CENA IZVOD A 20 DIN leto XV. — Štev. Ljubljana, 17. maja 1959 MEDNARODNI ATLETSKI DVOBOJ OLIMPIJA : PSV 90:67 11.1 za Stamejčičevo na avirah Ljubljana, 17. maja. Včerajšnja goislovanskik do osebnih, vendar je ®|ttets,ka prireditev na letnem telo- naknadno merjenje proge pokazalo,-Ddišču v Tivoliju bi zaslužila celo da je ta za več kot 1 m prekratka. *fsto superlativov, če ... če ne bi v Stari rekordi so torej ostali nedo-Precejšnji meri odpovedala organi- taknjeni. Naslednji višek naj bi bil ??ci.ja in če ne bi imeli nastopajo- tek na 800 m, toda poškodba odlične v večini disciplin precejšnjo po- Diiserjeve že na polovici proge, je toč vetra. Dvoboj med ženskima odprla pot Slamnikovi do zanesljive ekipama Post-Sportvereina iz Mii n - zmage. Poudariti pa je treba, da fhena in domače Olimpije, ki je nemška tekmovalka ni vzbujala P>Ja okrepljena z nekaterimi naj- vtisa nepremagl jivosti, štafetni^ tek ktdišimi slovenskimi atletinjami iz ie bil pravzaprav najbolj razburljiv. Gostje so imele na prvih dveh predajah najmočnejši tekmovalki in so bile kljub odličnemu začetku Ši-kovčeve kmalu daleč pred Olimpijo Včeraj izredno razpoložena Stamej-čičeva pa je tudii to disciplino v zadnjih metrih odločila v korist domačink. . Kakor je bil skok V višino precej "‘rug.ih klubov, je bil poln odličnih povprečen po rezultatih, tako je bil Telovadno orodje Finale v dviganju uteži za pokal FLRJ W H ■ ■ V n (tatov in razburljivih b-»rb. Že dober skok v Začetek je bil več kot odličen. Sta- hudi borbi daljino, kjer je po zmagala Stamejčičeva Ujčičeva je nekoliko presenetl jivo (samo 2 cm za državnim rekordom) jh^tnagala Karlovo in to z rezulta- pri čemer je napravila samo tr tl.l, kar je za desetinko boljše skoke, slovenskega in desetinko slabše JJu jugoslovanskega rekorda. Ce-Pfav jj je eno desetinko morda pri-Pesel veter, je dokazala, da je v od-llMii formi. Še bolj presenetljivi »o ranita ti na 100 m, kjer je kakih gledalcev lahko videlo celo ^rijo rekordov od nemških in ju- (Nadaljevanje na 2. strani) Badminion SPOMINSKA KOLESARSKA DIRKA V PODUTIKU STOPAH daleč pred vsemi Ljubljana, 17. maja. Z današnjo tra- Pri članih je že 'v prvem krogu začel dietonalno, spominsko kolesarsko dir. z ofenzivo Stopar Miro, ki je Imel na ko okrog Podutika, ki jo je organi* vrhu podutiškega klanca nekaj metrov Urala KZS, v počastitev 4»-letnice prednosti. Drugi krog Je prevozil v času Kp.J jn v spomin padlim borcem- 13. minut in 15. sekund s povrečno hitro-koiesarjem, smo lahko nadvse zado- stjo 36.35 km na uro, kar je do danes naj-Vt>ljnl. Na startu so je zbralo 53 tek- boljši čas enega kroga. V petem krogu ktovalcev In sicer 21 turistov, IT mla- je imel že naskok okrog 5 minut, na ^Ocev in 15 članov. koncu pa je privozil na cilj kar s 13- minutno prednostjo pred drugimi. Po-.^forej so odšli na pot turisti, ki so vprečna hitrost je bila 34.7 km na uro, ',all prevoziti 24 km. Pred glavno sku- kar je do zdaj najboljše. Lepo je vozil [j10 Je startal z 8-minutno prednostjo 60- tudi Rogovec Novak, ki je kljub okvari k** Perne Anton (Rog), ki zapušča na kolesu s požrtvovalno vožnjo dohitel ."■esarsiki šport. Med turisti je zmagal glavno skupino in se z njo pripeljal na iz Beltincev s časom 43:03 ali s cilj. ‘T^C&IO hitrostjo 33.4 km na uro. Organizacija dirke je bila dobra, te . * turisti so startali mladinci. 2e po cesta ni bila v najboljšem stanju, saj je krogu se je ^oddvojil Rogovec Caj- imela vse polno kotanj. Pohvaliti mora-g*®- ki je od kroga do kroga povečeval mo kolesarski klub Rog, ki je poslal na R> časovno razliko. dirko kar 18 dirkačev. ^ e*uitati mladincev so tile: 1. Cajhen Rezultati — člani: 1. Stupar (Rog 2;18:12, .Og) i:2i:2i. Ukmar (Odred) 1:32:18. 2. Traven (Odred 2;31:21, 3. Hrovat (Rog), 4. Flajs ■ (O), 5. Sešek (O) — vsi isti čas itd. Puriizami je bil Ba juk s M7,o kgv pri Željezničarju pa mladi Vladimir Maleč z 2825 ker. Rezultati .so bita , naslednji: Ljubljana 1582,50 (/.ati 292,5, Bi zel j T. 502,5, Jamšek 510, Dolenc 340, Colarič 340. Gabrovšek: 277, Godec 285). Partizan 1500,40 (Jovanovič, Bujak, Barački, Pavlo-vic, Mihajlovič, Scniivanski, Dobro- • _______________ savljevič). Željezničar 1380,80. čajno resna borba med Ljubljano slabo in da tudi sodniki niso poka- ■ Prihodnjo soboto bo v Ljubljani in Partizanom za prvo mesto, ven- zali prevelike sposobnosti. Zato bo mednarodni dvoboj med • dar so dvigailci Partizana prekašali treba takšne pomanjkljivosti v bo- švedskega kluba Stockholm m Lju-Ljubljančane samo v teznem dviga- doče paziti, saj je to razen rednega Ijano. Na_ lanskem gostovanju ^ nju, kar pa so domačini nadokna- državnega prvenstva elitna priredi- zmagali Ljubljančani, letos pa so dili v drugih dveh dvigih in zrna- tev zveznega merila. Najboljši pri favoriti gostje, gali z razliko 82 kg. Talko so že če Ljubljana, 17. maja. V dvorani uvrstil na 5. mesto. Kljub temu pa Doma železničarjev je bil sinoči smo doživeli tudi nov državni re-t robo j republiških zmagovalcev v kord, ki ga je dosegel dvigalec Par-dviganju uteži za pokal FLRJ. Na- tizana Sentivanstkj v teznem dvigu stopile so vrste Partizana iz Beo- s 100kg. To je mladinski državni grada, Željezničar ja iz Sarajeva ter rekord srednje kategorije. Doslej domače Ljubljane, medtem ko re- ga je imel član Partizana iz Novega publ iškega zmagovalca Hrvatsike na Sada Dos ta n s 95 kg. ta finalni nastop ni bulo. Pričako- Ob tej prireditvi lahko še zabe-vali smo, da se bo razvila kot obi- ležimo, da je bila obiskanu bolj trtic osvojili pokal FLRJ, čeprav ne s tako prepričljivim rezultatom kot lani. Pripomniti moramo, da je Colarič nastopil nekoliko bolan in ni dosegel svojih običajnih tež, pa tudi L ZVEZNA NOGOMETNA LIGA 1;24:24, Ukmiar (Odred) 1:32:18, C‘n (Rog), Spev ec (Rog), Puc (Mlad. artb vsi isti čas. sicer razen Žana — ki je izenačil svoj mladinski državni rekord, ni nihče posebno zablestel. Tudi Že-1 jezničar iz Sarajeva je nastopil nekoliko oslabljen in II. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA Za zdaj brez izprememb Boj za prvo mesto v L zvezni ligi počasi prehaja v končno fazo. Položaj na lestvici se za vodilna moštva od zadnje nedelje ni spremenil vsaj za prva dva najresnejša kandidata Crveno zvezdo, ki je zanesljivo zmagala na Reki in pa Partizana, ki je v Beogradu odvzel obe točki splitski enajstorici ter za Vojvodino, ki je nenehno trdo za petami najboljšima moštvoma z lestvice^ Z zmago v Beogradu si je Partizan priboril dve zelo važni točki. Partizanovi navijači že vidijo svoje moštvo z naslovom najboljše enajstorice v državi. Po drugi strani se je Crvena zvezda z zmago na Reki najbolj približala zvenečemu naslovu. Dinamo je v tem kotu izgubil tekmo z Radničkim in bo tako bržkone obstal na solidnem mestu, medtem ko se je Radnički postavil na lestvici pred njim. Polni izkupiček sta v današnjem kolu pobrala tudi Velež in Budučnost z zmago nad Sarajevom in Vardarjem. Partizan : Hajduk 3:1 (1:0) kaznimi. V 67. minuti Je izključil srednjega napadalca Hajduka Ankoviča, ne-Beograd, 17. maja. Včeraj je Partizan pred koncem pa še Partizanovo zvezo se zato Premagal Pred 15-000 godalci na stadionu Galiea. Zmaga Partiz5aa Je zasluiena. 4 JLA moštvo splitskega Hajduka a 3:1. Hajdukovi napadalci v prvem polčasu Partizan: Sošklč, Belin, Jusufi, Jončlč, niso izkoristili nekaj lepih priložnosti za Pajevič, Miladinovič, Z. Cebinac, Vukelič, dosego gola, toda tudi Partizanov napad Tovarna športnega orodja Begunje na Gorenjskem Odred spet s težkim »tovorom« Ka!»perovič, Galič, Mihajlovič. Čeprav gre tekmovanje v II. zvezni ligi h koncu, se vendar nismo nadejali tako presenetljivih rezultatov. Vsekakor lahko imenujemo današnje kolo, kolo presenečenj! Napadalci so bili zgrešil vrata in poslal žogo v out. V •drugem polčasu je bil v začetku Odred popolnoma enakopraven im Kajaki I, Ilič, Kucl, Brk-Bego H, Ankovič, je pustu mimo veliko takih priložnosti. Dva strela, ki sta zadela prečko Juričevih vrat, bi kaj lahko še zvišala rezultat tekme. RIJEKA : CRV. ZVEZDA 0:3 (0:21 Gole so dosegli: Marvič v 10., Ko-stič v 24. in Ravnik (avtogol) v 62. minuti. Crvena zvezda ie zasluženo zma- iikdai Vw kaže^da StoSSdfIriokm^ napadana p^torli® ^ ^ idfto—v -------------------- . - Slobmln^tam' zelo d^HEi^, ^Sč “ trn težko delo. Vsekakor smo spet precej razočarani nad ljubljansko lak spet zapravil. enajsterico, ki je samo v prvem polčasu častno branila svoje barve, potem pa je povsem izpustila igro iz rok. Rezultati današnjega kola so naslednji: Borac : Proleter 9:1, Split : Zagreb 5:1, Lokomotiva : Odred 4:0, Borovo : Sloboda 1:2, Šibenik : Elektrostroj 0:2. 17. maja. — Danes se je Sodnik: Kragulj (Banja Luka), i ca O^eda srečala z enim Strelci: Rauš v 8. in 79. minuti, So-LrjiM1 konkurentov za prvo mesto, bočan v 75. minuti in Ivkovič v 88. V^]j Jjjotivo. Nismo sicer pričako- minuti za Lokomotivo. S Teren je bil zelo težek za igro. Inenili"'t]aJ V-i11 rc ecc' K: 'I1,i,a saj je tik pred tekmo močno deže- Ofe nekalclen ^reoS TSofrni vak>- f ,Prav nič čudili, ko ^ z!da tcr da bo zalo tudi rezultat so napadalci Lokomotive ze v prvih Magreba boli minutah močno napadli vrata Od- J ° reda. Na prvi gol ni bilo treba dol- 0KOr,lOTiVA . DDRPn i.n (I.ft\ ffo čakati, saj je Rauš že v 8. minuti Sam , A * ° 11-01 s kakih 20 m nenadno streljal im daneg ° gledalcev se ie presenetil Mozetiča, ki bi z malo °h .?i>ralo v deževnem vremenu večro pazljivostjo ta strel lahko k*'*"1, kjer je bila dokaj slaba ubranil. Tudi po tem golu je Loko-h]i|. • Moštvi sta nastopili v nasledi- motiva močno napadala in je v ne-O glavah: kaj nrimutah izsilila še dva kota. Po GrU(i 1 e • Mozetič. Medved, Pirc. prvih 20 minutah igre se je Odre-»tič ^''' Berginc, Limo, Virant, Pia- dova onajstorica polagoma znašla in L’ 11;0cevar, Oblak, Regally; postala enakopraven nasprotnik. Vič ^.»motiva: Zrilič, Metlže- Ljubljančani so imeli v 34. minuti MS,,vic'- Feld, Kescjič, Jukič, idealno priložnost za izenačenje, sai ba„ oi^ak (Canjek), Ivkovič, Zu- je bil Oblak popolnoma sam tOm ’ ool)ocan. od vratarja Lokomotive, vendar je (Nadaljevamje na 8. str.) Zdenko Mlkina-nmrl Danes bi morala biti odigrana v Ljubljani prvenstvena tekma zvezne odbojkarske lige med ŽOK Ljubljano in Mladostjo iz Zagreba. Zaradi nenadne smrti enega najboljših jugoslovanskih odbojkarjev ter stalnega člana jugoslovanske državne reprezentance. Zdenka Mikine, je bila tekma preložena na poznejši datunn Mikina je še pred tednom dni igral prvenstveno tekmo v svojem moštvu in je bil seveda, kot vedno, eden najboljših igralcev v svojem moštvu, vsem poznavalcem odbojke pa je tudi znano da je bil Mikina eden tistih reprezentantov, ki so s svojo igro odločali tekme v svojo korist. Sčedi tedna je nenadno zbolel za meningitisom in je v treh dneh podlegel. Izguba je za jugoslovansko odbojko prav gotovo nenadomestljiva. Cebinac v 76. min. za Partizana ter Anlco-vič v 62. min. za Hajduk. Tekma ni prinesla pričakovane Igre. Medtem ko je obramba Partizana dobro opravila svoje delo, je napad preveč kombiniral pred nasprotnikovim golom. Hajdukova borbenost je večkrat prešla v grobost, tako da Je. bil sodnik v drugem polčasu prisiljen omiliti igro z ostrimi NOVI PRVAKI V JUDU Celje, 17. maja. Včeraj in danes je bilo v nabito polni telovadnici Gaberje mlachnsiko prvenstvo Slovenije v judu. Udeležba je bila nadvse zadovoljiva, saj se je tekmovanja udeležilo več kot 70 tekmovalcev iz osmih klubov. Največ tekmovalcev je nastopilo v lahki kategoriji. Največ uspeha pa so dosegli tekmovalci iz Maribora. Ljubljane in Kranja. Rezultati — lahka kat.: Rožman (Kov. Mrb), Mule (Br), Hostnik (Tr). Srednja kat.: Kramar (Kov. Mrb). Grošelj (Lj), Ižiš (Kov. Mrb). Težka: Gale (Olimpija) (Nadaljevanje na 8. strani) Naprave za otroška igrišča PRED POŠTO 1t.1zaStamei(Kevooagiiili m u se** m*: (Nadaljevanje s 1. strani) V metili je bila Olimpija za Posit-Sportveretin mnogo premočna. trojni zmagi v metu krogle moramo posebej pohvaliti Usenikovo, ki je prvič letos premagala 14m, v metu diska pa CejeSnikovo in Hu-doibrvnilkovo, ki sta uspeli z zelo dobrima rezultatoma. Zanimivo je. dolge kot je treba, "da bo na igrišču manj »nezaposlenih« kot tokrat, pa še kakšno manjšo pripombo bi lahko navedli. da je Celešnikova svoj najboljši re- Hudo- zultat dosegla v prvem metu, bivnikova pa jo je prekosila v zadri jem. Vmesne točke moških so prinesle tudi zelo dobre rezultate, pri čemer je bil še najboljši Hafner. : Ko smo že pri vetru, lahko zapišemo, da je težko reči, v katerih disciplinah je veter prešel dovoljeno hitrost 2 m na sekundo. ‘Včasih je bila hitrost vetra zelo velika. Organizatorjem, atletskemu klubu Olimpiji, se moramo po eni strani zahvaliti za kvalitetno atletsko prireditev, po drugi pa zaželeti, da bi podobna tekmovanja pripravili tako. da bodo tekmovalne proge tako Rezultati — 100 m: Biechl (P SV! 11.5, Sikovec (O) 11.9. Karl (PST! 12.5, 800 m: Slamnik (O) 2:20.4, Hude (O) 2:30.5, 80 m ovire: Stamejčič (Ol 11.1, Karl (PSV) 11.4, Ostrovska (O) 1.1.9, višina: Sacher (P SV) 148. Gantar, Kuntarič (O) in Kbppek (P SV) 140, daljina: Stamejčič (O) 5.67. Biechl (P SV) 5.63, Kan-1 (P SV) 5.39, Urbančič (O) 4.98, krogla: Usenik (O) 14.14, Hudobivnik (O) 12.67. Celešnik (O) 12.27, disk: Hudobivnik (O) 413.65, Celešnik (O) 43.27. 4 X 100 m: Olimpija (Sikovec. Cvikl. Ostrovska, Stamejčič) 50.1, PSV 50.4. Rezultati dvoboja: Olimpija 90. PSV 67 točk. Moški: 100 m: Miluno-vič (O) 11.0, Torkar (O) 11.1, 400 m: Groznik (O) 51.9, Stamejčič (O) 52.1. 2000 m: Hafner (Lj) 5:26.6, Špan (Lil 5i31.9, Derganc (O) 5:46j2, 60 m ovire — pionirji: Cesar (O) 10.0. (O) 1:46.3, višina; Tratnik (O), Kogoj (Lj), Puc (Lj) 150, daljina: Ušaj (Li) 4.38, krogla: Komel (Lj) 12.33, disk: Komel (Lj) 32.88, 4 X 100 m: Olimpija 555, Ljubljana 56.1, točke: Ljubljana 9169, Olimpija 8226. 