GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL LJUBLJANA VIČ-RUDNIK • LETO XIII. • ŠTEVILKA 7 • 7. JULIJ 1977 SKLENJENE BRATSKE VEZI Krajani Turjaka in Kamenice, krajevne skupnosti iz občine Valjevo v SR Srbiji so sklenili okrepiti vezi sodelovanja na vseh področjih družbenega življenja. Pobuda je znana že dalj časa in je bila sprožena na enem izmed že tradicionalnih obiskov predstavnikov naše občine v Pobrateni občini Lajkovac — sosednji občini Valjeva. Posebno tesni 50bili dosedaj stiki med predstavniki odborov Zveze združenj borcev N0V obeh krajevnih skupnosti. Naj ob tej priložnosti spomnimo na tragičen dogodek iz naše polpretekle zgodovine, ko je pod streli so-Vražnika v neposredni bližini Turjaka junaško padel narodni heroj Beograd, 26. maj 1977. Dragi drugovi, Najsrdačnije vam zahvaljujem na toplim čestitkama i dobrim željama koje ste mi uputili povodom 85. ro-dendana i 40. godiSnjioe stupanja na čelo Partije. Objavljamo zahvalo predsednika republike Josipa Broza-Tita ®b čestitki, ki so mu jo poslali člani občinskega odbora ZZB ^OV Ljubljana Vič-Rudnik Zdravko Jovanovič, rojen prav v kraju Kamenica. Slovesno in prisrčno je bilo 4. julija na Turjaku, kjer sta se obe krajevni skupnosti tudi »formalno« pobratili. Predstavniki obeh krajevnih skupnosti so torej podpisali listino o pobratenju, ki zavezuje tako krajane Kamenice kot tudi Turjaka, da na vseh področjih našega družbenopolitičnega razvoja te bratske vezi krepijo in negujejo tradicije narodnoosvobodilne borbe ter bogato kulturno dediščino (naj mimogrede spomnimo, da je bil Primož Trubar rojen v Raščici pri Turjaku in v Kamenici Jovan Jovanovič-Zmaj, veliki srbski pesnik.) SPOŠTOVANI BRALCI! OBVEŠČAMO VAS, DA BO NASLEDNJA ŠTEVILKA NAŠEGA GLASILA IZŠLA V PRVIH DNEH MESECA SEPTEMBRA. UREDNIŠTVO NAŠE KOMUNE SREČANJE BORCEV IN AKTIVISTOV NOTRANJSKE Že tradicionalno srečanje borcev in aktivistov Notranjske bodo letos organizirali in pripravili skupščina in družbenopolitične organizacije občine Vrhnika. Ob tej priložnosti bo poleg osrednjega zborovanja še niz proslav in prireditev. Tako bo že 9. septembra odprta razstava slik akademskega slikarja Vladimirja Lakoviča ter predstava filmskega gledališča Vrhnika, dan kasneje pa bo odšla na pohod mladinska pohodna enota, odprta bo razstava muzeja revolucije iz Loža, zadonela bo pesem pevskih zborov iz vseh štirih občin, pihalne godbe pa bodo istega dne priredile na Vrhniki koncert. Osrednja proslava ob srečanju bo v nedeljo 11. septembra ob 10. uri dopoldne na Vrhniki. Slavnostnemu govoru bo sledil recital »Vrhnika v NOB« in nato še koncert združenih pevskih zborov. Pred samo osrednjo proslavo bo budnica in promenadni koncert. OB DNEVU BORCA Vsako leto je 4. julij posvečen spominom na našo uspešno borbo in nas navdaja s ponosom na našo zmago v neenakem boju z močnim sovražnikom, ki nas je v oborožitvi daleč, daleč prekašal. Letošnji dan ima v zvezi z jubileji našega voditelja Tita še posebno obeležje. Navdaja nas s hvaležnostjo do strateg^ človeka, ki je nepokolebljivo vztrajal tudi v najtežjih trenutkih na začrtani poti, do jasno postavljenega cilja. Brez olepšanja je prikazoval težave v borbi in nas vedno znova in znova učil, da je mogoče doseči postavljeni cilj samo tedaj, če ga sprejmejo široke množice kot svojega, če požrtvovalno in brezkompromisno ter enotni vztrajajo v borbi. V borbi z orožjem smo tedaj tudi bili taki in mnogi so žrtvovali svoje življenje za postavljeni cilj! Kaj pa danes? Naša borba za lepši »jutri« ne teče tako eno-dušno, vztrajno in požrtvovalno! Vsako leto ob zaključenih bilancah ugotavljamo, da smo več trošili kot pa zaslužili. Vsako leto je uvoz večji kot izvoz in plani stabilizacije se zamajejo. Kje je vzrok temu? V oboroženi borbi je vsak borec in komandni kader nosil odgovornost za neizpeljano nalogo. Vsak poizkus nalogo »odriniti« na jutri smo smatrali za sabotažo. Tisti borec pa, ki je mislil, da je postavljena naloga neizvedljiva ali nesmiselna^ je nehal biti borec, ker ga je večina izločila iz častnih vrst borcev. Ali ne veljajo ti pogledi iz bližnje preteklosti še danes? Ali ni naloga borcev in vseh naprednih delovnih ljudi, predvsem pa mladine, da te »norme« spet prikliče v življenje? Če postane naša sedanja borba res uspešna in dosledna, se bomo mi vsi na najboljši način zahvalili našemu Titu za njegove napore in zasluge na revolucionarni življenjski poti. Vsem tistim tovarišem, ki so žrtvovali svoja življenja za naš cilj, pa bi se izvil, če bi bilo mogoče, iz srca za dovoljen in srečen vzdih »nismo padli zaman«! DR. RUDOLF OBRAČUNČ 35 LET USTANOVITVE I. PROLETARSKEGA BATALJONA TONETA TOMŠIČA je prvo srečanje borcev Tomšičevega alJ°na po vojni. Vesel sem, da smo se spet j' >* je povedal Vešnjak Rudi-Tone i/. Škri-Sh Pt>^obno je menil tudi Milan Podlogar iz v n'*ia ler pristavil: »Ob ustanovitvi Tomšiče-^c8a bataljona nas je bilo 96 borcev, medtem ko ^ s Je danes živih še 36. Danes je na tem sreča-Prisotnih 15 borcev, med njimi tudi članica ^sedstva SRS Vida Tomšič.« 1 j Uko je Pr* osnovni šoli v Zapotoku začela Prve, juni ja proslava 35. obletnice ustanovitve Ča pU Pro*e,arskega bataljona Toneta Tomši-p0|e r,reditve in partizanskega srečanja so se hdeL-^re^'Ve*'h borcev proletarskega bataljona bri .CZ'' k°rc' Krimskega odreda, Šercerjeve vjst-. e’ dolomitskega odreda, medvojni akti-bil ,ln l1r'Patlniki domicilnih enot. Med gosti je p generalpolkovnik Franc Tavčar-Rok. čjne' s,avn°stnem govoru predsednika skupš-lt0nv,O^'ne Vilija Beliča je prvi Tone,n ant Proletarskega udarnega bataljona Spo^j3 Iomšiča Stanko Semič-Daki odkril doma'n^° Ploščo in predal ključe mladinskega l^ato ' 0z analize delovanja delegatskega sistema z vidika kra-Č|an! ko"ferenc SZDL naše občine, katero so obravnavali tudi "ji s ^re^se^stva OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik na njihovi zad-ejl> dne 30. junija 1977. ^ovo|jjVo delujejo le delegacie za DPS hčne^ na za‘-e,'cu lahko zapišemo, da delegacije za družbenopoli-s»H\e i Upnosl‘ delujejo dokaj v redu in neprimerno bolje, kot pa re"ce d C ®ac'je za SIS, prevladuje pa tudi mnenje, da so se konfe-$0 v e8ac>j izkazale slabše od samih delegacij, dejstvo pa je, da jektjvnVl n'^ Pr'merih temu osnova povsem objektivni pa tudi sub-de|e . Vzr°ki. Problemi se pričnejo že pri samem sklicevanju sej "aprej J oziroma pri udeležbi delegatov na sejah samih delegacij in Priinerj^a Se^a^ skupščin. Tako se delegacije za DPS skoraj v vseh Vs"ko Z rec*kimi in občasnimi izjemami redno sestajajo pred za Sl« l>k‘''nske skupščine, medtem ko je situacija pri delegaci-toi^rih' IStVeno drugačna. Mnogokrat se namreč dogaja, da se v Sestajaj011^° VC^ kraievn'h skupnosti tvori konferenco delegacij, e"e in iste ali pa od celotne konference le ena delegacija, ki o sklicu seje ne obvesti ostalih,ne držijo pa se tudi dogovora glede samega kraja sklicevanja sestankov, ki naj bi bilo praviloma izmenično, seveda v skladu z obstoječimi pogoji. Nekateri pa zatrjujejo, da je vzrok za nepravočasen sklic seje samo gradivo, ki največkrat prihaja prepozno. Seveda je potrebno iskati vzroke tudi drugje. Tako je npr. danes že tako pogosto prisotna preobremenjenost ali pa tudi »čista« neaktivnost posameznih delegatov, nadalje se nekatere delegacije srečujejo s premajhnim številom delegatov, dostikrat hromijo delo tudi nerealizirana vprašanja, povezana s posamezno KS, pa tudi samo nepoznavanje krajevne problematike pri posameznih delegatih. In ne nazadnje je v bolj odročnih krajih lahko vzrok neudeleževanja sej ali premajhna zainteresiranost tudi v raztresenosti in oddaljenosti vasi odnosno zaselkov in s tem v zvezi tudi slaba povezanost med delegati samimi! Že stara pesem pa so prostorski problemi, ki prav gotovo pogojujejo samo delo in aktivnost delegatov oziroma celotne delegacije. Posebno poglavje prav gotovo predstavlja tudi gradivo. Kar se tiče gradiva za sejo zborov občinske skupščine, ki ga prinaša glasilo Naša komuna, prevladuje med delegati mnenje, da je ta oblika zelo primerna, saj je tako tudi vsak drugi občan po najkrajši poti informiran o vseh važnejših sklepih. Prav tako tudi menijo, da skupščinsko gradivo prispe pravočasno in dovolj zgodaj za obravnavo le-tega in oblikovanje stališč. Ob tem pa lahko ponovno omenimo neredno in pozno dostavljanje gradiva za splošne delegacije, čemur je vzrok nekoordinirano delo med SIS samimi! Glede same vsebinske kvalitete gradiva pa so mnenja deljena, vendar pa dobršen del delegatov smatra, da so uvodniki k posameznim točkam dnevnega reda napisani prestrokovno, kar delegate navaja, da jih berejo preveč površno ali pa jih sploh ne preberejo. Drugi pa spet trdijo, da je večina uvodnikov dobra, le da dostikrat prevladuje množica podatkov, ki zamegljuje spoznavanje bistva. Z vsem dosedaj povedanim pa je povezano samo obravnavanje gradiva oziroma vprašanje porazdelitve dela med delegati. Tako v večini primerov delegacije prakticirajo, da pripravi oziroma prouči gradivo sam vodja delegacije ali pa njegov namestnik, medtem ko so pri posameznih delegacijah za SIS za posamezna interesna področja zadolženi posamezni delegati. Največkrat delegacije tudi obravnavajo celotno gradivo le informativno, in se zadržijo predvsem na vprašanjih, ki zadevajo posamezno krajevno skupnost. Samemu proučevanju gradiva ustreza tudi pošiljanje delegatov na sejo skupščin in se tako dogaja, da navadno hodijo na seje le eni in isti delegati oziroma tisti, ki so zadolženi za posamezna ineteresna področja in le v redkih primerih se delegati menjavajo, kar pa je vse posledica nezadostnega števila prizadevnih in vestnih delegatov. Delegati in povratno informiranje Poročanje delegatov o samem delu delegacij in izoblikovanih stališčih ter sprejetih sklepih je vse prej kot zadovoljivo. Največkrat se to odvija na sejah sveta KS, bolj poredko pa na zborih občanov in drugod. Zadovoljivejše pa je poročanje delegatov sami delegaciji. Najbolje so organizirane oblike sodelovanja delegacij z družbenopolitičnimi organizacijami in svetom KS, saj so nemalokrat posamezni člani organov le-teh tudi delegati, v največ primerih pa so vabljeni na seje delegacij tudi predstavniki DPO ali sveta KS. Za utrditev in izboljšanje delovanja delegatskega sistema se pojavlja vprašanje, ali v okviru temeljnih delegacij za delegiranje za skupščine SIS še naprej ostati pri praksi tako imenovanih splošnih delegacij ali pa se odločiti za posebne delegacije. To pa zaenkrat prepuščamo sami razpravi. Lahko omenimo tudi to, da se delegati nagibajo k temu, da ima vsaka krajevna skupnost svojo delegacijo za SIS in ne, da se združujejo v konferenco z ostalimi KS, za boljše delovanje pa nekateri predlagajo, da bi bile delegacije številnejše, kar pa seveda ni možno v manjših KS. Nikakor pa ob vsem tem ne smemo zanemariti samega obveščanja in usposabljanja delegatov, kateremu moramo posvečati še posebno skrb. V ta namen nekateri predlagajo kot posebno obliko krajše seminarje in problemske konference ter razgovore, kjer naj bi krepili samozavest delegatov ob istočasnem pojasnjevanju potreb delovanja delegatskega sistema, o samem pomenu in delu delegatov, posebno nalogo pri vsem tem pa naj bi odigral tudi klub delegatov. AKCUSKO DELOVANJE KK SZDL NA LAVRICI Do sedaj uspešno izvedene akcije krajevne konference SZDL Lavrica (velik odstotek glasov »ZA« ob minulem glasovanju za drugi samoprispevek, uspešno izvedena akcija vpisa posojila za ceste), potrjujejo, da krajevna konferenca dokaj uspešno deluje in izpolnjuje organizacijam na Lavrici, da bi le-te dodale svoje predloge in izrazile svoje mnenje o evidentiranih kandidatih. Pred poletnimi počitnicami bodo povabili na sestanek vse evidentirane kandidate za uskladitev področij delovanja. To je namreč način, kako pritegniti čimveč delegatov k samoupravnemu odločanju, saj se sedaj nemalokrat dogaja, da je v delegaciji aktiven največ eden delegat, oziroma dva, le-to pa ni v skladu s teoretično zasnovo delegatskega sistema v novi ustavi. F. PREŠEREN OB RAZPRAVI V KRAJEVNI SKUPNOSTI HORJUL KS OSTAJA ENOVITA Krajevna konferenca SZDL Horjul je v minulih tednih organizirala po vseh naseljih zbore občanov, na katerih so krajani spregovorili o družbenopolitični organiziranosti krajevne skupnosti. Obravnavali so dve varianti in sicer, da ostane krajevna skupnost enovita, oziroma da bi formirali dve krajevni skupnosti. Krajevna skupnost Horjul je namreč po teritorialni obsežnosti največja v naši občini, naselja pa so precej raztresena. Obe možnosti odnosno variantna predloga sta bila torej z obrazložitvami in realnimi prednostmi oziroma pomanjkljivostmi predstavljena vsem občanom. O tem je stekla tudi beseda v vseh družbenopolitičnih organizacijah te krajevne skupnosti. Krajani in delovni ljudje krajevne skupnosti Horjul so na zborih občanov podali svoja mnenja in se tako odločili, da ostane krajevna skupnost enovita kot doslej, prizadevanja vseh pa morajo biti v bodoče usmerjena h krepitvi dejavnosti in aktivnosti vaških odborov, delegacij in družbenopolitičnih organizacij v sami krajevni skupnosti. KRAJEVNI PRAZNIK V KRAJEVNI SKUPNOSTI HORJUL Vili Gerjol zastavljene naloge. Člani KK SZDL so aktivni tudi v drugih družbenopolitičnih organizacijah, svetu krajevne skupnosti in društvih na Lavrici, tako da se reševanje problemov krajevne skupnosti, naloge in akcije vključujejo tudi druge organizacije in društva. Predsednik KK SZDL Lavrica Vili Gerjol je dejal, da se dejavnost socialistične zveze na Lavrici ne kaže v sestankovanju, marveč samo in predvsem v akcijah. Krajevna skupnost Lavrica je relativno majhna KS, po najnovejšem volivnem imeniku živi na njenem območju nekaj čez tisoč volivnih upravičencev. Od tisočih volivcev je okrog 760 članov SZDL, približno tretjina se udeležuje