ŠTEVILKA
LETO XLVIII. 4. MAREC 2016 CENA 1.70 EUR
x
c^i
3
Ko je zastajal dih
s . ' i
in se je vrocica *
selila med
Ob avtorski pravljici Mladen Melanšek ugotovil razmerje med piscem in ilustratorjem
Ko v agencijo vstopi stranka, kije še vse kaj drugega
Leponjivski gledališčniki predstavili igro Bolje tič v roki kot tat na strehi
STRAN 11
STRAN 12
STRAN 12
17703519
Oglasi
onmTkk.vt. BIKOV. IH.K H'- 11 i,K!
i i.j.uu.i on p ns i i, m i S^lilF-OItKI PSEiT>U
MOŽNO« p i ikoi"

2 
Savinjske novice št. 8, 26. februar 2016
Iz vsebine:
Tema tedna:
Vloga ženske v družbi se spreminja, a v podjetništvu je še vedno (pre)malo žensk ... 4
Srečanje zadružnikov:
Kmetijska politika prinesla precej sprememb, ki niso naklonjene majhnim hribovskim kmetijam..................................................................5
OZ RK Zgornje Savinjske doline:
Zbirajo ohranjene kose pomladanskih oblačil in obutev....................................................7
Sejem Alpe Adria:
Hotel Plesnik prejel prestižno
priznanje Kongres magazina...........................7
Medgen borza na Rečici ob Savinji:
Hipnoterapija z Antonom Žunterjem...............8
»Gorenjski« klanec:
Sanacija, ko bo dopuščalo vreme.................10
20. lutkovni abonma:
Lutke so in bodo navduševale otroke...........17
Madrid, Beograd:
Mihalinčeva zmagala z osebnim rekordom 18
Tretja stran
Menina:
Medved opažen tudi na naši strani planine 22
Podjetnice v stalnih konfliktih iz razmerja delo-družina
V	sredo bo v ljubljanskem hotelu Union četrto leto zapored potekal poslovni dogodek z naslovom 500 podjetnic, ki velja za osrednji dogodek na področju ženskega podjetništva v Sloveniji.
Strokovnjaki obravnavajo žensko podjetništvo ločeno od klasičnega podjetništva zaradi specifik v delovanju podjetnic in njihovih številnih vlog, ki jih imajo v življenju. Tako se podjetnice spopadajo zlasti z izzivi, kako načrtovati poslovno kariero ob tem, da so žene, matere, gospodinje ..., kako dosegati primerljive rezultate kot moški ob pomanjkanju neformalnih zvez, kako svoje formalno znanje, ki je v povprečju višje kot pri moških, učinkovito uporabiti v praksi in kako pridobiti potrebno samozavest za premagovanje stereotipov v družbi.
Raziskava o slovenskih podjetnicah, izvedena pred nekaj leti, je pokazala, da ženske ustanovijo lastno podjetje z namenom, da postanejo same svoj šef. Večina od njih je dobro izobraženih, imajo delovne izkušnje in podporo družine ter so sposobne voditi podjetje. Lastno podjetje jim zagotavlja več svobode in fleksibilnosti, kar jim pomaga pri kombiniranju odgovornosti za družino in delo, vendar slednje še zdaleč ni enostavno.
V	Sloveniji lastnice podjetij večinoma ustanovijo storitvena ali trgovska podjetja, saj leta zahtevajo manj začetnega kapitala in manj tehnologije. Večina podjetnic za ustanovitveni kapital v večji meri kot bančna posojila upora-
bi lastne prihranke in posojila družinskih članov in prijateljev.
Podjetnice so tako rekoč stalno soočene s konflikti, ki izhajajo iz razmerja delo-družina, s pomanjkanjem finančnih in marketinških izkušenj ter s konkurenco moških. Mnoge med njimi so uspešne in svoj uspeh večinoma pripisujejo osebnim kvalitetam, kot so samodisciplina, vztrajnost in trdo delo. Zasluge za svoj uspeh pripisujejo tudi poslovnim izobraževanjem, podpori družine in dobrim odnosom z ljudmi tako znotraj kot tudi zunaj njihove organizacije.
Leta 2001 je bil v Ljubljani ustanovljen Zavod META, katerega poslanstvo je sistematično pospeševanje ženskega podjetništva v Sloveniji. V zavodu delajo mentorsko, mentorska srečanja s posameznicami, ki imajo ambicijo stopiti na podjetniško pot, pa so tako skupinska kot individualna, odvisno od stopnje razvitosti poslovne ideje. Vodilo za delo so elementi poslovnega načrta. Zgodbe iz prakse so zelo različne in ne zgodi se tako redko, da kandidatka po šestmesečnem obdobju odstopi od svoje podjetniške ideje, ker preprosto ugotovi, da to ni to. Tudi to je dobro, saj je lahko cena neuspešnega skoka v podjetništvo zelo visoka.
Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik
(SU)
ISSN 0351-8140, leto XLVIII, št. 9, 4. marec 2016. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.70 EUR, za naročnike: 1.53 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Mojca Kumprej, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 9, 4. marec 2016
3
Tema tedna, Iz občin
8. MAREC - DAN ZENA
Vloga ženske v družbi se spreminja, a v podjetništvu je še vedno (pre)malo žensk
Ob dnevu žena, s katerim obeležujemo izborjene pravice in enakopravnost žensk, se družba pozorneje ozre na vlogo ženske v vsakdanjiku. Žena in mati, tradicionalni vlogi ženske, se že dolgo nadgrajujeta oziroma zamenjujeta z vlogo zaposlene ženske, ki se posveča svoji izobrazbi in karieri. Vloga ženske se tako močno spreminja, predstavnice nežnejšega spola prevzemajo vidnejša mesta v politiki in gospodarstvu. Med najpo-gumnejše pa sodijo samostojne podjetnice, ženske, ki se trudijo služiti svoj denar s svojim poslom. Pri tem dosegajo vedno boljše rezultate, med uspešnimi podjetnicam je tudi kar nekaj Zgornjesavinjčank.
BOLJ IZOBRAZENE OD MOŠKIH, A DRUŽINSKE OBVEZNOSTI ŠE VEDNO V PREDNOSTI
Leta 1996 so Slovenke predstavljale skoraj polovico vseh zaposlenih, kar 48,8 odstotkov. Le okoli 29 odstotkov jih je bilo na vodstvenih položajih, še slabše zastopane so bile v politiki. Podjetništvo je bilo dolga leta moška domena. Danes so ženske v Sloveniji v povprečju
OBČINSKI SVET SOLČAVA
bolj izobražene kot moški, njihova povprečna plača se približuje povprečni plači moških, še vedno pa so družinske obveznosti in konservativna miselnost precejšnja ovira na poti do uspeha na delovnem področju.
Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v poročilu The Missing Entrepreneurs 2015 ugotavlja, da je podje-
Potrdili osnutek odloka za predelavo in odlaganje odpadkov
Z 31. decembrom 2015 je potekel rok za začasno obdelavo mešanih komunalnih odpadkov po dotedanji uredbi. Nova uredba narekuje, da je predhodno predelane odpadke možno odlagati samo na za to urejenih odlagališčih. Za pet občin Zgornje Savinjske doline, med njimi Solčavo, pomeni kot doslej odlaganje v Regijskem centru za ravnanje z odpadki v Celju (RCERO). Za to je sedaj potrebno skleniti koncesijsko pogodbo. Županja Katarina Prele-snik je svetnikom predstavila problematiko in odlok, ki so ga ti potrdili v prvi obravnavi.
Občina Solčava ima sklenjeno koncesijsko pogodbo o zbiranju in odvozu komunalnih odpadkov s podjetjem PUP Saubermacher. To podjetje ima pogodbo z družbo
Simbio, ki upravlja z RCERO, nimajo pa ustrezne neposredne pogodbe s Simbiom posamezne občine, kar morajo sedaj urediti. Zunanji izvajalec je za pet zgornjesavinj-skih občin, to so Gornji Grad, Ljubno, Luče, Nazarje in Solčava, pripravil enoten predlog pravilnika o izvajanju obvezne občinske gospodarske javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov in podeljene koncesije za to obvezno gospodarsko javno službo.
Solčavski svetniki na predlagani osnutek pravilnika niso imeli posebnih pripomb. Pravilnik so potrdili v prvem branju.
Marija Lebar
tništvo še vedno ena najbolj obetavnih priložnosti za zmanjševanje brezposelnosti v državah članicah EU. A kažejo se le počasni premiki v smeri večje izkoriščenosti podjetniškega potenciala žensk. V EU je bilo v lanskem letu le 31 odstotkov vseh podjetnikov žensk.
UDELEŽBA SLOVENK V
PODJETNIŠTVU NIZKA ZARADI NJIHOVI BOJAZNI PO NEUSPEHU
Tudi poročilo GEM Slovenija (največje svetovne raziskave podjetništva Global Entrepre-neurship Monitor) za leto 2012 ugotavlja, da je Slovenija na repu evropskih držav po deležu novih in novoustanovljenih podjetij, ki jih ustanovijo ženske. V letu 2013 se je sicer udeležba Slovenk v podjetništvu nekoliko zvišala, na slabo tretjino (31,44 odstotka).
Prvi rezultati analize lanskega poročila GEM za Slovenijo kažejo, da je zgodnja podjetniška aktivnost odraslega prebivalstva v lanskem letu znova nekoliko upadla, da pa je več razpoznavanja poslovnih priložnosti. Po raziskavah GEM je razlog za nizko udeležbo Slovenk v podjetništvu v njihovi bojazni po neuspehu, nimajo dovolj samozavesti, prav tako jih zelo malo verjame, da imajo za podjetništvo dovolj znanja, veščin in izkušenj.
POZITIVNI VZGLEDI TUDI S STRANI PODJETNIC IZ ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
V Zgornji Savinjski dolini lahko najdemo podjetnice, ki jim je uspelo zgraditi trdno stoječa podjetja, nekatera tudi zaposlujejo. Večina podjetnic se nahaja v storitvenem sektorju, v proizvodnji jih je občutno manj. Veliko jih najdemo v bolj »ženskih« dejavnostih, kot so frizerstvo, cvetličarstvo, prodaja tekstila, gostinstvo ... V zadnjih letih v naši dolini močno narašča delež samozaposlenih žensk v domači in umetnostni obrti.
Tudi hiter razvoj informacijske tehnologije je velika priložnost za podjetnice. Ustanoviteljici Ma-lince, uspešne spletne trgovine z zdravo prehrano, Nastja Kramer iz Lepe Njive in Andreja Stopar iz Mozirja, sta dober dokaz, kako hitro lahko dobra ideja privede podjetje do vseslovenske prepoznavnosti, ki se širi na tuje potrošniške trge. Leta 2014 je bila spletna trgovina Malinca med finalisti za naziv mladi podjetnik leta, ki ga izbira Zavod mladi podjetnik.
Svoj umetniški potencial in smisel za podjetništvo je že pred leti dokazala sedaj vrhunska oblikovalka nakita, Olga Košica iz Mozirja. Po uspešno zaključenem študiju v Ljubljani, je magistrirala še na Royal College of Art v Londonu. Danes je večkrat nagrajena oblikovalka, članica oblikovalskega tima Zlatarne Celje in aktivna udeležen-
Savinjske novice št. 7, 19. februar 2016 4
Tema tedna, Gospodarstvo
Andreja Stopar, Malinca d.o.o.:
»Pri svojem delu ne opažam večjih ovir, ki bi bile posledice spola. Delam sicer v branži zdrave prehrane, ki je res mogoče bolj v domeni žensk. Je pa res, da večkrat kdo misli, da za Malinco stoji še kakšen podjetnik moškega spola, kar seveda ne drži. Večkrat sem opazila, da je težava mladost, saj me starejši poslovni partnerji ne jemljejo tako resno, saj se jim zdim premlada za poslovni svet. Mislim pa, da imamo ženske kar nekaj prednosti v podjetništvu, obvladamo multitasking (večopravilnost op. a.), smo bolj čustvene in se znamo bolj postaviti v kožo drugih, kar v podjetništvu pride zelo prav. Pri pogovoru z moškimi poslovneži pa moramo paziti na to, da se vedno posvečamo samo eni temi, da govorimo neposredno, torej brez ovinkarjenj. Menim, da je kljub težki podjetniški klimi uspeh mogoč, če slediš svojim sanjam in se ne oziraš na recesijo, konkurenco ... Potrebno je imeti jasne cilje in pravo strategijo za njihovo izpolnitev. Potrebno se je povezovati med sabo, torej s prijatelji, konkurenco, uspešnimi podjetji ..., spraševati vse, kar ti pade na pamet, in vsakega, ki bi lahko vedel odgovor, se izobraževati in delati to, kar te veseli.
Vsem ženskam, ki so na začetku podjetniške poti, svetujem, da naj bodo samozavestne, odločne in usmerjene k rezultatom. Naj zagrabijo svojo poslovno priložnost, ko jo prepoznajo. Nikakor pa naj ne dovolijo, da jih morebitne ponižujoče ali seksistične izjave vržejo s tira.«
ka na mednarodnih razstavah in modnih revijah.
Tudi novejše oblike podjetništva, kot je socialno podjetništvo, niso tuje naši dolini. Takšno podjetje ima sedež v Mozirju, njegova vidnejša predstavnica je Katarina Hriberšek. Gre za Društvo brezposelnih Slovenije - servis dela, socialno podjetje, katerega cilji so med drugim spodbujanje zaposlovanja in mobilnosti delovne sile, spodbujanje socialnega vključevanje in boja proti revščini.
SPODBUDE ŽENSKAM PODJETNICAM VEČINOMA PREKO NEVLADNIH ORGANIZACIJ
Slovenska država nima učinkovite ureditve spodbujanja izključno ženskega podjetništva. Prav tako ni sprejetega zakona o ženskem
podjetništvu. Slednje se večinoma spodbuja skozi določene nevladne organizacije, kot je Zavod za razvoj družinskega in ženskega podjetništva META.
Žensko podjetništvo v Sloveniji spodbuja tudi dogodek 500 podjetnic, ki bo 9. marca izpeljan četrtič zapored in vključuje samo ženske.
Na Štajerskem je dejaven tudi regijski svet poslovnih žensk in podjetnic pri Štajerski gospodarski zbornici. V letu 2014 je bila pri Območni obrtno-podjetniški zbornici Celje ustanovljena sekcija podjetnic in obrtnic. Pobuda za ustanovitev sekcije je bila podana s strani podjetnic, ki želijo sodelovati in si izmenjavati izkušnje pri vodenju podjetja z drugimi ženskami.
Tatiana Golob
Dodatne multimedijske vsebine za bralce Savinjskih novic vsak petek na www.savinjske. com
REGIJSKI POSVET ZADRUZNE ZVEZE SLOVENIJE
Kmetijska politika prinesla precej sprememb, ki niso naklonjene majhnim in hribovskim kmetijam
V Gaberkah pri Šoštanju je nedavno potekalo srečanje zadružnikov Savinjsko-Šaleške in Koroške regije. Udeležili so se ga tudi predstavniki Kmetijske zadruge Šaleška dolina. Predstavniki Zadružne zveze Slovenije so skupaj s sodelavci ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predstavili aktualna dogajanja na področju kmetijstva, predvidene načrtovane javne razpise v okviru ukrepov Programa razvoja podeželja 2014-2020, aktivnosti za izvajanje promocije v skladu z zakonom o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov in novosti na področju zakonodaje. V okviru aktualnih vsebin so spregovorili o vprašanjih, ki zadevajo posamezno regijo.
NEGOTOVI TRŽNI TOKOVI
Dogajanje v lanskem letu, ki je bilo po mnenju predsednika zveze Petra Vriska glede na pogoje kmetovanje eno boljših, je močno
krojila še vedno omejena prodaja evropskih kmetijskih pridelkov v Rusijo. V Sloveniji, kjer je večina kmetij majhnih, mnoge pa ležijo na legah z omejenimi dejavniki, so pridelovalci še posebej prizadeti. Cena mleka je zaradi različnih vzrokov padla skoraj za petino, znižale so se tudi odkupne cene mesa.