100 m: Ušaj {Lj) 13.5, 600 m: Bevc mladinke — 60 m: Breščak (O) 8.5. V drugem kolu boliši rezultati MLADINSKO ATLETSKO DRŽAVNO PRVENSTVO Se 3 krat Ljublfana Ljubljana, 17. maja. V II. kolu državnega mladinskega ekipnega prvenstva v atletiki so bili dopoldne v šiški doseženi nekoliko boljši rezultati kot pred tednom dni. Večina ekip je popravila število zbranih točk in si s tem tudi izboljšala, možnosti za uvrstitev v zaključno tekmovanje. Najbolj očiten napredek od I. kola so napravili! starejši mladinci Olimpije z 800 točkami več. Nekaj rezultatov je bilo tudii nadpovprečnih in tekmovalci, ki so jih dosegli, so bili predvsem Ingolič. Pucelj, Lamut, Razinger (nov slovenski rekord za mlajše mladinca-v skoku v daljavo), Kunc, Uršič. Drča in Rojko pri starejših, Peče. Zajc in Munih pri mlajših ter Rev-čeva in Komelova pri mladinkah. Rezultati — starejši mladinci — 100 m: Korošec (Lj) 11.5, Pešl (Ol 11.5. 400 m: Ingolič (O) 51.3, Rainer (Sv) 52.2, 1500 m: Hočevar (Lj) 4:27.1, 110 m ovire: Pucelj (O) 16.0, Rainer (Sv) 16.4, 1500 m zapreke: Lamut (Lj) 4:37.7, višina: Pucelj (O) 181, daljina: Razinger (O) 6.64, palica: Kunc (O) 3.60. krogla; Uršič (Li) 14.48, Drča (Lj) 14.01, disk: Uršič (Lj) 45.82, Drča (Lj) 4331, kopje: Miklavčič (Lj) 47.75, kladivo: Rojko (Lj) 11.8, 300 m Trotošek (O) 38.5. Lenart (Lj) 38.5, 1000 m: Kvaternik (O) 2:48.3, višina: Peče (O) in Zajc (Lj) 165, daljina: Galič (Sv) 557. krogla: Munih (Lj) 13.98, disk: Novljan (Lj) 36.91, kopje: Jerina (Lj) 43.02, 4 X 100 m: Ljubljana 47.6. Olimpija 48.0, — točke: Ljubljana 10.493, Olimpija 8962, Svoboda 7118. Maribor, 17. maja. — Na razmehčanem tekaiisru r Ljudskem vrtu je bilo danes drugo kolo državne atletske lige za starejSe mladince in mladinke. Rezultati so bili že boljši kot preteklo nedeljo. Pri mladincih je Kladivar zbral danes 16.490 točk in s skupnim izkupičkom 33.631 točke zasedel prvo mesto. Branikovci so bili danes odlični in so dosegli 16.350 točk, skupno 31.717, Maribor 14.681, skupuo 29.732. Nekaj boljših rezultatov: 100 m: Porle (B) in Zupanc (K) 11.2 (izenačen mariborski rekord). Porle je bil uspešen tudi na 400 m z 51.6; 110 m ovire: Šketa (K) 16.2, paiica: Pidih (K) 330, kladi do (6 kg): Ledinek (M) 56.42, škofca (B) 49.65, krogla: Krunič (M) 13.03, 1500 melroo steeple: Kovač (B) 4:35.6, Osterman (M) 4:38.2, disk: Kač (K) 43.61, Ledinek (M) 42.35 (pet tekmovalcev je preseglo zftamko 40 m), 1500 m: Naraks (K) 4:05.2, višina: Nešič (B) 175, kopje: Kač (K) 61.85, Sitar (B) 55.22, daljina: Molk (K) 6.35, Porle (B) 6.17, 4 X 100 m: Kladivar 46.4, Branik 47.6. Mladinke: Maribor 8826 točk — skupno 17.03t, Branik 7483 — skupno 12.475. Najboljši rezultati: 100 m: Lešnik (M) 13.1, daljina: Nedeljkovih (M) 446, disk: Ledinek (M) 32.31, 000 m: Gorjup (B) 1:54.2, višina: Emeršič (M) 140, 00 m: Pavšič (M) 8.5, krogla: Slede (M) 11.96, 4 X 100 melroo: Maribor 55.2. Ljubljana, 17. maja. Za danes je bil napovedan plenum Btuksarske zveze Slovenije, ki naj bi rešil vrsto težkih problemov, ki ovirajo razvoj te organizacije v Sloveniji. Delegati pa so se sporazumeli, da bodo imeli, namesto plenuma skupščino in so na njej z .zelo konstruktivno razpravo in kritiko ugotovili vse dosedanje pomanjkljivosti ter probleme, ki so povzročili, da bi boksarska organizacija skoraj kmalu prišla »na boben«. Tega mnenja sta bila tudi zastopnika SZS, sekre- tar tov. Premelč ter član UO to*' Lužnik, ki sta pohvalila k on s i ruk tivno razpravo in se zanimala z® probleme, ki se porajajo na teren11' Medtem ko lahko trdimo, da bili sprejeti zelo koristni sklepi za iz' boljšanje razmer v boksarski or_ga' nizaeiji — vse delo in sredstva Ulj ’ ’'v" ' ’ 1 ' znova oži v«1 Jutri boksarski dvoboj Ljubljana : Spartak do vložili v to, da bi--------- boks na Jesenicah, v Krškem, Uj bovljah, Zagorju, Hrastniku, BrezJJ cah, Ravnah in Novi Gori«, skrb*® bodo za vzgojo strokovnega kadi11 in poživitev boksa med mladino 'J' je bilo pri volitvah novega odbor* nekoliko teže. Kandidacijska koiu1' I 18. t. m. ob 20. uri bo v Domu železničarjev v Ljubljani zanimiv boksarski dvoboj med precej močno vrsto Spartaka iz Subotice in domačo Ljubljano. Tako bodo ljubitelji boksa po daljšem odmoru spet prišli na svoj račun. Ljubljana bo verjetno nastopila okrepljena tudi z nekaterimi boksarji Odreda. Število vstopnic je omejeno, blagajna pa bo odprta od 18. ure dalje. sija je namreč predlagala listo, * katero delegati niso bili zadovoilj®.^ po dolgotrajni debati pa so se odlU-E li, da bodo sestavljali novi odbor Bte tov. Grošelj kot predsednik, člani pa tov. Jenič, Vilhar, škafaf Resnik, Lajovic in Uebeleis. SklenlJ li so tudi, da bo prvenstvo-posaineZ' nikov za člane 13. in 14. junija, ** mladince pa 4. im 5. julija, medte*® ko bodo moštva Branika, Maribo*® Odreda in Ljubljane nastopila ’ jeseni v enotni ligi v borbi za vB‘ slov ekipnega prvaka Slovenije. Spet trni pasovi za Slovence Pred nedavnim so bili judoisti Ljubljane v Zahodni Nemčiji, kjer so nastopili v Miinchenu in Koinu. V Miinchenu so se udeležili turnirja, ki ga je organiziral domači ESV, medtem ko so imeli v Koinu samo dvoboj s tam- kajšnjo 01ympio. Judoist Maček nam je‘o tem povedal nekaj podrobnosti. Končne - pravilna rešitev! »Najpre j smo potovali v Munche® kjer smo se udeležili četveroboja.1® dosegli tretje mesto, čeprav so bd vse ekipe zelo močne. Zanimivo P® je, da smo prav proti zmagoval® turnirja ESV dosegli neodločen re' zultat, medtem ko smo izgubili ti drugoplasiranemu moštvu SV ^ Miinchena. Ker smo nad Salzbu1"' gom zmagali, nam torej tretje i11*" sto ni ušlo.« Sistem tekmovanja za državno prvenstvo v plavanju je bil že vse leta od osvoboditve predmet dolgotrajnih debat in ostre kritike na vseh skupščinah PZJ. Letos se je ponovno vnela obsežna razprava o našem plavalnem tekmovanju sistema, ki je v njo z obširno anketo posegel tudi beograjski športni list »Šport«. Morda je prav ta anketa, v kateri so svoja mišljenja povedali številni plavalni strokovnjaki in organizacijski delavci iz vse države, delno pripomogla, da se je stvar »ugodno rešila. (O) 5425, 4 X 100 m: Ljubljana 453. Ljubljana Olimpija 45.4, — točke: 17.312, Olimpija 16.652, Svoboda 14.460, mlajši mladinci — 100 m: Pirc Dobili smo sisiem — ki bo sicer dokončno urejen šele v letu 1960 — kakršnega smo si želeli že dolgo let. Moštveno prvenstvo se bo ločilo od prvenstva posameznikov (letos, še ena prireditev) in se bo delilo v dve skupini. V kvalitetni skupim sodeluje osem najboljših moštev z lanskega prvenstva, in sicer Mornar (Split), Triglav (Kranj), Jadran (Split), Primorje (Reka), Jadran (Hercegnovi), Jug (Dubrovnik), P&u/edii Tdfrteu/a v czi/eani ligi Po dolgih letih smo Slovenci spet dobili svojega predstavnika v društvu najboljših plavalnih klubov v (Jugoslaviji. Triglav bo tekmoval v 'I. zvezni ligi, v severnem delu. Tu imajo njegovi nasprotniki Mladost iz Zagreba, Partizan iz Beograda in (Primorje iz Reke zimske bazene in s tem jhn je omogočeno celoletno neprekinjeno tekmovanje. Kaj pa Kranjčani? V zimskem času nimajo možnosti za vadbo, kajti telovadnica, pa če je še tako lepa, ne more nadomestiti bazena. Večina tekmovalcev živi v Kranju in nimajo.časa potovati v Ljubljano, kjer pa je spet takšen bazen, da vsi, ki bi radi trenirali, ne pridejo niti na vrsto. Torej, kot vidimo, so pogoji Triglava od vseh klubov v zvezni ligi najslabsi. Res je, da že delj ča- Republiški finale »Partizana« v odbojki Maribor, 17. maja. V Mariboru so nastopili prvaki okrajnih zvez Partizana iz Novega mesta, Celja, Nove Gorice, Kopra in Maribora. Iz neznanih vzrokov so izostali predstavniki Ljubljane, Gorenjske in Murske Sobote". Vrstni red — člani: Maribor I„ Novo ir. osto (finale 3:2), članice: Železničar (Maribor), Novo mesto (finale 3:0), Sent-jurij, mladinke: Ruše, Nova Gorica (finale 2:1), Sežana, Novo mesto, mladinci: Hoče, Petrovče (finale 3:1), Novo mesto. sa govorijo po Kranju o gradnji zimskega bazena, ki bi lahko deloval brez posebnih stroškov zaradi brezplačne vode in toplote vse leto. Gradnja sama bi veljala največ 15 milijonov dinarjev. Vse želje kranj-sibih plavalcev so se torej zaustavile ob tej težavi in vroči želji po gradnji zimskega plavalnega bazena. Prav bi bilo, da vsi merodajni lokalni in republiški športni forumi priskočijo na pomoč. Tudi Plavalna zveza bi morala v tem trenutku nuditi vsestransko pomoč, saj so Kranjčani doslej izpolnili prvo in največjo nalogo. Usposobili so namreč številne plavalce, ki sodijo v sam vrh jugoslovanskega kvalitetnega plavanja. Kranjčani bodo nastopali v zvezni ligi tudi z žensko ekipo, ki pa je še mlada in neizkušena. Osvojitev 3. mesta ne bi pomenilo nič presenetljivega, saj vemo, da imajo Kranjčani najboljšo moško vrsto v državi. Klub bo svoje plavalce temeljito pripravil do začetka julija, ko se bo začel prvenstveni ples. Mladost (Zagreb) grad). V severni skupini bodo nastopali Triglav, Mladost, Primorje in Partizan, v južni pa Mornar, Jug in oba Jadrana. Vsi' ostali klubi v Jugoslaviji bodo tekmovali v 10 conah, med katerimi bo Slovenija z Istro tvorila cono zase. Program tekmovanja je precej zahteven, kajti, tudi moštva v conskih ligah bodo morala nastopati po celotnem olimpijskem sporedu z izjemo proge 1500 m prosto za moške. V finalnem delu kvalitetne skupine so bodo srečala štiri najboljša moštva (po dva iz vsake skupine) in v dvodnevnem tekmovanju odločila zmagovalca Jugocupa (prihodnjo sezono pa bo to naslov moštvenega prvaka FLRJ). ja : Srbija: Med moškimi so bili izbrani: Kocmur, Brinovec Vlado im Peter, Košnik Saša in Milan, Drofenik. Brandner, Peternelj, Finci (vsi Triglav), Pelc, Poljanšek, Goršič (vsi Ljubljana), Šulc (Celuloza) in Čibej (Rudar). Pri ženskah pa so kandidatke Horvat, Hočevar, Tominšek, Rode (vse Ljubljana), Golte Partizan (Beo~ nai.i Purgar, Kobi, VerstovSek (vse Kr,a.r, Triglav), Koritnik, Podlesnik, Kočar, Butkovec. Irt (vse Rudar), Čebulj, Mladenovič. (Prešeren) te Breskvar (Celuloza). V watenpolu bo Slovenijo zastopalo tisto celotno klubsko moštvo, ki bo takrat pokazalo najboljšo formo. ■ »Kako pa je bilo sploh na tri* turnirju?« »Kot rečeno, smo imeli zelo žavno nalogo, vendar moram P1*! pomniti, da so bili sodniki dol® objektivni, gledalci pa so nam J' vsako uspešno borbo dali za slu ^ no priznanje. Omenim naj še sebnost. ki je pni nas nismo nate' jeni. Če se je borba med dveri moštvoma končala neodločeno, * morala nato nastopiti iz vsak rij* moštva po en tekmovalec, scvrijr kvalitetno najmočnejši, dvoboj ri6: tema dvema pa je bil odločilen 2 plasma ekipe na turnirju«. dobili »In v Koinu? Tam ste ne pasove, ali ne?« »Da. V Koinu je sedež mednarrij ne komisije za podeljevanje pas5j Kandidati za reprezentanco LRS Plavalna zveza Slovenije je določila kandidate, ki pridejo v poštev za medrepubliško srečanje Slovemi- Prvi plavalni miting v Krškem 24. maja bo v Krškem otvoritveni plavalna miting v Sloveniji. Moški bodo nastopili na 100 proste, prsno, v metuljčku in hrtno ter v štefeti 4 X 100 m prosto, ženske pa v panogah 100 m proste, 100 m prsno, 50 metrov metuljček, ICO m hrbtno ter v štafeti 4X100 m prosto. Ker je letos odpadlo že tradicionalno otvoritveno tekmovanje 1. maja v Rimskih toplicah, orioakujejo prireditelja, da bo udeležba na tem tekmovanju prav tako številna, kot je bila prejšnja leta v Rimskih toplicah. M. P. Ob nastopu proti domači 01yinpd' ki smo ga izgubili s 4:8 — z nek liko bolj objektivnim sojenjem.P\ bi bil rezultat prav lahko neodl čen — smo polagali Macarol, Škte ba in jaz izpite za črni mojstri*, pas »1. dan«. Priznam, da smo iri li pri tem precej treme, kljub teri smo izpolnili vse pogoje in kori)® ja je bila zelo zadovoljna z naSljj) znanjem. Prejeli smo diplome ^ značke, ki nas opravičujejo za sri® JUBILEJ »PARTIZANA« NA VICU 50 LET uspešnega dela šenje črnega pasu, s iem pa opravili tudi vse pogoje, da t hkrati postali še sodniki za j Brez dvoma je za slovenski j11 e, šport velika pridobitev, ker so Pj, ieli črne mojstrske pasove spet je Slovenci. S tem se je tudi čalo število sodnikov, kar ho Pf ^ gotovo koristno. Mačku, škrate Macarolu pa čestitamo! Ljubljana, 17. maja, Športno tekmovanje na Vrhniki Vrhnika, 17. maja. Gojenci Doma Ivana Cankarja iz Ljubljane so nastopili v počastitev rojstnega dne Ivana Cankarja na Vrhnika v tekmovanju s tamkajšnjo Garnizijo. Rezultati: namizni tenis — DIC : Gar-mizdja 5:3, odbojka: DIC : Garnizija 3:0, nogomet: DIC : Garnizija 2:1 (1:0). Slavnostno sejo je uprave tov. Košenina. Pozdravil ie predsednika občine Vič tov. Ignaca Voliča. tajnika Zveze Partizan Slovenije Tomaža Savnika, predsednika Okrajne zveze Partizan tov. Pavličiča, tajnika OZ Partizan Flegarja in še nekatere zastopnike množičnih organizacij. Takoj za tem so navzoči z enominutnim molkom pnča-o ,v„ stili spomin padlih članov, tričlan-ki Je dosegel 1070 krogov. Na '“ska delegacija pa je odnesla venec je uvrstil Celjan J. Tržan na spominsko ploščo za padlimi člani v NOV, ki je vzidana v domu. Med burnim odobrava n iem so mladinke s cvetjem okitite šest veteranov, ki so teta 1909 ustanovili društvo »Sokol« Vič in so še danes včlanjeni v »Partizanu«. Zatem je predsednik tov. Podlogar orisal delo društva od ustanovitve do danes. Naglasil te da ie bilo društvo vseskozi na pravi Partizansko društvo Vič je sinoči na slavnostni seii začelo proslavljati 50. obletnico telesnovzgoi-nega dela na Viču. Temu pomembnemu jubileju so danes dopoL dne posvetili lepo urejeno razstavo, ki so jo odprli v dvorani, popoldne pa je bil društveni nastop. otvoril član Okoli 400 pripadnikov vseh O^j, kov je nastopilo s prostimi vaj®^. na orodju (konj, gred, krogi v dvovišinfika bradlja), v talni lutkovni Mlinarič prekosil Ježa Ljubljana, 1?. maja. — Na včerajšnjem preglednem tekmovanja za sestavo državne reprezentance je Mariborčan Mlinarič z MK preciizno puško dosegel 10S0 krogov in s tem prehitel Ježa, tretje mesto s 1045 krogi. Med mladinci z istim orožjem je bil najboljši Dečman s 746 krogi, pri članicah pa se je spet izkazala Dimičeva z 805 krogi. Člani so tekmovali tudi s precizno pištolo, pri čemer je najboljši Umek s 529 krogi pred Alavanjo 531 in Dclorenzom 499 krogi. Včerajšnji rezultati so bili slabši precej zaradi tega, ker je strelce motila svetlobo, ki se je spreminjala. poti, saj je bil tik pred vojno njegov načelnik tov. Maks Nablik, predvojni komunist, ki je padel v pa bližanih. Pravilno vzgojno te politično delo v društvu sc je odražalo zlasti med NOV, ko je večina članstva našla pot v OF, kar 42 pripadnikov društva pa ie padlo v partizanih ali pri ilegalnem delu, med njimi tudi heroja Milan Cesnik to Malči Beličeva. Po vojni je društvo nadaljevalo te svetle tradicije in zlasti z amaterskim delom požrtvovalnih vodnikov skrbelo za načrtno in množično telesno vzgojo. Ob koncu je okoli trideset društvenih delavcev, ki so bili najbolj agilni, prejelo lepe diplome, slavnostno sejo pa so zaključile alegorične slike. vadbi, v preskokih, atletskih to®' ^ in v košarki, pionirji pa so tek1 vali v postavljanju šotorov. Za o h točka (vaje na bradlji) je žal dežja morala odpasti. Kljub 'cs$-pa lahko društvu za prikazane^ ^ dbve dolgoletnega dela čestitate' jii mu želimo ob pomembnem jate še večjih uspehov kot doslej. Dober uspeh Triglava in Gorjanove Na državnem ženskem prV.e jjjF kegljanju v Zagrebu, ki Je,-te*’ jšnjo nedeljo PtLF zaključeno prejšnjo neaeijv zvečer, so sodelovale 3 ženske ^ iz Slovenije ter 8 vrst iz osta ^ j® jz, 0*117 v i j t; ter o vrai i«-publik, med 48 tekmovalkami jTv(p bilo tudi 12 Slovenk. Državn*k je postai Medvedgrad iz Zagte je dosegel 2239 kegljev, men.. pa PAVLIHOV K OH PAS in pri ZA 150 DINARJEV dobile v vseh trafikah drugih prodajalcih Pohitite z nakupom! ■ Danes popoldne ob 15. uri se je na telovadišču za domom začel diru-štveni nastop. V prvi točki je prikorakalo na te- še mesto je kranjski Triglav a v.rS7.,(lo';^ sto le s 3 keglji man.p j)ap)^ Ijiv uspeh so tudii dosegle ^ Branika s 5. mestom, G rafte ^ močno zatajil te je zasedel pri . . mesto. Med" posameznicami j lovadišče 56 piomirjev in prav toliko stala državna prvakinja ^ k* pionirk, ki so pozdravili državno Zrenjamima, ki je Pot'r 3 zastavo, nato pa so se začete vrstiti gl jev, ugodno pa je presen v pestrem sporedu točke druga za niča Gradisa Gorjanova .