akcij, ki jih KK organizira v krajevni skupnosti. KS Lavrica ni enotno naselje, marveč obstaja poleg centralnega naselja s tem imenom še vrsta vasi in zaselkov. Pri sestavi krajevne konference so se držali krajevnega načela in glede na število prebivalcev izbrali enega ali več delegatov iz posameznega naselja. Poleg teh delegatov so v KK tudi predstavniki drugih družbenopolitičnih organizacij krajevne skupnosti. Pred časom se je krajevna konferenca tudi kadrovsko okrepila, tako da sedaj šteje trideset članov, ker jo čaka obsežna akcija priprav na volitve v skupščine DPS in samoupravnih interesnih skupnosti, ki bodo prihodnje leto. V skladu z rokovnikom, ki ga je poslala občinska konferenca SZDL Ljubljana Vič-Rudnik, so se člani KK SZDL Lavrica zavzeto lotili dela in evidentirali okrog šestdeset možnih kandidatov. Izdelano evidenco so dali v razpravo tudi drugim družbenopolitičnim V sklopu praznovanja krajevnega praznika — 6. julija — je KS Horjul nedavno pred dnevom v Šentjoštu nad Horjulom pripravila veliko slovesnost s podelitvijo krajevnih priznanj. Le-te se je poleg krajanov, članov ZZB, udeležilo tudi večje število občanov iz sosednjih KS, med njimi tudi nekaj najvidnejših predstavnikov našega družbenopolitičnega življenja. Po pozdravnem nagovoru predsednika sveta KS Franca Golca je zbranim spregovoril predsednik občinskega IS France Martinec, ki je v svojem govoru predvsem orisal vlogo in pomen KS Horjul v občini Ljubljana Vič-Rudnik kakor tudi njena prizadevanja v širšem družbenem prostoru. France Martinec je v nadaljevanju proslave odkril tudi novo spominsko obeležje na osnovni šoli, ki poslej nosi ime po zavednih domačinih »Mivšku in Nagodetovi« — preda- nih borcih NOV, ki sta med zadnjo vojno žrtvovala svoje življenje za naše, pravično stvar. Neposredno pred drugim — sklepnim delom proslave, so naposled podelili tudi priznanja KS. Le-ta so prejeli naslednji nagrajenci: Priznanja »6. julij«: Janez Ravnohrib, Franc Filipič in Bernard Kozjek, plakete »6. julij« kolektiv ISKRA Horjul, Značko OF Ivan Šubic, kot posebno častno priznanje za svoje dolgoletne zasluge, pa je prejel predsednik obl-činskega odbora ZZB Stane Vrhovec. BRANKO VRHOVEC DOGODKU 00 ROB ENA ALI DVE KS ALI: Ml MED SEBOJ Že nekaj časa se je v delu KS Horjul javljala težnja, da bi se zahodni del krajevne skupnosti Horjul ločil in se formiral v samostojno krajevno skupnost. Poseben zalet je ta misel dobila zadnje mesece. Zato se je vodstvo KK SZDL Horjul in krajevne skupnosti Horjul z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami odločilo, da pripravi objektivne predloge o organiziranju ene ali dveh krajevnih skupnosti. To je bilo izvedeno tako, da so bili sklicani zbori občanov, na katerih so bile ljudem natančno in pošteno prikazane prednosti in pomanjkljivosti ene in druge variante. Ljudje so se na občnih zborih v Horjulu, Žažarju, na Vrzdencu, v Kurji vasi in v Butaj-novi skoraj z absolutno večino odločali za enotno KS, tako kot je bila doslej. Zbor občanov je bil sklican tudi za del vasi Šentjošt. Toda ob določeni uri, in tudi pol ure pozneje, ljudi ni bilo na zbor. Kako je prišlo do tega ekscesa? Samozvana KK SZDL Šentjošt je sklicala zbor občanov za isti dan, uro in pol pozneje in tako z dezinformacijami ljudem onemogočila odločanje na zboru občanov. Metode, s katerimi naj bi del Šentjoščanov prišel do »ustavnih pravic« (te so jim baje kratene že ves čas po osvoboditvi!), so dokaj grobe in nedemokratične in se jih ni posluževal noben predstavnik občanov v KS Horjul, ki mu je količkaj za ugled in se skuša držati nekih splošnih norm v odnosih med ljudmi. Tovrstni »delovni zagnanosti«, ki ne prenese več nobenega dialoga in nobenega primerjanja lastnih pravic s pravicami drugih, pa ni dvoma, da manjka nekaj človeškega. JOŽE PRAPROTNIK USPEŠNOST ZALOŽNIŠKE DEJAVNOSTI DMFA 150 ROŽ IN 300 CVETOV Kaj pomeni, kadar govorijo matematiki in fiziki o rožah in cvetovih? — Kdor ne pozna uspešne založniške dejavnosti Društva matematikov, fizikov in astronomov (ki ima svoj sedež v naši občini. Jadranska cesta 21), bi le težko uganil, da se za tem skriva 150 različnih knjig in letnikov strokovnih revij, ki so jih 17. MAJ - KRAJEVNI PRAZNIK IGA Titova pot — naša pot je bilo geslo letošnjega praznovanja krajevnega praznika na Igu. Proslava je bila v nedeljo, 15. maja ob 10. uri na šolskem igrišču. Po prihodu enot ZRVS, gasilcev, športnikov, planincev, civilne zaščite in drugih na prireditveni prostor pred osnovno šolo so združeni pevski zbori zapeli internacionalo. Predsednik sveta KS Boris Jakopin je pozdravil vse prisotne in krajane ter orisal razvoj kraja. Ob tej priložnosti je zaslužnim članom posamezno in v imenu organizacij podelil priznanje in diplome. Slavnostni govornik Darko Perovšek, sekretar OK ZKS, pa je še posebej podčrtal revolucionarno pot in naprej naše družbene skupnosti, ki se letos spominja pomembnih dogodkov naše skupne zgodovine. roslava se je nadaljevala s kulturnim programom, v katerem so s- delovali učenci in mladinski pevski zbor osnovne šole, ženski in moški pevski zbor Iška vas ter moški pevski zbor Ig. MINKA P. POČASTITEV JUBILEJEV V KS KRIM-RUDNIK Na slavnostni seji osnovne organizacije Zveze komunistov krajevne skupnosti Krim-Rudnik 27. maja smo proslavili jubileje tovariša Tita. Po govoru sekretarja osnovne organizacije Zveze komunistov KS Krim-Rudnik Maksa Močnika so si prisotni — nosilci partizanske spomenice 1941, člani osnovnih organizacij Zveze komunistov Krim, Barje Rudnik, tovarne Utensilije in predstavniki Zveze borcev ter krajevne skupnosti ogledali še kratek, toda zelo pester program. Najprej so malčki iz VVZ Krim recitirali in zapeli pesmice, ki so govorile o Titu, pomladi in otroštvu. V kulturnem programu so sodelovali še člani reci-tacijske skupine OOZSMS Krim-Rudnik, Rajko Koritnik s samospevi in tovariš Stante, ki ga je spremljal s harmoniko. Tako smo v prijetnem vzdušju zaključili proslavo v počastitev letošnjih jubilejev. STANE TRLEP 30 LET USPEŠNEGA DELOVANJA MEDOBČINSKEGA DRUŠTVA SLEPIH IN SLABOVIDNIH LJUBLJANA Tudi ta pomemben jubilej medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ljubljana je potekal v znamenju letošnjih jubilejev s številnimi srečanji članov tega društva. Osrednja proslava je bila 17. junija^o je na slavnostni seji zbranim članom spregovoril v imenu pokrovitelja občinske konference SZDL Ljubljana Vič—Rudnik njen predsednik Franc Malovrh. Ob tej priložnosti je dejal: »S posebnim zadovoljstvom ugotavljamo, da ste uspeli nad 500 svojih članov povezati in vključiti v delovni proces,kjer z občutkom družbene koristnosti odgovorno in zadovoljno opravljajo svoje naloge. Mnogi od njih so danes zelo uspešni na različnih področjih dela in se ob delu tudi naprej izobražujejo. Vendar pa poleg strokovnega izobraževanja in usposabljanja ne smemo pozabiti na socialne in kulturne potrebe človeka. Vsakemu posamezniku moramo omogočiti celovit razvoj—ne le za delo, temveč tudi za samoupravljanje, za družbeno življenje in za prosti čas. Prav z aktivnim vključevanjem članov vašega društva v družbeno življenje bo naša skupnost pridobila dragocene sodelavce, vsak posameznik pa bo ob tem tudi osebnostno rastel, si širil obzorje, razvijal nove poglede na našo družbeno skupnost in stvarnost in si utrjeval prijeten občutek koristnosti lastne aktivnosti.« Ob tej priložnosti so najzaslužnejšim članom podelili priznanja Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije ter medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ljubljana. izdali v četrt stoletja, od leta 1951 dalje. Če pa štejemo tudi ponatise, vsako številko revij pa kot samostojno enoto, potem je ta številka še enkrat večja in se povzpne na 300. To so, torej, matematične in fizikalne (v mnogo manjši meri tudi astronomske) »rože« in »cvetovi«. Začelo se je pred 26 leti, ko je bilo na Slovenskem kakšnih 100 fakultetno izobraženih matematikov in fizikov (danes jih je desetkrat več!). Iz zagnanosti za delo se je takrat porodila strokovna revija Obzornik za matematiko in fiziko, iz nje pa izhaja vsa kasnejša knjižna založniška dejavnost in tudi druga, popularnejša periodika s tega področja, priljubljena zlasti med mladino — Presek. Založniška dejavnost Društva matematikov, fizikov in astronomov je potem iz leta v leto naraščala, tako kot so se te vede uveljavljale tudi v moderni tehnologiji, računalništvu, administraciji, načrtovanju in šolstvu. Tovrstne naraščajoče družbene potrebe prav po zaslugi vse bolj kompletne strokovne literature matematikov in fizikov niso našle nepripravljenih, saj so ti ustvarjali možnosti celo pred potrebami, ko pa je do potreb prišlo, so bile možnosti za jt. hovo zadovoljevanje že ustv _ jene in je razvoj na marsik3 rem področju lahko hitreje 5 kel. Na slovesnosti, ki so jo ob s''. jubilejni izdaji člani DMFAr. redili na društvenem sedežU’ eden izmed pionirjev zalo^JJj dejavnosti, prof. dr. A11 ^ Moljk označil njene začetk^ »padalsko akcijo« ter je lZ t željo, da bi ta dejavnost h ^ obstala, ampak tudi na.1' |i vzdržala hitri tempo razvoj je bil zanjo značilen doslej- "iK1 Predsednica razisko'' J skupnosti Slovenije, dr. A { sandra Kornhauser, pa je 0 jj slovesnosti »dodala P® J družbenega priznanja na »‘''j, iz 150 rož in s 300 cve j Sama po stroki kemičar’v'<1 dodala: »Kemiki gledat111.^ dejavnost Društva materna1 , fizikov in astronomov najStji’ občudovanjem, napol z*a.0 j1 Uspehi so izjemni!« ^aa poudarila, da ti uspehi pre ^ privzgajajo sposobnost ^ straktnega mišljenja, breZ ni znanosti, razvijajo na a |l metode raziskovalnega pripomorejo k njihovi ter usmerjajo mladino na našo proizvodnjo tako membna strokovna poor Zaključek slovesnosti^^ zvenel v ugotovitvi, da je ^ ška dejavnost DMFA Pj^itii1 ben prispevek k slovenski^^t in narodnosti, saj je »v . ^ti' nem svetu vprašanje raz'1 / prašanje obstoja.« Ne n j si pa misliti razvitosti 11 oi pa iiiiaiiu dobne proizvodnje, ten in strokovnih osnov, na jn f ta temelji. Matematika^!) rodne vede pa so v tem ,r, če že ne osnovni kamj/! malta, brez katere m | čvrstosti Jj« ; Medtem ko to P‘,r,|11;i|l| delujejo slovenski ma* ^ ii fiziki in astronomi dalje^pL hovc založniške de ja'111 izšle že naslednje izdaj6’ je tudi visoko števil«?^ »cvetov«, ki ga v te navajamo, že pretekim* SANP l.S' 1? mSa komuiia umn • 7. julu 1977 STRAN 5 PRIZADEVNOST IN IZPOPOLNJEVANJE Osnovna organizacija ZRVS — Ig je v okviru strokovnega programa in proslavljanja 40. obletnice ustanovnega kongresa KPS, 40. letnice prihoda maršala Tita na čelo KPJ ter njegovega 85. rojstnega dneva organizirala vajo za svoje člane v streljanju s trombloni. Visoka zavest in spoznanje rezervnih vojaških starešin,da je stalno izpopolnjevanje v poznavanju in uporabi orožja velikega pomena za stalno pripravljenost in obrambno moč naših enot, sta bila nedvomno vzrok za polnoštevilno udeležbo. Udeleženci so najprej z velikim zanimanjem poslušali teoretični del yaje, kjer so se seznanili z namenom m načinom uporabe ter učinkom tromblonskih min. Praktičen del pa so izvedli s tako prizadevnostjo, da so bili rezultati streljanja na zelo visoki ravni. Ce upoštevamo, da je bilo za večino starejših rezervnih oficirjev to prvo srečanje s tovrstnim orožjem, lahko ocenimo uspeh vaje kot odličen. Kot gostje so prisostvovali tudi predstavniki osnovnih organizacij ZRVS: Brdo-Vrhovci, Milana Česnika in Škofljica. O organizaciji in poteku vaje ter o uspehih so izrekli veliko pohvalnih besed in priznanj, ki so organizatorjem lahko samo v čast in vzpodbudo za nadaljnje prizadevno delo. Da je vaja tako odlično uspela, gre res zahvala dobri organizaciji, odlično izbrani lokaciji in lepemu vremenu. Za dobro počutje pa je poskrbela »intendantska služba«, ki je pripravila udeležencem dober prigrizek in napitek. Namen vaje je tako popolnoma uspel, saj so se vsi vračali z občutkom, da so svoje znanje precej obogatili in združili koristno s prijetnim. Takih in podobnih vaj si lahko samo še želimo. FRANC PERŠIČ VEČJI VPLIV PRI UPRAVLJANJU Eua najpomembnejših nalog v letu je uveljavitev zakona o združe-nem delu ter sprejem samoupravnih sP|ošnih aktov, ki bodo usklajeni »z Ekonom«, je povedal direktor di-rykcije Ljubljanske banke podruž-nice Ljubljana na tretjem zboru varčeyalcev. V nadaljevanju svojega P°ročila je orisal probleme gospo-oarstva v preteklem letu, saj le-ti Odevajo tudi banko. Problemi v gospodarstvu so nastali s prehodom •z fakturirane na plačano realizacijo, *ar je povzročilo nizko akumulativ-ost gospodarstva. Fizični obseg Proizvodnje se je povečal za 2,5 %, ®r je pod načrtovano ravnijo. *^ven povečanja cen ni dosegla Ponvice povprečnega povečanja cen leta 1975, vendar gre za tako majhen porast cen iskati vzroke predvsem v administrativnem zadrževanju. Že v začetku leta 1977 je narasel pritisk gospodarskih organizacij z zahtevo za zvišanjem cen, od katerih so le nekatere upravičene. Če se bodo cene proizvodom, ki jih zahtevajo gospodarske organizacije, povečale, bo prišlo do ponovnega porasta inflacije, zato naj bi se večale cene le tistim proizvodom, ki so pod ravnijo akumulativnega dela in sredstev. Podružnica Ljubljana je v letu 1976 povečala število poslovnih enot od 22 na 27, do konca leta 1980 pa jih namerava imetf skupno 50, tako da bo prišla ena poslovna enota na okrog 4000 prebivalcev. LB ima težave pri uvozu tehnične opreme za Posnetek je iz športnega dela srečanja SREČANJE INVALIDOV SLOVENIJE Več tisoč invalidov iz vse naše republike se je 26. junija srečalo v Ljubljani na prvem tovrstnem zborovanju pod pokroviteljstvom gene-ra*a Rada Pehačka. Samo srečanje je bilo razdeljeno na dva dela, dopoldne se je okrog 500 invalidov na športnem tekmovanju pomerilo v 11 športnih disciplinah, popoldne pa je na tovariškem srečanju, ki