ODGOVORI NA VPRAŠANJA DELEGATOV Konferenca delegacij št. 33, Dom starejših občanov, je dne 8.2.1989 na zasedanju zbora združenega dela, postavila naslednji delegatski vprašanji Centra Dolfke Boštjančič : . . 1. ¦'¦ ' '¦•' '¦¦"• Kaj je IS ukrenil v zvezi z obnovitvijo ceste Ig-Ljubljana ozi- roma z novo povezavo ter zagotovitvijo varnosti prometa na obstoječi cesti ? >-• -- s ..w..,s ¦>,. .,.,,.;.: ¦:¦..,- ^...,. 2. ¦•¦¦¦•¦.- - •¦-¦ . -.---..•¦> ¦¦ .¦ Istočasno sprašujemo, kaj je narejeno za asfaltiranje ceste Ig-Želimlje (do Centra Dolfke Boštjančič)? ¦ ¦ ' .v ODGOVOR 1. ¦ '¦ . ¦ ' y\-'-'¦:¦ ¦" ¦¦'.¦'• '¦¦ • Aktivnosti za ureditev Ižanske ceste v celotni dolžini potekajo nemoteno naprej. V teku je usklajevanje tehnične dokumentacije za ureditev ceste z dokumentacijo komunalnih vodov, kateri morajo biti položeni pred dokončno ureditvijo Ižanske ceste. V nadaljevanju se vodijo tudi razgovori s Skupnostjo za ceste Slovenije za pridobitev finančnih sredstev, ki zagotavljajo dokončno ureditev Ižanske ceste. Odgovor pripravil: .¦¦¦¦¦ ¦ . Marjan Krmavner, član izvršnega sveta za področje KS 2. " '"'" Cesta od Iga (križišče ceste R 324) proti Želimljam mimo Kremence in Drage do Rogovile (križišče ceste Pijava Gorica-Že-limlje) je komunalna cesta, s katero upravlja Komunalno podjetje Ljubljana . Omenjena cesta ni vključena v srednjeročni plan 1986-1990 zaradi premajhne frekvence . Za dokončno ureditev omenjene ceste je potrebno predhodno urediti komunalno infrastrukturo , kot so vodovod in kanalizacija v naselju Kremenca ter ureditev primarne kanalizacije od Zavoda Dolfke Boštjančič v Dragi do čistilne naprave na Igu. Vkolikor se bodo aktivnosti krajevne skupnosti nadaljevale ob znatni podpori krajanov ter drugih zainteresiranih subjektov, bo možno cesto vključiti v naslednje srednjeročno obdobje. Po zbranih podatkih ,.-.... odgovor pripravil: '..''¦' Marjan Krmavner, član IS -.-.' .:. za področje KS Delegacija KS Velike Lašče je na 18 seji zbora krajevnih skup-nosti dne 8. 2. 1989 postavila naslednje vprašanje: Oelegacijo krajevne skupnosti Velike Lašče zanima, kdaj bo prišlo do asfaltiranja ceste Velike Lašče-Lužarji. Hkrati zahteva, da se ponovno zagotovi javni prevoz ob sobo-tah in nedeljah na odseku Lužarji-Velike Lašče. ODGOVOR Dogovori o postopni ureditvi ceste Velike Lašče-Lužarji pote-kajo skladno s sprejetim terminskim planom. V ta namen so že bili opravljeni razgovori v KS Velike Lašče med predstavniki krajevne skupnosti, izvršnega sveta ter izvajalca del SCT, tako glede rokov izvedbe, kakor tudi glede pridobitve ustreznih zem-Ijišč za rekonstrukcijo ceste. Takoj po dokončni razrešitvi premoženjsko pravnih zadev bo izvajalec del - SCT pričel z deli , in sicer naj bi v letu 1989 bila rekonstruirana cesta na potezu Velike Lašče-Mala Slevica. Odgovor pripravil: Marjan Krmavner, član IS : - .'..;¦ ¦..¦'.¦ '."