j^Qgamezaa številka «tane 1 din.
Stibročnina Usta: Celo leto 80 dia. pol leta # din. četrt leta 20 din, mesečno 7 (Ka. tevtu Jugoslavije: Celo leto 140 din. Jaše-g«H ali oznanila se zaračunajo po dogovoru} Uff večkratnem inserlrenju primeren popust Bteraniliilmj sprejema naročnino, inserate in reklamacije.
SO. štev.
Htodvisen psIitiSea list iz slessnslsa ljudstva
Poštnina plačana v gotovini,
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo ia petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta št 5 Z uredništvom se uieee govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ura.
Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine prost«.
Telefon interurban št. 113.
■■■■■■■■nBmHMmuHBUHHHam
Majrit>oi% dne U. jiidfa 1924.	Imetnik XVI.
Opozicija kaže pravo pot
Voditelji opozieijonalnega bloka v narodni skupščini so se v sredo, 9. julija sestali v Beogradu ter so o sestanku izdali naslednji komunike (objavo):
»Danes so se sestali v narodni skupščini na posvetovanje o političnem položaju predstavniki opozicijskih »trank. Na sestanku so bili navzoči v imenu SLS dr. Korošec, v imenu demokratske stranke Ljuba Davido-vič, za JMO dr. Spaho in za HRSS Predavec. Po medsebojnem obvestilu o važnih političnih dogodkih izza sestanka v Zagrebu so naglašali dobro razpoloženje ljudstva, ki odobrava delo opozocijonalnega bloka. Nato se je prešlo na pretres celokupnega političnega položaja in se je konstatiralo, da se država nahaja v neustavnem in neparlamentarnem stanju, ki je še poslabšano vsled nasilstev in nezakonitosti terorističnih organizacij, ki so se izvrševale v vseh krajih nad državljani, ki ne pripadajo vladnim strankam. Zato je v interesu naroda in države, da se čimpreje najde izhod iz takega nevzdržnega položaja. Opozicijski blok smatra kot je dosedaj, da se sedanje neustavno stanje lahko prepreči s takojšnjim sklicanjem narodne skupščine na izredno zasedanje, da reši važne in neodložljive narodne posle. Opozicijonalne stranke, ki tvorijo večino, so pripravljene, da sprejmejo odgovornost za delo v narodni skupščini, za kar je že izdelan program. Izvršitev tega programa je v zvezi s sodelovanjem za sporazum in pobijanje korupcije ter uveljavljenje zakonitosti in pravice v vsej državni upravi, kar bilo v veliko korist za ljudstvo in državo. Opozicijske stranke za to zahtevajo, da se skliče narodna skupščina k izrednemu zasedanju. Tudi na tem sestanku se je konstatiralo soglasje glede vseh aktualnih političnih vprašanj. Dan bodočega sestanka predstavnikov opozicijonalnih strank se ni določil, ampak je to prepuščeno Davidoviču, čim bo to zahtevala politična situacija.«
Sestanek opozieijonalnega bloka je gospodom radikalom in samostojnim demokratom jako neljub. Najbolj bi jim bilo po godu, ako opozieijonalnega bloka -sploh ne bi bilo več. Radičevo potovanje na Rusko jim je dajalo nado, da se bodo vezi med ožjim in širjim opozicijonalnim blokom ne samo zrahljale, marveč popolnoma pretrgale. Ta nada pa je ostala neizpolnjena.
Radičevo bivanje na Ruskem more na politično udejstvovanje združene opozicije ravno tako malo vplivati, kakor njegovo bivanje v Londonu ali na Dunaju. Ko se Radič vrne iz Moskve, bodisi na Dunaj ali v Švico ali celo v našo državo, bo pa povedal, kaj je v Rusiji videl in kakšno bi po njegovem moralo biti razmerje naše države do največje slovanske države.
Radutali in Pribičevičevi demokrati pa izrabljajo Radičevo rusko potovanje v grdo in nepošteno hujskanje zoper opozicijonalni blok. V svoji pokvarjeni fantaziji že vidijo Radiča kot boljševiškega poglavarja na čelu boljševičkih čet marširati proti Jugoslaviji. Kdo se tega ne bi zbal? In da bi se slaboživčni državotvorni tem bolj prestrašili, trobijo režimska glasila med svet strašne vesti o tajni komunistični organizaciji v naši državi, ki deluje na prevrat, kakor poroča ljubljansko »Jutro«, ier dobiva »očividno« velike podpore iz inozemstva.
Namen, ki ga naj doseže razširajanje takih vesti, je jasen. O tem, da se hoče na ta način vplivali na odločitve najvišjih činiteljev v uržavi, ne bomo dalje govorili. Take vesti pa bi naj tudi delovale kakor dinamit m druge eksplozivne snovi na opozicijonalni blok. Toda zveza med opozicijonalnimi strankami je tako trdna in jaka, da mirno prenese takšne in še hujše eksplozivne snovi in razbojne poizkuse.
To je jasno dokazal sestanek vseh opozicijonalnih strank v Beogradu preteklo sredo. In to je velik uspeh na potu do notranje konsolidacije države. Ako bi se bili Davidovičevi demokrati dali preplašiti od alarmant-aih vesti režimskih listov ter pretegali vezi s hrvatskima! poslanci, bi te potisnili še v hujši odpor proti sedanjemu nasilnemu režimu. Moglo bi bilo priti, in s tem so pokvarjeni režimovci že računali, do takšnih pojavov ljudske nevolje, ki bi se jih Pribičevičeva garda z obema rokama oprijela kot navideznih dokazov, da je proti Radičevi stranki treba postopati tako, kakor proti komunistični. Tako pa bi bila pot do sporazuma s Hrvati zaprta za dolgo časa. — Sestanek v sredo je tem grdim političnim špekulacijam napravil konec. Vez med opozicijonalnimi strankami je trdna in neomajna. Tako so srbski, slovenski in hrvatski politični voditelji, ki so se v sredo zbrali v Beogradu, zopet zaklicali v našo državo ono idejo, ki je za državo edino spasonosna in zato eminentno državotvorna, idejo prijatelj skega in bratskega sporazuma med srbskim, hrvatskim 'in slovenskim narodom.
Resolucija, sklenjena na beogradskem sestanku opozieijonalnega bloka, kaže ne samo splošno pot, ki ▼odi do konsolidacije razmer v državi, marveč tudi specialno izhod iz sedanjega nevzdržnega položaja v državi. Ta izhod je sklicanje narodne skupščine na izredno «sedanje. Sedanji režim se opira na manjšino ▼ par-
lamentu in zato je parlamentarno zasedanje zaključil. To je protiparlamentaren in protiustaven akt. Dokler ni ta akt repariran (popravljen), ne more priti do ozdravljenja notranjih naših razmer. Je torej nujna potreba, da se vlada in uprava povrne k parlamentarnemu načelu. Opozicijonalni blok že ima izdelan načrt za parlamentarno delo ter je tudi pripravljen za to delo prevzeti odgovornost. Ta sprememba je tem bolj potrebna, ker se drugače ne more zatreti divjanje raznih teroristi-stičnib organizacij, ki jim sedanji režim daje potuho, ker se ne more pobiti korupcija ter uveljaviti zakon in pravica.
Prihodnji dnevi bodo pokazali, ali pride do te nujno potrebne spremembe v vladi in upravi naše države. Dani so vsi pogoji za pravilni in edino možni izhod iz sedanjega položaja. Ali bodo zopet uspele Pašičeve mahinacije.?
Politične beležke.
Nova protikomunistična akcija. Ko je bila nekdanja komunistična stranka stavljena izven zakona, se je s časom osnovala in razširila »Neodvisna delavska stranka«, v kateri so se po loblastno odobrenih pravilih začeli organizirati po tovarniških krajih oni delavci, ki ne marajo socialdemokratov. Čisto naravno, da so se v tej stranki znašli tudi nekdanji javni delavci in propagator]! tudi javne in dovoljene komunistične stranke. Ta delavska stranka se je dolga trpela in bi se lahko tudi vnaprej, ker so' vendar izjemni zakoni, ki njej posebej in opozicijonalni,m strankam sploh merijo delo in razvoj. Pa vse to naenkrat ni več zadostno in kedaj napovedujejo razni listi razpust neodvisne delavske stranke. Kot povod navaja beograjska policija, da je našla knjigo »Macedonija Macedoncem — zemlja zemljodelcem«, ki piše, da Macedonija propada, odkar je prišla pod Srbijo, ter širi čisto komunistična načela in plemensko* mržnjo. Kot drugi povod se od iste policije navaja brošura »Vlaga proletarske omladine«, češ, da je tajno tiskana in da širi revolucijo. Vodstvo neodvisne delavske stranke na to policijsko objava razglaša, da je za knjigo o Macedoniji odgovoren podpisani pisatelj, brošura o omladini pa ni tajna, ker je izhajala kot podlistek časopisa »Mladi radnik« in ni bila konfiscirana. — V Beogradu so se vršile hišne preiskave pri mnogih osebah, ki so znane iz delovanja nekdanje komunistične stranke, aretiran je pa samo g. Koste Novakovič, bivši komunistični narodni poslanec in pisec knjige o Macedo-niji. — Mnogi listi svetujejo vladi tudi posebne izjemne korake proti HRSS, češ, da je ta tudi komunistična, ker je Radič v Mcskvi. Na eni strani se res žurijo z obtožnico proti Radiču in še drugim poslancem HRSS, na dnijgi strani pa radikali zopet iščejo stike z Radičevci ter obetajo za gotovo podporo ukinjenje pripravljene obtožnice in še razne ugodnosti za stranko. Iz tega se vidi, koliko je na obtožbi, ki se iz strankarskih razlogov dviga in u-kinia.
Posvetovanje glede Rusije. Ministrski svet se je posvetoval, kakšno stališče naj zavzame naša vlada na konferenci Male antante in sploh napram Rusiji. Konec posvetovanja je bil ta, da so sklenili to vprašanje od goditi, češ, da še velesile niso popolnoma uravnale svojih odnošajev z Rusijo. Pri tem posvetovanju se je popolnoma pozabilo na faktične zveze, ki jih imajo do malega že vse države z Rusijo*. Faktične zveze še pred priznanjem je predlagal beograjskim politikom dr. Tr limbi č že pred 4 leti, a še danes se s priznanjem Rusije še vse drugo odlaga.
Trgovska pogodba z Italijo. Pogajanja glede pogodbe z Italijo se nahajajo še vedno na mrtvi točki. — Delo se vrši edinole v posameznih sekcijah, kjer so začeli Italijani pri raznih malenkostih popuščati, videč, da naša komisija principijelno odklanja pristanek na njihove prvotne predloge. Ta popustljivost Italijanov traja od povratka delegata Brochia iz Rima, od koder je seboj prinesel celo kopo navodil za popuščanje. Vendar pa še kljub temu ostane mnogo spornih vprašanj, katere Italijani uporno vzdržujejo, nam pa jih je nemogoče sprejeti. Nerešeno je vprašanje uvoza vina iz •Julijske Benečije, potem uvoza cementa in laporja, iz katerega se izdeluje cement. Znano je, da poseduje Italija velike tvornice cementa, lapor pa mora uvažati iz naše države. Ker pa mi nimamo sami dovolj cementa za izvoz, skuša naša delegacija tudi v tem doseči ugodnost, na kar Italijani dosedaj še niso pristali. Veliko spornih točk je tudi pri vprašanju carinske tarife, o kateri se razpravlja popolnoma tajno.
Progoni novinarjev v Dalmaciji. V Šibeniku je policija aretirala izdajatelja mesečnika »Hrvatski dom« in sourednika tednika »Dalmatinski Hrvat«, novinarja Miho Jeriniča. Zaprli so ga v zapore okrožnega sodišča ter uvedli proti njemu postopanje po zakonu o zaščiti države in to radi neke pesmice, priobčene v listu. Poleg Jeremiča je bil aretiran tudi urednik »Dalmatinskega Hrvata«, Nedič in sicer radi članka »Radič v Moskvi«.
h svete.
Preselitev albanske vlad«. Albanska vlada se je preselila v Tirano ter namerava začeti z rednim deloma dasi v državi še vlada priličen nered ter še vedno pride do bojev med vladnimi pristaši in njihovimi nasprotniki. V Tirani je vlada osnovala dva sodišča, ki bode sodila nasprotnike sedanjega režima. V mnogih okrajih je še proglašeno obsedno stanje in oblasti postopaj» z vso strogostjo proti politični protivnikom. V Skadru je izdana naredba, da morajo vse civilne osebe predati orožje. Pri komur bi se pozneje našlo orožje, bo brez po-miioščenja ustreljen. — Vse te mere nove vlade dokazujejo, da njen položaj še ni utrjen in da se v državi še nahaja dovolj njenih protivnikov, ki bodo skušali v doglednem času zopet inscenirati nov preobrat.
