Zasavski Izdaja »Zasavcu tednik« v Trbcvljab. — Urejuje uredmiki odbor — Odgovorni urednik Stane Šuštar. — .Ja*lov uredništva in uprave: »Zasavski tednik«, Trbovlje I, Trg revolucije S*. — Telefon it. #1, — Račun pri Komunalni banki Trbovlje 608-70-1-146. — List lzbaja vsak petek. — Letna naročnina 400 din, polletna 200 din, četrtletna 100 din, mesečna 40 din Cena izvoda v kolportaži 10 din, — Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Slov. poročevalec« v Ljubljani. — Rokopisi, U morajo biti v uredništvu najkasneje vsak torek, se ne vračajo “vpottet Štev.' 30 TRBOVLJE, 25. JULIJA 1958 Leto XI ROKA ROKI SKUPNI FOND SPLOŠNE POTROŠNJE IN ZDRUŽEVANJE OSNOVNIH IN OBRATNIH SREDSTEV PODJETIJ Svetu grozi vojna nevarnost. Potrebna bi bila samo iskra in požar bi vzplamtel, najprej na Srednjem Vzhodu, nato pa bi se bliskovito razširil na ves svet. V Jordaniji in Libanonu se neprestano izkrcavajo ameriške in angleške vojaške sile in njihovi bajoneti so uperjeni na sosednji Irak. ki je pravkar izvojeval osvobodilno revolucijo in enkrat za vselej pomedel s tisočletnim zatiralcem. Kdo naj prepreči spopad? Kdo naj reši svet grozeče more strašne vojne? Vsi miroljubni narodi, vsi tisti, ki jim je mir pri srcu, in ki verujejo, da ima vsako ljudstvo pravico do samoodločbe. JUGOSLAVIJA JE tudi tokrat prevzela pobudo v OZN in je predlagala takojšnje sklicanje Generalne skupščine. Mi smo skupno ž mnogimi drugimi miroljubnimi državami povzdignili glas za ohranitev miru in za mirno razpravljanje o trenutnih perečih mednarodnih vprašanjih na Srednjem Vzhodu. Jugoslovanska vlada, je rečeno v posebnem komunikeju, sodi za nujno, da je treba čim,prej z ustrezno učinkovito akcijo OZN onemogočiti, da bi oboroženo vmešavanje v notranje zadeve Jordana in Libanona preraslo v napad na Irak. Z hitro akcijo OZN bi se svet iznebil bojazni pred katastrofalnimi posledicami takega napada. Predsednik Tito je poslal poslanico Sefom mnogih dežel v zvezi z napetim položajem na Srednjem Vzhodu. Tudi. predlog sovjetskega premiera Hruščeva ZA SKLICANJE SESTANKA PETIH je vreden posebne pozornosti. Čeprav vlade ZDA, Velike Britanije, Francije še niso odgovorile na ta predlog — indijski premier Nehru je to že storil — je pobuda naletela na močan odmev v vsem svetu. Hruščev je predlagal, da bi se sešli Eisenhoiver, Mac Millan, De Gaulle, Nehru, Dag Ham-marskjoeld in on v Ženevi, ali v katerem koli drugem mestu, vštevši Washington in naglo ukrepali za preprečitev vojne. Ne glede na to, ali bodo zahodne sile sprejele sovjetski predlog, pa je povsem razumljivo, da se bo svet oddahnil šele tedaj, ko bodo tuje čete zapustile Libanon in Jordan. PREDSEDNIK NASER Pa je na sestanku z predstavnikom iraške republike Are-fom podpisal sporazum o tesnem sodelovanju v okviru Arabske lige in na mednarodnem področju. Obe državi bosta združeno ukrepali proti vsakemu napadu na eno od njiju ali pa na obe državi. Po podpisu je imel predsednik Naser v Damasku govor, v katerem je dejal, da bodo arabski narodi branili svojo svobodo in svojo neodvisnost. Branili bodo to zmago, ki je bila izvojevana Po trpkem obdobju. MEDTEM PA SE IZKRCEVANJE NADALJUJE V zadnjih dneh je bilo na ozemlju Jordanije in Libanona Prepeljanih veliko število ameriških in angleških čet, porogajo pa, da bodo zahodne sile, Poslale še nove okrepitve. Zdaj )e že t:;di vlada Saudove Arabije obsodila ameriško intervencijo, podobno pritožbo pa je vlada Saudove Arabije poslala tudi Veliki Britaniji. Protestom se pridružuje vedno več dežel, in ko se bo v Parizu sešel svet Atlantskega pakta, bosta morali ZDA in Anglija računati tudi na odpor nekaterih zaveznikov. V občinah se pogosto poraja vprašanje, kako zagotoviti sredstva za izgradnjo nekega pomembnega objekta za družbeni standard, ali za pospešeno gradnjo stanovanj in podobnega. Prej so se komune za reševanje teh vprašanj posluževale sredstev podjetij s svojega področja, s tem pa so ponekod slabile razne fonde v podjetjih, namenjene njihovi modernizaciji in njihovemu splošnemu napredku. Pogost je bil primer, da so bila sredstva v fondih nekaterih, posebno manjših podjetij, namenjena izboljšanju življenjske ravni delavcev in uslužbencev tako neznatna (glede na razne druge potrebe), da niso niti v najmanjši meri ustrezali svoji nalogi. Nasprotno pa so prav ti fondi močnejših podjetij dovoljevali večja sredstva tudi za izboljšanje življenjske ravni. Tako so nastajala očitna nesorazmerja v občini, zlasti na škodo manjših. Kaj naj n. pr. gradi neko majbno podjetje, ki je dalo v fond za samostojno razpolaganje 500 tisoč ali pa milijon din? To je komaj toliko, da se kvečjemu dokonča eno zelo skromno stanovanje in nič več. Kje pa so sredstva za izboljšanje družbene prehrane in za druge potrebe, ki so odločujoče za dvig življenjske ravni? V takšni situaciji so podjetja našla le neko rešitev. Sredstva so razdeljevala med seboj, s tem pa vprašanje še ni bilo rešeno. Mnogi resni občinski problemi so še naprej čakali na »boljše čase«. Treba je poudariti, da vprašanje ni ostalo v slepi ulici. V pravem času je bilo opaženo in rešeno z zakonom o sredstvih skupne potrošnje gospodarskih organizacij za investiranje v objekte družbenega standarda. Tako so dobile komune možnost za ustanovitev fonda za skupno družbeno potrošnjo. Prva združevanja svobodnih sredstev gospodarskih organizacij v ta namen so že dala tudi prve pozitivne rezultate. V ta fond komune je mogoče vlagati sredstva namensko (n. pr. za stanovanjsko izgradnjo in podobno), lahko pa tudi nenamensko. Občinski zbor proizvajalcev sme skupaj z družbenimi organizacijami na področju komune sprejeti sklep o porabi sredstev, ki so v skladu skupne potrošnje. To je najboljši način za najkoristnejšo uporabo sredstev. Primer beograjske občine »Palikula« to lepo potrjuje. Tu bodo zgradili iz fonda za skupno družbeno potrošnjo ekspresno restavracijo tam, kjer je največ podjetij in delavcev, razširili bodo delavsko letovišče v Sutivanu na Braču, del sredstev bodo nudili stanovanjski skupnosti, ki bo poskrbela za deco zaposlenih mater, predvidevajo gradnjo raznih otroških ustanov, razmišljajo pa tudi o gradnji nove tržnice. Primer dovolj lepo ilustrira 'namen komunskega fonda za družbeno potrošnjo, hkrati pa tudi kaže koristi, ki jih lahko nudi, če se majhna sredstva več podjetij zbirajo na skupnem mestu. To vsekakor potrjuje upanje, da bo takšno zbiranje sredstev skoro postalo stalna forma, ker neposredno nudi vidno korist celotnemu prebivalstvu občine. Tako bo mogoče z mnogo hitrejšim tempom zgraditi objekte družbenega standarda kakor tudi ustreči mnogim nujnim komunalnim problemom. Pri tem pa bodo seveda odigrali zelo pomembno nalogo občinski zbori proizvajalcev in' družbene organizacije, ki morajo imeti pred očmi splošne najnujnejše probleme v J občini. J Se neka pomembna novost, ki se nanaša na združevanje t gospodarskih organizacij, je združevanje njihovih osnovnih ( in obratnih sredstev. O tem je na svoji zadnji seji razprav- Q ljal zvezni izvršni svet In izdal uredbo, s katero se regulirajo ■*# ti odnosi. V čem je korist takšnega združevanja? Iz dosedanjih izkušenj je znano, da so nekatera, zlasti večja podjetja, trošila velike vsote za izgradnjo sebi potrebnih objektov — magazinov, skladišč in drugega, za kupovanje licenc, materiala, strojev itd., ne vodeč vedno računa o tem. ali je za posamezne predmete tržišče dovolj veliko in ne glede na vse te odločilne okolnosti često dosegala manjši finančni uspeh (ob večjih izdatkih). Uredba, ki jo je izdal zvezni izvršni svet, bo — upajmo — pomenila pomemben prelom. Ta predvideva, »da gospodarske organizacije istih ali različnih gospodarskih dejavnosti smejo vlagati svoja osnovna ali obratna sredstva le v takšne namene, ki bodo ustvarjali skupna osnovna ali obratna sredstva,« Takšno skupno delo bo vsekakor privedlo do velikega zmanjšanja posameznih izdatkov, posebej še, če bi več sorodnih podjetij sodelovalo v kooperaciji, k izboljšanju asor-timana proizvodnje in ne nazadnje k boljši kvaliteti. V novi uredbi imajo zdaj strokovna združenja in zbornice več možnosti, da odigrajo znatno večjo vlogo, da bolj vskladijo proizvodnjo s splošnimi interesi skupnosti. To pa bo doseglo tudi povečanje kooperacij, s tem pa tudi napredek in povečanje proizvodnje. Takšno združevanje in večja skrb za skupne interese bo doprinesla tudi k prizadevanjem za povečanje produktivnosti dela. Koristi so torej velike. LJUBOMIR STOJOVIC PULA 1958 V soboto je zagorel na visokem robu sive arene ogenj iz kakih 30 čaš. Začel se Je peti festival jugoslovanskega filma. Slovenijo zastopata podjetji »Triglav film« in »Viba«, z «Bobrim morjem« »Kalo«. KLAS ZA KLASOM Žetev gre h kraju. Letos še s srpom, drugo leto pa že na mnogih mestih s kombajni. Temu posavskemu kmetu se kar smeji, kajti letošnji pridelek ni slab. Združitev športnih društev v Trbovljah Po dolgotrajnih razpravah v posameznih športnih društvih, v raznih organizacijah in po časopisju so minuli petek spregovorili o združitvi trboveljskih športnih društev tudi trboveljski komunisti. Po naročilu in razpravi o športnih problemih v občini so soglasno sprejeli sporočilo občinskega komiteja KZ, ki pravi, da je v sedanjih okoliščinah za Trbovlje najprimernejša združitev vseh športnih društev v eno športno društvo Trboveljski komunisti so na tem sestanku razpravljali tudi o zunanje-političnih vprašanjih in potrdili novo vodstvo obč. komiteja s sekretarjem Lojzetom Ribičem in organizacijskim sekretarjem Francetom Kraljem —Cinkom. —jak Pravkar prispelo • KOLEKTIV ELEKTRARNE SE JE ODDOLŽIL PADLIM BORCEM. V počastitev dneva vstale so v trboveljski Elektrarni odkrili spomenik v NOV padlim tovarišem m žrtvam fašističnega terorja. Slovesnost je bila v ponedeljek, dne 21. t. m., ob 13. uri. na dvorišču podjetja. Prisotni so bili svojci padlih žrtev, zastopniki Zveze borcev ter ObSS. — Spomenik je po krajšem nagovoru odkril direktor podjetja, tov. Peter Kos — Petruška ki ga je tudi izročil v varstvo delovnemu kolektivu Po slovesnosti so svojci zaposlenih .delavcev ogledal) naiprave v Elektrarni, za svojce padlih pa je bila pripravljena majhna zakuska. • DAN VSTAJE V TRBOVLJAH. V zasavskem delu Trbovelj so proslavili dan vstaje's počastitvijo borcev NOVA Pripravljen Je bil sprejem za vse preživele borce, o pomenu dneva vstaje pa je spregovori član občinskega komiteja ZK Trbovlje, tov. Tone Sutar. Na večer pred praznikom so na vseh okoliških hribih zagoreli kresovi. Delavska godba na pihala pa Je priredila koncert pred spomenikom Revolucije. Osrednja proslava Je bila 22. julija na Vrheh nad Trbovljami, kjer rje bla ustanovljena Prva revirska četa. PULA, 22. julija. — (Od našega posebnega dopisnika). — Z VELIKIM OGNJEMETOM IN BAKLA-DO SE JE V SOBOTO, 1*. JULIJA, V ZGODOVINSKI ARENI V PULI SLOVESNO ZAČEL PETI FESTIVAL JUGOSLOVANSKEGA FILMA. MNOŽICA UDELEŽENCEV FESTIVALA IN PREBIVALCEV MESTA JE NAVDUŠENO POZDRAVILA NAVZOČNOST PREDSEDNIKA TITA TER PODPREDSEDNIKOV ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA, EDVARDA KARDELJA IN ALEKSANDRA RANKOVICA PREDSEDNIK FESTIVALSKEGA ODBORA DRA-KULIC JE GOVORIL O POMENU DOSEDANJIH PULJSKIH FESTIVALOV. Pula nas je v soboto apet pozdravila s svojo *e nekaj let znano festivalsko podobo, s pisanimi in mnogokrat kričečimi lepaM, s transparenti In drugimi okraski, ki polnijo hiše tega starega obmorskega mesta, ki mešajo kulturo in trgovino. Zbrani so mnogi filmski. Igralci lz vseh naših republik, ki se bodo po slovesnih premierah posameznih filmov vsakokrat predstavili tisočem gledalcev v areni; tu je preko sto novinarjev, mnogo različnih poslovnih ljudi in ljubiteljev sedme umetnosti, lovcev na avtograme in stalnih prebivalcev. Prvi dan so zavrteli delo »Bo-sna-filma« — »Crm biseri«, zgodbo za otroke iz doma za zapuščeno mladino, ki jo je režiral Toma Janjič. 20. Julija smo videli Avalin film »Poišči Vando Kos« in UFUSOVO koprodukcijo s Francozi »La Tour, varuj se!