¦¦-; ¦.,'.. za področje KS Integral, TOZD OPP nam je odstopil dopis z delegatskim vpra-šanjem, ki ga je postavila KS Velike Lašče. Le-ta postavlja zah-tevo po vzpostavitvi javnega prevoza ob sobotah in nedeljah, in sicer na relaciji Lužarji-Velike Lašče. Na navedeni relaciji vzdržuje naša TOZD linijo Loški potok- -Ljubljana z obratovalnim režimom od ponedeljka do petka, odhod 6.15 iz Loškega potoka in povratek ob 14.15 uri iz Ljub-Ijane. Ob nedeljah vozi ob 17.15 iz Loškega potoka in ima povratek ob 19.15 uri iz Ljubljane. Uvedba vožnje ob sobotah menimo, da ni ekonomsko opravič-Ijiva. Da se pokrijejo stroški izvajanja linije mora biti zagotovljena 75% povprečna zasedenost vozila, kar pa v danem primeru zago-tovo ni moč pričakovati. Sedanji pogoji gospodarjenja terjajo tudi v prometni dejavnosti sprotno prilagajanje težkim razmeram. To pa pomeni tudi temeljito preverjanje že obstoječega izvajanja linij in opuščanja voženj, ki ne zagotavljajo kritja stroškov. Odgovor pripravil: >>. TOZD Turbus, direktor: Geroni ing. Miro, I. r. Mnenje izvršnega sveta : Izvršni svet bo v zvezi z odgovorom, katerega je pripravil Integral TOZD Turbus opravil razgovor, in sicer v smislu celotne tedenske analize zasedenosti proge in na osnovi analize pripravil skupaj s Turbusom dokončni odgovor. -.-,•. ;> • -.:v Konferenca delegacij 36 - Kmetijska zadruga Ljubljana - Temeljna zadružna organizacija Vič - je na seji zbora združe-nega dela dne 1. 3. 1989 postavila vprašanje : Konferenca delegacij je prejela odgovor na delegatsko vpraša-nje glede makadamskega pasu cestišča ob Tržaški cesti na rela-ciji Dolgi most-Brezovica, ki je namenjen kmetom, vendarga ne morejo uporabljati zaradi parkirnih vozil na tem delu cestišča. Ob sprejetih zaključkih in opredelitvi nosilcev nalog, na Repu-bliškem komiteju za promet in zveze pa konferenca delegacij opozarja Cestno podjetje Ljubljana, Oddelek za varnost prometa v Delovni skupnosti za ceste SLovenije kot navedenega nosilca naloge, da cestišče označi po sprejetem sistemu, ker že prihaja do prometnih nesreč. Nadalje konferenca delegacij ugotavlja, da je makadamski pas potreben nasutja in prosi Cestno podjetje Ljubljana kot nosilca naloge, da to čimprej izvede. ODGOVOR Naloga za dokončno ureditev tega pasu je prevzela SCS Ljub-Ijana, Titova c. 64, ki je tudi že naročila projektno dokumentacijo, ki bo vsebovala tudi prometno problematiko tega odseka. Po planu SKupnosti za ceste Slovenije za leto 1989 je predvi-dena tudi obnova M - 10 Ljubljana-Brezovica, kamor spada tudi sporni odsek. .. . . . , . . Direktor TOZD Vzdrževanje Ljubljana Ludvik VVillenpart, I. r. Delegacija KS Murgle je na seji zbora KS dne 21. 12. 1988 postavila delegatsko vprašanje: Na postavljena vprašanja na eni izmed prejšnjih sej nam je odgovoril Mestni komite za komunalno gospodarstvo, promet in zveze in sicer v zvezi z nedokončanim asfaltiranjem Mokrške ceste, da to investicijo ureja ZIL, TOZD Urejanje stavbnih zem-Ijišč. Investicija še ni zaključena. Naše vprašanje dopolnjujemo, in sicer: Kaj lahko stori Mestni komite za komunalno gospodarstvo, promet in zveze ali občinski organ, da ZIL TOZD Urejanje stavbnih zemljišč Enota Vič to investicijo čimprej zaključi? V zvezi z vprašanjem okrog omejitve hitrosti na Cesti v Mestni log kljub mnenju Mestnega komiteja, da cesta dopušča hitrost 60 km/h, predlagamo, da se omeji hitrost na celi dolžini Ceste v Mestni log do križišča s Koprsko cesto , da se na ta način omejijo kar precej številne nesreče v križišču Ceste v Mestni log s Koprsko cesto.