Zopet atentat v Sofiji. Te dni je bil v Sofiji umorjen od vladnega atentatorja zemljaradniški prvak dr. Ivanov, odvetnik po poklicu. Da bi mu preprečila delovanje med ljudstvom, ga je dala vlada pod policijsko nadzorstvo tee ga konfinirala v Sofiji. To policijsko nadzorstvo je bile tako dobro ali je pa celo služilo v to svrho, da so ga vladni fašisti sedaj umorili.
Rumunija in reparacije. Rumunski listi so z ozirom na konferenco Male antante zelo razdvojenega mišljenja. Večina jih soglaša v tem, da se interesi držav Male antante zelo razlikujejo ter da bo težko prišlo do popolnega sporazuma. »Adverul« piše, da interese Male antante zelo razdvojuje vprašanje reparacij ter bi skupni nastop v tem oziru bil brezpomemben. Država SHS, ki je dobila od celokupnih reparacij 5%, nikakor ne bi podpirala Rurrui-nije, ki je dobila samo \%. Malo antanto .po r.aziranju tega lista edino še lahko združi nevarnost Rusije za Ru-nvunijo. Mala antanta proti temu vprašanju ne more ostati ravnodušna, ker bi boljševiziranje Rumunije značilo največjo nevarnost za Cehoslovaško in za državo SHS. — V tem se rumunski list moti, ker Rusija zaenkrat ne namerava Rumunijo boljše vizirati, pač pa dobiti nazaj Besarabijo, do katere ima tudi pravico.
Špijonska afera v Bukarcštu. Rumunski listi poročajo o senzacijonalni špijonski aferi, katero se je posrečilo odkriti v Bukarešti. Na podlagi anonimne ovadbe je bil aretiran tajnik v zunanjem ininislstvu; doznalo se je, da je bil že dalje časa v živahni zvezi z ruskimi sovjetskimi krogi na Dunaju, od koder je dobival tudi znatne svote denarja. Pri zasliševanju je začel simulirati blaznost, radi česar ga bode najprej preiskala zdrav niška komisija.
Boj med zakonitostjo in nezakonitostjo v Italiji. Med
pristaši normalizacije v Italiji in ekstremnimi elementi fašizma se razvija trd, neizprosen boj za zmago. V prvem taboru je vse, kar je poštenega v Italiji, v drugem slepi zagrizena, koristolovci in zločinci, Id jim je nezakonitost edina pot, po kateri upajo dosezati svoje namene. Tem elementom stoji na čelu fašistovski poslanec Farinacci, ki se je javno izjavil za to, da se zopet ustanove akcijski oddelki. Ilegalizem imenujejo zato zadnji čas tudi »fari-naceizem.« V fašistovski stranki je farinaccirem v absolutni premoči in se njegov pritisk še v vsem javnem življenju usodno čuti. Ta pritisk veže roke Mussoliniju in celokupni vladi, omejuje svobodo sodne oblasti v preiskavi Matteotti jev ega slučaja in ogrožava vidnejše in nevarnejše nasprotnike. Opozicija vstraja neizprosno na stališču, da mora fašistični režim s svojim voditeljem vred pasti in se fašizem kot tak izključiti iz soodločanja v političnem življenju. Drugi legalistični krogi se pa boje, da ne bi nenadni preobrat dovedel do kaosa in so za to, da normalizacijo uvede Mussolini. Napetost je silna in danes nihče ne ve, kaj čaka Italijo v bližnji bodočnosti. — Sodišče pri preiskavi umora Matteottija sicer vrši svojo dolžnost, toda očividno je, da se mu delajo pri tem ovire, ki stremijo za tem, da onemogočijo in ustavijo poizvedovanje. Matteottijevega trupla še niso našli, zaprti zločinci pa še vedno tajijo. Pred nekaj dnevi je nad rimsko ječo, kjer so zaprti, prav nizko krožil neki aeroplan. To dokazuje, da so tajne sile na delu, ki hočejo zaprte zločince ali osvoboditi, ali pa pogubiti, da ne bi izdali raznih tajnosti.
Omejitev svobode tiska v Italiji. Ministrski svet v Rimu je zaključil, da se takoj uveljavi naredba o tiskovnem zakonu, po koji lahko vsak prefekt ustavi izhajanje lista, ako je dxakrat pozval redakcijo, da spremeni odgovornega urednika. Preteklega leta so italijanski listi z ostro kampanjo preprečili sprejetje te naredbe, po kateri bi bila svoboda tiska popolnoma v odvisnosti prefektov. Opozicijski listi sedaj zopet ostro napadajo vlado radi tega nasilstva nad svobodo tiska.
Macdonald v Parizu. Angleški vladni predsednik Mac donald ima v zadevah zunanje politike veliko večino parlamenta za seboj, proti francoskemu vladnemu predsedniku Herriotu je pa ravno v zunanjepolitičnih zadevah opozicija posebno močna. Francoska nacijonalistična opozicija je zlasti sedaj pred londonsko konferenco razvila živahno agitacijo, da bi javnosti predstavila velike nevarnost nekake angleške nadvlade in ogrožanja francoskih interesov. Poincarejevi pristaši, ki v glavnem zastopajo
interese ždezorudarske in premogovne industrije, vidijo v londonski konferenci velite nevarnost za pretežni vpliv Francije v politiki evropskega kontinenta. Boje se, da ne bi Anglija prevzela vodstva mednarodne politike in usmerjala po svojih interesih. Zlasti bi bil, kakor menijo, usodni udarec za Francijo, ako bi se Macdonaldu pcsrečilo u-ničiti vpliv reparacijske komisije in prenesti kompetenco za razsojanje sporov, ki bi nastali glede vprašanj, zvezanih z izvrševanjem veraajlske mirovne pogodbe, na mednarodno razsodišče v Haagu, ki je vplivu Francije odtegnjeno. S tem bi po njihovem mnenju bila razmajana stavba verzajlske mirovne pogodbe sploh. Poincaristi želijo i-meti Poruhrje kot garancijo tako dolgo v rokah, dokler Nemčija res ne izplača vsega vojnega dolga, ta se pravi, nepregledno vrsto let, tako da bi se Nemčija dejansko nikoli ne osvobodila vrhovnega nadzorstva Francije. — Da ■e prepriča o francoskem razpoloženju ter se še enkrat razgovori s predsednikom francoske vlade, je Macdonald v torek obiskal Pariz. Tu se je pokazalo, da francoska javnost ne deli Poincarejevega mnenja. Kjerkoli se je Macdonald pojavil, povsod so ga spremljali navdušeni klici velike ljudske množice: Živel mir! — Nikdar več vojne! — Redki klici: Živel verzajlski mir! — so se popolnoma ■guhili v navdušenih manifestacijah za mir, sporazum in proti vojni.
Predsedniške volitve r Ameriki. Konvent demokrat ake stranke, ki se vrši v New Jorku že mnogo dni, se še nikakor ni mogel zjediniti za izbiro svojega kandidata aa mesto predsednika. Radi tega so nekateri člani kon-venta pozvali Mac Adova in Smitha, ki sta dobila naj-' več glasov, da odstopita od kandidature, ker drugače konvent ne pride do sklepa. Oba sta svojo kandidaturo v resnici umaknila in pričakovati je sedaj, da se bo stranka kmalu zjedinila za osebo svojega kandidata.
Neredi v Braziliji. V St. Paolo v Braziliji je prišlo po službenih izjavah brazilske vlade do vojaškega upora. ki pa je bil hitro zadušen. V bojih je poginilo 250 vstašev, kakih 200 je pa bilo ranjenih. Po drugih vesteh pa še nemiri trajajo in vlada še vedno ni bospodar situacije v državi.
' ----
Faustovski junaki.
Po zverinskem umoru italijanskega poslanca Matte-otlija je začela preiskovalna oblast in posebno še sama javnost vedno bolj raziskovati preteklost raznih faši-stovskih mogotcev in junakov. Na dan so prišle strašne in gorostasne stvari. Zaprti krivci in sokrivci zločina, kakor tudi mnogi drugi, ki so še na svobodi, so se razkrili kot propali tipi z več ali manj pustolovsko preteklostjo. Vzemimo kar glavnega osumljenca in gotovo tudi krivca Filipellija, ki je bil direktor glavnega fašistov skega glasila v Rimu. Ta človek je v kratkem času postal mogočen in tudi zelo bogat fašistovski prvak, v veliki vnemi si je nadejal priimek »pogumni« — »II valoroso« — in pod tem nazivom so ga tudi drugi občudovali in častili. Med vojno pa ni bil prav nič pogumen. Vedno so ga bolele noge in skozi vsa leta se je otresal srečno vojaškega službovanja. Po vojni je bil pa takoj med prvimi in najvnetejšimi zmagovalci in med fašisti. Kot prilizun in vsiljivec je bil zelo pripraven za nabiranje prispevkov fašistični organizaciji. Veliko je nabral, a dober del od tega je poneveril. Da bi prikril svojo sramoto, ga tovariši-fašisti niso izdali sodniji in Filipelli si je poiskal novo torišče svojega vnetega na-eionalizma v Rimu. Tu je zbiral najprej inserate za fašistovski list in ker se je s svojo drznostjo, vsiljivostjo, kričavostjo in prilizunstvom kmalu preril do vodilnih fašistov in do samega diktatorja Mussolinija, je prav hitro prispel do moči in bogastva.
Podobnih junakov se je v Italiji razkrila še dolga vrsta, a nas bolj zanimajo domači fašistovski primeri. Tudi pri nas se je že in se še bo razkrilo veliko število pustolovcev najslabše vrste v terorističnih organizacijah, ki uživajo zaščito in pomoč raznih oblastnikov. Ne samo orjuna, ampak vsaka bojevna ali nasilna organi-aacija, zavarovan od oblastnikov, je kakor nalašč za laži-junake in laži-poštenjake. Taki tipi se zbirajo celo v organizacijah, kakor na primer pri četnikih in dobro-voljcih, ki so glede članstva podvrženi celo kontroli oblasti in nimajo na vesti takih del, kot pa orjuna ali srnao. Četniki so v Srbiji kot nasledniki nekdanjih ustašev in prostovoljcev proti Turkom. Ta organizacija je močna, ima orožje, prireja parade, lasti si razne pravice itd., a jasno je to, da v njej ni niti par odstotkov nekdanjih četašev. Večino tvorijo ljudje, ki se v nevarnih časih četaštva in ustaštva niso dosti udeleževali in so samo sedaj silno vneti, ker so četaške akcije varne in , povrh še koristonosne. Med dobrovoljci je tudi velika navlaka takih ljudi, ki so dobrovoljci od jeseni leta 1918, ko je bil avstrijski razpad gotova stvar in delo pri kaki narodni obrambi zelo varno in koristno. Nadalje vidimo mnogo pravih dobrovoljcev v vrstah opozicijo-nalnih strank, ki najostrejše obsojajo režim in njegove bojevne organizacije.
Pa kakor rečeno, pri četnikih^ ra trnkih, dobrovolj-cih itd., je še kontrola članstva, pri orjuni in srnao je pa ni. Dobrovoljci imajo od oblasti izkaznice, da so res to, za kar se izdajajo. Dobrovoljstvo se šteje do gotovega dne ob razpadu Avstr;/: in vsak mora dokazati, da je res nekje služil kot dobrovoljec. Glede teh izkaznic je bilo že sicer precej sleparij in protekcij, a kontrola je vendar. Pri orjuni pa vsega tega ni in tako vstopajo v njo najtemnejši elementi, *.i potem še druge, sebi edna-ke privlečejo za seboj. V vsakem kraju, 'kjer je že nastopala orjuna, so se v njenin vrstah že razkrivali bivši jetniški gostje ter moralno in narodnostno omadeževani a pa vsaj zelo dvomljivi elementi.