Prav zaradi negotovih tržnih tokov je promocija v pridelavo in lokalno porabo pridelkov še posebej pomembna. Po Vriskovih besedah to ne bo preprosto, saj je slovenska hrana pogosto dražja od uvožene. Prednost slovenskih prehramb-nih izdelkov je v kakovosti in kratki preskrbni verigi.
PRIDELAVA ZELENJAVE PRILOŽNOST ZA KMETE
Zdajšnje programsko obdobje do leta 2020 je v kmetijsko politiko prineslo kar precej sprememb, te pa niso naklonjene majhnim in hribovskim kmetijam, kakršne so na našem območju. Med drugim kmete moti omejitev paše na strmih površinah. Priložnost za kmetije naj bi bila pridelava zelenjave, pri kateri je naša država slabo samooskrbna. Tukaj naj bi zadruge, ki so po Vrisko-vem mnenju najprimernejša oblika združevanja interesov kmetov, svojim članom priskočile na pomoč na različne načine, med drugim tudi z nakupom skupne mehanizacije.
Vrisk je še menil, da bi bilo dobro boljše sodelovanje med posameznimi zadrugami, in obžaloval dejstvo, da ob težavah ZKZ Mozirje člani niso prisluhnili pobudam in se pridružili šaleški zadrugi.
Marija Lebar
Srečanja zadružnikov so se udeležili tudi predstavniki Kmetijske zadruge Šaleška dolina. (Foto: ML)
Savinjske novice št. 9, 4. marec 2016 5
Organizacije, Gospodarstvo, Iz občin
OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Zbirajo ohranjene kose pomladanskih oblačil in obutev
Urejeno skladišče rabljenih oblačil kazijo vreče polne neuporabnih oblačil, ki zaradi pomanjkanja prostora na odvoz čakajo kar v prostoru namenjenemu uporabnikom. (Foto: Tatiana Golob)
Območno združenje Rdečega Križa Zgornje Savinjske doline poziva vse, ki imajo odvečna prehodna oblačila, da jih prinesejo v njihovo skladišče, saj se že kaže povečano povpraševanje po spomladanskih kosih tekstila, kot so trenirke, lahke športne jakne, primanjkuje tudi otroških oblačil.
POTREBUJEJO OHRANJENA IN SODOBNA OBLAČILA
Kot je povedala sekretarka Ilka Kramer Marolt, njihovo skladišče na prvi pogled deluje dobro založeno, a so pri pregledu oblačil ugotovili, da je veliko oblačil neprimernih, tudi zelo starega roka. Ljudje, ki potrebujejo oblačila zase ali za svoje družinske člane, skladišče obiščejo v želji po ne preveč obrabljenih oblačilih, ki vsaj približno izhajajo iz današnjega modnega obdobja.
Sekretarka zatrjuje, da ne gre za modno muhavost in pričakovanja, da bi uporabniki skladišča pri
njih dobili modna oblačila dragih znamk. Večinoma iščejo udobna oblačila namenjena vsakdanjiku. V skladišču želijo ponujati le ne preveč izrabljena in čista oblačila (oprana doma, ne iz čistilnice, kot je pogosto zmotno mišljenje). v zadnjem obdobju so ljudje prinašali močno obrabljena, tudi strgana oblačila in obutev. Velikokrat gre za kose, za
katere je vidno, da so stari več desetletij. Takšnih oblačil ljudem ne morejo ponuditi, zato je morala Kramer Maroltova v zadnjem času že dvakrat poskrbeti za odvoz neuporabnih oblačil ter obutve.
V SKLADIŠČU JE DOBRODOŠEL VSAKDO
Skladišče oblačil in obutve v Mo-
zirju se nahaja v pritličju stavbe Na trgu 20, svojčas imenovane Partizan. Odprto je vsak prvi in tretji torek v mesecu od 9. do 11. ure in prvo sredo v mesecu od 14. do 16. ure. Izven delovnega časa lahko ljudje pustijo oblačila in obutev za oddajo kar na hodniku pred vrati skladišča.
Za obisk skladišča posameznik ne potrebuje nobenih potrdil oziroma dokazil o premoženjskem stanju, dobrodošel je prav vsakdo. Prostovoljka, ki tam dela, si zapiše le osnovne podatke uporabnika (ime in kraj bivanja) za vodenje evidence po občinah. Ti podatki se ne uporabljajo v noben drug namen in so zaupni. Kramer Maroltova si želi, da bi njihovo skladišče obiskalo tudi več mladih uporabnikov ter staršev, ki iščejo oblačila za svoje otroke, saj se trudijo, da se tudi za njih na policah najde kakšen ustrezen kos oblačila.
Tatiana Golob
OBČINSKI SVET NAZARJE
Potrdili rebalans proračuna in dokument identifikacije za ureditev javnih površin
Občine so šele januarja prejele podatke o možnosti črpanja sredstev, ki jih država zagotavlja po 21. in 23. členu zakona o financiranju občin. Ker se dejanski podatki razlikujejo od predhodno predvidenih v veljavnem proračunu, je nazarski župan Matej Pe-čovnik na dnevni red februarske seje občinskega sveta uvrstil točko o rebalansu proračuna. Svetniki so predlagano spremembo potrdili.
Nazarski svetniki so proračun za letos sprejeli decembra 2015. Proračun je bil sestavljen na osnovi takrat znanih podatkov. Za letošnje leto občina ni predvidela zadolževanja. V januarju je ministrslvo za finance občinam odobrilo sredstva za sofinanciranje investicij, in sicer v višini pet odstotkov primerne porabe. Od teh petih odstotkov je dva odstotka nepovratnih in tri odstotke povratnih sredstev. Povratna sredstva so občinam na voljo brezobrestno, odplačevati jih bodo lahko začele šele leta 2018. Ta znesek
se občinam ne bo všteval v kvoto zadolževanja.
Zaradi izredno ugodnih pogojev pridobitve denarja za občinske investicije je občinski svet sprejel sklep o popravku proračuna in o koriščenju omenjenih treh odstotkov povratnega denarja.
V eni naslednjih točk so svetniki potrdili še dokument identifikacije investicijskega programa za ureditev javnih površin v Nazarjah in za drugo fazo uredilve parkirišča v Šmar-tnem ob Dreti. Obe omenjeni vsebini je, kot je povedal predsednik odbora za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe Boštjan Cigale, predhodno obravnaval ta odbor in predlagal občinskemu svetu, da dokument sprejme.
Župan Matej Pečovnik je ob tem pojasnil, da je občina prvotno nameravala investicijska sredstva nameniti za sofinanciranje prenove centralne čistilne naprave. Ker se je izkazalo, da je na postavkah za ureditev javnih površin in par-
kirišča rezerviranega premalo denarja, so se odločili, da ga preusmerijo. Občinski svet je soglasno potrdil sklep, da se denar, ki ga bo dobila občina za sofinanciranje in-
Ta ponedeljek, 29. februarja, se je v Sloveniji začela subvencijska kampanja. Kmetijska gospodarstva morajo oddati zbirne vloge za finančno podprte ukrepe skupne kmetijske politike. Vloge morajo upravičenci oddati do 6. maja letos.
Z Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja opozarjajo, da so za zamudnike predvidene sankcije - za vsak delovni dan zamude odbitek od
vesticij, nameni za ureditev parkirnega prostora in parka ob Bohače-vem toplarju v Nazarjah in parkirnega platoja v Šmartnem ob Dreti.
Marija Lebar
zneska v določenem odstotku.
Kmetom bodo pri izpolnjevanju obrazcev pomagale kmetijske svetovalne službe, za termin se je potrebno predhodno najaviti. Kot pravi Štefka Goltnik iz mozirske svetovalne službe, pričakujejo, da bodo letos pri oddaji zbirnih vlog pomagali okoli 940 upravičencem z našega območja.
Marija Lebar
KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD CELJE - IZPOSTAVA MOZIRJE
Pomoč pri subvencijski kampanji za skoraj tisoč kmetij
6 Savinjske novice št. 9, 4. marec 2016
Iz Občin, Organizacije, Gospodarstvo
OBČINA MOZIRJE
Višina sredstev za delovanje gasilcev ostaja
enaka kot lani
Pri mozirskem županu Ivanu Suhoveršniku so se 24. februarja zbrali predstavniki domačega gasilskega društva in gasilske zveze naše doline. Podpisali so aneks k pogodbi o financiranju javne gasilske službe za leto 2016.
Na srečanju se je Suhoveršnik zbranim, predsedniku in poveljnici društva, Romanu Čretniku mlajšemu in Blanki Kroflič, ter predsedniku in
poveljniku zgornjesavinjske gasilske zveze, Janku Žuntarju in Slavku Bricu, zahvalil za vestno in skrbno opravljanje zaupanih nalog v preteklem obdobju.
Večjih nesreč ali že kar naravnih katastrof v preteklem letu ni bilo, kljub temu pa vsi skupaj še dobro pomnijo visoke vode in žled izpred dveh let. Takšnih in podobnih nesreč, reševa-
Zupan Ivan Suhoveršnik se je predstavnikom gasilcev zahvalil za vestno in skrbno opravljanje zaupanih nalog v preteklem obdobju. (Foto: Benjamin Kanjir)
SEJEM ALPE ADRIA IN BORZA NATOUR ALPS
Hotel Plesnik prejel prestižno priznanje Kongres magazina
Na letošnjem sejmu Alpe Adria in borzi Nato-ur Alps v Ljubljani, kjer so se predstavili tudi turistični ponudniki s Solčavskega, so svojo ponudbo, destinacijo in povezanost s turističnimi zmogljivostmi v občini Solčava ter širše predstavili tudi predstavniki hotela Plesnik. Tam so opravili razgovore in sestanke z agenti iz tujine, ki so iskali nove možnosti in privlačne destinacije v Sloveniji.
Delno obnovljen hotel sredi znamenite Logarske doline je ponovno postal izziv tudi za ocenjevalce borze Natour Alps in kongresne revije. V tem času obnavljajo fitnes center. Gostom se poleg odlične domače, moderno pripravljene kulinarike z novimi trendi nudijo izjemne možnosti za rekreacijo, planinarjenje, rafting po osrednjem delu Savinje, bližine prijaznih kmečkih turizmov, doživljanja radosti na snegu ...
Po izboru Kongres magazina se je hotel Plesnik uvrstil med najboljših deset slovenskih destinacij v razredu butičnih gostinsko-turistič-nih objektov. Priznanje Meeting star je na sejmu oziroma borzi Natour z velikim zadovoljstvom prejela vodja hotela Nina Plesnik, ki je povedala, da jim je priznanje v veliko čast in spodbuda,
da bodo v posodobitev hotela vložili pomembna sredstva ter z novimi dejavnostmi ob spomladanski sezoni startali na polno. Temu je pritrdila tudi prva dama hotela Martina Plesnik.
Jože Miklavc
Nina Plesnik s priznanjem ugledne mednarodne revije (Foto: Jože Miklavc)
nja katerih si brez prostovoljnih gasilcev nihče več ne predstavlja, je iz leta v leto več. Občani se tega dobro zavedajo, zato podpirajo različne akcije, s katerimi gasilci zbirajo prepotrebna sredstva za najnujnejše delovanje. Bistven del pa kljub temu mora prispevati občina iz svojega proračuna.
Suhoveršnik je za potrebe gasilcev, predvsem za zagotavljanje sredstev, s katerimi zagotavljajo svojo varnost, imel vedno posluh. Kljub temu se tako mozirska kot ostale slovenske občine srečuje s pomanjkanjem in vedno manjšimi transferji s strani državnega proračuna. Višina sredstev iz naslova izvajanja programa požarnega varstva bo zato v letošnjem letu ista kot v lanskem, torej 13.600 evrov. Od tega bo zveza na svoj račun prejela 1.200 evrov. Prostovoljno gasilsko društvo Mozirje bo iz občinskega proračuna prejelo še 6.000 evrov iz naslova požarne takse. Občina bo sredstva nakazovala po dvanajstinah.
Benjamin Kanjir
OBČINSKI SVET GORNJI GRAD
Sprejeli nov pravilnik za sprejem otrok v vrtec
Gornjegrajski svetniki so na zadnji seji občinskega sveta obravnavali nov pravilnik o sprejemu otrok v vrtec. Ta določa natančnejše kriterije, ki jih je pred občinskim svetom obravnaval svet zavoda šole in odbor za negospodarstvo, na seji ga je predstavila predsednica sveta zavoda šole Irena Vodušek.
Pravilnik bo koristen za starše, saj si bodo lahko pregledali, kakšna so merila in točkovanje. Ker so bili v preteklosti kriteriji bolj ohlapni, je ob istem številu točk nemalokrat prihajajo do vprašanj, kateri vpisani otrok ima prednost. To se naj sedaj ne bi več dogajalo. Svetniki so bili mnenja, da je pravilnik pregleden in ga sprejeli z dvema glasovoma proti.
V drugi obravnavi so sprejeli statut občine. Ker v javni razpravi ni bilo podanih pripomb, so ga potrdili brez razprave. Prav tako so v drugi obravnavi sprejeli poslovnik občinskega sveta, v katerem so bile upoštevane pripombe dane v prvi obravnavi. Direktorica občinske uprave Jožica Rihter je svetnikom še podala poročilo o izvajanju sklepov občinskega sveta v letu 2015.
ŠMS
Savinjske novice št. 9, 4. marec 2016 7
Politika, Gospodarstvo, Zdravstvo
V SENCI VELIKANKE O RAZVOJNIH NAČRTIH
Kakšno dobro prakso bi lahko prenesti v našo dolino
Zadnji petek v februarju je številčna skupina Zgornjesavinjčanov obiskala Planico. Odzvali so se vabilu evropskih poslancev Franca Bogo-viča in dr. Igorja Šoltesa, ki sta v dolini pod Pon-cami pripravila omizje z naslovom Planica združuje. Organizator zgornjesavinjskega druženja je bil Regionalni odbor SLS Savinjska in Šaleška pod vodstvom Jakoba Presečnika.
Zgornjesavinjski udeleženci so si bili enotni, da bi veljalo katero od dobrih praks prenesti v našo dolino. Še posebej bi veljalo razmisliti o boljšem sodelovanju lokalnih skupnosti na različnih področjih.
Dogajanje je bilo nadstrankarsko, saj delujeta omenjena evropska poslanca v različnih političnih skupinah. Prav tako niso bili vsi udeleženci iz naše doline hkrati tudi člani Slovenske ljudske stranke. Glavni namen omizja je bil prikaz primerov, kjer narava, turizem, lokalna skupnost in šport delujejo na isti frekvenci, hkrati so udeleženci poskušali najti prostor za izboljšave.
Delovanje in usmerjenost Nordijskega centra Planica je predstavil vodja Jure Žerjav, Šol-tes in Bogovič pa sta spregovorila o povezovanju in združevanju na različnih področjih. Nek-
danji svetovni prvak v smučarskih skokih, dr. Franci Petek je živo orisal svojevrstne užitke, ki jih nudijo skoki, ter s tem poudaril pomen Planice. Direktor Zavoda za šport RS Planica Jelko Gros je Planico označil kot identiteto slovenskega naroda.
V nadaljevanju so predstavili nekaj dobrih
praks s področja naravovarstva v Triglavskem narodnem parku in Javnem zavodu Kozjanski park. Posebej je bila predstavljena vzpostavitev mlečne verige v slovenskih Alpah ter uveljavitev blagovne znamke Tolminc. Precej govora je bilo še o EXPO Milano 2015.
Marija Lebar
Udeleženci omizja »Planica združuje« ob skakalnici (Foto: Urša Selišnik)
HIPNOTERAPIJA Z ANTONOM ŽUNTERJEM NA REČICI OB SAVINJI
S hipnozo do reševanja problemov
V	Medgen borzi na Rečici ob Savinji so v soboto, 6. februarja, pripravili predavanje o hipno-terapiji. O tovrstnem metodi zdravljenja je spregovoril domačin Anton Žunter, upokojeni zdravnik, specialist družinske medicine in diplomirani terapevt medicinske hipnoze.