« ODGOVOR Strokovna služba Mestnega komiteja za komunalno gospodar-stvo, promet in zveze je ponovno proučila vprašanje gradnje Mokrške ulice. Ugotovljeno je bilo : 1. ZIL TOZD Urejanje stavbnega zemljišča je v letih 1984 in 1985 investiral gradnjo Mokrške ulice v skladu z veljavnim gradbenim dovoljenjem. 2. Za neurejeni del ulice ni bilo izdano gradbeno dovoljenje. V skladu z veljavnim zazidalnim načrtom je na tem delu predvi-dena sprememba trase ulice in sicer tako, da se Mokrška priključi na Cesto v Mestni log nasproti Vipavske ulice. Na mestu seda-njega priključka je predviden objekt s prostori krajevne skupnosti in javnimi lokali. Iz teh dejstev izhaja, da je edini možni investitor nadaljevanja gradnje Mokrške ulice ZIL, TOZD Urejanje. Mestni komite za komunalno gospodarstvo, promet in zveze bo v okviru svojih pristojnosti podal predlog za uvrstitev investicije v finančni plan za leto 1990, ker le-ta ni uvrščena v letošnji plan. Predlagamo pa, da tudi krajevna skupnost poda enak predlog preko svojih ozi-roma občinskih upravnih teles. Prav tako je bila ponovno proučena prometna ureditev Ceste v Mestni log. Na osnovi podatkov, ki nam jih je posredovala postaja milice Vič smo ugotovili, da le v križišču Ceste v Mestni log in Koprske ulice pogosteje prihaja do prometnih nezgod. Iz poročil postaje milice Vič je razvidno, da na nazgode ne vpliva hitrost vozil, ki vozijo po Cesti v Mestni log, ampak neupoštevanje prometne signalizacije s strani voznikov, ki vozijo po Koprski ulici iz smeri Gerbičeve ulice. Ti vozniki ne upoštevajo prometnega znaka KRIŽIŠČE S PREDNOSTNO CESTO , ki stoji pred križiščem s Cesto v Mestni log . Od osmih evidentiranih nesreč v letu 1988 je bil to vzrok za šest nesreč. Zato smo že izdali odločbo za spremembo signalizacije na Koprski ulici pred križiščem in sicer bo znak KRIŽISČE S PREDNOSTNO CESTO nadomeščen z zna-kom USTAVI, na vozišču bo izpisana beseda STOP , 50 m ored križiščem pa bo postavljen dodatni znak, ki bo voznike opozarjal na obvezno ustavljanje v križišču. Še nadalje bomo spremljali prometnoi varnost na tem odseku in po potrebi uvedli dodatne varnostne ukrepe. Odgovor pripravil: ' Jan Sajovic, dipl. ing. gr, I. r. V Mestni komite za komunalno gospodarstvo, promet in zveze Delegaci|a KS Trnovo za zbor krajevnih skupnosti je na seji dne 8. februarja 1989 postavila naslednje vprašanje : Delegacija KS vprašuje pristojne službe, kje so vzroki, da začeta dela na cestišču Eipprove ulice še niso dokončana. Raz-log, da je vzrok zimski čas, ni sprejemljiv glede na ugodne vremenske razmere, zato delegacija istočasno zahteva, da se s prekinjenimi deli brez odlašanja nadaljuje. ODGOVOR Obnova vozišča Eipprove ulice obsega: - - zamenjavo robnikov / - ureditev dela fekalne kanalizacije . - ureditev meteorne kanalizacije : ^ - pripravo gornjega ustroja . ..'.¦ , - asfaltiranje ( enoslojni asfalt 6 cm) :; ¦: - zaključna dela. Z deli je bilo pričeto 10. 10.1988, do sedaj pa so izvedena vsa dela razen asfaltiranja in zaključnih del, ki obsegajo ureditev hodnika ob Gradaščici v pesku. Do zamude pri izvedbi del je prišlo zaradi lokacije vodnjaka, ki sega v vozišče Eipprove ulice, o čemer je KSLO obvestila tako IS Sob kot tudi KS Trnovo. Na zahtevo KS Trnovo, ki je na ta problem opozorila KSLO z dopisom št. 297/88, je KSLO zahtevala ustrezno strokovno mnenje od Zavoda za spomeniško varstvo - v danem primeru gre za Plečnikovo dediščino. To mnenje je občina posredovala KSLO dne 15. 