-j v drugo. Videli smo marsikaj, kar nas nim 2. mestom in 425 kc« ^ društvu ostale slovenske tekmov-ai načrtno, uvrstile na precej slabite m prepričuje, da je delo v vsestransko, razgibamo in RIM - 1968 - SDIIAVf VALEY Od 18. II. do II. IX. 1888 , Iz obširnega sporeda o VIDI. ?-wti-skih in XVII, letnih oiimipij-*kih ig-er smo izbrali nekaj naj-b^nenibnejiih tekmomnj: .• Squaw Valley — 18. II. elvio-fitev, 19. do 27. II. smuški teki lfl kombinacija, 19. do 26. alpsko SBiuCanje, 19. do 26. II. umetno san je. 19. do 27. II. hokej, 20. "O 27. II. hitrostno drsanje, 21. M; biatlon, 28. II. specialni sko-k' in zaključek iger. 3 Rim — 25. Vili. otvoritev, «. VIII. do 5. IX. boks, 26. VIII. 8. IX. košarka, 26. do 30. VIII. kolesarstvo, 26. VIII. do 10. IX. “ogomet, 26. VIII. do 3. IX. pla-^nje, 30. VIII. do 3. IX. vesila-?ia. 31. VIII. do 8. IX. atletika, do 10. IX. telovadba in sbre-Janjc io. IX. maraton, 11. IX. ^ključek iger. 55 držav v Rimu — Vaški hotelir in olimpiada Mesto sedmih gričev, mesto zgodovinskih znamenitosti, mesto olimpijskih iger 1960 — Rim! Mala vasica v Kaliforniji, prizorišče zimskih olimpijskih iger 1960 — Squaw Valley! Oči vseh ljubiteljev športa bodo prihodnje leto uprte v enega izmed teh dveh krajev. Podatki, ki smo jih prejeli, nam zgovorno kažejo, da se v Rimu in tudi tam daleč v Kaliforniji pripravljajo na olimpijske igre, kot bi jih morali pričeti že jutri. Sicer pa to res ni majhna stvar. Deset in desettisoči ljudi sodelujejo pri organizaciji, najboljši inženirji sveta trasirajo proge v Squaw Valleyu in gradijo impozantne stadione. Da, kmalu bodo zagorele olimpijske bakle... ¥ Rimu sumi umuterfi ? Včevai vus ~ elanes m&slo Kdor je .poznal Squaw Valley leta 1954, bi ga ocenil kot večjo, neznimiivo vas. Danes bi se tisti človek začudil. Kraj sicer še vedno ni mesto, toda neverjetno hitro napreduje. Vsi so »zavohabu možnost velikega zaslužka, zato delavce in podjetnike za ta oddaljeni kraj ni težko najti. ® Rim 1960! Mesto olimpijskih iger, ■ mesto najboljših nogometnih ® enajstoric sveta. Ali bo res tako? ■ To se vprašujejo organizatorji ■ olimpijskega turnirja, ki so sicer ■ prejeli ogromno število prijav, ■ vendar je nizka kvaliteta na mš- ■ nuli olimpiadi v Melbournu kaj ■ slaba propaganda za olimpijski ■ nogomet v prihodinjem letu. V znamenju petih krogov . dremalo je, če bi rektt, da je samo (rrn v znamenju olimpiade, kajti o , ^ velikem športnem dogodku že ones govore po vsej Italiji. Motili ( s® tudi, če bi mislili, da dela pri ^'bravah morda 100 alt 1000 ljudi. ^ • V Milanu so nam povedali, da to število lahko izrazili samo v J^^lUsočih. Zanimivosti je toliko, da , ni za zdaj ne preostane drugega, . 1 da vam jih samo na kratko na-iteierno. hn ^UAVAMI ne moremo biti rav-55 v oljni, kajti prijavilo se je le l9SfiOV, me'dtem ko jih je bilo leta ti , v Melbournu 67, leta 1952 v Finkih pa 69. Kp° BO dal denar? Prireditelji so . že vnaprej pomenili s predsednici republike Gronchijem, ki je pri-l knil precejšnjo vsotico. Mimo tega (l Precej prispevala tudi rimska ob-(jg ' največjo težo vseh izdatkov pa *rveda nosila športna stava. Le-ta tn-.jpvestirala v olimpijske igre 12 11'mrd Ur. °^2KO se je odločiti, kateri izmed js 'sfctov, ki so jih zgradili v Rimu,-vJ«i‘epši. AH bi ta naslov prisodili Sprl- ,u olimpijskemu stadionu, ki i, '^e JOO.OOO gledalcev? Ali mor-kf,,.ormotnemu stadionu, ki je ob-st>orfn 5 60 kipi? Ali morda veliki S(0 . ' dvorani, kjer so posebni pro-Tq ‘ Zq telovadbo in športne igre? Pl ',as'°v bi lahko dali prav tako gim alt>emu bazenu, ki ima med dru-tti0jl .!udi 24 podvodnih oken za til-cev od spodaj. Mnogo obiskoval-Šp s? navdušuje nad pravljičnim treri|n"n vrtom, ki je namenjen za $*•»}”?- olimpijskih tekmovalcev. Na Igrišč ču v Površini 28 ha so zrasla Ivjge.S1 20 nogomet, košarko, plavalni drl(Q..!’ atletske proge in različni btav ^Porini objekti. Okoli teh na-Uretj..f° zasadili topole in pinije in toftg' cele vrste cvetličnih gred, blimr.-® bo to res najprijetnejši del ^‘iškega prizorišča J mesto pa bi smeli le častni gostje in novinarji. SEDMA SILA — novinarji — bo deležna velike pozornosti. 2e sedaj uče celo armado študentov — prevajalcev novinarskega dela, da bi lahko čimbolj učinkovito pomagali novinarjem, ki bodo prišli z vsega sveta. V športnem parku, ki smo ga že prej omenili, bo prostor tudi Za novinarje, vendar daleč stran od vsega hrupa, tako da bodo imeli zares odlične pogoje za nemoteno delo. Vse kaže, da pesimistične napovedi! niso povsem upravičene, saj se je prijavilo k udeležbi kar 50 držav, Pričakujejo, da se jih bo nekaj odreklo temu tekmovanju, ker nimajo prav nobenih možnosti, da bi dosegle kakršenkoli uspeh v svojih skupinah. Vendar bo število še vedno večje od tistega v Melbournu. Povedati je namreč treba, da toliko prijav olimpijski komite še nikdar ni prejel in je številka 50 za sedaj rekordna.^ Precej težav povzroča organizatorjem status amaterizma. Na tem področju deluje posebna komisija, ki pa, kot kaže, ni posebno stroga. Na splošno začudenje bodo lahko sodelovale na olimpijskem turnirju nekatere reprezentance, za kateire je popolnoma jasno, da niso popolnoma amaterske. Med temi je v prvi vrsti Bolgarija, pa tudi Romunija in še nekatere druge države. Pravijo, da so le-te nekako prišle skozi šivan kino uho in se izognile »čistki« te komisije. Organizatorji so razdelili prijavljene nogometne reprezentance v kontinentalne cone, med katerimi je seveda najmočneje zastopana Ev- V Rimu ni še vse dograjeno — žerjavi so še na delu ropa. Naš kontinent je prijavil 21 reprezentanc, mimo teh pa bo na finanlnem turnirju sodelovala tudi reprezentanca Italije. Od teh 21 reprezentanc jih bomo. videli na finalnem turnirju osem. Severna in Juž-primer sestaneta v eni skupini Sovjetska zveza in Bolgarija in bo morala ena od 'obeh odpasti. Podobno je z reprezentancama GSR in Takle bo zimski stadion za hokej in umetno drsanje v Squaw Valleyu Naredil reklamo - dobil igre NAJVECJIH PROBLEMOV UkvLlovo promet, saj se že danes z raznimi idejami, kako bi "S" ha j ^.froi/e uredili. Za ilustracijo i Poven r „ vififtn; 300.000 avtomobilov, Pa jih bo Ofcof; da danes vozi po Rimu v času ba ilh bo najmanj 600.000. P' vSj „.rfašna je menda zamisel, da h^totnobiU parkirali zunaj me-' u
  • ilii za oddolžitev nove prostore — ostalo pa je le pri besedah. Res prava sreča, da imamo Kamničani na razpolago gimnazijsko telovadnico, v kateri je tudi naše orodje. Gimnazija razpolaga z našim orodjem, s tem se pa oddolžimo za uporabo telovadnice. Pri vsem pomanjkanju telovadnih prostorov pa stoji poleg gimnazije Kulturni dom, ki je že 11 let na pol dograjen. Čas bi že bil, da bi se odgovorni ljudje sporazumeli, komu bodo dodelili novo zgradbo.« Težko je razumeti, da se ob takem pomanjkanju prostorov nihče ne zgane, da bi dokončali to gradnjo, katere stroški bi bili malenkostni. Z novinarsko beležnico Sobota, obletnica naše osvoboditve in dan pred »Pohodom ob žici okupirane Ljubljane«. Pot nas vodi proti Kamniku. Srečujemo postavne fante in dekleta, ki si utrjujejo noge za veliko prireditev. Težka preizkušnja jih čaka. Lep majski dan pa je zvabil na zelene poljane tudi šolsko mladino in z njo vodnike, trenerje in tudi nekatere športne funkcionarje. V dvomih smo, če bomo uspešno opravili svojo nalogo. Morda pa le! V našo novinarsko beležnico je kljub vsemu prišlo dovolj zanimivih vesti iz Domžal, Kamnika in okolice... Di/c - dve dmMi/i Na poti od Ljubljane do Kamnika je cela vrsta raznih tovarn. Vsaka je pomemben člen v verigi naše proizvodnje. Niso pa redke med njimi, ki mnogo prispevajo tudi k razvoju telesne vzgoje. Posebno obisk v dveh tovarnah mas je o tem prepričal. je že nekaj let prizadeven športni delavec. »Pri nas v tovarni nimamo posebne športne organizacije,« nam je pripovedoval. »Sicer pa je tudi ne potrebujemo, saj najdejo naši delavci dovolj razvedrila v raznih sekcijah športnega društva Svoboda V. . ' ■ : .. Se več takšnih prizorov bi radi videli v naših kolektivih, kjer je med člani zelo priljubljen šport odbojka m mmm Duplica. Naša tovarna gleda z razumevanjem na tako delo in zato seveda izdatno podpira športno društvo. S tem pa sta rešena dva problema: športno življenje v tovarni in v okolici ima dobre pogoje.« »Kaj pa igrišča?« »Nogometaši imajo v najemu travnik nekega kmeta. Imamo tudi igrišče za odbojko, strelci pa so si v Kulturnem domu uredili strelsko sobo. Povem naj še, da ima pri nas največ tradicije nogomet, saj je bil nogometni klub »Virtus« eden prvih podeželskih klubov pri nas. Ustanovili so ga pred 27 leti in so se v njem zbirali sami mladi in napredni ljudje. Le-teh je precej padlo kasneje v partizanih.« »Kako pa je s tekmovanji?« »Prav te dni imamo teden športnih tekmovanj v okviru proslav 40-letnice ustanovitve KPJ in velike stavke lesnih delovcev v Duplici. Nastopajo 'nogometaši, strelci, odbojkarji in telovadci. Sicer pa je pri nas največ zanimanja za nogomet in strelstvo. Kaže, da nam bo uspelo ustanoviti tudi žensko odbojkarsko vrsto.« Sirom Slovenije imamo precej tovarn. Takih primerov, kot sta v Jaršah in Duplici, pa je malo. Z vzajemnim delom ne cepijo sil in ne sredstev. Zato sta dva primera vredna posnemanja. 85 Celje — Na okrajnem prveH' stvu srednjih in strokovnih šol v rokometu je nastopilo 8 moških in " ženskih vrst. Pri mladincih je zmagal ESŠ pred gimnazijo, učitelj*; ščem itd., prti mladinkah pa ES® pred gimnazijo, učiteljiščem itd. 'Na občinskem pionirskem prvenstvu v atletiki je v skupini od IV do 12 let med pionirskimi odred* zmagala pri pionirjih in pionirka*1 III. osnovna šola pred I. in II. osnovno šolo. Doseženih je bilo nekaj ze' lo dobrih rezultatov. ■ Nova Gorica — Te dni se j* sestal novi odbori Okrajne zve^e Partizan Nova Gorica, Za predseO' nika upravnega odbora so ponovni izvolili Mira Nakrsta. za tajnika P8 Plesničarja. V Novi Gorici so izvedli tradicionalno prvenstvo sindikalnih moštet v balinanju. Zmagalo je moštvo TNZ pred PTT in OLO. Občinski svet za telesno vzgojo in šport v Novi Gorici je imel skupen sestanek s štabom za nabiralno akcijo. Pogovorili so se predvsem o ustanovitvi koordinacijskega odbora, ki naj bi prevzel vse športne *** telesnovzgojne organizacije v obč*" ni, jim nudil strokovno pomoč *# jih usmerjal v njihovem delu. poročila o nabiralni akciji je bilo razbrati, da le-ta v občini dobro poteka in da je bilo v ta namen zbranih že okrog 2,000.000 sredstev. V teh dneh bodo dokončno i z do; lali načrt o novem stadionu v Nov* Gorici, zakaj stari se mora umakniti zazidalnemu načrtu. Z gradbenimi deli bodo pričeli že ta mesee-Ustanovili so poseben gradbeni c«' bor, ki bo skrbel, da se bodo vs* dela nemoteno odvijala. Pri delil* bodo pomagala podjetja in prebivalstvo, zlasti pa mladina s prostovoljnim delom. Tudi borba za prostor je osnovni problem kamniškega »Partizana«. Samo poglejte, svoje društvene prositore delijo s 7 organizacijami od upokojencev, mino Rdečega križa pa do invali-lidov. Na tak način z delom res ne gre naprej! V Kamniku je zrasla vrsta dobrih športnikov, ki so bili člani državne reprezentance. Z današnjim športnim življenjem v Kamniku pa ne moremo biti preveč zadovoljni. Imamo kopico panog: nogometno, smučarsko, odbojkarsko, plavalno, atletsko, teniško, drsalno, kegljaško, namiz-noteniško. Skratka kamniška mladina se zanima za vse športe. Vprašanje pa je, kdo jo po strokovni in kdo po organizacijski plati vodi? Vsaka teh sekcij nabira finančna sredstva zase in tako si pri 'raznih podjetjih kar podajajo kljuke. Z novim odborom pa bodo skušali Kamničani tudi! to n opravi 1 nos t odpnivii! Griza to, da bo upravni odbor matičnega društva prejel od občine primerna denarna sredstva, ki jih bo razdelil posameznim sekcijam. S tem pa bo vsako beračenje odpravljeno... Od partizanskih društev občine Kamnik je najdejavnejše v Komendi-Mostah. To nam je povedal tov. Klavčič, ki nam je svetoval, da naj obiščemo še tov. Šolarja, ki je duša celotne dejavnosti. In res, prepričali smo se, da je tov. Šolar sposoben '•j: vzgojitelj v šoli in prav tak delavec v Partizanu«. Toliko dobre volje in nesebičnega dela mora - roditi lepe uspehe! ■ Jarše so po številu prebivalcev prav gotovo tako majher kraj, da bi bile znane le malo komu, če .... ... ne bi zaslovele zaradi velike tovarne domačega platna INDU-PLATI. Le-ta ima več kot 1000 delavcev, ki vsako jutro pridejo v tovarno z bližnjih, pa tudi bolj oddaljenih krajev. Ko pa je delo končano, oživijo igrišča riPajtizana« poleg tovarne. Nogometno, odbojkarsko in košarkarsko igrišče ter telovadno orodje nudijo dovolj razvedrila. »Partizan« Jarše združuje v svojih vrstah člane iz okolice, največ pa je v njem članov kolektiva IX-DUPLATI. Prav tako je vodstvo tovarne društvu vedno pripravljeno pomagati. V tovarni so najbolj priljubljene letne in zimske športne igre. Poleti tekmujejo v deseteroboju, kjer je treba pokazati sposobnosti v plavanju, skokih, metih, kolesarjenju in drugih panogah pa do hoje v hribe. Tovarna prireja tudi vsako leto atletski mnogoboj, na katerem se pomerijo atleti Domžal, Mengša, Radomelj in Jarš. Tudi planinski dom, ki so ga zgradili na Mali planini, je vedno dobro obiskan. Ko smo bili na obisku v tovarni, je bil ravno čas polurnega odmora. Mnogi so hiteli v prostor, kjer imajo urejeno strelišče, ki jim nudi prijetno zabavo. Tako torej v Jaršah. Ni si mogoče misliti partizanskega druS-tv.fi brez tovarne in delavcev, ki so v njej zaposleni. Pa tudi športno življenje v tovarni brez partizanskega društva ne bi bilo razgibano. ■ V tovarni »Stol« v Duplici so nas napotili k tov. Razdevšku, ki e išči ljudi ob športnem dnevu! To drži. Samo tega nismo vedeli, da je bil v Domžalah športni dan. Vsa mladina z vodniki in hmkcio-naiji vred je bila na pohodu, da pa je bila mera razočaranja polna, je odpotoval v Ljubljano še predsednik Sveta za telesno vzgojo občine Domžale tov. Flerln. Kam naj se obrnemo? Na občini smo zvedeli, da je predsednik športnega društva tov. Pavlič na radijskem oddajniku v Domžalah, predsednik »Partizana« pa je usluž-ben v tovarni »Sončnica« na Viru. Torej gmo le nekaj zvrtali. »Prav vesel sem, da ste prišli v Domžale, ker delamo, ni pa nikogar, ki bi o našem delu kaj poročal!