tem povečala tudi intenzivnost dela. kar je den od bistvenih vzrokov za porast produktivnosti, kar bomo prikazali v nadaljevanju. Bruto proizvodnja po strojih (tabela 2) 1966 1966 1962 1963 1964 1965 1966 1964 1965 Papirni stroj I 799 741 819 840 1.025 124.9 121,8 Papirni str. it 2.513 2.350 2.786 2.940 2.904 104.2 98.8 Kartonski str. I 5.851 6.065 6.570 6.764 6.516 99,2 96.5 Kartonski stroj II Lepenkovi str. 15.088 12.707 13.094 15.381 13.572 105.7 101.4 1.854 1.933 2.010 2.218 2.255 112,2 101,7 Skupaj 24.103 25.996 25.279 26.143 26.270 105,9 100,5 Podatki v gornji tabeli nam zmogljivostjo. Nasprotno pa je pokažejo, da smo lanskoletno padla proizvodnja na PS II in bruto proizvodnjo presegli za KS I zaradi brušenja gladilnikov 0,5 °/», leta 1964 pa za 3,9 °/o. Prvič valjev, kar pa bo omogočilo večjo smo tudi dosegli in presegli 1000 proizvodnjo v letošnjih mesecih, ton na P SI, obenem pa prodz- To smo že dosegli na PS I, kjer vedli za 21,8 °/o več kot v letu je bila izvršena rekonstrukcija 1965. Čeprav je PS I že odpisam, pogona, ki je povečala brzine s izgleda, da šele sedaj delaš polno 60m/miin, na 80m/min. Izkoriščanje delovnega časa (tabela 3) 1966 1966 1964 1965 1966 1964 1965 A. Opravljene ure 1.402.197 1,394.762 1.540.467 95,6 96,1 Redne ure . . . 1.581.112 1,376.551 1,317.662 95.4 95,7 Nadure .... 21.085 18.251 22.805 108,2 125,0 B. Neodr. ure . . . 226.575 240.798 231.445 102,2 96,1 Prazniki .... 42.552 54,183 48.121 112,4 88,8 Letni dopust . . 107.680 106.031 105.205 97,7 99,2 Boleznine .... 70.116 67.455 72.672 105,7 107,7 Opravičeni izost. . 4.534 12,102 5.077 112,0 42,0 Neopr. azost. . . . 1.415 1.029 370 26,2 36,0 A + B skupaj . . . 1,628.772 1,635.580 1,571.910 96,5 96,1 Glede na to, da se je zmanjšalo število zaposlenih za 36 ljudi, se je zmanjšal tudi razpoložljivi delovni čas, za 3,9 °/o. Opravljene ure so tako manjše za 3,9 %, kar je popolnoma v redu. Nikakor pa ne smemo biti zadovoljni s številom opravljenih nadur, ki so se glede na leto 1965 ovečale za '25 »/d ali kar za 1/4. rav gotovo bi se dalo te ure precej zmanjšati, pri nas pa je nasprotno opaziti celo tendenco naraščanja. Posebno analizo bi zahtevali tudi izostanki zaradi bolezni, ki so se letos povečali kar za 7,7 °/o dn to kljub temu, da se je število zaposlenih zmanjšalo. Vendar pa večina boleznin odpade na precej povečano število nosečnic, ostalo pa predvsem na račun poškodb na poti v službo ali domov. Tudi po nas se je pokazal uspeh nove gospodarske smeri, to v dem, da so se izostanki močno zmanjšali. Tako so opravičeni izostanki padli kar za 58 °/», neopravičeni pa celo za 64°/o. Pozna se, da je problem zaposlitve ljudi vsebolj živ in da ga jemljejo s pravne strani. Formiranje in delitev celotnega dohodka Fomiranje celotnega dohodka V obravnavi višine celotnega dohodka in njegove delitve, kakor tudi pri obravnavanju celotnih stroškov, bomo izhajali iz fakturirane realizacije, čeprav se ugotavlja in deli celotni dohodek ter dohodek že od leta 1962 na podlagi plačane realizacije. Ker nam gre v našem primeru zato, da presojamo uspešnost poslovanja po posameznih letih, moramo med seboj primerjati primerljive podaitke, le ti pa so glede na to, da smlo pred letom 1962 ugotavljali in delili celotni dohodek po fakturirani realizaciji samo podatki na podlagi fakturirane realizacije. Celotni dohodek preteklega leta, če ga primerjamo z letom 1959, se je povečal za več kot še enkrat, oz. za 131,1 "/o. Do tega povečanja je prišjo zaradi nove investicije — kartonski stroj II., kjer smo s pričetkom obratovanja tega stroja konec leta 1960, več kot podvojili našo proizvodnjo. Drugi vzrok za povečanje celotnega dohodka pa je v neprekinjenem obratovanju, ter deloma v izpremenjenem asortimentu proizvodnje in izpreme-njenih tržnih pogojih. Primerjava nam dalje kaže, da se je celotni dohodek leta 1966 v odnosu na predlansko leto znižal za 0,6%. Zmanjšanje celotnega dohodka kljub povečami količinski realizaciji za 1,6% je posledica nižjih prodajnih cen kro-monadomestek kartona. Po znižanih cenah smo morali prodajati omenjeni karton, od 26. 7.1965 dalje, iste cene pa so ostale tudi v letu 1966, Ponovno se je v lanskem letu povečala realizacija izvoznega blaga, tako po količini kakor tudi po vrednosti. Delež izvoza v strukturi celotnega dohodka je narasel od predlanskih 18,5 %, na 19j2 % v letu 1966. V zvezi s povečanim deležem izvoza v celotnem dohodku se je znižala ude- ležba prodaje na domače tržišče. Vendar je to znižanje samo vrednostno, medtem ko je količinska prodaja blaga kupcem v državi celo nekoliko višja kot leta 1965. V zvezi s tako spremembo strukture celotnega dohodka na račun povečanega izvoza so se povečali tudi stroški proizvodnje, saj smo za proizvodnjo izvoznih artiklov uporabljali boljši vnos surovin, ter izvrševali! ostrejšo sortacijo. Dalje vidimo, da je bilo prvo polletje 1966 precej slabše od drugega. Uspešnost drugega polletja se kaže v višjem celotnem dohodku, nižjih poslovnih stroških in višjem dohodku in to kljub generalnemu remontu v II. polletju. To nas opozarja, da je potrebno že v začetku leta posvetiti večjo skrb višini proizvodnje in s tem višini realizacije, posebno pa še skrbno spremljati gibanje stroškov in dohodka. Glede višine dosežene realizacije in doseženega celotnega dohodka v celotnem dohodku v I. seči junij, julij, avgust in december, glede doseženega dohodka pa vsi meseci II. polletja. Medtem ko je znašal odstotek dohodka v celotnem dohodku v I. polletju 25,8%, so vsi meseci II. polletja, razen decembra, ko smo dokončno poračunali razne časovne razmejitve, precej nad tem odstotkom. Najboljši rezultati so bili doseženi v juliju, avgustu, septembru, oktobru in novembru. Struktura celotnega dohodka Primerjava strukturnih indeksov nam kaže, da se je zadnji dve leti močno povečala udeležba materialnih stroškov. Med tem, ko se giblje odstotek materialnih stroškov v prejšnjih letih med 45 in 49 %, naraste v letu 1965 na 52,9 % in v letu 1966 celo na 654°/». Ta pojav je v vzročni zvezi s prometnim davkom. Prejšnja leta je le-ta znašal 24 do 50%, letu 1964 se je zmanjšal na 20,4% in v letu 1965 celo na 10,3 %. Znižanje prometnega davka je še večje zato, ker je bil prometni davek z uveljavitvijo gospodarske reforme v proizvodnji ukinjen in prenešen v končno potrošnjo. Po eni strani torej ugotavljamo znižanje oz. ukinitev prometnega davka, po drugi strani pa zvišanje stroškov za material. Materialni stroški pa se niso zvišali zaradi večje ali prekomerne porabe materialov, ampak predvsem zaradi višjih nabavnih cen. Tako so se povečale cene našim osnovnim surovinam celulozi in lesovini za 47 % do 31 %; uvozni celulozi zaradi spremenjenega tečaja dolarja za 66%, znatno pa so poskočile tudi cene premogu, drugim materialom in prevoznim storitvam. Vsa ta vprašanja, ki bodo podrobneje obravnavana pri poslovnih stroških, so vplivala na to. da se stroški za material narasli v taki meri. Razen sprememb pri materialnih stroških in prometnem davku, ki pomenijo v končni fazi prelivanje akumulacije iz naše panoge industrije v druge panoge, so bile z