Da so se taki ljudje usidrali v orjuni, je čisto raz-
umljiva stvar. Prvič uživa orjuna več ali manj toleranco od strani oblasti in popohio pomoč protiljudskih , politikov in njihovega časopisja.,Pod takim varstvom j lahko stari nasilnik po svoji mili volji in z jako malim j rizikom odgovornosti in nevarnosti uganja nasilja, tat lahko krade, slepar lahko slepari in ludi bivši .vaznjen-
c.i lahko skrivajo svojo tepino preteklost pod orjunski kalpak. Ni treba naštevati in spominjati. jyùu'ko temnih elementov se je že našlo tu pri nas v Mariboru in po drugod med orjunci. Kakor hitro se takega človeka pokaže javnosti, pa že zavpijejo orjunski zaščitniki vsevprek, da se žali nacijd in njena bojna organizacija. Zaščita temnih tipov in zločinov pod orjunskim praporom že presega vse meje. Ko so nedavno orjunski zločinci v ljubljanski okolici divjaško mučili delavca Juvana, je na primer »Jutro« takoj začelo razlagati, kako ta napad nekih mladih neznanih ljudi izrabljajo »klerikalci« in kako delavec lažnjivo opisuje nezgodo, ki ga je seveda po lastni krivdi zadela. Malo je manjkalo, da niso rekli, da se je sam zvezal, si potem oči zavezal, se pretepel ter si še tri prste zmečkal, da se tako lahko obdolži čista in sveta orjuna.
Ko so zadnjo nedeljo orjunci cele salve streljali v vlak, ker so na svoje divjaško tulenje začuli klic »fej!«, so naši policajdemokratski listi zopet na dolgo in široko pisali o napadih »klerikalcev in komunistov« na nacijonaliste. Da bi med takozvanimi nacijonalisti bilo še več prostora za temne in nasilne elemente, mora seveda »Jutro« pozivati vse naprednjake, naj organizirajo kako stražo pred »klerikalnimi in komunističnimi« pripravami proti nacijonalistom.
Nasilna organizacija in njeni zaščitniki so silno sramoten pojav. One, ki se z nasiljem bavijo kot z dobro preračunjenim sredstvom, pustimo na strani, naše besede veljajo samo onim, ki še vsled zaslepljenosti in nerazsodnosti vidijo vsaj nekaj dobrega na orjunskem in podobnem pokretu. Ti ljudje naj enkrat razumno , prečitajo svoj »Narod«, »Jutro«, ali pa kak drug časopis in ko bodo našli tam poročila iz Italije, naj vendar potegnejo črto med našim in italijanskim fašizmom. Našli bodo najprej mnogo sličnih zločinov pri nas in v Italiji, potem jim pa gotovo tudi pade na um, kako bedasto je vendar to, da se naši naprednjaki strinjajo z izjavami italijanskih poštenih politikov, ki pravijo, da nacijonalizem ni last ene stranke, ampak celega naroda, doma pa sami hočejo dati narodnjaštvo in nacijo v zakup orjuni in njej podobni družbi.
Iz Slovenile.
SLOMŠKOVA ZVEZA V CELJU.
Svoje redno zborovanje je imela letos Slomškova zveza v Celju. »Jutro« je sicer prav s kolom grozilo, češ, da si bodo slovenski Pribičevičijanski apostoli lažiju-goslovanstva ogledali zborovalce, toda oplašiti ni moglo samozavestne, krepke čete slovenskega učiteljstva, ki ne ustrašeno izpoveda, da je naša bodočnost le v krščanski versko-nravni vzgoji naše mladine.
»Slomškarji« so zborovali dva dni. Prvi dan —
4.	julij — je bil določen strokovnim referatom in spoznavanju bližje in daljše celjske okolice. Drugi dan —
5.	julij — je izpolnil občni zbor društvenikov. Prvi dan so imeli strokovne referate nadučitelj Kržišnik, prof. dr. Medved in dr. Ogrizek, drugi dan je podal članom društveni odbor izčrpno poročilo o delovanju in stanju Slomškove zveze. Zveza se je v preteklem letu prav primerno organizatorično preosnovala, šteje sedaj deset podružnic in med njimi so tri na Štajerskem. Njeno delo bi bilo veliko uspešnejše, ako bi je podprli posebej, krajni in okrajni šolski sveti in bi se razširil »Slov. učitelj«. Celo vrsto predlogov in pritožb našega krščanskega učiteljstva priporočamo v resno razmišljevanje našim somišljenikom. Brezpogojno potrebno je, da se za celo delo našega krščansko mislečega učiteljstva veliko bolj zanimamo ter posvetimo več skrbi ter več moralne in materij eine podpore njihovemu plemenitemu stremljenju.
Zborovalcev se je kljub vsem težkočam in neugodnostim ter — grožnjam nasprotnikov zbralo okrog 80. Nekateri so se opravičili. Gotovo je to iz navedenih razlogov prav lepo in častno število. Posebej razveseljivo pa je bilo, da je poleg prvih ustanoviteljev letos nastopila garda mladih učiteljev in učiteljic, osobito s Štajerskega. Slomškova zveza dobiva krepek prirastek, ki ji zajamči nepretrgan razvoj.
Naši Celjani so priredili SJomškarjem lep družabni večer, na zborovanju pa jih je pozdravilo društvo katehetov ter Jugoslovanski klub poslancev po svojih zastopnikih.
Podrobno poročilo prinese glasilo krščanskega slovenskega učiteljstva »Slovenski učitelj«, katerega somišljenikom prav toplo priporočamo. Ko ustanavaljamo podružnice društva »Krščanska šola« imejmo tudi pred očmi, da je treba poznati ter podpreti tudi to, kar že imamo.
h Celja. »Danes in jutri zborujejo v Celju žalostni ostanki Slomškove zveze . . •« Taka začenja v 156. štev. »Jutro« z dne 4. 7. ter blati krščansko učiteljstvo, češ, da je le iz kori štolo v stva včlanjena v Slomškovi zvezi. Ali ni smešna ta trditev, zlasti sedaj, ko mora krščansko misleč človek pretrpeti toliko zbadljivk in tudi preganjanj? Depistimi se nadalje nekaj sanja o Cankarjevih hlapcih, katere la napačno razumeva. Mogoče je mož eden izmed onih plehkih značajev, ki so v prejšnjih časih hlinili pobožnost po cerkvah ter sodelovali pri cerkvenih pevskih zborih, a sedaj se icgibajo cerkve kot zakletega gradu in se delajo, kot se ne bi znali niti prekrižati. Hvala Bogu, da rse učiteljstvo ni tako! Še so učitelji in učiteljice širom
Slovenije, od Mure in še čez pa dol do Soče, ki se držiju besed Kristusovih: »Pustite male k meni priti!« Še je precej pravih Sinov in hčera slovenskih mater, 'ki se niste odtujili narodu, nego čutijo z njim in delujejo za njegov blagor, kljub vsem zaprekam. Slomškova zveza sicer ni tak« številna, kakor organizacija liberalnega učiteljstva URL a je vendar večjega pomena, ker ima narod za seboj. Torej, krščanske misleče učiteljstvo' ,drži se hrabro , saj je s teboj Bog in narod!
Da ne bo ostal prikrit javnosti. »Jutro« ted četrtka j* objavilo pod zaglavjem »Tiskarna škofa dr. Jegliča« pamflet na Jugoslovansko tiskarno. Članek vsebuje tolikanj surovih, ostudnih in najostrejše obsodbe vrednih psovk, da jih nočemo ponavljati. Takega psovanja, kakor smo ga čitali v »Jutru« pod zgoraj omenjenim naSj-Wbm, je zmožen v celi Sloveniji edinole najbolje informirani dnevnik »Jutro« in pa njegov tati dr. Gregor Žerjav, ki je lastnoročno napisal in objavil ta pamflet. Da je dr. Žerjav pisec te poplave žurnalistične gnojnice, nam je jasen dokee dejstvo: Dr. Žerjav je leta 1923 ovadil radi § 11 državnemu pravdništvu v Mariboru Cirilovo tiskamo. Na ravne isti § II se sklicuje tudi v svojem »Jutrovem« pamfletu glede Jugoslovanske tiskarne. Človek, ki se upa tolikanj najogabnejših psovk z nekakim zločinskim veseljem zaupati papirju ter javnosti, spada samo še kot harambaš® med samostojne harambaše in v »Jutreve« goščave surovosti ter podivjanosti, kakor Čaruga v slavonske gozdove. Dr. Žerjav bi bil najbolje storil, ako bi bil ta pamflet podpisal, ker avtorstva itak ne bo utajil.
Toča je obiskala dne 9. t. m. popoldne Cirkovce pri Pragerskem. Škoda, katero je povzročil ledeni bič na poljih, je znatna.
Tretji red sv. Frančiška. V petek, dne 18. t. m., bode
mesečni shod skupščine duhovnikov ob 5. ufi zvečer.
Iz Ormoža,
Iz Ormoža. Agitacija za občinske volitve. »Tabor« z dne 6. t. m. piše iz Ormoža, da se pismonoša K. in V. brigata bolj za klerikalno agitacijo, kot za vestno izvršev*-rije službe. Na pomoč kliče celo poštnioi direkcijo ter previ, da takrat tudi »Straža« ne bc pomagala. Nato ugotovimo; da pismonoša K. in V. ne agitirata za klerikalce, da se je »Taborov« dopisnik v osebi zmotil takrat, te ye g. župan Veselič agitiral za klerikalce po Dobravi. Ves«-iičevo prizadevanje za klerikalce, od katerih živi, je sicer vse hvale vredno, vendar ne odobravamo zvračanje krivde na uboga pismonoša, ko bi moral znati g. Veselič, kako težko si je služil kruh, ko je bil še sam pismonoša. Tudi ni nobena tajnost, da bi naj bili poštni uslužbenci od demokratov posojeni, da podpišejo tretjo takozvano klerikalno listo. Gospodje demokratk le ven z barvo in povejte lepo odkrito, kaj bi še vse radi, da vam ustrežemo in ne bo zamere. Na dan viclitve vrzite vsi svoje krogljice v »klerikalno« skrinjico, in bo za vse prav!
Pred volitvami v Ormožu. Volilna agitacija bi se naj vršila v mejah dostojnosti in ne pa po orjunaškik metodah. Pred tremi leti nas je bilo 40 volilcev iz imenika črtanih, ker nismo prisegli na lažidemokratske zastavo. Dobro nam je znano, kdo nas je oropal volilne pravice in pod kakšno goljufivo pretvezo se je to zgodilo. Nam vsem je še v živem spominu, kakih nedopustnih sredstev so se posluževali demokrati pred in ha dan volitev, da rešijo svojo barko, ki je bila v nevarnosti potopa za vedno. V ta namen najeti liberalni agitatorji so že tedne pred volitvami plačevali po gostilnah nerazsodnim volilcem pijačo, delili so med nje denar, obleko, obuvalo itd. Obljubovali so revnim -slojem vsa mogoče dobrine in ugodnosti iz naslova občinskih njiv, gozdov in travnikov, kratko, obljubili so poprej vse, p* volitvah pa na revne ljudi še pogledali niso. Z občinskim premoženjem, ki je nas vseh lastnina, pa so gospodarili po svoje sebi in svoji stranki v korist. Namesto, da bi nam čuvali občinsko last, katero so nam spravili naši očetje in bi naj naši deci ostala, so se vrgli na njo kot hudobec na grešno dušo, občinski siromak* pa se polagoma na ji pasejo na tuji zemlji, ker če gre tako naprej, nam demokrati prodajo vse, še rotovš, kot s« po mestu govori. Denar gre v njihovo banko in se porabi bogzna zakaj, samo ne v korist občine. Na vse zadnje ne bo ne posestev in ne hiš, tisti, ki so nam doslej gospodarili, bodo odšli, davkoplačevalci in občinski reveži bodo pa ostali. Strašno morajo imeti roke premane na občinske grunte in hiše, da nam grozijo z orju-no, z bojkotom in drugim nasiljem, ako ne volimo ž njimi. Drugim zopet obljubljajo in ponujajo raj na tej zemlji, kajti občina še ima dovolj gruntov za tržiti, h; svojega pa nikdo nič ne da, čeravno poprej obljubi. — MU hočemo pošteno občinsko gospodarstvo in v občim enako pravico za vse. Boj korupciji ter strankarskem« in orjunskemu nasilju. Ne bojimo se demokratov im orjunašev nič, prav nič nam ne morejo, če vržemo krog-ljico na dan volitev v »Slovensko meščansko gospodarsko« skrinjico.
Dnevne novice.