« To so bile uvodne besede predsednika tov. Pavliča, ki je bil pravkar zatopljen v svoje strokovno delo. »Veste, težko je biti kos dvema nalogama: služba zahteva svoje delo v športni organizaciji pa spet svoje. Toda, če ima človek vesel je do športa že od mladih nog, potem že najde zanj nekaj prostega časa.« Že od nekdaj je bilo športno življenje v Domžalah močno razgibano, vendar je prišlo .pred leti do raznih težav in nesoglasij, ki so bila kriva, da je domžalski šport precej zastal. Veliko dobre volje in odločnosti je bilo treba, da je športni »voz« stekel po pravih tirnicah: »Imamo več klubov: nogometni, košarkarski, smučarski, kegljaški, plavalni in v zadnjem času se trudimo postaviti na trdne noge še atletski klub. V klubih je zbrano okrog 500 aktivnih članov, ki vsi pričakujejo od matičnega društva podporo in vsestransko moralno pomoč. Se prav posebno sta marljiva nogometni in plavalni klub. Lani smo imeli plavalno šolo, ki je vzgojila vrsto novih plavalcev. Iščemo trenerja za nogometaše, ki ga bo treba nastaviti. Atleti niso zaživeli tako, kot bi morali, ker ni pravih organizatorjev. To nas tlači kot mora in vrh vsega so še iinančne težave, tako da moramo o tem neprestano razmišljali. Ker se je občina precej razširila, mislimo na to, kako bi pritegnili k skupnemu delu še nogometaše iz Mengša in smučarje iz Ihana. Seveda ne smete misliti, da nameravamo združiti mengeške nogometaše z domžalskimi. O ne, zakaj takšna združitev bi pomenila razkroj mengeških nogometašev. Hočemo jim samo pomagati, delali pa naj bi sami.« Toliko torej o domžalskih športnikih, ki imajo že svojo bogato tradicijo. Toda to še ni bilo vse. Predsednik »Partizana« lov. Zule nam je odkril še drugo plat, tako da je bila podoba Domžal popolna. »Prišli ste prav. nepričakovano, f1} rokah nimam ničesar, da bi vam toc neje prikazal stanje domžalskega »Partizana«. Pri nas je pestrost vadbe vsestranska. Mladina se navdušuj0 za košarko, odbojko, plavanje, orodj no telovadbo in tudi za atletiko. &e posebno jo veseli orodna telovadb0 in imeli smo tečaj, ki ga Je vodij olimpijec tov. Derganc. Skrbimo. tuaI za vzgojo strokovnega kadra j1} tako smo imeli prednjaški tečaj, kje! je bilo zbranih okrog 20 moških **! žensk. Telovadnice nimamo, pa fU0! strokovnega kadra je še vedno P:e' malo.« »In koliko imate članstva?« »Okrog 250 aktivnih članov v Domžalah, medtem ko imamo s nekaj društev v okolici Domžal, ki ponos naši občini. Ne smemo pozt'{ biti Lukovice, Ihana, Jarš in Mora^ Pa še nekaj moram reči: občina **0-vsestransko podpira, za to smo * zelo hvaležni!« Športniki! uporabljajte VESOHOL olje za sončenje in I 0 K § L 0 N kremo — ali purpose cream Veleirogerija Ljubljana Mesini ir g 22 ZAČETEK DOKAJ SOLIDEN Bolj zanimivo kot kruh pa je bilo vsekakor tekmovanje. Kot v vseh ostalih disciplinah so bili tudi za tek na 110 m ovire zbrani vsi najboljši predstavniki starega kontinenta. Kaj kmalu sem na trenngu srečal Lauerja. Ta mi je takoj dejal, da bo borba za prvo in drugo mesto le med menoj in njim, in da drugi nimajo pri tem kaj iskati: Malo čudno sem ga pogledal in rekel: »Kaj pa vaš Brand, ki je že tekel 13.9?« Pa je odkimal: »To je še velik začetnik in tistih 13.9 ni realnih, čeprav je bilo to v istem teku, ko sem sam dosegel 13.7. On je sedaj tekač za 14.2 in še kako desetinko zraven.« O tem sem se potem sam prepričal na tekmovanju, ko sem Branda videl »na delu«. Tekel je res kot precejšen začetnik, še bolj začetniška pa sta bila rezultata 15.6 in 15.3. V njegovo opravičilo pa moram dodati, da je bil malo pred prvenstvom poškodovan. FINALE PO VODI Razen obeh Nemcev so bili seveda pripravljeni na start: oba Rusa in Angleža, Irec Kmsella in drugi. V predteku nisem imel nobenih posebnih težav. Po ležernem teku sem zmagal s 14.4, Lauer pa je z lahkoto zmagal v drugem predteku s 14.2. Naslednji dan, v soboto 23. avgusta, smo imeli polfinale. Razmere na stadionu so bile obupne. Ves dan je deževalo in tekališče je bilo skoraj vse pod vodo. Lauer je bil prvi v prvem teku s 14 5, jaz sem dobil v drugem teku prvo progo, tisto na kateri je bilo največ vode. Skoraj vseh 110 m sem tekel po vodi, ki mi je mestoma segala celo do členkov. Zaradi tega, ker je bila moja proga daleč najslabša, nisem vzel teka preveč ležerno. Starta! sem z vso silo, pa tudi kasneje močno »vlekel«. Za omenjene pogoje je bi! rezultat 14.4 zelo dober in zdelo se mi je, da se je Lauer celo malo prestrašil. SPET ZA LAUERJEM Ta dan sem šel zgodaj spat — zlobneži sploh pravijo, da sem evropsko prvenstvo po večini prespal — in drugi dan nas je pozdravilo lepše vreme. Temu primerno je bilo seveda tudi razpoloženje na stadionu. Žreb nam je določil proge takole: prva Lauer, druga Johansson, tretja Mihajtov, četrta Hildreth, pela Lorger, šesta Mazza. Startal morda nisem briljantno, toda še vedno vsaj dobro. Hitro sem bil za malenkost pred ostalimi. Na tretji oviri pa me je Lauer že dohitel, toda prt tem zrušil oviro, tako, da me je dokončno prehitel šele na sedmi oviri. Na cilju je bil približno meter in pol »red menoj. Zdi se mi, da je bila razlika precej manjša, kot pa so jo pokazali končni rezultati. Številni iunkcionarjl in tudi tekmovalci so ml potem rekli, da sem vsekakor tekel pod 14 sekund, v najslabšem primeru pa vsaj čistih 14 sekund. Uradni rezultati finalnega teka so bili naslednji: 1. Lauer 13.7, 2. Lorger 14.1, 3. Mihajlov 14.4, 4. Hildreth 14.4, 5. Mazza 14.6, 6. Johansson 14.7. Sicer pa to ni niti tako pomembno. Na prvenstvih so najprej mesta in šele za lem rezultati. DA, MEHKO TEKALISCE — IN ZMAGA ... Po teku sva se objela s presrečnim Laurjem. Prav goi°V° sem moral bili zadovoljen z drugim mestom, kajti Laueii0 ^ »njegovih« pogojih, to je na slabem, mehkem tskališču PrM gotovo nikoli ne bi mogel tolči. O Nemčevih kvalitetah P°v,0gi zlasti stanje njegovega dvoboja z Amerikancem Robinson 2:2. Zanimivo je tudi, kaj je Lauer povedal po tinalnem za našo Radiodifuzijo: »Ko sem videl, da je sem bil mnogo bolj prepričan v svoj uspeh. To pa zolo['e^eifl tekališče vem, da sam lahko tudi na slabem, razmočenem terenu 13.7, tega pa niti eden Amerikancev ne more. Lauer u“'yafl laže tekmuje v takšnih pogojih zato, ker ima izredno ni0 ge odriv in prihaja na normalnem tekališču preblizu oviram' pa svojega odriva ne more stoodstotno izkoristiti, Pri^e0v° izraza njegova vzdržljivost, oziroma še boljše rečeno, ni^0vi‘ kvalitete, kot so izreden prehod čez ovire in hitrost med rami. MIHALIČ SE JE PRECENJEVAL Da ne bom govoril samo o sebi, še nekaj o Mihaliču-odlični maratonec je potoval na evropsko prvenstvo ie glavnih jugoslovanskih adutov. Novinarji so ga pustovT kar na prvo mesto in ga imenovali »najboljši na svetu«, _a0Cr sl tega naslova še ni pridobil. Tudi sam je bil preveč zavesten. Svoje sposobnosti v stockholmskem maratonu ] ^ je cenil, saj je sam rekel, da gre »na sve ili nista«. P reve držal tega svojega gesla, kajti sicer se ne bi smel držati frcP1 ki je bil zanj ubijajoč. Upam si trditi, da bi s pametnim^ ^ gl lahko osvojil eno od medalj, srebrno ali bronasto, oflu 'J! predstavljate, kako je bilo nam, ki smo sedeli nn je ^ pričakovali vesti z maratonskega teka. Neuspeh Minaii istočasno tudi naš na/večji neuspeh. Se vedno dosfi kandidatov V I. razredu cel j stke nogometne Podzveze je ta kor e koč pred za-Ključk-osn ge vedno nejasno, kdo bo zmagovalec. Trenutno je na prvem mestu Proletarec iz Zagorja, vendar ima odigranih največ tekem. Zato se bo, kot kaže, odvijala borba za prvo mesto med Celjem, Olimpom, Proletarcem in Bratstvom. Posebno Celje je letos nevaren tekmec, saj v 6 kolib mi izgubilo nobene tekme. Tudi Brežice so spomladi zelo napredovale, saj so izgubile le 1 tekmo. Kaže pa, pa bo seje po zadnjem kolu povsem jasno, kdo se bo udeležil kvalifikacijskih jelk eni za vstop v silovenstko consko «go. vsej verjetnosti dohitela še Planika. Ostali vrstni red je v glavnem tak, kot je bil pred zaključkom jesenskega dela in se bržkone tudi v preostalih tekmah ne bo spremenil. Lestvica: Tržič 15 11 1 1 67:14 23 P. Sk. Loka 12 9 1 2 77:21 19 Planika 11 9 0 2 80:12 18 Bratstvo 12 5 2 5 45:35 12 Bled 14 6 0 8 42:68 12 Mladost 12 3 2 7 30:50 8 Prešeren 12 2 1 9 24:70 5 Bohinj 12 0 1 11 12:96 1 m m m a Nogometna sezona je na vrhuncu. Vse imamo, kar si želimo! Prvenstveni ples, tekme državne reprezentance, jugoslovanski pokal. Marsikaj se je spremenilo v zadnjih tednih — in marsikaj se še bo! Lestvica: Proletarec (Zg) 17 10 ‘2 5 37:20 22 Partizan (V) 17 9 4 4 41:28 22 Celje 16 9 2 5 49:30 20 Bratstvo (Br) 15 9 1 5 40:23 19 Olimp 16 9 1 6 23:20 19 Brežice 16 9 0 7 38:35 18 Budar (Hr) 17 7 4 6 42:44 18 Kovinar (Št) 16 6 3 8 22:35 15 Svoboda (Kis) Partizan 16 4 3 9 22:36 H (Konj) Partizan 16 4 1 11 16:44 9 (Šoš) 16 f 4 11 20:42 6 , B v II. razredu pod vz vez n e lige Je nastopilo 6 moštev, od tega kar ■z izven konkurence, ki pa so sedaj odpovedala sodelovanje v nadaljevanju prvenstva. Radeče so na vodilnem mestu, saj V jeseni niso izgubile nobene tekme, sedaj pa so si Privoščile poraz proti Edimstvu v bogaški Slatini. , Večina klubov v celjskem okraju *aže malomaren odnos do mladjn-•Mtega in pionirskega tekmovanja, mesta in kraji kot Velenje, Šoštanj, more in Slov. Konjice, kjer imajo' dovolj mladiine, nimajo mladinskih ln pionirskih moštev. Klubi; so vse Preveč htE zaverovni v enajstorice iz- raneev, ki nastopajo v članski ligi. v® Pa se jim bo seveda močno maševalo že v bližnjih letih. Pri mla-drncili in pionirjih bo naslov okraj-Š'ffa prvaka verjetno osvojil Kla-orvar, v zasavskem nogometnem eentru pa trboveljski Rudar. Tržič na cilju v Z nedeljsko tekmo Bratstvo : Tr-***- 0-1 so si Tržičani že zagotovili Prvo mesto v tekmovanju gorenj-p.1" nogometne phdzveze. Do pre-nedelje sta bila kandidata za pujviš je mesto še ^Partizan« iz škof-- Loke in kranjska Planika. Ta .Va se bosta sedaj borila le še tiri,ft° m-esto. Jesenski prvak iPar-zan« jz gkofje Loke je spomladi ekoJiikio razočaral, saj ga bo po Nejce Sorel 400 tekem za Rudarja V tekmi 3. maja s Slovanom iz Ljubljane je Rudarjev nogometaš Sorel slavil lep jubilej, saj je odigral 400. tekmo za barve Rudarja. Njegova športna pot je dokaj pestra in polna bogatih izkušenj in ni prav nič čundo, če je tov. Sorel zaradi svoje skromnosti in požrtvovalnosti ter solidnega nogometne ga znanja danes v Rudarjevi enajsterici skoraj nepogrešljiv srednji krilec. Brez dvoma je s tem precej pripomogel k lepim uspehom revirskega nogometa. Z nogometom se je pričel ukvarjati že kot majhen fantič, za kar ga je navdušil njegov oče, ki je pred vojno 15 let z uspehom igral pri »Amaterju« in bil tudi med ustanovitelji prvega nogometnega kluba »Zora« v Trbovljah. Rodil se je leta 1930 v Nemčiji, kjer je preživel tudi mladost. Ves prosti čas je prebil ob žogi. Ko se je 11-letni pobič vrnil v Trbovlje, je že dokaj spretno obvladat nogometno tehniko, mnogo pa je tudi pripomogel k razvoju rokometa. Prvič je oblekel dres Rudarja decembra 1946 in mu je ostal zvest vse do danes. Bil je v Rudarjevi mladinski enajsterici, ki je v Skopi ju Slovencem priborila doslej edinstveno lovoriko — 2. mesto v državi. Rudarjeve barve je zastopal v vseh dosedanjih zveznih in republiških ligah in še vedno v Rudarjevem dresu z uspehom igra v SC ligi. Tovariš Sorel se je vedno in povsod izkazal kol dober tovariš ter borben in vztrajen nogometaš. Skratka, on je športnik v pravem pomenu besede in prav zato s tem daje vzgled mlademu naraščaju. Zato mu ob tem lepem jubileju čestitamo' ter mu želimo še veliko let uspešnega dela na športnem področju. Rdeče-beH na varnem? Zmaga! 