V	svojem predavanju je poudaril, da je hipnoza »spremenjeno stanje zavesti z usmerjeno pozornostjo, povečano sugestibilnostjo in zmanjšano zunanjo zavestnostjo«. Poenostavljeno povedano je to naravno stanje glo-
Uprava RS za veterinarstvo, varno hrano in varstvo rastlin je na svoji spletni strani objavila novico v zvezi z boleznijo modrikastega jezika. V tej povezavi sporočajo, da so od 17. februarja dalje možni premiki dovzetnih živali brez predhodnih preiskav. V tem času namreč ni zaznati pojava prenašalcev virusa, ki povzroča bolezen. O tem ukrepu je ovčerejce na nedavnem občnem zboru obvestil direktor mozirske veterine Jože Podmeninšek.
boke fizične in mentalne sprostitve.
»Z vstopom v vaš najgloblji del uma vam hipnoza omogoča stik z vašo podzavestjo, kar vodi do razrešitve vaših problemov. V podzavesti so shranjeni odgovori na vsa vprašanja o človeku, z njo lahko hipnoterapevt odstrani stare blokade. /.../ Tu ni tipičnih, za vse poenotenih občutkov. So si pa vsi enotni v mnenju, da je to stanje globokega občutka miru in zelo prijetnega, dobrega počutja,« je povedal Žunter, prepričan, da je s hipnozo mogoče odpraviti številne bole-
Na spletni strani uprave so zapisali: »Od 17. februarja 2016 do konca obdobja brez aktivnosti vektorjev so dovoljeni premiki dovzetnih živali z območij z omejitvami v Sloveniji na prosta območja v Sloveniji in drugih državah članicah EU brez predhodno opravljenih preiskav. Obvestilo o koncu obdobja brez aktivnosti vektorjev bo objavljeno na spletni strani uprave.«
Marija Lebar
Upokojeni zdravnik Anton Žunter je spregovoril o boleznih, ki jih zdravijo z hipnozo.
(Foto: Marija Sukalo)
zenske težave. Medtem ko po tovrstnem zdravljenju po Žunterjevem mnenju ostali Slovenci pogosto posegajo, se hipnoze Zgornjesavinjča-ni izogibajo. Zase pravi, da ga je delo zdravnika splošne medicine vedno veselilo in izpolnjevalo. V času službovanja se je nenehno izobraževal tudi na področju hipnoze. Rad poudari, da, če bi se še enkrat rodil, bi ponovno postal zdravnik.
Da bi približal hipnozo številnim obiskovalcem, ki so z zanimanjem prisluhnili predavanju, je pripravil tudi kratko seanso sproščanja. V njej so se ob zaključku vsi, ki so želeli, predali vodeni meditaciji, s katero so ublažili stres.
Marija Šukalo
UPRAVA RS ZA VETERINARSTVO, VARNO HRANO IN VARSTVO RASTLIN
Trenutno možni premiki živali brez predhodnih preiskav
8 Savinjske novice št. 9, 4. marec 2016
Kultura, Organizacije
KONCERT ŠTUDENTOV UNIVERZE ANTONA BRUCKNERJA IZ LINZA
Nastop mladih glasbenikov iz treh različnih držav
V dvorani Glasbene šole Nazarje so sredi februarja pripravili koncert študentov Univerze Antona Brucknerja iz Linza. Nastopili so Patricija Fajdiga, flavta, Mari-ia Pankiv, klavir, in Vladimir Bono-vic, viola.
Glasba ne pozna meja in povezuje ljudi ne glede na jezik in narodnost. Mariia prihaja iz Ukrajine, Vladimir iz Srbije, Patricija pa je domačinka, ki je svojo glasbeno pot pričela v nazarski glasbeni šoli pri profesorju Jerneju Marinšku. Poučeval jo je kar enajst let, saj je kasneje pod njegovim mentorstvom tudi maturirala na Umetniški gimnaziji v Velenju. Sedaj študira na omenjeni univerzi pri profesorju Norbertu Girlingerju, ki je z nazar-sko glasbeno šolo že sodeloval,
Patricija Fajdiga, flavta, Mariia Pankiv, klavir in Vladimir Bonovic, viola -študenti Univerze Antona Brucknerja iz Linza med koncertom v Glasbeni šoli Nazarje (Foto: Barbara Rozoničnik) saj je pred časom tukaj izvajal moj- nih mojstrskih tečajih in delavni-
strski tečaj za flavto.
Patricija se redno udeležuje tekmovanj, kjer dosega lepe uspehe. Dodatno se izpopolnjuje na različ-
cah. Nastopa kot solistka in v različnih komornih sestavih.
Mariia Pankiv je diplomirala na glasbeni akademiji v Livivu. Tam se
je pričela zanimati tudi za korepe-titorstvo, študirala je zborovsko dirigiranje. Od leta 2015 študira na univerzi v Linzu solo klavir in ko-repetitorstvo. Imela je koncerte kot solistka s filharmonijo in v komornih igrah z različnimi inštrumenti.
Vladimir je prvo glasbeno izobrazbo dobil od očeta violinista. Obiskoval je glasbeno šolo v Knja-ževcu in bil po številnih uspehih na tekmovanjih širom Srbije povabljen v šolo za glasbene talente v Čupriji. Za tem se je vpisal na Univerzo Antona Brucknerja v Linzu, kjer je diplomiral iz viole, sedaj tam študira glasbeno pedagogiko.
Na koncertu so zaigrali šest skladb v različnih sestavih flavte, viole in klavirja.
Barbara Rozoničnik
ČEBELARSKA ZVEZA SLOVENIJE
Slovenski med je varno živilo
Potem, ko je konec preteklega leta izbruhnila afera zaradi uporabe neregistriranih zdravil proti čebeljemu zajedavcu varoi, sedanji rezultati podrobnih analiz potrjujejo le redke vzorce, v katerih so sledi ostankov teh zdravil, pa še te so zvečine pod zakonsko določeno mejo, so nedavno sporočili iz Čebelarske zveze Slovenije. Da bi bili potrošniki povsem prepričani v varnost medu, je čebelarjem na voljo brezplačna analiza vzorcev medu, s katero se lahko sami in njihovi kupci prepričajo o ustreznosti njihovih čebeljih pridelkov.
ODGOVORNOST ČEBELARJEV
Marsikateri nejasnosti je botrovalo tudi neustrezno komuniciranje med posameznimi deležniki v procesu preverjanja in analiz kakovosti. Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč se je zato na čebelarje, ki v tem času opravljajo občne zbore, obrnil s pismom. V njem med drugim navaja, da se morajo čebelarji še bolj zavedati svoje odgovornosti pri pridelavi varnih čebeljih pridelkov.
PRED NOVO SEZONO
»Glede na to, da je pred nami
nova čebelarska sezona, čebelarje pozivamo, da še več pozornosti namenite tehnologiji pridelave varnih in kakovostnih čebeljih pridelkov. Priporočamo udeležbo na predavanjih s področja varne hrane, zdravstvenega varstva in apiteh-ničnih ukrepov, kjer se lahko tako kot do sedaj seznanite z informacijami o registriranih oziroma do-
Zavod RS za zaposlovanje je v okviru sheme Jamstva za mlade konec novembra 2015 objavil povabilo Prvi izziv. S tem bodo do konca junija 2016 omogočili 2.859 novih subvencioniranih zaposlitev za mlade brezposelne iz vzhodne Slovenije. Končni rezultati programa bodo znani ob zaključku leta 2017. Novost je, da se lahko delodajalci na razpis poslej prijavljajo tudi z elektronsko prijavo.
Namen programa Prvi izziv 2015 je spodbujanje zaposlovanja brezposelnih, mlajših od 30 let, ki imajo stalno prebivališče v vzhodni Sloveniji. Subvencionirane zaposlitve pri de-
voljenih sredstvih za zatiranje varoj ter tehnoloških ukrepih. Uporaba neregistriranih oziroma nedovoljenih sredstev, četudi proizvajalci navajajo, da so naravna, ni dovoljena. Predavanja so prostovoljna in niso namenjena pridobitvi potrdila, temveč želimo, da s podanimi informacijami izboljšate pridelavo čebeljih pridelkov in ste obveščeni
lodajalcih, izbranih na javnem povabilu, trajajo 15 mesecev. Delodajalci so lahko iz katerega koli dela Slovenije. Program vključuje trimesečno poskusno delo, v katerem lahko delodajalci spoznajo, preizkusijo in usposobijo mlade za delovno mesto ter jih nato obdržijo v delovnem razmerju, če poskusno delo uspešno opravijo.
V javno povabilo Prvi izziv, na katerem so lahko delodajalci kandidirali v letih 2012 in 2014, se je vključilo 3.365 mladih brezposelnih. Od teh jih je v začetku leta 2016 zaposlenih 2.553, to pomeni kar 76 odstotkov vseh. Na zavodu zato menijo, da je Prvi izziv eden
o vseh novostih zakonodaje,« je zapisano v dopisu.
Čebelarji lahko preverijo vsebnost svojega medu brezplačno na ČZS. Podrobno analizo lahko čebelarji z našega območja naročijo tudi na bližnjem inštitutu ERICO v Velenju in pri nekaterih drugih inštituci-jah, vendar so te preiskave plačljive.
Marija Lebar
najuspešnejših programov aktivne politike zaposlovanja. Delodajalcem je bilo izplačanih nekaj več kot 22 milijonov evrov subvencij za zaposlitev mladih brezposelnih. Evropska unija je iz evropskega socialnega sklada zagotovila 85 odstotkov sredstev, 15 odstotkov pa je prispevala naša država.
V prejšnjih razpisih je bil odziv delodajalcev nad pričakovanji. K oddaji ponudb jih je zavod povabil tudi v zdajšnjem razpisu. Da bi postopek poenostavili, lahko delodajalci ponudbe od sredine februarja oddajo tudi po elektronski pošti.
Marija Lebar
PROGRAM PRVI IZZIV
Poslej možna tudi elektronska prijava
Savinjske novice št. 9, 4. marec 2016 9
Organizacije, Ljudje in dogodki
»GORENJSKI« KLANEC
Sanacija, ko bo dopuščalo vreme
Poškodba ceste na »gorenjskem« klancu je še vedno pereč problem za voznike na relaciji med Mozirjem in Velenjem. Na vprašanje, kdaj bo pooblaščeni koncesionar za vzdrževanje te regionalne ceste, začel s sanacijo, je odgovoril Peter Čakš, predstavnik VOC-a za stike z javnostjo:
»Poškodbe ceste na »gorenjskem klancu« iz Savinjske strani smo se lotili že v novembru, ko si je poškodbe ogledala geologinja, ki pripravlja projekt za celovito rešitev. Kot za-
časni ukrep smo predvideli popravilo robnikov, zarez rampe na skrajnih točkah usada, dosutje cestišča in asfaltiranje. Posegi bodo izvedeni takoj, ko bodo vremenske razmere primerne za kakovostno sanacijo. Le nekaj dni namreč ni dovolj za popravilo.«
Jože Miklavc
Na VOC-u zagotavljajo, da bodo posegi izvedeni takoj, ko bodo vremenske razmere primerne za kakovostno sanacijo. (Foto: Jože Miklavc)
MEDGEN BORZA
Predstavljene sorte zelenjave naših babic, ki tonejo
v pozabo
Legendarni skakalec Primož Ulaga (levo) je predstavil gnojilo, Jernej Mazej pa sorte zelenjave. (Foto: Marija Šukalo)
V Medgen borzi na Rečici ob Savinji so gostili predsednika društva Učni sadovnjak in pridelovalca številnih vrst paradižnika Jerneja Ma-zeja. Mladi kmet z Gneča je v četrtek, 11. februarja, spregovoril o semenih - sortah naših babic. Ker je tudi sam prepričan, da, kdor je, je odvisen od semen, je odvisen tudi od hrane, zato ni naključje, da je tovrstno druženje z obiskovalci imelo enak naslov.
Ob tem je Mazej poudaril, da nas je čas, ki ga živimo, privedel do točke, ko se zopet vračamo k samooskrbi s sadjem in zelenjavo. V svojem predavanju je zato predstavil sorte zelenjave, ki so jih
v preteklosti gojile naše babice in danes tonejo v pozabo. Tudi v njegovem vrtu se najde solkanski radič, krompir igor, fižola ribničan in
savinjski šilček, avtohtone sorte čebule in 200 let stara sorta solate elena in številne druge. Sicer pa je Mazej že od svojega
desetega leta vedel, da bo kmet, ko se je motal okrog babice, ki je delala na vrtu. Vrsto let so bila njegova preokupacija kaktusi. V desetih letih se je v njegovi zbirki znašlo že 700 primerkov. Zadnje čase se ukvarja z vzgojo različnih vrst paradižnikov. V svojem rastlinjaku je vzgojil kar 300 vrst omenjene zelenjave.
Za kvalitetnejši pridelek je seveda pomembno tudi gnojilo. V drugem delu je o tem spregovoril legendarni smučarski skakalec Primož Ulaga. Ta je predstavil naravno ekološko mineralizirano gnojilo iz netopirjevih iztrebkov, ki velja za predhodnika mineralnih gnojil.
Marija Šukalo
TRŽNICA NAZARJE
Obiskovalci med sabo izmenjevali različna semena
V Bohačevem toplarju v Nazarjah, kjer vsako soboto dopoldne poteka kmečka tržnica, je 13. februarja potekala še izmenjava različnih semen. Obiskovalci so s sabo prinesli semena, ki so jih lahko zamenjali z drugimi.
Glavni organizator te izmenjave je bilo Društvo za izobraževanje in samooskrbo s sadjem in zelenjavo Učni sadovnjak, ki ob začetku leta organizira več takšnih srečanj. Podobno srečanje je potekalo že v Mozirju, kjer so obiskovalci na delavnicah, ki jih je vodil Jernej Mazej,
Po odzivu ljudi in velikem zanimanju sodeč, so takšna srečanja zanimiva in koristna. (Foto: Primož Vajdl)
izvedeli vse o pripravi na letošnje sajenje. Sledili bodo še drugi kraji v Zgornji Savinjski dolini.
Namen te izmenjave je, da ljudje spoznajo, kako različna semena uporabiti v vsakdanjem življenju ter da izvedo, zakaj so koristna. Poleg tega obiskovalci izmenjajo mnenja o pripravi na letošnjo sezono pridelave zelenjave in ostalih poljščin.
V Nazarjah so si lahko med sabo izmenjali osnovna semena, kot so fižol, koruza, sončnice in tudi nekatera bolj eksotična, kamor spada čili.
Primož Vajdl
10 Savinjske novice št. 9, 4. marec 2016
Kultura, Čestitke
V MOZIRJU KOPALNIŠKI ROCK & ROLL
Ko je zastajal dih in se je vročica selila med gledalce
Gledališče Mozirsko je v soboto, 13. februarja, na odru kulturnega doma v Mozirju premi-erno uprizorilo komedijo Kopalniški rock & roll. Lahkotno delo so izvedli člani amaterskega gledališča v režiji Aleša Podrižnika.
Ob zabavi, ki sta jo pripravila na svojem domu sodelavca Russ in Lucille za vse zaposlene iz kolektiva, so prišle na dan različne, pri delu skrite simpatije, osebnostne težave, nagnjenosti in zasvojenost. Ob doživljanju romantičnih časov ter rokenrol glasbe so se sodelavci, znanci in sorodniki znašli v kombinacijah in vlogah, kakršnih v poslu in vsakdanjem življenju sicer ni bilo opaziti. Na dan so prišla nizkotna čustva, opravljanje, ljubosumnost, podtikanje,
Nastopili so: Matej Koren kot podjetni Ar-tur, Polona Skok, njegova lepa »tiha voda«, partnerka Laura, mladenka Marjeta Medič - debelušna Peg, Jasna Skornšek kot odkrito strastna dama Babett, Stane Kranjc - že okoreli Stanley, Klemen Čretnik - Stu, mladenič brez pravega življenjskega cilja, Luka Paulič kot prikriti zapeljivec Sandy, Matjaž Pevnik - Veliki El kot prosluli lik Elvisa Pres-leya, in spremljajoča zakulisna ekipa.
zahrbtnost, varanje in še kaj.