Kontitsko »Jutro« in protidržavni »komiteti«. Včerajšnje »Jutro« prinaša kot prvo »najnovejše« gorostasne laži o »bojnih komitetih«, ki naj bi bili postavljeni in pripravljeni za preobrat v naši državi, pri katerem bi bili udeleženi seveda vsi, ki niso pristaši poli-cajdemokracije, radikalije in orjune. »Jutro« prinaša svoje laži kot brzojavno poročilo iz Prage, gotovo je pa. da so vse skovali sami »Jutrovski« banditi ali komiti. Jutrovci vedo najprej povedati, kaj so vse sklenili komunisti v Moskvi glede prevrata na Balkanu in posebej še v Jugoslaviji. Potem se naznanja, kje vse so postav-
ljeni in kako so zasedeni v take svrhe »bojni komiteti«. Take »bojne komitete« vidi »Jutro« na Dunaju, Grazu, v Trstu, Solunu itd., ter tudi ve, kakšna prevratna sredstva bodo iz teh krajev poslana v našo državo. Predvsem ogromno veliko denarja. Že sedaj se jtf dalo za komuniste in po potrebi seveda tudi za »klerikalce« nad 1 milijon dinarjev, od katerega pride v Slovenijo okrog polovice. Pa to je še le začetek, iz »bojnih komitetov« se bo denar kar vsipal v Jugoslavijo za prevratne komuniste, klerikalce, Ra-dičevce in končno za vse druge, ki nočejo k policaj demokraciji in radikaliji. —Svet gre na denar in sedaj si vsakdo lahko misli, kako osamljena, a vzvišena in mučeniška bo ostala v svojem samo-zatajevanju radikal-demokracija ob toliki poplavi de-• , ja. — Pa eno bi se še dalo svetovati »Jutru«! — »Jntrovski« komiti vedo, kako in kod teče denar zarotniških »bojnih komitetov«, naj se vendar dvignejo ter denar prestrežejo, da bodo deležni nagrade, ki je razpisana pri zasačenju tihotapcev! Od težkih milijonov bi tako mnogo odpadlo. »Tabor« bi bil takoj zopet lahko vsaj na štirih straneh in tudi drugače bi si policaj-demokrati in orjunci lepo opomogli. Izrabile vendar priliko in razkrite tajnosti!	-
Oboroženo kretenstvo in zločinstvo. Tako imenuje dunajski 'dnevnik »Die Stunde« nemško-avstrijske fašiste ali Hakenkreuzlerje, iki so se zadnjič izkazali s tem, da so v Klosterne-uburgu izzivali delavce, ki slo. imeli svojo kulturno prireditev, ter potem še streljali med neoboroženo množico. Sodba dunajskega lista se lahko raztegne tudi na druge fašiste. Med fašisti je v resnici vse polno .kretenov, ki se dajo voditi od domišljije in fraz. Navadno kretenstvo pa še ni najbolj nevarno, največjo nevarnost tvorijo oni temni tipi, ki so po svojem poklicu pustolovci, postopači itd., po intelektu pa skrajno nevarni norci, če ne še kaj hujšega. Fašistovsko kretenstvo se vidi pri vsakem nastopu. Fašisti hodijo naokrog oboroženi do zob, mirne, neoborožene ljudi izzivajo, potem se pa v gručah pomaknejo v primerno in varno daljavo ter streljajo kakor obsedeni. Prej navedeni dunajski; list je mnenja, da bi se nezrele mladiče lahko pustile igrati vojake in nacijona-liste, če pri teh igrah me bi imeli prve besede kriminalni tipi in če bi se revolverji ne sprožili. Avstrijske oblasti so sedaj začele razo-roževati Hakenkreuzlerje, pri nas se pa oblast ne spomni, da bi tako nastopila proti orjuncem. Ta popustljivost in prizanesljivost tudi povzroča, da je pri naših fašistih vedno več zločinov in zločincev. V primer samo dva. Prvega objavlja g. Mirko Mrzel, trgovski potnik iz Trbovelj: Dne 1. junija sem šel h kosilu v gostilno Počivavšek. Ko pridem do kapele poleg te gostilne, me obstopi pet uniformiranih orjunašev in eden izmed njih zavpije: »Ruke u visi« Sledil sem njih ukazu — saj so moleli name pet repetink. Prebrskali so mi žepe, zanimali se za moje persiomalije, a mojim izpovedbam niso Verjeli. Nato izginejo uniformirani orjunaši, obkolijo me drugi, ki niso bili ne v uniformah, ne v civilu: opanke, ženske nogavice, športne, hlače, Šimi-klobuke, brez su-kni-ča, v eni roki batino, v drugi revolver. Tako so me stražili četrt ure, revolverje naperjene na čelo. Prosil sem, naj ■ me izpuste, klical orožnike na pomoč — zaman. Z mo-stovžev rudniških hiš so ljudje opazovali ves prizor in plašno čakali, kaj boi Nato se mi približa uniformiran or-junaš in pravi po hrvaško: »Čakaj, ti komunistična svinja, da pride naš komandanti« Čez kakih pet minut res pride poveljnik, velik, razbojniškega, čisto škipetarskega obraza. Tedaj pristopijo trije uniformirani orjunaši in me odvedejo pred poveljnika, ki mi ukaže: »Deset korakov naprej — ruke u visi« Občinstvu pa, ki je prisostvovalo prizoru, zakliče: »Zdaj glejte, kako bomo obesili vašo komunistično
k...of« Odvedejo me k bližnjemu drevesu in se pripravljajo na justifiikacijo. Eden orjunašev mi zarine repetirko v sence in pravi hrvatski: »Glej, ti komunistični kolovodja, kako ti dom goril Potem pogineš kot pes!« Ozrl sem se — iznad Rudarskega doma se je valil dim. Gledalci so od daleč klicali, naj me puste. V zadnjem hipu me reši znanec Kokalj Viktor, ki uveri orjunaše o moji nedolžnosti. Bil sem prost. — Drug zločin se je dogodil zopet te dni v Ljubljani. Kipar in vojni invalid Satler je izdeloval pio privatnem naročilu kip Lenina. Orjunci to zvedo ter se napotijo k kiparju, kateremu se predstavijo kot odposlano! naročnika, rekoč, da so prišli po kip. Rekli so, da odnesejo kip v Delavski dom, kjer se bo treba še nekaj pomeniti, potem ga pa prinesejo zopet nazaj. Kipar svoje delo res izroči, črez nekaj časa se pa sam napoti v Delavski dom. Tu o. kipu ničesar ne vedo in kipar šele od voznika zve, da so kip odpeljali v prostore o-rjune. Kipar se napoti tja ter zahteva svoje -detoi nazaj. Orjunci mu zatrjujejo, da dobi kip nazaj, a šele na policiji, kamor ga hočejo takoj odnesti. In res, orjunci zadenejo kip na rame, na stopnicah ga pa nalašč in smeje se spustijo na tla, da se sesuje na kose. Tako so se orjunci proslavili s čisto navadno tatvino in ropom pod lažnjivo pretvezo. Torej je že več oboroženega zločinstva kot pa samo kre-tenstva.
Obsodba orjunskih akademikov v Zagrebu. Radi udejstvovanja pri izgredih in pretepih je akademski senat zagrebške univerze kaznoval sledeče akademike-orjunce: Jakoba Borčiča na izgon z univerze za dobo enega semestra; Edo Buletu in Berislavu Angjelinoviču se ukine pravo promocije za eno leto. Poslednji izgubi pravico promocije sploh za vedno, če bo se še nadalje udeleževal orjunskih akcij. S strogim ukorom so kaznovani Manfred Peštrovič, Čedomil Plavšič, Milenko Hodžič, Mihajlo Živkovič in Mirko Drenovački. Zagrebški režimski listi, posebno »Riječ« radi te upravičene obsodbe največjih orjunskih pretepačev napadajo akademski svet ter ga imenujejo politično ekspozituro blo-kašev.
Paskijevičevo življenje v mitroviškem odgajališču. Z mladostnim zločincem Paskijevičem se je časopisje pred meseci bavilo več nego dovolj. Paskijeviča so kmalu po
obsodbi poslali v odgajališče v Milrovico in mu odkazali samotno celico, kjer mora prebiti dva meseca. Zločinec ne dela celi dan nič drugega, kakor da čita razne knjige, katere mu daje na razpolago knjižnica zavoda. Nikdar se ne spomni na svoj zločin, ki je vzbudil pred meseci toliko gnusa, zgražanj ter -obsodbe od strani javnosti, in je vedno dobre volje. Toži samo radi slabe hrane. Sprehod mu je dovoljen dnevno eno uro, a vsako nedeljo mora v cerkev. Koncem tega tedna bo odpuščen iz samotnega zapora in je že izjavil enemu od svojih tovarišev, da se bo urini! v bolnico kot pisar. Najbrž ga bodo poslali venkaj delat na polje ali pa v kako delavnico. Kakor hitno bo najbrž jutri puščen iz samotne celice, ga bodo djali med tovariše, kjer bo prestal kazen. Ako se bo ta pokvarjena hudoba nekaj časa obnašal dobro in ne bo zakrivil nič kaz-njivega, ga nameravajo premestiti v drug zavod, kjer se bo lahko kretal čisto svobodno brez straže. Paskijevič že uživa sedaj več ugodnosti, katerih niso deležni drugi kaz-njneci. Tako n. pr. Paskijeviču ni treba odnašati iz celice nočne posode, ampak opravlja mesto njega to delo- drug kaznjenec. Drugim kaznjencem se posreči presneto težko, da bi prišli v bolnico, Paskijeviču je goljufija z bolnico malenkost in nekdaj vsakdanjega. Taka razlika glede 'postopanja s kaznjenci je izzvala upravičeno ogorčenje v kaznilnici. Kake pojme o pravičnosti bodo odnesli mladostni zločinci iz tega zavoda, si pač prav lahko predstavljamo.
Zborovanje profesorjev. V Splilu se je dne 8. t. m.
začel kongres jugoslovanskih profesorjev. Kongres je trajal več dni. Udeležilo se ga je kakih 500 profesorjev iz vseh krajev naše države. Poleg zborovanja so profesorji napravili več izletov ob dalmatinski obali.
Čuden gost v Zagrebu. V Zagreb je prispel neki Amerikanec Waller James, ki si je zadel čudno in težavno nalogo — proučiti ženske v vseh delih sveta. Prepotoval je že Ameriko, Egipt, Turčijo, Maroko, Indijo, Grčijo, Italijo, Francijo in Skandinavske države. Sedaj potuje po Balkanu in mudil se je več časa v Beogradu. Tu je vzbudil pozornost z natančnim ogledovanjem žensk na ulici in parkrat je prišlo do mučnih incidentov, katere pa je čudaški Amerikanec hitro poravnal. Iz Zagreba se bo baje napotil v Ljubljano. Preje je bil James fotograf in še sedaj, fotografira posebno izrazite ženske tipe ter tako spopolnjuje svojo zbirko, ki je gotovo edina te vrste na svetu.
Steklina v Zagrebu. Pred nedavnim časom so v ' Zagrebu obgrizle stekle mačke 9 oseb. Oblasti so začele energično zatirati pse in mačke in za nekaj časa se je zdelo, da je ta nevarna bolezen prenehala. Pred par dnevi pa se je zopet pojavila in mačke so obgrizle zopet več oseb. Ker se steklina med mačkami vedno bolj širi, so poslale sedaj mačke že pravi strah in trepet, pred katerim v Zagrebu vse beži.
Tri žrtve kopanja v Osjeku. Pri kopanju v Dravi so v Osjeku-v enem dnevu utonile tri osebe. V kopališču sla uto-nila dijak Lucio Reichherzer in elektrotehniker Fröhlich; izven kopališča se je kopal neki Sekerce, pri plavanju pa je zašel v vrtinec, ki ga je pogoltnil.
Kongres grafičnih delavcev v Beogradu. Dne 13. t. m. se začne v Beogradu kongres Saveza grafičnih delavcev v Jugoslaviji. Ta savez spada med najboljše delavske organizacije naše države, šteje pa 4355 članov. Kongres bo trajal 8 dni ter se ga udeležilo tudi mnogo inozemskih delegatov, posebno iz Nemčije in Madžarske. Njim je uprava Beograda že dovolila prihod v mesto, zabranila pa ga je ruskim delegatom, ker niso organizirani v internacijonalni sindikalni organizaciji.
103Ietna starka. V Subotici je te dni umrla starka Kata Mesaroš, ki je bila rojena leta 1821, torej je stara ravno 103 leta. Do zadnjega časa je bila krepka ter čvrsta.