ga je Popestril bogat kulturni program, vsem zbranim spregovoril predsed-nih MK SZDL Vlado Beznik. Med drugim je opozoril na pomembnost ''Lljučevanja vseh tistih občanov, ki so bili poškodovani in so tako tudi oelno prizadeti. »Naša prizadevanja so bila vsekakor precejšnja, vendar smo vsi uPaj storili še premalo, da bi se ti naši tovariši enakopravno vključili v Uaše življenje, premajhna je naša vsakdanja pozornost in skrb pri vseh lshh mnogih tisočerih vsakdanjih stvareh. bif enakovrednosti pri opravljanju delovnih obveznosti mora do^ Pr' invalidih stalno in trajno prisoten, za.to smo vsi skupaj razvijati to svojo moralno obvezo in čut«. elektronsko obdelavo podatkov, zato se je sedaj z odpiranjem novih poslovnih enot in zaposlovanjem novih delavcev tehnična opremljenost dela malce znižala, glede na število zaposlenih. Delavci Ljubljanske banke si bodo še nadalje prizadevali pridobiti čimveč gospodarskih organizacij, da bodo le-te prenesle izplačilo osebnih dohodkov svojih delavcev na tekoče račune ali hranilne knjižice, isto velja za pokojnine. Kljub temu, da predstavljajo devizna sredstva podružnice Ljubljana dobro tretjino vseh sredstev, z doseženim še niso zadovoljni. Med devizne varčevalce nameravajo pridobiti tiste zdomce, ki sedaj varčujejo pri tujih bankah. Pri LB ugotavljajo, da med zasebnimi obrtniki ni pretiranega zanimanja za najemanje kreditov, saj je povpraševanje po kreditih zelo majhno. Doseženi dohodek banke je še vedno previsok, tako da preveč obremenjuje gospodarstvo. Zato so se upravljale! banke odločili znižati obrestne mere za kredite naložb v gospodarstvu, poleg tega je Podružnica Ljubljana vrnila gospodarstvu 45 milijonov dinarjev. Sredstva občanov, ki varčujejo, pomenijo 25 % vseh sredstev, zato naj bi občani imeli tudi določen vpliv pri upravljanju s tem denarjem. Vprašanje je, kako razviti delegatski sistem varčevalcev, da bi zagotovili udeležbo vseh struktur varčevalcev Ljubljanske banke. Poleg prizadevanja, da bi čim več delovnih ljudi prejemalo svoje OD preko banke, imajo pri LB v načrtu razviti mladinsko varčevanje, ki se bo pričelo že pri dojenčkih, za katere bodo varčevali njihovi starši, do pionirskih in mladinskih hranilnic. V propagandno dejavnost vlaga LB znatna sredstva za čimboljšo informiranost delovnih ljudi in občanov o ugodnostih, ki jih nudi svojim varčevalcem in poslovnim partnerjem. F. PREŠEREN Srečanje iskrenega bratstva PRISRČNO SREČANJE Z REČANI Enajstič so se že na tradicionalnem srečanju Rečanov in Ljubljančanov, ki je bilo 25. junija v Ljubljani,zaiskrile bratske vezi med prebivalci dveh pobratenih mest. Izmenjave delovnih izkušenj na vseh področjih našega družbenega razvoja, tovariška srečanja in obiski legendarnih krajev in spomenikov naše revolucionarne preteklosti so napolnili kar prekratek dan ponovnega snidenja, ki je bilo že enajsto po vrsti. Nadvse prisrčno so delegacije štirih krajevnih skupnosti iz naše občine sprejele predstavnike krajevnih skupnosti Mlaka (pobratena s KS Krim-Rudnik), Belvedere (pobratena s KS Rožna dolina), Kastav (pobratena s KS Notranje gorice) in Trdnjava (pobratena s KS Milan Česnik). Srečali so se tega dne tudi predstavniki delovnih organizacij in družbenopolitičnih organizacij ter ob tem spregovorili o skupnih nalogah razvoja, ki nas družijo. OB SKUPNEM PRAZNIKU KS TRNOVO IN K0LEZIJA - 1. JUNIJU Krajevni praznik Trnovega in Kolezije, ki ga občani teh dveh krajevnih skupnosti praznujejo skupno, so proslavili nadvse slovesno. Tako je že na sam predvečer TVD Partizan Trnovo priredilo telovadni večer na poletnem telovadišču, istega dne pa je bila otvoritev razstave del likovnih umetnikov Kolezije in Trnovega in to kar 21 akademskih slikarjev in kiparjev. Samo razstavo, ki je bila na izredno visoki kvalitetni ravni, je popestril oktet Gallus z izbranim komornim koncertnim programom. Naslednji dan, to je 4. junija 1977, so občani obeh krajevnih skupnosti priredili na ploščadi pred osnovno šolo Trnovo izredno bogato slovesnost, ki jo je otvoril predsednik sveta KS Trnovo Franc Svetic. Temu je sledil odhod delegacij k spominskim obeležjem. Slavnostni govornik, narodni heroj Franc Kimovec-Žiga pa je v svojem govoru med drugim obudil aktivistično delo, ki se je odvijalo na tem področju pred in med narodnoosvobodilno vojno. Letos so prvikrat ob tej priliki podelili bronasta priznanja OF posameznim zaslužnim krajanom obeh KS, nadalje priznanja Zveze borcev in pa najvišja priznanja Rdečega križa Slovenije. Ko se je zaključil »uradni« del te slovesnosti, je bil na vrsti bogat in zanimiv kulturni program,v katerem so nastopili: mladinski zbor OŠ Trnovo, recitacijska skupina OŠ Bičevje, harmonikarski orkester Glasbene šole Vič-Rudnik, Koroški akademski oktet, telovadno-ritmična skupina TVD Partizan Trnovo in akademska folklorna skupina France Marolt. Po zaključku proslave je sledilo tovariško srečanje, proti večeru pa so se občani teh dveh krajevnih skupnosti lahko razvedrili na gasilski veselici, ki so jo organizirali tudi v počastitev krajevnega praznika. VOJAŠKO ZNANJE NA PREIZKUŠNJI r°v,»iku,S^ ^dl>or ZRVS je tudi letos organiziral taktične vaje za svoje člane. Tokrat so se zbrali v Ži-žnanje *)r,1,>ol^ovc|n Gradcu, kjer so pod vročini junijskim soncem tudi »praktično« preizkušali svoje "deleži*1 r,”°^eno na številnih tečajih in predavanjih. Zavzetost, natančnost, prizadevanja in trud vseh •okrji jjcev so potrdili že pridobljeno znanje in tako tudi uspeh na vaji ni izostal. Izkazalo pa se je tudi so te vaje odlična oblika usposabljanja rezervnih vojaških starešin. Pl f u n v 159 ! jgnam 1 H ip* Im g NMM E!i v Uspešni pogovori predstavmkov Gospodarske zbornice v Krij-Vedrogu V zadnjih dneh maja je našo tovarno obiskala delegacija Gospodarske zbornice SR Slovenije, ki jo je vodil njen predsednik Andrej Verbič in predstavniki skupščine in družbenopolitičnih organizacij občine Ljubljana Vič-Rudnik. Gostje so si po sprejemu najprej z zanimanjem ogledali proizvodnjo v TOZD Ilirija ter skladišča na njeni lokaciji, nato pa je skupaj s predstavnikom vodstev družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov OZD Ilirije-Vedrog stekel razgovor o razvoju in problematiki te delovne organizacije. Generalni direktor inž. Zvone Tofant je v svojem uvodnem nagovoru predstavil našo delovno organizacijo, uspehe, ki jih je dosegla, kakor tudi težave, s katerimi se srečujemo predvsem zaradi stroge omejitve uvoza tehnologije. Prav slednje nam onemogoča hitrejšo rast ter marsikdaj povzroča hude pritiske na proizvodnjo. Iskanje rešitve v večjem zaposlovanju pa bi nas kmalu pripeljalo v težaven položaj glede konkurenčnosti in produktivnosti. Srednjeročni program se prostorsko nanaša na razvoj obeh TOZD na njunih obstoječih lokacijah. Tretja lokacija pa bo v kratkem potrebna za skupno, moderno skladišče, ki bo doprineslo k racionalizaciji transporta, oskrbovanju trga z našimi proizvodi in predvsem sprostitvi obstoječih prostorov za širjenje proizvodnje. Konkretno pa je v načrtu gradnja nove proizvodnje na lokaciji Lavrica, kakor tudi ureditev vse potrebne infrastrukture. Ob Tržaški cesti pa bi zgradili novo poslovno stavbo, ki mora rešiti problem skupnih služb ter nuditi prostore za bodoči SOZD BIVET,nadalje gradnja nove svečarne z zmogljivostjo približno 3000 ton sveč letne proizvodnje. Skupna vrednost teh projektov je približno 26 starih milijard Gostje so si ogledali TOZD Ilirija din, ki bi jih brez večjih težav lahko zagotovili z lastno udeležbo ter z bančnimi posojili in posojili bodočega SOZD. Poleg že omenjene vloge sodelovanja članic bodoče SOZD, Belinka, Ilirija-Vedrog, Teol pa bodo glavne naloge tega novega združevanja, na katerega seže intenzivno pripravljamo, predvsem skupna vlaganja in izgradnja projektov bazne kemije,pomembnih tako za članice SOZD, kakor tudi za širšo družbeno skupnost. »Program ne presega zmožnosti naše delovne organizacije,« je dejal direktor inž. Tofant. »Želimo, da bi nam tudi Gospodarska zbornica SRS pomagala in to predvsem pri uvozu potrebne opreme za obstoječo in bodočo proizvodnjo.« Andrej Verbič, predsednik Gospodarske zbornice, je po nekaj informativnih vprašanjih šriše razčlenil možnosti in predvsem naloge ter odgovornosti, ki stoje pred Iliri jo-Vedrogom kot eno izmed nosilcev razvoja kemične industrije na območju Ljubljane. Zagotovitev potrebnih deviznih sredstev ter uvoza tehnologije po njegovem mnenju sploh ni problematično, je pa v precejšnji meri odvisno predvsem od nas samih. Nemogoče namreč je, da bi Gospodarska zbornica obravnavala vsako »manjšo« investicijo posebej. Po tej poti tudi mi ne bomo uspeli. Zato je nujno čimprej strniti vse projekte v skupni program .SOZD, ki vključuje vse programe organizacij združenega dela, vsaj v grobem prikazati investicijske vrednosti ter pričakovane učinke vlaganj, tako dinarske kot devizne. Na osnovi tako zasnovanega globalnega programa bodo sedanji »manjši« problemi mnogo laže rešljivi. Prav tako se je treba tesneje povezovati s tujimi partnerji ter doseči njihova sovlaganja. To je verjetno ena najlažjih poti do nove tehnologije, kar še posebej velja za našo svečarno, katere proizvodnja bo v veliki meri namenjena tujini. Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije je opozoril, da mora biti nov program SOZD jasen in konkreten. \ »Mi se ne združujemo zato, ker so nam tako naročili, ampak zato, ker vidimo v tem svoje perspektive in perspektivo naše širše družbe. V našem primeru to sigurno tudi je, le da je treba, kot sem že dejal, sestaviti povsem določen in jasen program združitve.« Združitev Ilirije-Vedroga je že prinesla komplementarnost nastopanja in hitrejši razvoj s poseganjem tudi po nastopu na tujih tržiščih. Obravnavanih in razjasnjenih je bilo še niz problemov in stališč, ki so za uspešen razvoj naše delovne organizacije še kako pomembna, zato je bila še posebej dobrodošla zagotovitev podpore in pomoči tako Gospodarske zbornice kot tudi občinske skupščine. STOJAN GOMEZELJ VZORNO SODELOVANJE Z ELEKTRO KOČEVJE Naš fotoreporter Lado Čuk je pred dnevi napravil tale posnetek Karlovškega mostu. Gradnja napreduje po predvidevanjih in večjih časovnih zamud ni, prav tako pa, kar je manj razveseljivo, hitro naraščajo stroški gradnje tega mostu, ki ga mesto Ljubljana že težko pričakuje. »Elektro Kočevje ima neverjeten posluh za sodelovanje z nami občani.« To smo slišali pred dnevi, ko smo obiskali v občini Ljubljana Vič-Rudnik predel okoli Velikih Lašč, ki sodi, kar zadeva elektriko, pod Kočevje oziroma tamkajšnjo elektro enoto. Ljudje so bili sploh polni hvale na račun te delovne organizacije, ki ima status TOZD v okviru DES Slovenije. Preden pa pri nas nekdo pohvali nekaj, no, saj veste, kako skopi smo s pohvalami. Če pa kdo hvali eno družbenih služb, eno takšnih velikih organizacij kot so elektro, železnica in pošta — vse te vedno le kritiziramo — potem je to res nekaj. »Mislim, da bi vam lahko odgovoril s pojasnilom, da je sodelovanje z občani resnično dobro in zato, zaradi njihove dobre volje in volje pomagati uspemo narediti več. Zato tu di vse tako teče, čeprav so sredstva večkrat prepičla in žal ne moremo narediti vsega tistega, kar bi želeli,« nam je povedal direktor TOZD Kočevje RUDI GRUDEN. Kje so pravzaprav meje kočevskega elektro, če sega še v ljubljanske občine? Elektro Kočevje obsega ves kočevski okraj, k njemu pa je sodila takrat tudi občina Velike Lašče z vsemi vasmi vred. Zato je sedaj še vedno to področje v okviru Kočevja, čeprav sodi danes k Ljubljani. Politično-upravne meje so se namreč spreminjale, medtem ko so področja elektro ostala. Saj ne bi imelo smisla daljnovode prestavljati do občinskih meja, posebej še če se spreminjajo. Elektro Kočevje pa i KMALU ZAČETEK GRADNJE FARME V BRESTU STREHA ZA KRAVE M0I2NICE Obletnic uspehov se velikokrat spomnimo, pa smo se tokrat spomnili še na obletnico obljube, da bo letos jeseni stal na farmi Brest nov objekt in sicer novi hlevi. Leto je naokoli, novega objekta pa še ni. »Kako daleč je z dejanskimi pripravami na novogradnjo?« se je glasilo vprašanje, ki smo ga zastavili vodji posestva LUČKI KUMSE v zvezi z obetano pridobitvijo novih hlevov. »V dotrajanih hlevih imamo sedaj 40 krav. Povedati je treba, da moramo delati v zelo težkih pogojih, ker so vsi objekti že tako stari. O kakšni sodobnosti ne moremo govoriti. Takšno stanje tudi ovira razvoj našega posestva Brest, ki deluje v okviru TOZD Posestva Ljubljanske mlekarne. Imeli smo tudi že več živine, pa smo jo morali oddati, ker jo nismo imeli kam dati. Del objekta se nam je pred časom podiral na glavo zaradi dotrajanosti in smo ga morali zato podreti. Prej smo imeli v hlevu 250 govejih pitancev, sedaj pa, kot sem že omenili^le še 40. Z novimi prostori pa se bo položaj seveda bistveno spremenil.« In kdaj bodo novi prostori? »Načrti so sedaj v izdelavi. Mislim, da res ni preveč optimistično, če rečem, da bodo načrti zagotovo izdelani do septembra in da bomo oktobra torej resnično začeli z gradnjo. Leto dni kasneje, vendar sedaj je videti, da bo vse teklo po načrtih.« ‘ A- ■ ■ • i v ' •' ^ ----------- Kdo vas je vlekel pred letom za nos z obljubami? »Nihče nas ni vlekel za nos. Res, da so se stvari malce zavlekle, vendar so glavni krivec nam nevoščljivi sosedi. Farma je marsikomu trn v peti. Nekaterim že od samega nastanka, drugim pa kasneje iz teh ali onih razlogov. Tudi pri nas zaposleni imajo težave, saj ne dobijo lokacijskih dovoljenj za gradnjo in prebivajo v barakah, čeprav so že po 20 let pri nas. Je pa to tudi »delovanje« proti našemu posestvu, ki se ga nekateri želijo znebiti in zato skušajo pregnati delovno silo s težkimi življenjskimi pogoji. Saj veste, da bi sicer vsak od naših v 20 letih že imel hišico. Tako nam tudi sedaj pri razširitvi mečejo polena pod noge. Nismo mogli dobiti vrste soglasij, sedaj pa imamo končno vse zbrano. Manjka nam le še soglasje sanitarne inšpekcije, ki ga ne dobimo zaradi pesti detergenta, ki ga bomo porabili na dan. Mi bomo rabili manj detergentov kot vsako gospodinjstvo, vendar je sedaj to glavna ovira. Sicer pa bomo vse speljali,kar imamo, odplake v posebne cisterne in ni možnosti, da bi umazanija prodirala v zemljo.