« delo, ki sipominja na črne dni naših koprodukcij. Včeraj pa »Tri korake v prazno«, novo verzijo prepovedanega Nanovlčevega filma »Med včeraj in jutri«. Produkcija: »Lovčen film«. Danes Je na sporedu drugo delo »Bosna filma« — »Vrnil se bom«. ZA VARNOST PROMETA Te dni naše časnike kar zasipajo poročila o raznih nezgodah na cestah. Z naglim povečanjem motorizacije, hitro raste tudi število prometnih nesreč. Tem je večkrat vzrok nepoznavanje prometnih predpisov. Po vseh naših krajih je bilo storjenega že mnogo za prometno vzgojo pešcev in voznikov. Prometna UM pa se poslužuje tudi raznih drugih načinov. V soboto se je v Brežicah prvič pojavil na cesti ozvočeni jeep LM iz Novega mesta in pešce, voznike vpreg in motornih vozil ter kolesarje sproti obveščal o prekrških. r VREME Okoli 28. julija nevihtne padavine z močno ohladitvijo, na-**« zopet lepo yreme. Okrog Srt lollja manlše krajevne nevihte •leor lepo vreme, ki bo trajalo »ekrnko do 2. avgusta. V nadalj ■zlem poteku nekaj dni nestalno ■ pogostnimi padavinami In Itadno, možen (udi trajen dež. K# a ne bo nesporazuma, moram takoj v začetku povedati, da bo v tem sestavku beseda o brigadirjih III. trboveljske mladinske delovne brigade "Franca Vreska-Gustlna«, ki dela v odseku avtomobilske ceste pri Mačkovcu, nedaleč od sedeža glavnega štaba štaba na Otočcu. Ko sem jih pred nedolgim obiskal, so mi rekli, da ni pravično, da naš časnik piše samo o Okrogarjevi brigadi, kakor da oni, namreč Vreskovci, nimajo nobenih uspehov, o katerih bi bilo vredno pisati. V imenu redakcije lista sem se jim opravičil in obljubil, da se bo v eni izmed prihodnjih številk našel kakšen prostorček tudi za pisanje o njihovih uspehih in težavah. Obljuba dela dolg — pravi pregovor. S tem sestavkom sem jo izpolnil, zadnjo besedo pa bo imela redakcija, ki pa — kakor vidite — dragi Vreskovci. tudi drži z vami. V naselju se je kmalu raznesla novica, da so Trboveljčani dobili obisk. Komandant brigade, Ignac Klemen, nam je prišel naproti. Predstavil se nam je malce drugačen, kot smo ga poznali pred odhodom v brigado. Bil je neobrit, kakor pravi kapetan ladje, na obrazu pa se mu je zrcalila skrb, ki mu jo je vtisnilo odgovorno vodenje brigade. To pa zares ni lahko, zlasti ne v taki brigadi, kakršna je trboveljska. v kateri se je zbrala mladina iz vseh vetrov. Trboveljčanov je pravzaprav zelo malo, kar Je v nasprotju z Imenom brigade. ki se Imenuje trboveljska, čeprav Je v njej mnogo več Hrastničanov, Krčanov, Brežlčanov in drugih. Polovico brigade se- BOJ S KUBIKI stavljajo mladinci iz Maribora hi Murske Sobote, namreč iz okolice. Mladina se je kmalu spoprijateljila med sabo. vendar kljub temu komandant vseeno priporoča, da v prihodnje ne bi več sestavljali takih kombiniranih brigad, ki potrebujejo mnogo več časa za premagovanje začetnih težav. Pokazali so mi svoje začasno bivališče. Da bi dobil vsaj približno predstavo o tem. koliko truda so vložili v ureditev svojega ♦življenjskega prostora« v naselju »o mi opisali bivališče, kakršnega so našli ob svojem prihodu v Mačkovec. Šotori sploh niso bili utrjeni, pod posteljami so bile kotanje, vsepovsod je bilo polno skal, grmičevja in še drugega, kar je kazilo podobo naselja. Vse to so morali pridni brigadirji odstraniti, če. so hoteli olepšati svo|e bivališče In tako zaustaviti opazke, ki w> jih morali večkrat poslušati. Urejevanje naselja je kajpak spremljalo tudi godrnjanje — toda to sodi sedaj že v preteklost. Najvažnejše je to, da sc brigada danes lahko kosa tudi z drugimi, za katerimi več ne zaostaja, kolikor jih ni že prehitela. “Brigada je že udarna,« so se mi pohvalili brigadirji. “Mnogi so mislili, da ne bo. pa so se morali obrisat pod nosom...« Zakaj pa ne bi bila? Brigadirji delajo pod zelo težkimi pogoji, a kljub temu ogromno presegajo normo. Prt tem jih tudi ovire, kakor so izredno slab teren, voda in drugo, ne morejo zaustaviti. Investitor je zelo zadovoljen z njimi in jih je že večkrat pohvalil. Take strokovne pohvale pa brigadirji zelo cenijo, skorajda tako kot udarniške naslove in druga priznanja. Obstopili so me brigadirji in med nami se je razvil zelo zanimiv pomenek. To mi je omogočilo, da sem dobil tudi neuradne vire o življenju brigade. Predstavili so mi Rudija, kapetana nogometnega moštva, ki povzroča sosedom že kar resne skrbi. Seznanil sem se tudi s komandirjem čete (imena ne bom izdal), ki je — le pomislite! — največji »repetaš« v brigadi. Ce bi bil to brigadir, bi pač razumeli, tako pa komandir ... Nato so mi pokazali "dežurnega« — to pot je bila to ženska — kako sc je smukala okrdfr šotorov, da ugotovi, če je vse v najlepšem redu. Poklical sem Jo, da bi mi povedala kaj o težavah svoje odgovorne dolžnosti, toda za tak razgovor ni imela časa. Samo to mi je rekla, da je s fanti vedno križ, ker jih je treba zjutraj za noge vleči iz postelje... Začudila so me tudi imena brigadirjev, ki so se jim prilepila šele tu v brigadi zaradi posebnih, specifičnih lastnosti: Vesna (brigadirka je zelo lepa!), Lambreta, Mercedes, Puch (to so ljubitelji motorizacije), Mujo (kdo ve, zakaj?) itd. Pa tudi Švejka imajo v svoji sredi. Ko so mi ga predstavili, sem ugotovil, da ima zares nekaj Švej-kovih lastnosti, zlasti kadar si potisne čepico globoko na oči, ali pa postrani... Potem so tu še cigani, toda nikar jih ne žalimo, ker so zelo pridni in se nič ne razločujejo od drugih. V brigadi so se srečali z novim življenjem in prav to bo morda zasukalo njihovo življenje na novi tir. Z ostalimi brigadirji se odlično razumejo, sicer pa, čemu te vrstice, saj so cigani vendar ljudje kot vsi drugi! Preden sem se poslovil od mladincev, mi je komandant pokazal še bivališče ostalih brigad. Mimogrede pa mi je pripovedoval o najboljših brigadirjih, tako imenovanih junakih brigade, ki so že nekaj dni zapovrstjo poželi kar vse pohvale: Ivan Šekli, Škafer, Žela in drugi — to so brigadirji, ki jim kubiki kar lete izpod rok. Nato je bila beseda še o tečajih. Za šoferski izpit se je priglasilo 35 brigadirjev, za traktorskega 28, za foto 3, itd. Pa še mnogo tega sem si zapisal v zapisnioo, vendar vsega ne ntorern spraviti na papir, ker, prvič, ne vem, kako so prt ZT g prostorom (to pišem namreč na letnem dopustu!), in drugič, ker Je mnogo tega v moji zaipisnlei že zbledelo... S. 25. Julij — Štev. S0 KMETIJSKI ZADRUŽNI PROBLEMI V ZASAVJU S poklicno radovednostjo po Zagorju Premalo članov KZ v Posavju POLETJE RASTE Tudi n* področju bivšega trboveljskega okraja se je pokazalo, da so le organizacijsko dobro urejene zadruge sposobne izvršiti gspodarske naloge, ki nas čakajo v kmetijstvu. Sama praksa pa je pokazala, da smo prav organizacijskim vprašanje posvečali vse premalo paž-nje, kar je imelo razen škode v samem kmetovanju za posledico še to, da obstajajo celo v samih zadrugah zelo pogostne nejasnosti o številu njihovega članstva, o vplačanih deležih in še drugem. Posebno drastičen primer amn imeli na primer v kmetijski zadrugi v Pišeeah, kjer niti polovica članov ni izpolnila pristopne izjave in tako tudi ni vplačala predpisanih deležev. Podobnih primerov je bilo še več, toda z delom na tem področju smo odpravili pravkar omenjene napake. Na območju bivšega trboveljskega okraja je skupaj 10.492 kmečkih gospodarstev, v katerih Živi jn dela 43.926 kmetijskih proizvajalcev, kar predstavlja 38«/« celotnega števila prebivalcev v bivšem okraju. V zadružnih organizacijah pa je zajeto v članstvo 6.228 kmečkih gospodarstev, kar je 59,36°/» vseh naših kmetij. Lansko leto pa se je število članov kmetijskih zadrug povečalo, tako da je v njih včlanjeno 6.507 kmetij ali 61,01«/« vseh kmečkih gospodarstev. Ko govorimo o kmetijskih zadrugah in številu njihovega članstva, moramo poudariti, da je število članov zadrug v spodnjem predelu bivšega okraja najkočljdvejše vprašanje. Marsikdo je 'bil prepričan, da je ravno vilo naših kmečkih gospodarstev. je treba kajpak iskati vzrok tudi v objektivnih težavah. Imamo številne primere, ko zlasti mali kmetje postavljajo vprašanje vplačila deleža, predvsem v krajih, ki so že več let prizadeti po elementarnih nezgodah. Jasno je, da to ni glavni vzrok, da stoji še danes mnogo kmetij izven zadrug, pač pa je treba Iskati vzroke za to tudi v samih zadrugah, namreč da so te pogosto organizacijsko šibke, da ne razpolagajo povsod s kadri, ki bi znali s prepričevalno besedo pridobiti k skupnemu dedu v zadrugi’ številne omahljive in nezaupne ljudi, ki jih po naših vaseh žal ne manjka. Prav tu nas čaka še mnogo, mnogo dela. Gospodarsko stanje naših kmetijskih zadrug je v danih prilikah na splošno zadovoljivo in se kar krepko dviga, ekonomska okrepitev zadrug in povečanje osnovnih sredstev skladov dokazujeta povečano aktivnost zadružnih uslužbencev in upravnih odlbarov zadrug, kar moramo pozdraviti. Promet v kmetijskih zadrugah se je povečal in znatno je poraste! tudi v njih odkup kmetijskih pridelkov. Izjemni primeri, kjer zadruge nis0 pokazale očitne prizadevnosti v odkupovanju kmetijskih pridelkov, izvirajo iz seme njihove lege, namreč v bližini večjih potrošniških centrov, kot so na .primer Trbovlje, Zagorje in Hrastnik. Pa tudi zadruge, ki so gospodarsko in organizacijsko šibkejše, kot so to Čatež, Artiče in Krška vas, niso uspele, da zadovoljivo rešijo vprašanje odkupov na sv o- Norma skoro presežena nasprotno res, vendar J« značilno. da so kmetijske zadruge v močnejših industrijskih krajih in v njihovi neposredni bližini zajele v svojo sredo 85—95«/« naših kmetij, medtem ko se v izrazito kmetijskih predelih, kot so na primer Cerklje, Raka, Plšece. Artiče, Brestanica in še nekatere druge, v članstvu kmetijskih zadrug le 40—60»/« vseh gospodarstev. To stanje seveda ni zadovoljivo in terja od nas, da z vso vnemo delamo na tem, da vse zasebne kmetijske proizvajalce pridobimo za zadružno gospodarstvo. Da v kmetijskih zadrugah »e danes ni včlanjeno tolikšno šte- jem področju. V primerjavi z letom 1956 se je denarni promet v letu 1957 v kmetijskih zadrugah povečal za približno 400 milijonov dinarjev, kar gre v mno-gočem na račun povečanega odkupa kmetijskih pridelkov. Znatno pa je nazadoval promet v obrtni in komunalni dejavnosti, kar je v skladu z glavnimi nalogami kmetijskih zadrug, saj bodo morali ti obrati v celoti odpasti iz dejavnosti zadrug. Akoravno se je denarni pro-me v zadrugah, kakor smo navedli. povečal za okoli 400 milijonov dinarjev, se ne smemo zadovoljiti s samim finančnim uspehom, ne da bi pogledali, kje so bili td dohodki ustvarjeni. Preko 70«/« denarne realizacije izvira iz dejavnosti, 'ki nima s kmetijsko proizvodnjo nič skupnega, namreč predvsem iz gradnje komunikacij m povečanja transporta. Ce gledamo namen zadrug, bi pravzaprav lahko to imenovali negativen pojav, ki pa ga delno opravičuje trenutno stanje na vasi in boljši zaslužek pri nekmetijskih delih, ki so reševali strojne odseke kmetijskih zadrug pasivnega finančnega efekta. NAGRADNO TEKMOVANJE IN UVAJANJE NOVIH POLJSKIH KULTUR Tudi v Zasavju se je večje število zadružnikov odevalo povabilu na tekmovanje za večjo kmetijsko proizvodnjo v okviru kmetijskih zadrug, in to v pridelovanju krompirja in hibridne koruze. Za večje hektarske pridelke se je kosalo v bivšem trboveljskem okraju 10 kmetijskih zadrug, vendar so bile v času tekmovanja nekatere zadruge izločene, ker v organizacijskem pogledu niso zadostite predpisanim pogojem. Skupno je tekmovalo 232 zadružnikov na površini 132,5 ha. V' celoti je ustreglo vsem pogojem tekmovanja le 5 tekmovalnih skupin v kmetijskih zadrugah Krško. Brežice, Dobova in Kapele. V teh zadrugah se je pri vsakem tekmovalcu komisijsko Ugotovil hektarski pridelek. Tekmovalne komisije so ugotovile povprečni pridelek pri krompirju 300 stotov, tiri koruzi pa 51,19 stOotov na hektar. Uspeh je zlasti v tem, da so bili pri krompirju in koruzi doseženi več kot 100«/o večji hektarski donosi. V mnogočem je to zasluga tudi prizadevanja same kmetijske službe v zadrugah, ker je bilo- možno s strokovno pomočjo uvesti vse sodobne agrotehnične ukrepe v proizvodnji. Letošnje leto pa se je zanimanje za nagradno tekmovanje v kmetijstvu še povečalo. Do sedaj se je namreč priglasilo 25 tel/movalriih skupin za pridelovanje koruze na površini 220 ha, krompirja na površini 130 ha ter za pitanje 508 glav govedi In 2.750 svinj. Razen zveznega nagradnega tekmovanja je bilo lansko leto razpisano še republiško tekmovanje za ureditev pašnikov. Za to tekmovanje se je priglasila le Kmetijska proizvajalno poslovna zveza v Brežicah. Tako so preteklo leto v Čatežu pri Brežicah uredili iz zanemarjene gmajne vaški čredniški pašnik na površini 24 ha. Na tem pašniku se je že lani paslo 61 goved iz vasi Čatež. Za povečanje in izboljšanje krmske baze pa obstajajo še velike rezerve prav v urejanju vaških gmajn v intenzivne pašnike. Tako izdelujejo v KPPZ Brežice ureditvene načrte za gmajne na Krškem polju, in sicer v Cerkljah, Guzioah, Velikem Podlogu tn Drnovem. Lep napredek pa so dosegli nadalje na medzadružnem pašniku v Gorah pri Hrastniku, kjer so lani nadaljevali z ureditvenimi deli. Očistili in pognojili so 10 ha novih površin. Ta pašnik Ima glede na svojo višinsko lego izreden pomen zlasti za mlado Sivino iz nižinskih krajev. Ure- ditvena dela na tem pašniku še niso končam. V prizadevanju pospeševanja kmetijske proizvodnje se je vse delo kmetijske služba osredotočilo predvsem na preusmeritev in zmanjšanje števila obstoječih poljskih kultur. Težišče dela v poljedelstvu leži 7 širjenju novih poljskih kultur, kot sta to na primer hmelj in hibridna koruza. Letošnje leto so že zavzeli prve njivske površine novi nasadi hmelja in posevki hibridne koruze, ki služijo kot kažipot v preusmerjanje poljedelstva. Letošnjo spomlad je bilo v Zasavju na dveh Krajih zasajeno 20 ha sodobnih hmeljskih nasadov. Eden izmed teh je v Sent-lemartu pri Brežicah na ppvšini 8 ha in ga je ..apr a vila KPPZ Brežice, dirugi nasad pa - je na kmetijskem obratu v Loki pri Zidanem mostu na površini 12 ha. To so prva žarišča hmelja v Posavju, vendar se glede na ugodne klimatske in talne razmere računa po grobi oceni, da bo perspektivno mogoče gojiti hmelj na področju Spodnjega Posavja najmanj na površini 300 ha na zemljiščih zasebnega sektorja v gospodarskem sodelovanju s kmetijskimi zadrugami. Razen hmelja pa je bilo letos posajeno okrog 70 ha z uvoženim semenom ameriške hibridne koruze. Letošnje leto dela KPPZ Brežice na svojem območju tudi 4 orientacijske poskuse za gojitev ricimusa, Ce bodo uspehi zadovoljivi, bodo temu vprašanju posvetili v bodoče še več pažnje. Med industrijske rastline, ki imajo na Krškem polju bodočnost, je vredno omenit; še gojitev soje in lana. Vedno bolj je opaziti med kmetovalci — zadružniki zanimanje za gospodarsko sodelovanje med kmetijskimi zadrugam: in individualnimi kmečkimi proizvajalci. Izlake To nedeljo se je spet pol Zagorja odpravilo na Izlake, pol k Savi. Glavna avtobusna postaja — Pri Grčarju! Ljudje se neučakano ozirajo po gladki betonski cesti. Avtobus ima spet zamudo. Pravzaprav vlak. Ljudje klepetajo. O cenah voznih listkov. Cena je previsoka. Tovarišica z dvema otrokoma pripoveduje svoji sosedi: »Saj bi ju večkrat peljala na kopanje, pa kaj, ko je cena tako nedosegljiva..Zadnjič smo bili vsi štirje. Računajte: Za naju dva stane avtobus 240 din, otroka 120 din. Kopanje 150 din. Čeprav neseva s seboj, mora človek nekaj popiti. Dve steklenici piva, nekaj za otroke — in tisočak se kar razblini.