Če so nekatere krajše seanse minevale v tišini in monologih, so že naslednji trenutek nepriča-
Amaterski igralci Gledališča Mozirskega so odigrali rokenrol vzdušje z detajli erotike.
(Foto: Jože Miklavc)
V
J
Izdajalsko ličilo ni ničesar skrilo.
(Foto: Jože Miklavc)
kovano privrele na oder zatajevane strasti. Manjkalo ni niti napetih erotičnih prizorov. V dvorani na trenutke niti dihanja ni bilo slišati, a je vmes ušel tudi kakšen privoščljiv krohot ali vzdih napetosti. Adrenalinske dinamike ni manjkalo ne na odru ne med gledalci.
Jože Miklavc
RAZSTAVA ILUSTRACIJ MLADENA MELANŠKA V NAZARJAH
Ob avtorski pravljici ugotovil razmerje med piscem
in ilustratorjem
V Nazarjah so v petek, 12. februarja, v Jakijevi hiši odprli razstavo ilustracij Mladena Melanška iz Žalca. Za obogatitev dogodka, ki ga je pripravilo nazarsko kulturno društvo, je poskrbela učenka tamkajšnje glasbene šole kitaristka Zala Gluk.
Ustvarjalca, ki se je občinstvu predstavil tudi kot avtor pravljice Polhec Poldi, je predstavila predsednica društva Irena Budna. Poudarila je, da se Melanšek z ilustracijo ukvarja skoraj tri desetletja. Sprva so bila njegova dela prepoznavni znak na embalažah različnih blagovnih znamk. Pozneje se je uve-
ljavil kot avtor portretov in komičnih portretov. Domača mu je tudi stripovska risba.
Za svoje delo Melanšek uporablja različne tehnike: svinčnik, akvarel, suho barvico sephio, airbrush, kaligrafijo, v zadnjem času pa digitalno tehniko risanja. Njegove ilustracije je moč zaslediti v pravljicah, leposlovju in strokovni literaturi.
Obiskovalci razstave v Nazarjah so si lahko ogledali tudi delček video projekcije avtorske pravljice Polhec Poldi. Pri njej je po lastnih besedah ustvarjalca lahko ugotovil razmerje med piscem in ilustrator-
jem. Zgodbo je napisal v enem dopoldnevu, za ilustracije pa je porabil več kot pol leta.
Zgodba bralca popelje v gozd, kjer glavni junak preživlja jesenski čas s svojimi prijatelji. V gozdu se
začno oglašati čudni glasovi, ki jih živalce ne poznajo. Zgodbo o »zveri«, ki bi strašila v gozdu, pripovedujejo vsaka po svoje in ji dodajo tudi kak svoj stavek.
Marija Šukalo
Mladen Melanšek je obiskovalcem predstavil tudi svojo pravljico Polhec Poldi. (Foto: Marija Šukalo)
Savinjske novice št. 9, 4. marec 2016 11
Kultura, Čestitke
KOMEDIJA AGENCIJA ZA LOČITVE
Ko v agencijo vstopi stranka, ki je še vse kaj drugega
Agencija za ločitve, je komedija za dva, v tem primeru za Branko Pistotnik in Ivana Tesovnika, prekaljena igralca iz Nove Štifte. Tesovnik je kot uslužbenec agencije za ločitve strašno zaposlena oseba. Telefoni nenehno zvonijo, možje in žene, ki se želijo ločiti, pa vztrajno valijo krivdo za razpad zakona drug na drugega.
V poplavi telefonskih klicev se v njegovi pisarni pojavi stranka (Branka Pistotnik), ki nikakor ne pride do besede. To povzroči pravi ženski srd in nenadoma gospod ni več glavni v agenciji, ampak gostja. Le-ta ga da v isti koš kot vse preostale može, ki varajo svoje žene.
Do novega zapleta pride, ko uslužbencu zagrozi mož njegove ljubice, kar pa spretno rešuje njegova gostja v pisarni. Hkrati se ta bori za mapo s podatki, ki jih je za njenega moža zbral uslužbenec agencije. Pa je res vse ta-
ko, kot je videti? V kakšni vlogi je v agenciji gostja? Odgovor na to lahko najdete ob obisku predstave, ki bo po premieri v domačem kulturnem domu v
Novi Štifti gostovala v krajih po Zgornji Savinjski dolini.
ŠMS
V poplavi telefonskih klicev se v pisarni uslužbenca agencije za ločitve (Ivan Tesovnik) pojavi stranka (Branka Pistotnik), ki pride do besede šele s srditim nastopom. (Foto: ŠMS)
LEPONJIVSKI GLEDALISCNIKI PREDSTAVILI NOVO IGRO
je tič v roki kot tat na strehi
Mladi igralci Kulturnega društva Lepa Njiva so na večer pred valentinovim na domačem odru premi-erno uprizorili igro avtorja Matjaža Zupančiča Bolje tič v roki kot tat na strehi. Skoraj dvourna predstava, polna komičnih zapletov in nepredvidljivih razpletov, je zabavala gledalce v nabito polni večnamenski dvorani podružnične osnovne šole.
Komedija, polna humorja, na trenutke absurdna, čez par trenutkov zopet popolnoma življenjska, je postavljena v večje mesto. Zgodba je v današnjem času precej običajna, avtorjeva domišljija pa jo je dvignila kakšno raven višje, precej v območje neobičajnega.
V središču je par osrednjih likov, vsak s svojimi cilji in željami. Tu je tat z dolgoletnimi izkušnjami in bogatim vlomilskim znanjem, ob njem je intelektualni vajenec, ki naj bi se počasi priučil posla. Ob njima je kuhar ali bolje rečeno kuharji, saj je v telesu enega ujetih več njih. Sodeluje tudi mestna klepetulja in njen čez mero ponižni mož. Z njima se dopolnjuje rahlo robat in spogledljiv delavec, polagalec keramike.
Osrednja lika sta zaljubljenca. Poročeni profesor in poročena ljubica, ki pada ob njegovih učenih besedah čez rob ekstaze. Ko se jima končno ponudi priložnost, da bi bila enkrat sama in dobita v ro-
Profesor in študent sta se našla v kočljivem položaju in prosila drug drugega, da bi na to pozabila. (Foto: Benjamin Kanjir)
ke ključe sodelavčevega stanovanja, se zadeve obrnejo povsem drugače. Slučajno ravno v to stanovanje ta večer vlomita tatova, sosedje v stanovanju nadstropje višje naročijo pico in še in še se je dogajalo tisti večer. Kar naenkrat
so vsi liki v stanovanju, ki naj bi bilo prazno.
Predstavo je režirala domačinka Nadja Maze. Člani leponjivskega društva so v zahvalo za odigrano igro prejemali bučne aplavze.
Benjamin Kanjir
Ko je profesor (Primož Vajdl, desno) ostal brez hlač, mu je kar svoje ponudil študent (Gašper Laznik). (Foto: Benjamin Kanjir)
I
12
Savinjske novice št. 9, 4. marec 2016
Zgodovina in narodopisje
Obrtništvo v Zgornji Savinjski dolini (13)
Piše: Aleksander Videčnik
ŠIRJENJE POSLOVNEGA DELOVANJA
Leta 1988 so v okviru združenja ustanovili nabavno-prodajno zadrugo Gaj, ki je delovala v Domu obrtnikov v Mozirju. Ustanovni člani so bili: Franc Hren, Vili Marovt, Anton Žgank in Vera Glojek. Predsednik zadružnega sveta je postal Vili Marovt, direktor zadruge pa Franc Hren.
PRIZADEVANJA ZA IZOBRAŽEVANJE MLADIH
Redno so se ukvarjali z izobraževanjem obrtniškega podmladka. Ugotovili so, da obstoječe stanje še zdaleč ni doseglo ustreznih učinkov, zaradi česar je hitro upadalo zanimanje za obrtniške poklice. Žal tudi med obrtniki ni bilo zanimanja za vajence spričo tedanjega izobraževanja, ki ni nudilo mlademu človeku dovolj strokovne podlage za opravljanje poklica. Vse to je pomenilo tudi omejevanje širjenja obrti vseh vrst.
Poudarili so, da poteka izobraževanje za določene poklice preveč teoretično in brez sodelovanja stroke, kar povzroča negodovanje v vrstah dajalcev štipendij, ki mimogrede niso nizke, pa tudi med mladimi povzroča malodušje, ker sami občutijo praznino v poklicnem znanju, ko zapustijo šolo. Nekaj uspehov imajo doslej že v lesarskih šolah, kjer so vendarle prodrle izkušnje, da naj se mladina izobražuje za poklice, ne pa za pisarne.
IZENAČEVANJE OBRTI Z DRUGIM GOSPODARSTVOM
Na zboru obrtnikov leta 1990 so med drugim govorili o nujnem izenačenju obrti z drugim gospodarstvom. Odločno so podprli trditev, da je združenje stanovska organizacija, ki nikakor ne sme pod vpliv katerekoli politike. Zato si mora prizadevati za odločnejši delež pri krojenju gospodarske politike v občini in seveda tudi širše. Ugotovili so, da je dinar za osebne dohodke daleč preobremenjen, kar seveda vpliva tudi za zaposlovanje. V sedanjem času, ko se povsod kažejo presežki delovne sile, je takšno ravnanje kratkovidno in pričakovanje, da bo obrt tista, ki bo nudila zaposlitev in nova delovna mesta, postaja iz dneva v dan manjše.
KAKO JE V NAŠI OBČINI
Žal tu ni posebnega posluha za določanje lokacij za izgradnjo novih delavnic - in ni dovolj telefonskih priključkov, ni dovolj energetskih možnosti in še bi lahko naštevali težave. Posebno vprašanje, ki tare obrtništvo, so razlike v plačilnem prometu, saj dejansko to vejo gospodarstva krivično obravnavajo. To ima lahko za posledice neredno plačevanje družbenih dajatev.
Ko so govorili o izobraževanju, so poudarili, da je to daleč za sedanjim razvojem in nikakor ne ustreza napredku tržnega gospodarstva. Obrtniki opozarjajo na pretirano rast birokracije, ki je huda zavora razvoja v gospodarstvu, saj mora to poskrbeti za stroške tako razvejane in nepotrebne množice uradov.
Ko so govorili o posodabljanju obrtništva, so podčrtali uvajanje informatike v stroko. Raču-
upoštevati, da so bile v raznih časovnih obdobjih rokodelske spretnosti različno razvite. Lahko tudi omenimo, da marsikatere rokodelske dejavnosti izpred stoletij sedaj ni več.
Prebivalci naše doline so se že od nekdaj srečevali z lesom, saj je območje zelo pogozde-no, tako ni naključje, da so ljudje ves čas kazali izredno spretnost pri obdelavi lesa in obdelavi lesa v izdelke za splošno rabo. Posebno spretno so ljudje znali izdelati, kot primer navajamo, priprave za zaklepanje kašč. Tudi kovaška dela daljnega časa nazaj so občudovanja vredna, najbolj pa kovaško izdelano orodje za dom in gozdove. Ko so pred leti naleteli na žarna grobišča iz 10. stoletja v okolici Šentjanža, je bilo vidno izredno skrbno in lepo delo lončarjev pri posodi za hrambo pepela (žare). Gre za črno-lončarske izdelke, ki so iz roda v rod sloveli kot odlična lončena posoda.
Dom obrtnikov v Mozirju leta 1987, ko je bil predan namenu.
nalniki so danes potreba v sodobnem poslovanju in proizvodnji. V združenju morajo člani najti svoje interesno zastopanje in strokovno povezovanje, kar je doslej obrtno združenje v Mozirju nadvse zadovoljivo opravljalo.
SKLEPNE MISLI
Pričujoči zapis je bil namenjen spodbudi za poznejša temeljitejša raziskovanja obrti na območju Zgornje Savinjske doline. Prav gotovo bi to služilo zanimivi preteklosti rokodelske preteklosti. Upoštevajmo, da je bilo območje doline zgodaj poseljeno, kar je zahtevalo vzporedno razvejano rokodelstvo.
Vemo, da smo bili Slovenci predvsem kmetje in da je čas po kmečki odvezi hitro spreminjal potrebe po raznih storitvah. Za lončarstvo in tkalstvo upravičeno trdimo, da je bilo daleč nazaj zelo razvito, pač skozi čas primerno. Treba je
Lahko bi še danes občudovali pripravo, s katero so premikali cele kozolce kar za nekaj metrov. Eno takih hranijo v Bočni. Naredili so jo tesarji v tamkajšnji okolici.
Če bi radovedno ogledovali stare vodne mline, kašče, žage in kozolce; tu so spretni in nadvse domiselni rokodelci uporabljali le les, marsikje so te gradnje dosegle izredno starost in dobro so služile namenom. Pozneje so ostali vse čase dopadljivi balkoni starih kašč, ti so bili obdani z lepimi lesenimi ograjami.
Ne pozabimo pri tem na samouke. Imeli smo številne, ki izdelovali razna glasbila, celo harfe. Seveda ni mogoče našteti vseh primerov, ki opozarjajo, da so rokodelci imeli »zlate roke« in da je bilo rokodelstvo vseskozi ugledna dejavnost in spretnost iz roda v rod. Spomin je časten in bo gotovo ohranjen vse čase.
Konec.
Savinjske novice št. 9, 4. marec 2016 13
Nasveti, Ljudje in dogodki
JEZIKOVNE ZADREGE
V SN: AJPES o novostih s. p.-jev, SSK in BTC ...
Branje kratic
Kratice beremo kot ostale besede. V govoru jih navadno razvezujemo ali pa jih črkujemo.
MOJCA KUMPREJ,
profesorica slovenščine
Potrebujete prevod? Naslov že na začetku odbije, kajne? Kopičenje krajšav v besedilu ni priporočljivo, saj tovrstna besedila bralca odbijajo. Zakaj krajšamo besede? Preprosto zato, da se izognemo prepogostemu ponavljanju včasih zelo dolgih nazivov ustanov, organizacij, združenj. Pri rabi krajšav pa nikakor ne smemo prezreti dejstva, da je lahko pomen krajšanih besed posamezniku prava uganka.
Krajšave delimo na:
-	KRATICE: KD (kulturno društvo),
-	OKRAJŠAVE: g. (gospod),
-	SIMBOLE: kg (kilogram),
-	FORMULE: H2O (voda).
KRATICE
ZRCSAZU
Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Kratica nastane s krnjenjem (manjšanjem) večbesednega imena. Ostanke sklopimo in dobimo kratico.
Navadno vzamemo prvo črko posamezne besede, v nekaterih primerih pa, zaradi lažje izgovorljivosti, še katero zraven. Za kratico nikoli ne stoji pika.
Zapisovanje kratic
Kadar kratico pri izgovoru črkujemo, jo zapišemo z velikimi tiskanimi črkami: KZSŠ, DZS, PD
Če kratico izgovorimo kot besedo, jo zapišemo z velikimi tiskanimi črkami ali kot navadno besedo: MORS/Mors, AIDS/aids.
Pri zapisu kratice kot navadne besede smo pozorni na veliko/malo začetnico:
-	Mors (Ministrslvo za obrambo Republike Slovenije - lastno ime),
-	aids (obče/splošno ime).
Spol in število kratic
Kratice so večinoma moškega spola in imajo samo ednino. Kratice ženskega spola se končujejo na -a: EFTA, NAMA, INA ...
ZDA je primer kratice ženskega spola, ki ima množino.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZZZS) deluje kot javni zavod za izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Pri uporabi kratice v besedilu je priporočljivo, da jo na začetku razvežemo in njen pomen napišemo s polno besedo, saj se na ta način izognemo nejasnosti besedila, v oklepaju ali opombi pa pojasnimo, da bomo v nadaljevanju za navedeno večbesedno poimenovanje uporabili ustrezno kratico.