« Kako bi bilo potem z onesnaženostjo? »Ne bi se povečala. Nekateri menijo, da bomo z gradnjo ogrozili vodarno, vendar o tem ni govora. Vsi vidijo preveč le nas in premalo zasebne gradnje, pa tudi tistih dveh ogromnih jam, polnih odpadkov, v katerih se nabira različna svinjarija in po njej plava polivinil, tega nihče ne vidi ali pa premalo. Tista umazanija pa res ogroža talno vodo.« Kakšni bodo novi hlevi? »V njih bo prostora za 286 krav molznic. Hlev bo urejen sodobno, avtomatsko bo čiščenje, molža bo strojna in krmljenje bo bolje organizirano kot je v sedanjih pogojih.« Pa cena? »Ureditev celotnega gospodarskega dvorišča bo veljala 25 milijonov dinarjev. Denar že imamo. Nekaj bomo dali mi sami, nekaj pa bo posojil. O tem smo se pogovarjali te dni na kolektivnem sestanku in vsi podpirajo naše razvojne težnje.« Boste imeli potem poleg krav molznic še kaj? »Seveda. Krave molznice lahko vzdržujemo z 80 hektarji zemlje, imamo jih pa 250ha. Nekaj bomo morali res dati v rezervat zaradi vodarine in vode, vendar še veliko ostane. Še naprej bomo sodelovali z Lekom in pridelovali za njih ržene rožičke. Pri poljedelstvu bomo obdržali žitarice — predvsem pšenico in koruzo. Kisle travnike pa bomo še naprej dajali v najem,« nam je ob zaključku razpredanja načrtov povedala Lučka Kumše. MILOVAN DIMITRIČ sega še tudi malce v Grosuplje, pokuka v občini Novo mesto in Črnomelj, največ pa imajo »svojega« na področju Kočevja in Ribnice. »Ne gledamo, kje je kateri kraj, v kateri občini je in kako daleč je od središča našega podjetja. Mi skušamo enakomerno razvijati vse. Seveda imamo na področju prori-tetno lestvico najhujših potreb in »po njej« gradimo. Upoštevamo pa tudi sodelovanje občanov, saj je lažje narediti nekaj, kjer dobiš nekaj denarja, nekaj grobih del je že opravljenih, soglasja ti preskrbe sami... pravi Rudi Gruden. » Mi skrbimo, da bi imeli odjemalci čim boljšo energijo glede na potrebe, ki se pojavljajo. Marsikod prihaja do takoimenovanih »zaostalih« investicij. To pomeni, da je razvoj kraja prehitel možnosti, ki smo jih imeli na voljo za gradnjo. Z denarjem je kot povsod tudi pri nas stiska. Delno financiramo gradnjo iz amortizacije, delno pa s posojili in s samoprispevkom.« Elektro omrežje je nezadostno Večina omrežja na področju Velikih Lašč je bilo zgrajenega pred vojno ali takoj po vojni. Za vasi so tedaj napeljavah električni tok za žarnice, likalnik in še en stroj, so v vasi računali. Tedaj je to zadostovalo. Potem je prišel razvoj in to tako silovito in skokovito, da ni nihče dohiteval. Na področju Velikih Lašč še leta 1970 praktično ni bilo nikakršne mehanizacije. Po vaseh ni bilo električnih strojev, niti enega kuhalnika, danes pa jih je že več sto. Gospodinjskih strojev prej ni bilo, danes jih je že več tisoč! Posledice so jasne. Tok je ponekod šibek, ponekod televizijskega dnevnika ni mogoče gledati, ker je tedaj »špica«, stroji ne vrtijo, ženske perejo ob dveh zjutraj, ko je elektrika dovolj močna,.. Vse to skušajo v Elektro Kočevje čim prej rešiti. V veliki meri jim to tudi uspeva. O sodelovanju pravi direktor Gruden: »Mislim, da smo tako z občino kot s KS našli zelo dobro obliko sodelovanja. Eni drugemu pomagamo in mislim, da je to sodelovanje lahko resnično vzor za sodelovanje in primerjaj se lahko naredi s skupnimi močmi. Če ne bi bilo pomoči prebivalcev, pa ne le denarne, še daleč ne bi mogli narediti toliko. Čim slabša je elektrika, tem več in tem bolje so pripravljeni pomagati, to pa je jasno.« »Ni še vse rešeno,« pravi Rudi Gruden, »ampak rešujemo. Problem so še Lužarji, kjer je napetost slaba, lahko rečem kritična. Zato imamo to na prvem mestu,kar je treba narediti. To bomo urejevali skupaj z vodovodom. Če vse komunalne investicije urejamo skupaj,je lažje. Večkrat se namreč zgodi, da nekje gradijo vodovod, potem pa pridejo k nam in pravijo, da voda ne teče, ker ni elektrike za črpalko, ki jc pa projektirana. Res je načrtovana s strani vodovoda, nam pa o tem nihče ne reče ne Program bomo uresničil Kaj boste gradili? »V prihodnjih letih bo treba rešiti vprašanje Purkač, Pečkov, Mačkov — tam je vedno več mehanizacije, elektrika pa je slaba. V treba več transformatorskih p05^ letos bomo naredili pa daljti0^. Tudi za Karlovico bo treba <] narediti. Poglavitni problem, s ^ rim se srečujemo v Karlovici in SP {. v tem predelu okoli Lašč, je raZt‘*L| nost naselij. Nekaj hiš in P® dolgo nič, pa spet nekaj hiš- T° č, draži napeljevanje v primerja ^ kakim strnjenim naseljem. Ppte ^ še številne usmerjene kmetije-Ij ij) večkrat prav oddaljene. V Pr'^° f0c letih bomo morali zgraditi tran ^ mator v Krvavi peči, poskrbe« treba za Brlog in še nekaj oko1!’ ^ vasi. Visokonapetostno omrezj*^ problem, saj je dovolj močno, ven ga bomo še na kritičnih mestih oj .■ li. Letos bomo izboljšali zaščito ^ novodov, kar je nujno zaradi izP8 jj elektrike in hitrega odkn ^ napak. Mi segamo namreč 00 ■, čevja do Kureščka z enim vod ^ na tej dolgi relaciji je ogfO . možnosti okvar. Segamo pa i Gruden področja, pač imamo f trbuje z elektriko tist*> g(( :je. To je najracionalnU^) ipajamo iz Kočevja, s® . 8, oddaljenosti zakomphc j ^ so doslej naredili? leti so s 16 starimi ^ li dva nova transfor ogarji in Brankovem- ,1 omrežje za Mali Ps0.nv(j milijonov, električni _ ,j||' Meliki Osolnik so tarimi milijoni pred Pp >s s skoraj novim .,,10 1 skoraj novim i z ele' Slevica. ga ne zmoremo naenk^^ niti finančno. NajP^J ^ je kritično. Prebivale',^* področju — to je P ,X CS: Velike Lašče, N8 ' Turjak, $krilje-G£V veliko pomagajo-opravili vsa groba. ,£[1|fJ ispevajo tudi nekaj Crajevnc skupnosti j M odbori za gradnje ' oskrbijo soglasja jjltr, je vredno Pr'd‘,. tujL. za soglasji. llično sodeluje. , dlf.j lo možnosti, da •>' (jrlL in potem je vesdF.^j^ lei sami prispevajo, ".j, stn in 25 odstotki cel i jih imamo z gradnj . bodoče? . laljevali bomo 1 PL 1 čin, več. Sc vedno / tvali vse enako, P® . 8|j občini, naj bo boU ^ n od Kočevja,« PrJ [jf, OBISKALI SMO KMETIJSKO ZADRUGO VELIKE LAŠČE POL KMETIJSTVA, POL SUHE ROBE Kmetijska zadruga Velike Lašče je kljub svojim letom krepka, da je kaj. To dokazuje njenih 73,6 milijona brutoprodukta v lanskem letu. Čilost pri 65 letih pa je precej vredna, kajne? V tej starosti se iloveku življenje že približuje I jeseni, s KZ Velike Lašče pa je j drugače. Vedno nov elan, vedno I novi prijemi, ki vodijo k uspehu. Točni rojstni datum zadruge niti ni znan, pravijo pa,da je bila »povita« še v prejšnjem stoletju. Kot »selotejp« pa drži, da je bila že leta 1913. Tedaj so bila sprejeta in tudi registrirana prva pravila živinorej-i ske zadruge. Takrat je torej dokazan uradni začetek. Zadruga je bila tedaj v rajnki Avstroogrski posledica skupnih interesov kmetov. Kmetje so se Povezali tudi v stari Jugoslaviji in po končani vojni na tem področju ni bilo problemov z vključevanjem kmetov v zadruge, saj so že bili v njej. Tu so že davno prej uvideli, da pomeni to napredek. Seveda Pomeni zadruga korak naprej le na osnovi skupnega dela, medsebojne pomoči in sodelovanja, vse pa na osnovi ekonomike, saj zadruga na Papirju zaradi zadruge in zadovoljitve neke politične akcije ne Pomeni nič. Zadruga Velike Lašče je imela zdrave korenine. Zato je tudi obstala in se razvija. Pred 17 leti so se zadrugi Velike Lašče Pripojile še zadruge Karlovica, Rob in Turjak, pa še novega direktorja Ivana Ilca so dobili, ki še danes uspešno vodi zadrugo. Ce govorimo že o tradiciji in o tem, kako so kmetje zadruge vajeti- potem nikakor ne smemo pozabiti na to, da so že pred vojno tukajšnji kmetje uvideli, da edino z organiziranim delom pri živinoreji tekaj dosežejo. Zato so že pred več k° t 40 leti uvozili živino iz Švice: bike jn telice. S tem so začeli gojiti Pasme in še danes je za zadrugo ztaČilna močna vzreja plemenske živine. Zadruga povezuje tri krajevne skupnosti Prepustimo direktorju te delovne organizacije, ki je enovita in kot načrtujejo, bo zaenkrat taka tudi ostala, IVANU ILCU besedo, tla predstavi zadrugo. ‘Kmetijska zadruga deluje na Remiju treh krajevnih skupnosti: velike L.ašče, Rob in Turjak. To je naš teren, ki se v glavnem tudi ‘Pokriva« s politično upravnimi tejami teh KS. Na tem področju Sodelujemo s 630 kmeti, ki so naši tani. Z vsakim od njih imamo Pogodbo. Mislim, da je treba pou-ariti redkost, ki je prisotna pri nas, a ni kmeta na tem področju, ki ne 1 bil naš član, pa če ima v hlevu le eno samo kravico. Vsakega imamo *adi v svojj srejj da smo 'ni v republiki, ki imamo takšno ^'ganizacijo. Na to smo šli že ob 'tvah v organe zadruge, da smo sklepali pogodbe. Precej vloge je odigrala tudi tradicija,« pravi Ivan Ilc. Predsednik občnega zbora KZ, torej najvišjega samoupravnega organa zadruge, kmet JOŽE AHČIN pravi o sodelovanju: »Mislim, da so samoupravni organi zavzeli pravilno stališče, ko smo se odločili, da je vsak kmet ne glede na svoje proizvodne zmogljivosti zažel en in dobrodošel, ker po svojih močeh prispeva k boljšemu gospodarjenju. To smo uspeli toliko lažje, ker smo v to vključili tudi izdelovalce hišne domače obrti, to je suhe robe, ki je za našo zadrugo izrednega pomena. V zadrugi namreč predstavlja pol dejavnosti ta domača suha roba, pol pa ostala dejavnost.« V KZ Velike Lašče so v zadnjih letih naredili velike korake naprej. Za te korake je seveda morala biti najprej podana ustrezna družbena osnova in ta je bila z družbenoekonomskimi spremembami v naši družbi. V združeno delo so se začeli vse bolj vključevati s svojimi interesi tudi kmetje. Zmogljivosti pa bodo morali v KZ še bolj izkoristiti, ker posamezna zemljišča ostajajo v sredstva. Tudi banke so pri tem odigrale pomembno vlogo. Posebej pri nas, saj veljamo za solidnega partnerja, ki se drži do pike vseh dogovorov in tako nimamo z banko nikoli težav za nikakršna posojila. V tem času smo vlagali denar predvsem v preusmerjanje kmetij, nabavo kmetijske mehanizacije, kakor tudi v povečevanje krmske baze. Še vse premalo pa je bilo vloženih sredstev v izboljšanje osnovne baze, to je zemlje oziroma rastlinske proizvodnje, ki je osnova nadaljnjega razvoja. Zagotovili smo znatno povečanje tržnih presežkov, ki jih dajejo zasebniki, ustvarjati pa smo začeli tudi možnosti za uspešnejše reševanje ekonomskega in socialnega položaja kmetov in njihovih družin. Skratka, enostaven zaključek je, da so se začeli boljši in lepši časi za naše kmetijstvo,« pravi direktor Ilc. Naše izhodišče in clj — večja produktivnost Predsednik upravnega odbora STANE MAROLT pravi: »Naše kmetijske pridelke, preskrbujemo kmetijstvo z reprodukcijskim in gradbenim materialom, opravljamo transportne usluge, imamo klavnico in mesarijo, lastno kredit-no-hranilno službo, pospešujemo in organiziramo ter zagotavljamo potem odkup izdelkov domače hišne obrti, torej suhe robe, organiziramo živinorejsko in veterinarsko službo in tudi s trgovino se bavimo. Prodajalne za blago široke potrošnje imamo v trgovskih poslovalnicah Rob, Turjak, Karlovica in novo trgovino od lani v Velikih Laščah. Pred tremi leti smo začeli preskrbovati kmete tudi z gradbenim materialom.« In kako veliki ste primerjalno z drugimi KZ? »Nekje na sredi smo. Nismo prav veliki, pa spet ne majhni.« Kako posluje zadruga? Dohodek in akumulacija zadruge so se lani znižali zaradi povečanih zakonskih in pogodbenih obveznosti. Razveseljivo pa je, da so se lani bistveno zmanjšale zaloge. Pa tista šala o izgubah v KZ, ko planirajo 300 milijonov izgube, vrednost skoraj 4 milijone. V vseh letih od 1970 pa so razdelili za več kot 8,16 milijona dinarjev kreditov. Ljudje so si s tem ustvarili vrednosti za več kot 13 milijonov. Pravi boom je bil leta 1974, ko so gradili kar 22 objektov in nakupili 20 strojev. Tudi leto poprej je bilo živahno. Od leta 1970 naprej je sploh vse bistveno drugače. Pred sedmimi leti na celotnem področju ni bilo niti enega traktorja, nobenega kmetijskega stroja izvzevši nekaj malih kosilnic. In danes? Predsednik hranilno-kreditne službe kmet FRANC AHČIN pravi: »Naša služba je veliko pripomogla k razvoju. Naši ljudje varčujejo, saj imamo 530 vlagateljev in praktično vsak kmet varčuje. Privarčevani zneski so znatni in tako lahko kreditiramo in kmetje tudi gradijo in kupujejo mehanizacijo. Samo lani so kupili 27 traktorjev, 13 samonakladalnih prikolic in 12 sušilnih naprav. Sedaj imamo tako na našem področju 104 sušilne naprave, 96 traktorjev, 376 kosilnic, sedem puhalnikov, 50 traktorskih obračalnikov, 25 hladilnikov za mleko itn. Za naše kooperante pripravljamo tudi izobraževalna nem zboru zadruge je 73 odstotkov kmetov, ostalo pa profesionalni delavci zadruge. Vpliv kmetov na poslovno in siceršnjo politiko zadruge je tako nedvomno zagotovljen. Uprava zadruge nikoli ne nastopa samovoljno in zato ni težav pri sodelovanju. »Vse se je mogoče dogovoriti m tako zadrugo rabimo,« pravijo kmetje. KZ je razdeljena na tri enote, kjer ima vsaka enota svoj zbor in odbor enote. Zadruga vsako leto tudi razdeli med krajevne skupnosti nekaj denarja, ki ga porabijo potem tam po prostem preudarku. Lani so dali tako 160 tisočakov. Predvsem gre to za komunalne potrebe. Na Veliki Slevici so si napeljali elektriko, Karlovici telefon, na Robu so vložili v kulturni dom, gasilski dom in vodovod... skratka vsak daje tj^ kjer sodi, da je najbolje. In samoupravno življenje v KZ, v delovni skupnosti? Ivan Ilc: »Sedaj ustanavljamo osnovno organizacijo ZK, ki bo ustanovljena v nekaj dneh, saj nas. Ivan Ilc Jože Ahčin Stane IVlarolt Franc Ahčin Ana Debeljak pušči, kar je posledica razslojevanja kmečkega prebivalstva. Ta proces je očiten tudi na velikola-škem področju, čeprav je resnica tudi to, da je tu še veliko,celo razmeroma zelo veliko čistih kmetov: kakih 30 odstotkov. To zagotavlja bodočnost, če bodo kmetje ostajali na zemlji. Potrebe po hrani doma in v svetu vse bolj naraščajo, zato je perspektiva jasna. »Od leta 1970, ko so bila podana na 2. konferenci ZKS izhodišča za razvoj kmetijstva, se je naredilo ogromno. To je pravo prelomno obdobje za nadaljnji razvoj našega kmetijstva in tudi naše zadruge,« ugotavlja Ivan Ilc. »Obseg kmetijske proizvodnje je v preteklih letih kljub objektivnim težavam naraščal. Povečal se je stalež živine, naraščala pa je tudi produktivnost dela. V tem obdobju so bila vložena v kmetijstvo tudi znatna finančna trajno izhodišče v zasebnem kmetijstvu je večja produktivnost, čim bolj razvite oblike združevanja dela, zemlje, delovnih in drugih sredstev kmetov v okviru zadruge in temeljnih organizacij kooperantov. Povečuj e se nenehno vpliv kmetov — kooperantov na gospodarjenje in delitev skupno ustvarjenega dohodka, ki naj se deli po vloženih sredstvih in delu. Ekonomska funkcija je čim več narediti, družbena funkcija pa možnost uresničevanja interesov po izobraževanju, kulturnem življenju itn. Vse to skušamo narediti v okviru naše KZ.