uveljavitvijo gospodarske reforme še nekatere spremembe. Tako se nam je znižala obrestna mera pri obrestih na poslovni sklad za eno tretjino, odpadel pa je tudi prispevek iz dohodka, tako, da pomeni doseženi dohodek obenem že tudi čisti dohodek. Močno opazna je tudi sprememba pri delitvi neta produkta, to je novo ustvarjene vrednosti s proizvodnjo. Medtem ko je od ustvarjenega neto produkta odpadlo v prejšnjih letih na podjetje od 26 do 39 % in je družbena skupnost dobila večji delež, ki je znašal 74 do 74% v letu 1965 udeležba podjetja naraste na 60,5%, v letu 1966 pa beležimo ponoven porast deleža podjetja na 83,2% in s tem vzporedno padec deleža za širšo družbeno skupnost. Res je, da je spričo sprememb (ukinitev prometnega davka in prispevka na dohodek ter zmanjšanje obrestne mere na poslovni sklad) neto produkt v preteklem letu absolutno precej manjši, kljub večjemu celotnemu dohodku in zaradi tega prikazana razmerja delitve neto produkta ne kažejo istega odnosa udeležbe, vendar je tudi res, da podjetju ostane znatno več sredstev, s katerimi samostojno gospodari. To nam potrjuje tudi podatek, da je od doseženega celotnega dohodka podjetja v letu 1964 ostalo podjetju 18.6% v letu i!965 26.7 % in v letu 1966 26,6%. V letošnjem letu smo porabili: 6,5% več celuloze 16,6% več lesovine 24 % manj papirnih odpadkov 7,0% več celuloznega lesa — iglavcev. Prav gotovo je, da to nekoliko prevelika poraba, glede na sorazmerno majhno povečanje proizvodnje. Če pa vzamemo, da smo beljenih iglavcev porabili kar za 29,9 % več kot lani. pa se vidi, da smo preveč drage surovine upoštevali pri vnosu. Če pogledamo strukturo surovin vidimo, da smo glede na leto 1965 povečali tako porabo celuloze kot lesovine, zmanjšali pa smo porabo papirnih odpadkov. Jasno je, da taka .struktura porabljenih surovin vpliva na povečanje stroškov, ki pa imajo končni efekt v zmanjšanju dohodka. Z boljšimi surovinami doseči večji količinski učinek je, gledano s stališča proizvodnje, ugodno, gledano s finančnega aspekta pa je škodljivo in se ne more opravičiti. Sama poraba vlaknin na tono izdelka pa nam to potrdi. Iz tabele je razvidno, da smo v letošnjem letu porabili na tono izdelka kar 1406 kg vlaknin, kar je za 3,4 % več kot v letu 4965 in 104 % več kot leta 1964. Torej lahko sklepamo ne samo to, da smo porabili preveč dobrih surovin. da sorazmerje pri vnosu nii bilo najboljše, ampak smo jih tudi količinsko porabili znatno preveč. Stroški za porabljeni material so se od leta 4965 povečali za 17,1 % oz. za 551,251.000 dinarjev. Med stroške za porabljeni material so všteti stroški za porabljene surovine, polnila, lepila, premog, električno energijo, pomožni, embalažni in ves ostali material. Iz analiz posameznih vrst materialnih stroškov smo ugotovili, da so se stroški za porabljeni material povečali predvsem zaradi naslednjih elementov: — boljšega vnosa surovin za 160.767.000 S din oz. 5 % — večje porabe vlaknin za 90.969.000 S din oz. 2,8 % -— večje porabe pare za 25 milijonov 135.000 S din oz. 0,8 % — večja poraba električne energije 18,388.00 S din oz. 0.6% — zaradi višjih nabavnih cen 255.994.000 S din oz. 7,9 % Vrste stroškov, ki so se v letošnjem letu ponavljali pri naši redni proizvodnji, lahko razvrstimo v tri kategorije. V prvo, kjer je prišlo do znižanja stroškov, v drugo, kjer je prišlo do malenkostnega zvišanja stroškov in v tretjo, kjer ugotavljamo občuten porast stroškov ki je bistveno vplival na celotno povečanje stroškov in s tem na zmanjšanje dohodka. Znižanje stroškov ugotavljamo le pri obrestih od kreditov in pri obrestih od poslovnega sklada. Obresti od kreditov so se znižali, ker z odplačili glavnica pada, obenem pa padajo tudi obresti od kreditov. Obresti od poslovnega sklada pa so se znižali zaradi znižanja obrestne mere od 6% na 4 %. Malenkostno zvišanje stroškov je nastalo pri: — stroških za storitve, kar je predvsem posledica povišanih cen uslug, se pravi, da je skupni obseg uslug na isti višini kot predpreteklo leto; — pri amortizaciji, kjer je do zvišanja prišlo zaradi povečanja osnovnih sredstev, kot posledica novih nabav, od teh novo nabavljenih osnovnih sredstev in je bilo prav tako treba obračunavati in vplačevati amortizacijo po predpisanih stopnjah; _— pri stroških za kadre beležimo prav tako povečanje stroškov, kar je po eni strani posledica povečanih osebnih dohodkov, ki so nam merilo za vkalkulira-nje stroškov za kadre (maksimalno 2.5 % od izplačanih in vkal-kuliranih osebnih dohodkov), po drugi strani pa povečanih potreb po financiranju strokovnega šolstva in izobraževanja. Občutno povečanje neodvisnih stroškov je nastalo pri naslednjih stroških: — investicijsko vzdrževanje se je povečalo za več kot trikrat oz. za skoraj 150 milij. din. Tako občutno povečanje stroškov za investicijsko vzdrževanje osnovnih sredstev ima svoj vzrok v razmeroma nizkih tovrstnih stroških predpreteklega leta, ko zaradi neporabljenih sredstev iz leta 196!. ni bilo potrebno vkalkulirati višjega zneska in pa v sprejetem planu investicijsko vzdrževalnih del. ki ga je del. svet sprejel za leto 1966 in v katerem so bila predvidena obsežnejša dela; — zavarovanje osnovnih in obratnih sredstev se je povečalo deloma zaradi višje vrednosti sredstev, deloma pa zaradi višjih premij, ki jih je zavarovalna skupnost zaračunala podjetju za zavarovanje posameznih rizikov; — prispevki in članarine so se povečale za skupno 49.398.000 din. Celo povečanje prispevkov gre na račun na novo predpisanega prispevka za uporabljeno in onesnaženo vodo, medtem, ko sta prispevka za vodno skupnost Ljubljanica—Sava in za prispe- D/agram produktivnosti -----1965 ----1966 oazama s 3 io n iz mesec vek Gospodarski zbornici ostala na višini leta 1965. V latu 1966 smo obračunali te prispevke: a) prispevek za zbor- din nico.....................2,217.000 b) prispevek za vodno skupnost .... 12,001.000 c) prispevek za porabljeno vodo . . . 53,192.000 d) prispevek za ne-snaženo vodo .... 16,735.000 — ostali stroški, kamor spadajo stroški reprezentance, reklame, stroški za prevoz blaga, osebni izdatki, izredni izdatki, prispevek za uporabo mestnega zemljišča in drugi stroški so se povečali od predlanskega leta za 33,476.000 din oz. za 42,6 %>. Povečali so se: din a) izredni izdatki za 9,247.000 b) na novo se je uvedel prispevek za Uporabo mest. zemljišča ................ 23,776.000 Ob zaključku obravnavanja neodvisnih stroškov lahko ugotovimo, da rezultira skupno povečanje neodvisnih stroškov iz Povečanih stroškov za investicijsko vzdrževanje, iz povečanih zavarovalnih premij, iz povečanih Prispevkov za vodo in prispevka za uporabo mestnega zemljišča. 10. Dohodek Paznika med celotnim dohodkom in poslovnimi stroški je dohodek. Ker so vzroki za povišanje ali znižanje poslovnih stroškov obenem tudi vzroki za nižji oz. višji dohodek, naj na kratko Ponovimo za koliko in za kaj se dohodek leta razlikuje od doseženega dohodka v letu 1965. Doseženi dohodek din leta 1965 ... . 1,883.291.000 Doseženi dohodek leta 1966 ........... 1,697.785.000 Zmanjšanje doh. za 9,9 »/o............. 185.506.000 Zmanjšani dohodek je rezultat a) povečanih stroškov za porabljeni material............... 