Sklanjanje kratic:
Kraticam, ki so pisane z velikimi tiskanimi črkami in se ne končujejo na -o ali -a, pri sklanjanju dodamo stični vezaj (najkrajše vodoravno ločilo) in ustrezno obrazilo, ki ga zapišemo z malimi črkami:
SAZU, SAZU-ja SAZU-ju ...
TOMOS, TOMOS-a, TOMOS-u ...
Kraticam, ki jih izgovarjamo in pišemo kot navadne besede, dodamo obrazilo kar k besedi in brez vezaja: Sazu, Sazuja, Sazuju ... Tomos, Tomosa, Tomosu ... Pri kraticah, ki se končajo na -o ali -a in so zapisane z velikimi tiskanimi črkami, izgovarjamo pa jih kot navadne besede, sklanjamo končni o oziroma a:
NATO/Nato, NATA/Nata, NATU/Natu ... EFTA/Efta, EFTE/Efte, EFTI/Efti ...
Ali ste vedeli?
Najdaljša kratica na svetu po Guinessovi knjigi rekordov vsebuje 56 črk: NIIOMTPLABOPAR-MBETZHELBETRABSBOMONIMONKONOTDTEK-HSTROMONT. Pomeni pa: Laboratorij za zapiranje, ojačevanje, betonska in železobetonska dela za kompozitno-monolitne in monolitne konstrukcije Oddelka za tehnologijo gradbeno--sestavljalnih del Znanstvenega raziskovalnega inštituta Organizacije za gradbeno mehanizacijo in tehnično pomoč Akademije za gradbeništvo in arhitekturo ZSSR.
KONCERT OB DNEVU ZENA
Na Rečico
• ■ • •	v«
prihajajo vroči Dalmatinci
»Zakaj poletnega vzdušja ne bi pričarali tudi v poznih zimskih dneh?« so se vprašali člani Turističnega društva Rečica ob Savinji, zavihali rokave in začeli pripravljati koncert hrvaške klape Kampanel. Ta bo v petek, 4. marca, ob 20. uri v prostorih Osnovne šole Rečica ob Savinji. Kot gostje bodo nastopile članice skupine M.J.A.V.
Klapa je zbrana z vseh koncev tople Dalmacije, člani pa obljubljajo, da bodo pripeljali veliko »morja in sonca«. Na koncertu bodo predstavili vse svoje največje hite, vključno z Niko se ne smije kao ti in Aj ca, volin te.
Na odru jim bodo kot gostje delale družbo Maša Uranjek, Jasmina Šmarčan, Ani Frece in Veronika Vadlan. Dekleta, ki so si nadele pomenljiv naziv M.J.A.V., bodo pripravile raznolik program. Slišati bo od domačih in tujih popevk do njihovih avtorskih skladb.
Marija Šukalo
14 Savinjske novice št. 9, 4. marec 2016
Organizacije
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO NAZARJE
Obiskali gasilski sejem v Hanovru
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD
Lani kupili moštveno vozilo, letos čakajo brizgalno
V Nazarjah so sredi februarja tamkajšnji prostovoljni gasilci sedli skupaj na občnem zboru in potegnili črto pod lanskoletnimi aktivnostmi ter zastavili letošnje cilje. Obisk gasilskega sejma v Hanovru jih je navdušil, tako da naslednjič, leta 2020, odpotujejo tja z županom. Vsekakor so v preteklem letu opravili vse potrebno - od intervencij do tekmovanj in izobraževanj.
Lani v Nazarjah ni bilo požarnih intervencij, kar kaže na dobro preventivno dejavnost, je povedal poveljnik Boštjan Cigale. Sicer so opravili 33 intervencij predvsem pri prometnih nesrečah, ostale pa pri požarih na objektih drugod, v naravi, z nevarnimi snovmi ter z nu-denjem tehnične in druge pomoči. Pomagali so dvajsetim poškodovancem, žal so naleteli tudi na dve smrtni žrtvi.
Z dobrim delom in sodelovanjem so si prislužili srebrni znak policije. Izobraževanj se je lani udeležilo 22 gasilcev. S širitvijo hišni-škega stanovanja so pridobili med drugim tudi prostor za arhiv in pisarno. Po odhodu hišnika so pridobili novo hišniško družino, ki se že privaja njihovemu ritmu. Matej Pe-čovnik je v vlogi blagajnika podal pozitivno finančno stanje. Aktivnosti mladincev in pionirjev po poročilu mentorja niso izostale, tudi letovanje v Savudriji jih je razveseljevalo med počitnicami.
Boštjan Cigale je dejal, da v Nazarjah lani ni bilo požarnih intervencij, kar kaže na dobro preventivno dejavnost. (Foto: ST)
Žal je zaradi zdravstvenih problemov manjkal predsednik PGD Nazarje Roman Krajner. Nov član upravnega odbora je postal Žiga Grudnik, Jernej Pečovnik pa je zasedel mesto podpoveljnika. Pohvale in priznanja so šla v roke zaslužnim. Predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Janko Žu-ntar je med pohvalo poudaril pomembno vlogo zdravniških pregledov in zavarovanja.
Župan občine Nazarje Matej Pe-čovnik se je zahvalil za nesebično in požrtvovalno delo, hkrati pa seznanil prisotne z delovanjem lokalne skupnosti.
Slavica Tesovnik
Gornjegrajski prostovoljni gasilci so na občnem zboru povzeli delo preteklega leta in se že pričeli spogledovati z načrti, ki jim jih za to leto ne manjka. Iz poročil predsednika Draga Faleta in poveljnika Marka Fedrana je bilo razvidno, da so imeli lani na svojem območju pet požarov, od tega štiri dimniške in en požar stroja.
Kakšnega hujšega neurja ni bilo, kar jim po navadi da veliko dela, zato pa so imeli več časa za izobraževanja. Zelo uspešno so or-
Drago Fale je povedal, da bodo novi pridobitvi namenu predali ob prazniku svetega Florjana.
(Foto: ŠMS)
ganizirali občinsko člansko in regijsko mladinsko tekmovanje. Lani jim je uspelo nabaviti novo mo-štveno vozilo.
Bili so organizatorji občinske vaje v oktobru, mesecu požarne varnosti, pripravili so evakuacijo učencev iz šole, razvažali vodo in izvajali redarsko službo. Le članice niso bile aktivne, kot je povedala predsednica komisije za delo z ženami Darja Fale, medtem ko so bili mladi gasilci uspešni na tekmovanjih.
Za letos jim načrtov ne manjka. Na zboru so povedali, da pričakujejo, da bodo kmalu prevzeli novo brizgalno, skupaj z moštvenim vozilom ju bodo uradno predali namenu ob prazniku svetega Florjana. Člani so potrdili interne akte, ki se navezujejo na davčno potrjevanje računov, ter sklenili, da bodo v društvu uporabljali vezano knjigo računov.
Organizacijo tekmovanj in strokovno delo blagajničarke društva Ivice Drev je še posebej pohvalil predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Janko Žuntar, medtem ko je župan Stanko Ogradi povedal, da se financiranje prostovoljnih gasilskih društev v občini ne bo spremenilo. Podeljena so bila tudi priznanja in napredovanja.
ŠMS
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO BOČNA
Malo intervencij, a vseeno veliko dela
Bočki gasilci in gostje so na občnem zboru prisluhnili poročilom in pozdravnim besedam gostov. Predsednik društva Ludvik Miklavc je omenil, da so smele načrte, sprejete na lanskem občnem zboru, celo presegli. Ponosni so na sliko svetega Florjana na fasadi gasilskega doma, na urejeno spominsko sobo, nabavljeno opremo, rezultate na tekmovanjih in s sodelovanjem na vajah. Otroke so odpeljali na letovanje v Savudrijo, z izletom po slovenski Koroški so nagra-
dili vse, ki v društvu opravijo veliko ur dela.
Poveljnik Slavko Šinkovec je v poročilu omenil, da so sodelovali pri številnih aktivnostih v kraju in na Menini, kjer jim je zaupano varovanje. K sreči so lani imeli le tri intervencije, dva dimniška požara in požar traktorja. Pred gasilskim domom so čakali pripravljeni na pomoč pri požaru na Brdu, a jih iz ne-
Slavko Šinkovec je povzel številne aktivnosti v društvu. (Foto: ŠMS)
znanega vzroka na pomoč niso poklicali.
Na občinskem tekmovanju je sodelovalo osem desetin iz društva, na regijsko tekmovanje se jih je uvrstilo pet. V mesecu požarne varnosti so opravili nenapovedano evakuacijo šole in ugotovili, da so učiteljice učence povsem mirno pospremile iz šole. Nato so otroke povabili v gasilski dom, kjer so jim pokazali, kako se hitro opremijo in odpravijo na intervencijo.
ŠMS
Savinjske novice št. 9, 4. marec 2016 15
Organizacije
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI
Letos na državno tekmovanje pionirji, člani B in
veterani
V Prostovoljnem gasilskem društvu Rečica ob Savinji so s predsednikom Petrom Brezovnikom na občnem zboru ugotavljali, da so tudi lani opravili precej dela. Glede investicij so izpostavili, da je zamenjava klasičnega ogrevanja gasilskega doma z geotermalnim že prinesla pozitivne rezultate in privarčevana sredstva.
Rečiški gasilci so bili znova aktivni in uspešni na tekmovalnem področju. Dobri rezultati so do tekmovanja na državnem nivoju v letošnjem letu pripeljali pionirje, člane B in veterane. V društvu so organizirali nočno gasilsko tekmovanje in v občino privabili številne ekipe iz vse Slovenije. V začetku junija so pomagali pri izvedbi regijskega tekmovanja ekip prve pomoči.
DOMOVI STAREJŠIH
Obiskali kar 14 krajanov
ti Nazarje Janez Turk, predsednica krajevne skupnosti Kokarje Andreja Zupan, predsednica Društva upokojencev Nazarje Vera Pečnik in podpredsednik društva Janez Štiglic so obiskali nekdanje sokrajane, ki so v domovih starejših na Polzeli, v Žalcu, Velenju, Topolšici in Gornjem Gradu. Tako iz prve roke izvedo, kako jim je, kakšno je osebje domov, slišijo pohvale in tudi pripombe.
Letos so obiskali kar 14 krajanov, ki preživljajo svoj čas v lepo
vo rekreacijo v telovadnici rečiške osnovne šole.
Da so uspešni na intervencijah, po besedah poveljnika Jožeta Prisla-na skrbijo z udeležbo na izobraževanjih na različnih tečajih. Večji zalogaj je bil nadaljevalni tečaj za gasilce, ki se ga je udeležilo kar petnajst njihovih članov. V preteklem letu so sodelovali na osmih intervencijah.
OSREDNJA KNJIŽNICA MOZIRJE
Tudi v letošnjem letu jih čaka izpolnitev obsežnega načrta dela. Vanj so med drugim zapisali obnovo oken na gasilskem domu. Župan Vinko Jeraj je izpostavil, da tovrstna investicija ni predvidena v proračunu občine. Izvedba bo mogoča le, če uspejo pridobiti sredstva iz določenih razpisov.
Marija Šukalo
Jože Prislan je izpostavil, da so rečiški gasilci lani sodelovali v osmih intervencijah. (Foto: MŠ)
Posebno pozornost v društvu posvečajo najmlajšim, tako so jih popeljali v Borseko, kjer so si ogledali vajo gašenja s pilatusom. Ob vikendih so poskrbeli za njiho-
Skozi prostrano Avstralijo z Borutom Stojilkovkem
Eni tuje dežele spoznavajo skozi lastno izkušnjo, drugim je zaradi različnih razlogov dovolj potovanje skozi zgodbe, fotografije in pripovedovanje tistih, ki so si kakšno daljno deželo ogledali na lastne oči. Takšnim ljubiteljem odkrivanja tujih dežel je Osrednja knjižnica Mozirje v sredo, 10. februarja, v prostorih galerije pripravila potopisni večer z Borutom Stojilko-vicem, ki je zbranim v sliki in besedi predstavil Avstralijo, rdečo celino tam spodaj.
Borut Stojilkovic, anglist in geograf, se je v okviru študentske izmenjave magistrskega študija za šest mesecev odpravil v Sydney. Pri tem si je nekaj časa vzel tudi za spoznavanje same Avstralije in njenih ljudi. Občinstvu v gale-
riji je najprej predstavil avstralski sistem izobraževanja, ki se od slovenskega precej razlikuje. Nato so se vsi skupaj s pomočjo pripravljene predstavitve fotografij odpravili spoznavat avstralske teritorije, ki jih je obiskal na svojem potovanju. Ogledali so si čudovite fotografije severnega dela države, Tasma-nije, edinstvenih avstralskih živali, svete gore staroselcev Uluru in pestrih avstralskih plaž.
Za popestritev potopisnega predavanja je Stojilkovic s sabo prinesel kozarca značilne rdeče avstralske zemlje in snežno belih kamenčkov avstralskih plaž, tradicionalno glasbilo staroselcev digeri-doo in nekaj avstralskih zgodb objavljenih v obliki slikanic.
Tatiana Golob
Prijeten dan Kriglove Mime - Marije Hren (druga z desne) z obiskovalci.
Predsednik krajevne skupnos- urejenih okoljih in kjer so zadovolj-
ni in nikoli osamljeni. Z obiski polepšajo dan ljudem, sami pa so deležni hvaležnosti, ker so se spomnili nanje. Izmenjajo si novice in obujajo spomine. Še posebej s srcem obiščejo tiste, ki za njihov obisk vedo le nekje v svoji podzavesti. Vedno bodo vsako leto z veseljem in radostjo namenili svoj čas za krajane, ki se tega resnično razveselijo, saj imajo občutek, da so opravili resnično dobro delo.
VP
Borut Stojilkovic je v sliki in besedi in s pomočjo artiklov predstavil celino tam spodaj. (Foto: Tatiana Golob)
16 Savinjske novice št. 9, 4. marec 2016
Kultura, Oglasi
20. LUTKOVNI ABONMA V MOZIRJU
Lutke so in bodo navduševale otroke iz naše doline
Lutkovni abonma v organizaciji Kulturnega društva Jurij Mozirje že dvajset let navdušuje, zabava in vzgaja za lepo in kulturno otroke in starše iz vse doline. Lutkovni abonma je za otroke edinstvena tovrstna prireditev, ki je tako rekoč organizirana pred njihovim nosom in njihovih staršev ter je zaradi trdoživosti in srčnosti tudi uspela. Ob 20-letnici lutkovnega abonmaja in hkrati tudi 20-letnici Kulturnega društva Jurij je svoje misli z nami delil predsednik društva Jure Repenšek.
- Katere predstave ste gostili v jubilejnem letu?
V letošnjem dvajsetem - jubilejnem abonmaju je bilo mogoče videti Mojco Pokrajculjo v izvedbi Ka-ličopkovega gledališča iz Ljubljane, Trnuljčico, Zlatolasko in Račka Naceta v izvedbi Lutkovnega gledališča FRU-FRU. Kot vedno smo
Jure Repenšek: »Z abonmajem smo lomili stereotipe mnogih odraslih, da so lutke samo za otroke.« (Foto: Ciril M. Sem)
rok so se ob lutkah prvič srečevale z gledališčem, zato upravičeno rečemo, da lutkovni abonma v Mozirju vzgaja in bogati otroke na originalen in pristen način in je lahko deležen vse pozornosti.
ma na pravi programski poti. Skozi vsa leta smo skrbeli, da je bil program predstav zanimiv in raznolik, tako so otroci spoznavali različne lutkovne izrazne tehnike in sodobne prijeme v lutkarstvu.
V poplavi hišnih elektronskih medijev so lutke na svoj izviren ani-
macijski način prava poživitev in hrana za otroke in kot rečeno tudi za odrasle. Organizacija abonmaja sloni na lutkovnih navdušencih ter dobri volji vzgojiteljic in učiteljic v vrtcih in osnovnih šolah.
- Želite si bogatejši, še boljši abonma. Kakšna pa je realnost?