« S čim vse se ukvarja KZ Velike Lašče? Ivan Ilc: »Osnovno je seveda kmetijstvo na naši zemlji in zemlji kooperantov, opravljamo strojne in druge storitve, odkupujemo in prodajamo kmetijske pridelke, predelujemo in dodelujemo potem jo je pa le 150 in si 150 milijonov razdelijo? »A to še kje delajo? Pri nas prav gotovo ne,« zatrjuje direktor in kaže številke. »Poglejte! Za lani smo načrtovali 66,3 milijona brutoprodukta, dosegli pa smo 73,6 milijona. To pomeni za več kot 10 odstotkov smo presegli plan. Največje povečanje je bilo pri prodaji mesa v Grosupljem in pri reproma-teriali^kjer smo presegli plan kar za 50 odstotkov. Največ brutoprodukta pri nas ustvarja suha roba in trgovine, pa kooperacija.« Ena pnrih nalog -pospeševanje kmetijstva KZ veliko dela na pospeševanju kmetijstva. Lani so kreditirali 6 kmetij za gradnjo in 37 za stroje, vse skupaj je bila predračunska predavanja in potem sledijo nakupi.« Zadruga ima na svojem področju 961 krav, vse pod rodovniškim nadzorstvom. Mleka so lani pridobili milijon 105 tisoč litrov. Telet so lani odkupili 164, 493 goved in 79 plemenskih živali. Poslovanje mesarije lani sicer ni bilo posebej rožnato, vendar so preživeli. Kakšne kooperante ima zadruga? Eden največjih kmetov je npr. lani prodal 30.000 litrov mleka. Brutoprodukt srednje velikega kmeta je na leto okoli 120 tisočakov. Kmetijstvo se torej še bolj splača in ni več le životarjenje in »črkovanje« na lastni zemlji. Kako je KZ Velike Lašče samoupravno organizirana? V obč- je šest članov, ki smo bili doslej vključeni na terenu.« Nekdanja predsednica osnovne organizacije sindikata in aktivna predsednica nadzornega odbora ANA DEBELJAK: »Izvajamo vse politične akcije, ki jih je treba speljati, organiziramo pa tudi še kaj zabavnega, kak izlet itn. Nekaj je tudi rekreativne dejavnosti. Aktiva ZSMS nimamo^ ker med 60 zaposlenimi ni dovolj mladincev. Imamo pa aktiv mladih zadružnikov in aktiv žena — zadružnic. Organiziramo različna tekmovanja pa tudi predavanja. Za nadzorni odbor, ki je pri nas tudi nekakšna delavska kontrolama moram reči, da uspešno dela, kar smo nedavno tega dokazali tudi v praksi.« Tekst in foto: MILOVAN DIMITRIČ Z AKCIJAMI BODO NADALJEVALI Koordinacijski odbor za pomoč žrtvam imperialistične agresije pri RK SZDL Slovenije, Zveza prijateljev mladine Slovenije in pionirski odred »FrancLeskošek-Luka« so na osnovni šoli Bičevje organizirali sklepno prireditev solidarnosti pionirjev z osvobodilnimi gibanji po svetu. Navzočim predstavnikom petnajstih pionirskih odredov iz vse Slovenije, ki so se v solidarnostni akciji najbolj izkazali, je o pomenu te akcije spregovoril Jože Božič, predsednik koordinacijskega odbora za pomoč žrtvam imperialistične agresije pri RK SZDL in med drugim dejal: »Pionirji so častno izpolnili obljubo, ki so jo dali ob začetku akcije in rezultati tega prizadevanja so pomembni tudi za ljudstva, ki danes po svetu bijejo boj za osvoboditev izpod imperialističnega jarma. Še vedno umirajo vasi v Palestini, Mozambiku in drugod. Pionirji, s to akcijo ste obenem oblikovali tudi sami sebe in se še bolj zavedate pomena miru in socializma!« Za konec so najbolj prizadevnim pionirjem v tej akciji podelili priznanja in zlate značke. Obenem so se navzoči zavzeli, da bodo s takimi akcijami še nadaljevali. Rg KOROŠKI BORCI OBISKALI ČEBINE V okviru letošnjih jubilejev, proslav ob 85-lctnici maršala Tita in 40-letnici ustanovnega kongresa KPS je priredila organizacija Zveze prostovoljcev borcev za severno mejo v Ljubljani 2. junija spominski izlet na Čebine in naprej po naši Koroški. Od približno 180 povabljenih članov.se jih je izleta udeležilo le okrog 40, ostali so se morali, čeprav neradi, izletu odreči zaradi starosti oziroma bolehnosti. V lepem pomladnem jutru smo se odpravili Skozi Litijo v trboveljske NEKDANJI INTERNIRANCI IN KRAJANI HORJULA revirje, do Berličeve domačije Čebinah. Tam nam je predsednik111 kratko orisal predzgodovino kongr(' sa, njegov potek in kasnejši dalj110' sežni pomen tega dogodka, ki smol1 tako na kraju samem tembolj podoživljali, čeprav so ga mnog1 nas poznali že poprej iz branja pripovedovanja drugih. Iz Čebin smo krenili z avtobus®1 po dobro vzdrževani hribovski ces1 Prebold, dalje preko Šoštanja moderno rudarsko Velenje, A* zopet skozi višinske gozdove pf" ' Šentvida do pod Peco in po mel dolini do Dravograda. Po prije11'* okrepčilu na Otiškem vrhu sn’oSj vračali skozi Slovenj Gradec, 0° OBISKALI SPOMIN RABr OBUDILI grad, preko Černivca do Kamni10 Čeprav se človek nerad spominja težkih in žalostnih trenutkov iz svojega življenja, pa mu je to obenem tudi svetinja, za marsikoga nekak odsev trpljenja in gorja, ki ga je prenašal pred toliko in toliko leti. Tega v vsakdanjem vrvežu in tempu življenja skoraj ne opaziš, pa tudi o tem skoraj vsakdo molči. bil to eden najhujših »logorjev« saj je tu bila lakota in žeja, čeprav so domala vsi »logoraši« okusili tudi gorje ostalih taborišč v Italiji in v Nemčiji. Na pokopališču pa smo se poklonili žrtvam Raba. Tu je marsikdo našel na kovinski tablici ime tovariša ali soseda, naj si bo to iz »lagerja« ali od doma. Nikomur od udeležencev izleta ni bilo žal, da si je to ogledal in tiha želja vseh je bila, da bi si v naslednjih letih ogledali še druga taborišča, čeprav so nekateri že v visoki starosti. VINKO ŠKOF Vse to pa sem doživel nedavno, ko smo vaščani KS Horjul iz naselij Zaklanec, Lesno Brdo in Podolnica organizirali izlet na otok Rab za vse preživele internirance, ostanek sedežev v avtobusu pa smo zasedli mlajši. Za večino internirancev je bil to po skoraj 35 letih prvi obisk tega kraja. Za vse, ki nismo doživeli teh strahot, je bilo to nekaj enkratnega ob pripovedovanju, kaj vse so morali preživeti na tem otoku lakote in smrti. Prva postaja je bila samo taborišče. Tu je vsak poiskal prostor, kjer je pred toliko leti stal njihov šotor. Vidni pa so še zidani ostanki, ki štrle kot neme priče nekdanjega gorja. Večina internirancev je menilo, da je Nekdanji interniranci na Rabu VARSTVENE DRUŽINE USPEŠNA OBLIKA VARSTVA Minilo je leto dni uspešnega dela na področju varstva otrok v varstvenih družinah. V naši občini smo doslej že uspeli urediti varstvo pri devetih varuhinjah, ki varujejo skupno 43 otrok v starosti od osmega meseca do treh let. V tem času je bil izdelan tudi pravilnik o varstvu otrok v varstvenih družinah, ki je pomemben dokument pri tem delu, kajti na njegovi osnovi je možno združevanje dela varuhinj, z njim se seznanijo tudi starši, katerih otroci se vključijo v varstveno družino. To je omenjeno zato, ker so pri tej obliki dela tudi nekatere specifičnosti, kajti varuhinja opravlja delo sama na svojem domu. Tudi postopek za združitev dela varuhinj na domu je specifičen. Varuhinja mora imeti za opravljanje dela osnovne stanovanjske pogoje, imeti mora vsestransko urejen dom, sama pa mora imeti veselje do dela z otroki. Ob pripravi tako organiziranega varstva sodeluje patronažna služba, ki nudi pomoč pri delu z otroki ter spremlja njihovo zdravstveno stanje. Varuhinje se vključujejo v delo pri vzgojnovarstvenih zavodih, ki so najbl ižji njihovemu bivališču. Vzgojnovarstveni zavodi opravljajo svetovalno in finančno delo za varstvene družine ter pomagajo pri -opremljanju in celotni pripravi za uspešen začetek. Ugotavljamo, da so zadovoljni tako starši, ki imajo svoje najmlajše v varnih rokah kot varuhinje, zato bomo to obliko varstva otrok še razvijali. MARIJA VOLAVŠEK domov. Med samim potovanjem s° . zanimala številna zgodovinska ležja — spomeniki in spo"11 plošče iz časov NOB in seve(*a0L) krajevne, prirodne in zgodoyl zanimivosti, ki smo jih doslej s* , vsi udeleženci le deloma poznali. posebej so bila zanimiva P0^ znamenitih borb XIV. zaključnih bojev Tomšičeve in gih brigad ter odredov v maju 1 Nekateri letniki so se tod sp01,1L , še svoje mladosti ali borb za vS® nji kruh, drugi tudi svojih skih dni. Postali smo kratko ;C spomeniku poročnika Malgaj Ravnah, kjer se je sredi p°ltrail,L je bila nekoč del naših kem nagovoru tovariš Ude sp01 padlega junaka in naše koroške ^ ki še vedno boli. Žal nam ni puščal postanka tudi na Ravnah, v središču naše sod industrije. Pač pa smo obiskal’ pokrajinski muzej NOB v Gradcu. Bil je to dan, bogat spomin0 prijetnih doživetij, ki jih vseh nL mogoče tu našteti. Za organi2^ izleta se je zlasti potrudil naš Nace Dermaša, za udobno vožOr flF je poskrbelo podjetje SAP if11 šofer Boris. I J. Rl V KS Podpeč-Preseije TRINAJSTO DRUŽABNO SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV Organizacija Rdečega križa v KS Podpeč Preserje je tudi letos — trinajstič zapovrstjo pripravila prijetno srečanje ostarelih krajanov. V lepem sončnem popoldnevu so se začele zbirati naše babice in dedki, pražneje oblečeni in z nasmehom na ustnicah. V dvorani gostilne Pri Koširju jih je najprej pozdravil predsednik RK Franc Kocijan. Poleg treh letošnjih jubilejev tovariša Tita in KPS, je omenil še dva, in sicer: stoletnica rojstva krepkega Jezerčana Jožeta Mravlje in 10-letnica obstoja in delovanja okteta DPD Svoboda Podpeč, ki se je rade volje odzval vabilu organizacije RK in s kulturnim programom popestril srečanje. Na koncu je tovariš Kocijan zaželel vsem veliko zdravja in še mnogo let med svojci in prijatelji. Po kulturnem programu, v katerem je oktet zapel nekaj večno lepih slovenskih pesmi, so udeležence postregle članice RK. Zvečer so si veseli in zadovoljni podali roke in si zaželeli, da bi se prihodnje leto zopet sestali. LIDIJA KOCIJAN OOZSMS Podpeč-Preserje Jubilantu stoletniku Jožetu Mravljetu izroča vazo z nageljni predsed nik KO RKS Podpeč—Preserje Franc Kocijan ZAPIS OB OBISKU V SETNICI Pri centru za socialno delo ljubljanske viške občine so mi povedali, da v vasi Selnica v Polhograjskih Dolomitih prebiva Trobčeva družina, kjer imajo kar osem otrok, ki so deležni kmečkega otroškega dodatka. Vas sicer dobro poznam, saj sem bil že večkrat v tem pogorju in zato dobro vem, da so hiše tod razmetane po brezštevilnih grabnih ter strminah in da je od domačije do domačije tudi več ur hoda. Pa Trobčevine vendarle ni bilo težko najti, saj mi je že prvi domačin, ki sem ga srečal v Dolomitih, povedal, da družina prebiva onkraj masiva na robu ločniške grape. Cilka Trobec, komaj 42-letna gospodinja, je bila doma: »Z možem imava res kar osem otrok, pa bi jih imela celo devet, če se ne bi tedaj pretegnila pri težkem delu. Pri hiši pa sta še moževa mama in oče. Kmetija? Ja, precej velika je. Vsega skupaj kakih 43 hektarov. Toda ter en je silovito nagnjen in kamenit. Kmetijskih strojev sploh ne moremo uporabljati in krmo za osem govedi je treba zvečinoma znositi na hrbtu. In vse delo morava z možem pravzaprav opraviti sama, saj je mama prestara in oče že več let ne more vstati s postelje. No ja, najstarejši, 17-letni Lojze, tudi nekaj pomaga, čeprav se uči za ključavničarja. Mlajši pa so še vsi osnovnošolski in prešibki za te strmine.« Da, Trobčeva mladež potrebuje vsak dan več kot uro hoda naporne poti do šole in še več nazaj. Še dosti težje je pozimi, če pot ni zgažena. Nevarno pa je tudi zaradi pogostih snežnih VISOKO GNEZDO OSMIH VIHARNIKOV Cilka in Stanislav Trobec sta z otroškimi dodatki zadovoljna, pa tudi oba dvojčka veselo gledata v svet plazov, saj kmetija tezl samem plazišču Grmade. »Ja, ko bi imeli vsaj dob cesto,« je nadaljevala Ca £ »Okolišani smo se sicer d°,’V nili, da jo zgradimo dol k L niči, saj je od tam dokaj ^ zveza s Soro in naprej J-Medvode. Elektriko pa im® in tudi dobro vodo.« ■i dvi’ In tedaj sem opažu v majhna otroka, ki sta se igra ^ temnem kotu izbe. Štefa Janko sta dvojčka, ki majda dopolnila štiri je imela precej dela majda dopolnila štiri le^ cev in zato sva pogovor Ijevala z gospodarjem .j i kom, ki se je pravkar vr dela na polju. ri)<)i »Veste, najtežje je 1 ^ denarja, čeravno vso P°tr^3$i hrano pridelamo r st0' edini dohodki so le tistih takov očetove starostne p° p nine in pa otroški dodate^ ga prejemamo za vseh otrok.« »Ta otroški dodatek j( res pride še kako prav,* vmešala žena. »Ni sicer m pa se ne pritožujemo, kmetu pozna prav vsak d’ d0' In ko sem se spuščal niiuiS' proti dolini Ločnice, o® ] " čem še zadnjo domačU bovške vasi Selnica, , zopet navdajal tisti Jp' občutek kot zmerom, k čem visoke domačije- f\o Osem viharnikov je ^ tej divjini in pravzapj* jd1* nikoli doživeli prave otroškosti. Danes sicer mladim, da zapuščaj1’ f domove visoko v hrl vendarle ali so ti očitki čeni? RADO RAD^ ^ / t P i: j) DAN MLADOSTI NA NAŠI ŠOLI Po vsej širni domovini letos plapolajo zastave, mladi in odrasli praznujemo Titove jubileje — 85.rojstni dan, 40 let na čelu KPJ in 40 let ustanovnega kongresa KPS na Čebinah. Tudi učenci OŠ Horjul smo se vključili v praznovanje teh jubilejev. 