11. 1988. Izvajalec je z deli nadaljeval na podlagi strokovnega mnenja Zavoda za spomeniško varstvo, uredil robnike ob Gradaščici, ter požiralnike za odvod meteorne vode (le-teh ni bilo možno izvesti, dokler ni bila znana trasa poteka robnikov ). Zaradi zastoja, zimskih razmer - zmrzali ( v zimskem času pa asfaltna baza ne obratuje) ni bilo možno del kbnčati v celoti, tako da bo asfalt položen takoj, ko bodo vremenske razmere to dopuščale. Odgovor pripravila: Komunalna skupnost Ijubljanskih občin Opomba: Z deli se je pričelo 10. 3. 1989. Delegaclja KS Podpeč—Preserje je na seji zbora krajevnih skupnosti dne 8. L. 1989 postavila vprašanje: KPL TOZD Javna higiena smo pred več kot letom dni napravili vlogo za organiziran odvoz smeti. Vendar se kljub večkratnim razgovorom in urgencam zadeva ne premakne z mrtve točke. V kraju je pred nekaj leti vsaka vas imela svoje smetišče. Z velikim trudom smo jih uspeli ukiniti in sanirati razen smetišča ob cesti za Rakitno v Kamniku. Dogovorjeno je bilo, da se začasno uporablja samo to smetišče; za vse vasi se sočasno pripravi organiziran odvoz smeti po vaseh. Z ozirom, da nam dogovor z občani ni uspel, se ponovno pojavljajo odlagališča po vaseh na območjih KS. Pojavljajo se tudi zažigi smetišč, ki jih moramo z velikimi stroški gasiti, kar ogroža okolje (vžig gozda), vali se gost črn dim, ki s svojim smradom ekološko onesnažuje bližnjo in daljno okolico, zavisi od smeri in moči vetra. ODGOVOR S spremembo in dopolnitvijo odloka o ravnanju z odpadki (Ur. I. SRS, št. 39/87), ki dolžnost za nabavo smetnjakov za zbiranje komunalnih odpadkov prenaša s povzročiteljev odpadkov na izvajalca storitev, ni bilo preskrbljeno in urejeno financiranje povsod. Iz teh razlogov, ki smo jih ustno posredovali tajniku KS, prihaja do zastojev v realizaciji programa uvedbe in širitve obmo-čij rednega odvoza smeti in odpadkov. Po ogledu razmer in vsebini delegatskega vprašanja, bomo v bližnji prihodnosti izdelali program zbirnih mest (lokacije smet-njakov), tega z aktivisti'«S Podpeč-Preserje pregledali in uredili vse potrebno (obvestila in program za krajane), da bi v jesenskem obdobju tega leta pričeli z rednim odvožom. Pri tem pa ocenjujemo, da bo zaradi nezagotovljenih tehničnih pogojev, ki jih zahtevajo gabariti komunalnih vozil, uvesti odvoz z vasi G. Brezovica in Goričica, problematično. Odgovor pripravil: ' yv"" ¦¦-";¦:!¦* : KPL TOZD JAVNA HIGIENA '. " Dušan Butina, dipl. ing. Izvršni svet opozarja delegate, da je v gradivu za SML na str. 20 v poglavju III 4 - komunalni odpadki, predvideno, da se bo odvoz odpadkov razširil tudi na področje Rakitna-Podpeč-Preserje--Notranje gorice. Ob tem izvršni svet sodi, da je rok za dogovor o lokacljah smetnjakov in program zbirnih mest 1 mesec. Delegacija KS Podpeč—Preserje je na seji zbora krajevnih skupnosti dne 8.2.1989 postavila vprašanje: Pri Skupnosti za ceste Slovenije zahtevati, da vnese v prvo prioriteto in izvede obnovo ceste od odcepa R-324 za Kamnik, Preserje, Dolnja Brezovica, in to: - v celi trasi sanirati deformirane oporne zidove, - izdelati asfaltne mulde in dopolniti manjkajoče (strte) propu-ste za odvodnjavanje, - napraviti asfaltno prevleko v celi dolžini ceste. Asfalt je unlčen do take mere, da ni možno več krpatl. Glej zapisnik komisije z dne 25. 