Ob tej priliki se organizatorji vsem akterjem abonmaja lepo zahvaljujemo. Tudi redkim sponzorjem, v letošnjem letu predvsem KLS Ljubno. Abonma bi lahko postal bogatejši, če bi občinski možje spoznali, da je to odlična naložba v naše otroke.
Lutkovni abonma bo živel, če bomo starši čutili potrebo po lepem, kulturnem in bomo otroke na to navajali in jim bomo to lepo dejavnost tudi omogočili. Nujno je, da se starši po končani predstavi o njej pogovorijo in jo doma še enkrat osvežijo. Pa si vzamemo toliko časa za svoje najdražje?
ŠMS
V letošnjem jubilejnem abonmaju je bilo mogoče videti tudi Mojco Pokrajculjo. (Fotodokumentacija Kaličopkovega gledališča)
gostili tudi tuje lutkarje. Letos se je s predstavo Ko mame ni doma predstavilo LG PIKI iz Slovaške.
- Pri lutkovnem abonmaju vztrajate, čeprav ni vedno lahko, kajne?
Organizatorji si želimo, da bi lutke lahko tudi v bodoče zabavale naše otroke, da bodo starši tudi v bodoče kazali zanimanje za tovrstno zabavo svojih otrok in da bodo tisti, ki lahko, tudi dejansko pomagali pri organizaciji in preživetju abonmaju. Mnoge generacije ot-
Sicer pa lahko rečemo, da se dobro blago samo hvali, zato je bilo v vseh letih veliko zanimanje za lutke od otrok in njihovih staršev. Z abonmajem smo lomili stereotipe mnogih odraslih, da so lutke samo za otroke.
- Po predstavah niso zadovoljni le otroci, tudi starši jih doživljajo po svoje.
Ob koncu vsake predstave so svoje navdušenje izrazili tudi starši, in to je bilo zagotovilo, da je abon-
www.delamina.si
040 299 411
Savinjske novice št. 9, 4. marec 2016 17
Šport, Ej, Oglasi
ATLETSKI MITINGI MADRID, BEOGRAD
Mihalinčeva zmagala z osebnim rekordom
Šprinterka Maja Mihalinec v teh dneh niza uspeh za uspehom. Najboljša slovenska atletinja lanskega leta je 25. februarja na atletskem mitingu v Španiji osvojila drugo mesto v teku na 60 m, ta torek pa zmagala v Srbiji.
Na dvoranskem atletskem mitingu v Madridu si je članica AK Vele-
nje s 7,27 sekunde pritekla drugo mesto. S časom 7,19 jo je prehitela le Michelle Lee Ahye iz otoške države Trinidad in Tobago.
V srbski prestolnici Mozirjan-ka ni imela konkurence in je zmagala z izenačenim osebnim rekordom 7,26. Tako je znova tekla bolje od norme za dvoransko svetov-
Maja Mihalinec, tudi naj osebnost občine Mozirje leta 2015, vrsti uspeh za uspehom.
no prvenstvo, ki bo ta mesec v ZDA.
»Še vedno največ časa izgubljam na startu, preostali tek je dober. Sicer sem zadovoljna, da konstantno tečem okoli osebnega rekorda. Upam, da bom kmalu prebila tudi to mejo in rezultat še izbolj-
šala. Pripravljena sem dobro. Pred vrhuncem sezone, svetovnim prvenstvom v Portlandu, me čaka še ena tekma v soboto na Češkem,« ni skrivala zadovoljstva po teku v Beogradu.
Marija Šukalo
Letošnja sezona ansambla Črna mačka, ki se že dobro leto postavlja z novo pevko, se je pričela zares sanjsko. V studiu so posneli že večino avtorskih pesmi, ki bodo na njihovem jubilejnem CD-ju ob 15-letnici delovanja skupine iz Solčave. Zgoščenka bo izšla konec marca, na njem bodo posnete tako narodnozabavne kot zabavne skladbe. To bo njihov že šesti izdelek po posnetih 25 videospotih.
Še en, v tem trenutku najpomembnejši vzrok za veselje se je zgodil 20. februarja, ko je njihova pevka Eva Boto nastopila in zmagala na slovenski popevki s pesmijo Kaj je to življenje. Kot so moški člani ansambla Črna mačka srečni ob zmagoviti poti Botove, je vesela tudi sama, saj je članica izjemno fleksibilne skupine, družbe pravih glasbenih strokovnjakov, prijateljev in žurerjev, ki zažigajo. Barometer popularnosti se bo zdaj še močno dvignil. »Vsega dela sploh ne bomo zmogli,« je dejal njihov vodja Jani Čerček.
Jože Miklavc
Eva Boto - prva »mačka« slovenske popevke in ansambla Črna mačka iz Solčave (Fotodokumentacija ČM)
Občina Rečica ob Savinji objavlja
OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU ZA SOFINANCIRANJE MALIH KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAV V OBČINI REČICA OB SAVINJI ZA LETO 2016
Rok za prijavo je 1. april 2016. in
RAZPIS ZA POSREDOVANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE REČICA OB SAVINJI V LETU 2016
Rok za prijavo je 31. marec 2016.
Razpisa sta v celoti objavljena na oglasni deski Občine Rečica ob Savinji (Rečica ob Savinji 55, 3332 Rečica ob Savinji) in na občinski spletni strani (www.obcina-recica.si).
18 Savinjske novice št. 9, 4. marec 2016
Organizacije, Šolstvo, Ljudje in dogodki
TEHNIČNI DAN NA GORNJEGRAJSKI ŠOLI
Za pusta hrusta je dišalo po krofih, maske so se
veselile
Na sam pustni dan so na Osnovni šoli Frana Kocbeka v Gornjem Gradu izvedli celostni tehnični dan na pustno tematiko. V dopoldanskem času so se zvrstile ustvarjalne delavnice po razredih, ki so bile naravnane na pustno in okoljevarstveno temo. Deveto- in osmošolci so sodelovali v delavnicah z naslovom: Biser na dlani in mladi in lov. Tematiko sta predstavila profesorja iz Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna.
Šesto- in sedmošolci so imeli delavnice z naslovom: Beneške maske, pustni običaji na Slovenskem, Zgornja Savinjska dolina, ali te poznam in delavnico poslikave obraza in izdelovanja tetovaž. Na nižji stopnji so učenci po razredih izdelovali maske.
Pustovati brez krofov se tudi ni dalo. Deve-
MUZEJSKA ZBIRKA MOZIRJE IN MOZIRJANI
tošolci so pod vodstvom Vojka Čolnarja pekli krofe, ki so jih ob koncu z veseljem pojedli. Zaključek pustnega dneva so preživeli v šolski telovadnici ob plesu, živi glasbi in ocenjevanju mask. Najlepše maske iz vsakega razreda so bile nagrajene. Na plesni zabavi so jih obiskale šeme iz Dravskega polja pri Ptuju. Obiskal jih je kurent in »rusa« s spremstvom. »Rusa« je živalska maska, ki naj bi po izročilu in njenem obnašanju vplivala na rodovitnost konj in živine pri hiši.
Ob veselem razpoloženju učencev in učiteljev so zaključili dan z lepimi spoznanji in zabavnimi doživetji. Pri izvedbi pustnega dne so sodelovali vsi učitelji in ravnateljica. Rajanje je aktiviralo vse učence na šoli in tudi otroke iz vrtca.
ŠMS
Družinske pravljične matineje za male pravljičarje
Drugi ponedeljek v januarju in februarju je bilo v Muzejski zbirki Mozirje in Mozirjani neobičajno živahno. V zbirko, s katero upravlja Osrednja knjižnica Mozirje, je vstopalo veliko otrok in njihovih staršev. Tam so jih pričakovali člani Kulturno umetniškega kluba (KUK) Potovke in čudežen lonec poln pravljic. Skoraj vse pravljice so že našle pot do otrok, ostala je le še ena simpatična o čričku in mravljici, kateri bodo lahko pravljičarji prisluhnili v ponedeljek, 14. marca.
KUK Potovke doživljajske pravljične večere
Pustovanje je bilo za vse učence prijetno, saj so izvajali številne aktivnosti na to temo.
(Fotodokumentacija OŠ Frana Kocbeka)
pripravlja v sodelovanju s knjižnico, ki po vsej dolini v krajevnih knjižnicah organizira tedenske ali mesečne ure pravljic. A pravljice, ki jih pripovedujejo člani KUK Potovke, so vendarle malce posebne. V januarju so otroci namreč spoznali vilo Čirulo, svetovno znano kuharico pravljic, v februarju sta v muzejsko zbirko zašla vodna vila in zeleni povodni mož. Srečanja malih pravljičarjev se zaključijo z ustvarjalno delavnico, za katero poskrbi Društvo prijateljev mladine Mozirje.
TG
Člani KUK Potovke so februarja otrokom predstavili vodno vilo in zelenega povodnega moža.
(Foto: TG)
Čeprav je za odvoz smeti vse bolje poskrbljeno, se še vedno najdejo takšni, ki smeti namesto v smetnjake raje odložijo v naravo. Eden teh se je odločil, da bo smeti odnesel več kot kilometer stran od ceste med Ljubijo in Lepo Njivo v zaselku Kolovrat in jih odložil v potok, ki teče znotraj gozda. Za nameček ta potok nekaterim prebivalcem služi kot nujen vir pitne vode, zato še toliko bolj ni primeren za skladiščenje odpadkov.
PV
Savinjske novice št. 9, 4. marec 2016 19
Šport, Ljudje in dogodki
NOGOMETNO DRUŠTVO MOZIRJE
Izvedli že osmi vikend druženja mladih nogometašev
V	času prvega februarskega vikenda so Športno dvorano Mozirje zasedli mladi ljubitelji malega nogometa. Domači organizatorji so na dvodnevni turnir privabili preko tristo bodočih Messijev in Ronal-dov, ki so se pomerili v štirih starostnih kategorijah.
V	vseh kategorijah se je pomerilo po osem ekip. Ob bučni podpori staršev in drugih ljubiteljev nogometa so se na parketu vrstile borbe za vsako žogo. Poleg domačinov so sodelovale ekipe z Ljubne-ga ob Savinji, Šmartnega ob Paki, Velenja, Celja, Vranskega, Šoštanja in Zreč.
Otvoritev prvega dne turnirja 6. februarja je pripadla nogometašem kategorije U9. Domačini so igrali zelo dobro in izgubili šele final-
Mladi nogometaši so poskrbeli za mnogo dobrih akcij in potez, navijači pa so bili najglasnejši, ko so se med seboj »udarili« Ljubenci in Mozirjani.
(Foto: Benjamin Kanjir)
ni obračun s Šoštanjem.
V popoldanskem delu so se pomerili nogometaši v kategoriji U11. Finale je bil zopet v znamenju domačih igralcev, ki so jim stali nasproti člani ekipe Šampion Celje.
Ime se je izkazalo za pravo, saj so Celjani ugnali gostitelje.
Drugega dne so se dopoldan po izločilnih bojih za mesto zmagovalca potegovali zopet domačini in tokrat uspeli. Po neodločenem
rezultatu v rednem delu so kolege z Vranskega premagali po loteriji izvajanja kazenskih strelov.
Zadnji del turnirja je pripadel najstarejšim v kategoriji U15. Tudi tu so v finalu sodelovali domačini, ki so se pomerili z ekipo iz Zreč. Slednja je bila boljša in Mozirjani so vknjižili še eno drugo mesto.
Dvodnevni tradicionalni turnir se je zopet izkazal kot odlična promocija nogometa in športa mladih nasploh. Spada med najbolje obiskane, saj se le ob redkih priložnostih na enem mestu zbere tako veliko mladih, željnih druženja in zdrave zabave. To je gonilo, ki organizatorje pod vodstvom Matjaža Purnata iz leta v leto spodbuja, da se trudijo z organizacijo.
Benjamin Kanjir
ŠPORTNO DRUŠTVO DASKI TEAM MOZIRJE
Na smuči postavili kar 45 malčkov
Kljub zimi, ki skopari s snežnimi padavinami, so člani Daski teama v polnem pogonu. Pred kratkim so za otroke med tri in pol ter petimi leti starosti izvedli dva tečaja smučanja in z osnovami tega športa seznanili kar 45 malčkov.
Ob koncu tečaja so otroci staršem pokazali svoje znanje in se zapeljali po progi, za večjo motivacijo pa bili nagrajeni z medaljami in priznanji. Pogoji za delo so bili dobri, motivacija med malčki in učitelji smučanja odlična.
Mladi člani tekmovalne selekcije so v polnem tekmovalnem ritmu. Redno se udeležujejo regijskih, državnih in pokalnih tekem. Ponavljajo se odlični rezultati iz prejšnje zime, saj so doslej nanizali šest prvih, štiri druga in štiri tretja mesta. Za temi rezultati je veliko dela, odrekanj in treningov, tako tekmovalcev samih kot njihovih trenerjev. Med temi uspehi gre posebej izpostaviti prvo mesto Ma-
Smučarski tečaj na Golteh je pritegnil lepo število otrok. (Fotodokumentacija Daski team Mozirje)
je Sedovnik na mini pokalu, s katerim si je privozi-	Člani Daski teama so na Golteh izvedli tudi la povabilo na mednarodno tekmovanje pokal Lo- smučarski tečaj za otroke med pet in petnajsti-ka na Starem vrhu. Tam se bo lahko med starejši- mi leti starosti.
mi tekmovalkami predstavila kot predtekmovalka.	Benjamin Kanjir
KUHNA PA TO
Osnovnošolci se bodo dokazovali pri Prodniku
Ljubenska šolska kuharska ekipa pod mentorstvom Marije Ermenc se bo letos ponovno pomerila na tekmovanju v kuharskih veščinah avtohtonih lokalnih in regionalnih posebnosti. Prav tako se predvideva nastop kuharskih skupin z Rečice ob Savinji in iz Mozirja ter širše Savinjske in Šaleške doline, skupaj bi se naj pomerilo devet kuharskih ekip.
Regijsko tekmovanje se bo odvijalo v ponedeljek, 7. marca, od 10. do 12. ure, v gostišču Pro-
dnik, kjer si bodo pripravo hrane s strani mladih kuharjev lahko ogledali tudi zunanji gosti, jih pri delu spodbujali in izvedeli kakšen recept pozabljenih jedi iz preteklosti.
Že peta izvedba projekta Kuhna pa to ima namen obujanja prehranske kulturne dediščine, ki jo z medgeneracijsko komunikacijo in raziskovalnimi metodami oživljajo osnovnošolci s pomočjo in usmeritvami mentorjev, učiteljev gospodinjskega pouka ali drugih predmetov.
Vsaka tekmovalna skupina bo pripravila seminarsko nalogo o jedi, ki jo bodo pripravljali, z receptom, razumljivim opisom postopka priprave jedi ter opisom namena ali vzroka priprave jedi naših prednikov, dodajo lahko tudi kakšno anekdoto.
Mladi kuharji bodo kuhali še z večjim navdušenjem, če jih bodo prišli pogledat njihovi domači, lokalni gostinci in poznavalci dobre domače hrane, ravnatelji in tudi župani.
ŠMS
20 Savinjske novice št. 9, 4. marec 2016
Šport, Oglasi
KOSARKARSKI KLUB NAZARJE
Izjemen strelski večer za zmago proti Kamničanom
Po krajšem premoru se je nadaljevalo tekmovanje v 3. slovenski košarkarski ligi. Članska nazar-ska ekipa je v soboto gostila ekipo Calcit Basketball iz Kamnika. Veliko število gledalcev je lahko uživalo v strelski predstavi domačih košarkarjev, ki so s prepričljivo zmago odlično začeli tekmovanje za mesta od 13 do 18 v tem rangu tekmovanja.