«* Soseda je prikimavala: »Enkrat na mesec, samo enkrat na mesec si lahko človek privošči tolikšen izdatek. Večkrat ne nese.** Zagorjani .so tudi zamerili avtobusnemu podjetju, da vozi avtobus v kopališče ob nedeljah dopoldne samo od rednih vlakov. Zadnjič je vozil celo najmanjši avtobus. Se voznik se je jezil, ko je moral poslušati dokaj pikre na račun svojega podjetja. Blagajničarka pa se je vsa prepotena komaj komaj prerivala po ozkem natlačenem vozilu. Kaj če b; takrat ustavila avtobus »leteča«*. Plačal bi šofer. * Izlake so bile tudi to nedeljo prizorišče oddiha in kopanja željnih ljudi. Ker sem radoveden, štejem kolesa. Oseminosemdeset, vseh mogočih znamk in barv, stoji prislonjenih na zidove. Ob njih se šopirijo mopedi, tudi vseh mogočih znamk, največ seveda tomosev. Spet štejem: tam so trije, UH pri zidu štirje, zadaj trije, pri lopi spet trije. Pa vespe, rolerji, puchi, dekovci, skratka motornih in polmotomih vozil je vedno več. Nad vsemi pa kraljujejo trije fiati, dva forda, rekord in dve Olimpiji. Se dobro, da je parkirni prostor velik, drugače bj morali lastniki vozil parkirati na bližnjem travniku. In kopališče? Zjutraj, takole ob desetih, je voda še kolikor toliko čista. Ob enajstih spreminja barvo. Ob dvanajstih postaja brozga. Ze preteklo nedeljo so se kopalci jezili, ker uprava ni očistila in pomedla prostorov za sončenje. Čudno, to vendar kvari ugled Izlak. Kopališče zapuščam točno ob 14. uri. Za m en 6j ostaja približno 500 ljudi. Po grobi oceni. * Kopališče pri Savi. Tudi tod kar mrgoli od sonca porjavelih -kopalcev. Danes je ljudi še več kot preteklo nedeljo. Sava je bolj topla. Zaliv znan z imenom »zaton** je poln kopalcev. Tod je prejšnji teden utonil petnajstletni fant. Zato starši nenehno opozarjajo: »Nikar predaleč. Ivan, vrni se. Tonček. nikoli več ne pojdemo v Savo! Previdnost je vsekakor na mestu. Sicer »zaton** ni kdo ve kaj nevaren, vendar za neizkušenega plavalca varljiv. Na sipini, Zagorjani pravijo »epini**. je vse živo. Mladi ljudje plavajo proti Golobovemu in naprej proti mostu. To so najpogumnejši. Starejši se zadovoljujejo z obrežjem. Sonce pripeka, belo kamenje kar žari in po telesih teče znoj. To dobro dč, ljudje pozimi vsaj revmatizma ne bodo imeli. — Skoda, da si gostinci še doslej niso domislili tu doli maihnega bifeja. Iztržek bi bil več kot velik. Tako pa se morajo ljudje zadovoljiti z vodo, ki izvira na oni strani »zatona**. Z vodo pa je tako: več je človek spije, bolj je žejen. * Nedelja gre h kraju. Magistrala je spet oživela. V parku so klopi zasedene. Vrt pri Grčarju, posebno v »Kumu«* tudi. Spet se peni svetlo pivo v kozarcih in cigaretni dim se vije v zrak. Orkester igra melodično popevko. Nekaj parov se ziblje v lahnem ritmu .Mrak ovija dolino, ceste pa so še vedno polne. Poletje ps.č raste in kdo bi spal, ko pa je zunaj tako prijetno hladno in osvežujoče. Poleti ljudje malo spijo, vsesa nekoliko ur. V gostilnah pa se kljub pozn* uri še vedno slišijo klici: pivoooo, mali konjak, pivooo. dve steklenici piva ... (v) um Stalno aktualna naloga Program Zveze komunistov Jugoslavije je obdelal tudi vprašanje produktivnosti, dela. In podani so elementi, od katerih je odvisno razvijanje storilnosti dela. Zato pa je velikega pomena, da do vseh potankosti izdelamo in uporabljamo sistem nagrajevanja po delu. Toda po socialističnih principih mora biti to nagrajevanje sorazmerno z uspehom dela, da je torej višina osebnih dohodkov delovnih ljudi odvisna od produktivnosti njihovega dela in da se mora po tem načelu plačni fond celotnega našega gospodarstva povečati / soglasju s povečanjem produktivnosti dela- Iz tega sledi, da je tudi osebni zaslužek delavca od visen od splošnega dviganja produktivnosti dela v državi, od uspeha posameznih delovnih kolektivov in od produktivnosti dela vsakega delovnega človeka Zaradi velike važnosti, ki Jo ima dviganje produktivnosti za gospodarski razvoj, so zvezna ljudska skupščina in še drugi za to določeni organi poklicani, da stalno spremljajo gospodarski razvoj države. Zvezna ljudska skupščina četrtega sklicanja je že predelala poročilo o doseda- njih uspehih in ostvaritvi letnega gospodarskega načrta v okviru perspektivnega plana gospodarskega razvoja od leta 1957 do 1961. Z uspešnim gibanjem gospodarstva, se pravi z dviganjem produktivnosti dela, lahko spravimo v zvezo zadnji odlok zveznega izvršnega sveta, s katerim so delavski sveti pooblaščeni, da lahko odločajo o izplačilu večjih osebnih dohodkov, kot so se izplačevali po dosedanjih predpisih, prav tako so doblLi olajšave pri izplačevanju premij. Znano je, da so gospodarske organizacije do sedaj lahko izplačevale največ do 10«/» nad plačami, določenimi v tarifnih pravilnikih, a ta omejitev se sedaj odpravlja. Ko je v minulem decembru zvezna ljudska skupščina potrdila Zakon o delovnih odnosih, jc bilo poudarjeno, da ta zakon sestavlja celoto z Zakonom o sredstvih gospodarskih organizacij. Nadalje je ta zakon pomemben tudi po tem, da z njim obstoječe pravice delavcev in njihova zaščita razširjajo, utrjujejo in postavljajo na stabilnejšo podlago. Iz teh predpisov o delovnih odnosih Je viden sociali- stični značaj delovnih odnosov v pogojih družbenega in delavskega samoupravljanja v naši državi. V to karakteristiko sod' tudi pravica delavca na nagrajevanje po količini in kakovosti njegovega dela. Tudi vsi dodatni predpisi In mere, ki se nanašajo na nagrajevanje delavcev, so donešeni tudi na osnovi Zakona o delovnih odnosih, ker v njem zavzemajo posdbno mesto predpisi o osebnih dohodkih delavcev — »ker način reguliranja te materije daje ton celotnemu zakonu«. Po zakonu o delovnih odnosih gospodarska organizacija samostojno odloča, koliko bo od svojih stvarnih dohodkov, brž ki-izloči del za splošne družbene potrebe, uporabila za osebne dohodke in koliko za svoje sklade. Prav tako gospodarska organizacija samostojno postavlja temelje za določitev osebnih do bodkov, se pravi, da ima dela vec na osnovi vloženega dela pravico na osebne dohodke, ki se ustvarjajo Iz dohodkov gospodarske organizacije. V tem duhu je izdana tudi zadnja odločba zveznega izvršnega sveta o pooblastitvi delavskih svetov, da morejo v tekočem letu izplačevati tudi večje osebne dohodke, kot je bilo to predvideno prej. Kakor naši najvidnejši državni organi stalno spremljajo gospodarski razvoj naše države, tako Imajo skladno z njimi tudi samoupravni organi podjetij in sindikalne organizacije nalogo, da pri izdaji odlokov o osebnih dohodkih delavcev račnnajo o kakovosti in učinku dela, kakor tudi o stopnji odgovornosti, ker se »nujno morajo pobijati skrajnosti, ki jih more ponekod izzvati uporaba tega, drugače pra- T " 4 Zagorje PEVSKI KONCERT V ZAGORJU Pod vodstvom zagorskega rosica Draga Korošca je v soboito >rirediil pevski; zbor »Loški glas« is letnem telovadišču Partizan r Zagorju celovečeren koncert. Comcert je ponovno pokazal rast ega amaterskega rudarskega -bora. ksi *ga j« za jubilej prijavljal tov. Drago Korošec. MLADI PLANINCI V ZAGORJU JULIJSKI CILJ — STORŽIČ Organizacija mladiiih planin-:gv v Zagorju deluje že lep čas. Hladim ljudem sta voditelja sitairi planinski korenini, ravnatelj osemletke Janko Kumer, 4n prof. Jože Zajc, ki se trudilta, da iz mlade generacije vzgojita pflanince, vredne besede, ki bodo spoštovali lepoto 'in bogastvo našiti gora. Za julijski izlet je tovariš Zajc zbral ekipo za Storžič. Iz-lat je bil 7. julija tn koraki zagorskih mladih planincev so pogumno stopili na vrh Storžiča, ki kolt mogočni okamenelii stražar samozavestno gleda v dolino. »Prelepa Gorenjska« — saj Jo tako opeva pesem. Spet smo zbrali nov« spomine, n»va doživetja, saj Človek v gorah zadiha svobodneje, srce se aapije miru *in nove volje, ču-«fevflte lepote, in polni ljubezni, ip ljudje vračajo v dolino — tako, kot smo se mi. R. P. NAS KOMENTAR Nevarno igranje z orožjem Se nikoli, odkar se je končala druga svetovna vojna, ni bil mednarodni mir tako ogrožen kot to dni. Vojaška intervencija ZDA In Velike Britanije v Libanonu in v Jordaniji Je do skrajnosti povečala nevarnost tretje svetovne vojne. Začelo se je že pred tedni, ko jc libanonska opozicija začela z oboroženo vstajo proti prozahodnl vlajii. Ze tedaj so na Zahodu namigovali, da bi morali Amerika in Anglija poseči vmes. Te namene pa so preprečili Združeni narodi, ko so poslali v Libanon opazovalce, ki so ugotovili, da je libanonski spor povsem notranja zadeva in da so trditve o Naserjevem vmešavanju v libanonske zadeve lz trte zvite. Ko pa so pretekli ponedeljek (15. julija) v Wash!ngtonu zvedeli za zmago Iraške revolucije, so Imperialistični krogi zgubili živce in Izkoristili ta dogodek za svojo oboroženo intervencijo na Srednjem vzhodu. Začeli so širiti vesti, da je iraška revolucija delo mlade Združene arabske republike, ne pa rezultat volj" iraškega ljudstva, ki se nikoli ni strinjal z zahodu naklonjeno vladavino kralja Fejsala in predsednika Nuri Saida. Revoluolja se je začela ln končala v dveh urah. Ljudstvo Je navdušeno pozdravljalo mlade oficirje ln nacionalistične po Ittike, ki so sestavili prvo iraško republikansko vlado. Ta,vlada je takoj odpovedala sporazum o federaciji z Jordanijo. Kmalu pa so »e začele tudi širiti vesti, da bo Irak izstopil i.: Bagdadskega pakta. Iraška vlada je Izjavila, da bo spoštovala sporazume z zahodnimi petrolejskimi družbami in da se zaenkrat še ne misli združiti z Združeno arabsko republiko, vendar bo storila vse, da bi odpravila vpliv Imperialistov ln kolonialistov v arabskem svetu In navezala čim tesnejše stike s svobodnimi arabskimi državami. Zahod torej nima prav nobenega vzroka za intervencijo v Iraku, prav tako pa tudi ne v Libanonu in ne v Jordaniji. Vendar je Eisenhower že v torek, 16. Julija, sporočil, da je njegova vlada poslala v Libanon mornariške strelce na poziv libanonskega predsednika Samuna, da bi »zaščitila varnost ameriških državljanov ln pomagal libanonski vladi pri obrambi njene suverenosti«. Najprej je bilo rečeno, da sc bo v Libanonu izkrcalo največ 5.000 vojakov, toda v nedeljo jih Je bilo že 10.000. Hkrati so ZDA začele pošiljati svoje enote v Turčijo. Predsednik Naser je z obiska v Jugoslaviji odpotoval v Moskvo, kjer se Je razgovarjal s Hruščevom. Zo naslednjega dne so v Moskvi sporočili, da pripravljajo velike vojaške ma nevre na mejah med Sovjetsko zvezo In Turčijo, Perzijo in Pakistanom. Predsednik Tito je poslal brzojavko Nehruju, v kateri je govoril o posebnih ukrepih za preprečitev nove svetovne vojne. Nehru jc obsodil ameriško Intervencijo. Tej obsodbi so se pridružili tudi predstavniki številnih drugih neodvisnih držav, pa tudi politiki in državniki nekaterih •’ žav Atlantskega pakta. Dva dni po ameriški nitervenciji v Libanonu so pristali v Amanu, glavnem mestu Jordanije, prvi angleški padalci. Spet je bilo rečeno, da gre za »obrambo neodvisnosti«. Medtem je sovjetska vlada poudarila, da bo prisiljena podvzeti učinkovite ukrepe za rešitev svetovnega miru ln obrambo svojih Interesov, ker je prišlo do oborožene intervencije v bližini njenih meja. Hkrati so sporočili, da so se začeli manevri sovjetske vojske v Zakavkazju In Turkmenistanu ter manevri bolgarske vojske no mejah s Turčijo. Sovjetski delegat je v Varnostnem svetu zahteval takojšen umik ameriških ln angleških čet iz Libanona ln Jordanije, Varnostni svet pa jo njegov predlog zavrnil. Sovjetski delegat je nato vložil veto ter zahteval sklicanje Generalne skupščine OZN. Isto je že prej zahtevala Jugoslavija, kasneje pa še ZDA, ki so upale, da bodo s takšnim ali drugačnim pritiskom pridobile za svojo nevarno akoijo večino članic Združenih narodov. Štab libanonskih upornikov je najprej izdal povelje, naj