554.251.000 b) povečanih neodvisnih stroškov: investic. vzdržev., zavarov. in raz. pr. 244.033.000 c) Nižjega celot- nega dohodka, kot posledica nižjih cen kromonadomestka . 39.904.000 835.188.000 d) ukinitev prometnega davka na promet proizvodov 649.682*000 Razlika . . . 185.506.000 Produktivnost Pri analizi produktivnosti upoštevamo dvoje meril. Na eni strani proizvodnjo, na drugi opravljene ure. Cilj, ki ga pri tem zasledujemo je, s čim manjšim številom opravljenih ur doseči čim večjo pro;zvodnjo. Če prvo pogledamo diagram produktivnosti, vidimo, da je tu letos nad lanskoletno. Pri tem nima tolikega vpliva povečana proizvodnja za 1,4%, kot pa manjše število opravljenih ur. Do meseca avgusta je rast krivulje produktivnosti precej močna in konstantna, po tem pa v nadaljnjih mesecih sledi padec, kar je posledica remonta. Sledi ponoven dvig v mesecu decembru, vendar le-ta ne doseže točke pred remontom. Iz tega lahko sklepamo, da je pričetek remontnih del, kar pokažejo tudi analize preteklih obdobij, vedno v času, ko je krivulja produktivnosti na najvišjem nivoju. Zato bi bilo potrebno temu posvetiti posebno pozornost, saj nam ne sme biti vseeno, ali opravljamo remont v ekonomsko najbolj uspešnih mesecih ali pa v manj uspešnih. Nova gospodarska smer v našem sistemu, ne samo da zagovarja porast produktivnosti, ampak celo pogojuje rast osebnih dohodkov, z rastjo produktivnosti. Gledano na skupni porasti produktivnosti, pa je le-ta letos porasla za 6,8 °/o kar je glede na iztrošeni strojni park dober dosežek. Rentabilnost Rentabilnost pomeni v načelu razmerje med čistim uspehom podjetja izraženim v denarju in, vrednostjo skupno vloženih sredstev v istem podjetju. Za kapitalistično gospodarstvo je to profit, za nas pa je to efekt vloženih sredstev. Takoj pa moramo povedati, da je prav izračun renta- Kazalci rentabilnosti: Leto NP VS NP p VS 1964 0,785 0,207 1962 0,948 0,238 1963 0355 0,249 1964 0,828 0,325 1965 0.848 0,542 1966 0,525 0,437 ’ = neto produkt del neto produkta za podjetje NPd= del neto produkta za družbo D = dohodek ČD = čisti dohodek VS = poprečna vložena sredstva Gornji kazalci rentabilnosti nam pokažejo, da naš gospodarski uspeh ni bil enkovreden lanskoletnemu, saj so se vsi primer-jeni kazalci zmanjšali. To je predvsem posledica znižanja neto produkta, ki se je znižal za 28,1 °/o in pa čistega dohodka, ki je padel za 1,6%. Vzroke za to bomo podali pozneje. Najpomembnejši kazalec je kazalec, ki primerja dphodek . na vložena sredstva. Ta pa nam pove, da je letos odpadlo na 1.000 din vloženih sredstev 444 din dohodka, kar je za 15,4°/o manj kot lansko leto. Do teh nesorazmerij pride, ker se je dohodek zmanjšal za 1,6%, obenem pa so se povečala vložena sredstva (predvsem obratna), za 14.7%, kar pomeni, da smo letos poslovali precej dražje, kot preteklo leto. Vendar pa moramo tu upoštevati da stopnja rentabilnosti daje samo splošno orientacijo o poslovanju podjetja. Je le neka vsota različnih faktorjev, med katerimi pa so najvažnejši produktivnost, znižanje stroškov, cene surovin, asortiment proizvodnje. Iz prejšnjih pregledov pa lahko ugotovimo, kakšen je dellež teh posameznih faktorjev. Ekonomičnost Ko govorimo o ekonomičnosti, imamo v mislih zahtevo, da določen proizvod, v našem primeru je to papir in karton, izdelamo s čim manjšimi stroški. Z ekonomičnostjo ugotavljamo trošenje sredstev v proizvodnji in primerjamo racionalnost gospodarjenja z našimi sredstvi. Kazalci: Znaki: CD = celotni dohodek NP = neto produkt D = dohodek PS = porabljena sredstva bilnosti najbolj si>orna zadeva, kar je posledica dinamike našega gospodarskega razvoja in s tem v zvezi tudi stalnih sprememb v predpisih. Prav tako je sporno tudi merilo vloženih sredstev, ki zajemajo osnovna in obratna sredstva, predvsem zaradi izražanja vrednosti, ki naj bo ali nabava ali pa sedanja vrednost. Npd D CD VS VS VS 0.578 0.265 0.225 0,680 0,352 0,274 0.606 0,369 0.284 0,505 0,389 0,334 0.336 0,573 0,525' 0,088 0.444 0.444 Ugotovitev in razdelitev čistega dohodka Komisija za delitev čistega dohodka. ki jo je imenoval delavski svet podjetja, je na sestankih ki so bili najmanj enkrat mesečno, pregledala rezultate poslovanja za pretekla mesec in razdelila ugotovljeni dohodek, na podlagi fakturirane realizacije, na del za osebne dohodke. Pri tem so vodili komisijo sklepi delavskega sveta, ki jih je le-ta sprejel v zvezi z delitvijo med letom. S temi sklepi je delavski svet določil, da naj se še vnaprej, do sprejetja novega pravilnika o delitvi dohodka, mesečno ugotavlja uspeh poslovanja, da naj se ugotovljeni dohodek med letom deli v razmer. 70 % za osebne dohodke in 30% za sklade, da naj se formira rezervni sklad osebnih dohodkov v višini 5 % izplačilnih osebnih dohodkov, ki naj se uporabi v mesecih, ko rezultat ne bi zadoščal za pokritje izplačanih osebnih dohodkov. Komisija je na zadnjem zasedanju dne 6. januarja 1967, ko je obravnavala delitev osebnih dohodkov za mesec december 1966 sklenila, da bo predilagala delavskemu svetu: a) da potrdi med letom izplačane akontacije osebnih dohodkov, povečane za neidividualizira-ne osebne dohodke kot dokončne in naj jih pokrije iz doseženega dohodka; b) pri razdelitvi ostanka dohodka po pokritju osebnih dohodkov, ki ustrezajo višini plačane realizacije, pa naj ostanek dohodka razdeli na poslovni sklad ter sklad skupne porabe, pri tem pa upošteva potrebo po izdatkih skupne porabe, pri izdatkih iz naslova že sprejetih obveznosti za odplačilo kreditov za poslovna sredstva, obratna sredstva, ter sredstva skupne porabe. CD NP D Leto PS PS PS 1961 1,979 0,979 0,334 1962 2,054 1,054 0,403 1963 2,061 1,064 0,458 1964 1,785 0,902 0,423 1965 1,794 0,794 0,536 1966 1,474 0,471 0,399 Delitev dohodka po plačani realizaciji: struk- tura Dohodek.................100,0 Osebni dohodki .... 60,9 Ostanek dohodka . . . 39,1 Od tega: Prisp. za Skopje .... 1,9 Prisp. v skup. rez. ... 4,5 Prisp. za rez. sklad ... 2,0 Poslovni sklad .... 78,4 Sklad skupne porabe . . 13,2 Dohodek podjetja se je v primerjavi z letom 1965 zmanjšal za 10,7%. Zmanjšani dohodek je rezultat nižje realizacije po vrednosti, povečanih terjatev do kupcev ter povečanih poslovnih stroškov. Sredstva dohodka, namenjena za osebne dohodke, ki so vsebovani v plačani realizaciji, so skoraj ista, na ta račun pa so se močno zmanjšala sredstva za sklade podjetja za 27,1%. Zaradi nižjega dohodka ob istih osebnih dohodkih in mnogo nižjih sredstev za sklade, se je močno spremenilo tudi delitveno 1966 struk- 1966 1966 000 din tura 000 din 1964 1,744.855 100,0 1,557.867 89,3 1,063.394 68,1 1,060.816 99,7 681.461 34,9 497.051 72,9 12.754 13 9.010 70,7 30.042 4,3 24.227 70,6 13.862 5,1 25.328 182,7 494.806 78,8 394.486 79,1 130.000 fo,o 50.000 38,5 razmerje delitve dohodka. Medtem. ko smo od doseženega dohodka v letu 1965 namenili za osebne dohodke 60,9 %, znaša delež osebnih dohodkov v dohodku leta 1966 že 68,1%. Vzporedno s povečanim deležem osebnih dohodkov pa se je znižala udeležba sredstev za sklade od predlanskih 39,1 % na 31,9 % v lanskem letu. Kratek povzetek iz tega poslovnega poročila in analize bi bil tak: 1. S skoraj istimi osnovnimi sredstvi kot prejšnja leta, ki so Osebn/ dohodek no zaposlenega -196b —'—Količevo o-----l/efct -----papm md Slov. 123 -----metu str Slovenije 9 to 11 Podatki: Statistični pregled SRS 1966 AKTIVA odpisana že preko 50%, smo ponovno uspeli povečati proizvodnjo za nadaljnjih 1,6%. To nam je uspelo ob zmanjšanem številu zaposlenih, zaradi povečane produktivnosti in višjega števila obratovalnih dni. 2. Od povečanih količin, ki so nam bile na razpolago za prodajo, se je ponovno povečal delež izvoza in smo lansko leto izvozili že 6.312 ton izdelkov, kar predstavlja vrednost 11,989.360 N din. Pretežna večina našega izvoza je bila usmerjena v dežele s konvertibilnimi valutami. 