SPROŠČENO V DRUG DEL TEKMOVANJA
Nazarski košarkarji so prvi cilj sezone dosegli z obstankom v 3. ligi, zato so se lahko sproščeno lotili drugega dela tekmovanja. V tem delu se bodo pomerili z Novo Gorico ml., Calcit Basketballom, Gore-njo vasjo in Ajdovščino za mesta od 13 do 18. Po tritedenskem premoru so v soboto gostili ekipo Calcita iz Kamnika, ki je v prvem delu sezo-
STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD
Blaž Vodončnik (z žogo) je dosegel kar 29 točk. (Foto: Roman Mežnar)
ne osvojila 6. mesto v skupini center in je drugi del sezone začela s 3 točkami, Nazarčani pa brez točk.
MINUTA MOLKA ZA PREMINULEGA NAVIJAČA
Tekma se je odvila pred re-
V medobčinski ligi najboljši Marjan Prodnik
Strelsko društvo Gornji Grad je na strelišču v Bočni organiziralo medobčinsko ligo v streljanju z zračno puško serijske izdelave. Tekmovalo se je v desetih kolih, za skupni seštevek je štelo pet najboljših rezultatov. Zmagovalec lige je postal Marjan Prodnik z 887 krogi, drugo mesto je osvojil Štefan Ošep z 874 krogi in tretje Tomaž Trogar z 869 krogi.
Lige se je udeležilo 14 tekmoval-
Štefan Ošep (z leve), Marjan Prodnik in Tomaž Trogar so osvojili prva tri mesta na medobčinski ligi v streljanju z zračno puško.
(Fotodokumentacija SD Gornji Grad)
kordnim številom gledalcev v tej sezoni, ki so se z minuto molka spomnili na preminulega velikega delavca in navijača kluba Josa To-mica - Koleta.
IZREDEN STRELSKI VEČER ZA NAZARČANE
Polne tribune so navdihnile domače košarkarje, ki so imeli izre-
den strelski večer, v katerem so gostom dovolili biti konkurenčni le v uvodni četrtini. Gostujoči igralci so sicer tudi veliko zadevali, vendar niso sledili tempu domačih, pri katerih sta strelsko prednjačila ka-petan Blaž Vodončnik in Primož Bi-tenc, ki sta dosegla 29 oziroma 26 točk.
Pet minut pred koncem srečanja je Vodončnik zadel trojko za nazarskih 100 točk. Nazarčani so dosegli kar 15 trojk. V končnici so priložnost za igro dobili tudi igralci z manjšo igralsko minu-tažo in so rutinirano pripeljali tekmo do visokega končnega rezultata 110:83.
Odlično strelsko predstavo članske ekipe so obogatili tudi pripadniki mlajših selekcij KK Nazarje, ki so se predstavili gledalcem med polčasoma. Že jutri bo sledil nov preizkus za nazarske člane, ki bodo gostili Ajdovščino, številna podpora s tribun pa bi bila dobrodošla.
Roman Mežnar
cev in ena tekmovalka, in sicer iz Solčave, Gornjega Grada in z Ljub-nega ob Savinji. Tekmovanje je bilo napeto vse do zadnjega kola. Prvo mesto je takrat že bilo oddano, za drugo in tretje pa so se potegovali trije strelci.
Odprto prvenstvo zgornjesa-vinjskih strelcev s serijsko zračno puško match 60 bo v soboto, 12. marca, v Bočni.
ŠMS
OSNOVNA SOLA NAZARJE Zadrečka cesta 37 3331 Nazarje
(MMGVMft ioLfr
ffTfflffli
Sfipaa
VPISUJE OTROKE V VRTEC NAZARJE IN ŠMARTNO OB DRETI ZA ŠOLSKO LETO 2016/2017
Prijavo za vpis otroka v vrtec Nazarje in Šmartno ob Dreti pošljite
-	po elektronski pošti na naslov: os.nazarje@guest.arnes.si
-	po navadni pošti na naslov: OSNOVNA ŠOLA NAZARJE,
Zadrečka cesta 37, 3331 NAZARJE
Podrobnejše informacije in obrazce za vpis lahko dobite:
-	v tajništvu OŠ NAZARJE - tel. št.: 03-839-13-60
-v vrtcu Nazarje - tel. št. 03^839-13-61
-	v vrtcu Šmartno ob Dreti - tel. št. 03-5-845-220.
Obrazce za vpis lahko dobite tudi na spletni strani šole:
http://www.os-nazarje.si/(VRTEC-obrazci).
VPIS OTROK V VRTEC NAZARJE IN ŠMARTNO OB DRETI BO TRAJAL do 31.3.201 G. Prednost pri sprejemu otrok v vrtec imajo starši, ki bodo vloge oddali do poteka razpisa.
Savinjske novice št. 9, 4. marec 2016 21
Šport, Kronika, Oglasi
ODBOJKARSKI KLUB MOZIRJE
Do novega poraza zaradi majhnih napak
Mozirske odbojkarice pod vodstvom Davida Skoka so na parketu domače športne dvorane v petnajstem krogu 2. DOL vzhod na zadnjo februarsko soboto zabe-
ležile še dvanajsti letošnji poraz. S 3:1 so jih tokrat premagale Zre-čanke.
Domačinke so se kot že nekajkrat tekom prvenstva dobro prip-
SVETOVI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH ZA ŽENSKE
Vtičeva tretja, med deseterico še dve Slovenki
Tekmovanja svetovnega pokala v smučarskih skokih za dekleta so za sezono 2015/16 končana. Odpovedani sta namreč tekmi, ki bi morali biti to soboto in nedeljo v Rašnovu v Romuniji, vzrok so previsoke temperature in pomanjkanje snega. Mednarodna smučarska zveza je poskušala najti nadomestno prizorišča, na koncu so sporočili, da so tekmovanja zaključena. Dekletom bodo nagrade po-
deljene v Planici, ko bodo tam poleti za fante.
Naša najboljša skakalka Maja Vtič tako ostaja tretja za neulovljivo Japonko Saro Takanaši in drugo-uvrščeno Avstrijko Danielo Irasch-ko-Stolz. Deseterico najboljših skakalk na svetu zaključujeta dve slovenski tekmovalki. Ema Klinec zaseda deveto, Špela Rogelj pa deseto mesto.
Marija Lebar
OBCINA NAZARJE
NAZARJE
Občina Nazarje na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje programov na področju kulturne dejavnosti v Občini Nazarje za leto 2016 (objavljenega na spletni strani: www.nazarje.si) objavlja
JAVNI POZIV
za oddajo vlog za sofinanciranje programov na področju kulture dejavnosti v Občini Nazarje za leto 2016
Predmet razpisa:
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje izvajanja kulturnih programov v Občini Nazarje v letu 2016 v skupni višini 9.000,00 evrov.
Razpisni postopek:
1.	Prijavo za sofinanciranje posameznih vsebin in programov mora predlagatelj izpolniti na prijavnih obrazcih in zraven predložiti vsa pripadajoča in zahtevana dokazila.
2.	Čas razpisa od 4. 3. 2016 do vključno 4. 4. 2016 do 12. ure.
3.	Razpisne pogoje in vlogo dobijo prosilci na sedežu Občine Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje in na spletni strani občine www.nazarje.si.
4.	Pisne vloge s priloženo ustrezno dokumentacijo se vložijo osebno ali po pošti v zaprti kuverti s pripisom »Javni razpis KULTURA 2016 - NE ODPIRAJ« na naslovu: Občina Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje.
Dodatne informacije: tel: 03 839 16 00.
Številka: 610-0002/2016-2 Datum: 29. 2. 2016
Zupan
Matej PEČOVNIK, l. r.
ravile in odlično začele z zmago v prvi igri s 25:19. Skozi cel set so bile boljše nasprotnice in kazalo je, da bodo konstantno odigrale celotno srečanje. Sicer malošte-vilčno občinstvo je bilo zadovoljno z igro in glasno pri vzpodbujanju.
Drugi set so Mozirjanke pričele podobno dobro, manjkalo je zgolj malce več zbranosti pri igri na mreži. Kljub parim napakam gostje slednjih niso dobro izkoristile in odgovarjale s svojimi vse do napetega zaključka. Ravno tam se je zopet pokazalo, da mozirskim igralkam za kakšno zmago več zmanjka drobec sreče, tu in tam bolje usmerjena žoga čez mrežo ali boljši sprejem. Gostje so dobile niz s tesnih 25:23.
Podobna slika na parketu je bila tudi tekom naslednjega seta. Brez
MENINA
izrazitejših napak ali izstopanja v igri sta si ekipi ves čas sledili. Kot v prejšnjem setu je tudi v tem sreča naklonila zmago gostjam, tokrat z rezultatom 28:26.
Kljub veliki želji domačih igralk in njihovega trenerja se rezultat ni obrnil niti v četrtem setu. Izenačena igra brez izstopanja navzgor ali navzdol se je nadaljevala pri obeh ekipah, na koncu pa zopet točka naskoka gostij in izkoriščena prva žoga za zmago v nizu in s tem tudi skupno. Rezultat zopet 25:23, s tem pa skupnih 3:1 za ekipo Swa-tycomet Zreče.
Z novim porazom so Mozirjanke ostale na osmem mestu prvenstvene lestvice in imajo pred devetouvr-ščeno ekipo iz Šoštanja dve točki prednosti. Naslednji vikend bodo gostovale v Slovenj Gradcu.
Benjamin Kanjir
Medved opažen tudi na naši strani planine
Fotografija medveda, ki je nastala 24. februarja v okolici Spitaliča z avtomatsko lovsko kamero Silvestra Učakarja.
Člani Lovske družine Motnik-Špitalič iz Tuhinjske doline so lani jeseni in letos opazili sledove medveda na območju svojega lovišča. Kosmatinec, ki je iskal hrano, je nekajkrat razdejal krmišča in si postregel s koruzo, pred dnevi ga je Silvestru Učakarju uspelo slikati z avtomatsko lovsko kamero. Po ocenah lovcev naj bi šlo za okrog 150 kilogramov težkega samca.
Marija Sodja Kladnik, vodja od-
seka za gozdne živali in lovstvo pri nazarski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije, je povedala, da so lovci medveda sledili tudi na naši strani Menine in v Strojniku. Obiskovalcem gozda svetuje, naj bodo previdni in glasnejši, da se bo medved lahko pravočasno umaknil, in naj si pred odhodom na to območje preberejo brošuro z nasveti Srečanja z medvedom, ki so jo objavili na spletni strani zavoda.
IS
22 Savinjske novice št. 9, 4. marec 2016
Kronika, Zahvale, Oglasi
IZ POLICIJSKE BELEZNICE
•	KRŠITEV JAVNEGA REDA IN MIRU
Kropa: 23. februarja v večernem času je policijska patrulja zaradi kršitve javnega reda in miru intervenirala v stanovanjski hiši v Kropi. Ugotovljeno je bilo, da je prišlo do besednega spora med partnerjema, nakar je v stanovanje prišla še tašča, katero je zet pri odhodu odrinil in kraj zapustil. Zaradi kršitve javnega reda in miru mu je bil izdan plačilni nalog. Ker je bil pri sporu udeležen še otrok, bodo policisti o dogodku obvestili tudi center za socialno delo.
•	POŠKODBA SMUČARJA
Golte: Policisti so 25. februarja popoldan obravnavali padec smučarja na smučišču Golte. Prvo pomoč so mu nudili reševalci na smučišču, pri padcu se je smučar hudo telesno poškodoval.
•	PLEZALCA SKORAJ ZASUL PLAZ
Mrzla gora: 27. februarja ob 17.20 uri se je na območju Mrzle gore sprožil plaz. Pri tem je zajel plezalca in ga s sabo odnesel med 500 in 800 metri, vendar ga ni zasul. Plezalec se je uspel sam rešiti in obvestiti reševalce. Člani gorske reševalne službe so ga pospremili z Okrešlja do Logarske doline. Od tam je bil z reševalnim vozilom odpeljal v Splošno bolnišnico Celje, kje so ugotovili, da se je lahko telesno poškodoval.
Aleš Hpjnik s.p.r RadmirjeSS, 3333 Ljubno Ob Savinji
HO J Ni K
AKCIJA DO 31.3.2016
uplinjevalne peči na polena BUDERUS do -18 % uplinjevalne peči na polena ATMOS do -20% peletne peci CENTROMETAL do-18%
-
■ SERVIS OLJNIH IN PELETNIH GORILNIKOV - PEČI NA DRVA, PELETE, OLJE IN PLIN -SOLARNI KOLEKTORJI -TOPLOTNE ČRPALKE
-ZALOGOVNIKI TOPLE VODE 041/809-31 8
■
OBVESTILO BRALCEM
Bralce Savinjskih novic obveščamo, da je rok za oddajo čestitk, zahval in malih oglasov za tekočo številko v torek do 15. ure. Kasnejše objave sprejemamo samo po vnaprejšnem dogovoru. Malih oglasov po telefonu ne sprejemamo.
O, saj ni smrti, ni smrti!
Samo tišina je pregloboka
kakor v zelenem, prostranem gozdu!
(Srečko Kosovel)
ZAHVALA
ob izgubi dragega moža in očeta
Franca JERAJA
p.d. Felicjanovega iz Nizke 22 1. 12. 1928 - 19. 2. 2016
Iskreno se zahvaljujeva vsem Vam, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, darovali za svete maše, sveče ter našega ata pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi duhovnikom za opravljen obred, pevcem, gasilcem in govorniku za besede slovesa.
Iva in Marjana
Veliko je tvoje srce, dobra je tvoja duša. Ostala boš večno z nami. Dala si nam največ, kar lahko daš človeku.
ZAHVALA
Ob izgubi drage žene, mame in babice
Alojzije STENŠAK
8. 6. 1955 - 23. 2. 2016
Odšla si v večnost. V teh težkih trenutkih, ko smo se morali posloviti od tebe, so nam stali ob strani: sorodniki, sosedje in prijatelji, še posebna zahvala pa gre Karmen Fürst, dr. med., in patronažni sestri Sonji Herman Robnik.
Vsi tvoji najdražji
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk.
Savinjske novice št. 9, 4. marec 2016 23
Za razvedrilo
Cvetke
DOBRA IDEJA S POMANJKLJIVOSTJO
»Kaj, če bi vseh dvesto gasilcev prenočili v našem hotelu iz sobote na nedeljo, po počitnicah se sobe ravno praznijo,« je direktor centra Golte Ernest Kovač (desno) nagovoril poveljnika Gasilske zveze Slovenije ob vseslovenskem gasilskem smučanju na Golteh.
Franci Petek: »Vam je po šolskih počitnicah ostalo dovolj vode, piva in špricerjev? Znano je, da gasilci radi špricamo.«
Kovač je takoj vprašal gostinca Mateja, kako je kaj založen. Le-ta pa: »Le na pomoč pokličem in bo tu cisterna iz PGD Mozirje. Sicer jim zavore ne delujejo, a navzgor jih menda ne potrebujejo.«
»LESENI« BODO PO NOVEM »SREDNJEVEŠKI«
Prireditelji s sotočja Savinje in Drete nameravajo 9. julija pripraviti Vrbovški dan s srednjeveško gostijo. Zadeve se bodo lotiti z vsemi razpoložljivimi sredstvi, zgodovinsko zgodbo ter pestrim programom dogajanja. Bojan Štrukelj, podžupan občine Nazarje, bo v vlogi srednjeveškega plemiča Konrada Vrbovskega. Najbrž se bodo zato, ker se Lesarski praznik v Nazarjah ni prijel, vrnili v čase tlačan-stva, ko je bilo vse še bolj zanimivo, sploh pa bodo podložniki morali ubogati in se praznovanja udeležiti. V gradu Vrbovec in okrog bodo prikazali srednjeveške animacijske igre, mečevanje vitezov, lokostrelstvo, starodavne plese in rajanje, predstavo z »ognjehitrci« ter degustacijo svežih jedi iz srednjega veka. Tlačani pohitite s prijavami za viteške naslove, sicer vam bo ostalo samo še požiranje ognja in držanje jabolka na glavi za spretne in nespretne Willijame Telle.