3. 1988. Cesta Preserje-Rakitna je bila v letu 1988 prenešena v regi-onalno cesto R-372, vsled česar delegaclja smatra, da je vaša skupnost pristojna za ureditev. ODGOVOR Na delegatsko vprašanje v zadevi obnove oziroma rekonstruk-cije ceste R 372 na odseku Preserje-Rakitna, vam posredujemo naslednje pojasnilo: Na osnovi zapisnika komisije z dne 25. 3.1989, dopisa št. 118/ 88 KS Rakitna z dne 13. 9. 1988, smo ponovno vsestransko proučili problematiko obnove oziroma rekonstrukcijo ceste R 372 Preserje-Rakitna in ugotavljamo: 1. Dosedanja projektna dokumentaclja obsega idejno obdelavo rekonstrukcije lokalne ceste od apnenice (odcep od R-324) do učne oziroma Gornje Brezovlce in posledlčno prekategorizacijo na tem odseku v regionalno cesto. Nadalje je bll izdelan izved-beni projekt za odsek od Kotov do Rakitne ter izvršena v glavnem vsa dela na spodnjem ustroju, razen odseka pri kapelici z ele-menti, ki so bili tedaj sprejemljivi. V letu 1988 je že bilo izvršeno delno asfaltiranje odseka lokalne ceste od apnenice do Preserja. Upoštevajoč dejstvo, da trenutno poteka regionalna cesta R-372 od odcepa od R-324 v Podpeči do Preserja skozi naselje Kamnik smatramo, da že izdelana idejna obdelava ni edina optimalna varianta in je potrebna za odsek od Podpeči do Plehanovega laza ponovna variantna obdelava rekonstrukcije te ceste. Odsek od Plehanovega lazu do Rakitne v glavnem ni sporen in je možno izdelati izvedbeni projekt, upoštevajoč sedanja dejstva. Omenjene projektne rešitve, so v izdelavi in bo izvedbeni pro-jekt za odsek Plehanov laz-Rakitna izdelan v prvem polletju leta 1988. 2. -•¦¦ '¦'¦-,-. ¦.-.:¦¦¦ ,:,'. :-.;.-.a^-v'...: /. ; ¦ • -- -.' - ,,.,.'., ¦ ' ¦. Glede na opisano stanje smatramo, da so umestne fazne reši-tve obnove te ceste, in sicer: a) projektiranje kot je opisano v tč. 1 b) etapno izvajanje rekonstrukcije te ceste skladno s projekt-nimi rešitvami in finančnimi možnostmi oziroma srednjeročnimi in letnimi plani skupnosti za ceste Slovenije. 3. Plan Skupnosti za ceste za leto 1989 upošteva tudi obnovo oziroma rekonstrukcijo ceste R 372 Preserje-Rakitna, vendar s predpostavko, da ta del plana, ki se tiče rekonstrukcij in moder-nizacij cest v SRS s trenutno znanimi viri ni pokrit. Vsled tega se bodo razpoložljiva sredstva razporejala za najnujnejša dela. Upoštevajoč vse navedeno, bi bilo torej možno reševati pro-bleme rekonstrukcije te ceste v obsegu razpoložljivih sredstev v letu 1989 iz tega naslova in sicer: a) popravila ceste R-372 od odcepa od R-324 do Preserja, upoštevajoč ugotovitve komisije z dne 25. 3.1988, za zagotovitev prevoznosti ceste in varnosti prometa. b) rekonstrukcija ceste R-372 od Rakitne proti Plehanovem lazu po projektu in v obsegu razpoložljivih sredstev. Odgovor pripravila: .<¦¦¦;. '-.. " ¦¦¦:¦!¦.• ...; ¦,;'.: ¦•¦¦¦¦ '* >¦ Skupnost za ceste Slovenije Rudolf Ocvirk, dipl. ing. vodja oddelka za nadzor RV cest