3. Vrednost celotnega dohodka po plačani realizaciji je zaradi občutnega povečanja terjatev do domačih in tujih kupcev padla za 12,8 Vri. Povečanje terjatev do kupcev in zalog materiala pa je terjalo znatno povečanje obratnih sredstev. 4. Porast materialnih in drugih poslovnih stroškov kot posledica višjih nabavnih cen, boljšega in dražjega vnosa, višjih stroškov za investicijsko vzdrževanje ter povečanih prispevkov za vodo in uporabo lesnega zemljišča, se kaže v nižjem dohodku za 9,9 Vr^ 5. Glede na znižani dohodek, ki je v precejšnji meri posledica reformnih ukrepov ter povečanih porabljenih in vloženih sredstev, zaznamujemo v letu 1966 padec rentabilnosti in ekonomičnosti. Na tem mestu bi poudaril, da smo že v lanskem poslovnem poročilu opozorili, da bo učinek z reformo sprejetih ukrepov moč soditi le na podlagi rezultatov daljšega obdobja. 6. Povečana izplačila za osebne dohodke so povzročila, da smo poslabšali delitveno razmerje na škodo skladov. Medtem ko smo leta 1965 namenili za osebne dohodke 60,9% doseženega dohodka, je ta odstotek v letošnjem letu narasel na 68.1 Vri Vzporedno s porastom udeležbe ostalih dohodkov se je znižala udeležba skladov, ki znaša v letošnji delitvi le še 31,9 Vn od doseženega dohodka. 7. Zaradi povečane produktivnosti in višjih življenjskih stroškov, so se povečali poprečni osebni dohodki zaposlenih za 24,2 Vt in znašajo 88,595 S din na mesec. Doseženi osebni dohodki so nad poprečjem celotne industrije Slovenije za 13,3 % in nad poprečjem industrije papirja Slovenije za 8,9 Vr. Spričo pozitivnih rezultatov zaradi povečane proizvodnje in povečane produktivnosti moremo oceniti poslovanje v letu 1965 za pozitivno. Kot negativno pa lahko ocenimo poslovanje v letu 1966 zaradi povečanih stroškov. Zaradi vedno ostrejših ukre. pov, ki jih narekuje reforma, moremo podobna gibanja pričakovati tudi v naslednjem obdobju. Naši napori morajo biti torej usmerjeni v to, da se bomo čim hitreje in čim manj boleče vključili v ta dogajanja. To pa nam bo mogoče le, če bomo proizvedli več in ceneje. Na podlagi poslovnega poročila predložene bilance, ki upošteva že sprejeti in potrjeni popis sredstev, je delavski svet sprejel naslednji SKLEP 1. Sprejme in potrdi se bilanca podjetja po stanju na dan 31.12. 1966 Sedanja vrednost N dm osnovnih sredstev 32.647.375,25 Osnovna sredstva v gradnji .... 1.067.941,08 Denarna in izločena sredstva .... 4.687.830,91 Terjatve do kupcev in dobaviteljev . 12.624.115,98 Zaloge materiala . 9.094.148,35 Nedovršena proizvodnja .... 694.241,45 Zaloge gotovih proizvodov .... 75.965,59 Druga aktiva . . . 10.676.163,22 Sredstva rezervnega sklada . . . 1.043.969,21 Sredstva skupne porabe .... 573.579,89 Denarna sredstva skupne porabe . 4295.674,63 77.481.005,56 PASIVA Ndin Poslovni sklad . . 44.026.249,89 Kredit za osnovna sredstva .... 5.862.001,83 Kredit za obratna sredstva .... 3.737.086,97 Kredit za sredstva skupne porabe . 331.465,67 Obveznosti do dobaviteljev in kupcev ................... 3.983.770,65 Sklad skupne porabe .................... 4.417.725,91 Rezervni sklad . . 1.043.969,21 Ostala pasiva . . . 14.083.735,43 77.481.005,56 1. Sprejme in potrdi se ugotovitev in delitev celotnega dohodka in dohodka za leto 1966 Realizacija po izda- N dl11 nih fakturah . . 65.902.612,81 Terjatve do kupcev ................... 9.505.540,46 Plačana realizacija 56.397.072,35 Izredni dohodki . . 450.092,45 Celotni dohodek. . 56.847.164,80 Poslovni stroški . . 41.268.489,49 Dohodek .... 15.578.675,31 3. Sprejme in potrdi se delitev dohodka za leto 1966 N din Dohodek .... 15.578.675,31 Osebni dohodki bruto ..... 10.608.158,80 Prispevki v obvezni in rezervni sklad 253.279,92 Prisp. v skupnem rezerve gosp. org. 212.275,65 Prispevek za Skopje 90.099,22 Poslovni sklad . . 3.914.861,72 Sklad skupne porabe ..................... 500.000,00 4. Sprejme se predračun izdatkov sklada skupne porabe za leto 1967 Plačilo anuitet za kre- N dln dit v odpl............ 149.(70,40 Dotacija in deleži . . 492.192,58 Nove investicije in nabave ................... 445.824,44 Nerazdeljena sredstva 256.788,18 Skupaj 1.343.975,60 5. Sprejme se okvirni plan vlaganj iz poslovnega sklada v letu 1967 Plačilo anuitet za N din kredite v odpl. . . 702.734,56 Za povečanje obratnih sredstev . . . 1.327.759,52 Za depozit pri KB Ljublj. po pogodbi 3.456.227,62 Za nove investicije 1.152.075,90 Skupaj 6.638.797,60 Nesreče pri delu v Tovarni celuloze Medvode MEDVODE, FEBRUARJA - Dva milijona in 300 tisoč S din je bilo v letu 1966 izplačano ponesrečenim1 delavcem naše tovarne zaradi nesreč pri delu. Res je Va od tega zneska direktno bremenila zavod za socialno zavarovanje, vendar pa moramo upoštevati, da bo v letošnjem letu za skoraj celoten znesek obremenjeno podjetje, te hi izračunali še indirektne izgube, potem pa skupen znesek naraste na 7 milijonov 700 tisoč S din. V preteklem 'letu se je v naši tovarni primerilo 36 nesreč (toliko kot v letu 1965). Od tega sta se dve poškodbi primerili na poti na delo. oziroma z dela. V zadnjih letih se je število nesreč pri delu gibalo takole: — 1963 41 nesreč — 1964 59 nesreč — 1965 36 nesreč Največ poškodb je bilo na nogah (7). Zelo pogoste pa so bile tudi poškodbe glave (6). Poprečno odpade na eno nesrečo pri delu 20 bolniških dna. Vendar pa je to število sorazmerno visoko zaradi težjih nesrečnih primerov, ki so se pripetili že prej. Glede na starost poškodovanih delavcev pa se je ponesrečilo največ delavcev v starosti od 21 do 25 let. Tem pa takoj sledijo delavci v starosti od 41 do 45 let. Največ nesreč pri delu se je pripetilo, po dnevih v tednu, v sredo (.9) in v petek (8). Kot način poškodbe pa se največkrat pojavlja napor in spodrsljaj (7) lin stisnjenje (7). Po kvalifikacijskem sestavu se je ponesrečilo največ nekvalificiranih delavcev (1'5). Vendar pa je tudi število ponesrečenih visoko kvalificiranih delavcev dokaj visoko (7). Priprava lesa kot oddelek prednjači v celoti glede števila poškodovanih delavcev, saj jih je bilo kar 13. Pri tem pa moramo do določene mere upoštevati tudi sam način dela (ročno nakladanje, nočno delo, neogrevani prostori, delo na prostem). Po številu nesreč sledita lesni prostor (4) in izžemalni stroj (4). Pri tem je zanimivo predvsem to. da se je število poškodovanih na lesnem prostoru zmanjšalo od 