uporniki ne streljajo na ameriške vojake, potem pa je pozval vladne čete, da bi se skupaj bojevali proti imperialističnim na-. padalcem. Vladni vojaki so začeli prehajati na stran upornikov. Predsednik parlamenta pa je poslal OZN poziv, naj posreduje, da bi se Amerlkancl takoj umaknili iz Libanona. Naser se je po vrnitvi iz Moskve ustavil v Damasku, kjer se je posvetoval s podpredsednikom iraške republikanske vlade. Podpisala sta pogodbo o ukrepih za zagotovitev skupne obrambe. Predsednik Sovjetske vlade Nikita Hruščev Jc 19. julija pozval Eisenho-werja, Macmillana, de Gaulla, Nehruja ln Hammarskjdlda, naj bi se v torek sestali In skupno sprejeli ukrepe za preprečonje vojaškega spopada. Nehru Je takoj odgovoril, da se strinja s takim sestankom, Hammarskjiild se mu je pridružil, pa tudi francoska vlada je Izjavila, da načelno ne nasprotuje sestanku petih velikih. Položaj pa je še vedno zelo nevaren in vse kaže, da je nujno potrebno sklicanje Generalne skupščine OZN, kajti gre za Izredno resno krizo, ki jo je moč rešiti le s sodelovanjem čim Širšega števila držav. TRAKTOR GA ŽE UBOGA vilnega principa«. V smislu toga le-tl vsakodnevno zasledujej« stanje produktivnosti dela v svojih podjetjih, ki vpliva na občo višino osebnih dohodkov 1° obratno — kakršen vpliv LmaJ° določeni osebni dohodki na dvig produktivnosti dela. To jim v ostalem narekuje tudi odlok zveznega izvršnega sveta, po katerem se osebni dohodki Izplačujejo sorazmerno s prizadevanjem delavcev In povečanje®* produktivnosti dela, kar je P°" goj za povečanje skupnega zneska čistih dohodkov podjcfcJ*' namenjenih za (.setme dohodke-(S.S.) ^ • - : * • w ':.:'>y';#f? .; .,« _■ ‘** Da se razumemo Kriv je novinar! POSPEŠEVANJE SADJARSTVA V ZASAVJU bg sadovnjakov bo predvideno obnovljenih po petletnem perspektivnem razvoju zasavskega kmetijstva Tako jel Novinar je kriv za »poattičini« problem, ki je izbil v tistem njihovem majhnem kraju. Kriv Je, ker si ne more on, ki mu naj bi nihče ničesar ne o&ttal, privoščiti muhavosti kot nekoč. Kriv Je, če ni takšnega mnenja kot »otli«, ki vidijo belo za črno. Skratka, kriv Je, če sploh napiše pri novici o sestanku kaj več kot to, da Je bil čudovito uspel in ploden (čeprav ni bil). Članka, ki je sprožil huda in Jezna nasprotja, že nekaj let prihajajoča med gasilce in prosvetarje, moteč za vogali In gostilniškimi mizami mirnejše življenje zadnjih let v položaj, ki Je terjal rešitev, res ni biilo treba. Ubogi ljudje, ubogi aktivisti, ki so prej prišli v tisto vas menda le dvakrat ali trikrat na leto, pa še takrat pobirat članarino! Kaj j hm je treba nenadoma toliko sestankov? Saj Jih bodo uničili! Ko M bilo v tej stari, dobri vasi vendarle še vedno lahko tako kot nekoč. Kar mar tistim listom »potiskanega papirja« In ljudem pri njih, če Ima direktor toliko odlične avtoritete. Brez te ne gre. Kaj komu mar, če premalo posluša besedo delavskega sveta. Ta Je vendar premlad. Kako, da to ni lepo? To visoko In modro poslopje. Saj smo dali vanj toliko in toliko milijončkov. Ni mogoče! Novinarjem se meša! S kritičnim poročanjem s sej se ustvarja samo zmeda in škoda pri ljudeh, pri aktivistih. Njihovo delo se bo zdelo ljudem zaman. Vedno Je bolje hvaliti. Tako Je, dragi novinarji ! Potem se razplete drugo dejanje zgodb. Z začetkom zvon-kljanja telefonov. Na redakcijo in drugam, z obetanjem tožb, z zahtevami za preklic »klevet in neresnic«. Potem minevajo dnevi In s tožbami ni nič: le list zapišejo nekam v črno, drugi branijo svojo čast do zadnjega mogočega diha. Ob širokih zvrsteh prijateljev narave, dobre kapljice, lepih oblek in sovražnikov psov, nedelj in delavnikov, nastajajo tudi sovražniki novinarjev. Malo jih Je, pa so. Dovolj glasni v tej ali oni vaša, v tem in onem majhnem ali velikem mestu, da kdaj pa kdaj zaženejo glasen krik: Kaj je treba teh polemičnih člankov? Kaj Je treba teh kritičnih misli in pripomb! Mi že vemo. kako- in kaj, in koliko je treba delali. Pa so ponosni seve na to, in mislijo >i, kaj bi »oni«! Kaj pa naloge socialističnega aovinarja? Teh v vsej svoji veiikoduš-losti kratkemalo ne poznajo. Ja. Koprivc Avgusta bedo v Vidmu-Krškem že tretjič praznovali občinskipraznik v spomin na temne dni izseljenstva in prvih krških žrtev. Na slovesnost se že zdaj marljivo pripravljajo. Odločujoča okoliščina, kii doklej ni .dopuščala hitrejšega razvoja obno-ve sadovnjakov, je bila pomanjkanje družbenih sredstev za kreditiranje individualnih proizvajalcev. Zaradi lega so doslej obnavljali samo površine družbenega sektorja. Nekoliko pa je primanjkovalo tudii sadnih drevesc im primernega strokovnega kadra. Zdaj je vprašanje kreditiranja v kmetijstvu pravzaprav rešeno in nič čudnega, če pri kmetih narašča zanimanje za sodobno obnovo, ne le za sadjarstvo, marveč tudi za ositele veje kmetijstva. Sicer pa poglejmo dosedanjo obnovo sadovnjakov. Od leta Uredba ali — Pišemo uredbe, beremo jih, a se jih cesto ne držimo. Včasih se zde kot samo kos papirja, je vzkliknil na nekem uradu možak, ki je bil prav na njegovi strani, potrjen z zakonom, pa je vendar imel sitnosti in nepotrebne poti. Koliko je takšnih primerov? Reporterji smo bili nekaj dni na preži. Naš objektiv smo obrnili na ljudi, ki se z njimi v življenju najpogosteje srečujemo, in na uredbe in zakone iz njihovega sveta. POZOR, SLADOLEDARJI! Poleti naše podeželje domala zasujejo razni sladoledarji, tur- tij za čimveč potnikov. Toda ta naj se ne zrcali v nabito polnih vozilih, ampak v večkratnih in škomedarji in drugi ponujalci' kulturnejših vožnjah. Najboljši v Jugoslaviji NA TEKMOVANJU V OHRIDU STA TRBOVELJSKA DELAVSKA GODBA IN PLESNI ORKESTER OSVOJILA PRVI MESTI V dneh od 13. do 19. julija je bil na Ohridu I-. jugoslovanski festival amaterskih godb in orkestrov. Slovenijo so na njem zastopali Delavslca godba in plesni orkester »Svobode-Cen-ter« iz Trbovelj ter simfonični orkester ljubljanskega sindika-ta pravnikov. Trboveljski godbeniki so osvojili na festivalu obe prvi mesti in tako postali najboljši v Jugoslaviji. Člani Delavske godbe in plesnega orkestra iz Trbovelj stavniki drugih republik. Med pihalnimi godbami je bilo nekaj zelo ostrih konkurentov naši Delavski godbi, kot so bile to godbe iz Zenice, Reke, Kotora in Skoplja. V nedeljo zvečer se je v pravkar dograjeni dvorani ki-noteatra festival slovesno pričel, Prisotni so bili člani žirije, zagrebški dirigent Emil Koreto, Vaclav Mali iz Beograda, Nedeljko Balta iz Sarajeva, Cvetko Jovanovič iz Titograda in Jože Brun, kapelnik god- magnetofonske posnetke obeh koncertov. Godba z Reke je osvojila drugo, godba iz Skoplja pa tretje mesto. V torek ob 11. uri je bila trboveljska Delavska godba na pihala razglašena za najboljšo amatersko godbo v državi. Že po kosilu pa so morali naši godbeniki odpotovati domov, da bi napravili prostor za ostale nastopajoče, ki so se zvrstili v naslednjih dneh. Trboveljčani so svoje fante — saj šo o njihovem uspehu slišali že prej po radiu — pričakali pred restavracijo na Vodah — godbeniki pa so jim, čeprav utrujeni in okrnjeni, saj je 20 godbenikov ostalo na Ohridu, kjer so nastopili še v plesnem orkestru, zaigrali nekaj koračnic. V naslednjih dneh pa je prispela še druga vesela novica: tudi plesni orkester iz Trbovelj pod vodstvom mojstra MIHE GUNZKA. je osvojil v močni konkurenci prvo mesto. t. sladkega. Srečujemo jih na cestah ko proti cilju potiskajo svoje bolj ali manj kričeče tricik-lje. Potem se ustavijo sredi vasi in trgovina odlično teče. Takšna prodaja ni dovoljena. Tu so osnovni zakoni higiene. Spomnimo se oblakov prahu, ki se valijo po naših cestah in neovirano prodirajo v zaboje s sladoledi. Spomnimo se-, mnogih bolezenskih klic, ki so v njem. Hkrati pa je tudi drugače higiena teh prodajnih predmetov precej dvomljiva. S sladoledarskimi triciklji se lahko srečamo v Sevnici, v Brežicah in še kje. Uradno jih uporabljajo za -razne druge opravke, ob nedeljah, pa tudi nekatere druge dni, ko je po vaseh dober »kšeft«, pa že rano zapuste svoje baze s »prepovedanim« blagom. KJE SI, ODGOVORNOST? Na redakciji se je oglasila ženska srednjih let. Bilo je nekaj dni po strašni avtomobilski nezgodi blizu Peči. »Zdi se mi, da je bil avtobus, ki vozi na redni progi Hrastnik — Trbovlje, v ponedeljek popoldne prepoln potnikov. Kaj, ko bi prišlo do nesreče?.«, je- vprašala. Izjave v našem uredništvu nismo mogli preveriti, pač pa smo nekaj dni po tem pazljivo opazovali avtobuse v Trbovljah in Brežicah. Nekajkrat se je ponovila slika, o kateri nam je pripovedovala naša bralka. Naši avtobusi so često podobni vžigaličnim ali ribjim škatlam. Nabiti so do zadnjega prostega kotička, možnosti nesreč, ki obstajajo tudi sicer, so večje. Vsekakor je potrebna in na mestu skrb avtobusnih podje- £ £ Jfisch predstavlja Brez besed na mirni gladini »o odpotovali na jug s posebnim vagonom, ki je bil priključen brzemu vlaku. Zal pa }e bil vagon zelo neudoben, z lesenimi klopmi, tako da so godbeniki po 36 urah vožnje Prispeli v Bitolj zelo utrujeni. Tu so jim pripravili kosilo, nato pa so jih z udobnimi avtobusi odpeljali na Ohrid. Ta čas so se v tem lepem makedonskem mestu ob Ohridskem jezeru zbrali tudi pred- HRASTNIK • OBISK V HRASTNIKU. — HrastnlAko mladino so ob skali brigadirji Leskbvačke brigade, ki fradl avtomobilsko cesto LJublJa-&*r-»Zagreb. V Hrastniku so si ••ledali stekJarno, kemično to-^amo In rudnik. • PLENUM SZDL V HRASTNIKU. v ponedeljek je bil v Hrastniku plenum občinskega odbora •ZDI,. Razpravljal Je o organizacijskih problemih na terenu ter o r*form' Šolstva v Hrastniku. - • SREČEN KONEC SOLE. — V hrastnlSki steklarni je bil te dni ■estenek vseh mladih steklarjev, jfi se letos zaključili Industrijsko •oto v RoffaAki Slatini. Pr! razno-rektor podjetja tov. Jože KlanSek •nidlkalni predstavniki ter di-Voru »o sodeloval! mladinski ln Ved tehničnega kadra lz tovarne Govorili *o o delovnih odnosih in O načinu nagrajevanja mlajšega kadra. kot be ljubljanske garnizije, slovenski zastopnik. Vse godbe so morale nastopiti z obvezno Markovičevo »Sestorko« in dvema drugima poljudnima glasbenima delimo. Delavska godba iz Trbovelj je pod vodstvom svojega dirigenta Toneta fludarina nastopila zadnja, v ponedeljek zvečer. Ze po prvih taktih »Šestor-ke« se je. dvorana prijateljsko vznemirila. Navdušenje se je med Friedmanovo »Slovensko rapsodijo« stppnjevalo in po zadnji točki sporeda z Gotovčevim »Simfoničnim kolom« prekipelo v buren aplavz. Ni bilo več nobenega dvoma, da je delavska godba iz Trbovelj osvojila simpatije vseh poslušalcev in da ji bo tudi komisija prisodila prvo mesto. Komisija se je po koncertu takoj sešla in pričela ocenjevati posamezne nastopajoče ansamble. Da ho trboveljska godba prva. sploh niso razpravljali, odIdfiti se je morala komisija samo, komu na) prisodi drugo !n tretie mesto. Ker pa sta bili godbi z Reke in iz Skoplja zelo izenačeni, je odločitev lahko padla šele, ko so zavrteli Stroškov bo sicer več, bo pa zato tudi zadovoljstvo ljudi, ki jim zaupajo svoja življenja, večje. TRGOVINA-VSE PO STAREM O trgovini in osnovnih higienskih zakonih, ki so si tu v bilo menda na-da so se mnogi na to že nekako navadili. Pa vendar se jih skušajmo še kontrastih, je pisanega že toliko, žemlje, pa spe-t štruce na nečeden in nečist pult, kamor nakupovalke postavljajo mogoče in nemogoče torbe in cekarje. Prodajalka meče kruh, pobira denar šteje, pa spet s samimi rokami sega po kruhu ... SKLEP Nič, kar smo tu omenili, ni neizvedljivega. Potrebna je le večja skrb in kontrola. Šele takrat bodo za-prta usta mnogim, ki zdaj še govore: »Vemo da ne smemo, toda ...« Vsako pesem je treba nekoč izpeti. —jak Z nedavnega baletnega večera v Trbovljah 1949 je bilo na področju Zasavja obnovljeno 114 ha jablan, 48 ha hrušk, 18 ha breskev, kar znaša skupno 180 ha obnovljenih sadovnjakov. Iz tega pregleda je videtli, da v devetih letih ni biilo obnovljenih kaj prida sadovnjakov, če upoštevamo, da so zasavski kraljli kot nalašč primerni za sadjarstvo. Šele letos pomladi so bdi« obnovljene tudi druge vrst« sadja. Omeniti je treba obnovo sadnega drevja marelic, sdiv, črnega ribezlja in bres-kev. Celotna obnova, 'izvedena letos pomladi, je bala zasnovana na popolni intenzivnosti. Največja delež pri obnovi im-ajo predvsem kmetijska posestva družbenega sektorja »Maitija Gubec« v Leskovcu, -poslovna zveza Brežice v Mokricah in Pišecah. S tem je obnova na posestvih soc.aii-sitr.