4:0 — lep rezultat. Morda celo nepričakovano dober! Zdelo se je, kot da se je vsem odvalil težak kamen od srca. To je bila tekma na življenje in smrt! Če bi bila za rdeče-bele izgubljena, bi ne bilo nobenega izhoda več. In zato smo se še vedno v nevarni sredini. Ker bodo dve nedelji zaporedoma na sporedu srečanja za pokal Jugoslavije in tekma reprezentance, bo imel Odred spet lepo priložnost, da uredi svoje vrste, da se odpočije, da naredi lep in koristen načrt, kako bi najbolje »splaval« skozi zadnja tri kola. Nasprotniki niso ravno lahki. Ali lahko podcenjujemo moštvo Splita, ki se je vse do konca držalo prav na vrhu in se potegovalo celo za prvo mesto? Za Splitom stoje na Odredovi poti še Borac in nazadnje Trešnjevka. Če govorimo po pravici, lahko rečemo, da iz teh tekem ni niti ena točka povsem gotova. O Borcu vemo, da je sredi Zagreba katastrofalno porazil Lokomotivo, o Trešnjevki. da je trd oreh prav vsem — tudi najboljšim. No, če srno le dva kandidata za prvo mesto — Sloboda iz Tuzle in zagrebška Lokomotiva. Pred tednom dni je kot bomba delovala vest, da je bila tekma med Zagrebom in Lokomotivo, ki se je končala z, visoko zmago Lokomotive, dogovorjena. Član uprave Zagreba Martinič je po tej tekmi izjavil, da je nekaj igralcev podkupljenih, da so nekateri člani Nogometne zveze Hrvatske prišli * »naročilom«, naj bi Zagreb to tekmo prepustil Lokomotivi in ne bi smel doseči nobenega gola, kar bi lahko škodovalo Lokomotivi pri uvrstitvi v I. ligo. Razumljivo je, da je ta izjava dvignila mnogo prahu in mnogih ljubiteljev nogometa se je lotila skrb, da bi se kaj takega lahko zgodilo tudi pri odločitvi, kdo bo moral ven iz lige — Odred ali Borovo. To je bila težka obtožba hrvaških nogometnih funkcionarjev in že med tednom so vsi energično demantirali, d-a bi bilo kaj takega sploh mogoče. Zanimivo je, da se je tudi uprava Zagreba postavila na stališče, ki je nasprotno stališču njihovega odbornika Martiniča. Tudi uprava Lokomotive dokazuje, da je bil to poraz na športnem polju in da je Lokomotiva proti moštvu Zagreba vedno dosezala dobre rezultate. Nogometna zveza Hrvatske je takoj uvedla postopek in vsi trdijo, da bodo že v kratkem prišli do resničnih podatkov. Težko se je spuščati v zagrebške zadeve, ker ne poznamo ozadja, Vendar je težko verjeti, da bi član uprave Zagreba Martinič dal takšno izjavo brez vsakršne podlage. Najbrž se ne motimo, če mislimo, da nekaj le ni v redu. Borovo si je nabralo v nedeljo kar lepo število golov. Eden od njih je Sp€t 3 tedfte odmora tudi tale na sliki, kjer je moral seveda vzbudilo pri simpatizerjih tudi mi oddahnili, oddahnili so se vsi prijatelji tega kluba, oddahnili so se igralci, ki nastopajo za barve Odreda. Vsi komentarji so si bili edini v tem, da se je Odred naposled rešil težkega in nevarnega položaja, da je sedaj brez skrbi. Vendar... Trener Kokotovič nam je po tekmi dejal: »Boriti se bo treba do zadnjega kola!« Nihče ne ve, kaj se lahko še zgodi. In ta izjava nam je dala misliti. Pobrskali smo po usodi, ki čaka našo edino ligaško enajstorico v prihodnjih srečanjih. Lestvica nam pove, da ima Odred vsega dve točki prednosti pred Bo-rovom, kar seveda ni posebno veliko. Res, da ima tudi boljši količnik v golih, vendar nas tudi to ne more rešiti pomislekov, da je Odred Ali res ireija sila? vratar gostov kapitulirati. To pa je Odreda veliko navdušenje malo bolj optimistično razpoloženi, bi. lahko upali na kakšno točko proti Splitu in Trešnjevki — morda vsega dve. S tem bi bil kritičen položaj najbrž rešen. Kaj vse se lahko zgodi z Boro-vom? Najprej mu moramo šteti v negativno bilanco, da igra tekmo manj kot Odred, kar je ža Odred vsekakor ugodno. Ostala dva nasprotnika pa nista kdo ve kako nevarna. El ek tros troj ih Šibenik sta popolnoma zadovoljna s svojimi mesti in jima točka več ali manj prav nič ne pomeni. Vsekakor je dokaj realno misliti, da tudi Borovo lahko dobi kako točko, vendar je res, da so jim precej težje dosegljive kot Odredu. Lahko pa se seveda zgodi, da dobijo štiri točke, Odred pa nobene. To bi pomenilo za Ljubljančane, da morajo zapustiti to prijetno družbo. No, to bi bila zares najslabša varianta te ra-čunice in upajmo, da se ne bo uresničila. Govori pa v prid misli, da se je treba boriti za vsako točko — do konca! L torek sta se sestali na Otočcu pri Novem mestu večje propagande se Lun Liji za razvoj športa v delovnih kolektivih 1 Lvatske in Slovenije. Ta sestanek naj bi pomenil ^ začetek najtesnejšega sodelovanja Športne zveze ^ orvatske in Slovenije na tem področju dejavnosti. , “'adi velike pomembnosti, ki ga opravljata ti dve °inisiji. naj bi na kratko spregovorili o poteku ^ 'e Eeje, ki bo nedvomno imela v bodočnosti velik °dmev, p . -Predstavniki Hrvatske so se za sestanek temeljito sni 80 l>rilšh vsi važnejši funkcionarji, ki jjr ‘‘'jo z,a raz v oj športa v delovnih kolektivih na hjj '‘iškem. Tudi slovensko zastopstvo, ki ga je vo-ne: 0v- Jaka Kvas, je imelo program, ki so ga kas-sira Za®i'0Pni!ki obeh republik v živalmi razpravi vse-razčlenili, Zakaj pravzaprav gre? šport •*>rav n°bena skrivnost ni, če povemo, da se in 'n telesna vzgoja v naših tovarnah, podjetjih (]<,!„ sta,novah spontano porajata, ne da bi pri tem rojL ® in uslužbenci mislili na administrativno bi-'ts|Lo dejavnost, ki je cesto še ukoreninjena v cijah n1fr?P'ovnil1 športnih in telesnovzgojnih organi-sn na i'a®i ljudje imajo veselje do športa, ne oziraje Paš-; v i)nsamezne določbe in odredbe, ki jih dajejo špOftg^0rtni forumi. Predsednik komisije za razvoj Je nV ^ delovnih kolektivih Hrvatske, tov. Žigante, f?iblje ()fo° pribil: »Naš cilj je, da se čim več ljudi 'na zraku, da čim več ljudi tekmuje, ker s tem Loodicijo, ki je potrebna za vsakodnevne ^ na službenih mestih!« 8tane . fo'n J® tov. Žigante povedal vse. Seveda, na-Prašanje, od kod dobiti primerne strokovne p. ' j® za takšne vodnike in funkcionarje, ki bo-hog^ ^ a,r le osnovna pravila te. ali one športne pa- V uno,st. del, Sfi (j' r. na, plavam . ttn aipui. uuc pa- foLunj* , . Lodo imeli predvsem organizacijsko spo-^ delov’ n i6 za delovanje in za napredek športa Ma tu,]'"1 kolektivih nujno potrebna. Beseda-je ste-hodjgj.j. S rad nji jigrigč okrog posameznih tovarn aeeenipJ- /ja®topnik iz Karlovca je na splošno pre in prese- ^.anovainj'^,&<'uk kako gradi Jugoturbina v Karlovcu vse hvalo vredno, na gradnjo športnega parka. Brez je zbralo nad 700 prostovoljcev, ki so z največjim veseljem začeli urejevati zemljišče in ga preurediti v športni park. Takšnih primerov si želimo vsepovsod. Prisluhnili smo tudi izjavam strokovnjaka tov. Hfvoja Macanoviča, da šport v delovnih kolektivih ni prav nobena novost. Primerjal je delavsko športno dejavnost z nastopi, tekmovanji in drugimi prireditvami ostalih športnih, telesnovzgojnih in množičnih organzacij. V dokaz, kako napreduje športna dejavnost med delovnim ljudstvom, je navedel statistične podatke, ki povedo, da je po znani Gimnaestradi v Zagrebu odpadlo okrog 800 pripadnikov po društvih »Partizan«, medtem ko je v istem času zraslo število v delovnih kolektivih od 10 na 16.000! ■ Tov. Jaka Kvas je pojasnil, kakšno je stanje v Sloveniji in poudaril, da je osnovna orientacija te dejavnosti po občinah. Pohvalil je pobudo skupnih sestankov in ugotovil, da športna dejavnost v delovnih kolektivih ni nobena tretja sila! »Treba se je le boriti, da bo ta dejavnost dobila primerno mesto v naši družbi!« B Tov. Macanovič, ki najbolje pozna športno dejavnost v delovnih kolektivih, je ob zaključku razprave jzraz.il željo po novih sestankih. Mnenja je bil tudi, da je treba prej ali slej sklicati sestanek medrepubliških komisij — en takšen je že bil, katerega se pa žal Slovenija ni udeležila — kjer naj bi se pogo-vorili o teh problemih: o jugoslovanskem razvoju delavskega športa, kakšno je stanje po svetu na tem področju, o telesni vzgoji v nižjih strokovnih šolah, o vprašanju strokovnih kadrov, o odnosih s športnimi tel^snovzgojnimi in množičnimi organizacijami, o mednarodnem sodelovanju ter končno o sami propagandi. ~ Sestanek na Otočcu nam ni odkril nobene skrivnosti. Za vse te stvari vemo vsi bolj ali manj in vsaki takšni medsebojni razgovori morajo prej ali slej roditi uspeh. Mnenja smo, da mora biti v bodoče skupen sestanek še bolje pripravljen in okrepljen s stvarnimi predlogi. Gre za to, da bomo z enotnimi prijemi usmerjali športno dejavnost med našimi IjudmL Nekaj Tekmovanje v bliža h koncu. Kaže, da sta ni v redu II. zvezni ligi se ostala V prihodnjih tednih bo na sporedu finale jugoslovanskega pokala med Partizanom in Crveno zvezdo, teden dni za tem pa se bo naša reprezentanca v Beogradu srečala z bolgarskim reprezentančnim moštvom. Oba dogodka bosta zelo zanimiva, saj tekme med Partizanom in Zvezdo vedno privlačijo deset-tisoče navdušenih gledalcev. Tekma med Bolgarijo in Jugoslavijo pa bo zanimiva predvsem zato, ker bodo po zadnjih vesteh nastopili v moštvu Jugoslavije nekateri mlajši nogometaši, kar pomeni pomlajevanje našega moštva in pripravo za olimpijske igre. Vse to bo koristilo tistim moštvom, ki tekmujejo v nižjih tekmovanjih ih bodo imela na razpolago tri tedne za učinkovit trening in pripravo na zadnja — odločilna srečanja. Marsikomu namreč teče voda v grlo, naj si bo na vrhu, še bolj pa na repu tabele. Kako se ho vse odvijalo naprej, to je za zdaj težko napovedati, vendar upamo, da bo vsaj naš Odred odnesel pri tem celo kožo. ajk iifmoiino?) Ljuiijana pripravlja okrajno akcijo Nabiralna akcija zajema iz dneva v dan širše področje. Vsak dan prihajajo poročila o njenem poteku, ki je nekje bolj, drugje pa manj uspešen. Tokrat smo se pozanimali, kako poteka delo v Ljubljani. Tov. Polak, predsednik okrajnega štaba nam je med drugim povedal: »Vse ljubljanske občine imajo svoj e štabe, ki so skupaj s sveti za telesno kulturo izdelale svoje programe. Štabi so že nekako pred tremi tedni dvignili bloke in mar-kiee, katerih prodaja pa, kot kaže, ni najuspešnejša. Mimo občinskih štabov pa bo okraj od 1. do 10. junija organiziral akcijo »Pet dinarjev za šport!« Doslej smo se dogovorili z raznimi prevoznimi podjetji kot Ljubljana-Transport, Put-nik in Sap-Turist, da bodo le-ta v tem času poleg rednih vozovnic prodajala bloke pod gornjim geslom. Skušali pa se bomo dogovoriti tudi z ljubljanskimi kinematografi, gledališčem in »Ljubljanskim festivalom«, da bodo tudi tam na podoben način zbirali sredstva. Kazno je, da bo taka akcija zelo uspešna. Podobna akcija bo organizirana ■ tudi jeseni. Ta sredstva bo nato razdelil okraj posameznim občinam, seveda po prizadevnosti, ki jo bodo le-te pokazale po svoji plati.« Tako je torej stanje v Ljubljani, kjer je akcija že v teku, toda tudi na Gorenjskem je la-ta V polnem razmahu Nabiralna akcija, za gradnjo športnih objektov in drugih naprav, ki bodo služile v. telesno-vzgojne namene na Gorenjskem, je v ten dneh v polnem razmahu. V vseh občinah kranjskega okraja so s precejšnjim zadovoljstvom sprejeli to akcijo. Prva poročila, ki smo jih prejeli, so zelo razveseljiva. V kranjski občini so korenito prijeli za delo. Računajo, da bodo samo s prodajo markic in blokov nabrali nad j.OOO.OOO dinarjev, mimo tega pa bodo zbrali z raznimi drugimi akcijami še 8,000.000 dinarjev. Zbrana sredstva bodo namenili predvsem gradnji zimskega plavalnega bazena v Kranju. Stroški gradnje ne bodo tako veliki, saj bodo svoje prispevali tudi prostovoljni delavci. Ostali del sredstev pa namerava štab prispevati za gradnjo osrednjega strelišča v Kranju, za gradnjo kopališča pri Ovcami in za ureditev nekaterih manjših športnih objektov pri šolah. Kot smo izvedeli pri predsedniku okrajnega štaba, je posebno močna razgibanost za to akcijo v Žireh, kakor tudi v Bohinju in v Radovljici. Iz posameznih občin pa prihajajo na štab še vedno nova naročila za markice in bloke. Roka v roki, pomoč onemoglemu tovarišu. Ta drobec nam kaže resnično tovarištvo, ki smo ga doživljali ob letošnjem »Pohoda ob žici okupirane Ljubljane« Pohod ob žici okopirahe Ljobljane pod mikroskopom Od 22. do 24. maja v Kranju V. FESTIVAL - EMatnast« Čez dobrih deset dni se bo v Kranju zbrala mladina iz desetih mest vseh republik, ki bo z množičnimi športnimi tekmovanji ter kulturnimi prireditvami najsve-čaneje proslavila letošnji Dan mladosti — 25. maj. To bo ena največjih mladinskih prireditev pri nas. Kranj se na ta veliki dogodek pripravlja z vso resnostjo, kajti v dneh od 22. do 24. maja bo v gorenjski metropoli zbrana mladina od Triglava do Djevdjelije. To bo res lep praznik mladosti — bratstva in enotnosti —, najlepši, kar jih je pripravila letos naša mladina Titu za njegov 67. rojstni dan. ■ V Kranju bodo v teh dneh zbrani mladinci in mladinke iz Bitolja, Prištine, Niša, Subotice, Slavonskega Broda, Bosanskega Samca, Reke, Gornje Radgone, Tržiča, Škofje Loke, Jesenic in Kranja, skupaj več kot 1200 nastopajočih. Mladina bo v teh dneh tekmovala v atletiki, odbojki, košarki, rokometu, tenisu. nogometu, namiznem tenisu, streljanju in šahu. Nastopale bodo moške, kakor tudi ženske vrste iz vseh mest. Največ je prišlo prijav za košarko in rokomet Dvodnevni program športnih prireditev bo tako nedvomno ne samo množičen, ampak tudi kvaliteten, saj bodo v raznih športnih panogah nastopali najboljši tekmovalci iz posameznih republik, med njimi tudi nekaj državnih reprezentantov. Najlepše borbe se obetajo prav gotovo v košarki in rokometu. ■ Na zaključni dan, v nedeljo, 24. maja, pa bo svečana parada po mestu, v kateri bo sodelovalo nad 4000 športnikov, pripadnikov »Partizana«, strelcev, tabornikov, planincev in drugih sorodnih organizacij. To bo res pravi festival telesne kulture jugoslovanske mladine. Poleg športnih prireditev pa bo v večernih urah vrsta kulturnih prireditev, kakor tudi svečana akademija »Partizana« Gorenjske. J. J. Nedelja zvečer. Trg Revolucije. Slovesna razdelitev nagrad in priznanj udeležencem pohoda. Še krepki stiski rok im tovariški pozdravi... Zvečer pa so vlaki in avtobusi odpeljali številne ekipe iz Ljubljane proti domu. Teden dni je že od III. »Partizanskega pohoda ob žici okupi-raue Ljubljane« in medtem so se tekmovalci že dodobra odpočili ter nabrali nove sile za svoje redne delovne naloge. V tem čas« pa imajo organizatorji še dovolj dela, saj je treba pospraviti vse potrebno, zakaj to je bila ena najobsežnejših akcij v letošnjem letu, ki je zahtevala mnogo resnih ter dolgotrajnih priprav in naporov. Zato menda ne bo napak, če naredimo ob letošnjem pohodu kratko bilanco in ga vzamemo takorekoč pod mikroskop. Treba je namreč pokazati vse pozitivne in negativne strani. Iz letošnjih izkušenj liodo lahko dobili koristne napotke tako organizatorji kakor vsi tisti, ki se nameravajo še udeleževati prihodnjih pohodov. Organizacija letošnjega pohoda v celoti nas je izredno presenetila, Ze dolgo časa pred 10. majem so bile na delu različne komisije, ki so imele nalogo skrbeti, da bo od dnevu nastopa vse teklo tako, kot je bilo prvotno zamišljeno. Svojo nalogo je