8 v letu 1965 na 4 v letu 1966. Kot skoraj vedno se je največ nesreč primerilo v septembru mesecu. Morda je temu vzrok prehod na jesensko vreme in pa delno povečan dovoz lesa. A našli tovarni je v letu 1966 izpadlo zaradi nesreč pri delu 722 dni (v letu 1965 pa 632) in zaradi bolezni 3425 dni (v letu 1965 pa 2974 dni). Skupno smo zaradi nesreč in bolezni izgubili 4147 dni (v letu ,1965 pa 3603 dni). Pri tem pa naj navedem še to, da je bila v letu 1966 izguba narodnega dohodka zaradi nesreč in bolezni 325.963.64 N din (v letu 1965 pa le 160.365,06 N din). Vzroki za nastanek nesreče so zelo različni in jih je vedno po več naenkrat, ki direktno vplivajo na pogoje in nastanek nesreče. Če primerjamo tako imenovani osebni faktor in faktor delovnega okolja, bomo opazili, da sta si sorazmerno precej enaka. Vendar pa je faktor delovnega okolja skoraj vedno sporen in dokazljiv ter zaradi tega naveden kot glavni. Prav zaradi tega je bilo posvečeno več pozornosti faktorju okolja, kar je razvidno iz tega, da je bilo za zdravstveno in tehnično varstvo porabljeno v letu 1966 ca. 125.493 N din (na eno osebo je poprečno 420,05 N din). Take nesreče, katere vzrok bi bilo neizvajanje varnostnih in obratovalnih navodil, niso obravnavali. V letu 1966 smo imeli tudi 7 lažjih nesreč, ki niso povzročile izostanka z dela. V. B. Dopisujte v „Naše delo" Poročilo službe varstva pri delu od i. I. 1966 do 31. XII. 1966 NESREČE PRI DELU Število nesreč Smrtnih Težjih Lažjih Pot na delo in z dela Skupaj leta 1964 27 84 7 118 leta 1965 — 23 91 14 128 leta 1966 — 15 74 12 101 Pogostost (Vo) nesreč na skupno število zaposlenih Leta 1964 Leta 1965 Leta 1966 12,05 Vo ponesrečenih 12.73 Vo ponesrečenih 10.18 Vo ponesrečenih Pogostost nesreč je padla od leta 1965 nasproti letu 1966 za 2.55 %. oziroma od 128 nesreč na 101 nesrečo pri delu. Izgubljeni dnevi zaradi nesreč pri delu V breme V breme podjetja KZSZ Skupaj dni dni dni leta 1964 ................... 1206 286 1492 leta 1965 ....................1056 849 1905 leta 1966 ....................1065 558 1623 Izplačani zneski zaradi nesreč pri delu V breme podjetja: Leta N din 1964 = 23.656.49 1965 = 25.555,25 1966 = 34.409,31 V breme PZSZ: 1964 = 5.858,68 1965 = 20,830,12 1966 = 20.475,64 Iz analize nesreč pri delu je razvidno, da se je v letu 1966 poškodoval 101 delavec. Nasproti letu 1965 je to za 27 nesreč manj kot preteklo leto. Pogostost nesreč, oziroma Vo ponesrečenih je za 2,55 Vo manjši od leta 1965 (od 12,75 Vo na 10.18 Vo)! Pregled nesreč pri delu po posameznih EE oziroma deloviščih Število nesreč Lažjih Težjih Težkih delovna mesta na holandcih 18 n 6 i kovinska delavnica . . . . 13 n I i papirni stroji I, II, III. IV 12 9 3 razkladalci surovin . . . . 6 5 1 ročna dodelava 12 9 1 2 strojna dodelava 5 3 1 1 zavijači papirja 5 5 — — embalažna delavnica . . . 5 3 1 1 invalid uprava in drugi 4 2 1 1 kotlarna — dežurni električarji 4 3 1 čistilnica lesa 3 2 1 brusilnica lesa 3 2 1 žaga 3 3 — — veliki kolodrobi . . . . . 2 1 — 1 invalid odprema papirja i 1 . — — mizarska delavnica . . . . i 1 _ — zidarji in progovni delavci i 1 — — HE Fužine i 1 1 — elektro delavnica . . . . i 1 — — učenci v gospodarstvu . . . i 1 — — Skupaj 101 75 18 8 Ponesrečilo se je 14 žensk in 87 moških. Od navedenih nesreč je bilo 12 nesreč na poti na delo in z dela. Ker gre v večini primerov za lažje nesreče pri delu (75), je to bistveno. Pedvsem so bile to lažje nesreče, ki so zahtevale največ od 7 do 14 dni izostanka od dela. Le pri dveh nesrečah na delu gre za težjo poškodbo in sicer pri nesreči Atifa Džaferoviča, ki je postal delovni invallid zaradi izgube vseh 5 prstov dn delno dlani desne roke. Druga težja nesreča se je pripetila Marjanu Svetku iz embalažne delavnice, kateremu je bil popolnoma amputiran 2. prst desne roke in delno 1. prst iste roke. Pripetilo se je tudi 12 nesreč na poti na delo in z dela. predvsem delavcem, ki so precej VEVČE, FEBRUARJA — Sredi mostu pred vevško tovarno papirja je 16. februarja okrog 6. ure prišlo do trčenja med tovornim vlakom, ki je peljal iz Polja v papirnico, in tovornjakom s priklopnikom, ki je peljal iz tovarne. Šofer tovornjaka 47-letni Ivan Šest iz-Kranja je spregledal rdečo utripajočo luč na začetku mostu in zapeljal nanj. Z druge strani je po mostu pripeljala lokomotiva (strojevodja Velimir Marinkovič, 57 let), ki je pred seboj potiskala šest vagonov. Trčenje je bilo neogibno. Odbijači vagona so se zadeli v tovornjak in ga potiskali (9 metrov, vse do vratarnice tovarne, kjer je tovornjak in priklopnik zasukalo v svojo smer, pri tem pa je priklopnik podrl še zidni temelj. Nesreča se je na srečo končala brez ranjencev, izdatna pa je škoda — pet milijonov starih dinarjev. Foto: Marjan Ciglič oddaljeni od tovarne. Tovrstne nesreče pa močno bremenijo teži-no drugih poškodb, ker so v večini zahtevale daljšo odsotnost od dela. Zaradi nesreč pri delu je bilo skupai 1623 izgubljenih delovnih dni. To je za 282 dni manj kot leta 1965. Po klasifikaciji izvorov nesreč pri deilu le-te razdelimo na dva različna faktorja in sicer na sub- jektivne in objektivne. Še vedno ima 7()°/o vseh nesreč pri delu subjektivni vzrok, to je. gre za nesreče, ki so se pripetile in izvirajo iz delavčeve trenutne neprevidnosti. nediscipliniranosti, neznanja, neupoštevanja varnostnih ukrepov, zlasti pa premajhnega čuta odgovornosti pri upravljanju zaupanega dela. Objektivni vzroki za nesreče pri delu pa so običajno pri zasta- V vzhodnem Berlinu je zelo lep spomenik na velikem kompleksu. Ta spomenik je postavljen v spomin sovjetskim vojakom, ki so padli y borbah za Berlin (Zapozneli spomin na izlel tov. Buha v Berlin) V obratni ambulanti naše tovarne v Medvodah nudita zdravstveno pomoč dr. Savo Vidovič in medicinska sestra Marica Polančič. relih strojnih napravah in strojih. slabih transportnih poteh, tesnih deloviščih in zaradi hitrega načina dela. ki je potreben pri papirnih strojih, zlasti ob nape-Ijavanju papirja. Večkrat je bila vzrok nesreče tudi motnja v tehnološkem postopku pri posameznih delih ter raznih objektivnih faktorjev, ki spadajo v grupo objektov, strojnih naprav in priprav. Po starostni strukturi zaposlenih je stanje še vedno isto kot pretekla 3 leta. Ponesrečijo se predvsem mladi delavci z delovnim stažem v Papirnici Vevče manj kot 5 let. Zla ileto 1966 je prikaz po starostni strukturi tak: do 20. leta 25 od 21. do 25. leta 28 od 26. do 30. leta 27 od 34. do 35. leta 8 od 36. do 40. leta 6 od 41. do 45. leta 5 od 46. do 50. leta 2 od 54. do 55. leta od 55. leta dalje 4 (Dalje prihodnjič) Spoznavajmo vrste papirja Kdaj poslujemo z izgubo, kdaj z dobičkom in kako je bilo v letu 1966? Čevljarska lepenka — (Schuhpappe, board for boots, carton four chaussures) — spada med trde lepenke in služi kot nadomestek usnja za različne dele čevlja. Izdelujemo jo na kartonskih strojih z okroglim sitom. Kot surovino za izdelovanje rabimo krpe in star papir. Dodajamo Pa tudi manjše količine celuloze. Posebno važno je dobro in precizno klejenje, ker mora biti lepenka odporna proti vlagi tal, kjer hodimo, zlasti pa vlagi, ki se pojavlja