čnega sektorja, razen v Leskovcu, zaključena. To pomena, da se bo obnova zdaj nadaljevala pri zasebnih kmetovalcih v obliki kooperacij oziroma proizvodntih skupnosti, saj se je pokazalo, da je le v tej poti zagotovljen bodoči razvoj sadjarstva v Zasavju. Po petletnem perspektivnem načrtu je predvidena obnova 650 ha sadovnjakov, kar je izreden skok v primerjavi z dosedanjim delom v tej smeri. Kajpada pa bo treba vse potrebno naglo pripraviti, da bo plan resnično realiziran. Trenutno imamo v Zasavju štiri drevesnice, ki so last družbenega sektorja. Te drevesnice dajo letno okrog 60 tisoč sadik. Med temi pa je najpomembnejša drevesnica na zadružnem posestvu v Sevnici, ki daje letno približno 40 tisoč sadik. Z dodelili).’i|j o no-vth zemljišč boi ta drevesnica letos začela širiti-svojo dejavnost in bo v letu 1961 znatoo presegla proizvodnjo sadnega drevja. Iz obstoječih drevesnic pa bo že letos toliko sadnega materiala, da bo moč zasaditi 35 ha jablan jn 15 hektarov hrušk. Sadike breskev in mare-lic ter sliv bo dajala novoustanovljena drevesnica v Krškem. Tej je občinski ljudski, odbor Jetos dodelil 5 ha primernih zemljišč. Iz vsega tega je razvidno, da plan obnove ni previsoko postavljen, seveda, v kolikor bo celotno delo teklo po določenem programu. (v) enkrat spomniti; tokrat samo to: da zajemalke služijo za oprijemanje raznih prodajnih predmetov, da papir danes ni več takšna redkost, da ne bi mogli vanj zaviti potrošnikom kupljenih predmetov. To se danes dogaja, povsod ne, tolda mnogokje, zlasti na podeželju še. Pa še podoba ene izmed pekarn; promet je na višku. Prodajalka mrzlično meče štruce, DOMOVINA V TEH DNEH Srednja letina KAKO JE V POSAVJU? Po mnenju strokovnjakov smemo letos pričakovati srednje dobro letino. To leto nam je mnogo manj naklonjeno od lan- Kdo ve, zakaj so zamrežena vrata, ki drže navzdol iz uradnih prostorov, zlato pobarvana; ko smo prestopili prag teh »zlatih« vrat, smo otrpnili od groze. Ze marsikaj smo videli in slišati — toda to tukaj! To je Main Call Hall, sedaj imenovan »Old Call house«. Predstavljajte si pravokotno votlino, okoli osemdeset metrov dolgo, deset metrov visoko in pet metrov široko. V teh osemdesetih metrih stranske širine je spredaj vdol-benih 75 lukenj in zadaj tudi 75, čeprav je votlina široka samo pet metrov. V desetih metrih višine je izvrtanih šest nadstropij, vsako ima dvakrat po 75 brlogov. Votlina ni naravna. Pred sto leti so jo zgradili iz sivega kamna na tak način, da so ostale v njej votline in jih torej ni bilo treba izšekavati. To delo so opravljali kaznjenci, morebitni tatovi, morda razbojniki, morda sleparji in zavratni morilci prav na tistem delu Hudsonove obale, kjer so nekoč okradli, oropali ogoljufali in pomorili Sinek—Sinek Indijance ljudje, ki so na ta način priborili sebi in svojim potomcem bogastvo, oblast, čast in zlasti pravico neprizanesljivo kaznovati hudodelce. Kaznjenci pa so zgradili to kamenito satovje zase in za svoje potomce. Tri leta so delali: od 1825 do 1828. Petdeset let pozneje, leta 1878 so stavbo že proglasili za nepripravno in zdravju škodljivo, ker so ljudje v teh ječah — brlogih— za gotovo in hitro poginili za sušico in protinom. Po nadaljnjih petdesetih letih še vedno uporabljajo teh 930 vlažnih, mrzlih in ozkih kamnitih lukenj; v njih je 930 ljudi. Nekateri so tukaj za eno leto (najkrajši najemniki Sing-Singa) mnogi pa deset, petnajst let, ali pa tudi doživljenjsko. (Sing-Sing ima med svojimi, 1730 prebivalci nič manj kot 128 jetnikov, ki so obsojeni na doživljenjsko ječo, če izvzamemo tiste, ki vsakokrat v »mrtvašnici« čakajo, da se zbere dovolj ob sojenih in se izplača vključiti električni tok ...) Uradne mere celic so takšne: 6 čevljev (1.80) višine, pri vratih 18 palcev (45 cm), v notranjosti 3 čevlje (90 cm) širine in 7 čevljev (2.10 m) dolžine. V njih je čez dan zložljiva postelja in pručica, ponoči pa še vedro in človek. Vzglavje postelje se naslanja na 'prečno steno, za katero je vzglavje nasproti ležeče celice, noge vsakega' jetnika pa mole proti vratom. Spodnja polovica vrat je plošča iz litega železa, na zgornji polovici pa so rešetke. Ta vrata, ki jih od znotraj ni. mogoče odpreti, zaklepa še paznik, in potem, ko je povsod opravil, povesi vrhovni ključar še jeklen drogi hi se pomakne kot zapah pred 75 človeških bivališč. Okoli bloka celic in zadaj je poveznjena hiša. Ta zidan pokrov je večji kot vsebina, v vmesnem prostoru so hodniki, po katerih patruljirajo pazniki, zjutraj pa se v njih postavijo v str- njene vrste jetniki, da bi lahko skupno odnesli svoja vedra h greznici. Tudi umivati se morajo jetniki na hodnikih, saj v celicah za to ni prostora. Na enem izmed dvorišč lahko vidite nekaj, česar ni v nobenem zaporu na svetu — ptičnico. V pisanih kletkah skačejo, žvrgolijo in žvižgajo čižki. kanarčki, papige in celo kolibriji. Na vprašanje, kako so prišli sem, nam vodnik odgovori, da so to darila za jetnike. »Zakaj potem niso v jet-niških celicah?« smo se začudili. »Kje? V Old Callhouse? V treh dneh bi tam poginili. Pogosto si jetniki zdresirajo miši ali podgane, toda celo te »ptičice« poginejo tam hitro, ker ne vzdržijo v zraku, ki je v celicah.« Človek pa mora živeti v zraku teh stoletnih, zatohlih votlin; mora v njem spati noč za nočjo. Ni čudno, če je zjutraj vesel, ko gre lahko ven, pa čeprav v »shopse« — v delovne dvorane — opremljene z nehigienskimi, že zdavnaj izrabljenimi stroji. V tkalnici, ki pošilja sirotišnicam in bolnišnicam države New York nogavice in spodnje perilo, je velik nered, toda razložijo nam, da je pred osmimi dnevi divjal v ekspeditu požar, zaradi česar je obrat tako neurejen. Prav tako delajo samo za potrebe države v Sing-Sin-govi tovarni čevljev, v kleparski delavnici, v ščetami, v tiskarni in v tovarni žimnic. Tukaj naredijo letno za 200 tisoč dolarjev končnih izdelkov, če ne računamo dela, ki ga opravijo pri vzdrževanju jetniških objektov, jetniških oblek in podobnega. Vsega skupaj izdelujejo 185 različnih vrst predmetov. Delovni čas se začenja ob osmem udarcu na gcmg. Opoldne se delavci postavijo v vrste in korakajo v jedilnico — ob veselih zvokih dvanajstčlanskega jetniškega orkestra, ki stoji na dvorišču. V Sing-Singu je to star običaj. Popoldne delajo od 13. do 16. ure. Delo plačajo — pošten primer državnega izkoriščanja — s poldrugim centom za osemurni delovni dan. Načrt, po katerem bi se ta suženjski zaslužek povečal za en cent — še vedno človeka nevredno plačevanje delovne sile — se ni nikoli uresničil. Pred tem, ko je človek še v ječi, pa si ne more plačati treh dolarjev za boljšo hrano in cigarete, privošči si pa to lahko le tisti kaznjenec, ki je iz premožne družine. Jetnika, ki med delovnim časom kadi ali krši kakšno drugo pravilo zavoda, vtaknejo v »Tjopravljalnico«, posebno celico v Old Call House, hkrati pa ga premestijo iz A razreda (v katerega sodi avtomatično vsak, ki pride v zavod) v nižji razred. S tem zgubi pravico sprejemati vsak mesec obisk (ob štirih delavnikih in eni nedelji), mesečno napisati pet pisem in kupiti priboljšek v vrednosti treh dolarjev za teden. (Konec prihodnjič) skega, ki je bilo eno najboljših v kmetijstvu zadnjih let. Letos jv vsem posevkom in sadju mnogo škodoval spomladanski mraz in ponekod huda suša. Da pa ni uspeh še slabši, se imamo v prvi vrsti zahvaliti kmetij-• skim zadrugam, zadružnim po- ( sestvom, kmetijskim poslcvnim zvezam itd., ki so s sodobnim načinom kmetovanja dosegli mnogo lepše pridelke kot ostali, konservativni kmeiovalci. Razlike v letini so tako očitne po posameznih krajih, pri posameznih gospodarjih. Tam, kjer so opravili globoko oranje, tam. kjer so se poslužili dobrih umetnih gnojil in se tudi drugače držali vseh sodobnih agrotehničnih dosežkov, letina ni slabša od lar.ske ali pa je celo boljša od nje. Zato mnogi upravičeno postavljajo to leto kot šolski primer, Itako je treba delati v kmetijstvu. — Za letino v Posavju zdaj še niso zbrani uradni podatki, vendar bo po vsem sodeč na splošno zelo dobra, je med drugim povedal upravnik kmetijske poslovne proizvajalne zveze v Brežicah, tov. Stane Rebernik. Zelo lepo kažejo vinogradi na Bizeljskem, v Pišecah .in na kranjski strani, tisti, ki so doslej ostali še brez toče. Navzlic suši je dobra letina pšenice. Po dosedanjih meritvah ie pričakovati povprečno preko 20 metrskih stotov na hektar. Delni izp;d bo zaradi suše v koruzi, tam, kjer so sadili izbrano hibridno koruzo, pa se suša ne bo dosti poznala. Sadna letina bo dobra, če Izvzamemo breskve, ki jih je letos manj kot lani, in marelice, kt jih skoro ni. Najboljše pričakujejo judl na poskusnem hmeljskem nasadu v Lenartu pri Brežicah, za katerega je blizu železniške postaje že v gradnji hmeljska sušilnica. Sodobna agrotehnika je prišla letos prvič močneje do veliš ve tudi v Posavju. S.S.—Jak ZANIMIVO PREDAVANJE V ZAGORJU V petek je v zagotrskil kino dvorani predaval direktor rudnika, ing. Stane Z ato ovnik o »Vtiisdh Iz Amerike«. Kljub poletni vročini je prišlo na predavanje približno 80 ljudi, ki go z zanima-nee-m sledili 'ing. Zato ovni ku na potovanju po deželah ZDA. Stran 4 tice. •Dragi, spoštovani tovariš Prekla. uslužbenec najkvalitetnejšega podjetja »EX«, da, kako se imaš, želim ti vse najboljše...« In potem: ni mogoče, to m pisal direktor, dober ko; pač: ali se spominjaš vloge, ki jo je že pred tremi meseci naslovilo na nas podjetje »XE«? Zdaj nam obetajo s tožbo. Samo ti lahko izvoziš situacijo samo ti si še naša nada. Nujno pridi! Spoštujem besede pametne] ših in še posebej nadrejenih Seveda sem šel. Vrnil sem se nekoč popoldnp Na ulici, nekaj dni pozneje seveda, to se razume. Dobro» pridi!* V Zagrebu sva vsak zase obiskovala urade in ustanove in sklepala pogodbe za naše re-nomirano podjetije. V pisarni se Je pokvaril stroj, ki ga znam popraviti samo Jaz. Seveda, spet so prišli po Preklo. In potem je bil v vasi še neki strogo uradni sestanek, ki sem se ga moral v preobilici dela drugih ude- i ležiti v imenu velikega E ht X. Skratka: moji dopust, dnevi so kopneli hitreje kot Zdenin sneg v hribih. Vmes sem nacepil in nažagal bogato ribjo drv za sladko gospodinjo, pripravljal na izpit sosedovega Frančka in razmetal pesek po dvorišču skupaj s kolegom Jako. Zdaj gre dež. Spet setn ▼ svoji stard pisarni, v renoroira-nem podjetju »EX«. Prijatelji) tovariši in vsi naokoli mi zavidajo lepo vreme tistih dni. Jaz pa računam in sklepam« Nikoli več na dopust v domačem kraju! Hvala lepa za brezplačni dopust! 16. obletoma aretacij v Hrastniku Te dni je bdi Hrastnik v zastavah in cvetju. Občani praznujemo občanski praznik v spomin in obletnico na velike, množične ustrelitve Hrastničanov v Celju in Mariboru. Spomini na to so žalostni, toda v nas je ponos na padle žrtve, ki so darovale svoje življenje za današnjo socialistično .Jugoslavijo, za še srečnejšo bodočnost nas in vseh jugoslovanskih narodov v socialistični družbi. Te dni pa je bila tudi zame 16. obletnica, odkar so me skupno s 30 Hrastničani Nemci aretirali ln odgnal) v zaipor, nato pa v koncentracijsko taborišče — v Ausohvvitz. Bilo je pred šestnajstimi leti Z možem sva bila sredi dela za NOV, ko so 16. julija 1942. leta zjutraj ob petih gestapovci potrkali na vrata našega stanovanja. Surovo so vdirli v hišo, ln ko sem med njimi zagledala domačina, izdajalca, sem zaslutila nesrečo... Pri preiskavi stanovanja niso gestapovci našli ničesar, saj sem vse — literaturo in sanitetni material dobro skrila takoj ob pire) emu. Jezni, ker niso ničesar našli, so meni in možu napovedali aretacijo in naju pozvali, da se oblečeva m jim slediva. Leto in pol staro hčerko je gestapovec odnesel iz stanovanja in jo predal sosedi z izjavo, da otrok ostane tam. Z možem sva poslednjič planila k otroku in prvič so naju oblile solze... Zunaj je bil avto že pripravljen. Gestapovci so stanovanje zakleniti in naju segnali na vozilo.. Tu so naiju ločili, da z možem nisva Imela možnosti govoriti med seboj — jaz pa sem morala sesti gestapovcu na ko- rita in oba napravila sklep: »Ne priznajva ničesar! Bodiva trdna!« Iz Hrastnika so nas vse odpeljali v Trbovlje in nas v jetniš-nici razdelili v celice, kjer so bili že dirugi priporniki. S tem smo nastopili trnovo pot Slovencev, borcev in aktivistov, ki je mnoge pokončala v taboriščih smrti in dmugod... Ko se danes v svobodi in graditvi naše lepe, socialistične domovine kdaj pa kdaj okoli mene zbira mladina in ji pripovedujem o teh težkih, toda častnih dneh naše borbe, vidim, da v mladih očeh žari ponos in občudovanje junaških dejanj očetov, mater, bratov in sester, sinov in hčer*. To mladino moramo navdušiti za ideale NOV ln socialistične revolucije. Vsaka besedia pade v srce teh mladih kot seme. ki bo Turški vdor leta 1528 LJUBLJANSKA RAZSTAVA 0 TURKIH IN NAŠE ZASAVJE Štefka Brečko v sredi vaških pi onirjev V okviru letošnjega VI. ljubljanskega festivala je prirejena tudi posebna razstava »Turški vpadi na slovenska tla«. Nameščena je v razstavni sobani ln na hodniku ljubljanskega državnega muzeja. Seveda sem si jo ogledoval in bo prav, če si Jo bodo ogledale v Jesenskem terminu, ko se bo začelo »pet redno šolsko leto, tudi naše šole..