Ubil lastnega brata radi rženega snopa. V sodnem okraju Krapina in sicer v vasi Križanjec se je doigrala te dni žatoigra med dvema bratoma. Brata Tomaž in Valentin Mihaljinec sta- imela skupno njivo po zagorski navadi, in na tej njivi sta skupno žela rž in si potem po končani žetvi razdelila med seboj snope. Valent je začel kot prvi nalagati sniope na voz. Tomažu se je zdelo, da ga je brat pri štetju opeharil za en snop. Radi enega rženega snopa se je vnel med bratoma prepir, ki je končal z ubojem Valenta. Tomaž je med prepirom izdrl ročico od voza, udaril z njo brata s tako silo po glavi> da se je ta onesveščen zgrudil na tla. Na tleh ležečega je še parkrat treščil po glavi- in ga ubil. Na njivi je bilo polno delavcev, ki so bili očividci tega uboja, ki se je pa -doigral s tako naglico, da, ni mogel nilkdo priskočiti na obrano. Bratoubijalec Tomaž se je po storjenem zločinu javil sam oblasti.
Tragična smrt komandanta hidroplanske postaje v Boki Kotorski. V Dubrovniku se je smrtno ponesrečil pomorski častnik Dragotin Reman. Reman je letel s hidroplanom iz Kotora proti Dubrovniku. Pri Gružu je padel radi motornega defekta iz višine na tla in se ubil. Pokojni Reman je že služil v avstro-ogrski mornarici kot letalec. Po prevratu je služil nekaj časa v jugoslovan ski mornarici, a na izrecno željo rodbine je pustil to službo ter se posvetil novinarstvu. Več mescev je bil član uredništva zagrebškega dnevnika »Der Morgen«. A neutešljiva želja po letalstvu ga je gnala nazaj k mornarici, kjer je bil takoj sprejet in postal komandant hidroplanske postaje v Boki Kotorski.
Čaruga težko bolan — Prpič veliki poje — Mihaj-lovič grozi z zopetnim štrajkom glada. Osiješko časopisje javlja, da je Jovo Čaruga težko obolel. Tolovaj je radi bolezni tako oslabel, da le s težavo in komaj slišno govori. Ta dni je obiskal čarug-o njegov oče Prokop, ki mu je prinesel razne darove in se dolgo razgovarjal s sinom. ČarugoV pajdaš Prpič veliki je vedno dobre volje. Ko je Prpič zvedel, da je poglavar Čaruga nevarno zbolel, mu je zjutraj pod celico, ko so ga peljali na sprehod zapel eno kitico iz pesmice: »Povenulo lišče
borovo, pod kojim je Jovo bolovo«. Prpiča velikega je
obiskala te dni žena z enim otrokom v naročju, drugega štiriletnega je vodila za roko. Prpič sinko je takoj spoznal očeta in edino, kar ga je vznemirjalo na očetu, so bile vedno rožljajoče verige. Prpič se je veselo razgovarjal z ženo in se igračkal z deco. Nikola Mihaljevič je iz-javii preiskovalnemu sodniku, da bo začel ponovno štrajkati z gladom, ako se ne bo odposlala njegova prošnja glede osebne avdijence pri kralju. Mihaljevič izjavlja, da ima povedali kralju nekaj silno važnega, ki pa je tajnost, Mihaljevičev zagovornik je obljubil, da mu bo sestavil prošnjo za avdijenco in odposlal v Beograd po Mihaljevičevem očetu.
Albanski razbojniki na našem teritoriju. Albanski komi Iški vodja Mehanič je prekoračil s 30 razbojniki našo mejo ler začel ropati po Makedoniji. Naše oblasti so zbrale v od njega ogroženih krajih številno orožnišl-vo, da Mehaniču onemogoči njegova akcijo.
Dve novi knjigi! »Dušica« I. del — Vemo, da so naši cenjeni bravci prav radi segali po tem »Slražinem« podlistku. S koliko nestrpnostjo so čakali od številke do številke, da zvedo, kako se bo drzni junak »Dušica« izvlekel iz pretkanih zank svojega zakletega sovražnika Chauvelina! In vsak se je prisrčno nasmejal, ko je v zadnjem poglavju končno bral, kako ga je nagajiva »Dušica« zvodila za nos. — Šele v celotni izdaji pa nudi roman pravi užitek. — »Dušice« izide še drugi in tretji del, ki še presegata prvega po napetih zapletljajih. Za njihovo umevanje je prvi del naravnost potreben. Naročite! Knjiga obsega 286 strani in slane mehko vezana le malenkostnih 16 dinarjev, po pošti 1 dinar več. Naroča se v Cirilovi tiskarni. — »V libijski puščavi«. — Roman je izhajal lani v »Gospodarju«. Pelje nas v divjo saharsko puščavo in nam pripoveduje doživljaje nesrečnih angleških turistov, ki so prišli v roke krulim beduinom, živo nam kaže, kako udarci usode utegnejo izprtmeniti tudi mlačneža in brezverca v odločnega katoličana. Roman nam zanimivo popisuje lepote in grozote saharske puščave, življenje ob bajnem Nilu in v zelenili oazah, potovanje po suhi, brezkončni puščavi nam slika v živih barvah. Dejanje postaja proti koncu skrajno napeto. — Potopisnih povesti iz teh dežel nam manjka. Sezite po lej knjigi! Cena je zelo nizka, 12 dinarjev, po pošli 50 para več. Naroča se v Tiskarni sv. Cirila.
Najvažnejše določbe zakona o taksah je izdala in založila Zveza trgovskih gremijev v Ljubljani. Brošuro je sestavil davčni konsulent Trgovske in obrtniške zbornice g. Žagar in nudi na 133 straneh alfabetičen pregled vseh določb 'kompliciranega taksnega zakona iz leta 1923. — Knjižica stane 15 din. in se dobi v pisarni trgovskega gremija v Mariboru.
Mladinski dnevi in naša društva.
Društvenim voditeljem v resen prevđarek.
Mladinski dnevi hočejo prinesti nove ideje in dati globljo piohudo našemu izobraževalnemu delu. Priznati moramo, da naše izobraževalno delo, ki se je začelo s takim zaletom, zadnji čas nekoliko pojema. Zanimanje v diuštvu -održijo voditelji tupatam samo umetnim potom, s kakimi predstavami, veselicami, senzacijami te ali one vrste, potem se pa članstvo zopet nazaj pogreza v nezanimanje in 'letargijo. Voditelji sami so večkrat malodušni, ker ne do-sezajo takih uspehov, kakor bi jih njih trud zaslužil.
Kje je vzrok? V našem napačnem društvenem delu. Kakor povsod, na vseh drugih poljih, je zadnji čas tudi v društvenem našem delu zmagal nacionalizem in mehanizem.
Začeli smo društveno delo na celi črti čisto p., duhu sebičnega in materialističnega našega časa iz racle mas-tičnih razlogov, da bi društva koristila, članom prinesla obilo znanja, vede, povsod smo povdarjali, koliko koristijo sestanki, predavanja, časopisje, vse smo obračali le na razum. Naše društveno delo je bilo čisto tako kakor naša doba, ki povsod meri, koliko nese; splošni tok modernega življenja nas je nezavestno več ali manj potegnil v svoje struge, tako da smo plavali v njegovih vodah, četudi smo mislili, da se borimo preiti njemu.
Ali se čudimo, če se je naše društveno življenje posušilo, da marsikje čutimo tako sušo in praznoto, ki je tako bistven znak današnje civilizacije! Kjer globlje čustvovanje srca in duše zastoji ali izumre, tam se neha vse veselje do življenja, do vstva-rjanja; goli praktični in sebični razum napravi človeka nezadovoljnega, praznega, nenav-dušenega, mrzlega. Le kaka prireditev ali veselica ali druga moderna senzacija še predrami za par dni društvo, da potem društveno življenje vnovič zaspi, ker nima duše.
Našemu društvenemu življenju moramo zopet dati dušo. To pa bo le mogoče, ako vse metode v naših društvih, posebno v mladinskih, spremenimo. Iztočiti moramo enkrat za vselej racionalistično pridigovanje o koristnosti društev in skrbeti- za to, da bomo v -društvih ustvarili ozračje, ki bo samop-osebi mladino vleklo.
Tla bo mogoče le, ako spremenimo vse ljudsko prosvetno delo. Ne sme biti več predavanje, posredovanje znanja glavna stvar, temveč zavzetje, ganutje, ki ga človek čuti v srcu, ko razum sprejema dokaze. Gledati moramo na to, da se bomo v mladinskih društvih ozirali posebno na to, da -bomo pridicbili srca, duše mladine, ne samo njihovega razuma. Mladina mora -najti duševno razmerje do sveta,1 narave sočloveka in celotnega življenja, ne samo suhega spoznavanja, da bodo navdušeni za lepoto narave, dobrosrčnost do bližnjega, sorojakov, naroda, da bodo delili in se trudili, ne vsle-d tega, ker jim razum tako- pravi, temveč predvsem, ker jim veselje, srce to narekuje.
Takoj, ko bomo mi v tem zmislu spremenili vse društvene metode, bomo ustvarili novo razpoloženje v članih,
ki bo podobna tistemu, kjer klije največja sreča človeštva, družini.
Prava krščanska družina najlepše ponazoruje, kaj mora biti društvo. V družini člani ne gledajo na korist, niso dobri očetu, materi, bratom in sestram, ker jim tako narekuje razum, temveč srce, ganutje, ki izhaja iz skupnega doživljanja iste usode, sreče in žalosti. Tudi ne odstopijo člani od družine takrat, ko nimajo več od nje koristi, recimo v bolezni in starosti očeta ali matere, nasprotno, takrat, ko kdo «pomicici potrebuje, mu tem rajše in bolj skrbno pomagajo.
Ta družinski duh medsebojne vzajemnosti moramo dati tudi našim organizacijam. Vsako društvo mora postati lepa, dobra družina. Vsak član bo potem čutil posebno zadovoljstvo', ako mora z drugim skupaj priti, z njim kaj pokramljati, ga potolažiti ali spodbuditi. Rad bo prišel potem na sestanek, četudi ne bo tam tako l'ino prednašanega ali izdelanega govicra, morda čisto priprost govorček, ki pa pride od srca.
Društvena soba ne sme biti zbirališče ljudi, ki se zbirajo skupaj, kakor v kaki gospodarski zadrugi, da bi nekaj od tega imeli, temveč ljudi, ki jih srce žene, da skupaj pridejo kakor člani družine.
Kako naj to začnemo? Cisto priprosto razodenimo vsem članicm društva, da ima društvo naloge dobre družine in v članih vzbujati družinski zamisel. Potem se pa sami tako obnašajmo, z njimi govorimo in občujmo kakor da bi bili mi vsi ena in ista rodna družina. Vse se bo čez noč spremenilo v društvu! Naši govori bodo drugačni, ne vsi taka dokazujoči, vsiljivi, temveč prisrčni; društvene prireditve bodo dobile družinski značaj, vsi bomo kakor pravi bratje in sestre med seboj.
Posledice take prakse bedo, da bodo člani sčasoma vzljubili društveno sobo, sestanke, da jim bo postala prava, notranja življenjska potreba priti skupaj s sočlani, kot je članom družine življenjska potreba, da se tu pa tam snidejo in med seboj pokramljajo.
Nam katoličanom ni težko tega družinskega duha vzbuditi. Treba nam samo versko čutiti, združiti društveno življenje s cerkvenim letom, prazniki, liturgijo, rabiti verske simbole, društveno siobo lepo domače in umetniško opremiti s slikami verskimi in svetnimi (Slomšeka, Kreka i. dr.), vse to bo vzbudilo globoko občuteni, živ, ne racionalistični (razumski), temveč duševni odmev do življenja. Društvo ne bo več potreba znanju, koristi, političnia sredstvo za zbiranje glasov, temveč življenjska potreba srca, ki bo samoobsebi vse članstvo na duši prerodilo in napravilo za nove ljudi z družinskim duhom.
«Društvo ba z veseljem napredovalo, ker bo zbiralo take na duši prerojene ljudi. Nam samim pa društvo ne bo več neko potrebno zlo, neprijeten balast, društveniki ne bodo več zahajali k sestankom radi domnevane koristi ali naše sitnosti, ker jim miru ne damo, temveč vse bodo radi storili zaradi notranje potrebe in povzdige življenja.
Duh takih društev bo silno vplival tudi na zunaj, ker bodo iz takih društev izhajali iskreni ljudje, v korist domači družini, vasi, občini, župniji, ki bodo povsod podirali sedanjo puhlo racionalistično in intelektualno civilizacijo in ustvarjali novo, duševno, iskreno, družinsko, poduhovljeno kulturo.
Ali bo to mogoče? Začeti je treba in imeti nekaj iskrene, dobre volje, pa bo šlo.	Dr. J.
r II m1 linnmurrmrnnm----mm
iz Maribora.