ob potenju nog. Posebna zahteva pri tem izdelku je Posebno obremenitvam na upogib. Debelina čevljarske lepenke je različna, največ pa do 2 mm. Različna je tudi barva, ki pa je odvisna od zahtev kupca. Posebno važna je tudi površina gladko-sti, ki jo dosežemo na običajen način s kalandriranjem. Pri predelavi stiskamo lepenko v različ-tudi odpornost proti cepljenju in lomljenju, ker so posamezni deli čevljev, kamor je lepenka vdelana, izpostavljeni različnim, relativno dosti velikim obremenitvam, ne oblike, kar je odvisno od tega, ali bodo te oblike vdelane v kapice ali opetnike čevlja. Pri oblikovanju je važno, da posamezni deli zadržijo napravljeno obliko tudi če se lepenka zmoči. LEPENKA ZA KOVČKE (Kof-ferpappe, trunk board, carton pour malles et valises) — spada tudi k trdim lepenkam. Posebno skrb moramo posvečati sestavu, oziroma mešanici snovi, ker ima izdelek posebne zahteve glede trdnosti pri izdelavi kovčkov, torbic in drugih podobnih artiklov. Pri izdelavi končnih izdelkov pride do vpogibanja v vse smeri, pri čemer se lepenka ne sme lomiti. Ta lastnost ni nujna samo pri predelavi surovega izdelka na strojih za upogibanje in žlebiče-nje, ampak tudi pozneje pri gotovih izdelkih. Kovčki in torbice so namreč velikokrat izpostavljeni zunanjim mehanskim vplivom. Snov mora imeti torej zadosten dodatek trdnih in žilavih krp. Posebno dobre so krpe iz lanu in konoplje, vrvi, mreže in podobno. V poštev pride tudi nekaj celuloze. Priporočljiva je natronska celuloza. Četudi je snov po zunanjem izgledu motna in ne lepa, to ne škoduje, ker lepenko za kovčke skoraj vedno temno obarvamo. Previdni moramo biti ob dodajanju starega papirja, ki nikakor ne sme vsebovati lesovine. Pri izdelavi lepenke na stroju je potrebna velika skrbnost, kajti izdelek se ne sme bočiti in zvijati, ne postati valovit ali celo se cepiti. Lepenko obarvamo večinoma rdečkastorjavo, včasih pa kupec zahteva tudi kak drug odtenek. Rabimo le anilinske barve. Zemeljske barve namreč povečujejo lomljivost lepenke in zato niso priporočljive. Le v izjemnih primerih dodajamo malenkost dobro izpiranih zemeljskih barv, ki povečujejo gladkost in zaprtost površine. Zunanjost olepšamo z različnimi imitacijami usnja z vtiskanjem in gubančenje. V ta- kih primerih ni potreben dodatek zemeljskih barv. Ena od važnih zahtev lepenke za kovčke je odpornost proti vlagi in vodi, kar dosežemo s skrbnim klejenjem mase v mlevnih napravah. Važen pa je tudi površinski nanos različnih premazov (loščil, lepil). VULKANFIBER (Vulkanfiber, vulkanized fibre, fibre oulcanicee) — je lepenki podoben izdelek, ki ga proizvajamo na podoben način kot pergamentni papir iz ne-klejenega surovega papirja. Surovi papir je iz čistega bombaža. Osnovne pole papirja pozneje obdelajo s klorcinkom. Da bi plošče, sestavljene iz papirnih pol, postale čim trše (oroženele), stiskajo po dejstvovanju klorcinka papirne pole v plasti, ki se brez vezivnih sredstev zlepijo neločljivo tako, da posameznih plasti ni več mogoče ločiti. Tako nastale plošče so trde in nelomljive in služijo kot nadomestek za številne snovi kot npr. usnje, trdo gumo, roževino in podobno. Najnovejša moda v ZDA: obleke iz papirja. Gotovo ste že brali kaj o tem v ilustriranih revijah. Ali naj zaprosimo avtorja člankov »Spoznavajmo vrste papirja«, da nam napiše še kaj o papirju, ki ga uporabljajo za obleke, kakšne lastnosti mora imeti? VEVČE, FEBRUARJA — Grafikon št. 1. ima namen odgovoriti na vprašanje: koliko je treba proizvesti in prodati, oziroma kolikšno stopnjo izkoriščanja kapacitet je treba zagotoviti, da bi ne poslovali z izgubo, oziroma, da bi prešli v vartibilno poslovanje, tj. poslovanje z dobičkom. Grafikon je narejen na osnovi delitve dohodka po fakturirani realizaciji za leto 1966 in ne upošteva medobratne realizacije. Na osnovi podatkov in s pomočjo te grafične metode ugotovimo tisto točko poslovanja, pri kateri so pokriti vsi stroški. To je mejna točka poslovanja oziroma rentabilnosti. V naši tovarni dosežemo to točko pri celotnem dohodku 7,9 milijarde S din, kar moramo doseči, če se hočemo izogniti poslovanju z izgubo. To pomeni, da šele celotni dohodek, ki presega 7,9 milijarde, omogoča poslovanje z dobičkom. Tako je celotni dohodek v višini 7,9 milijarde baza za planiranje obsega poslovanja, ki naj zagotovi predvideni finančni rezultat, oziroma dobiček. Ce vemo, da smo za 10,4 milijarde celotnega dohodka morali proizvesti in prodati ca. 31.200 ton papirja, potem tudi vemo, da šele obseg proizvodnje in prodaje preko ca. 24.000 ton zagotavlja rentabilno poslovanje. Ce pa bi obseg prodaje padel pod 24.000 ton, bi poslovali z izgubo. Ker vemo, da je celotni dohodek 10,4 milijarde dosežen pri 88-odstotni stopnji izkoriščanja osnovnih proizvodnih zmogljivosti, tj. vseh štirih papirnih strojev, lahko sklepamo, da leži kritična točka pri izkoriščanju zmogljivosti pri 67%. Šele od te stopnje naprej poslujemo akumulativno. Vse navedene ugotovitve veljajo za vse tržne, finančne in proizvodne razmere, ki imajo svoj I S •“O O % vpliv na ugotovitev in delitev celotnega dohodka za leto 1966. Navedeni grafični prikaz določanja mejne točke poslovanja omogoča hitro orientacijo in pregled v razne možnosti, ki lahko nastopijo zaradi spremembe kateregakoli elementa, ki vpliva na finančni rezultat poslovanja podjetja. Zato je spoznavanje mejne točke rentabilnosti, tj. točke, kjer prehajamo iz izgube v dobiček, oziroma iz nerentabilnega poslovanja v rentabilno, zelo važno za smotrno vodenje poslovne politike podjetja. F. R. RAZVOJ PAPIRNEGA STROJA VEVČE, FEBRUARJA — Za vsakega papirničarja je papirni stroj današnje oblike in izvedbe, trden pojem. Vendar so s človeško voljo do ustvarjalnosti in njegovim iznajditeljskim ustvarjanjem našli osnovne pogoje za razvoj tega tehničnega mojstrskega dela šele pred dobrimi 160 leti. Skozi dvatisoč let so oblikovali papirne liste z vlivanjem vlaken na svilena ali druga sita. Kulturni razvoj je stopnjeval potrebo po papirju. Ročna izdelava je omejevala zmogljivosti papirnih mlinov, tako da je bilo možno v enem tednu izdelati le 315 kg papirja, za kar rabi danes papirni stroj za najfinejše papirje komaj eno uro, za tiskovne pa borih deset minut. Da bi proizvedli neskončni papirni trak, so poizkušali najrazličnejše poti, kjer so se zaradi neprimerne konstrukcije pojavile mnoge napake, vendar so le vodile do dveh uporabljivih sistemov, ki sta predstavljala nadaljnji razvoj današnjega papirnega stroja. Leta 1799 je Francoz Luis Robert iznašel temeljna vodila za izdelavo današnjega papirnega stroja z dolgim sitom. Lastnik papirnega mlina in tiskarne Didot je korektorja Roberta zaradi marljivosti prestavil iz tiskarne za vodjo mlina v Esson. Mržnja delavcev do dela in njihove zahteve po plači po francoski revoluciji je Roberta silila k strojni izdelavi papirja. Njegova zamisel je bila, da je obrobljeno ročno sito (primerjaj rešeto) preuredil tako, da je postalo neskončno z odstranitvijo dveh pregrad. Pustil pa je stranske letve kot stranski tesnili. Papirno kašo je na takem tekočem situ z enega konca dovajal, na izteku pa s pomočjo pritisnega Okolica Medvod ima več lepili izletnih točk. Na posnetku je del Goričan z.gradom ter hribi v ozadju valja kot moker papirni trak odvzemal. Celotna naprava je bila drugega kot brezkončna metalna tkanina s trdno stoječimi obrobnimi letvami. Sito se je s pomočjo spodnjega valja izžemalnega stroja vračalo k natoku na stroj. Pravilno razredčena snov je tekla na sito s pomočjo zajemalnega kolesa. Nastavitev debeline je uravnaval z ravnilom podobnimi letavmi, ki so imele vlogo zajezil-nih letev. Ko je ponudil svoj patent, je Robert rekel: »Vedno sem sanjal o tem, da bi napravil papirno polo nenavadne dolžine na čisto strojni način. Z marljivim delom in po zaslugi bogatih izkušenj sem uspel. Stroj proizvaja papir gospodarno v dolžini 12—14 metrov in širini do 24” ali 60,96 cm. Tako sem v kratkih besedah dokazal prednosti mojega stroja, ki sem ga zgradil v hiši državljana Didota, tovarnarja v Essonu.