-Take priložnostne razstave so vse hvale vredne, ker tl nudijo vpogled v raznovrstno zgodovinsko gradivo na enem samem mestu. Razstava o Turkih bo namreč podaljšana na nedoločen čas še po festivalu — kakor ml Je izjavila tov. Darinka Zellnkova, načelnica kulturnozgodovinskega oddelka ljubljanskega muzeja. Skupinskim obiskom v jeseni ho dodeljen na željo poseben vodnik, ki jim bo tolmačil značilnosti ln zanimivosti razstavnega gradiva. Skoda Je le, da nt bil izdan za to razstavo poseben tiskan vodnik ln v njem upodobljeni razstavni predmeti, ker bi tako ostal obisk razstave posamezniku v trajnem spominu. Da niso Izdali takega vodnika. Je vzrok le zgolj v finančnem pogledu. Razstavo o turških vpadih Je pripravil mladi kustos tov. Slavko Kremenšek. Naj zapišem o Turkih ln razstavi nekaj besed, aaj )e spomin na turško vdore v našem Zasavju še ves živ in je ustnega Izročila pri nas še precej. Turki ali Osmani so bili azijsko ljudstvo z divjaškimi nazori. Iz Azije »o prišli prvič na evropska tla leta 1364, ko so zavzeli Galipoli. Tedaj so se prevrglt lz Male Azije čez Darda-nelski preliv ln so se utrdili v Galipoli. Kasneje so zavzeli še Istanbul, od koder so prodirali v naše kraje, ki so Jih nadlegovali polnih 300 let. Po zgodovinskih zapiskih so se pojavila prvič na slovenskih tleh dne 9. oktobra 1408. leta, ko so napadli Metliko. Turške vpadne poti so držale v naše kraje skozi Belo krajino, ali pa od zagrebške strani. Prav zato je trpela Bela krajina največ ln je doživela Metlika največ napadov. Turki so vdrli dvakrat celo do Dunaja, ki Je bil tedaj gtav-Sho mesto velike avstroogrske države. Prvič so se Turki pojavili pred Dunajem leta 1629, drugič pa leta 1683 Leto dni, preden so napadli cesarski Dunaj, so napadli tudi naše Zasavje in Je izpričano, da so tedaj prilomastili tudi v našo Litijo in njeno okolico. Ob tistem napadu so navalili še na vrsto drugih slovenskih krajev Teda! je stal na čelu osmanske države cesar Sulejman II. (1520—1566) in Turčija je bila na višku svoje moči ln slave. Ze šest let potem, ko Je zasedeli prestol. 1e podjarmil Madžarsko, svojo vojsko pa je povedel tudi na afriška tla ln Je vdrl celo v Arabijo, Tripolitantjo. Alžirijo in druge afriške dežele, o katerih beremo precej tudi v sedanjih dneh. V usodnem letu 1520 so se pojavili Sulejmanovl vojščaki, med njimi tudi njegove elitne napadalne čete, Imenovane aklndžijl, nenadoma sredi Kočevja. Turška obveščevalna služba Je bila Izvrstna ln so zato vdirali v večje kraje najlaje takrat, kadar Je bilo zbranih večje število ljudi. Zato so vdrli v Kočevje dne 11. junija 1528, ko so bili domačini pri procesiji Rešnjega telesa. Aklndžijl na konjih so nenadoma obkolili Kočevce, od katerih so Jih nekaj pobili, druge pa ujeli ln odpeljali za delovno silo v Turčijo. V procesiji so Turki zajeli l.loo domačinov — Kočevcev. S Kočevskega so se vojaki Rdečega polumeseca razkropili še po drugih krajih Dolenjske ln so napadi! Žužemberk, Trebnje, Mirno peč, stično, višnjo goro ln Šmarje na Dolenjskem pri Ljubljani. Neki oddelek Janičarjev se Je prevrgel lz doline reke Krke tudi čez hribovje, ki loči Dolenjsko od Zasavja ln so se nenadoma pojavili tudi pred Litijo, --- Naša Litija Je bila takrat Se majhen trg, let so ga setaviljale lesene hiše. Turki so napadli Lltijane in požgan njihove hiše, prebivalce pa oropali. Nekaj so Jih pobili, druge, zlasti mlajše ljudi, fante in dekleta pa so odpeljali s seboj v sužnost, kjer so Jih uporabili za delovno silo. Na podoben način so napadli tedaj še nekatere druge kraje v zasavski dolini. O tedanjem turškem napadu si lahko ustvarimo primerno sliko, če se zamislimo na podobne vpade fašistične nemške vojake v drugi svetovni vojni. Iz Litije so vdrli Turki nato še v nekatere kraje na Gorenjskem, tako v Dragomelj ln Mengeš, prišli pa so tudi do Iga na ljubljanskem Barju. Turki so se ob teh napadih razdivjali. Stare Mudi ln otroke v najbolj nežnih letih so pobijali, dojenčke pa nabadali na kole ob cestah ali poleg tabora. NUrnberški slikar Guldenmund Je v tistih letih upodobil mnoge prizore o divjanju Turkov, ki jih je videl na svoje oči, ko so Sulejmanovl vojščaki pridrli leto dni pozneje pred Dunaj in tam prav tako divjali kakor vsa leta poprej tudi po našem Zasavju in drugih slovenskih pokrajinah. Prav zato je dal ta turški vdor pred glavno avstrijsko mesto povod, da Je začela tedanja avstrijska državna uprava razmišljati o posebnem davku, ki naj bi služil v obrambne namene. Tedaj so tudi sklenili, da bodo uvedli stalne straže na meji proti Turkom: organizirali so lako Imenovano Vojno krajino. Turški napad na dunajska vrata Je imel torej le uspeh, ker so tudi v glavnem mestu spoznali divjanje Osmanov, ki so tedaj že mnogo vrsto let ropali to morili po naših krajih, a so bili ljudje prepuščen* sami sebi v obrambi. Iz tistih let. živi med našim ljudstvom še mnogo spominkov na turška dlvjanta in na obrambo pred razdivjanimi Turki ln njihovimi Janičarji to aklndžijl. Ob pril Url bom naptsal še kake spominke, ki so se ohranili med našim zasavskim prebivalstvom na tiste Čase turške nevarnosti, ko so po naših hribih goreli kresovi* Jože Zupančič lena. Ko smo se z avtom ustavili pri stari občini, so lam že zbrali trideset drugih aretiranih Hrastničanov. Spoznali smo, da smo izdani, in tudi vedeli, da nas je izdala domačinka. Z možem sva še poslednjič uspela, dia sva spregovo- obrodilo sad — še večjo ljubezen do domovine, do delavskega razreda, d-o socialistične Jugoslavije in našega prvega borca, tovariša Tita. Štefka Bračko, Hrastnik — PrapretnO Ta teden na ulici GREMO NA DOPUST? 2e nekaj časa prihaja k nam povečano pisarjenje z morja ali z Gorenjske, z dopustov. — Smo sredi njihovega največjega starta, mnogi pa lahiko na toliko obetajočo besedo namenijo le še lep spomin in nove načrte za novo leto. Naša beležnica je zadnjič na ulici zapisala nekaj mnenj in želja o dopustih. FRANC ADEJ, cestar, Senovo: — Letos še nimam dopusta, ker sem začel delati šele pred nekaj meseci. Drugo leto pa zagotovo pojdem« na morje. Se nikoli ga nisem videl. Najlepše bi bilo, ko bi pripravil izlet tja dol kar naš celotni delovni kolektiv NE2A AGRE2, snažilka — Globoko: — Grem na morje, na Reko, naprej za štiri dni, če bo lepo, pa še ostanem. Doslej sem se imela na dopustu vedno dobro. Upam, da bo tudi letos tako, FRANCELJ HRUSOVA® — uslužbenec, Sevnica: — Dopust bom preživel v glavnem doma, ob bregovih Save in Mir* ne, s trnkom v rokah. Moje najljubše razvedrilo v prostem času je ribolov. J02ICA DRENK, kmečka delavka, Globoko: — Dopust^ Saj ni časa, da bi šla kam drugam iz domačega kraja. FRANC KOREN, miličniki Brežice: — Morje mi ne di$i privlačijo pa me planine. Mnr' da pojdem na dopust na Go* renjsko. FILM FILM FILM FILM FILM FILM FILM S £ • 2 P S • 2 r- 2 • • 3 r- S • 2 r- 2 • ■Tl Začenjamo z anketo, ki jo je nedavno pripravil neki britanski dnevni iist med svojimi bralci. Pokazala je, da je danes najpopularnejša mlada britanska igralka Annc Heywood, ki je pri nas še nismo videli. Trenutno nastopa v kriminalni drami »Poplava strahu«. Partner je Hovvard Keel, ki se je nedavno vrnil iz Amerike. XXX Marlon Branilo je stopil na pot mnogih drugih slavnih igralcev. Ustanovil je lastno filmski podjetje »Pennybaker Produk-cions«, ki zdaj snema že drugi vvestem film "•Dvignimo puške«. V glavni moški vlogi nastopa sam producent. Pripominjamo, da ne gre za povsem navaden, ampak »psihološki« western. XXX Skončan je film »Marjorie Momingstar« ki je ekranizacija istoimenskega romana znamenitega ameriškega književnika Hermana Wouka, ki se je pred desetimi leti proslavil z romanom »Upor na ladji Cai-ne«, prav tako posnetim na filmski trak. V glavni vlogi je takrat nastopil že pokojni Humphrie Boggart. — Premiere najnovejšega filma so že bile v nekaj ameriških mestih. XXX Francoise Sagan scenaristka! Časopisi poročajo, da se je ta mlada francoska pisateljica posvetila pisanju filmskih scenarijev. Pred kratkim so že začeli snemati njen prvi scenarij »Bohemsko življenje«. XXX Konec tega leta namerava berlinsko filmsko podjetje Arca posneti film »Vojaško sodišče«, v katerem bodo nastopili med drugim tudi Kariheinz Bohm, Christian VVoitT, VVerner Hinz, Marion Michael, Ma-rianne Koch in verjetno tudi O. E. Hasse. Režiral bo Kurt Maisel. Zanimivo je, da bodo režiser in vsi igralci sodelovali pri filmu brezplačno. Ta skupina nemških filmskih ustvarjalcev želi dokazati, da je moč tudi v Nemčiji posneti dober umetniški film, ne giede na njegov finančni uspeh. XXX »Josef Kainz — življenje genija« je naslov novega filma, ki ga pripravlja 78-let-ni nemški filmski režiser Richard Oswald, ki je deloval do leta 1933 v Nemčiji, po prihodu Hitlerja na oblast pa se je umaknil v Hollywood. Josef Kainz (1858—1910) je eden najznamenitejših nemških gledaliških umetnikov. Posebno znan je bil po svoji vlogi Hamleta v Shakespearovi istoimenski tragediji. XXX Upravni odbor festivala jugoslovanskega filma, ki je v Puli od 19. do 30. julija, je določil višino nagrad, ki bodo podeljene filmskim delavcem. Igrani filmi: za režijo 500.000 din, za scenarij 300.000 din, za kamero 250.000 din, za najboljšo moško in žensko vlogo po 200.000 din, za scenografijo 150.000 din, za najboljšo žensko in moško epizodno vlogo po 100.000 din. Kratko-metražni film; prva nagrada za režijo 150 tisoč din, druga nagrada za režijo 100.009 din, prva nagrada -za kamero 100.000 din, druga nagrada za kamero 75.000 din. Risani filmi: za režijo 100.090 din, za najboljše likovno delo pa je pripravljena nagrada 100.000 din. Mimo denarnih nagrad bo vsak dobil še zlato medaljo »Arena«. £ •J 3 BN Si. u. s ™1 z a s u. @ S • FILM FILM FILM FILM • FILM FILM FILM Rudar na po! poti V tovaCififcacijsild nogpmetna *®ni 'za vstop v II. zvezno lir ®? sta se oba slovenska zastop-“ka druge skupine razšla z ne-0|Sločeniim rezultatom. To je ^soitakor velik uspeh za Ru-aapja, saj je moštvo Odreda *Sai na papirju veljalo z.a fa-t^ta. Rudarjevo moštvo je z ^Mlio požrtvovalnostjo nado-k*ti!o Odredovo boljšo tehni-a in uspešnejšo igro v poljih, lasti je je uveljavila ožja “tamba, ki je uspešno posre-®vaia pri ^ktrih napadih doječih napadalcev, V prvem •^Ičasu je bila igra hitra in sfcra, Odredovoi so imeli tersko premoč in tudi', zaslu-dotseglj Po Cubanu vod-"Vo. v začetku drugega polča-»o domač; spet forsirali hi-. 0 igro, toda gostje so se poboma otresli Odredovih na-®dalcev in prešli v napad, ta-5° da je tie del igre pripadel Odarju. Enega izmed Opres- MALI OGLASI lnfiCLARNA HRASTNIK v Hrast-JjUcu proda kozolec s 6 okni po jhjOdni ceni. Kozolec je na bivši e*anomljt. dobro ohranjen dvo-,*ensk] (dvojni) kozolec, Ivan-Kolman. Šmarje 2, Sevnica £®La sem ZENSKO URO. -^obi 6e pri Kočarju. Trbovlje. lrS Svobode 33. • niikovih nevarnih napadov je s preostrim startom zaustavil vratar Mozetič in sodnik je tokrat. upravičeno dosodil 11-me-trovko. Hladnik jo je uspešno izvedel in dosegel izenačenje. Proti koncu tekme so domači na vsak način hoteli doseči vodilni gol, kar pa je Rudarjeva PLAVANJE Consko pionirsko prvenstvo brez Celuloze? V nedeljo je bilo v trboveljskem plavalnem bazenu consko pionirsko prvenstvo, na katerem so nastopili pionirji trboveljskega Rudarja in celjskega Neptuna. Iz nerazumljivih vzrokov se prvenstva niso udeležili plavalci Celuloze iz Vidma-Krškega. tako da je tekmovanje izpadlo kot dvoboj med obema nastopajočima ekipama. Očitno je, da so celjski pionirji precej hitrejši od domačinov, medtem ko so bile Rudarjeve pionirke v vseh disciplinah boljše od Celjank. Dosegle so nekaj prav dobrih rezultatov,-posebno Juška Podlesnik, ki je na 50 metrov hrbtno s časom 0:41,8 postavila nov slovenski pionirski rekord. V finale pionirskega prvenstva, ki bo v Radovljici 1. avgusta, so se plasirali pTvi trije iz vsake discipline. Rudarja bodo na prvenstvu zastopali: Borut Zule. Marjan Primožič, Peter Hutar. Borut Kuhar Podlesnik Jukša, Iška Kočar , Nevenka Kavšek, Alenka Pe- OBVESTILO Sporočamo vsem članom, da je Trgovska zbornica *a okraj Trbovlje prenehala s svojim delom v prejšnjem merilu dne 30. junija 1958. S 1. julijem 1958 pa je Trgovinska zbornica za »kraj Ljubljana v Ljubljani ustanovila za področje bivšega okraja Trbovlje, to je za sektorje občin Hrastnik, Radeče, Trbovlje in Zagorje, poverjeništvo, ki posuje nadalje v istih prostorih v Trbovljah, Loke 15. ‘elefon III-16. Članom s področja Brežic, Senovega, Sevnice in Vidma-Krškega pa sporočamo, da bo ustanovljeno za ta področja poverjeništvo z enako nalogo za Trgovin-®ko zbornico za okraj Novo mesto v mesecu juliju 1958. Nadalje obveščamo člane, da so dolžni poravnati Svoje članske obveznosti do zbornice za čas od 30., junija 1958 na tekoči račun pri Komunalni banki Trbovlje, štev. 609-70-Z-204. Obveznosti od 1. julija 1958 dalje Pa so člani dolžni plačevati na ustrezne račune Okrajnih trgovinskih zbornic Ljubljana oz. Novo mesto. Vse članstvo naprošamo, da se od 1. julija 1958 Halje ob potrebi obračajo na novi naslov: Trgovinska zbornica za okrai Ljubljana, Poverjeništvo v Trbovljah, pošta Trbovlje III, poštni predal 12. Trgovinska zbornica za okraj Trbovlje (Likvidacijska komisija) OBIŠČITE XV. mariborski teden 0D 25. JULIJA DO 3. AVGUSTA 1958 VELIKA MANIFESTACIJA NAŠEGA GOSPODARSTVA, KULTURE in Športa, bogata razstava industrijskih PROIZVODOV, VELIKA REVIJA KMETIJSKIH STROJEV. PESTRA MODNA REVIJA. MNOGO KULTURNIH IN ŠPORTNIH PRIREDITEV TER KONCERTOV. ZA RAZVEDRILO BO NA RAZPOLAGO VELIK MODEREN ZABAVNI PARK; AVTO-DROM, AVTO-TOBOGAN ITD , NADALJE CIRKUS VARIETE; NASTOPAJO PRIZNANI DOMACl IN TUJI ARTISTI. GOSPODARSKA RAZSTAVA V NOVO ZGRAJENIH VELIKIH LASTNIH RAZSTAVNIH PROSTORIH OB DRAVI Na železnici 25% popusti obramba preprečila in rezultat se do sodnikovega žvižga ni spremenil. Res, da je bila igra vseskozi ostra in hitra — tipično prvenstvena, toda sodnik Varaždinec je bil prav gotovo preoster, ko je iz igre izključil Jeršeta in Medveda. Ruda.r je popolnoma zasluženo bsvojil točko, mj pa želimo, da bi v naslednjih tekmah ta uspeh ponovil. Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 7.00, 13.00, 15.00, .lJjoO,- In .19.30 uri v radijskem Onevmltji, igr ob 22.05. Oddajo »Naši p-oflhsalči če- stiitajo in pozdravljajo« ob ponedeljkih, četrtkih m sobotah ob 14.30, ob nedeljah pa ob 12.00 *n 14.15. — »Kmetijske nasvete in kmetijsko univerzo« vsak delavnik ob 12.30. »Naš jedilnik« vsak delavnik ob 6.40. oddajo »Dobro jutro, dragi poslušalci« (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik od 5.00 do 7.00. NEDELJA, 27. julija: 8.00: Mladinska radijska igra — Friedrich Felci: Aimazarski vod- njak; 9.25: Kar radi poslušate (vrsta domačih pesmi in napevov); 10.00: Še pomnite tovariši — Partizanski skladatelji pripovedujejo; 11.30: Matineja z zabavnim orkestrom Radia Ljubljana; 13.45: Za našo vas; 15.15: Godala v ritmu; 16.15: Glasbeni mozaik; 18.25. Gustave Charpenticr: vtisi iz Italije; 20.00: variete na valu 327.1 m; 22.15: Športna nedelja? PONEDELJEK, 28. julija: 8.05: Jutranji operni spored; 8.35: Ritmi Latinske Amerike z orkestrom Stanley Black; 10.10: Baletni intermezzo; 11.00: Pet pevcev — pet popevk; 12.25: Nekaj narodnih poje Slovenski oktet; 15.40: Listi iz domače književnosti — Ignac Koiprivec: Hiša pod vrhom; 16.00: V svetu opernih melodij; 17.10: Popevka tega tedna; 18.45: Jugoslovanske zborovske skladbe poje Ljubljanski komorni zbor o. v. Slavka Zlatiča;. 20.00: Iz našega arhiva zabavne glasbe. TOREK, 29. julija: 8.05: Popularne orkestralne melodije; 9.00: Radi bi vas zabavali . .. ; 10.10: pisana paleta operne glasbe; 11.15: pojo zabavni zbori; 13.30: Iz Rossinijevih oper; 14,10: Ogrlice, vibrafon in ham-mond orgle v ritmu; 14,30: Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 16.00: Popevke in zabavne melodije; 18.00: Kulturni pregled; 18.15: Pojte z nami; 18.45: Domače aktualnosti; 20.00: Pojeta akademski pevski zbor »Tone Tom- KlNEMATOGBfiFl Kino »Delavski dom« v Trbovljah: od 25, do 28. julija amer. barvni visbavision film »Artisti in modeli«; od 29. do 31. julija pa ital. film »Fant za vse«. Kino Sevnica: 26. in 27. julija amer. film »Škandal v Skuri-ju«; 2. in 3. avgusita pa amer, film »Shane«. 31. t. m. v kinu »Svoboda«-Trbovljs II. premiera kino-skopsk^-n filma »SEDEM L SKOMIN« šič« m zbor »Virko v udopiveu«; 20.45; Radijska igra — uogolj-Guiidermanu: Plašč (ponovitev); 21.45: Sergej Prokofjev: Klasična simfonija; 22.15: Za prijatelje jazza. SREDA, 30. j Ulili a: 9.00: Popevke in zabavne melodije; 10.40: Francoski šansoni; 11.30: Vitomil Zupan: Nogometna stava; 12.00: 15 jpmut s Kvintetom bratov Avsenik; 12.40: Igra za- bavni orkester Radia Beograd; 13.30: Slovenske narodne pojeta meški in ženski komorni zbor p. v. Rajka Sikošika; 14.15: Pevke Diana Dubary, Sonja Hočevar in Vulcica Marrov z domačimi velikimi orkestri; 14.30: Radijski leksikon; 16.00: Koncert po željah; 18.20: Narodne pesmi z onstran Volge — sodelujejo ansambel »Berezka« iz Moskve in Donski kozaki; 18.45: Razgovori o mednarodnih vprašanjih; 22.15: Anita 0‘Dab in trio Oscar Peterson. ČETRTEK, 31. julija: 9.00: Radijski roman —■ Jules Roy: Srečna dolina — I.; 10.10: Odprimo glasbeni atlas! 11.00: Jelka Cvetežar poje z zabavnim orkestrom Radia Ljubljana; 11.30: Za cicibane; 12.40: umetne in narodne pesmi poje ženski zbor France Prešeren iz Kranja; 13.30: Pisan operni spored; 15.40: Filmska kronika; 16.00: Glasbene uganke; 17.10: Iz filmov in glasbenih revij; 17.40: Ljubljanski jazz ansambel vam predstavlja pevca Bruna Petrami ja; 18.45: Radijska univerza — prof. Paul Do-bovišek: Aluminij — kovina sedanjosti in prihodnosti; 22.15: Moderna plesna glasba. PETEK, 1. avgusta 1958: 10.10: Od arije do arije; 11.45: Zborovske skladbe .Zorka Prelov-ca; 12.25: Za vsakogar nekaj v narodnem žanru; 13430: Orkestralni plesi; 14.00: Crnsike duhovne pesmi poje kvintet »Jubilee Sin-gers«; 16.00: Koncert ob štirih. L. M. Škerjanc: Dramatična uvertura. G. Gershwin: Koncert za klavir in orkester. Em5 Dohnanyi: Simfonična uvertura; 17.25: Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 18.45: Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 20.00: Dva domača vokalna zabavna ansambla; 20.15: Tedensfcf zunaiile politični pregled; 20.30: Blaž Arnič: Šesta simfonija »Samorastnik«. (Prva izvedba v Radiu Ljubljana). Izvaja orkester Slovenske filharmonije p. v. Boga Leskovica. SOBOTA, 2. avgusta: 8.40: Humoreska tega tedna — Edi tli Anderson: Tri v eni kabini; 11.45: Skladbe za razne instrumente; 12.25: Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 13.30: Za ljubitelje opernih melodij; 14.00: Igra vam Barnabas Geczy s svojim orkestrom; 15.40: Kaj bo prihodnji teden na sporedu; 16.00: Popevke in zabavne meledije; ^.00: Radijski leksikon; 18.15: Stari japonski napevi v novih priredbah za veliki zabavni orkester; 18.45: Okno v svet; 20.00: Veseli večer. trič, Zlata Trtnik. Mladim tekmovalcem želimo tudi v Radovljici mnogo uspehov. Tekmovalo je okrog 60 pionirjev In pionirk, ki so pokazali veliko požrtvovalnost in znanje. Ce bodo znali Celjani in Trboveljčani izkoristiti dane možnosti in bodo nudili mladini še iradaljnjo pomoč, se plavalnemu športu obeta lepa bodočnost. Po tekmovanju so se pionirji Neptuna in Rudarja pomerili še v waterpolu. Zmagalo je Neptunovo moštvo z rezultatom 2:1 (1:1). V VODI SPET BOLJŠI Neptun : Rudar 64:81 V povratnem srečanju v Celju, Je Rudar ponovno slavil zmago. Celjani so dominirali edino v wa-terpolu, kjer so premagali Rudarja z 10:2, in v moški disciplini 100 metrov hrbtno, kjer je bil Goršič prvi s časom 1:23.6. Tudi v tem dvoboju je Burja ponovno popravil svoj osebni rekord, saj je na 100 m crawl plaval 1:07,4. V soboto, 26. julija, bo povratno srečanje s »Prešernom« iz Radovljice, in sicer ob 8. uri zvečer. Ta nočna tekma bo vsekakor zanimiva, upamo tudi, da nam bodo organizatorji s tem dvobojem nudili pravi športni užitek. la ZAHVALA Ob hudi in nepričakovani smrti našega dragega, ljubega moža in sina VILIJA ŽELEZNIKA smo dolžini, da se zahvalimo vsem tistim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo vodstvu podjetja, organizaciji ZK, in kolektivu Cementarne. Še posebej se zahvaljujemo darovalcem krvi. zdravnikom in strežnemu osebju bolnišnice, nadalje njegovim prijateljem, darovalcem vencev in cvetja, pevcem, godbi, obema govornikoma, vsem sosedom in znancem, ki so sočustvovali z rami. Žalujoča žena Tončka s hčerkico Tinco, mama, oče, sestri i družinami in soredsto. KINEMATOGRAFI »SVOBODA“ Trbovlje 11 predvaja od petka do ponedeljka avstrijski barvnj film NOC V BENETKAH Predstave ob delavnikih ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a RAZPIS Za vpis v I. letnik Industrijske kovinarske šole Strojne tovarne Trbovlje v šolskem letu 1958-59. Pogoj ^"Kand idat mora z uspehom dovršiti 3 razrede gimnazije ali 7. razred osnovne šole ter mora biti telesno in duševno zdrav in imeti veselje do kovinarske stroke. Pri vpisu mora predložiti naslednje osebne dokumente: 1. lastnoročno napisano prošnjo — kolkovano a 30 din, 2. zadnje šolsko spričevalo, 3. izpisek iz rojstne matične knjige, 4. potrdilo o premoženjskem stanju staršev, 5. zdravniško spričevalo, da je sposoben za uk v kovinarski stroki; 6. potrdilo organizacije ZB NOV (samo za otrokfe padlih borcev NOV). Vsi kandidati bodo opravljali sprejemne izpite iz slovenščine, računstva in psihološko praktične preizkušnje. Sprejemni iz.piti bodo iz slovenščine in računstva dne 28. avgusta 1958, ob 7. uri na šoli. Iz psihološko praktične preizkušnje pa dne 29. in 30. avgusta 1958, ob 7. uri, v šolski delavnici. Vpis v I. letnik se konča s 25. avgustom 1958. Kandidat se lahko vpiše osebno ali pa pošlje prošnjo z vsemi navedenimi dokumenti po pošti. Nekolktrvanih prošenj in prošnje brez navedenih potrebnih dokumentov ne bomo upoštevali ter bomo šteli, kot da se prosilec ni vpisal. Šolanje traja 3 leta. Sola usposablja učence za kvalificirane delavce kovinarske stroke (strojni ključavničar, strugar, skob-lar in rezkar). V času šolanja prejemajo učenci mesečna nagrade po obstoječih zakonskih predpisih ter izredne mesečne nagrade za pozitiven učni uspeh. Sola nima svojega internata ter pridejo v poštev za vpis samo kandidati, ki imajo domačo oskrbo. Prednost pri vpisu pri enakih sprejemnih pogojih imajo otroci padlih borcev v NOV. Vse nadaljnje informacije daje uprava šole. Ravnateljstvo šole. RAZPIS Podružnica zavoda za socialno zavarovanje v Zagorju razpisuje delovno mesto REFERENTA ZA UGOTAVLJANJE DELOVNE DOBE POGOJ: srednja šola ali ekonomska srednja šola ali nižja srednja šola s petletno prakso. Prošnjo kolkovano s 30 din m z življenjepisom pošljite na podružnico zavoda v Zagorju. Uprava VAZNO OBVESTILO vsem volivcem bivšega okraja Trbovlje Uprava za dohodke m Odsek za proračun in sklade bivšega okraja Trbovlje sporočata, da poslujeta oba še do konca leta 1958, na katera se obračajte v pristojnih zadevah in za’ vsa potrebna pojasnila. Oba urada poslujeta v prostorih občinskega ljudskega odbora Trbovlje, ki so sedaj v pisarnah bivšega okraja Trbovlje. Pisarna Uprave za dohodke in Odseka za proračun in sklade bivšega okraja Trbovlje je v sobi št. 27, I. nadstropje. Rešitev nagradne uganke žz 28. številke Pravilna rešitev nagradne besedne obratnice iz predzadnja številke našega tednika se glasi: BOR — ROB. Žreb je prisodil nagrado’ za rešitev te uganke Mariju GER-3AKU, učencu 5. razreda osnovne šole, Videm št. 3, pošta Videm-Krško, nadalje Petru HVALA, učencu 4. razreda osnovne šole, Vranje št. 9, pošta Sevnica ob Savi. Obema bomo poslali knjižno darilo po pošti. Vsem ostalim rešiteljem naše uganke, ki jim žreb žal ni bil naklonjen, za poslano pošto in pozdrave prisrčna hvala. U redništvo. Nova nagradna uganka za pionirje Vsi pionirji ste najbrž že po radiu slišali, da je'Delavska godba na pihala iz Trbovelj dosegla na festivalu amaterskih godb naše države na Ohridu prvo nagrado. Zato rešite dane« tole uganko — dopolnilnico: Ce možakar vanjo piha, prav gotovo, da ni tiha, saj od sebe daje glas, kar tako za kratek čas; barve je pa kot polenta, mj ji pravimo....... Postavite namesto pik ustrezne črke oziroma besede, pa bo uganka rešena. Rešitev nam prinesite ali pa pošljite po pošti na uredništvo do nedelje, 3. avgusta opoldne. Za pravilno rešitev imamo pripravljeni dve lepi knjižni nagradi (po odločitvi žreba). Ko nam boste .odgovorili, ne pozabite navesti razen svojega imena in priimka tudi razred šole, ki ste jo obiskovali zadnje šolsko leto, nadalje pošto in kraj, kjer ste doma. 'Vsem pionirjem lepe pozdrave! Uredništvo. 44. Med našimi znanci je dolgo vladal molk. Prvi je spregovoril Cok. »Pojdiva,« je rekel. »Poskusiva še midva podražiti to prijazno stvar. Saj se še v noge prehladim, če ostanem tukaj še nekaj časa«. »Malo dima bova napravila,« je menil Dimač in se nasmehnil. Cok se je obrnil h gospodarjema: »Ali gremo?« Najbrž je bilo bobnenje vzrok, da nista slišala vabila. 