24 učencev iz 7. in 8. razredov je sodelovalo na kvizu Tito-revolucija-mir. Sodelovali smo tudi na občinskem tekmovanju. 2 učenca iz naše šole sta se udeležila tudi republiškega tekmovanja. Prav tako so se v praznovanje vključili tudi mladi likovniki in literati s svojimi spisi in risbami. Objavili smo posebno številko Iskric, posvečeno letošnjim praznovanjem. Za dan mladosti smo sprejeli v ZSMS 41 pionirjev in pripravili javno razstavo na temo: Tito — revolucija — mir in NOB. 25. maja se je ekipa učencev iz 6. razreda udeležila pohoda po poteh Dolomitskega odreda, ki ga je organizirala šola Janeza Kalana iz Topola. 40 učencev je nastopalo na športni prireditvi v Ljubljani. Učenci od 1. do 4. razreda in mala šola so imeli krajše pohode v naravo. Za ostale učence je ZSMS na šoli organizirala pohod na Samot orico k Lešnjakov! domačiji, kjer je bila ustanovljena Samotorška četa. »Zelena straža je skrbela za red in s svojimi parolami opozarjala na varstvo okolja. Nekatere učenke iz 7. in 8. razreda so bile bolničarke. S seboj so nosile najpotrebnejše za prvo pomoč in vodo. Za krajši program na Samotorici je poskrbela kulturna skupina. Na Samoto-nci smo dobili tudi golaž. Med potjo smo peli in prav gotovo ni bilo nikomur dolgčas in žal prehojene poti. Tako smo se učenci OS Horjul vključili v praznovanje po vsej naši domovini ob dnevu mladosti. Obenem smo tovarišu Titu izrazili iskrene čestitke in mu zaželeli še mnogo uspehov in da bi nas še dolgo vodil po začrtani poti. ANKA KAVČIČ O.Š.I. bat. Dol. odreda, 7. b. Horjul OBČANI LAVRICE ZGRADILI OTROŠKO IGRIŠČE Prostovoljno delo na Lavrici še ni postalo povsem neznan pojem. To so te dni dokazali sami krajani Lavrice, ko so uspešno končali gradnjo otroškega igrišča pri osnovni šoli. Mnogo popoldnevov in prostih sobot je na igrišču dajalo videz mravljišča, kjer je vsakdo opravljal svoje delo. Prostovoljno delo ima na Lavrici že kar dolgoletno tradicijo, saj seže polnih petdeset let nazaj, ko so krajani Lavrice s prostovoljnim delom in materialom, ki so ga sami prispevali, zgradili šolo, poleg katere so sedaj uredili novo igrišče. Ravno ob petdeseti obletnici obstoja šole so pridobili pomemben objekt, ki bo koristil zdravemu telesnemu razvoju šolske mladine. Ob otvoritvi igrišča (17. junija), ki so se je udeležili poleg številnih krajanov Lavrice, otrok in mladine, še predstavnik občinske skupščine ter predstavnica osnovne šole Oskar Kovačič, so šolarji ob sodelovanju svojih »tovarišic« pripravili kvaliteten kulturni spored, s katerim so se tudi vključili v vrsto proslav ob letoš- njih jubilejih tovariša Tita. Vzrok za to, da je šola šele po relativno dolgem času dobila tako potreben objekt,je v tem, ker je bilo treba temeljito popraviti in preurediti samo šolsko poslopje, ki ga je že načel zob časa. Izpraznjeno stanovanje v šoli so preuredili v vrtec, ki je bil nujno potreben, bržčas pa bo kmalu premajhen za varstvo vseh malih Lavričanov. Sredstva za popravilo šole, ureditev vrtca in izgradnjo šolskega igrišča je prispevala temeljna izobraževalna skupnost, skupščina občine iz svojega proračuna in tovarna Vedrog. Z doseženim uspehom so Lavričani vsekakor zadovoljni, vendar ne nameravajo na teh lovorikah tudi zaspati. Mnogo je še načrtov in dela, med najpomembnejšimi je toliko časa pričakovano igrišče, kjer bi mladina Lavrice merila svoje moči. (Igrišče pri šoli ni primerno za rekreacijo mladine). Tudi sedaj kaže, da se stvari še ne bodo kmalu premaknile z mrtve točke. F. PREŠEREN VII. TEKMOVANJE EKIP PRVE POMOČI DOŽIVELI SMO... .^soboto, 25. junija 1977 se je *upina mladincev iz pohodne ^oje Krimskega odreda vsa od ezja premočena vračala iz °kerca preko Kozjih sten v Iški ^'gar. P° prehodu Iške so se mladinci ''“Potili v gostišče in tu zaprosili čaj. Sam sprejem v go-cu je bil nemogoč s strani Prave — uslužbencev gostišča. Za ^S‘ Prostor‘ so bili rezervirani (e nek° Ljubljansko podjetje, n'avt,° je bilo takrat pravzaprav praj,n°- Kot smo zvedeli, so bili din nam' Oidi neki drugi mla-‘Z Ljubljane s kolesi, kate-n'so mogli postreči s točajem, tako kot tudi nam ne. J^aj je pravzaprav gostišče v ,, em Vintgarju? Za goste z re-p0 “cy° — boljše goste, ali da k ‘žitnikom, ki se vračajo *tuft-ce — Krvavic, Mokerca a' samo s čajem?!« mladinci POHODNIKI Ob letošnjem proslavljajo 85-letnice rojstva tovariša Tita in 40. obletnice njegovega prihoda na vodstvo KPJ ter 40-letnice KPS, ob zaključku tedna RK in v okviru proslav dneva mladosti sta štab za civilno zaščito občine Ljubljana Vič-Rudnik in občinska organizacija RKS Ljubljana Vič-Rudnik priredila Vil. tekmovanje ekip prve pomoči, ki je bilo v domu srednjih šol na Gerbičevi 14. maja. LETOS 1600 OTROK V MLADINSKEM LETOVIŠČU PACUG V Pacugu je postalo s 6. junijem, ko je prišla prva izmena šole v naravi, zelo živahno. Pionirji ter predšolski otroci občine Ljubljana Vič—Rudnik bodo preživeli v sedemdnevnih izmenah šole v naravi ali štirinajstdnevnih izmenah letovanja prijetne urice na sončni obali našega Jadrana. 658 otrok se je v treh izmenah šole v naravi učilo plavati pod strokovnim vodstvom plavalnih učiteljev, za njimi pa se bodo zvrstile še štiri izmene letovanja, ki bodo zajele približno 920 otrok. Otrokom naše občine se bo ridružila skupina 20 otrok iz vedske in drugih zahodnih držav. Zveza prijateljev mladine občine Ljubljana Vič—Rudnik je v sodelovanju s socialnimi delavci in službami v naših osnovnih šolah skušala pritegniti čim večje število otrok iz socialno šibkih družin. Pri teh naporih so v veliki meri uspeli, vendar se zavedajo, da bi se ob večjem angažiranju v posameznih KS dalo pritegniti še večje število otrok, ki jim je to edini način, da letujejo in mogoče prvič vidijo morje. Poudariti je treba tudi to, da se pogoji bivanja v Pacugu iz leta v leto izboljšujejo. V preteklem letu sta bila tako zgrajena kuhinja in prostor s sanitarijami za 30 predšolskih otrok. Upajmo, da se bomo lahko v bližnji prihodnosti pohvalili z začetkom izgradnje Pacuga, prepotrebnega otroškega letovišča, ki bo rešil probleme otrok prekoštevilnih prijav v posameznih izmenah in bo vsem našim otrokom omogočeno zdravju potrebno obmorsko letovanje. M aurer 0J, TE MIŠKE Radi muco bi imeli — da bi miške snedla. RADI MUCO BI IMELI — kratek čas bi predla. Zdaj nam miške vse zgrizljajo: rože, kruh in pleve — !e dolgčas nam ne zgrizljajo na vesele dneve. Foto: Branko Vrhovec TUDI Ml SMO SE ŽE MARSIKAJ NAUČILI Na tekmovanju je sodelovalo: 27 ekip CZ in krajevnih skupnosti ter dveh delovnih organizacij 6 ekip mladine RK 19 ekip mladih članov RK Skupaj je sodelovalo 52 ekip. Vse ekipe so pokazale dober uspeh. Izvedbo tekmovanja nam je omogočil pokrovitelj Inženirski biro — Elektroprojekt Ljubljana, Hajdrihova 4 in skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik. Ekipe civilne zaščite: L mesto ekipa CZ KS Ig 2. mesto ekipa CZ KS Dobrova 3. in 4. mesto si delita ekipi CZ KS Brezovica in CZ KS Velike Lašče. Ekipe mladine RK: L mesto ekipa mladine učenk v trgovini in gostinstvu, Rakovniška 6. 2. mesto ekipa Taborniški odred Podkovani krap 3. mesto ekipa Gimnazija Vič Ekipe mladih članov RK: 1. do 4. mesto si delijo: mladi člani OŠ Brezovica 1, mladi člani OŠ Trnovo mladi člani OŠ Polhov Gradec II, mladi člani OŠ Polhov Gradec L Pohvaliti je treba vse prizadevne člane ekip, ki so vadili in si s tem pridobili znanje, da lahko pomagajo človeku, ko je le-ta pomoči potreben. SLABA UDELEŽBA EKIP IZ KS Organizatorju štabu CZ pri Obs Vič-Rudnik in občinski organizaciji RKS Vič-Rudnik je nejasno, zakaj niso pri tem sodelovale ekipe iz krajevnih skupnosti Vič, Črni vrh, Polhov Gradec, Horjul, Tomišelj, Golo-Zapotok, Želimlje, Lavrica, Vrhovci in Rožna dolina. Prav tako je nerazumljivo stališče navedenih krajevnih skupnosti, da niso prijavile svojih ekip za VIL tekmovanje. Navsezadnje nam je nerazumljivo stališče teh krajevnih skupnosti, saj smo v zadnjih desetih letih vlagali ogromno naporov v organizacijo in razvoj civilne zaščite, kot pomemben dejavnik splošnega ljudskega odpora. Pozivamo pristojne organe navedenih krajevnih skupnosti, da to vprašanje in problematiko organizacije in razvoja civilne zaščite v svojih krajevnih skupnostih temeljito pretresejo in o tem obvestijo občinski štab civilne zaščite. JEFTO LUKAČ Malčki iz vseh enot vzgojnovarstvenega zavoda Malči Belič so se na izredno dobro pripravljeni telesnokulturni manifestaciji predstavili gledalcem na igrišču TV D Partizana na Viču z bogatim programom. Predstavili so tako vrsto domiselnih nastopov, iger in telesnokulturnih vaj. Upravičeno so poželi aplavz, njihovim tovarišicam vzgojiteljicam pa velja čestitati. ŠOLSKIH Po poročilih, ki so jih na Zvezo kulturnih organizacij poslala šolska kulturna društva, lahko beležimo nekaj zanimivih ugotovitev. Z ustanovitvijo šolskih kulturnih društev se je na področju kulturne dejavnosti na šolah vendarle nekaj premaknilo. Posebej na tistih šolah, kjer je bila ta dejavnost v primerjavi na primer s telesno kulturo, nekoliko zapostavljena. Zapostavljena pa ni beseda, ki bi govorila o tem, da med mladino ni zanimanja za lastno umetniško ustvarjanje. Da med njimi ni pionirjev in pionirk, ki se ne bi z veseljem poučili o rabi fotografskega aparata ali kamere, ki ne bi z veseljem sami zabeležili filmskega zapisa o svojem življenju, ki ne bi s posebnim navdušenjem stopili na oder in se z njega izpovedali poslušalcem: ali s pomočjo lutke ali s svojo preobrazbo v nekega drugega človeka iz nekega drugega časa in kraja. Zapostavljena gotovo ni beseda, ki bi govorila o tem, da bi mladine ne zanimalo srečanje s pesnikom, pisateljem, s katerim bi izmenjali izkušnje o njegovem umetniškem delu in o svojih lastnih še negotovih poskusih, ki je ne bi zanimal razgovor o filmu ali televizijski igri, ki je ne bi zanimalo srečanje s kiparjem in slikarjem, ki bi mu zaupal vednost o tehniki in možnostih čopiča in dleta, ki je ne bi zanimalo srečanje z igralcem — tem človeškim kameleonom, ki zna posredovati misli in čustva nekdanjih in prihodnjih ljudi in največjih duhovnih velikanov. Srečanje mladih pevcev (z udeležbo 1200 otrok in mladincev samo iz viških šol) je navsezadnje otipljiv dokaz, da je med mladino zanimanje za pevsko kulturo veliko. Prav tako veliko bi bilo lahko zanimanje za druge dejavnosti, če bi bili na razpolago šolani MENTORJI. NEKAJ BESED 0 KULTURNIH Mentor. Ta nenavadna beseda ne čisto določljivega pomena: čarodej ki trka na vrata kulturnih skupnosti — argument s katerim operirajo šole, ki še niso ustanovile šolskih kulturnih društev, mentor — beseda za prostovoljca, ki ima neomejeno količino časa na razpolago in prav toliko potrpljenja — je vseved in organizator, nesebičen altruist, nima zahtev in je kar prosojen od kulturnosti. Mentor — naloga za prihodnost, danes pa že utelešena v marsikaterem pedagogu, ki čuti za svojo dolžnost in profesionalno čast, da je mentor mladim in zavoljo njega zavoljo tega dejstva lahko nanizamo nekaj razveseljivih podatkov. Vse šole imajo razvito vokalno glasbeno dejavnost, skoro vse šole so letos organizirale plesne vaje; v rubriko »SREČANJE Z UMETNOSTNIMI USTVARJALCI« so šole zapisale tale zanimiva imena: Neža Maurer, Marjana Držaj, Oktet Gallus, Pero Dimitrijevič, Branka Jurca, Polona Kovač, Dare Valič, Tone Gogala, Boris Cavazza, Silvij Božič, Ivan Minatti, Ileana Bratuž, Slovenski oktet. GLEDALIŠKA DEJAVNOST beleži: »Darilo strica Tomaža«, »Čudežno vrečo« A. Ingoliča »Tajno društvo PGC«, Linhartovo »Županovo Micko« — povsod drugod straši žalostni podatek — »ni bilo gledališke dejavnosti« in kljub temu šolska kulturna društva v rubriko »za katero področje kulturne dejavnosti bi ŠKUD potreboval mentorja« ni zapisalo nobene želje. PLESNA DEJAVNOST je zajela na osnovni šoli Dobrova 81 otrok, na osnovni šoli »Oskar Kovačič« 30 otrok, gorenjske in belokranjske plese plešejo mladi Preser-čani, z baletom in folkloro se udejstvujejo DRUŠTVIH znani Vičani, folkloro negujejo Škofeljča-ni. — Sicer pa je ta rubrika neizpolnjena. Bolj razveseljiv podatek je za LUTKOVNO DEJAVNOST: Lutke gojijo na osnovni šoli Brezovica; za osnovno šolo Srečko Kosovel je Lojzka Krasnik pripravila lep program: Milana Pavlika »Tri snežake« in »Leseni avtobus«, Hrawskyga »Krtačko zobačko« — Velikonja Cvetka s Preserja je zrežirala Josipa Ribičiča »Ciciban mucolin in volk«, za osnovno šolo Vič je pripravila Marica Benčina Milčinskega »Žogico Marogico«. »Krikca in Pikca« in »Kljukčev rojstni dan«. Krajnik Zinka z osnovne šole Trnovo je režiser naslednjih igric Franceta Bevka: »Kmetič in volk«, »Trbuc in razbojnik«, »Trliček rjavček«, Polhograjčani pa so naštudirali igrico »Zajčkova hišica«. Pač pa prav vsa šolska kulturna društva beležijo številne recitale, ki so jih pripravili ob priliki letošnjih jubilejnih prireditev na temo TITO, REVOLUCIJA, MIR, nastopali so na proslavah za L november, 29. november, 8. februar, 27. april, krajevni praznik, imeli so razstave za SAMOPRISPEVEK, sodelovali so na vseh šolskih proslavah. Bili so tako pridni in zaposleni, da je izvršni odbor zveze kulturnih organizacij sklenil, da prestavi srečanje mladih literatov in recitatorjev, likovno razstavo in lutkovno srečanje na začetku šolskega leta, ko se bodo člani kulturnih društev bolj zbrano lahko posvetili tej dejavnosti. Naj omenimo še, da so bili Trnovčani pod vodstvom Majde Hauptman na mednarodnem festivalu SEGHIZZI v