zlasti izpolnila propagandna komisija, ki je s pomočjo časopisja, radiotelevizije, raznih filmov in predvajanj diapozitivov v kinematografih vzbudila v vsej naši republiki izredno zanimanje in temu primerna je bila seveda tudi udeležba ekip in tekmovalcev na pohodu. Propaganda pa je krepko posegla tudi med ostale plasti naših ljudi v Ljubljani, ki so spremljali pohod na različnih delih proge od začetka do konca ter tovariško nudili pomoč tekmovalcem, kjerkoli so je bili potrebni. Tako lahko trdimo, da je bil ta pohod zares živ odraz revolucionarnosti naših ljudi in da je povezal nied seboj tako športnike kot pripadnike drugih druž. benih organizacij, tako stare borce kot mladino, ki stopa po njihovih sledeh. Krivični pa bi bili, če bi trdili, da tudi ostale komisije niso v veliki meri izpolnile vseh zastavljenih nalog. To velja seveda za ugotovitve o Številne tekme in tečaji... V okviru II. zveznega zleta v Beogradu, kakor tudi v okviru svoje redne dejavnost«, bo imela partizanska organizacija v mesecu maju, juniju, juliju in avgustu celo vrsto društvenih, okrajnih in republiških tekem, nastopov, akademij, tečajev in podobnih prireditev — višek vse dejavnosti pa bo sevede II. zvezni zlet v Beogradu. Preteklo nedeljo sta bil« na sporedu dve pionirski republiški prvenstvi: v Kopru prvenstvo v rokometu, v Ljubljani pa v igri med dvema ognjema. Danes je v Ljubljani pionirski mnogoboj za prvenstvo »Partizana« Slovenije, v Mariboru na so pomerili svoje sile najbolji odbojkarji slovenskih partizanskih društev. Prihodnjo nedeljo bo v Celju prvenstvo »Partizana« Slovenije v atletiki, v Ljubljani pa revija najboljših košarkarskih vrst v »Partizanu«. Istega dne je na sporedu v v. Mariboru tudi okrajni festival, na katerem sodelujejo poleg šol in športnih kolektivov tudi pripadniki vseh partizanskih društev. Zadnja nedelja v maju bo spet .pestra. Ljubljana bp sprejela okoli 500 tekmovalcev, ki bodo svoje sile pomerili na prvenstvu »Partizana« Slovenije v mnogoboju, istega dne pa bo v Trbovljah množičen festi-vaL na katerem bodo sodelovali pripadniki vseh fizkulturnih organiza- cij iz Trbovelj, Zagorja in Hrastnika. V juniju ne bo nič manj živahno na iigriSčih in' stadionih, kot v maju, V soboto, 6. junija, bo v Trbovljah slavnostna seja »Partizana« Slovenije in republiška telovadna akademija, oboje v počsittev 40-let-nice KPJ. V nedeljo f7. VI.) bo upravni odbor »Partizana« Slovenije odšel na Čebinovo, istega dne pa bo v Ljubljani prvenstvo partizanske organizacije v plavanju. Komaj teden dni pozneje bo v Ljubljani republiško prvenstvo vseh razredov in oddelkov v vajah na orodju, iste- ga dne bo v Slovenj Gradcu »Mislinjski festival«. Od 1,—8. junija je na sporedu tudi plavalni tečaj za moške in ženske. Dobrih dteset dni pozneje pa bodo že odhajali pionirski oddelki na H. zvezni zlet v Beo-grad. Od junija do avgusta ima Zveza »Partizan« Slovenije na sporedu tudi celo vrsto tečajev (kar 15 jih jel), im sicer splošne vodniške tečaje v Mozirju, tečaje za vodnike cicibanov in pionirjev v Porentovem domu v Kranjski gori, orodne tečaje (Vikrče), tečaje v ritmiki (Vikr-če), za učiteljišnike in učiteljišnice (Mozirje) itd. Skratka — če k vsgj tej dejavnosti dodamo še številne društvene nastope, tekme, akademije, okrajne tečaje, taboren j a in drugo dejavnost — lahko trdimo, da bo tudi v partizanskih vrstah poleti res pestro življenje. spošni organizaciji, pogledati pa je treba tudi nekatere podrobnosti na dan samega pohoda. Tek reprezentance — šibka točka Brez dvoma sodi med najzanimivejše panoge tega pohoda tek mestnih atletskih reprezentanc, katerih je nastopilo letos zlasti med moškimi prav lepo število. S tem so najboljši jugoslovanski atleti doprinesli svoj velik delež k tej manifestaciji. Toda orga-nizacijsko-telmična oziroma tekmovalna komisija je letos posvetila prav temu teku nekoliko manj pozornosti, kot bi bilo treba. Zlasti moška proga je bila nekoliko nespretno izpeljana, saj je tekla v nekaterih odsekih tako, da so se atleti srečali na prog! s tekmovalci, ki so šli v nasprotno smer pri pohodu. Precejšnja gneča je nastala v Tolstojevi ullKi, kjer so še vedno startale in bile v velikem številu zbrane srednješolske ekipe, rediteljev pa ni bilo, da bi naredili prosto pot tekmovalcem reprezentanc, ki so prihajali proti Titovi cesti. Označeni tudi niso bili nekateri odseki proge in so celo posamezni tekmovalci zašli. Zmedo pa je ustvaril zlasti zadnji del proge pred prihodom na cilj. Prav zato je bila kritika Mihaliča Škrinjarja in še nekaterih upravičena in bo treba v bodoče posvetiti posebno pozornost dobri organizaciji tega teka. Če ne drugače, je treba določili za moške in ženske reprezentance spremljevalce, ki bodo kazali pravilno pot do cilja. Ne dve, temveč več prog! Vreme je bilo nastopajočim zelo naklonjeno, ker je bilo hladno, ča bi bilo količkaj sonca, bi tekmovalci rA' radi pripeke precej trpeli. Tudi sicet smo videli dosti primerov, ko so tekmovalci ali na progi, ali pa tik na cilju omagati. To pa pomeni, da verjetno ne bi bilo napak, če bi v bodoče uredili več prog za različne starostne kategorije tekmovalcev, kar zlasti velja za moške. Proga za ženske bila, kot je bilo videti, še dokaj primerna. Seveda gredo posamezne st* bosti tudi na rovaš tekmovalcev, k' so v želji za čim boljšim uspe ho ni: pohod pretiravali in se s tem izčrpali: čeprav prej niso imeli dovolj načrtnega kondicijskega treninga. Bref dvoma pa bo to v bodoče zelo tehten razlog m bodo morali vsi tisti, ki & bodo hoteli udeležiti pohoda, začeti zelo zgodaj z resno in vztrajno vadb? po določenem načrtu. Mnogo prej: kot so to morda poizkusili letos. Bred vztrajnega kondicijskega treninga P® udeležbe skoraj ne bi priporočali, zla-šti ne šibkejšim. Pozor — zdravniška spričevala! Kot vemo, je letošnji razpis zahteval, da morajo biti vsi udeležene' pred nastopom zdravniško temeljil® pregledani in da se morajo o svoj' sposobnosti za pohod izkazati z zdravniškimi spričevali. Sprva je to držala: na dan samega pohoda pa je tekmovalna komisija pripustila na pohod celo takšne, ki so prišli neposredno na start in se tam prijavili, bili P® so brez kakršnegakoli zdravniškega spričevala. Menimo, naj bi se kal takšnega v bodoče ne zgodilo, zakaj s tem prevzemajo organizatorji n-as® veliko odgovornost za tekmovalce' Jasno pa je, da morajo tudi tekmovalci sami temeljito oceniti svoje sile In paziti na svoje zdravje. Našteli smo torej neka/ bistvenih pomenki j ivosti o tem pohodu in uporno, da nam organizatorji — ki sice* nasploh zaslužijo za svojo veliko prizadevnost vse priznanje — tega ne bodo šteli v zlo. Prav gotovo bodo te pripombe služile k uspešnejši orgor nizacljl pohodov v bodoče in k bali' nizaciji pohodov šim pripravam tekmovalcev naporne naloge. tak® T. B. PRI ATLETIH V ŠlSKI ..DELAMO- a ne tako kakor bi želeli ■ ■ ■ ...in zvezni zlet pred durmi Če prideš na stadion Ljubljane v Šiški, si lahko prepričan, d® boš našel, če že nikogar drugega, potem pa zanesljivo treneti® atletov ZAK Ljubljana Janeza Gaberška. Če bi malo pretiravali' bi lahko rekli, ob vsakem dnevnem in nočnem času. Ze 1®^ je ta požrtvovalni atletski delavec duša atletskega kluba v Si^' in zato je povsem naravno, da se obračamo nanj, kadar hoče’110 izvedeti kaj novega. II. zvezni zlet »Partizana« Jugoslavije, ki bo letošnja najveličastnejša telesnovzgojna manifestacija, je že pred durmi. Zato smo obiskali tajnika Zveze »Partizan« Slovenije tovariša Zares koristna akcija ® Okrajni strelski odbor Ljubtja- ■ na je pred kratkim presenetil ■ strelske družine s tem, da je B razpisal odprto okrajno prven-B stvo za članice, na katerem so ■ imele pravico nastopiti irazen ■ stalnih reprezentantk vse One ■ strelke, ki se sicer marljivo I ukvarjajo s strelstvom v svojih ■ družinah, niso pa doslej še res- ■ neie posegle v borbo za čim ■ boljša mesta v republiškem me- ■ rilu. Skratka, tu je šlo za začetnice, ki naj bi v medsebojni borbi pokazale, ali so upravičile zaupanje, ki ga jim je s tem hotel izkazati (ISO Ljubljana. Tekma je imela namreč namen izbrati 10 najboljših, kate-rim bo nudil OSO odslej dalje stal-no štipendijo v obliki malokalibr-sikuh pušk in streliva za redno vadbo. ♦ ■ V ponedeljek se je zbralo na strelišču ob Dolenjski cesti kar 26 tekmovalk iz Kamnika, Medvod, Zaloga in Ljubljane in nastopile so v streljanju z MK puško leže, vša- ka po 20 strelov. Seveda moramo pripomniti, da je zavladal tudi na tej, sicer majhni tekmi, pravi tekmovalni duh in borbenost. Nekaterim strelkam, ki se že sicer delj časa ukvarjajo s to panogo, so se uspešno zoperstavile mlajše tekmovalke.in dosegle prav solidne uspehe. Povsem razumljivo je, da je vsem primanjkovalo izkušenosti, vendar smo lahko z doseženimi rezultati kar zadovoljni, še bolj pa so zadovoljne tiste tekmovalke, ki so prejele orožje in strelivo, za svojo bodočo vadbo. ■ Med 26 udeleženkami je zmagala članica Meteorja iz Ljubljane Vokalova, ki je dosegla zelo soliden rezultat 165 krogov, ugodno pa je presenetila tudi članica Dioptr.a Prhnetova s 160 krogi. Vrstni red ostalih je naslednji: Funkova (Fr. Vidmar, K.) 159, Sevškova (01) 156, Dežutljeva (P. Romavh) 149, Štrukljeva (D) 147, Tilerjeva (01) 147, Bravičeva (M) 143, Lampetova (C. Krasna) 141, Gozdnikarjeva (D) 138, Golobova (Usnjar Km) 154 itd. Ta akcija okrajnega strelskega odbora je vsekakor hvale vredna, kajti prav na ta način bo moč pridobiti v strelske vrste čim več ženskega kadra, ki ga zdaj v strelstvu zelo primanjkuje. Tomaža Savnika, da bi nam o pripravah za zlet povedal nekaj novic. »Zdaj bomo začeli vaje piliti,« je odvrnil lov. Savnik, ko smo ga vprašali, kako je z učenjem zletnih vaj v društvih. ■ »Kako torej obvladajo zietne vaje v društvih?« »Ne smemo si delati iluzij. Res je sicer, da so povsod vaje že predelali do konca, vendar bo treba še precej truda, preden bodo tudi dobro naučene.« Tov. Savnik nam je nato povedal še nekaj o programu. Pionirski oddelki imajo svoj zlet ni dan 28. junija, mladinski in članski oddelki pa 4. in 5. julija. Glavni nastopi bodo na stadionu Partizana, precej prireditev bo na manjših igriščih, zlasti razne točke v akademijskih sestavah. V okviru zleta bo tudi državno prvenstvo v vajah na orodju za zvezni razred, verjetno pa bo za »poslastico« sodelovalo tudi nekaj najboljših orodnih telovadcev iz inozemstva. Seveda so v spored zleta vključena tudi prvenstva »Partizana« Jugoslavije v atletiki, odbojki, rokometu, plavanju in košarki. ■ »In kakšen bo program glavnih nastopov?« »Zelo pester,« -je dejal tov. Savnik. »Mimo prostih vaj bodo obiskovalci zleta videli atletske točke, zlasti štafete, teke na kratke in srednje proge in skoke. V programu so tudi tekme v poligonu in simultane vaje na orodju. Pionirji bodo tekmovali v postavljanju šotorov in valjenju sodov. Seveda bosta na zletu sodelovali tudi ■ JLA in JV M.« Dotaknili smo se še občutljive točke — denarja za udeležbo na zletu. »Težko bo! Društvene blejaj ne so Za ZAK Ljubljano je leto 1959 jubilejno, saj praznuje 10 let obstoja. Ali bo klub z letošnjimi uspehi lahko dostojno proslavil svojo obletnico? Janez Gaberšček nam odgovarja: »Začelo se je še kar dobro. V začetku leta smo si zadali nalogo spraviti vseh 5 ekip v finale državnega prvenstva. Zdi se mi, da sta ekipi starejših mladincev in mladink že na najboljši poli. Malo teže bo z mlajšimi mladinci, člani in članice sicer še niso imeli prvenstvenega tekmovanja, toda menim, da si bodo moški dokaj lahko odprli vrata v finale, pri ženskah pa je upanje zelo majhno. Ne morem jih pohvalili glede treninga. Število članstva se v klubu hi bistveno spremenilo, toda mid 150 jih je že precej takšnih, ki so bolj na papirju in ob koncu sezone bomo morali napraviti temeljito revizijo članstva.« »Kako pa je s financami? Ali gre na bolje ali na slabše?« »Za letos nam je matično društvo odobrilo pol milijona. Zelo srna zadovoljni, zlasti zato, ker bomo denar dobili vnaprej in si ga ne bo treba za vsako tekmovanje izposojati pri funkcionarjih. Seveda pa bi klub za normalno delo na vseh področjih potreboval približno še enkrat več. Se prazne. To bo spet »žicanja« okoli raznih lorumov! Prepričan sem sicer, da bodo druživa ta denar dobila, čeprav z največjo težavo. Ponekod bodo društvom pomagala podjetja, tovarne in drugi kolektivi, ponekod si bodo pomagali sami z udarniškim delom in podobno. Ta naloga bo od društvenih delavcev spel terjala ogromno dela. V drugih republikah so organi oblasti prispevali za zlet večje zneske. Tako sem bil obveščen, da je Izvršni svet BiH dodelil za udeležbo na zletu dotacijo 4 milijone dinarjev,« je zaključil tov. Savnik. posebej zato, ker je večina opreti iztrošene in bi jo morali nadoknadi^ Če bi imeli več sredstev, bi se iadti lotili bolj množičnega dela, tako ti moramo »krpati« predvsem ekipe, drugo leto ne bo bolje, bomo zač® pešati in to predvsem v ženskem d® kluba, ki je najmanj kvaliteten in ’ bomo zato tudi najmanj podpiralL Funkcionarjev nam manjka kot vedno, saj vidite, kakšne imamo z organizacijo prireditev. Z se mi tudi, da je naš tekmovalni .g stem v atletiki potreben precejš®L reparature. Naitl bi bilo treba 'ti način, da bi istočasno zodovolj®vag/) množičnost in kvaliteto, razen ,eti pa ne »ubijali« klubov in tekmo®® .cev'.