Razburjenje v dr. Žerjavovem Izraelu radi komunističnih lepakov. Po Mariboru in Ljubljani so bili le dni nalepljeni lepaki, ki so opisovali justifikacijo Fakina v Trbovljah in inkvizicijo napram delavcu Juvanu. Ti lepaki, ki so bili v ljubljanski cenzuri, ki pa jih ni zaplenila, sedaj silno razburjajo policajdemo-kratski Izrael: »Jutro«, »Narod«, »Tabor«, in seve tudi orjunce. Po Mariboru so bili ti lepaki takoj strgani, najbrž so to delo opravili junaški Žerjavovi »soldnerji« — orjunci. Ti nedolžni in resnico oznanjajoči lepaki tako razburjajo naprednjake, ker jih je sram afrikansko divje nekulturnosti, katero uganjajo orjunaši skoraj dnevno po Kranjskem. Še v živem .spominu so nam v Mariboru dnevi, ko se je po Mariboru začela snovati or-juna. Mariborska tiskarna je brez podpisa tiskarne, brez cenzure in z debelimi črkami tiskala orjunske lepake, ki so pozivali na boj in poboj »klerikalnih Žebo-tovih band«, katerih sploh ni bilo, ampak so vzrastle samo v zajčje junaških orjunskih glavah. Ti orjunski lepaki so tedaj mirno viseli, nikdo se ni zmenil za nje. Ako si pa ubogi delavec nekaj javnega duška radi divjaških nastopov orjune ravno proti delavstvu dovoli, potem je pa že ves Žerjavov Izrael po koncu, da se ubrani to »ubogo« orjuno pred delavsko razburjenostjo. Tako je pri nas sedaj, ko ima glavno besedo v Sloveniji šiba božja — sin židovskega pokolenja — dr. Žerjav.
Niti uporekajo ne! V »Straži« in v »Gospodarju« smo beležili, da si je radikalni »Narodni Gospodar« že koj v svoji prvi številki privoščil dve tatvini: našemu »Gospodarju« je ta radikalni list ukradel glavo in navodila za občinske volitve. Naše tozadevne očitke je mariborska radikalija krog »Narodnega Gospodarja« mučno prenesla in ne skuša svojih nepoštenih dejanj zagovarjati niti z eno« besedo ne, ker uvidi, da bi bila vsaka tajitev ter olepšava zaman.
Oteta smrti iz valov Drave. Dne 9. t. m. krog 10. ure zvečer, je skočila z dravske brvi iz samomorilnega namena v Dravo 17 let stara šivilja Mici Razlak, ki je zaposlena pri znani mariborski šivilji Tautz. Kia so objeli mladostno Miciko mrzli valovi Drave, je začela plavati in se skušala približati bregu. Voda je nesrečnico prinesla že pred gostilno Straschill ob Pristanu. Tamkaj sta slišali stokanje utapljajoče se Pepca Dabringer in njena sestrična. Preplašeni sta odbrzeli v gostilno in tamkaj poklicali na po-
moč goste. Od gostov sta takoj stekla po čoln, ki je za vsak slučaj privezan ob Sfraschinovi gostilni, Ernst Dabringer in Norbert Felber. Kakor hitro je potapljajoča se Micika zapazila, da jej hitijo na odpomoč, je začela klicati na pomaganje, a kmalu za gostilno Straschill je že onemogla vpila: »Prepozno, prepozno, ne morem več!« Na vpitje nesrečnice je hitelo vse iz Pristana ob breg Drave, po kateri je plul rešilni čoln za tuintam še komaj kakor mala, črna pika vidno Miciko. Skrajnim naporom obeh rešiteljev se je konečno posrečilo, da sta jo tik mestne klavnice potegnila že vso« onemoglo in onesveščeno iz Drave. Potegnjena iz valov si je kmalu opomogla iz omedlevice in nato sta jo prenesla oba rešitelja v prostor klavnice k zakurjenemu kotlu, kjer si je pogrela premrzle ude.
Iz klavnice je prepeljal rešilni oddelek nesrečnico v bolnico. Vzrok poskusa samomora je nesrečna ljubezen. Micika ima že baje enega nezakonskega otroka, njen ljubček je pri vojakih in jo je sedaj pustil. Ko so gnali valovi Drave Miciko navzdol od gostilne Straschill, je eden od gledalcev omenil, da bi bila nesrečnica gotovo Tini iz Pristana, katero« že njena mati radi ljubezenskih sporov pogreša par dni. Ko je čula to opazko Tinkina mati, se je vrgla na tla in začela vikati: »Tini, Tini!«, a žrtev nesrečne ljubezni je «bila Mici, ki na klice te žene ni odgovarjala. Danes pa so že čisto pomirjene: Mici, Tinina mati in Tini!
Hišni posestniki! Razpošilja se že nekaj dni od davčne «oblasti v Mariboru »Obvestilo« radi lodmere dohodnine za leto 1923. Hišni posestniki, «O'pozarjate se, da so dotični odmerni «izkazi razpoloženi pri davčni oblasti in davčnem uradu v času od 17. julija «do 31. julija 1924. Pripomni se še, posebno, da pioteče prizivni rok morebitnih prizivov proti odmeri dohodnine dne 15. avgusta 1924. Pri tej priliki vabimo uljudno vse p. n. hišne posestnice in hišne «posestnike v Mariboru in okolici, naj pristopijo« k društvu, kot edini 'zaslombi hišnih posestnikov. Vpisovanje in vplačevanje članarine vsak dan v društveni pisarni od 9. do
12.	ure predpoldne, Gregorčičeva ulica 8. Tam se tudi dajajo vsa pojasnila, vendar pa samo članom društva. — Odbor.
Prireditev izobraževalnega društva v Lajtersbergu. Izobraževalno društvo v Lajtersbergu priredi na Košakih pri g. Požauku dne 13. julija popoldne ob 'treh vrtno veselico. Ob tej priliki bo licitiran sodček vina. Čisti dobiček je odločen v podporo revnim «otrokom. Pričakovati je labilne udeležbe, ker so prireditelji poskrbeli za obilno ter mnogovrstno zabavo in tečna krepčila.
Družabni klub v Mariboru priredi v nedeljo, dne 13.
«t. m. izlet k Sv. Duhu na Ostrem vrhu. Odhio«d iz Maribora ob 5.38 zjutraj do Fale, nato ogled elektrarne, ob osmih odhod na Sv. Duh. Člani in prijatelji vabljeni!
Ljudski oder v Mariboru. Važen in nujen sestanek vsega članstva bo danes v petek, dne 11. t. m., ob 7. uri zvečer v bančni dvorani. Udeležba obvezna! — Predsednik.
Kolesarska dirka. «Dirka, katero je priredil «kolesarski klub »Perun« «dne G. 7. 1924 na progi Maribor—Ptuj, se je vršila v najlepšem redu, za kar gre hvala v prvi vrsti vsemu prebivalstvu, stanujočemu «ob cesti, ter mariborskemu kolesarskemu društvu »Edelweiss« in kolesarskemu društvu »Zvonček« v Ptuju, ki sta nas«to«pila kot reditelja na progi. Zmagali so v skupini mladih: I. Erkonec Vinko, II. Nabergoj Alfred, III. Vezjak Josip, IV. Antolič Franc. Skupina starih: I. Verbnjak Jožef, doma «o«d Sv. Križa pri Ljutomeru, II. Vidmar Ivan iz Maribora, III. Borovič, IV. Pahor Ivo. Težka skupina: I. Lappi Ciril, doma «iz Muršča-ka pri Ljutomeru, II. Košič Vinko, III. Šober Ivan. Dame:
I.	gospa «Kumer Štefanija, II. gospica Verbnjak Marica od Sv. Križa pri Ljutomeru, III. Vidic Filomena, IV. gospa Veranič Fani, V. gospica Kvas Helena. Skupina motociklistov: I. Ellinger Armin.
Klub kolesarjev in motociklistov »Perun« vabi vse svoje člane na izlet, ki se vrši v nedeljo, dne 13. t. m., na Pohorje. Odhod točno ob 5. uri izKralja Petra trga. — Odbor.
affiti :f«n	nfrifBttiiil iWMMittiiliiia^^
Zborovanje katehetov iav. škofije v Mariboru.
V torek, 8. julija, je zaključilo Društvo katehetov za lavantinsko škofijo svoje polletno delovanje z zborovanjem katehetov in občnim zborom. Odkrito moramo priznati, da sta nas udeležba in potek cele prireditve pri jetno iznenadila. Okoli 120 katehetov in drugih duhovnikov lavantinske škofije, dva zastopnika Društva katehetov ljubljanske škofije, katehet A. Čadež in prof. Pavlin, se je zbralo v Mariboru v prijaznih prostorih Dijaškega semenišča, da se pogovori o delu kateheta med našo mladino. To delo je veliko, za cerkev in državo eminentno važno, mirno lahko rečemo, da vrši katehet s svojo versko moralno vzgojo mladine, eno najvažnejših socialnih in kulturnih nalog med svojim ljudstvom.
Ta zavest, čut odgovornosti, želja, katehetski pouk in vzgojo, ki postaja vedno bolj komplicirana in težavna, ohraniti v vsakem oziru na času primerni višini ter ji zasigurati kolikor mogoče velike in trajne uspehe, ta zavest in želja je družila katehete pri zborovanju ter odsevala iz referatov in debat. Ta zavest in želja je privedla tudi domačega prevzvišenega nadpastirja, škofa dr. A. Karlina med katehete, njim narekovala one lepe besede, s katerimi so pozdravili zborovalce, jih bodrili k složnemu, vstrajnemu delu v Društvu katehetov, ter že- $ leli temu delu blagoslova in obilnega uspeha.
Na zborovanju sta se razmotrivala dva problema, i ki sta posebno važna za kateheta in v današnjih razmerah aktualna, in sicer: Kako naj uredi katehet svoje delovanje v šoli in v mladinskih organizacijah, da ho j
vzgojno in potem pa: veroučne knjige. O prvem je refe-riral msg. dr. A. Medved. Povdarjal je, da mora biti katehet ne le veroučitelj, temveč v prvi vrsti vzgojitelj mladine. Vse njegovo delovanje mora imeti vzgojno tendenco. Njegova osebnost, celo njegovo delo mora mladino v versko-moralnem oziru dvigati ter smotreno zasledovati cilj, napraviti iz nje zavedne, odločne katoličane, ki udejstvujejo svoje, globoko v duši zasidrano versko prepričanje, odločno in smotreno tudi v življenju, To delo je dandanes posebno važno, pa tudi težavno, ker zahteva od kateheta velike splošne izobrazbe, dovršene pedagogične vsposobljenosti, razumevanja modernega življenja današnje mladine, didaktične spretnosti, posebno pa v pravi religioznosti zasidrano požrtvovalnosti in poguma, ki zna spretno premagati vse ovire in pridobiti mladino za življenje po naročilu krščanske vere.
Pravilno, pametno postopanje v šoli, ki zna mladino pridobili, prikleniti na se, in vstvarja ono medsebojno zaupanje med katehetom in mladino, ki je predpogoj za vsako vzgojno delo, mu odpira srca mladine ter mu pomaga priboriti in zasigurati si vzgojni vpliv tudi v slučajih in v onih trenutkih v življenju mladine, ko jo hočejo razni vplivi od znotraj in od zunaj odtujiti katehetu in zvoditi v krščanstvu nasprotno živi jensko smer. Stik s stariši — skrb za mladino izven šole, ustanavljanje in vodstvo kršč. mladinskih organizacij, posebno Marijinih družb; kratkomalo res apostolsko delo kateheta, vršeno iz ljubezni do Boga, do mladine, do svojega ljudstva najde vedno pri svojem delovanju tista sredstva, tisto metodo in postopanje, ki nikdar ne razdira temveč vzgojno gradi, četudi počasi, boreč se dostikrat z velikimi ovirami. O tem problemu bi se naj na katehetskih sestankih večkrat razpravljalo, ker so pogoji za vzgojno delo skoroda povsod drugačni. Cilj in ponos vsakega kateheta pa mora biti, kolikor mogoče veliki vzgojni uspehi, vse drugo je prazno deR To bi bile glavne misli tega referata.