24 Savinjske novice št. 9, 4. marec 2016
Križanka, Informacije
ZDRAVILIŠKO MESTO V BELGIJI
NEKO- LJUBLJANSKA ŽUPANJA (POTOČNIK)
NOVINEC
ZELIŠČAR
JAPONSKA BORILNA VEŠČINA
KAR OBSTAJA TAKO, DA JE ZAZNAVNO S ČUTI
VINKO MÖ0ERN-DORFER
ČUD (star.)
PREKOP, JAREK
MESTO V SZ ITALIJI, BLIZU MILANA
PESEM HVALNICA
APOLONOVA LJUBICA V GRŠKI MITOLOGIJI
PAS PRI KIMONU
SLOVENSKA SLIKARKA (KOBILCA)
OPIS BOJNEGA POHODA
DVODIMENZIONALNA TVORBA, POVRŠINA
VEČJI LOVSKI PES VITKE POSTAVE Z DOLGIMI UHLJI
KDOR NESPAMETNO GOVORI
ISTRIJANEC
BOŽJE-POTNIK
NEMŠKI FILOZOF (IMMANUEL)
NAŠA ALPSKA SMUČARKA (MAZE)
ZGORNJA OKONČINA
SLOVENSKA PEVKA (BOTO)
POSPEŠE-VALNIK
DRŽAVA NA BLIŽNJEM VZHODU Z OL. MESTOM DAMASK
SL. HUMORISTKA (PUTRIH)
GALERIJA V LONDONU
SL. KO-REOGRAF (OTRIN)
JANEZ ERŽEN
TOM
LAJEVEC
ISTOVETENJE
NASTAVEK NA ZAČETKU CEV) PRI TROBILIH IN PIHALIH
ZNAČAJ
GOSTA TEKOČINA, KI OSTANE PRI PROIZVODNJI SLADKORJA
KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE
Harper Lee: Če ubiješ oponašalca
Roman ameriške pisateljice Harper Lee Če ubiješ oponašalca iz leta 1961 je v slovenščini prvič izšel že leta 1964, takrat z naslovom Ne ubijaj slavca. Zgodba je avtorici prinesla Pulitzerjevo nagrado in je še danes na seznamu najbolj priljubljenih romanov med ameriškimi bralci.
Pisan je s perspektive devetletne Scout, ki s svojim bratom Jemom in prijateljem Dillom v 30. letih prejšnjega stoletja skozi svoje oči doživlja očetov moralni boj z rasno segregacijo. Pripovedo-valkin oče Atticus Finch namreč prevzame ob-
CE UBIJEŠ OPONAŠALCA
rambo temnopoltega Toma Robin-sona, ki naj bi posilil mlado belko Mayello Evell, pri tem pa se srečuje z velikim nasprotovanjem someščanov. Vedno mirni Atticus hčerki in sinu s svojo poštenostjo in moralno pokončnostjo ves čas daje velike življenjske nauke, ki ju bodo na pozitiven način zaznamova-ii za vse življenje. V ozadju vsega dogajanja pa je ves čas nevidni sosed Arthur »Boo« Radley, strašljivi lik že desetletja zaprt za stenami svojega doma, ki pa se na koncu izkaže za povsem drugačnega, kot so si ga predstavljale mlade otroške glave ...
Slovarček:
AKCELERATOR - pospeševalnih; KORONIS - Apolonova ljubica v grški mitologiji;
Rešitev prejšnje križanke (vodoravno);
ESKALATOR, PALMANOVA, IBO, SALAM, RAFKO, SRB,
PETER, STIL, PUC, TERMIJA, FREARS, SAMOOK, ROSSETTI, ESTAMP, OKTAV, URAN1L, OA, TAR, CINAR, NAPON, IDOL, SEKSTAKORD, RANA, ORION, AREA
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 10. številki SN
Ime in priimek: Naslov:_
Vsebina oglasa (do 10 besed):

4 Savinjske novice št. 10, 11. marec 2016
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
MORDA STE ISKALI PRAV TO
◊	KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.
◊	HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI
Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354-505.
SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji.
◊	ŠIVILJSTVO ŽANA
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943.
Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje.
◊	AVTOVLEKA BIDER
Nudimo prevoze karamboliranih, pokvarjenih in izrabljenih vozil, traktorjev in kmetijskih strojev ter gradbene mehanizacije; gsm 041/689-504.
Bider Matej s.p. Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji.
◊	LED TELEVIZORJI, TELEMACH IN TOTAL TV PAKETI
-	Prodaja in servis LED TELEVIZORJEV
-	Naročila in montaža vseh TELEMACH in TOTAL TV paketov. Gsm 041/688-094.
Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti.
Petek, 4. marec
Napovednik dogodkov
ob 18.00. Galerija Nazarje
Odprtje razstave Gladine sanj slikarke Darje Štefančič
ob 20.00. OŠ Rečica ob Savinji Koncert ob dnevu žena (Klapa Kampanel in skupina M.J.A.V.)
ob 18.00. OŠ Ljubno ob Savinji
Odbojkarska tekma - KLS Ljubno : Volleybal Ljubljana I
ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Ajdovščina (člani)
Sobota, 5. marec
ob 19.00. Kulturni dom Gornji Grad 5. tradicionalni etno večer Glej, lušno je pr' nas!
ob 19.00. Kulturna dvorana v Lučah Neskončno ljubljeni moški
ob 20.00. Kulturni dom Ljubno ob Savinji Koncert Nine Pušlar
Nedelja, 6. marec
ob 11.30. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Prebold 2014 (st. pionirji U-15)
ob 14.00. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma - Nazarje Input : Union Olimpija B
(mladinci U-19)_
Ponedeljek, 7. marec
ob 10.00. Gostišče Prodnik Juvanje
Kuhna pa to - tekmovanje v kuharskih veščinah
osnovnošolcev
Torek, 8. marec
ob 10.00. CDM Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka_
Sreda, 9. marec
ob 17.00. CDM Rečica ob Savinji Ura pravljic: Oto noče izpustiti mamice
ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: Oto noče izpustiti mamice
ob 17.00. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Pujsek
Četrtek, 10. marec
ob 18.00. Športna dvorana Nazarje Dobrodelni koncert Za smeh v otroških očeh
ob 18.00. Knjižnica Nazarje Ura pravljic: Poseben gost
ob 19.00. CDM Rečica ob Savinji Skupina za žalujoče
ŽIVALI - PRODAM
Zajce za zakol ali nadaljnjo rejo in krompir jedilni, beli, rdeči, prodam; gsm 051/357-683.
Prodam svinjo krško poljsko, primerna za razplod, staro 10 mesecev; gsm 041/793-507.
Prodam odrasle race, pegatke (cibike), in različne peteline. Zdenko, Nova Štifta; gsm 051/341-733. Prodam zajklje za pleme; gsm 040/684-008.
Prodam kravo ls, brejo 6 mesecev; gsm 041/881-409.
Prodam 8 mesecev breji kravo in telico in 5 telic različne starosti, vse rj pasme; gsm 031/501-250.
Prodam bikca limuzin, starega 7 dni; gsm 031/805-832. Prodam bikca simentalca, starega en teden; gsm 041/324-438. Prodam teličko simentalko, staro 4 mesece. Primerna za nadaljno rejo. Cena po dogovoru; gsm 041/510-409.
Savinjske novice št. 10, 11. marec 2016 4
Telica simentalka, breja 9 mesecev, prodam; gsm 041/441-702. Prodam kanarčke; gsm 031/724-945. Prodam bikca čb pasme, starega 10 dni; gsm 031/515-112. Prodam telico čb/ls, brejo 8 mesecev; gsm 051/319-040.
ŽIVALI - KUPIM
Kupimo krave in telice za zakol; gsm 031/832-520.
Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje in teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745.
DRUGO - PRODAM
Prodamo silažne bale ter seno v kockah; gsm 031/832-520. Prodam motorno žago stihl, cena po dogovoru; gsm 040/298-864. Prodam smrekove krajnike narezane na dolžino 33 cm, možna dostava; gsm 040/430-080. Ocvirke prodam in podarim ajdove lu-
ščine za vzglavnike; gsm 070/708155.
Prodam nov strešni kovček z aluminijastimi nosilci za avto, oboje se zaklepa; gsm 031/60-82-82. Prodamo suhe in silažne bale; gsm 041/465-744.
Prodam tekaško stezo; gsm 040/298864.
Prodam tračni obračalnik sip 220; gsm 031/573-181.
Ugodno prodam letne gume, rabljene 2 sezoni, 175-80-14; gsm 070/701-086. Prodamo otroško sobo alples, cena po dogovoru; gsm 031/808-551. Prodam otroško gorsko kolo, 24 col; gsm 040/298-864. Prodam otr. kombinezon za 8-9 let (enkrat rabljen), cena 20 EUR; gsm 031/419-945.
DRUGO - PODARIM
Podarim starejšo otroško posteljico, rjave barve (kinderpet); gsm 041/793063.
DRUGO - KUPIM
Kupim rabljeno, dobro ohranjeno, masivno kuhinjo, brez aparatov; gsm 031/358-679.
VOZILA - PRODAM
Prodam skoraj do konca obnovljen av-todom hymer, l. 1977, 1.500 EUR; gsm 040/220-643.
Traktor zetor 4911 prodam; gsm 041/783-422.
VOZILA - KUPIM
Kupim traktor ursus, univerzal, zetor ter ostale traktorje, dobro plačilo; gsm 051/203-387.
Traktor in vso ostalo kmetijsko mehanizacijo v kakršnemkoli stanju kupim; gsm 031/736-727.
DELO - IŠČEM
Vzgojiteljica s številnimi izkušnjami nudi občasno vzgojo in varstvo; gsm 041/279-052.
Iščem kakršnokoli delo; gsm 031/259973.
OSEBNI STIKI
Podjetnik si želi poroke, punco brez otrok, do 46 let; gsm 041/240-403.
NEPREMIČNINE
V	Solčavi prodam novo stanovanje; tel. št. 031/380-194 ali 0043/677-61479424.
Stanovanje-garsonjero 25 m2 oddam na Rečici ob Savinji; gsm 041/574921.
V	najem vzamem hišo, Ljubno - Mozirje; gsm 040/560-914.
Najamemo hišo v okolici Mozirja s kasnejšo možnostjo odkupa. Izven strnjenega naselja, vsaj 1.000 m2 zemlje; gsm 070/370-165.
Oglasi
www.fotoknjiga.net
m	• •	•	•
Spomini nimajo cene. Fotoknjiga je čudovito darilo.
Kolikokrat ste že »poslikali« zanimiv in prijeten dogodek, digitalnih fotografij pa nikoli več pogledali? Fotografije v svoji fizični pojavni obliki nikoli ne bodo in niti ne smejo izumreti. Človeški spomin je namreč dokaj temeljita stvar, ni pa trajna - zato moramo za trajne spomine poskrbeti sami.
Fotoknjiga je storitev, ki bi jo lahko opisali kot nekakšno »vse-v-enem« rešitev za naše spomine, ujete z digitalnim fotoaparatom. Govorimo o tematski knjigi, v katero so vkomponirane naše slike, besedilo, ozadja, najlepši del pa je to, da zadevo čisto sami oblikujemo kar preko spleta.
KAKO DELUJE FOTOKNJIGA.NET?
Omenjeno storitev ponuja za mnoge že znana spletna stran Fotoknjiga. net. Sistem Fotoknjiga.net deluje torej preko interneta, zato na domačem računalniku ni potrebna nikakršna namestitev programske opreme. Storitev je brezplačna, uporabnik plača le stro-
ške tiska fotoknjige, ko se zanjo odloči. Ustvarjanje fotoknjige preko sistema Fo-toknjiga.net je enostavno, znanje, ki je potrebno za ustvarjanje, pa je mogoče osvojiti v zelo kratkem času.
PREDNOSTI FOTOKNJIGE
Trenutki, ki jih avtor ujame v objektiv, so neponovljivi. Lepo urejeni bodo v fo-toknjigi shranjeni za vedno, vsak pa jih bo z veseljem pokazal prijateljem in sorodnikom - malce drugače kot klikanje po prenosniku, mar ne?
Fotoknjiga v primerjavi s klasičnimi fotoalbumi nudi veliko možnosti pri ustvarjanju. Kombinacij med ozadji in postavitvami okvirčkov je ogromno, vedno pa lahko tudi sami prispevamo h končnemu videzu.
KOMENTARJI FOTOGRAFIJ
Kdor je že kdaj urejal običajen fotoalbum, dobro pozna težave pri pisanju podpisov pod fotografije. V nekaterih fotoalbumih to sploh ni mogoče, pri drugih pa je to opravilo zamudno - sploh pa zoprno, če nimamo lepe pisave. V fo-
to knjigi je to enostavno. Pod vsako fotografijo lahko napišete kratek komentar, ki ga lahko po mili volji spreminjate, dokler z njim niste zadovoljni.
S FOTOKNJIGO PRIHRANITE ČAS
Kot lastnik digitalnega fotoaparata imate gotovo veliko fotografij na računalniku, nikoli pa ne najdete časa, da bi naredili izbor in jih dali v izdelavo. S fo-toknjigo prihranite čas. Ko oblikujete fo-toknjigo, obenem že delate izbor fotografij, ki jih ni treba pošiljati v izdelavo fotostudiu, in ko fotografije postavite v fotoknjigo, ste obenem že prihranili čas, ki bi ga sicer izgubili z vlaganjem izdelanih fotografij v fotoalbum.
KOMU JE NAMENJENA FOTOKNJIGA?
Fotoknjiga je namenjena vsem, ki nimajo posebnega oblikovalskega znanja, vseeno pa bi radi iz svojih fotografij naredili nekaj več. Če pa izdelanim predlogam dodamo še svojo umetniško žilico, bo pa izdelek naravnost fantastičen.
Naročnik: Savinjske novice d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje
Fotoknjigo ustvarjate na internetu,zato ni potrebna instalacija nobenega programa. Otročje lahko boste dosegli izredno lepe rezultate tudi brez oblikovalskega znanja.
I
Savinjske novice št. 9, 4. marec 2016 27
Apartmaji & wellness Skok Mozirje Recepcija:	+386 (0)3 828 0 400
Cesta na lepo Njivo 17a	GSM:	+386(0)41 450 451
3330 Mozirje / Slovenija	Marketing:	+386 (0)41 450 450
FAX:	+386(0)3828 0 401
¿par triujtmoztoe.si

ma/iec	* i
podarimo nekaj malega, z velikim namenom! DIAMANTNI PILING - prava Izbira do bolj zdrave in mlajše kože tako za ženske kot moške vseh starosti
Diamantni piling mini (30 min) čiščenje, piling, nanos kreme	25 €
Diamantni piling midi (60 min) čiščenje, piling, ampula z ultrazvokom, maska krema	35 C
Diamantni piling maxi (90 min) piling v sklnpti nege	55 f
^a piko> na i podobima Mikovarye ohwi!
v
rc •— «/> I C
Co O "
•Si CO™
O — O O CL. q. o. Q. >\n
i
O
CO
to
ra
t/) CD u
fD CO
n3 CO
2
<£ rvj
m on no
s i
c -S
>
m
co ^
C
"O
■2J
«J C <1>
"I
(TJ C
>
03 Š.
E o
X)
o
C
'c
f cc
¡¡D
< 1 Q g
X)
<u >
o
CL "8 <1> C trt CL <1) O
E
S
=3 <D >
5 .9 > kj O o
C
8
l/l 'a -a o a_
> o
t/> U
c
£
JU
.v
ro O
Brezplačna dostava Savinjskih novic
na celotnem območju Republike Slovenije.
Dostava na drug naslov
Med dopustom ali med daljšo odsotnostjo vam Savinjske novice dostavimo na drugi želeni naslov.
Popusti
Naročniki Savinjskih novic imajo iS * popust pri objavah osmrtnic, zahval, malih oglasov in čestitk bralcev.
Nagradna žrebanja
Občasne nagradne igre z lepimi nagradami (izleti...) za naročnike Savinjskih novic.
Nižja cena tednika Savinjske novice
Za naročeni in dostavljeni izvod Savinskih novic plačate manj kot pri vaSem prodajalcu časopisov.