45. Cok in Dimač sta polagoma stopila po čevelj globokem snegu do gornjega konca brzic in odrinila od kraja. »Naj velja, kar hoče, glej, da obdržiš čoln na vrhu grebena,« mu je zabičal Cok, ko je čoln začel vse hitreje drseti po toku navzdol. Dimač je prikimal in se naslonil na krmilo ter nameril čoln v vodni melež. Krištof Dimač PO POVESTI JACKA LONDONA Rlie: J. Spltaler 43. Sto čevljev niže so se iz belih pen prikazali zavoji blaga, ki so poprej bili v čolnu. Za njimi se je pokazalo dno obrnjenega čolna in semtertja glave tistih šestero mož. Dva izmed njih sta srečno dosegla breg precej niže doli, ostali pa so izginili drug za drugim v penah ali pa za prihodnjim ovinkom, kamor jih je nesel drveči tok. POT V ZEMLJO SMEM SEDETI ZA VOLANOM? •Prodreti v globino Zemlje je že davna želja človeštva. Predvidevajo namreč, da je v središču zemlje tolikšno bogastvo, kakršnega si je sploh težko zamišljati. Japonski geologi so predložili svoj načrt,, imenovan ■Nife«, s katerim bi prišli v redišče Zemlje. Stroški za iresničitev načrta bi bili okoli 2 milijardi dolarjev, kar ni dosti, če upoštevamo, da pomeni ta vsota komaj delček vojnega proračuna katere izmed V zadnjih 50 letih je geologija naglo napredovala ter so znanstveniki ^ prišli do zaključka, da so imeli prav tisti, ki so trdili, da je notranjost zemlje trda kot tudi ostali, ki sp trdili ravno nasprotno. Notranjost Zemlje je po mnenju znanstvenikov trda in tekoča. Zemljin premer na ekvatorju je 6,377.397 m, medtem ko je premer od Severnega dela Južnega tečaja nekoliko manjši. Volumen zemlje je 1.082.841,310 '->nč kub km. specifična i-*- V petih minutah si bo lahko na to vprašanje odgovoril tudi taie nemški šofer. Nemška prometu policija je namreč pred kratkim poslala na pot poseben avtobus v katerem je urejen majhen laboratorij za preizkušanje refleksov in vida avtomobilskih voznikov. V enem mesecu se je dalo v tem potujočem laboratoriju pregledati 14 tisoč lastnikov motornih vozil. Rezultat teh pregledov je zelo poučen: najmanj ena tretjina nemških šoferjev nima z- upravljanje motornih vozil nit; rrpo-nih sposobnosti. Ubogi pešci! . ... ,, . ,... Dobrota cr-mske energije Neki znanstvenik je govoril pred zbranimi angleškimi vseuti-liščnimi profesorji o koristih, ki jih bo imelo človeštvo v Bodočnosti od atomske enegdje, in to tudi tedaj, če bi kdaj pa kdaj mcra'1 kakšno bombo pripraviti do eksplozije. — Dobitnik Nobelove nagrade Bertrand F.usse.l pa je vstal in dejal: »Kad verjamem, da bo po atomski vojni življenje na tej zemlri rrnogo prijetnejše. Le žal ne ho nikogar več, ki bi njene vsebine pa 5.52. To pomeni, da tehta Zemlja 5977 trilijonov ton. Zemljina skorja sestoji iz treh plasti. V globini 300 km je temperatura 1300 stopinj Geizija, pri kateri se mora raztopiti skoraj vsaka doslej poznana snov. Tretja plast zemeljske skorje je za znanstvenike najvažnejša, ker je v njej največ železa in niklja. Predpostavljajo, da je tudi zemeljsko središče, ki ga omenja »Nife«. sestavljeno iz teh kovin. Kako prodreti v notranjost? ~>oslej tega niso zmogli niti z ajfnodernejšimi stroji dlje kot iri kilometre v središče Zem-a. Tako daleč pa so prišli sa-:o vrtalni stroji za Iskanje pe-.oleja v Kaliforniji. Izumiti bi ilo torej treba stroje iz takš-aga materiala, ki bi lahko idržal temperaturo v notra-iosti Zemlje. Tak material da-as že imajo ter so iz njega iz-alane rakete, ki lahko vzdržijo .mperaturo 20.000 stopinj. Ker a predvidevajo, da temperatu-a proti zemeljski sredini nara- tem načrtu bi predrli v središče Zemlje na mestu, kjer je morje najbolj globoko, to je v Pacifiku, blizu Filipinskih otokov. Tu doseže ponekod globino 10.000 metrov. Tako bi zmanjšali pot do središča Zemlje, hkrati pa bi izkoristili velik pritisk vode na vrtalni stroj, ki bi paraliziral pritisk iz zemeljske sredine. Japonski geologi, ki so načrt predložili, so si baje že ogledih morske globine v Pacifiku. Poleg tega načrta je bil predložen še drug načrt, po katerem naj bi prišli v notranjost Zemlje skozi žrela Vulkanov. Ce bi ta žrela prevrtali, bi po mnenju geologov že prišli do tekoči!: plasti zemeljske notranjosti. T, plasti bi vrtalni stroj laže premagal in bi se tako z večje naglico bližal središču Zemlje Adenauer na zamaških se ga lahko še veselili . TONI’ SE NE DA Med svojim obiskom v cirkusu se je mali Tcny zapletel v vprego malega slona, Ta je potegnil in hotel povleči Tonyja s sabo, toda Tony ni popustil in v dvoboju — zmagal. ca vsakih 33 m za eno stopinjo, menijo, da bi morali zna-ati v središču 200.000 stopinj C. Snovi, ki bi takšno temperaturo /zdržale, pa ne poznamo. Nekateri sicer pravijo, da ta trditev ne bo držala ter da je temperatura v središču Zemlje komaj 10.000 stopinj, zato pa je po njihovem mnenju mogoče napraviti primerne vrtalne stroje. Treba je samo rešiti problem pritiska od spodaj. V japonskem načrtu so odgovori na vsa ta vprašanja. Po Zveza hotelirjev v Kaliforniji v naročila v Chicagu posebne zamaške, ki naj bi pripomogli k večji prodaji kalifornijskih vin v svetu. Na zamaških je narisana glava zahodnonemškega kanclerja Adenauerja. Zakaj so se odločili hotelirji prav za taikšno reklamo, je za sedaj še uradna tai-nost. Kakor nekoč BorgajcI ŽENSKa SVET Vitka lepote. linija ni le vprašanje — 2e od nekdaj je glavna skrb ženske, kako bi si ohranila vitko linijo in z njo mladostno pojavo. Dostikrat ji to ne uspe, morda .zaradi tega. ker ni preveč vztrajna pri izvajanju shujševalne kure, najbolj pogosto pa zato, ker terja narava svoje in čas seveda tudi To, kar je mlademu človeku lahko doseči, je starejšemu mnogokrat zelo težko ali sko rajda nemogoče. Mnoge .so se zato vdale v usodo ter sprijaznile s svojo »no- vo« linijo, ki sicer ni mladostna, a jo z optimizmom in hladnokrvnostjo prenašajo. Nekatere se ne vdajo tako hitro ter se podvržejo najrazličnejšim shujševalnim kuram, samo •da bi ohranile vitko linijo. No, najprej, naj poudarimo, da debelost škoduje ^ne samo zunanjosti, terriveč še mnogo bolj zdravju. Zdravniki so ugotovili, da je umrljivost med debelejšimi osebami mnogo višja, kot med bolj vitkimi. Torej ni samo zaradi zunanjosti, če se ženske borijo za vitko li- nijo, temveč jih k temu silijo tudi zdravstveni razlogi. Naloga raznih tovarn kozmetičnih sredstev in lepotilnih salonov je bila in je iskati vedno nova sredstva za ohranitev vitke linije. Naj vam tokrat naštejemo samo nekaj shujševalnih kur, ki jih priporoča neka znana tovarna kozmetičnih sredstev, ki ima svoje lepotne salone po vsem svetu. Prvi nasvet je ta: vsaka ženska naj se posti vsaj enkrat na teden. Želodec se bo Odpočil in ves organizem se bo lahko prečistil. Ta sistem so preizkusili v znanstvenih laboratorijih na NAJBRŽ BO RES Zanimivo je, da so zadnje čase vrsto diplomatskih in konzularnih uslužbencev ZAR proglasili za — vohune. Zelo pogostne so take novice: Jordan je izgnal nekaj uslužbencev ambasade ZAR v Amanu, Libanon je aretiral dva uslužbenca ambasade ZAR v Bejrutu, Irak je prijel nekega uslužbenca ambasade ZAR v Bagdadu, Jordan pa je zahteval od Kaira, da odpokliče konzula iz Jeruzalema. NEZANESLJIVA VOJSKA Po vsem. kar je visoki funkcionar Enotne socialistične stranke v Vzhodni Nemčiji Erich Henecker napisal v armadnem listu »Die Vciksarme«, bi sodili, da vojska Pankowa ni ravno posebno zanesljiva. Na račun oficirjev in vojakov so padle hude obtežbe: sovražna ideologija, revizionizem, malomeščanstvo, oportunistično stališče proti generalni partijski liniji, zapeljevanje v buržujsko politiko itd. Napadene so celo žene oficirjev, ■er kupujejo v Zahodnem Berlinu in tako gospodarsko škodijo svoji deželi,, Običajno se o vojski tako odkrito ne govori. Ce se pa govori in piše, potem stvari ne stoje dobro ... NEZADOVOLJSTVO Likvidacija Imre Nagyja v Madžarski je doživela v svetu ostro obsodbo. »Time of India« poroča, da je organizacija KP v državi Jerala (kjer je ta na oblasti) nezadovoljna z budim-peštansko obsodbo in bo na sestanku indijske Partije zahtevala pojasnilo. Tudi tamkajšnji prvak Partija liange je izjavil, da bi se morali »taki rešitvi vprašanja Nagy« izogniti. Podobni glasovi sc slišijo v svetu povsod v levičarskih krogih. Ali je bilo res potrebno, da se s takim nečloveškim dejanjem izziva celi svet? skupini belih miši. Medtem ko so prvi skupini dajali vsak dan redno hrano, so drugo skupino pustili enkrat na teden brez hrane. Ugotovili so, da so miši druge skupine dalj živele in da so bile mnogo bolj odporne proti boleznim. Ce mislite, da ne boste vzdržale en dan brez hrane, potem se dvakrat na teden odpovejte večerji. Drugi nasvet: enkrat tedensko uživajte le jabolka. Lahko jih pojeste tudi dva do tri kilograme. Želodec je ves dan vsaj nekoliko zaposlen, črevesje pa se prečisti s tako imenovano »pectino« (posebno substanco), ki je je v jabolkah na pretek. Tisti dan, ki smo si ga izbrale za shujševalno kuro, ne pijmo nobene tekočine, ker imajo jabolka že dovolj vode. Tretji nasvet: 15 do 20 dni se hranimo samo s krompirjem in mesom. Skuhajmo si vsak dan približno kilogram krompirja. Razen tega si specimo na žaru okrog 30 dekagramov mesa. Ves ta krompir v oblicah in pečeno meso bosta naša edina hrana (za en dan seveda). Lahko izpijemo še kakšen sadni sok, toda najbolje bo, če se tekočini čim bolj odpovemo. Ce prebavite mleko, potem se držite nasiednejga četrtega nasveta: zavrite mleko trikrat in mu pri vsakem vretju poberite smetano. Začnite z dieto zvečer, preden greste v posteljo, in sicer tako, da izpijete skodelico tega mleka. Zjutraj, ko se zbudite, izpijte zopet skodelico mleka. Ostanite v postelji in izpijte vsake tri ure zopet skodelico mleka. Proti večeru vstanite in pojejte dve pečeni jabolki, drugi dve jabolki si pripravite naslednje jutro. Lepotni eksperti zatrjujejo, da je ta shujševalna kura zelo dobra in da koristi tudi ženski polti. Shujševalnih diet torej ne manjka. Treba je samo nekoliko dobre volje in vsaka bo lahko imela linijo, ki jo je dolga leta želela (tako vsaj zagotavljajo lepotni strokovnjaki). Naše bralke pa naj preizkusijo, če ti nasveti ustrezajo reun/ici. Torej — veselo na delo! Vi ’slU, d- >-ie v kakšne mirnem kotičku sadite buče in zelje!« »Poskusil sem, Japp, poskusil sem. Toda če se goje buče, potem nisi varen pred umorom.« Glpboko jo vzdihnil in vedel sem na kaj je mislil — na tisto čudno afero Fernley Parka, ki se je dogodila takrait, ko sem se p *ikal po Novem svetu. »In stotnik Hastings je tudi tukaj!« je pripomnil inšpektor Japp. »Kako vam gre, sir?« »Dobro, hvala,* sem odgovoril. » »In tako se zopet pričenjajo umori,« se je pošalil Japp. »To ne smete tragično vzeti, stari bojeviti petelin, čeprav vam pot še ni jasna. Menite, da boste vse življenje le uspehe beležili. Postajamo stari in moramo naraščaju prepustiti mesto.« »In vendar je star pes, ki pozna vse ukane,« je mrmral Poirot. »On je bister, ne izgubi voha.« »Dobro — mi se pa vendar razgovarjamo o ljudeh in ne o psih.« »Ali obstaja med njimi tako velika razlika.« »Odvisno je, kako gledate na stvari. Toda vi ste nevaren fant in to ste vedno bili. Ni res, stotnik Hastings? Tudi tak je, kot je vedno bil, morda so lasje na glavi nekoliko redkejši, toda goščavje na obrazu mu je polnejšo kot poprej.« »A?« je dejal Poirot. »Kaj pa je to?« »Občudujem vaše brke,« je mrmraje pripomnil. •»Ja, ti so bajni,« je potrdil Poirot in si jih dopadljivo moško pogledal. Inšpektor Japp se Je tresel od smeha. »Torej, jaz sem mala naročila vestno opravil. Prstni odtisi, ki ste mi jih poslali...« »No?« je vneto vprašal Pojrot. »... niso bili niič vredni. Kdorkoli je že ta Avstralec, z nami še ni imel posla. Nato pa sem zopet na svoje brzojavijo vprašanje dobil odgovor, da ni tam nobene osebe bilo pod tem imenom in opisom.« »Ho...!« »Tako, torej je tako imenovani mr. Croft le nekoliko sumljiv. Toda kot rečeno k naši druščini spada. Kar se pa ostalih tiče, sta Lazarus in sin na dobrem glasu. Nobenih črnih poslov v njunem trgovanju. Ostro, naravno — vendar nam to nifc mar. 2al sta tudi ta dva čutila neprijetnosti časa v trgovanju.« »Ah, res?« »Da. Padec cen na slikarskem trgu jima je postal usoden. Razen tega tudi antično pohištvo ni več tako iskano odkar si je moderna smer pridobi'8 vedno več ljubiteljev. Na kratko, šušlja se, da bo firma kmalu imela P°s'8 s sodnim izvrševalcem.« »Dragi moj Japp, kaj bi jaz brez. vas počel. Jaz kot inozemec vse?8 tega ne bi mogel poizvedeti. Zelo vam moram biti hvaležen.« - »2e dobro, vedno rad kaj storim za starega prijatelja. V dobrih star"1 časih sem vam marslkak primer prišušmaril, kaj?« To — sem mislil — je bila nekak ia dolžnost in priznanje. Potrdil1, ki je razrešil marsikak primer, pri katerem je inšpektor odpadel. »Da, to so bili dobri časi,« je pritrdil otožno Poirot. , , »Veselilo me bo, če bi lahko tudi danes kaj pokramljala. Vaše meto« so morda staromodne, toda kdo ima glavo Hercula Poirota?« »In kako je z mojim drugim vprašanjem, Japp? Kaj počenja ta “ ' Mac Allister?« . / »On je ženski zdravnik, ne ginekolog ali porodničar, temveč eden on* zdravnikov za živčne bolezni, ki vam nasoli pamet, da morate spati v s0 s purpurnordečimi stenami in rumenim stropom; tak, ki' vam poizve*--^ in brbrana dolgo in široko o vašem počenjaju in tajnih željah, o podzav«-' duie In podobni šari. Ce me vprašate za moje osebno mnenje, bi ga imeno ,vf' mešanico zdravnika in mazača, toda ženske mu verujejo in letajo k n'ejLr kot muhe na lepilo. Videti je, da Ima tudi v Parizu neko ordinacijo, » pogosto potuje tja.« k0 »Dr. Mac Allister?« sem osupel vprašal. »Prvikrat slišim to ime. Ka ste se spomnili nanj, Poirot?« • jt »On je stric kapitana Chailengerja,« je razložil moj prijatelj. *Se spomnite, da je ob priliki omenil, da ima strica zdravnika?«^ »Kakšna vestnost! — Mislite, da je on operiral sira Matthevva?« »Dr. Mac Allister vendar ni kirurg,« je pripomnil Japp. »Mon ami, jaz rad za svoja poizvedovanja pritegnem vsakogar. ^erC-ne Poirot je bister pes. Bister pek pa teče za sledjo in če jo, žal, Izgubi. dv‘f0i nos, vohlja ln išče. Tako dela tudi Herculo Poirot. In pogosto, kako p°?°s kaj najde.« e. »Naš poklic ni prijeten,« je pripomnil inšpektor. »Ne, vsekakor, f In vaš, mr. Poirot, je še težji kot moj — ker ni uraden, razumete, se morate pogosteje posluževati ukan. »Se nikoli pa nisem uporabljal preoblek, Japp.« ,k0j) »To tudi ne znate. Posebnež ste. Kdor vas le enkrat vidi, vas nkj0f ne pozabi.« In ko ga je Pcvirot precej nezaupljivo pogledal, je Japp smeje se nadaljeval: »Ne smete razumeti napačno, stari prijatelj- Se se šalim ... Sedaj pa steklenico Port vina?« Večer je potekal harmonično. Kmalu smo tičali v sredi spominov. (Dalje prihodnji'