Drugi referent, g. profesor Pavlin iz zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu nam je podal v lepem izčrpnem referatu jasen pogled veroučnih knjig in označil naloge, ki jih morajo rešiti Društva katehetov v tem oziru. Iz poročila o knjigi, Nauk za prvence se vidi, da je knjiga mišljena kot kažipot katehetu, da hoče podati metodično pravilno postopanje v prvem in drugem šolskem letu ter služiti učencem, ki znaje že enkrat citati, kot veroučna knjiga, kjer najdejo v lepi, lahko umljivi obliki beril, kar so slišali od kateheta. Ta oblika naučne knjige za prve razrede osnovnih šol se vedno bolj uveljavlja tudi drugod in pomeni v didaktično metodičnem ozira velik korak naprej. Po daljši, zanimivi debati se knjiga načelno sprejme. Različni predlogi, da bi se opre mila s primernimi slikami, da bi se glavna vsebina posameznih beril povzela ob koncu v kratka, precizna, lahko umljiva vprašanja, se bodo upoštevali pri novi izdaji. Dalje poroča gospod referent o pripravah, za reformo katekizma, podaja nekatere načrte ter poživlja navzoče katehete, «da sodelujejo pri tem važnem delu z nasveti, da pošiljajo društvu katehetov predloge in opozarjajo na to in ono, ki bi se moralo v didaktično metodičnem oziru pri današnjem katekizmu zboljšati. Katehet, ki preizkušuje knjigo v šolski praksi na mladini, najprej opazi in čuti pomanjkljivosti. Da pa zahteva tako delo, ki bi moralo biti v teologičnem, didaktičnem oziru vzorno, najboljših in najbolj spretnih moči in končne redakcije in odobritve episkopata ni treba poudarjati. Toda pri pripravi bi naj sodelovali posebno praktični katehetje.
Reforma šole nam zna prinesti enako osnovno šolo na meščanskih in spodnjih srednjih šolah. Treba bo učne načrte preurediti, pripraviti učbenike, istotako nauke za višje razrede srednjih šol še marsikatera učna knjiga. Tu čaka katehete veliko važnega dela. Referat o veroučnih knjigah bo referent na željo zborovalcev priobčil, kar daje lep, točen pregled o stanju tega važnega vprašanja. Da je to pereča zadeva, je pokazala nad vse zanimiva in živahna debata, ki se je razvila po tem referatu. Katehet Breznik spravi v razgovor vprašanje molitvenika za šolarje. »Prijatelj otroški« je predrag. Ravnatelj tiskarne pojasni tiskovne stroške za tako knjigo. Stavi se predlog, naj bi tudi šola prispevala, kakor prispeva za drage učne knjige. Drugi predlog, naj' bi se ustvarili župni uradi, s prostovoljnim darovanjem, ob priložnosti tudi v cerkvi, primeren fond za veroučne knjige ubožnejšim učencem. Tudi pri ordinarijatu je tak fond in pa dražba sv. Viktorina, ki bi gotovo prispevala za te svrhe. Katehet Pavlič predlaga, naj bi se priredil Evangelij in nedeljska berila v majhni obliki s kratko razlago za ljudstvo. Kot najnujnejše delo pa označi g. župnik Čižek, pripravo učnih naukov za mešč. šole.
Tako je prihajalo vprašanje za vprašanjem v razgovor in videlo se je pri zborovanju posebno jasno, kako potrebno je bilo Društvo katehetov in, večkratni sestanki. Še marsikaj bi se bilo za pogovoriti, posebno kateheti ljudskih šol so imeli še marsikaj na srcu — tudi stanovske gmotne zaueve bi bilo treba obravnavati, toda za zborovanje katehetov določeni čas je potekel — začelo se je zborovanje misijonskega društva »Unio deri«, zato je predsednik kan. Vraber s prisrčne, zahvalo vsem, ki so kaj pripomogli, da se je to prvo zborovanje, ki ga je priredilo Društvo katehetov za lav. škofijo, tako lepo obneslo, zaključil zborovanje katehetov.
Če dragega ne, je to katehetsko zborovanje poživilo zavest, da nam je v stanovski organizaciji dano najboljše sredstvo za pravilno ureditev katehetskega delovanja in obrambo stanovskih pravic, ter nam dalo pogled čez najbolj aktuelne zadeve katehetike. Na vsak način pa bodo morala imeti v bodoče taka zborovanja
več časa, vsaj en cel dopoldan na razpolago, da se lahko temeljito in izčrpno porazgovori v vseh zadevah.
Zborovanju je sledil občni zbor Društva katehetov za lavantinsko škofijo. Najvažnejše iz tajniškega poročila hi bilo sledeče: Društvo katehetov za lavantinsko škofijo jc bilo ustanovljeno 3. januarja. Obstoja torej komaj pol leta. V tej kratki dobi je izvedlo organizacijo |>o celi škofiji — razen Prekmurja in naše Koroške, kar še pride. Pri tem delu so pomagali odboru poverjeniki po škofiji. Društvo šteje sedaj 286 članov. V pretečeni poslovni dobi je imelo 6' rednih sej, dva večja sestanka z referati.
Da dobi odbor pregled o katehetskem delovanju po škofiji, spozna želje članov glede društvenega poslovanja —- je razposlal vsem dekanijam vprašalne pole. Iz vseh dekanij so prišla zelo obširna, lepa, zanimiva poročila, ki pričajo, da se katehetje po škofiji resno trudijo v šoli in po raznih mladinskih organizacijah, da vzgojijo njim izročeno mladino v pravem krščanskem duhu in jo obvarujejo raznih slabih vplivov. Ponekod prirejajo katehetje med seboj dekanijske sestanke z referati, hospitacijami in razgovori o raznih vprašanjih katehetskega pouka in vzgoje, kar je posebno razveseljivo in posnemanja vredno. Poverjeništva bo treba razširili na dekanijske pododbore —- ali tudi več dekanij v okrožne odbore z gotovo samoupravo v finančnem ozi ru, v zvezi z glavnim odborom. Na podlagi poročil, je sestavil odbor načrt o enotnem vršenju verskih vaj, ki se bo predložil cerkveni in državni oblasti v odobrenje »n potem, če mogoče v prihodnjem šolskem letu uvedel. Druge praktične podlage bo porabil odbor kot direktivo za delovanje v bodočem poslovnem letu. Društvo katehetov za lavantinsko škofijo hoče delovati sporazumno a društvom katehetov za ljubljansko škofijo in drugimi katehetskimi društvu, ki se o delovanju medseboj obveščajo in kadar je potrebno, skupno in enotno nastopajo-
V stanovskih zadevah je DK storilo, kar je bilo mo goče. Pri redukciji nekaterih katehetov osnovnih in meščanskih šol v II. kategorijo je protestiralo in naprašilo ordinarje da se zavzamejo pri državni šolski oblasti »a katehete, da se jim priznajo v službenem oziru iste pravice, ki jim pripadajo po njihovi izobrazbi in važnosti njihovega dela.
Proti napadom na vero in javno moralo je društvo večkrat od'očno nastopilo.
Opravilnih izkazuje 96 številk različnih dopisov. — Blagajniško poročilo izkazuje 2670 D dohodkov in 677 dinarjev izdatkov in čisti prebitek 1993 D. Prevzvišene-mu domačemu knezo-škofu dr. A. Karlinu, za naklonjenost in zanimanje za DK, g. dekanom, ki so podpirali dekanijske poverjenike pri agitaciji, posebno gg. katehetom poverjenikom za trud in delo, g. katehetu Avšiču ita lepo število darovanih knjig, ravnateljstvu Dijaškega semenišča in potem vsem onim, ki so na ta ali oni način pripomogli,, da se je DK za lavantinsko škofijo v tej kratki dobi svojega obstoja tako lepo razvilo, gmotno tako okrepilo, da so sedaj res dani pogoji za uspešno društveno delovanje v bodoči poslovni dobi, izreka odbor prav iskreno zahvalo. Povsod, kamor se je obrnil odbor in prosil za svoje delo pomoči, je našel razumevanje in pripravljenost pomagati, da KD kolikor mogoče dobro napreduje. To zanimanje za KD in ta pripravljenost ga pri delovanju podpirati je najbolj razveseljiv pojav in najboljše poroštvo, da bo Društvo katehetov za lavantinsko škofijo v bodočem poslovnem letu dobro napredovalo.
Dopisi.
Paienšak. Orjuna — nacijonalisti. G. dopisnik »Domovine«! Tvoje visokorodje! Kje neki si pač ti šolal? Ootovo si delal ljudske šole v »Strašni grabi«, maturo pa v »Slamušini v Hlačah«. Ni čuda. Paj, aj bi ti hteja ■acni dati malo tistega pametnega proč? Saj mo ti plača, v amerikanskih tolarih, da neš meja pri valuti zgube. Veš jaz imam že slabe kolesca, pa se mi v glavi vse narobe suče, da veš mislim, da eden med nama »kolega« ni pri pravem, pa ne vem, ali nisi ti ali ne jas. Da bi te beli kokot za »kolega« piknil. Kšajt glava. Pje ti bi feija za cirkus, ke bi tam gor piša, keremu se pamet «mešala. Svetujem tistim, ki »Domovino« pišejo, da grejo v cerkev drugikrat, ko je pridiga, ne tam vuni stojite, sramota za celo faro. Nikjer ni take bedarije, kakor pri nas. Možje mislijo, da če vuni stojijo pa šin-iajo, da je to nekaj izven lepega. Naj celi svet zna, kaki ste na Polenšaki, stari možje pa tam stojite, ko je pridiga, zunaj pa kadite, ali dajete lepi vzgled otrokom, sram vas bodi, kateri ste taki. G. »krčmar« tisti fin dečko, ho, ho, ho, predsednik orjune, pa ima za «Kristusa« obešene stare »habsburške« malike. »Južek« ni »krčmara« nikdar prosa za bogaime, kaj pa mu kedo prostovoljno da, pa vsak rad vzame. Ho, ho, pje »kolega«, mogoče boš ti trej zmislil, trebal in volil »Popotnikovega Južeka« kakor oni tebe. Pje, te boš pač davke plačiva, pa ne za župnika, ampak za sebe Bogu. Boš poveda, kak si za časa službe božje vuni sta, pa fajfo kadija, pa župnika ogovarja. Si kolega že na-štundira za »Domovino«, že? Pa si ni nič poveda, da se je pošta preselila. Ja, ja, veš, predsednik orjune, fin stric, pošto držati zpstonj, pa po nedolžnem kriv biti, to je preveč. Ti »Kofea« škoda, da nisi advokat. A prdon, si, si, viš »Domovino« zagovarjaš aha, srečo maš, da dobro zaslužiš. Veš, kedaj pišeš za »Domovino«, rajši en Očenaš zmoli, da, da, potem bodi, ke neš drugih, te, le mon po imenu poveda. Želim ti. vso nesrečo, a prdon in vrečo svetlobe, daš leži risa. Tvoj bfat Gusti.
Dušica
mu dali. česar so bilh njihova pokvarjena' srca zmožna —.
Reman v treh delih. Angleški spisala B. Orczy. Prevedel Paulus.
27
In tako se je tudi zgodilo. Ko je ovadba že šla svojo pot, šele iedaj je spoznala, kaka škoda se utegne zgoditi, kako žalostna, nesrečna bi bila moja mati, če izgubi sina, kako nesrečna bi bila moja uboga pohabljena sestrična —. In zaradi teh dveh, ne zaradi mene izdajalca, je spet storila, kar ji je velevalo srce, hotela je moje ljudi rešiti posledic svojega dejanja. Izpovedala je, da so sežgana pisma njena last —.
Ali je to greh, državljani? če ste bolni, ali ne skrbi za vas vaša nežna mali in seslra in žena? Če ste žalostni, ! ali vas ne tolaži, ali vam ne skuša odvzeti težkega bremena?
In to je storila tudi obtoženka. Videla je, kaka bridka izguba hi zadela mojo mater, mojo sestrično, izmislila si je plemenito laž, vzela je pisma na svojo vest, priznala celo nečastno in sramotno sumničenje, pri- j pravljena je bila celo, da gre v smrt, — vse za to da bi j vzela mojo krivdo na svoja ramena in rešila materi sina ! in varuha šestrični-siroti. Trpela je za svojo plemenito laž, trpela več nego more prenesti čisto, pošteno dekliško srce —.
Ampakxvi, državljani Francije, vi ste plemeniti, j zvesti, vitežki! Vi ne bodete dopustili, da bi bila kaznovana zaradi plemenitih nagibov in čuvstev, ki so jo gnala k temu dejanju! Na vas, žene plemenite Francije, se obračam v imenu vaših otrok in hčera, — sklenite jo v svoja srca! Vredna je tega, bolj vredna ko katerakoli druga junakinja, ker se je hotela žrtvovati iz ljubezni do uboge matere, do zapuščene sestrične!«
Déroulède je govoril kakor še nikoli.