Italiji. ZKO Ljubljana Vič-Rudnik želi vsem prijateljem dobre knjige, gledališča, glasbe, plesa, petja, filma v času počitnic veliko priložnosti za te dejavnosti. PRINCESKE NA ZRNU GRAHA Z baletnega večera v KUD France Prešeren Ko je pisal veliki pravljičar Andersen zgodbico o prefinjeni občutljivosti, po kateri spoznaš princesko, prav gotovo ni mislil na tiste redke mamice, ki jih je po petkovi predsavi tiščalo zrno nezadovoljstva. Saj niti vedel ni, da se bo našlo v Trnovem 29 lahnokrilnih princesk, ki bodo s plesnimi gibi ponazorile njegovo zgodbico; in ko bi poznal gledališki entuziazem, bi stopil v nabito polno dvorano, v kateri je bil med gledalci komajda kakšen otrok — vsi ostali so bili odrasli — predstavniki obeh splov v enakem razmerju, ki so kazali tudi enako spontano navdušenost. Ko bi pa bil take sreče, da bi imel priložnost spremljati baletne predstave na tem odru v zadnjih nekaj sezonah, bi se v petek prav gotovo veselo začudil — kajti hočeš nočeš bi moral ugotoviti, da je njegova pravljica sicer še neizčrpana, da pa je želja po plesnem izražanju v otroku nepotešena in da je bila petkova predstava taka, da se je v njej lahko uveljavil PRAV VSAK otrok; tudi tak, ki je šele začetnik ali se je vključil v plesno skupino brez posebnega talenta. Koreografinja Ivica Knaus se je s posebnim čutom za psihologijo otroka lotila vodstva te nenavadno tekoče prireditve, kjer je bila posebej podčrtana mehkoba gibanja, osvajanja prostora in neposrednega, živega nastopa. Nastopa, kjer plesni korak ni nikoli presegel možnosti, kjer so bile vse vloge primemo porazdeljene, da je lahko vsak pokazal da nekaj zna, kjer je bilo pri' merno vkomponirano tudi tisto majceno zadovoljstvo, da imaš na sebi princeskin kostum, ki ga je treba primerno ponesti na odru. Presenetljivo je, kako se je 29 lahknokrilnih postavic (p° zaslugi A. Tomata zelo lep0 kostumiranih) razporejalo lahko po odru zanesljivo in zaverovano v poetičnost gledališkega sporočila. Tovarišica Knausova, ki se je vključila v KUD Trnovo šele 21. maja, sama pravi, da v tako kratkem času ne bi uspela narediti ničesar, če se ne bi njeno delo navezovalo na trud koreografa Eržena. Podatek, da je od 29 deklic 12 letos novih, da so otroo večidel Trnovčani — je še pose; bej razveseljiv — saj daje misli11 o še uspešnejši prihodnosti, ko bo KUD »France Prešeren4 postal dom kulture Trnovega,v katerega se bodo telesnokulthO' rane mladenke vračale, da osvojijo tudi na gledališken1 področju. Glasbo za to enoinpolurno predstavo je skomponiral Avgust Lavrenčič in jo je tudi safl1 izvajal. Pravijo, da se mu P° devetdesetem rojstnem dnevo leta odštevajo. JASNA TAUFER PRIJETNO IN KORISTNO SREČANJE ZB0R0V0DU »Vokalna glasbena dejavnost v naši občini vsekakor beleži v zadnjem času precejšnje uspehe. To potrjujejo tako številčni porast pevskih zborov v občini kot tudi njihova vedno boljša kvaliteta. Na številnih kulturnih srečanjih in še posebej ob proslavljanju letošnjih jubilejev smo jih imeli priliko poslušati. S svojim izvajanjem so nas navdušili in lahko rečem, da se je krog njihovih poslušalcev povečal. Za temi uspehi naših pevskih zborov pa so velika odrekanja pevcev in še posebej nesebičen in požrtvovalen trud zborovodij. Za to smo vam dolžni zahvalo in iskrene čestitke.« Tako je zbranim zborovodjem na sprejemu spregovoril predsednik občinskega izvrš nega sveta France Martinec. Sprejema, na katerem je predsednik vokalno glasbene komisije pri občinskem ZKO Cvetko Budkovič vsem zbranim podaril knjižico o glasbeniku in prerano padlem partizanu Svetozarju Maroltu — Špiku (le-ta je avtor znane himne XIV. divizije) je o uspešnem delu viških zborovodij spregovoril tudi Radovan Gobec — naš znani skladatelj in dirigent. Še posebej je v svojem pozdravnem nagovoru podčrtal izredno sodelova- nje in posluh skupščine in družbenopolitičnih organizacij naše občine pri razvijanju vokalno glasbenih vrednot v vseh okoljih družbenega življenja, ki so lahko vzor tudi drugim družbenopolitičnim skupnostim. Prijetno in koristno je bilo srečanje zborovodij, tako za njih same kot tudi za predstavni*® družbenopolitičnega živijo)? naše občine, ki so tako pobli‘® spoznali prizadevanja kulturJ!!i) delavcev iz tega področja., ^ tem pa niso pozabili izreči zevale tudi občinski Zvezi kultu® nih organizacij in njeni sekfC'|' tarki Jasni Taufer za velik’! razumevanje in nesebnU pomoč. JL kulturni telegrami ZKO: na seji izvršnega odbora so skrbno pretreseli vse predloge za imenovanja v odbore, ki jih je predložil sekretariat — STOP. Po novem statutu so predsedniki posameznih odborov člani izvršnega odbora — STOP. Sprejet je bil tudi sklep, da se skliče zbor delegatov v mesecu septembru — STOP. Materiali za zbor delegatov z novim statutom so bili poslani društvom v presojo — STOP. KNJIŽNA DEJAVNOST: Razstavo z naslovom DRUŽBA IN KNJIGA, za katero so prispevale knjige poleg založbe »Komunist«, Cankarjeve založbe, občinskega komiteja ZKS, knjižnice Prežihovega Voranca še založba »Delavska enotnost« in knjižnica »Mestnega gledališča ljubljanskega« so podrli. Ugotovili so, da si je razstavo ogledalo rekordno število obiskovalcev. Zveza kulturnih organizacij, ki je skupaj s knjižnico Prežihovega Voranca razstavo pripravila, pa je bila soočena še z naslednjim dejstvom: občinskemu komiteju ZKS je bilo odtujeno približno četrt do pol metra knjižnih naslovov, založba »Komunist« pogreša tri dragocene knjige, knjižnica »Delavska enotnost« je ostala brez monografije o Ljubljani, pač pa ni nihče odnesel brošur o gledališču. Gledališki amaterji so na svojem rednem srečanju, potem ko so si razstavo ogledali, obljubili, da bodo založnici — Mestnemu gledališču v tolažbo poslali naročila proti plačilu — STOP. GLEDALIŠKA DEJAVNOST: Republiškega srečanja gledaliških skupin v Trbovlju se je udeležilo pet predstavnikov ZKO občine Vič-Rudnik. Na skupni seji vseh gledališčnikov občine so poročali o svojih vtisih. Najbolj izčrpno poročilo z analizo opravljenega dela skupnih okroglih miz je nanizal Bojan Martinec, ki je kritično presodil tudi predstave, ki si jih je ogledal. Po mnenju prisotnih je ZKO in posebej njen gledališki odbor z izvolitvijo Bojana Martin ca veliko pridobil, posebej še zato, ker je prišel z izdelanimi predlogi za novo gledališko sezono — STOP. Gledališke skupine, ki še nimajo svojega režiserja in programa — pozor!! STOP. Vsem gledališkim družinam, ki se niso udeležile zaključne seje, posredujemo v kulturnem telegramu soglasno sprejet sklep — STOP. Programe za sezono 1977-78 s točno navedbo naslovov del bodo društva poslala na ZKO najkasneje do 15. septembra STOP Finančno podporo bodo prejela samo tista dela, ki jih bo programska komisija sprejela — STOP. Malovrednih šaljivk, dvomljivih iger in takih del, za katere programska komisija meni, da jim društva še niso kos(ZKO ne bo podpirala — STOP. LIKOVNA DEJAVNOST: Dva likovnika še nista prišla po svoja dela — STOP. Zveza kulturnih organizacij vabi vse likovne samorastnike, ki bi želeli jeseni razstavljati v avli občinske skup-šične, da se priglasijo na dopisnici na naslov: ZKO, Trg MDB 14. Napišejo naj svoj naslov, število eksponatov, ki bi jih želeli razstaviti in tehniko — STOP. KUD BREZOVICA: Vsem svojim članom želi uspešno letino in na svidenje septembra — STOP. DPD SVOBODA DOLGI MOST: Ta kulturna hiša je vabljiva iz več razlogov — STOP. Z bogato in vzorno knjižnico, v katero še posebej vabi krajane in krajanke — STOP. S kvalitetnim filmskim programom, v katerega se je v letošnji sezoni vključil dobršen del slovenske in jugoslovanske produkcije, ki so ga spremljali celo komentarji — STOP. In kar je najvažnejše: hišo so prebelili od temeljev do strehe — STOP. JOŽE JAVORŠEK PROSVETNO DRUŠTVO HORJUL (komedija) priredi v MC dne ob > igrajo: Janez, predsednik — Domen Končan Brdavs, kovač — Tone Malavašič Martin, kmet — Franci Bozovičar Cesarica, učiteljica — Marta Praprotnik Gregor, višji svetnik — Janez Čepon e Kobila oskrbnica Prosvetnega doma — Mimi Končan Jerica sludenlka. njena hči - Mimi Logar nizi, 08ramom je bilo zaključeno lovsko srečanje z željo, da se tako dobro Ve : anc Prireditve v bodoče udeležijo ne samo lovci, temveč vsi ljubitelji GLINASTI GOLOBI nw!° ]ovska družina Dobrova rtw.° Jovska družina Horjul 10 lovska družina Toško čelo iries,', SKa družina loški tiw,„ ovska družina Brdo Hie„ ovska družina Polhov ( lovska družina Šentjošt TARČA SRNJAKA ' 'P zdra' Načrtovalci in graditelji športnorekreacijskih objektov vedno znova skušajo združiti zdravo telesno aktivnost z naravo. Najtesnejši stik so dosegli pri gradnji rekreacijskih Trim stez, ki praviloma potekajo po razgibanem gozdnatem terenu. Že nekaj let športniki izkoriščajo urejena vežbališča na TRIM stezah na obronkih Rožnika, kjer se ob lepem vremenu rekreira tudi nekaj sto ljudi na dan. Tudi v naši občini število privržencev aktivnosti v naravi hitro raste. Stezama na Brdu in Mariji — Veri se je spomladi pridružila tudi trim steza na Rudniku. Marljivi delavci ŠD KRIM so ob pomoči krajanov dogradili prekrasno športno vežbališče v naravi. Vsekakor novi objekt upravičeno slovi kot najlepši v Ljubljani. Dobrih kilometer in pol dolga steza s 14 postajami, ki so opremljene s preprostimi orodji, je prekrasno speljana mimo dveh bajerjev v lepi dolinici in po bližnjih grebenih. Nedaleč od mestnega hrupa in tegob civilizacije dobi rekreativec resnično pravi stik z lepo naravo, ki ga obdaja. Športnike in številne obiskovalce nehote ta dolinica spominja na Plitvička jezera, pa čeprav je le dobrih pet minut hoje oddaljena od Dolenjske ceste. Ni namen tega sestavka opisovati pokrajinske in naravne lepote, tudi ni namen omalovaževati trud športnih delavcev pri graditvi drugih rekreacijskih stez, vendar tako lepo speljane trim steze v Ljubljani ni. Prenekateri bo lahko ugovarjal tej trditvi, upravičeno bo zagovarjal svoje delo, toda resnici je treba pogledati v oči in priznati, da je krajanom KS Krim — Rudnik in njihovim športnim delavcem uspelo. Zato vabim vse rekreativce, da nekoliko spremene okolje, kjer se redno ukvarjajo s telesno aktivnostjo in se enkrat napotijo tudi na trim stezo na Rudniku. '■ v:-*, . mmMmm SMl 11 'immm . -dm IZGUBIL SE JE MODEL LETALA Dne 18. junija 1977 se je na območju Ljubljanskega barja izgubil radijsko vodeni model letala. Poštenega najditelja prosim, da model proti nagradi vrne na naslov: SENEGAČNIK Jože, Notranje Gorice 39, 61351 Brezovica pri Ljubljani. ■ . S9 ® 11 ;1 Spl . sekakor je plavanje eden izmed tistih športov, s katerim si l^rni izmed nas najbolj razgiba svoje telo. Če je le mogoče, dn k*1 ° P*avanje razvijati skozi vse leto, v hladnih zimskih neh v zimskih bazenih, poleti pa seveda v dobro vzdrževanih Jj^h kopališčih. Na fotografiji je eden najbolj znanih Ijubljan-m ?*w,*ov — bazen Kolezija, kjer v tem času kopalcev ne "‘»njka. 0VSKO SREČANJE sončnem vremenu so se 5. junija 1977 zbrali lovci ljubljanskega SV1* tekmovanju v streljanju na glinaste golobe in tarčo srnjaka, kovanja se je udeležilo 6 lovskih družin, ki so dosegle naslednje rezulta- PIONIRKE IN PIONIRJI IZ VSEH OSNOVNIH ŠOL TEKMOVALI TEDEN ŠPORTA V počastitev praznovanja 40. obletnice ustanovitve KPS, 40. obletnice prihoda tovariša Tita na čelo partije in 85-letnice tovariša Tita je ZTKO Ljubljana Vič-Rudnik organiziral tradicionalni »teden športa« za pionirje in pionirke osnovnih šol, in sicer od 9. do 14. maja. Na tekmovanjih v rokometu, nogometu, odbojki, namiznem tenisu, atletiki in igri med dvema ognjema je tekmovalo preko 700 učencev iz vseh 13 osnovnih šol naše občine. točk 405 385 325 310 285 270 727 695 634 606 603 552 vega okolja. REZULTATI: Namizni tenis — mlajše pionirke: organizator ŠŠD Bičevje L Nečemer Saša — OŠ Bičevje 2. Oltra Romana — OŠ Trnovo 3. Slabe Vesna — OŠ Trnovo Starejše pionirke: 1. Reflak Monika — OŠ Trnovo 2. Grebenc Andreja — OŠ Velike Lašče 3. Repovž Erika — OŠ Trnovo Mlajši pionirji: L Gruden Janez — OŠ Velike 2. Sever Igor — OŠ Velike Lašče 3. Hrovat Peter — OŠ Trnovo Starejši pionirji: 1. Šteblaj Matjaž — OŠ Trnovo 2. Žust Robert — OŠ Preserje 3. Žgajnar Tomaž — OŠ Bičevje Rokomet — pionirji: organizacija ŠŠD Škofljica L OŠ Škofljica 2. OŠ Ig 3. OŠ Trnovo Pionirke: organizacija ŠŠD Ig L OŠ Škofljica 2. OŠ Vrhovci 3. OŠ Trnovo Odbojka — pionirke: organizacija ŠŠD Vič L OŠ Brezovica 2. OŠ Vič 3. OŠ Dobrova Nogomet — I. skupina: organizacija ŠŠD Vič 1. OŠ Vič 2. OŠ Dobrova 3. OŠ Vrhovci II. skupina: organizacija ŠŠD Trnovo 1. OŠ Trnovo 2. OŠ Bičevje 3. OŠ Preserje Finale: 1. OŠ Trnovo 2. OŠ Vič 3. OŠ Bičevje 4. OŠ Dobrova Atletika — pionirji: 60 m 1. Kolenc Danilo — OŠ Trnovo 7’5 2. Kušar Borut — OS Brezovica 8,0 ' 3. Piškur Janez — OŠ Ig 8,0 600 m: L Kolenc Danilo — OŠ Trnovo 1:31,0 2. Vidmar Milan — OŠ Brezovica 1:37,8 3. Raušl Bojan — OŠ Brezovica 1:38,4 Višina: 1. Prebil Milan — OŠ Brezovica 166 cm 2. Roblek Ambrož — OŠ Bičevje 150 3. Lindič Stane — OŠ Trnovo 145 Daljina: 1. Skodlar Marko vica 5,32 2. Drofenik Ciril -5,00 3. Sagadin Miloš -4,86 Krogla: L Vajdič Roman -10,92 2. Vičič Marko -10,60 3. Indihar Jože — športne drobtinice - OŠ Brezo- - OŠ Bičevje - OŠ Vrhovci - OŠ Vrhovci • OŠ Trnovo OŠ Ig 10,52 MALO ZAPOSLENIH Kari ••hajn r«v*o močna podjetja *'ran ki jih najbolj > Prav ,^aPos|enih majhno. {aP°sleni ^ tu °^staja med Stno Rimanje za rn?' ni mokrxaC'j0’ Pa P°na-•• kip sestaviti Šport- 1di s°de|kl b! redno vad,le in ?