« , V ZAK Ljubljana je tudi do®\ kvalitetnih atletov. Nekaj podatka njihovem delu in perspektivah hi dvomno bilo zanimivih. ^ »Kot prva moram omeniti oba Ž olimpijska kandidati. Pravzapr®® -uradno za zdaj kandidat le ^ Hafnerja so namreč iz prvotnegaJtio ska iztočili, toda pravijo, da g® . Tjiii zaradi dobrih rezultatov že v za c®. letošnje sezone, zopet uvrstili. jem mnenju bosta oba preče/ Računam v L kolu za sleepie obeh rezultate med 9:10 in 9:20, ®fl0 kotu blizu 9 minut in v finalu njun sen — pod 9 minut. Oba P trenirata, morda bi lahko ieketiLrtri' da Hafnerju nekoliko manjka nosti, včasih pa tudi dobre 1® kajti vse preveč sili v ospredj® • je kega teka. Zelo dober je R°ik0' tidti. sicer kaznovan, toda vseeno trenira. Na treningu je že Pre lirzotovanja po Severni Afriki. Naj nam pripoveduje. startu 66, na cilju samo 35 dirkačev - jJ^alrne! Sahara! Pesek In vročina! Vse . ^rri imel pred očmi, ko sem se vsedel j,. Simiplon, ki me je peljal proti Rimu. }aISe>h sl mogel predstavljati, kakšne te-. Ve me čakajo. V kratkih dveh urah iz Rima z letalom preleteli pot čez ^J^ozemlje v Tunis. Sprejeli so nas nad-a- ijubeanivo In nas nastanili v poseb-* žPortnem taboru v prelepem palmo-^.rr‘ gozdičku. Kaj takega sd pa nisem da me bo v vroči Afriki zeblo. Pa tsw, 'e vendarle. Organizatorji so nam .Vložili. tako sem zvedel, da je celotna lcako Potok3 vsaka posamezna .j.r> m tako sem zvedel, da je celotna bolj ali manj ravninska, le da so tin» etape posejane z manjšimi vzpe-i- 'bi- Naj zbrai vam na kratko povem, da se tnertJ"'*0 na startu lepo število pravih Čaj arOdnlh »asov«, med njimi sem sre-š]ju lanskoletnega junaka našega Vr-^'2ozeinca Hugensa ter nekaj Nem-', k-1 so lani nastopili na znani dirki «1^ b^Praga—Varšava. Prvih pet etap H*, Vozili bolj ali manj »složno« In bila enl11 kosovnih razlik ni bilo. Zame je Oo^na četrta etapa. Padel sem, se 61 in polomil kolo. Seveda je vse to pomenilo odstop od nadaljnje dirke. Nasprotno pa se je vedno tolj uveljavljal Valčič, ki je bil po 5. ali 6. etapi kar tretji v generalni razvrstitvi. No, za zaključek naj povem še to, da je odstopil kasneje tudi Traven, medtem ko je Milenkoviča doletela »rampa«, kar pomeni, da Je prekoračil odmerjeni čas za vožnjo na določeni etapi. Vprašujete, kako so drugi vzdržali in kako prenašali vse nevšečnosti bližine peska In vročino Sahare? Ko smo zavozili v bližino Sahare, jih je kratkomalo pogoltnila vročina. Menda je bila to šesta etapa, kjer je odpadlo kar 20 ali celo 25 dirkačev, tako da jih je prišlo na cilj od 66 le 35! Kako je v Tunisu? Dobro. Toliko torej o športni prireditvi, o prvi tradicionalni dirki okrog Tunisa, ki bo prej ali slej postala popularna in vabljiva za mnoge Vije kolesarje. Nas je zanimalo, kako je sicer v Tunisu. Na to vprašanje smo dobili ta pojasnila: »Ker me zanima stavben iš tv o in arhitektura, sem se predvsem zanimal za to področje. Stavbe so svojstvene. Kaj takšnega pač še nisem videl. Moderni slog se meša z Orientom. Oboki na oknih In vratih so še posebej pritegnili mojo pozornost. Mesto Tunis ima nekaj nad pol milijon« prebivalcev, kjer se mešata evropski In arabski živelj. Sicer je moderno mesto, vendar ima vse polno orientalskih primesi. Zašel sem v arabski del mesta. Nenadoma se je vsulo name kriča- Vsepovsod odlični plavalci hnj bilo T+nlHo v vsi — Trlo 11A Tftrrrlo 1.111 nfl T-obmiim mo «1 hrtiij k”U bilo prvenstvo Italije v za- “e zias.aZeTlib. V 50 m dolgem bazenu so ■nt) odrezali Pucci (100 m 58.2), Gal-,:°T2) 500 m 18:49.5), ELsa (100 m hrbtno Src®!av ®rfxlvsom P3 Dennerlein, ki je ^bčtiem 100 m v delfinovem slogu v Času 1:02.4, 200 m pa v 2:25.8. "l® re2i?),lnerlein '2 Napolija se je s te-BIavalce tatokowsiki Izboljšal svoj evropski rekord v metu diska za 34 cm. V malem mestu Pabianice v bližini Lcd-za Je vrgel disk 57.89 in se s tem odličnim rezultatom že močno približal meji 58 metrov, kar je že res »ameriška« daljina. Piatkovrski utegne leto« še marsikoga presenetiti, saj kaže njegova serija metov, da je že sedaj v odlični formi. Prvi met je znašal 54.89, nato pa Je kar trikrat zaporedoma zalučal disk nad 56 m. Poljski strokovnjaki zatrjujejo, da utegne Piatkowskt že letos zrušiti celo svetovni rekord, ki ga ima Amerikanec Gordien z daljino 59.28 m. Vsekakor bo najnovejši Poljakov rezultat na oni strani »velike luže« povzročil to, da bodo Rink Babka in ostali prav krepko pljunili v roke. Pdatkowski je postavil letos novi evropski rekord (57.55) ravno 1. maja in je 3 tem izbrisal z liste evropskih rekorderjev Italijana Cansolinlja. Tudi v Leipzigu Imajo mladega, komaj 21-letnega metalca diska, ki se naglo razvija. Manfred Grieser je v Leipzigu vrgel disk 53.42 m. Na istem mitingu je Siegfried Valentin iz Vzh. Berlina dosegel na 800 m zelo dober čas 1:48.9. Na mitingu v Nantesu je Italijan Gio-vanni Lievore vrgel kopje 77.12, Carlo Lievore pa 76.34 m. Meconi nad 18 metrov Na nekem atletskem mitingu se je spet Izkazal italijanski metalec Meconi, ki je sunil kroglo 18.03 m, kar je najboljši rezultat, ki ga je dosegel katerikoli evropski atlet. V prejšnjih dnevih so atleti dosegli več novih državnih rekordov. Šved Asplund je dosegel rekord v metu kladiva s 64.62, Nizozemec Koch v metu diska (53.30), Avstrijec Gruber pa v teku na 100 m (10.5). In če nekaj boljših rezultatov iz Nemčije — 460 m: Kaiser 47.1, 116 m ovire: Lauer 14.1, 4 X166 m: ASV K61n 40.5, daljina: Molzberger 7.32. Guttowski poražen Svetovni rekorder v skoku ob palici, Bob Guttoivski, je moral pred kratkim kloniti pred malo znanim skakalcem Mar-klomti pred malo znanim skakalcem Marshallom Sehwartzem, ki je zmagal z rezultatom 4,51. Drugo In tretje mesto sta si razdelila z Isto višino Guttovvski in Finec Landstroem, ki sta Imela več poprav kot Schwartz. V ZDA gre atletska sezona v polnem teku naprej. Iz vseh krajev prihajajo vesti o odličnih rezultatih, ki jih dosegajo ameriški atleti. Preveč bi bilo jeh rezultatov, če bi jih hoteli našteti vsaj polovico ali tretjino, zato naj zadostujejo samo res najboljši. 106 y: Norton 9.3 (izenačen svetovni rekord), krogla: Long 19.03, Nieder 18.97, višina: Dumas 213.3 cm, 126 y ovire: Cobb 13.9, kopje: Held 79.65, 466 m ovire: Howard 50.8, 5000 m: Truex 14:17.0, troskok: Da Silva 15.95. Nizozemska atletinja Bijlefeld Je pretekla v Amsterdamu progo 100 m v odličnem času 11.7. Poljski skakalec Grabowsikl Je skočil v daljino 7.75 in se tako za 6 cm približal svojemu rekordu. Luzern 3:2, Grenchen : Cbaux de Fonda 6:3, Bellinzona : Grasshoppers 3:3, Ser-vette : Lausanne 2:4; Lestvica: Young Boys 32, Lausanne 26, Grasshoppers 25, Grenchen 24, Zttrich 23, Luzern 22 itd. FRANCIJA: Reima : Valencšennes 2:1, St. Etienne : Nice 3:4, Sochaux : Nimes 3:2, Lyon : Toulouse 1:1, Angers : Strass-bourg 2:2, Lille : Sedan 0:3, Lens : Rennes 2:0, Aleš : Limoges 0:2, Monaco : Marseille 2:0, Nancy : Racing 1:2. BELGIJA: Prvak Belgije v nogometu za leto 1959 je postal klub Anderlecht s 44 točkami, sledijo FC Lttttich 43, Standdrd-Lttttich 42, Beerschot 37, La Gantoise 34 Itd. V Bratislavi so Cehi pred 60.800 gledalci gladko odpravili nogometno reprezentanco Irske s 4:0 (1:0). Reprezentanca CSR Je pokazala zelo dobro igro. Okoli 25.000 gledalcev je prisostvovalo srečanju med Turčijo in Nizozemsko v Istambulu, ki se je končalo neodločeno z 0:0. Nizozemci so bili nekoliko boljši, vendar tudi njim, prav tako kot domačinom, ni uspelo doseči gola. V Tunisu je nogometna B reprezentanca CSR premagala moštvo Tunisa s 2:0 (2:0). Amaterski nogometni reprezentanci Francije in Nizozemske sta v mestu Leeusvarden Igrali neodločeno 1:1 (1:1). V okviru izločilnega turnirja za nogometno tekmovanje na olimpijskih Igrah 1960 v Rimu je v Singapuru Vietnam odpravil Singapur z rezultatom 4:1. Brazilija : Anglija 2:0 V Rio de Janeiro je nogometna enajsto-riea Brazilije porazila reprezentanco Anglije 2:0 (2:0). To je bil prvi nastop nogometne reprezentance Anglije na njeni turneji po Južni Ameriki. Dunajski časopis »Expres« poroča, da bo znani avstrijski nogometaš Ernst Ocwirk, ki igra trenutno v Italiji pri Sampdorii, spet prišel v svojo domovino. Baje ga bo v prihodnji sezoni angažiral dunajski klub »Wiener Sportklub«. Srečanje mladih nogometnih reprezentanc Anglije in Zah. Nemčije se je v Bo-chumu končalo 2:2 (1:1). Maribor : Spartak (Subotica) 15:5 Mariber, 17. maja. Član srbske lige jc moral v Mariboru priznati, da so domači boljši. Največji uspeh je dosegel Draksler ▼ vveHer kategoriji, ki je v najlepši borbi dneva po točkah zasluženo premagal državnega reprezentanta Tota. Kajzer je ob tej priložnosti slavil 300. nastop za barve Maribora. Po ostri borbi z Alfačijem je dosegel neodločen rezultat. Ugodno je presenetil borbeni Žižek, zmagali pa so še Kaus, Šibila, Boršt-ner in Drofenik. Poletov nagradni natečaj Odrezek št. 10 . 1. C. zvezda : Partizan (I. polč.) Priimek in ime: \ 2. c. zvezda : Partizan (II. polč.) 3. C. zvezda : Partizan (konč. rez.) 4. Solata : Krim 5. Triglav : Rudar Kraj: 6. Branik : Izola 7. Grafičar : Ljubljana 8. Kladivar : Jesenice 9. Slovan : Maribor Ulica, hišna št.- 10. Bologna : Juventus 11. Napol! : Inter 12. Bari : Triestina 13. Torino : Spal 14. Udinese : Fiorentina 15. Milan : Genoa Opomba : 1.—3. finalna nogometna tekma za pokal FLEJ, 4.—-.9, slovenska nogometna liga, 10.—15. Italijansko nogometno prvenstvo, 13.—15. rezervni pari. Slaba udeležba pionirjev Slovenska conska nogometna liga Ljubljana, 17. maja. Danes dopoldne je ■bilo v Tivoliju pionirsko prvenstvo »Parti-asama« Slovenije v mnogoboju. Vsak okraj bi moral podati štiri vrste, in .sicer dve vrsti pionirjev (mlajši in starejši) ter dve vrstil pionirk. Iz osmih okrajev bi moralo danes priti v Ljubljano torej 32 vrst. Žal pa je bila udeležba precej šibka, saj je nastopilo le 19 Trat. Niti ene ekipe ni bilo iz murskosoboškega okraja, samo eno vrsto je poslal Koper, po dve pa okraji Celje, Gorica in Ljubljana (!). Vsa pohvala pa gre Mariborčanom, ki so to prvenstvo vzeli resno in So se nanj tudi dobro pripravili, saj so pri starejših iu mlajših pionirjih osvojili prvo mesto. Tudi uvežbanost nastopajočih ni bila najboljša, kar velja zlasti za prosto vajo, pa tudi za orodja in atletske točke. Vsekakor naj bo današnje pionirsko prvenstvo društvom in okrajniim zvezam resen opomin, da je treba republiška, tekmovanja vzeti resneje. Zadajo nedeljo v mesecu je v Ljubljani republiško prvenstvo mladincev in članov v partizanskem mnogoboju — upajmo, da bo takrat udeležba in pripravljenost precej boljša kot danes. Rezultati — vrste, st. pionirji: 1. okraj Maribor (društvo Maribor) 642.20, 2. Ljubljana (Tabor) 569.60, 3. Kranj (Stražišče) 538, ml. pionirji: 1. Maribor (Maribor) 570.50, 2. Nova Gorica (Šempeter) 558.90, 3. Ljubljana (Medvode) 534.40. St. pionirke: 1. Celje (Konjice) 604, 2. Kranj (Javornik) 583.60, 3. Novo mesto (Novo mesto) 575.60, ml. pionirke: 1. Nova Gorica (Renče) 564.30, 2. Kranj (Kranj) 552.40, 3. Celje (Žalec) 529.70. Zmagovalci med posamezniki — mlajH pionirji: Šušteršič (Med) 49.3, st. pionirji: Erhart (Mrb) 57.10, ml. pionirke: Malenšek (Kranj) in Martinuč (Renče) 49, st. pionirke: Janžekovič (Konjice) 55.70. Prvenstvo partizanskih društev v atletiki Celje, 17. maja. Včeraj je bilo v Celju okrajno prvenstvo partizanskih društev v atletiki. Nastopilo je okrog 200 atletov in atletinj. Pri moških so bili najboljši zastopniki partizanskih društev iz Celja, Žalca, Gomilskega in Rogaške Slatine; pri ženskah pa tekmovalce iz Žalca, Šentjurja in Celja. Teden atletskih tekmovanj v Celju Celje, 17. maja. AK Kladivar je skupaj c Društvom prijateljev mladine priredil v eadnjem tednu množična tekmovanja celj- skih pionirskih odredov in mladinskih aktivov, tekmovalo je nad 300 mladih atletov in atletinj. — Rezultati — 10 do 12 let — pionirji — ekipno: 3. osnovna šola, pionirke: 3. osnovna šola — 12 do 14 let: pionirji — I. osnovna šola, pionirke — 2. osnovna šola — 14 do 16 let: mladinci — gimnazija, 3. osnovna šola, učiteljišče. Mladinke — ekonomska srednja šela, gimnazija, 3. osnovna šola. Tekmovanje celjskih gimnazijcev Celje, 17. maja. Športnega dneva celjske gimnazije se je udeležilo 750 mladincev in mladink, ki so nastopili v atletiki. Rezultati: mladinci — 100 m: Srnovršnik 11,0; 1000 m: Krumpak 2:38,9; višina: Golner 170; daljina: Kučer 658; krogla: Hropot 14.00 Mladinke: 60 m: Cede 8.4; višina: Rozman in Cater 140. MHsgs atletov na starin Novo mesto, 17. maja. Danes je bilo v Novem mestu okrajno atletsko prvenstvo Partizana, na katerem je nastopilo veliko število mladih atletov in atletinj iz partizanskih društev Krškega, Brežic, Mirne peči, Straže, Stopič, Trebnjega in Novega mesta. V večini disciplin so atleti dosegli prav dobre rezultate. To obeta, da se bodo dolenjski atleti na republiškem prvenstvu Partizana, ki bo prihodnjo nedeljo v Celju dobro odrezali. Posebej je treba omeniti množičnost današnjega tekmovanja, saj je v nekaterih disciplinah nastopilo tudi po 16 tekmovalcev. Rezultati — člani — 100 m: Zurc (N. m.) II, 6, 208 m: Maznlk (N. m.) 25,7, 400 m: Gr- movšek (Trebnje) 56,6, 1500 m: Derganc (N. m.) 4:17.1, višina: Potrč (N. m.) 173, daljina: Zurc (N. m.) 6,52, krogla: Potrč (N. m.) 11,81, kopje: Kastelic (Črnomelj) 60,93, disk: Potrč (N. m.) 34,41; mladinci — 100 m: Stebernjak (Krško) 12,8, 1000 m: Stebernjak (Krško) 2:47.4, višina: Bele In Gabrijelčič (oba N. m.) 160, daljina: Stebernjak (Krško) 5,56, krogla: Žnidaršič (Brežice) 11,49, disk: Aučin (Krško) 24,77; članice — 100 m: Hude (N. m.) 13,6, višina: Gantar (N. m.) 145, daljina: Hude (N. m.) 467, krogla: Vidmar (N. m.) 10.20, kopje: Vidmar 31.93, disk: Vidmar 23.65; mladinke — 60 m: Meh (N. m.) 8.5, 60« m: Kukman (N m.) 1:53.2, višina: Zorko in Grčar (N. m.) 125, daljina: Muhič (Mirna peč) 111, krogla: Gantar (N. m.) 9.12. Štiri zmage na ftufem Skok skozi okno — Nepričakovan poraz Ljubljane Tekmovanje v slovenski conski ligi se počasi približuje zaključku. Do konca nas ločijo še tri kola, ki bodo odločila, kdo se bo lahko potegoval za tekmovanje v višji skupini, kdo ga bo moral zapustiti, in kdo bo je-šeni spet stopal v društvu slovenskih najboljših moštev. Kot zanimivost XIX. kola moramo seveda na prvem mestu omeniti kar štiri zmage na tujih igriščih. Od teh je bilo seveda nekaj presenečenj. Ljubljana je v zadnjem času pokazala nekaj dobrih tekem in je bilo tudi za današnje srečanje s Kladivarjem pričakovati zmago. Dve točki pa sta odšli v Celje. Tudi Triglav je imel v Izoli težko nalogo, pa jo je kljub temu uspešno opravil. To je že druga zaporedna zmaga tega moštva, kar kaže, da gredo kranjski nogometaši zadnje čase po uspešnejši poti. Medsebojno srečanje zadnjih dveh na lestvici je prineslo zmago Slovanu. Kaže pa, da so nogometaši s Kodeljevega pričeli prepozno zmagovati. Lestvica slovenske conske nogometne lige Izola : Triglav 1:2 (0:1) Izola, 17. maja. Na Igrišču ob našem Jadranu se je obralo okrog 800 gledalcev. Sodniku Jakšetu iz Ljubljane so se pred-števili naslednji igralci: Triglav: Dagarin, Stular I, Dolenc, Čebulj, Djordjevič, Srakar, Gajšek, Brezar I, Brezar II, Kraševec, Stular II. Izola: Lesjak, Gabrijelčič, Santin, Mar-kezan, Erceg, Radovič, Černe, Jerkovič, Januš, Sorgo, Bera. Igra je bila vseekozl borbena in požrtvovalna na obeh straneh. Gostje so prišli v vodstvo v 42. minuti po Kraševcu, ki je izkoristil napako domače obrambe in ostro streljal iz gneče. Ta gol je precej zmedel Izolo, Saj je bila vse do te minute v premoči. Pričakovati Je bilo, da se bodo v drugem delu igre domači napadalci bolje znašli, toda obramba Triglava je bila danes izredno zanesljiva. Odlikoval se je predvsem Brezar I, ki je lepo povezoval obrambo z napadom. V 77. minuti je Kraševec še enkrat potresel mrežo in s tem je bila usoda Izole zapečatena. Devet minut pred koncem je Januš znižal na 2:1. Triglav je zasluženo zmagal, predvsem po zaslugi pravilne taktike in odlične obrambe. Sodnik Jakše je zelo dobro vodil srečanje. Ljubljana : Kladivar 0:2 (0:1) Ljubljana, 17. maja. Menda je redkokdo pričakoval, da bi moštvo Ljubljane, ki je presenetilo vse prijatelje- nogometa z odličnim startom v spomladanskem prvenstvu, lahko prepustilo obe točki gostujočemu Kladtvarju. In vendar so gle- dalci ob zadnjem sodnikovem žvižgu vneto zaploskali nadvse borbeni enajsto-rlcl Kladlvarja, ki sl je po vsej pravici priborila dve dragoceni točki sredi Ljubljane. Nogometaši Kladlvarja so že v prvih minutah tekme pokazali, da imajo namen boriti se za zmago. Nekajkrat so napadli vrata nezanesljivega vratarja Zupančiča, vendar brez uspeha. Kmalu so se tudi Ljubljančani navadili spolzkega igrišča In bolj ko so tekle minute, bolj se je prenašala igra na polje Kladlvarja. Haneman je v 11. minuti sam prodrl pred Bencika, vendar mu je le-ta skočil pod noge in o-dbll žogo z noge v polje. Branik 19 15 2 2 62:22 31 3? 