Njegov jasni, krepki, prikupljivi glas je odmeval do zadnjega kota molčeče dvorane, z nepremagljivo silo je segel poslušalcem v srce, njegov poziv na njihovo plemenitost in njihovo viteštvo je dvignil njihova srca, čutili so spet, da so ljudje, pošteni, dobri.
Tu pa tam so se čuli posamezni glasovi in pogledi, ki so leteli na Julietto, so pričali, da bi jo enoglasno oprostili, če bi Tinville dal njeno usodo na glasovanje.
Merlin je parkrat pogledal po Tinvillu in mu skušal brati njegove misli iz obraza. Pa Tinville je ves čas nepremično sedel, naslanjal brado v dlan in malomarno strmel predse.
Ko je bil spet mir po dvorani, je Tinville končno izpregovoril.
»Vi torej trdite, da je Julietta Marny po krivem ob- j dolžena nenravnosti?«
»Da!?
»In da ni ničesar vedela o papirjih, ki ste jih vi
umčili?«
»Ničesar ni vedela o njih! Jaz sam sem jih sežgal Niti vedel nisem, da so pri hišni preiskavi našli ostanke med pepelom. Šele ko sem prišel domov, sem zvedel, česa je Merlin dolžil Julietto Marny.«
»Dejala je, da so bili papirji njena ljubavna
pisna —.«
»To ni bilo res!«
»Pravite torej, da ste jih sami sežgali? Kje pa ste jih sežgali —?«
»V svoji sobi.«
»Kako pa je potem mogoče, da je Merim našel sežgane papirje v Juliettini sohi —? še kadili so se in razparana torbica je ležala med njeno obleko —!«
»To ni res!«
»Državljan Merlin vam bo potrdil, da je lo res!«
»Res je —,« se je tedaj oglasila Julietta. Mirno je povedala svoje besede.
Déroulède je umolknil —.
Tega ni vedel. Prepričan je bil, da jih je sežgala v
njegovi sobi.
Tinville se je obrnil k občinstvu.
«Državljani, poglejte, prepričajte se, kako vas ima za norca!«
Nato je spet nagovoril Deroulèda.
»Državljan Déroulède — .«
Dalje pa ni prišel.
Vihar ogorčenja je završal po dvorani. Vse je kričalo in vpilo. Najbolj so bile razjarjene ženske.
Šele pred par minutami jim je mehko govoril na srce in jih prepričeval o nedolžnosti obtoženke — in že se je izkazalo, da je lagal, da jih je grdo varal. In km» ve, koliko časa sta jih tale dva aristokrata ze vara??:, koliko časa sta že rovarila zoper republiko morebiti že cele mesece —. In ves ta čas jim je hinavski DérouT le lepo govoril, se jim prilizoval in se delal njihovega prijatelja, prav kakor sedajle pred par minutami —. In verjeli so mu, zaupali, spoštovali so ga, ljubili, vse so
, O ta hinavec —!
Vihar je raslel, hučalo in hrumelo je po dvorani.
Bolje Tinville in Merlin nista mogla doseči svojih namenov. \ se divje, besno sovraštvo, kolikor ga je za-i mogla pariška poulična, drhal, je splavalo na površje in se zlilo v eden sam uglušujoč klic po maščevanju.
Poskakali so s klopi, drug črez drugega so planili -naprej. Pograbili ga bodo, svojega nekdanjega ljubljenca, raztrgali ga na kosce, iztaknili mu oči. RohneM s» kakor divje zveri, ženske so kričale, otroci so jokali m ■ narodna garda je imela polno dela, da je ustavila bes-! neči val sovraštva.
Slabo bi se bilo godilo Déroulèdu in Julietli, če bi bila drhal, predrla črto nastavljenih bajonetov —.
Predsednik je divje zvonil in kričal:
»Izpraznile dvorano! Ven z ljudstvom!«
Po ljudstvo ni hotelo iz dvorane.
»Na vešala z njim! Na svetiljko z njim! Smrt aristH Déroulèdu!« .
Najhuje je kričal in divjal orjaški premogar Lenoir. Njegov glas se je čul črez vse druge.
Izprva se je zdelo da hujska množico nad vojake. Pa kmalu si je menda premislil.
»Ej, neumnost!« je vpil. »Opravili bomo s tema izdajalcema veliko lažje, če prideta ven na ulico! — Kaj pravite, ali ni bolje, da pustimo, naj sodniki dovršij* tukaj svojo komedijo, mi pa da gremo ven in se pripravimo na naš posel?«
Izprva ga nihče ni mnogo poslušal. Pa venomer je kričal in razlagal, kaj namerava.
»Na ulici je več prostora in svobode —! Premalo je gardistov, da bi nam ugrabili naš- plen —! Zares — koj pojdimo in poglejmo, kje je najpripravnejša sve-tiljka za take izdajalce —!«
Rinil se je k durim in si delal pot s svojimi mogočnimi komolci in dolgimi rokami.
Kakor čreda ovc se je množica usula za njim.
»Na svetiljko z njima!« so vpili, ven na ulico —!«
Vse je vrelo ven. Le malo jih je ostalo še v dvorani.
Pa tudi ni bilo mogoče več zanimivega videti in slišati.
Javni tožitelj Tinville je narekoval pisarjem obsodbo, predsednik je naglo podpisoval listine, tiho je bilo v dvorani kakor po viharju.
Déroulède je bil na zunaj miren, pa njegove oči so pričale, kako zelo je ginjen.
(Dalje prihodnjič).
Slavno p. n. občinstvo se opozarja, da upravništvo odgovarja v oglasnih zadevah samo takrat, ako je priložena poštnina za odgovor. Vsa pisma brez poštnine gredo v koš brez odgovora.
Knjige: leposlovne, bogoslovne, znanstvene, med njimi: Herderjev leksikon, cerkveni leksikon, Platen Heilkunde, se prodajo iz zapuščine f g. župnika v malo— nedeljskem župnišču.	394
Proda se po ceni benedn-motor 7 HP in dynamo 10 HP. Podrobnosti pove : Lebar, Maistrova ulica	14.	303
Proda se 10 minut od glavnega kolodvora mala stanovanjska hiša z dvema stanovanjama, delavnico, s sadnim, in zelenjadnim vrtom, eventualno se da tudi v najem. Stanovanje takoj na razpolago, kupni pogoji zelo u~ godni. Naslov v upravništvu.	505
Dražbenl oklic.
Dne 21. julija 1924 se vrši s pričetkom oh 14. uri javna dražbena prodaja izvršilne in konkurzne mase prezadolžen ca Mori ca Dadieu, mehanika v Mariboru, Vetrinjska ulica 18, in se nadaljuje isti dan in naslednje dni v Frančiškanski ulici 13 v prezadolženčevi delavnici. Prodajalo se bo najraznovrstnejše blago za mehanike, osebni avtomobili, šivalni in pisalni stroji in njih sestavni deli, razna delavniška pisarniška, in stanovanjska oprava itd.r vse to posamezno ali po skupinah. Z dražbanjem se prične prvi dan pol ure po icklicu in naslednje dni vsakokrat ob
14.	uri. Natančnejši pogoji in ifnormacije se dobe pri podpisanemu notarju v Mariboru, Aleksandrova cesta 14, ali pri dr. Juro Janu, odvetniku v Mariboru, Sodna ulica 16.
Dr. Josip Barle 1. r., notar,
392	kot sfedni komisar.
JVov žepni t!o»ni reti, vel faren, od
S.	funlfa 1994:, fe ravnoUar izdata tisKarna »v. Cirila v Mariboru im gtane Komad « poštnino vred 9 din., brez poštnine I SO din.
♦
Denar naSoiiti
itaibsllie	Mii?ansiii
pri
Spodnještajerski ljudski posojilnici r.z.za,z.
« Maribora, Stolna ulica št. 6,
ki obrestuje hranilne vloge po
oziroma po dogovoru,
Odgovorni urednik: Viado Pušenjak,
Izdaja konzorcij «Straže.«
SZULsa-fcea	jama, !
Dalmatinska klet
v večjem mestu Slovenije se proda radi bolezni. Zelo <lobičkanosno podjetje, kajti mesečno se iztoči 120—150 hi vina! Potreben kapital okrog 250.000 din. Pojasnila daje:	Oglasni in reklamni zavod Fr. Vorsič naslednik,
Maribor, Slomškov trg 16.
Medičarski vajenec z dveletnim tečajem išče mojstra, da se zamore naprej učiti. Alois Zajelšnik, Prežigal št. 3, Konjice.	389 2—1
Viničarja oženjenega iščem. Prednost imajo, ki imajo odraslo hčer za služkinjo in sina za kočijaža. Plača v naravi stanovanje, kurjava, razsvetljava, mleko, kuhinjski vrt in oral njive. Plača v gotovini po pogodbi. Obrniti se je na posestnika Franja Kolar, Kutina na Hrvatskem.	386 4—1
pom
ni si soseda, kar ti povem ,ako rabiš
volneno blago
za ženske ali sukno za moške, obleke, tiskanine (druk), cefir, belo, rujavo ali pisano platno ter sploh kaj manufakturne robe, pojdi kupit v veletrgovino
R. Stermecki v Celje, kjer mi vsi kupujemo in kjer je največja zaloga in najnižje cene. Trgovci engros cene. Ceniki zastonj.
Najcenejše in najuspešnejše
oglašujete
samo potom
Oglasnega zavoda
F. Voršič-a
nasledili?,
üarlter, Slsmšftovtrg 16.
Pojasnila brezplačno!
kttilfciHliMM
Gospodinje 1
Kje dobite najboljšo in najcenejšo banaško moko, mast, slad* kor, riž, kavo i.t.d.?
Le pri
Škerbec & Gaspari,
(preje Tischler)
Maribor, Aleksandr, c 19
Inserirete!
XX«««9SX
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
ftotove moške obleke, perilo za mošce in ženske, moške hlače in delavske obleke kakor tudi vse drugo manufakturno blago od najcenejše do nsjfinejše vrste, nadalje gotove obleke za birmance kupite v trgovini F. Starčič, Maribor Vetrinjska ulica št. 15.	319
DOMAČA
Ž/MM1KA
TOVA K/? A N
VOLTA«»
MARIBOR
Tiskajte sami!
Gestetner-Rotary tiskarski stroj za vsakega! Brez zlaganja. B ez voščenega papirji.
Zahtevajte, da se Vam brezplačno pokaže!
D. Gestetner Ltd.
CUNJE
krojaške, suknjene in platnene odpadke, staro želez je, kovano in vlito, glaževino, kakor odpadke vsake vrste kupujem po najvišjih cenah
A. Arbeiter,
Maribor, Dravska ulica IS.
Zamenjam tudi staro želeeje, katero je za vporabo, s ho* vaškimi odpadki in vlitino.
Zagreb, Trg na Saimiitu broi 1. Beograd, Zgradba Akademije Nauka. **
ITO
priznano najboljša asratonat fees*«
öd siel se
razlikuje izvrstni, iz davna preizkušeni »Pravi : FRANČKOV ; kavni pridatek« od ponarejenih proizvodov tudi že na zunaj po novi, rjavo-modro-beli etiketi. — Na tej se posebno «tičejo karakteristični znaki razlikovanja, ki soj irr »Franck« in »kavni mlinček«.
»Pravi : FRANCK : z mlinčkom« zahvaljuje svojo splošno priljubljenost izvrstnemu aromu in prijetnemu okusu ter svoji izdatnosti in tečnosti.
Zadružna gospodarska banka
Podružnica v Mariboru.
Imitili na buba pasle aafliiantaeie. — Bijalija ibrisSoaanla alog u kalili« h a lakaiig nbn.
botate «sake «loge na zahtevo takoj « gotoaini.
PooblBilanl prodiialic tr«2k drlavn« mradn« Šotoril«.
V poslovalnicah I. delavskega kensumnega društva: Maribor, Slovenska ulica 15,
Studenci, Aleksandrova cesta 17 in dr.
Člani kupijo najceneje ▼ lastni zadrugi. Če rabiš oblačilno blago, obrni se na svojo zadrugo. — Enkrat na leto se lahko zastonj oblečeš, |
če kupuieš vse v zadrugi, kjer dobiš po pravilih 3 odstotni popust.	g
Člani, kadar pridejo v Ljubljano, naj ne pozabijo, da dobe v zadružni gostilni, Kongresni trg št. 2, ne samo hrano in pijačo, ampak tudi 391 3—1	svoje somišljenike.