>nstvih \a!e na sindikalnih l6.1'* n '. ^ktivnost je ome- JCr aktiv/ndlvidualne športe, ^ K,1Vn° vadi z enakim uspehom kot skupina tudi posameznik. V naši občini deluje vrsta podjetij, kjer število zaposlenih ne presega števila sto. Pri vseh Dušan Zlatič se pojavljajo podobni problemi in težave, ki pa jih skušajo vsak po svoji najboljši volji rešiti. Z namenom, da se seznanimo z njihovimi možnostmi za športno rekreacijo, smo obiskali kolektiv Inštituta za papir in celulozo. Vodja rekreativne dejavnosti Dušan Zlatič je v kratkih besedah opisal njihovo dejavnost. »Na našem inštitutu rekreacije v pravem pomenu besede nimamo. Zaradi malega števila zaposlenih (53) in pretežno žensk ne moremo organizirati nobene aktivnosti, ki bi pritegnila večje število ljudi. Tudi kadrovski sestav je tak, da prevladujejo zaposleni z visoko in srednjo izobrazbo, ki že imajo športne navade iz časov študentskih let. Zato se vsi rekreirajo sami, le za plavanje in smučanje je nekoliko večje zanimanje. Z občinsko ZTKO dobro sodelujemo in smo tudi seznanjeni z vsemi njihovimi akcijami, ki pa se jih le redko udeležimo. Kljub vsemu pa sodelujemo na sindikalnih prvenstvih papirničarjev, kjer smo tudi dosegli nekaj lepih uspehov. V bodoče nameravamo zlasti poživiti zimsko aktivnost, predvsem smučanje, za katero vlada največji interes. Kot zanimivost naj omenim tudi to, da za razliko od drugih kolektivov nimamo težav s financiranjem naše aktivnosti. Štafeta 4x100: 1. OŠ Brezovica 2. OŠ Trnovo 3. OŠ Bičevje Pionirke — 60 m: 1. AlatičMinja — OŠ Bičevje 8,8 2. Bavdek Martina — OŠ Velike Lašče 8,0 3. Šebenik Alenka — OŠ Brezovica 9,0 s 400 m L Stritar Aleša — OŠ Velike I niZp 1 OS S 2. Urbančič Mojca — OŠ Brezovica 1:07,0 3. Plevnik Danica — OŠ Brezovica 1:07,9 Višina: L Debeljak Darja — OŠ Bičevje 135 cm 2. Šivavec Nevenka — OŠ Oskar Kovačič 130 3. Videtič Biserka — OŠ Vič 130 Daljina: L Koželj Darja — OŠ Oskar Kovačič 4,30 2. Benko Irena — OŠ Brezovica 4,29 3. Seliškar Breda — OŠ Brezovica 4,25 Krogla: 1. Povzek Olga — OŠ Oskar Kovačič 8,64 2. Gregorin Darja — OŠ Brezovica 8,60 3. Centa Nataša — OŠ Velike Lašče 8,54 Štafeta 4x100 m: L OŠ Brezovica 2. OŠ Bičevje 3. OŠ Oskar Kovačič Med dvema ognjema: pionirke: organizator ŠŠD Polhov Gradec 1. OŠ Brezovica 2. OŠ Oskar Kovačič 3. OŠ Bičevje Pionirji: organizator ŠŠD Brezovica 1. OŠ Brezovica 2. OŠ Polhov Gradec 3. OŠ Oskar Kovačič Dobri rezultati v bazenih na začetku plavalne sezone kažejo, da bodo tudi letos plavalci in plavalke PK Ljubljane uspešno merili svoje moči z vrstniki. Zlasti razveseljujejo rezultati najmlajših na mednarodnih mitingih, kjer soj se odlično odrezali. Le tako naprej! V prejšnji številki Naše komune smo napačno objavili, da je bivši košarkar KK Trnovo Igor Kozamernik postal član Ljubljanske košarkarske selekcije. V resnici že neka) časa trenira z igralci Bresta, ki so ga tudi uradno sprejeli v svoje vrte. Za napako se opravičujemo. Član badmintonskega kluba Olimpija Gregor Zore je z velikim uspehom nastopil na mednarodnem turnirju na Ažurni obali. V mešanih parih in posamezno se je uvrstil v polfinale, v moških dvojicah pa je z Angležem Grim-woodom zasedel prvo mesto. Čestitamo. Na igriščih TVD Partizan Vič so v srečanju ljubljanske teniške lige domačini z rezultatom 2:3 izgubili srečanje z igralci Slovana. Zmagi za domače sta si priborila Tuma in Košir, kar pa je bilo za končno zmago premalo. Na prvem sindikalnem prvenstvu v plavanju na kopaBšču Kolezija je ob naknadnih prijavah nastopilo veliko število za plavalni šport zavzetih rekreativcev. Tekmovanje je uspelo, vendar se je ob koncu izkazalo, da vsem prijavljenim ni bilo omogočeno nastopiti. Čigavi interesi so prevladali ob zapisnikarski mizi? Zavzetost športnikov ŠD Brezovica za odbojko se kaže tudi pri organiziranju turnirjev. V telovadnici osnovne šole so se za uvrstitev v žensko SOL borile ekipe Merkurja, Kopra, Mislinje in Mežice. Kljub napornemu programu so organizatorji odlično opraviti svojo nalogo. 7. JUUJ1977 — !•! »Ne! Prekleto,da se ne umaknem, dokler ne pridejo miličniki.« Kolona vozil v obe smeri, saj je cesta zaradi trčenja zaprta in promet onemogočen. Kača vozil je dolga na obeh straneh že nekaj kilometrov. Na obeh vozilih ni škode za tisočaka, vendar nobeden noče umakniti vozila. »Da se vidi, kdo je kriv. Čakajmo milico,« trmoglavita oba voznika. Čakajoči vozniki v koloni bentijo, besnijo, ponujajo denar, da oni plačajo obema škodo, le da bo konec gneče, pa nič ne pomaga. Medtem eden od voznikov le pokliče miličnike. »Groza, hitro pridite. Strašen karambol. En idiot se je zaletel in mi povsem uničil zaporožca.« In miličniki letijo, pridejo na kraj nezgode in ugotovijo škode za tisočaka, krivdo obeh in prometno .zmedo, ki hromi že pol Ljubljane. Takšen je bil položaj do začetka tega meseca, sedaj pa je šal konec. Velja novi zakon in takšnih dogodkov ne bo več. Kako gre po novem? Voznik je, čim je to mogoče,dolžan odstraniti vozilo s ceste. Seveda, če to ne bi koga ogrožalo in če gre za manjše nesreče. Če je materialna škoda manjša kot 20 tisočakov, se morata po novem voznika sama sporazumeti, oziroma če to ni mogoče.skupaj izpolniti obrazec in potem bodo dalje razpravljali na zavarovalnici. Najbolje je še narediti pred odstranitvijo vozil nekaj posnetkov. Fotoaparat v avtu torej ne bo več odveč. Če pa je škoda večja kot 20 tisočakov ali če so telesne poškodbe — četudi so lažje — pa je še vse po starem. Tedaj jc treba poklicati miličnike. Kako je vse skupaj videti v praksi, smo vprašali pomočnika komandirja postaje milice Vič FRANCA KUMARJA. »Zakonska določila so jasna. Vsak voznik mora imeti pri sebi obrazec (je enoten za vso Evropo) in potem ga oba udeleženca skupaj izpolnita. Obrazec ne pomeni priznanja krivde, temveč je skupen opis dogodka. V začetku so bile težave, ker ni bilo obrazcev. Na osnovi teh obrazcev potem zavarovalnica ocenjuje,koliko je kdo kriv in koliko ni. Ugotavljamo, da občani kar upoštevajo nova pravila in da doslej ni bilo TRČENJA DDE? MILIČNIKOV težav. Seveda pa bo morala biti v začetku maksimalna pazljivost na zavarovalnicah, da ne bo prihajalo do zlorab in dogovorov, ker bi lahko bilo to zelo nevarno za finančno stanje zavarovalnic. Zato bomo vse poskuse zlorab izredno ostro preganjali.« In kdaj gredo miličniki še vedno na kraj nezgode? »Omenili smo že škodo in telesne poškodbe, pa takrat ko je kršitev iz člena 203., to so tisti členi, za katere se odvzame vozniško dovoljenje. Seveda se bo sedaj marsikateri krivec lahko izmuznil, če bo manjša škoda, vendar moramo pač to plačati zaradi hitrejšega poslovanja in siceršnje racionalnosti postopka. Sedaj tudi ne bomo več preganjali prekrškov, ki smo jih prej,čeprav ob manjših nezgodah, saj zanje niti ne bomo izvedeli. Če bo nekdo sedaj malo oprasnil drug avto in se bosta voznika sporazumela, za to sploh ne bo kaznovan, ker mi o tem ne bomo izvedeli nič, prej pa je bil kaznovan, saj so klicali miličnike. Na mesto nesreče gremo, če gre za tujce, torej da zagotovimo našemu občanu povračilo škode, če je tujec krivec. Če prihaja do trčenj med vozili tujih državljanov in ni poškodb, ne kaznujemo in le nudimo pomoč. Na kraj dogodka pridemo tudi, če je povzročitelj pobegnil ali pa če ni hotel dati svojega naslova oziroma številke police. Takega potem prijavimo sodniku za prekrške. Če se voznika sporazumeta že sama o krivdi, da krivec oškodovancu kupon svoje zavarovalne police (vsaka polica ima tri kupone) ali pa gresta takoj skupaj izpolnit na zavarovalnico prijave, če sta oba iz istega kraja. Škratkq postopek je sedaj enostavnejši in lažji, za nas pa pomeni tudi določeno razbremenitev, saj nam ni treba več tekati zaradi vsakega ražbitega smernega kazalca na kraj nesreče in lahko več delamo preventivno na terenu,« nam je povedal Franc Kumar. 4 MILOVAN DIMITRIČ JČ d i ■■■■■ 1 Objavljamo dve fotografiji iz tekmovanja članic in članov gasilskih društev naše občine, ki je bilo predzadnjo junijsko soboto na stadionu Mercatorja ob Gerbičevi ulici — člani so se tudi tokrat izkazali v veščinah in znanju in tako dokazali, da so pripravljeni nuditi pomoč. IARSTV0 OKOLJA V KRAJEVNI SKUPNOSTI MILAN ČESNIK RAZPIS TEKMOVANJA ZA CISTO IN LEPO UREJENO OKOLICO SVET KS, DRUŽBENO-OLITIČNE ORGANIZA- NAŠA KOMUNA — GLASILO OK SZDL LJUBLJANA VIČ-RUDNIK — UREJATA IZDAJATELJSKI SVET (predsednik FRANC MALOVRH) IN UREDNIŠKI OD-' BOR — ing. JANEZ ČE-MAŽAR, MILOVAN DIMI-.; TRIČ, JANJA DOMITROVIČ (glavna in odgovorna uredni-’ ca), ing. ALOJZ HABJAN — - JANEZ JAGODIC, STANE FLORJANČIČ, IVO ZALAR — Tehnični urednik IVAN ŽITKO — UREDNIŠTVO NAŠE KOMUNE — LJUBLJANA, TRG MDB 7 — TELEFON 23-381, int. 26 ali . 20-728 — Tekoči račun SDK: 50103-678-51173 — Rokopisov in fotografij ne vračamo j — Tisk Tiskarna Ljudska 5 pravica — Ljubljana — l GLASILO DOBIJO VSA GOSPODINJSTVA V OB-! ČINI BREZPLAČNO — { GLASILO NAŠA KOMUNA • IZHAJA MESEČNO V ; NAKLADI 26.000 IZVODOV V ... , CIJE IN DRUŠTVA V KRAJEVNI SKUPNOSTI MILAN ČESNIK POZIVAJO K TEKMOVANJU ZA LEPŠE UREJENO ČLOVEKOVO OKOLJE VSE KRAJANE, TEMELJNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA IN OSTALE DELOVNE ORGANIZACIJE. TEKMOVANJE BO POTEKALO OD 1. JULIJA IN SE BO KONČALO KONEC LETA, TO JE 31. DECEMBRA. KRAJEVNA SKUPNOST MILAN ČESNIK, KI IMA PROSTORE NA TRGU MDB 14, BO SPREJEMALA PRIJAVE DO 31. AVGUSTA. PO TEM ROKU PA BO KOMISIJA ZA VARSTVO OKOLJA PRI KRAJEVNI SKUPNOSTI PRISTOPILA K OCENJEVANJU. ZA NAJLEPŠE UREJENO OKOLJE BO PODELILA PREHODNI POKAL, DESET SPOMINSKIH PLAKET IN IZBRANO ŠTEVILO JAVNIH POHVAL. AKCIJO BO SPREMLJALO TUDI GLASILO NAŠA KOMUNA. NAŠA ANKETA - NAŠA ANKETA - NAŠA ANKETA - NAŠA ANKETA - NAŠA NAJBOLJŠE ŽELJE NAŠIM DOPUSTNIKOM Poletje je tu in z njim težko pričakovani čas letnih dopustov. Mnogi ga bodo — tako kot prejšnja leta — preživeli ob morju, v gorah ali na potovanjih, zopet drugi, predvsem tisti, ki se ne morejo kar tako ločiti od domačega praga, pa ob izletih ali doma ob vsakdanjem domačem delu. Vsekakor pa bodo zopet prišli na račun tudi tisti, ki so se odločili za kolektivno letovanje, se pravi, za letovanje, ki ga organizirajo izvršni odbori sindikata delovnih organizacij. To tembolj zategadelj, ker tovrstna oblika letovanja postaja iz leta v leto vse kvalitetnejša in ker tudi sicer omogoča delavcem poceni bivališče in oskrbo. Da bi se nekoliko seznanili z organizacijo letošnjih letovanj v naših delovnih organizacijah, oziroma z. načrti in željami naših delavcev v zvezi z le-temi, smo med njimi pripravili manjšo anketo. Ivanka Bukovec, organizator akcij v Narta studiu na Viču: »Naša delovna organizacija ima za letoviikc namene kupljena stanovanja v Novem gradu in Kranjski gori ter nekaj počitniških hišic na Malem Lošinju in v Lanterni. Te nam je kupil oddelek za družbeni standard, in sicer v obdobju , zadnjih dveh let. Vendar pa bo od skupno 840 delavcev, kolikor jih je zaposlenih v celotni naši delovni organizaciji, morda le kaka četrtina koristila te počitniške ugodnosti, kajti večina bo letovala individualno, se pravi, po lastni izbiri. Tudi sama sem se odločila za takšno letovanje. Slavka Prah, natakarica v buf-fetu Mercatorja na Tržaški cesti: »Iz našega buffeta bosta odšli na kolektivno letovanje le dve delavki. Ostale bodo letovale individualno. Tudi sama v dveh letih, kolikor sem zaposlena pri Mercatorju, še nisem koristila kolektivnega letovanja, kajti rajši grem z materjo, sestro ali prijateljicami na letovanje po lastni izbiri. Tako grem letos za dvanajst dni v Poreč, preostali del dopusta pa bom najbrž kar doma.« Domen Končan, mizar iz podjetja Hoja na Viču: »Podobno kot prejšnja leta, bomo v našem podjetju tudi letos organizirali letovanja po standardnem principu. S sistematičnim vlaganjem sredstev v letoviško dejavnost smo namreč kupili zemljišče na mestih, kjer letujemo, poleg tega pa tudi vse ostale komunalne storitve, ki gredo k temu. Letujemo predvsem ob Jadranu, in sicer: v Selcah, Pele-grinu, Portorožu, Strunjanu in na Krvavcu.« Stojan Gomezelj, produktni vodja v Iliriji — Vedrogu: »Ilirija je zadnja leta veliko dala na organizacijo letovanj in družbenega standarda. Letovanja so omogočena delavcem malone skozi celo leto, in sicer v večjih krajih kot so Kranjska gora, Novi grad ali Bohinj. Tu imamo predvsem stanovanja in počitniške hišice, na otoku Krku pa gradimo nov počitniški dom, ki bo že drugo leto sprejel v vsako izmeno po petnajst družin.« Julijana Bukovec, elektro-mehanik iz ISKRE Horjul: »Od maloštevilnih naših delavcev, ki letujejo v okviru kolektiva, večina koristi počitniški dom v Poreču in camping na Dugem otoku. V Trento, kjer imamo prav tako počitniški dom, gredo le bolj redki, kajti poleti vsakogar bolj vleče na morje kot v hribe. Sama pa se letos nisem odločila ne za eno ne za drugo, ampak bom »letovala« kar doma.« Jelka Gočen, delavka iz Rašice Horjul: »Od skupno 65 delavk, kolikor jih dela v našem obratu, jih bo šlo na kolektivno letovanje le šest: dve v Splib kjer ima Rašica počitniški dom in štiri v Novi grad, kjer imamo počitniške hišice. Za številnejšo udeležbo v kolektivnem letovanju ni bilo pravega interesa, kajti večina delavk bo letovala po lastni izbiri, med drugim največ kar doma.« Franc Gaber, vodja espedita v tiskarni Ljubljana: »Naše podjetje ima trenutno na voljo tri počitniške prikolice. Le-te so kampirane v Vrsarju, v celotni sezoni pa jih koristi skupno okrog 35 delavcev z družinami. Razmišljamo, da bi eno od teh prikolic prepeljali v Kranjsko goro, vendar je vprašanje, če bo do tega prišlo. Sicer pa nameravam sam letovati, kolikor mi bo dopuščal čas, na Rabu, preostali dopust pa bom izkoristil za pripravo na državno prvenstvo v streljanju (Franc Gaber je namreč slovenski prvak v streljanju s pištolo).« IPT Ivan Puncer, delavec iz ISKRA na Tržaški cesti: »Mi letujemo v glavnem preko počitniške skupnosti. Toda z ozirom na veliko število zaposlenih (30.000), so tri letovišč;^kolikor jih ima na voljo celoten kolektiv ISKRE (v Poreču, Trenti in na Dugem otoku)f vsekakor premalo, zato gredo na letovanje predvsem socialno šibkejši delavci in tisti, ki opravljajo zdravju škodljivo delo. Tekst in foto: BRANKO VRHOVEC ■■■■■■E