« Stroj so poganjali ročno, temu primerno počasi; proizvajal je moker, neskončni papirni trak, ki so ga morali naknadno sušiti, kle-jati in gladiti. Listi so bili neenaki tako, glede na pregled, kakor tudi na gramsko težo. Nadaljnji razvoj stroja, ki ga je iznašel Robert, sta prevzela leta 1803 brata Faudrinier in Anglež Donkin. Prvi, za prodajo sposobni papirni stroji, so bili tako imenovani Faudrinierjevi stroji, ki jih je gradil Donkin jv Londonu. Donkinovi stroji so že imeli mehanski pogon, boljšo izvedbo tresenja sita, premakljiva obrobna jermena, izboljšano gauč-no stiskalnico in tudi že mokro stiskalnico. Drugi papirni stroj je bil izdelan že naslednje leto (1804) z delovno širino 1,52 m in je bil leta 1808 predelan v tretjo izvedbo. To pa je bila že prva, trajno uporabljiva naprava. Leta 1881 je Donkin zgradil gaučno stiskalnico s poševnima, drug na drugem ležečima valjema in leta 1912, na predlog Th. Kobba, prevlekel zgornji valj s klobučevinasto cevjo (manšonom). Drugo mokro stiskalnico je leta 1917 uvedel Dickinson. Do tedaj pa so vedno moker papir namo-tavali. Šele 1819. leta so bili vgrajeni sušilni valji (cilinder), ki so jih ogrevali s paro in ki se prin-cipielno skladajo z oblikami, ki so še danes v rabi. Ta napredek pripisujejo Adolfu Kefersteinu iz Weide na Saksonskem. Za odvodnjavanje je Causen leta 1826 priredil sesalne črpalke, Kaufmann pa sesalno omaro pred egouterjem, ki je na mnogih papirnih strojih še danes v uporabi. Firma Marshal v Londonu je leta 1827 izgotovila prvi egouter za izravnavanje površine mokrega papirnega traku. Leto kasneje so bili izdelani vozlolovilci, register valje so vgradili leta 1930. Anglež Corty je v Berlinu postavil prvi papirni stroj v Nemčiji leta 1819. Do leta 1850 pa je število papirnih strojev naraslo na 117. Ti stroji so imeli delovno širino od 0,80 do 1,50 m in brzino od 3 do 20 mi/min, kar je dalo proizvodnjo 2000 kg papirja na 24 ur. Za Vevče vemo, da se je ta strojna izdelava začela leta 1842. Drugo vrsto papirnega stroja je med leti 1800 in 1805 razvijal Anglež Bramah. Ta stroj je bil predhodnik papirnega stroja z okroglim sitom, ki je že v letih 1820—1830 obratoval brezhibno. Kasneje se je ob dodajanju več cilindrov z okroglim sitom razvil kartonski stroj za izdelavo zloženih kartonov. Na tej osnovi so skonstruirali tudi samosnemalni stroj za izdelavo svilenih papirjev. V 150 letih so se tako papirni stroji z dolgimi,. kakor tudi z okroglim sitom razvili v tehnične gigante današnje dobe. Delajo z električnim regulirnim pogonom, visoko tlačnim natokom, avtomatičnim pritiskom stiskalnice, z različnimi regulatorji papirne snovi, sušenja, gramske teže, teka sita in klobučevin in podobno. Povečali bomo letno kopališče VEVČE, FEBRUARJA — Na našo prošnjo je občinska skupščina dodelila za gradnjo novega bazena 40 milijonov S din. Namen tega prispevka je, da se v občini Moste-Polje vendarle zgradi večje kopališče v okviru danih možnosti, kajti stari 33-metrski bazen je edina kopalna površina v občini, pri čemer je znano, da je bazenov v Ljubljani sploh premalo. Dodeljena sredstva izvirajo sicer iz Vevč, treba pa je pribiti, da je občinska skupščina skoraj enoglasno pritrdila našim prošnjam in da je s solidnim poslovanjem v preteklem letu dosegla tolikšen presežek proračunskih sredstev, da je ta sredstva namenila za gradnjo bazena in jih že tudi nakazala krajevni skupnosti Vevče. Kaj nameravamo zgraditi za ta denar? Vzdolž starega bazena bomo postavili 50-metrski bazen, širok 22 metrov (kot se temu reče: bazen olimpijskih izmer). Z dodatnimi sredstvi iz sklada skupne porabe pa bomo povečali v manjši meri obstoječe garderobe, zasuli teren na ustrezen nivo ter ga na novo ogradili. V področje novega kopališča bo vključeno tudi bivše rokometno igrišče na južni strani, katerega del bo zasegel tudi sam bazen. Seveda bo treba urediti okolico, parkirišče, ležalnike in še več manjših, za funkcioniranje kopališča, pomembnih stvari. Dograjeno kopališče bo lahko sprejelo do 2000 kopalcev, ki bodo imeli v obeh bazenih dovolj vode, ne da bi nastajala prevelika gneča. Bazen bo gradilo gradbeno podjetje »Gradis«, obrat Zalog, to je graditelj, ki gradi novo halo za premazni stroj. Načrte za bazen je izdelal ing. Stanislav Maček, direktor projektivnega podjetja »Projekt« Ljubljana, ki se je specializiral za te vrste gradenj. Za celotno kopališče je bil izdelan idejni osnutek, ki dopušča še nadaljnje izpopolnjevanje, če ga bo v bodoče kdo hotel izpopolnjevati in za to tudi dati še kakšna denarna sredstva. Predvidena so namreč še razna dodatna rekreacijska igrišča in poseben bazen za skoke. Ta osnutek seveda točno določa lego posameznih objektov, tako da se bodo drug z drugim dopolnjevali in da bo počutje kopalcev dobro, ko bo vsakdo našel v kopališču najustreznejši kotiček. Že prej smo omenili, da bo bazen olimpijskih izmer. To je sicer pompozna in imenitna beseda, vendar pa pomeni, da bo imel ta bazen vse tiste karakteristike, ki jih zahteva tudi tekmovanje v plavanju in kakršnega v Sloveniji sploh ni. Globina tega bazena ni večja od 2 metrov, kar je zelo pomembno za kopalce, namreč, če je gneča, se v globokih bazenih dogajajo utopitve, ne da bi jih kdo opazil. Razmeroma plitev bazen omogoča, da je voda (ki bo stalno filtrirana) vedno bistra in se vsakogar, ki omaga ali, kot pravimo temu po domače »gaga«, takoj opazi, ker se ne more potopiti v globino, kjer je voda že motna in nedostopna našemu vidu. Širina bazena, 22 metrov, je predpisana zato, ker se za tekmovalni program zahteva 8 prog širine 2,5 metra s tem, da je še na vsakem koncu po 1 meter prostora po vsej dolžini bazena za odbijanje valov, tako da ne ovirajo tistih tekmovalcev, ki plavajo na prvi in osmi progi. Obe vzdolžni steni imata vgrajene od-plakovalnike, ki so pomembni zato, da vsa nesnaga hitro odteka, ob tekmovanjih opravljajo funkcijo dušilca valov. To so osnovne karakteristike olimpijskih bazenov. Staromodnejši bazeni so običajno imeli prigrajene tudi skakalne deske in stolp (kakršno je pri nas kopališče Ilirija) s tem seveda, da mora dno zelo strmo padati od globine 1,5—4,8 metra. Gradnja takega bazena je danes zelo draga in se v takih