W§)  Štev. 5.   Y\    V Ljubljani, dne 1. maja 1916.     PN Lcto 46. |f!
Bolnik
Pogledalo solnce je čez goro,         — Ej zbudi se, zbudi, tožno srcš,
odprlo je cvetki drobno oko:          naj splava pogled ti v rožno polje; cvetka vzcvetela je                        v cvetju smeji se plan
in zadehtela je,                              v zlati pomladni dan,
k bolniku nagnila je rosno glavo:   in radostni ptički se v gaju glas6.
In dvignil bolnik je otožen glavo — in splulo oko mu je vun pod nebo:
solnce grorko žari,
radost vseh srca poji —                                               
kaj čuda, če solza mu stopi v oko.                                    
J. Soklič   .