3? 0l 18 ll Rudar 19 12 3 4 50:23 Maribor 19 1:1 5 3 47:28 Ljubljana 19 10 4 5 38:28 Kladivar 19 10 5 6 45:38 Sobota 19 8 2 9 63:55 Krim 19 7 5 9 . 37:37 1» iL Triglav 19 6 4 9 34:39 10 Izola 19 5 5 9 27:35 1" 1* * Grafičar 19 4 6 9 30:47 Slovani 19 2 6 11 21:49 Jesenice 19 2 1 16 22:72 Za zdaj brez izprememb (Nadaljevanje s 1. strani) ifovftl. v drugem delu pa je še z avtoerolom potrdil svojo nerodnost. Tudi Rečani so imeli več lepih priložnosti, venda jih žoga' ni ubogala. Crvena zvezda ie igrala zb ra-nejiše in je zasluženo zmagala. Radničkt : Dinamo 1:0 (0:0) Zemun, 17. maja. — Radnički je docela nepričakovano premagal Dinamo, ki je bil ▼es Čas tekme boljše moštvo. Tekmo je ves čas motil dež. Napadalci Dinama so zapravili med tekmo marsikatero priložnost za dosego gola. Medtem ko je bila tekma v prvem polčasu dokaj živahna, sta moštvi v drugem delu igre, zavedajoč se, da rezultat ne more vplivati na vrstni red na lestvici, igrali počasi in neborbeno. Nogometna prvenstva evropskih držav Italija: Bari : Udinese 2:1, Gsnoa : Fiorentina 0:0, Internazionale : Torino 1:0, Juventus : Alsssandria 2:2, Lazlo : Milano 0:0, Napol! : Bolo-gna 4:2, Padova : Lanerosai 3:1, Triestinia : Samp-doria 1:2, Spal : Roma 1:0. Po XXX. kolu vodi Milano s 45 točkami pred Fiorontino 44, Internazionale 41, Juventus 38 itd. Sarajevo : Velež 1:2 (0:0 Budučnost : Vardar 3:2 (1:) Vojvodina : Željezničar 6:0 (1:0) Lestvica I. zvezne lige Crvena zvezda 19 11 3 5 38:17 25 Partizan 19 H 3 5 32:27 25 Vojvodina 19 19 4 5 38:18 24 Radnički 19 9 3 7 32:22 21 Dinamo 19 8 4 7 26:20 20 Hajduk ‘19 8 6 7 25:38 18 Velež 19 8 2 9 26:32 18 Rljeka 19 7 4 8 25:32 18 Budučnost 19 7 4 8 22:33 18 Sarajevo 19 6 4 9 20:28 13 Željezničar 19 6 3 10 22:31 15 Vardar 19 4 2 13 20:36 10 IRGSVSKO PODJEDE Ljuijijana, Trubarjeva.] nudi v svoji poslovalnici ,.Trubarjeva 9", veliko izbiro krojaških in ši/ijskih potrebščin Pridite In oglejte sl veliko zalogo I Ljubljana treftia v Belgiji Ostende, t7. maja. Na mednarodnem košarkarskem turnirju v Ostende je sodelovala tudi Ljubljana. V prvi tekmi je domača ekipa Ostende premagala Ljubljano s 67:60. V drugi tekmi. je francoski prvik Charleville premagal Heidelberg s Ste-Ti, v finalu so Francozi premagali Ostende s 6058, v-borbi za 3. mesto pa je Ljubljana odpravila Heidelberg s 87:66. PRIMORSKA NOGOMETNA PODZVEZA Člani — Anhovo : Sidro 1:2, Koper : 11. Bistrica 2:2, Branik : Tolmin t:4. Primorje : Rudar 3:2, Postojna : Nova Gorica 2:2 — Mladinci — Postojna : Nova Gorica 2:3. CELJSKA - NOGOMETNA PODZVEZA Člani — Brežice : Rudar (Hr) 4:0, Proletarec : Rudar (Vel) 2:3. Mladinci — Kladivar : Celje 3:0, Kladivar : Bratstvo (Rog) 3:0. Odred spe! s težkim »tevinm« Krim Branik 0:1 maja. (0:0) Ljubljana, 17. maja. Precejšnje zafll' manje Je vladalo za včerajšnje nogomet' no Srečanje med Branikom in Krim«*11' Branik Je takorekač že prvak, in bi n"* dve izgubljeni točki v Ljubljani ne mož* prekrižati računov. Krim Je prvi povz« pobudo. Ze v prvih minutah je mor*1 Eferl nekajkrat resno posredovati, na)' nevarnejši pa je bil strel, ki ga Je pr«** vratom usmeril Bergelj. Vendar td-tr Branikovcl niso držali križem rok. Sred' nji napadalec je zaradi napake Ces«* prišel sam pred vrata domačih, Sleve J4 V podobnem minut zatem položaju je bil kakih tudi Brezigar, ki pa MARIBORSKA NOGOMETNA PODZVEZA Člani — Raikičah : Drava 1:5, Kovinar : Aluminij 1:2, Kovinar B : Maribor B 2:4. Pionirji — Kovinar : Branik 0:0, Rakičani : Sobota 3:0. V Celju bolje kot prvič Celje, 17. maja. Dane« Je bil« II. koio atletskega ekipnega državnega prvenstva za mladince d« 18. lota in mladinke. Zaradi nešportne poteze atletov Branika, ki so zahtevali za nastop v Colju 20.000 di-n, ni bilo predvidenega troboja starejših mladincev Maribora, Branika in Kladlvarja. Celjani so morali ponovno nastopiti v Mariboru, kar, pa ne daje najboljšega upanja za zdrave odnose med atletskimi klubi. Vsa moštva v Celju so od prejšnje ne-ncdeljc pokazala viden napredek. Mlajši mladinci Celja so tokrat zbrali za 295 točk več kot prejšnjo nedeljo, »Partizan« Žalec pa kar za 590 točk. Pri mladinkah so tekmovalke Kladlvarja zbrale 140 točk več, mladinke Žalca pa 742 točk. Žalcu lahko le čestitamo k tako velikemu uspehu, saj to dokazuje, da lahko tudi v malem podeželskem kraju obstajajo kvalitetne ekipe. Rezultati — mladinci — 100 m: Golner (K) 11.6, krogla: Polovič (K) 16,58, višina: Koklič (K) 170, Lakner (Ž) 165, 500 melroo: Supane (K) 38.1, kopje: Bertok (K) 45,92, tOOO m: Jarh (Kj 2:44.4, daljina: Golner (K) 6.29, Kučer (Ž) 6.28, disk: Bertok (K) 42.29, Fidraajer (Ž) 39,63, 4 X 100 m: Kladivar 45,9, Žalec 48. Kladivar je zbral 12.075, Žalec pa 10.448 točk. •PsUtačemo PjeKladivarzbralmclinf]ind Mladinke — 100•m: Silan (K) 12.7, diski Medvešek (Ž) 33.46, Kroflič (K) 24.36, 600 m: Gašparut (K) 1:46.0, Tomšič (Ž) 1:54.2, višina: Cater (K) 140, Žohar (Ž) 132, krogla: Medvešek (Ž) 11.19, Šeme (K) 10.81, 60 m: . Stožir (K) 8.3, daljina: Cokan (K) 4.54, 4 X 100 m: Kladivar 53.2, Žalec 56.6. — Mladinke Kladlvarja so zbrale 9938, Žalca pa 8180 točk. močan strel postal preko zgornje vratnice v mit. Kar niso znali izkoristiti Ljubljančani, so dosegli Celjani. Izkoristili so napako Zupančiča, ki je žogo izpustil iz rok. Na noge jo Je dobil Hribernik In jo v 36. minuti usmeril naravnost v prazna vrata — 1:0. V drugem polčasu so Celjani še naprej napadali In ni bilo treba dolgo čakati na naslednji zadetek. Krivec Ja bil spet Zupančič, ki je visoko podano žogo Izpustil iz rok, zraven njega pa se je znašel Hočevar in žogo usmerili spet v prazna vrata. Zatem so se Igralci 'Kladlvarja potegnili v obrambo, Ljubljančani pa so napadali z vsemi močmi. Kljub vsemu so Celjani vzdržali močan pnttlsJk Ljubljančanov, čeprav je bilo pred vrati Kladlvarja nekaj zelo nevarnih trenutkov. V mislih imamo predvsem Izredno močan strel Brezigarja, kakih 10 minut pred koncem tekme, Id pa ga Je dobri vratar Kladlvarja s prsti odbil v kot. zapustil vrata, napadalec Branika pa )8 streljal preko vrat. Značilno za današnJ8 tekmo Je bilo, da je imel Krim mnog0 lepih priložnosti, ki pa jih v 16-metT | skem prostoru niso znali Izkoristiti. Krimovoi so tudi v drugem polčasu z3' pravili nekaj več ugodnih pril«*' . nostl in je gol ta.korekoč visel v zrak*^ Zaradi prekrška nad napadalcem Bt* nika, pa je sodnik Konič 15. min. Pr ^ koncem tekme dosodil enajstmetrovk« korist Branika. Strelec je bil Elsner, 6l ja tudi dosegel gol. Mnenja smo, da moral sodnik, če je dosodil enajsto1* trovko proti domačim, pokazati na b* _ točko tudi trikrat, ko so napravili Pr* krške Braratkovi obrambni igralci. Z« nevaren start Eferla nad Marjanovič0 * dvakratno igranje z roko v kaz^ končani tekmi 1 gledate*’ USP**0' in skem prostoru! Po hotelo nekaj nepremišljenih napasti sodnika, kar pa Jim ni ker so ga zaščitili Krimovi odbom11^ Povemo pa naj Se, da je moral sod« ^ zapustiti stavbo na igrišču skozi eten« spremstvu miličnika. M- Maribor : Sobota 4:0 (2:0) Maribor, 17. maja. — Na razmehčanem igrišču je pred 1500 gledalci Maribor presenetljivo visoko premagal Sobočane. Gostom očiviklno ni ugajal težak teren in niso mogli prikzati tehnično izpiljene igre. Goli so padli takole: v 50. min. Erkart, v 55. Vidic, v 66. Fraugeš in v 75. Lupša. Sobočani so imeli nekaj priložnosti, da bi potresli mrežo domačinov, vendar jim je žoga »obvisela« v blatu. Dobro so igrali Norčič im Mavčec pri Soboti ter Vidic pri Mariboru. Sodil je Tavzes iz Ljubljane dobro. Rudar : Grafičar 5:1 (2:1) Trbovlje, 1?. maja. Okoli 800 gled®1^ je danes prisostvovalo prepričljivi zmagi . mačinov. Prvih pet minut sta obe 11105 jj igrali slabo, pozneje pa sta uredili j vrste, zlasti domačini. Prvi gol je Grafičarjev igralec Drmaž im šele v 40. ^ je Majcen izenačil na 1:1, štiri minute . sneje pa je Opresnik povišal za na 2:1. Po odmoru se gostje sploh niso . gli upirati premoči Rudarja, ki je gospodaril na razmočenem igrišču. V 55. ,t nuti je Jerše povišal na 3:1, naslednja ^ ^ pa sta dosegla Majhen y 62. minnuR Kastelic v 83. minuti. Tekmovanje za prvaka mojstrov strelcev Ostra borba za prvo mesto Izdaja Tiskovni svet .Polet. — Dreja uredniški odbor — Odgovorni urednik Franček Mirtič — Rokopisov ne vračamo — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo In uprava v Ljubljani, Cankarjeva 4 pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 377 — Čekovni račun uprave 600-701/3-84 — Telefoni: uredništvo: 21-281 (ob nedeljah tudi 20-552 In 21-281 — uprava: '21-281 — letna naročnina 800 lin, polletna 400 din (Nadaljevanje s t. strani) V 75. minuti smo videli najlepši vol te tekme, ki ga je dosegel Sobočan s prekrasnim wolley udarcem z razdal ie kakih 20 m. Strel je bil zares neubranljiv. Le 4 minute za tem je Lokomotiva povišala rezultat na 3:0. Gol je dosegel Rauš. ki je preigral obrambo Ljubljančanov, kaikih 12 m pred Mozetičem pa se je odločil za strel, ki ga vratar, gostov ni mogel ubraniti. V 88. minuti so igralci Lokomotive dosegli še zadnji gol, strelec pa je bil Ivkovič. ki se je najbolje znašel v veliki gneči pred Mozetičevim svetiščem. Ljubljana, 17. maja. Na strelišču ob Dolenjski cesti se je danes nadaljevalo tekmovanje najboljših slovenskih strelcev za naslov prvaka med mojstri strelci. Zal je slabo vreme oviralo tekmovalce, ki so bili sicer precej borbeno razpoloženi, in niso dosegli takšnih rezultatov kot smo pričakovali. Kljub temu so nekateri zelo ugodno presenetili, kar velja za Mlinariča, ki je tekmoval sicer izven konkurence in je z vojaško puško dosegel lep rezultat 465, dalje za Ježa In .Mikoliča, ki sta dosegla zelo zadovoljiva rezultata z malokalibrsko puško. Pri članih z vojaško In malokalibrsko puško se je danes Izpremenil vrstni red In se Je na čelo uvrstil Jež, za njim Planinc, Jeglič in nato šele Mikolič. To dokazuje, da bo borba za naslov prvaka, v zadnjem kolu, ki bo prihodnjo nedeljo, zelo huda. Pri članih z vojaško pištolo je dosegel danes najboljši rezultat Mejavšek Iz Celja, medtem ko so bili ostali nekoliko slabši. Svoja rezultata sta precej popravila Umek in Planinc, nekoliko slabši Med študenti luijboljši R61**8^ Ljubljana, 17. maja. — Na streli^Vj. Dolenjski cesti je bilo danes dopoldne ju fakultetno prvenstvo študentov v st. z MK puško. Nastopilo je 9 petčlanski!1 vsak strelec pa je streljal leže 20 *’ ml' To prvenstvo je bilo za študente or? rano prvič, kajti doslej so tekmovali z vojaško puško, študentke pa z MK p- bolj popuščala. Lestvica II. zvezne lige V Odredovem moštvu je bila obramba boljša od napada, vendar je tudi ta. proti koncu tekme vedno rezultat pa je dosegel Letonja. Pri čla- ’ 'i1-----ntcah z MK puško je bila to pot najboljša Stražiščarjeva, ki Je po današnjem kolu prevzela prvo mesto pred Zeljevo, dobro pa se drži tudi mala Reboljeva, ki Je še vedno tretja. Rezultati — moški: 1. Jež 1887 (danes vp 455, MK 497), 2. Planinc 1863 (453, 477), 3. Jeglič 1862 (445, 488), 4. Mikolič 1853 (418, 494). Članice: Stražiščarjeva 940 (danes 467), Zeljeva 938 (460), Reboljeva 916 (452), Kraljeva 911 (463). Člani voj. pištola: 1. Mejavšek 895 (459), Alavanja 894 (446), 3. Letanja 882 (434) itd. Sloboda 1:7 12 2 3 36:13 26 Lokomotiva 17 11 2 4 41:23 24 Split 17 9 3 5 36:27 21 B or a c 17 7 4 6 34:09 18 Elektros. 17 5 7 5 23:2(7 17 Zagreb 17 7 3 7 27:35 17 Šibenik 18 5 6 8 26:21 16 Proleter 18 6 4 8 37:44 16 Trešn jevka 17 6 3 •8 23:25 15 Odred 17' 4 3 10 17:31 11 Borovo 18 4 1 13 29:44 9 Najboljši uspeh je dosegla vrsta kultete, med posamezniki pa Roman ^ Rezultati nekaterih posameznikov so z* p dovoljivi, medtem ko ne moremo tr ekipne rezultate. Študentje se bodo ob maja pomerili na modfakultetnom Pr’ še z vojaško puško za pokal SIS. Rezultati — moštva: Strojna 742 ( I možnih), Arhitektura 679, Elektroteh«1 657, Kemična (4 tekmovalci) 605, 604; posamezniki: Rems (Arh) 167, jgll (Agr) 165, Premoljč (Arh)' 163, Dol*0* in Kopriva (Ekon) po 159 krogov. Schur končni zmagov^,! V Varšavi je bila danes zaključ^^ narodna kolesarska dirka Beil‘D Varšava. Med posamezniki j® v ^ plasmaju zmagal dirkač Sehur j čija); oaši kolesarji pa so 06V0^-1 bcuik ^ mesta: Levačič 51., Žirovnik 53., Vukojcvič 79., Židan 91. Skupno J f £ na cilj 92 kolesarjev. Med mod'1 ^ ^ neralncm plasmaju zmagala ekipa Poljska, 6. Nizozemska, 7. 9. Romunija, 10. Italija, H-džarska, 13. Monaco, 14. slavija. Skupno je reprezentanc. Dolga11!0’ J1* Danska. Francija, tekmovalo 18