bazenih pogosto dogajajo nesreče — utopitve ali pa trčenja skakalcev z drugimi kopalci. Po novejšem konceptu gradijo bazene za sko- ke v izmerah 16 X 16 X 4,8 metrov posebej in so skakalci popolnoma izolirani od kopalcev, ter seveda vlada v takšnem bazenu tudi poseben varnostni režim. Kot rečeno, če bo kdaj denar in volja za to, lahko tak bazen brez posebnih visokih stroškov dogradimo. Kaj pričakujemo od samega povečanja kopališča? V prvi vrsti se bo vsak član kolektiva v letni sezoni po mili volji nakopal in naučil plavati. Povečal se bo priliv domačih in tujih turistov, tj. Vevče ne bodo več tako na koncu Ljubljane in osamljene. Vsekakor se bo povečal promet v naših gostinskih obratih, kar predstavlja nov zaslužek. Bife ob bazenu bo lahko obratoval rentabilno, saj bo vedno dovolj kopalcev. Plavalni klub bo lahko povečal članstvo med najmlajšimi, kajti v obstoječem malem bazenu ni več mogoče povečati članstva, nadalje bo plavalni klub vsaj lahko regularno tekmoval na domačem kopališču in se bodo po vsej verjetnosti na tem kopališču vrstile zelo zanimive tekmovalne prireditve najboljših jugoslovanskih in tujih plavalcev. Najpomembnejše kar je, pa pričakujemo, da bo bazen visoko rentabilen. Spričo izkušenj na obstoječem manjšem bazenu, mora prinašati povečano kopališče letno najmanj 3—4 milijone dobička. Velik promet si obetamo zlasti zato, ker bo imelo kopališče vse pogoje, da bo vzdrževalo vedno čisto in enako toplo vodo skozi vso sezono. Filtrska postaja je bila zgrajena že v naprej s tem ciljem in je sposobna filtrirati do 3000 m3 vode dnevno. Jasno je, da bo na tako velikem objektu laže prirejati, na obstoječem zabavnem prostoru, tudi večerne zabave in da bo v sezoni zabavno res ves dan. Predvidena sredstva, tj. 40 milijonov, ki jih je namenila občinska skupščina in predvidenih 16 milijonov iz sklada skupne porabe, so za tako gradnjo razmeroma skromna sredstva. Zaradi tega bomo morali graditi zelo smotrno, da bo s tem denarjem opravljeno vse, kar je potrebno za redno obratovanje kopališča. Zato bi bilo prav, da se gradbenemu odboru pridružijo še drugi strokovni delavci iz tovarne, ki lahko bistveno pripomorejo k znižanju stroškov gradnje in smotrnejšemu gospodarjenju z namenjenimi sredstvi. Pripomniti je treba še, da bo gradnja tekla vse letošnje leto, vendar tako, da bo mali bazen kljub temu lahko obratoval. Narejena bo pregrada vzdolž obstoječega hokejskega igrišča, da bo gradbišče popolnoma izolirano od bazena. T. N. DOPISUJTE V NAŠE DELO Tekmovanje za lugo-cup na Vevčah vevCe, februarja — v dneh od 18.—20. januarja je bilo na Vevčah republiško tekmovanje za jugoslovanski pokal. Zmagovalec tega turnirja Hokej klub »Kranjska gora« se je skupno z HK »Jesenicami« plasirala v finale, ki bo v Zagrebu. V prvi tekmi sta igrali Olimpija : Slavij a 4:3 (2:1, 1:1, 1:1). Igra obeh moštev je bila enakovredna. Slavija bi lahko z malo več sreče pri streljanju na gol izsilila vsaj neodločen rezultat. Strelci: Beravc v 2. in 19. ter Aljančič II. v 34. in 52. minuti za Olimpijo ter Habič v 18., Lamovšek v 30. in Lešnjak v 48'. minuti za Slavijo. Sodila sta Pavletič in ing. Kaltnekar. Gledalcev je bilo 300. Drugi dan hokejskega turnirja za pokal Jugoslavije sta Olimpija in Kranjska gora igrali neodločeno 6:6 (3:1, 0:1, 3:4). Strelci Beravs 3, Aljančič II. 2 ter Aljančič I. enega za Olimpijo, za Kranjsko goro pa Hiti 3, Trebušak, Žvan in Pirc po enega. Zanimivo je to, da je Kranjska gora igrala samo s sedmimi igralci, ker so bili ostali z državno reprezentanco na turneji po Češki. Sodila sta ing. Kaltnekar in Petelin'. Gledalcev je bilo 250. V zadnji tekmi je Kranjska gora premagala Slavijo s 13 :4 (5:0, 3:0, 5 :4). Strelci: Žvan, Pirc, in Škerjanc po 3, Trebušak in Endliher po 2 za Kranjsko goro, za Slavijo pa Kvartuh 2 ter Ercegovič in Thuma po enega. Sodila sta Petelin in Kirsch. Gledalcev je bilo 400. Končni vrstni red: 1. Kranjska gora 3 točke 19 : 10 2. Olimpija 3 točke 10 : 9 3. Slavija 0 točk 7 : 17 Zaradi boljše razlike v golih je Kranjska gora postala zmagovalec republiškega turnirja za Jugoslovanski pokal. CELJE 29. I. V prijateljskem srečanju na novem umetnem drsališču v Celju je Slavija premagala Celje 3:1 (1:0, 1:0, 1:1). Gole za Slavijo so dosegli Repina, Ercegovič in Lovše, za Celje pa Čretnik. Celjani so igrali zelo borbe- no, včasih celo malo preveč, da sta sodnika Juršič in Verstovšek iz Celja imela precej dela. V celi tekmi sta izključila kar 11 igralcev. Slavija bi morala zmagati z višjim rezultatom. K nizkemu rezultatu sta precej pripomogla sodnika, ki sta slabo sodila. Gledalcev je bilo 300. LJUBLJANA 11. II. V prijateljski hokejski tekmi je Slavija premagala mladince Olimpije 10:4 (2:1, 2:2, 6:1). Gole za Slavijo so dosegli Kvartuh 3, Lamovšek Vik 3, Lešnjak Franci 2, Domijan in Lampe, za Olimpijo pa Seme 2, Puterle in Balič. Sodila sta Petelin Ernest in Petelin Ivan' J. P. KADROVSKA SLUŽBA POROČA Težke resnice na lahek način Najtežje je biti velikodušen v lastni režiji! Ko se mu je pokvarila že tretja ura, je opazil, da je čas denar! Ne pravijo samo varnostni tehniki in drugi: ^Najprej človek.U To so rekli tudi Ijudo-žrci in so šele po kosilu razdelili njegove stvari. Mnogi so zadovoljni, da so sploh na svetu, kaj še, da bi imeli kak cilj! Ko so proizvedli največ kamna na osebo, so šele ugotovili, da je že zdavnaj nastopila bronasta doba! Kadar gre za ločitev od mize in postelje, je še nekako. Težje pa je, ko pride na vrsto televizor in avto. Manj govoriti, več vreč napolniti, v vrečah se zna sreča kriti! Ne pretiravajmo z izvozom papirja, sicer ga bomo morali za pravilnike uvažati! Nekaterim se ne zdi važna voda, važen je vodovod! V mesecu januarju 1967 so se zaposlili: Vladimir Avbelj — strojni ključavničar V mesecu januarju so odšli iz podjetja: Viktor Urbanija — invalidsko upokojen Franc Lenarčič — invalidsko upokojen Janez Tesar — upokojen Poroke: Nežka Bedenik se je poročila z Andrejem Primarjem Čestitamo! Rojstva: Francu Jerebu se je rodil sin Andrej Čestitamo! IZ OBRATA VEVČE Januar 1967 Prišli: Zofija Kocjančič, snažilka v e. e. 1201 Odšli: Vladimir Kastigar, na lastno željo Dragoslav J ovanovič, umrl V mesecu januarju je vložilo prošnjo za sprejem v delovno razmerje 14 prosilcev s poklicno šolo. Poročili so se: Savo M a n e v s k i z Olgo Naunčevsko Marjan Trentelj z Zdenko Kobilica Čestitamo! Rodili so se: Ivanu G r o bi j a r j u , siin Boris Hasanu G r o š i č u . sin Besim Ivanki in Martinu Lokar, sin Dušan Marjanu Trentelju, sin Rajko Francu Porenti, hči Franja Vinku Ž i ž i k u . sin Boris Alojzu Tomažiču, sin Andrej Dragotu Siliču, liči Dragica Pavlu Grozniku, sim Pavel Stanetu Zajcu, hči Irena Čestitamo! mu DELO Glasilo delovnih kolektivov Zldru-ženih papirnic Ljubljana in Papirnice Količevo, r- Izdajata delavska sveta omenjenih tovarn. — Izhaja vsak mesec. — odgovorni urednik Stane Robida. — Uredniški odbor: Ivan Bogovič, Janez Gašperin, Milan Korošec, Jože Lejko, Ljubo Milič, Tone Novak in Stane Skok. — Uredil Danilo Domanjko (Delavska enotnost). — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani