SUT*. ka I Din. meeečno, trn *• (prejema list » trpr»J>i, naročnina 4 Din, n« dom is Epo*tt doeUvljea t 5 Din. - Celoletna naročnina ie SO Din, polletna 25 Din. četrtletna 13 Din. Cene tnie- ratom po dogovore Uredništvo: Kopitarjeva uL št. (i III. Teleloc št. 40 01, 40-02, 40-03, 40-01 n 40-05. Liei izhaja vsak ponedeljek Uprava: Kopitarjeva ulica šlev. B. Poštni ček. račun. Ljubljana 10.650, Telefon štev. 4001. H—MgMSaiMEaBMi 18.000 Prekmurcev manifestira za Jugoslavijo: Narodni Ice bor v Crensovcih Doslej največji in najveličastnejši tabor v Sloveniji — Prehmursho ljudstvo navdušeno pozdravlja narodnega voditelja dr. Korošca Črensovci, 11. septembra. Veliko slavnih dni je doživela staroslavna Slovenska krajina, veliko dogodkov je šlo preko njene zemlje, ki so nam ostali zapisani v zgodovini. Gotovo pa še ni doživelo tako veličastnega zbora, nikoli se ni na njenih tleh zbralo na enem samem mestu toliko navdušenih in z eno samo mislijo prežetih ljudi, kakor danes na narodnem taboru v Crensovcih, ko je naše Prekmurje proslavilo 20 letnico obstoja svobodne države. Ni to slučaj, da je bila ta proslava ravno v Crensovcih, dasi imamo v Slovenski krajini večja mesta in kraje, kakor je ta na zunaj skromna vas. Nikjer drugje ne bi mogli 1'rek-murci s takim ponosom proslaviti tega velikega dogodka, v nobenem kraju se nc bi zbralo toliko ljudi kakor v Crensovcih, kjer se je začelo pred 25 leti prebujenje v madžarsko sužnjost zajetega prekmurskega ljudstva. Največji zbor na Slovenskem Bili smo letos priče veličastnih taborov in zborovanj, s katerimi je slovensko ljudstvo proslavljalo 20 letnico življenja v svobodni državi. Tisoči in tisoči so sc zbirali na teh taborih. Navdušenje, kakor je žarelo po prevratu pred dvajsetimi leti. je prevzelo zopet pri teh prireditvah naše ljudi. Ena prireditev je bila lepša od druge. Toda tako krasne, kakor smo jo videli na današnjem taboru v Crensovcih. v Sloveniji še ni zrlo oko. Prekmurci so prekosili s svojim žarečim domoljubjem in navdušenjem vse naše ostale slovenske pokrajine. Z izredno požrtvovalnostjo so sc udeleževali Prckmurci velikih domoljubnih prireditev, ki so se vršile letos v severnem delu Slovenije. Častna jc bila njihova udeležba na nepoznbnem taboru pri Sv. Trojici, s katero je naš voditelj otvoril vrsto veličastnih jubilejnih jiroslav zu 20 letnico Jugoslavije. Se več jih je potem prispelo na tabor v Ljutomer. Ko pa se je zvenelo v prekmurskih vaseh, da bo Slovenska krajina sama proslavila 20 letni jubilej, je zajelo veliko navdušenje vse Prekmurce Tekmovanje se je začelo v vseh krajih med Ravenci, Dolinci in Goričanci, ki so bili od početka edini, da mora ta proslava biti samo v Crensovcih. Začeli so med seboj tekmovati posamezni kraji, kdo bo lepše zastopan na taboru. Več tednov so se vršile priprave, staro in mlado se jc odpravilo v Črensovce. Vsak je hotel prekositi druge, vsak kraj sc je hotel postaviti z najbolj originalnimi domačimi posebnostmi, da jo pokaže slovenskemu voditelju. Najbolj pa so se pripravili sami Črenšovci. V vasi je vladala mrzlična delavnost, akademiki in prosvetni delavci so pod vodstvom sivolasega župnika Klekla delali noč in dan, du bo slavnost izpadla čim častnejc. Predvečer tabora — odkritje spominske plošče Snoči na predvečer so priredili Črcnsovci domačo slavnost v ožjem okviru. Vršilo se je slovesno odkritje spominske plošče za 25 letnico »Novin«, ki so jo vzidali na pročelju krasnega »Našega doma«. Vsa vas je bila že snoči v zastavah in v slavnostnem razpoloženju. V mraku so se zbrali vaščani pred »Našim domom« okrog svojega voditelja Jožefa Klekla. Ogromna množica je poslušala slavnostne besede, ki jih je govoril misijonar g. Čontala. Nato je bila odkrita spominska plošča, katera ima sledeči napis: »Z mogočno Marijino pomočjo je slabotni duhovnik v Crensovcih leta 1904, dne 8. decembra, izdal mesečnik »Marijin list« zn poglobitev verskega življenja. Leta 1911, dne 8. decembra, je izdal tednik »Novine« za obrambo narodnih in verskih pravic slovenskega ljudstva ter svobode Slovenske krajine. Leta 1929 je ustanovil prvo posojilnico v Slovenski krajini, leta 1928 pa jc zidal »Nnš dom« zn katoliško prosveto in ustanovil agrarno zadrugo, ki je priborila kruh našemu nnrodu. Popotnik, zaupaj v Marijino pomoč!« Množica na cestah Prelestno poletno nedeljsko jutro je vstalo danes, ko je zajelo jutranje sonce s svojimi žarki prekmursko ravan. Vse prekmurske ceste so postale nenavadno žive. lz vseh vasi so se vrstile gruče ljudi, katerim so se pridruževale zopet druge, tako da je naraščalo njihovo število od vasi do vasi. Največ je bilo pešcev, vmes pa so švigale skupine urnih kolesarjev, ki so imeli svoja kolesa okrašena z zastavicami in papirnatimi venci v državnih barvah. Prihajali so vozniki z vozovi, ki so se bohotili v zelenju in cvetju, med njimi pa so drveli težki tovorni avtomobili, nabasani z ljudmi iz naj-oddaljenejših krajev Prckmurja. V se tc množice šo bile. namen jene v Črensovce. Vsem jc žarelo z obrazov navdušenje, veseli so se pozdravljali med seboj. Z navdušenim vzklikanjem šo hodili skozi vasi, ki so bile vse slavnostno okrašene. Najlepše pa jc bila okrašena cesta, po kateri sc je pripeljal danes slovenski voditelj y Slovensko krajino. Od veržejskega mostu skozi Brltince do Črensovcev so ga pozdravljale zastave. Vzdolž ccsfc pn so bile zasajene v zemljo lipove veje, okrašene z narodnimi znaki. V ne- katerih vaseh so prepletli s Irakovi vse vrtove in žive meje. Ljudje, ki niso mogli na tabor v Črensovce, so bili na oknih ter so z nestrpnostjo pričakovali trenutka, du lahko pozdravijo dr. Korošca. Že Črensovci sami pa so se prebudili danes v čudovitem okrasju. Neverjetno je, s kakšno iznajdljivostjo so znale pridne roke ozaljšati domačo vas. Ni bilo hiše brez zastave. Nešteto malih zastavic je krasilo okna, vrtove, žive meje; ob cesti je bil cel kilometer dolg špalir samih pisanih narodnih trakov, ki so bili obešeni na mlade breze, zataknjene v zemljo. Čez ceslo so bili postavljeni slavoloki z nu|>isi v prekmurskem narečju, nn križiščih pa so stali visoki mlaji s jdapolajočimi triburvnicami. Tisoči se zbirajo v Crensovcih Prvi, ki so bili danes zjutraj v Crensovcih na nogah, so bili vrli reditelji. 500 sc jih je zbralo iz Prckmurja in Prlekije, velik avtobus pu jih je pripeljal celo iz Maribora. Pa niso jirišli nič prezgodaj, saj so sc žc v prvih jutranjih urah začele zbirali tisočere množice v vas. Rediteljski zbor je nastopil pod poveljstvom svojega voditelju Frana Krambcrgerja |io točno določenem načrtu, tako da kljub tolikim množicam ni bilo nikjer kaosa, ker so se vsi zbrali nn pripravljenih zbirališčih. Zaradi tega se od začetku niti ni videlo, da sc je v Crensovcih zbrala tolika množica ljudi. Čakali so po dvoriščih. sadovnjakih potrpežljivo več ur, da se zvrstijo v sprevod in odidejo na zhorovališče. Vsaka skupina jc imela svoje zbirališče, tu možje, tam žene, člani fantovskih odsekov v krojih, drugod zojiet članice dekliških krožkov, vrste gasilcev, konjeniki, vozovi, kolesarji in ostali. Na tisoče ljudi so pripeljali v Črensovce tovorni avtomobili tovarnarja in poslanca Ben-ka. ki je dal v ta namen na razpolago svojih sedem vozil. Na zbirališčih so dekleta U Črensovcev pripenjala udeležencem tabora na jirsa znake, ki so bili iz narodnih trakov z zlatim žitnim pšeničnim klasom. Veličasten sprejem dr. Korošca Ko se jo davi pripeljal slovenski voditelj g. dr. Korošec v Prekmurje v spremstvu bana rlr. Natlačena in njegove gospe soproge, prelata dr. Matije Slaviča in glavnega urednika >Slo-venco« dr. Ahčina, ga je s|irejela častna dole-gaeiju na meji Slov. krajine na mostu v.Vcr-žeju. V delegaciji so bili prvi borci jirckniur-skili Slovencev: član bnnskegn sveta Jožef Klokl. dolnjclendavski okrajni glavar dr. Gru-brijnn, okrajni glavar iz Murske Sobote dr. Bratina, poslanca dr. Klar in Benko, župan Bačič iz Dol. Lendave in Ilartner iz Murske Sobote, član bonskega sveta Bajlcc in drugi. Po kratkem sprejemu so sc avtomobili odpeljali proti Črensovcem. Povsod |>o poti so gospoda dr. Korošca navdušeno pozdravljali. \ se vasi so bilo nn nogah, ljudje so sc zgrinjali na resti in obdajali avtomobile, ki so zaradi tega prispeli v Črensovce z majhno zamudo. Prekmursko ljudstvo pozdravlja svojega voditelja Nadvse veličasten je bil sprejem v Crensovcih, obenem pa tako svojevrsten, kakor ga menda naš voditelj šc ni doživel. Pri vhodu v vas na mostu je sial velik slavolok z napisom: »Blagoslovljen bodi vaš prihod!« Pod slavolokom pu šo stali črensovski občinski očetje z županom Horvatom na čelu. Ko jc prispel dr. Korošec s svojim spremstvom in sn se avtomobili ustavili, mu je zadonel nasproti gromo-vit »Živio!«, župan Horvat pa je izrekel sledeče pozdravne besede: »Visoko spoštovani gospod minister! Imam veliko čast, da vas v imenu črensovske občine iskreno pozdravljam v naši sredini. Dnnes se Slovenska krajina, ki jc tisoč let stala na braniku slovenskega jezika in na obronku slovenske celokupnosli, pridružuje ostali Sloveniji in od nedelje do nedelje, od tabora do tabora v iskrenem navdušenju slavi 20 letnico svojega osvobojenjn z vami, gospod minister, v svoji sredi, ki ste to osvobojenjc pripravili. Tudi našo proslavo sle počastili s svojo navzočnostjo, za kar vam je vsa Slovenska krnjinn, posebno pa šo črensovskn občina, iskreno hvaležna. Ko stopate nn zgodovinska tla, kjer so pred 25 leti, v času, ko so vsi ljudje skrili svoje glave pod peruti, ko si nihče ni upal govoriti odkrito s svojim najboljšim prijntcljcm, izklile naše »Novine«, ki so se odločno in z jasno besedo borilo zn naše narodne in verske pravicc in do zmage pripeljale borbo zn linšc osvobojenjc, vam želim. gospod minister, dn bi sc prav dobro počutili mod nami. Želim, da hi vam naše. s krv jo posejano polje in naši dobri ljudje ostali vedno v svetlem spominu. Tn naša skromnn proslava naj vam bo v dokaz, da stojimo v vrsti poleg vas, dn vas bomo v vaših borbah za dobro slovenskega nnrodo vedno in povsod podpirali. Kličem vam. gospod minister, in vsem drugim odličnim gostom; Bog vas živi v naši sredi!« Ko jc dr. Korošec videl živi zid. ki so ga tvorili najprej kolesarji, za njimi pa stoječo množice ob cesti, se ni hotel peljati dalje z avtomobilom, temveč je peš nadaljeval pol nad I kiu do prosvetnega doma. Gotovo še ni korakal mod takim špalirjem, kuknr so mu ga priredili Prekmurci. No vsaki struni ceste je stol kolesar pri kolesarju, vsak s svojim pisano okrašenim kolesom, /u njimi pn so stole /a plotovi in živimi mejami ua svojih bivališčih množice, da jc samo glavo |iri glavi gledala čez plot ter je izgledalo, da korakamo med pravo živo mejo. Neprestano so z leve in desne odmevali vzkliki: »Živel dr. Korošce!«, vse do »Našega rlonur . kjer jo bilo množico nujgostcj-ša. Pred »Našim domom so sprejeli slovenskega voditelja odlični domači predstavniki in gostje današnjega tabora, no pragu krasne prosvetne hiše pa ga je pozdravil domačin, g. svetnik Jožef Klekl. Vidno razpoložen znrodi nepričakovano krasnega vremena in prelepega sprejema, se jo podal voditelj s svojim spremstvom v Noš dom< ter se pojavil nn balkonu prvega nadstropja. Od tu jc gledal najlepši in najdaljši sprevod kar jih je bilo kdaj v Prekmurjii. Redkokdaj so tudi videli loko ogromno množice v vrstah korakati v naših velikih mestih, kakor je šla tukaj v skromni prekmurski vasi. Ob zvokih godbe iz Viškov, ki je nad tričetrl ure neumorno igrala paradne koračnice, so se pojavili na čelu sprevoda najprej stositi prekmurski fantje in možje na krejikih konjih. Bili sn oblečeni v /ivopisano narodno nošo, na čelu pa jim je vihrala državna zastava. \ seli jezdecev je bilo nad 50. Za njimi so so pripeljali kolesarji. Kdor je bil danes prvič v Prekmurjii, jo dobil vpogled v silno razvito kolesarstvo v teh krajih. Nad 1000 jih jo bilo v samem sprevodu, ki so imeli okrašena kolesa z zastavicami in evotjem. Nato je sledil najljubkejši del sprevoda, šolska mladino iz Črensovcev in okoliških župnij jo korakala, vihtela v rokah zw#avice ter z jasnimi otroškimi glasovi vzklikala slovenskemu voditelju. Ko jo prišel ta del sprevoda pred dr. Korošca, je završel nad glavicami cel gozd zastavic, olroci pa so mahali z robci, da je bil dr. Korošec vos prevzet in je ginjen odzdravijo!. Videli smo prisrčne prizore, kako so skromne kmečke mamice hitele jioleg sprevoda ter so dajalo svojih .otrokom kruh in sadje za okropčilo, saj so iinoli olroci često za se-l>oj dolgo pol. Nekateri so prispeli rolo iz Dot. Lendave in drugih oddaljenih krajev pod vodstvom požrtvovalnih učiteljev in učiteljic. Med mladino je bil vprežen voz, na katerem sta v alegorični sliki stala sveta brata Ciril in Metod. Za nepreglednimi vrstami mladino so so uvrstili slovenski fantje; na čelu jim je vihralo pot orlovskih zastav, za njimi pa krepka vrsta fantov v krojih. Sledi! je v številnih štiristopih moški naraščaj, za naraščajem pa članice dekliških krožkov s svojim dekliškim naraščajem. Fantje in dekleta so pozdravljali dr. Korošca s krepkim Bog živi! . Godba iz Beltincev je prikorakala na čelu nepregledno vrsto uniformiranih gasilcev. V strumnem koraku so v pozoru pozdravljali svojega voditelja. Na čoln gasilcev so bile štiri zastave, zaključek te tisočglavc vrslo uniformiranih gasilcev pa je tvorila godba iz Odrancev. Za godbo so so spet vrstilo zanimivo skupine. Prva je bila »Sočo , društvo primorskih in istrskih naseljencev iz okolice Dol. Lendavo. Ililo jih jo okoli 300 pod vodstvom predsednika Ludvika Peternola. Pozornost so vzbujali prostovoljci, ki so so borili za osvoboditev Prckmurja. Bita je to zelo močna skupina. Za »Sočoc so prikorakali najbolj zaslužni narodni borci iz vsega Prekmurjii. Napisna talila je povedala, da so to širitolji Novin . ki so so pred 25 loti postavili v borbeno vrslo skupaj s svojim voditeljem Kleklom, z njim so trpeli žrlve in preganjanja in z njim so dočakali osvoboditev tor danes z njim ponosno praznujejo 25-Ictnico Novin« in 20-lotnico svobodno državo. Za njimi so šlo dolgo vrste mož, za temi fanljo in, dekleta v panonskih narodnih nošah. Kakor pisano poljf je izgledal la del sprevoda. Dekleta so imela naročja polna cvetja, ki so ga motala prod balkon, na katerem jo stal dr. Korošec. V tem dolu sprevoda jo bilo čudovita skupina dožnjok-, žanjci in ženjice s kosami in srjii in z velikim vencem iz zlatega pšeničnega klasja, zraven pa mlaliči, ki so prepevali sturoslavno pesem panonskih Slovencev, ki so jo ohranila samo šo v tem dolu Slovenije. Potoni so jo uvrstila v sprevod nepregledna množica deklet in starih mamic, vmes pa mlade matere z dojenčki v naročjih, ki so jih pred voditeljem ponosno dvigalo ler ga pozdravljale z najdražjim kar imajo. Za njimi jo prišla skupina izseljencev, poleni pa so so kot zaključek vrstili vozovi s prekrasnimi slikovito pisanimi skupinami. Na čelu voz jo bila godba iz Bistrice. Potem so prišli Dokležovci z lepo alegorično sliko »Vera«. Sledili so ribiči od Mure, ki so imeli na vozu velik čoln. V čolnu so bili murski čolnarji in eden izmed njih je pred »Našim domom« deklamiral lepo pesem o Muri, ki je nekdaj ločila slovenske brate, sedaj pa jih spaja. Nato šo se približali z raznimi burkami pisano našemljeni »pozavčini«, ki so vabili v svate. Za njimi sc jc pripeljala na vozu prekmurska svatovska družba z ženinom in nevesto, godci in veselimi svati. Eden od »pozavčinov« je odšel na balkon ter je poklonil dr. Korošcu lepo izdelano pozavčinsko leseno sekirico z ježevo kožo. Pri poklonilvi jc dejal, da bi tudi dr. Korošec odstranil vse ovire, ki se mu stavijo na pot, kakor napravijo lo »pozavčini«, ki znajo nastopiti tudi s sekiro in ježevo kožo. čc drugače pot ni prosta. Na naslednjem vozu so pokazali vinogradniki iz dolnjelendavskih goric vse boga-,tvo svojih vinorodnih krajev. Sledili so na dveh vozeh pletarii in ple-lice, ki so pletle iz vrbja koše in iz ločja cekrc. Te- rice so na prihodnjih vozeh pridno trle lan, za njim! pa so prcdice spletale predivo v niti. ki jih je na zadnjem vozu vezal tkalec v platno. Zaključile so sprevod pridne perice, ki so kar na vozu pralc rjuhe ter so si med radovedno množico hitro napravile prostor, ker so jo začele polivati iz svojih škafov. 8000 ljudi v sprevodu, 10.000 v špalirju Cele tri četrt ure jc trajal ta ogromen sprevod, v katerem so šli ljudje v štiristopih z naglim korakom. Bilo jc v sprevodu malo rečeno 8000 ljudi. Kdor pa si je ogledal cesto, po kateri je ta sprevod korakal, in živo človeško mejo, ki je obrobljala cesto na obeh straneh, je videl, da jc ta špalir bil še vse veji, ker je gledalo »prevod gotovo nad 10.000 ljudi. Na zborovahšču Zadaj za črensovsko farno cerkvijo se razprostira ogromna ravan. Ta prostor je bil določen za zhorovališče. Na zadnjo steno cerkve jc bil postavljen slavnostni oder, ostali prostor pa jc bil ves obrobljen z zastavami in narodnimi trakovi. Krasno je bila okrašena tribuna, vsa v cvetju in zelenju. Na ta prostor so se zgrinjale množice sprevoda ler ga napolnile, da je bil kljub prostranosli docela napolnjen. Ljudje so stali na vročem dopoldanskem soncu glava pri glavi, tako da jc bilo na zborovališču in okrog ccrkvc okri.g 18.000 ljudL Slavnostni gostje na tribuni Ko sc je sprevod zaključil, so sc podali dr. Korošec in njegovi spremljevalci na zhorovališče, kjer so, burno pozdravljeni, zavzeli prostor na tribuni. Poleg dr. Korošca so bili med drugimin a tribuni ban dr. Natlačen z gospo soprogo, prelat dr. Slavič, poslanca dr. Klar in Benko, glavni urednik »Slovenca« dr. Ahčin, dekan in častni kanonik Wcixl iz Kriievcev, banski svetnik g. Jože! Klekl, dr. Josip Lcskovar, okrajna glavarja dr. Gahrijan in dr. Bratina, predstojnik mariborske policije dr. Trstcnjak, tajnik JRZ Marko Kranjc, ravnatelj Cirilavc tiskarne Franc Hrastelj, predstavnik Gasilske zveze Snoj, oroiniška poveljnika kapetana Vatovcc in Legat, župana iz Dolnje Lendave in Murske Sobote, predstavniki Zveze fantovskih odsekov. Izredno številno je bila zastopana duhovščina, ki sc je udeležila zborovanja. Sv. maša Na tribuni je bil postavljen oltar, pri katerem je opravil sv. mašo zastopnik lavantin-skega vladike. stolni dekan dr. Franc Cukala. Asistirali so mu dolnjclendavski dekan Jerič, domači župiiik /adrovee, kopirni Ros in dva bogosloven. Mod sv. mašo je bilo krasno ljudsko petje, ki je vso pobožnost visoko povzdignilo. Sv. mašo je zaključila zahvalna pesem. Po |>rvem evangeliju je imel stolni dekan gos|>. dr. (iikola krasen nagovor, v katerem jo naglašal, do je sveto Cerkev povsod okrog noše države preganjana, pr i nos pa se v vseh dvajsetih letih osvobojen ja svobodno in lepo razvija. Poslanica škofa dr. Tomažiča Dr. Cukala je nalo prebral naslednje pismo: V duhu doživljam, kako se danes upravičeno rurluje verno vrlo ljudstvo drage mi Slovenske krajino. Zal mi je, da nisem mogel |>riti sum v Črensovce, kjer je z duhovnimi in svetnimi voditelji zbranih tisoče in tisoče onih, ki se veselijo |>rove svobode otrok božjih. Po službeni dolžnosti mašujem ob nedeljah za vse svoje škofljane. Zato sem /o Slovensko krajino posebej včerajšnjo soboto opravil najsvetejšo daritev v lo namen, da bi današnja versko in domoljubna prireditev lepo in vzpodbudno |><>-tekla in rodilo mnogo dobrega sadu. Bogu som prosi I in prosim, nuj po Mariji ohrani blago tamkajšnje prcbivnlsivo v zvestobi do Boga, do svete vere in Cerkve, edino v Bogu in sveti veri. V življenju po veri, kakor nos to uči Cerkev, je noša rešitev: rešitev /med in zablod, krivic in nadlog sedanjega časa, obenem rešitev za večnost. Prosil som Bogo in go |iro-sim. noj po Moriji blagoslovi vse. ki so z. besedami, po dobrem časopisju, z osebnimi žrtvami ljudstvo učili in vodili, noj ostane zvesto, kakor Bogu tako svojemu narodu in materinemu jeziku. Časopis Novine s svojimi prilogami si jo stekel v tem o/iru trajnih zaslug. Pruv je, da se n jegovo 25 letnica združuje /, današnjim slavjem. Prosil sem Boga iu ga |iro-sim, nuj po Moriji vodi usodo Slovenske krajine tako, da se bodo njeni prebivalci v svobodni domači državi Jugoslaviji vedno počutili zadovoljne in srečne, zavedajoč se. do je tuko j v verskem, gospodarskem in političnem o/.irn za nje najbolj preskrbljeno. V smislu teh želj in jirošenj, ki noj jih Bog izpolni in usliši. vsem zborovoleem pozdrav in blagoslov! Ivan Jožef, apostolski administrator. Po sv. maši jo stopi I na govorniški oder prekmurski voditelj Jožef Klekl ter jc spregovoril: »Brutjc in sestro! Obhajamo praznik ljubezni. Ljubezen je delala in tr|iela, se je žrtvovala, da bi Slovensko krajina prišlo do svojih |iravie, ki ji gredo po bož.jili zakonih. Ker ljubezen nikoli ne umre, je nuirulu zmagati in prišli smo s svojimi brati v lastno narodno državo, v koleri smo |irišli do pravic in dobrot v 20 letih obstoja, kakršnih prej tisoč let nismo mogli dobiti. Zgled g. dr. Korošca nas je po-tcgnil za seboj, da smo začeli borbo ler smo se zbrali okrog istega dr. Korošca danes, da se zahvalimo dobremu Bogu za dobljeno zmago. Noša |>roslava jo zahvalna proslava za podelitev svobode. Čost mi jc pr i tej |>riliki naznaniti, do pošiljamo udnnostne pozdrave Nj Vel kralju Petru II., Nj. kr. Vis. knezu-nuiuestniku Pavlu in vseinu kraljevskemu domu, predsedniku vlade dr. Milanu Stojadinoviču in apostolskemu administratorju dr. Ivanu lomažičii. Živel naš kralj! Gromki živio klici so zaključili govor priljubljenega sivolasega borcu iu godba je zaigrala državno himno. Nato sc je pojavil na govorniškem odru notranji minister g. dr. Anton Korošec. Veliko navdušenje je zajelo ljudstvo, na tisoče in tisoče zastavic, belih robcev in klobukov sc je zamajalo v zj-aku in ga dolgo pozdravljalo. Ves ginjen jc g. dr. Korošec začel svoj govor. Dr. Korošec Slovenski krajini im njenemu voditelju Klehtu DRAGA SLOVENSKA KRAJINA! Stoletja in stoletja po smrti kneza Koclja te nismo smeli pritisnili na svoje srce. Kakor mliida nevesta si nam bili skrivna in odtegnjena, naša ljubezen je morala biti ponižna in tiha. Šele pred 20. leti si sc nam ymcla pridružiti in videli smo tvojo lepoto, tvojo dobroto in tvojo zvestobo. Danes slavimo no teh blagoslovljenih tleh Slovenske krajine 20 letnico, odkar si se pridružila Sloveniji in Jugoslaviji Sedaj si na A a in nihče te nem ne more več vzeti. In nam te tudi nihče vzel nc bo! (Navdušeno odobravanje!) Nekateri mislijo in trdijo, da smo mi slovenski JRZ-ovci pričeli s svojimi tabori in govori nekako volivno borbo. Daleč od cilja! Kdor tako misli, sc zelo moti. Mi nc stojimo v volivni dobi. Tabori nem ne služijo za volitve, četudi to nc bi bilo nič hudega, tabori nam služijo, da vsemu svetu dokažemo svoja nacionalna in patriotska čustva, da pred vsem svetom priznamo svojo slovensko in jugoslovansko zavednost ter da izjavimo vsem in vsakemu svojo zvestobo in vdanost našemu kralju in vsemu kraljevskemu domu. (Viharno odobravanje,) Tc tabore prireja naša stranka JRZ sama. oprta na svoje lastne ljudi in moči, to pa zato, ker nočemo in ne moremo skupaj sedeli z našimi starimi dcnuncianli, ki so nam opljuvali ne'o vdanost do države, do naroda in do Ccrrkvc, ročemo pa tudi skupaj sedeti z internacionalnimi brezboiriki, brezdomovinci in prekucuhl. Mi pa smo, hvala Rogu. tudi močni in Številni dovolj, da sami lahko prirejamo tako veličastne narodne m drzavo-ljtibne prireditve, kakor so naži tabori. (Navdušeno prilrievanje.) . . . Slovenska krajina je, kakor ze ime samo kaze, slovenska zemlia. Imamo po na tej zemlji nckf) tisočev Madžarov, po statistiki 7.607, a Slovencev jc 8? 110 Toda teh Madžarov mi ne pritiskamo, ampak jih upoštevamo. Mislim, da se noben Madžar, ki živi pri nas v Jugoslaviji, ne pritožuje in nc more pritoževati. Mi smo polni obzirov do narodnih manjšin in izpolnjujemo njih upravičene želje. Mi pa imamo svojo kri tudi onkraj |ugoslovansko-madžarske meje. in to Slovenci, Hrvati in Srbi, torej sestavne dele celotnega jugoslovanskega naroda, lc krvi nc zatajujemo in jc kot čisti nacionalisti tudi nc mrrcmo zatajiti. Naj govore Številke: Slovencev |e na Madžarskem 6087, Bur.icnccv in Sokcev 150.312, Srbov 6078, tako da jc jugoslovanskega nacionalnega elementa v Madžarski nad 160.000 duS. Ti naši bratje v manjSini si želijo isto, kar želiio Madžari v Jugoslaviji zase. Obojestransko upoštevanje teh želj bi nedavno sklenjeno priiatcljstvo samo utrdilo in potem hi bila Madžarska še bližja mirotvomi organizaciji Male zveze. . Drugod v Sloveniji nimamo Židov, pac pa jih |C malo število tukaj v Prekmurju, vsega 476. Vseh Židov imamo v Jugoslaviji približno 70,000. Zato naj neka) besed izgovorim tudi o danes perečem židovskem vprašanju. Pri nas v Jugoslaviji, čemur ste vsi priča, ne obstoji židovsko vprašanje. Jugoslavija jc izmed redkih držav, katere to vprašanje nc vznemnja. To |e neiboljši dokaz, da židje pri nas uživajo polno zaščito zakonov, da se židje pri nas tretirajo kot ravno-pravni državljani. Vse dobrote zakona sc delijo enako Židom kakor drugim državljanom, kajpada tudi vse strogosti zakona. Kar pa se tiče priseljevanja Židov iz drugih držav, kar je danes na dnevnem redu, pa se držimo tega načela; Nobena država na svelu v današnjih prilikah nc želi, da se ji poveča število njenih rrenjšin, naj si bo to manjšina jezikovna, verska ali druga. Tega načela sc drži tudi kraljevina Jugoslavija. Mislim, da je to v sedanjih prilikah pametno in zelo trezno stališče. Toda vrnimo se zopet nazaj k Slovencem v Slovenski krajini in k taboru, ki ga danes obhajamo! Vaše glasilo, vaš časopis »Novine Slovenske krajine« od 4. septembra je navedlo lepo število razlogov, za- Predzadnji dan velesejma Ljubljana, 11. sept. 1038. Danes je hil najživahnejši dan nn letošnji jesenski razstavi. Izredno milo sončno vreme je privabilo iz, Ljubljane in vseli slovenskih krajev veliko število' obiskovalcev, ki so napolnili vse razstavne prostore, v katerih jc letos dovolj prostora za razgledovanje. Kajti slik in fotografij ni mogoče gledati samo iz najbližje bližine, ampak v primerni razdalji. Prav je, da si jc lahko veliko število obiskovalcev ogledalo umetnostno razstavo, kjer so dobili pravi pojem o slovenski umetnosti. Razstava slovenske umetnosti je bila z ozirom na veliko število slik in z. ozirom na dejstvo, da so bili zastopani vsi živeči slovenski umetniki (razen dveh) v resnici vredna pozornosti. Tudi varietejno predstave na prostem so imele toliko gledalcev.' dn je bilo za časa teh predstav skoraj nemogoče priti naprej v bližini prostora teh predstav. Druga atrakcija pa je bilo tekmovanje harmonikarjev, ki jo tudi lepo uspelo. Ob (i je razglasil predsednik ocenjevalno komisije gospod dr. Karlin izid tekmovanja, po katerem so bili nagrajeni: na diatonični harmoniki — lažja kategorija: t. Podobnikar Ivan iz. Brezij, 2. Sušnik Franc iz Viča, 3. Podgornik Hajko iz Bleda, 4. Tršan Alojzij iz Ljubljane; na diatonični harmoniki — težja kategorija: 1. Feld Josip iz, Osjeka, 2. Zeleznik Jakob iz Vrz- denca; . na kromntični harmoniki — lažja kategorija. 1. Kosec Pavel iz Mengša, 2. Rakuša Sonja iz Celja, 3. Tauzel lvica iz Celja; na kromatifni harmoniki — težja kategorija: 1. O on za Aleksander iz. Maribora, 2. Schmidt Rudi iz Brežic; , „ ., v mladinski skupini od S—III let: 1. Borstnar Marjetica iz, Ljubljane, 2. Varel Pcler iz Ljubljane, 3. Engelmnnn Leon iz Kranja; v mladinski — otroci: I. -Inrsinovič Helena iz Vrhnike, 2. Baliar Franc iz Zg. Biške, 3. Baba-rovič Josip iz Ljubljane. Ansambli: 1. Brata Golob iz Ljubljane, 2, Cim-mermannov kvartet iz Ljubljane. V skupini žc nagrajenih za diatonifni harmoniki: L Mavric Andrej iz. Primskovega, 2. Kosec Pavel iz Mengša. Državna prvaka zn leto 1938-30 sta Jurman Jože in Pillicli Rudolf, oba iz. Ljubljane. Po razglasitvi izida in razdelitvi nagrad jo no/val g predsednik prvonagrajonce, da odigrajo vsak no on komad za radio prenos. Obširni pro-olge-: sc jo znova napolnil s poslušalci, ni kaj ste sklicali danainji tabor. Naj navodoni samo one, ki se mi zdijo za politični zbor najvarnejše: t) Ka smo dobili versko sloboščino, ka sc nam nc sili na škodo vere driigi jezik, šteroga ne bi raz-mcli, nego v milom slovenskom maternom jeziki sc nem glasi boža reč v cerkvi i sc vči v šoli; 2) Ka so se včakale naše Novine, ki so z ognjom krščanske liibczni zagovarjale pravice našega naroda, 25 letnice svojega obstoja; 3) Ka je naš narod prišo v lastno državo, v iteroj jc v 20 letah več pripomočkov pridobo, kak prle v stotioaj let; 4) Ka je priio po agrarnoj relormi do kruha i strehe; 5) Ka se jc reio strašne boljicvUkc oblasti. Iz teh razlogov, ki jih navaja vaše glasilo, se razvidi, kako ste veseli, da vam je sedaj v Jugoslaviji omogočeno, da sc v popolni svobodi lahko poslužujete milega materinega jezika v cerkvi, Soli, uradu in vsepovsod. Razen tega neprisiljeno in iskreno priznavate, da niste v stotini let prej dobili toliko pripomočkov za svoj narodni in kulturni razvoj kakor v teku 20. let, odkar ste sinovi in hčere velike Jugoslavije, Da vas je prišlo toliko število na današnji iabor, jc dokaz vaše hvaležnosti napram svoji narodni državi. Še dva ruzloga. ki stn navedena v »Novinah« za obhajanje današnjega tabora, lo ie hvaležnost, da vas je Bog rešil boljševizma in hvaležnost za 25 letno delovanje ->Novin«. Časi, ko so tudi pri vas kakor po vsej Madžarski zavladale boljševiške oblasti, so bili strašni. Zato si jih tudi nihče več ne želi nazaj. In bodite mirni, oni se tudi več nc vrnejo, kajti Jugoslavija skrbno bdi nad tem, da sc pri nas vse razmere razvijajo mirnim potem. Jugoslavija je dovolj močna, da na svoji zemlji ohrani red in mir. Ta tabor pa naj izreče ludi zahvalo »Novinam«, ki žc skozi 25 let budijo med svojim ljudstvom ljubezen do našega jezika in ki imajo največjo zaslugo, da jc narod z veseljem prišel v jugoslovansko državo. Duh tišinskega dr. Ivanočija, duh bogojanskega Baše in črensovskega Klckla je vladal in šc vlada v leh »Novinah- in gre neprestano po preizkušenih potih do vsestranskega neredka. (Viharno odobravanje.) Izmed tc trojice si ie odini Ti, g. Klekl, živ. Tebi je dal Bog doživeti, da sc še udeležiš današnjega tabora, na katerem sc jc zgrnila vsa Slovenska krajina okoli Tebe, da sc Ti zahvali za vse Tvoje delo. In Slovenski krajini se pridružuje tudi vsa Slovenija in vsa Jugoslavija v hvaležnosti ia Tvoje narodno in domoljubno delovanje. Nič ne želimo bolj, kakor da semena, ki si jih sejal, vzktljejo v bujno rast in done-sejo bogat plod. (Živahne ovaeije g. župniku Kleklu.) Živela Slovenska krajina! Živela Jugoslavija! Živela Slovenija! Govor notrrtfcjega ministra dr. Korošca je bil ponovno prekinjen z. burnim ploskanjem in vzkliki tisočglnve množice našemu narodnemu voditelju. Po končanem govoru je v znak zahvale in priznanja dr. Korošec pred vso množico zborovalrev objel prekmurskega narodnega voditelja Jo/.efa Klekla, kar je v množici vzbudilo novo navdušenje. G. Klekl se je dr. Korošcu zahvalil in nato pozval množico: »Molimo za našega narodnega voditelja, ostanimo mn zvesti in nnj se zgodi karkoli, vsi bomo šli vedno za njim.« Gromko pritrjevanje prekmurskega l judstva je potrdilo, da je tc besede govoril vsem iz srca. Nato je govoril gospod ban dr. Natlačen ki je navajal v glavnem delo oblasti za Prek-murje. Zaradi važnosti bomo govor g. bana objavili jutri v celoti. Temu je sledila deklamacija >Ko je Mura zašepetnla«-, pesem, ki je bila zložena oh priliki narodnega osvobojenja pred dvajsetimi leti. Deklamirala jo je mladenka z globokim občutkom. Nato je stopil na oder prelat dr. Matija Slavič kateremu se moramo Slovenci in Jugoslavija v precejšnji meri zahvaliti, da sedanja meja napram Madžarski, kar se tiče Slovenije, poteka tam. kjer jo imumo danes. Prelat dr. Slavič je uvodoma izrazil veselje, da vidi v tolikem številu srečno in zadovoljni* Prekmurce zbrane ob proslavi 20 letnice osvoboditve. To mu je dokaz, , da so Ivanocziji in Kuharji niso zastonj trudili s svojim delom, dokaz mu je pa tudi. da so oni in prijatelji s svojim delom za sedanjo mejo opravili za narod koristno delo. Tedaj so nam v Parizu ugovarjali, da meja nc bo stra-tegično dobra in pravilna, mi pa smo vedeli, da je ljubezen in zvestoba ljudstva najboljše poroštvo za trdnost meja. Naše prekmurske, meje varujejo vaša zvesta srca. Izvajanja gosp. . preluta so zborovalci živahno pozdravljali. Nato je pozdravil zborovalce poslance dolnjelen-davskega okraja dr. Klar, ki je omenil burno in tragično preteklost Prekmurja v dobi stoletij, ko jc šc tik pred osvobojenjem bilo greh ljubiti slovensk; nared in slovensko domovino. Pred šestdesetimi leti pa je prišel tedanji mladi urednik »Slovenskega gospodarja dr. Korošec v Tišino k Ivanocziju, pri katerem je bil tedaj kaplan Klekl, in ju navdušil za narodno de o med prekmurskim ljudstvom. Vsajeno seme je vzklilo in rodilo današnji bogati sad, kateremu je pomagal do rasti posebno g. Klekl s svojimi »Novinami«. odšel med množico, ki mu je ves čas prirejala viharne ovaeije in kateri je naš voditelj zadovoljno razpoložen prisrčno odzdravljal, V »Našem domu« je bil prirejen obed, na katerem je zbrano goste pozdravil g, svetnik Klekl. Zahvalil sc mu je dr. Korošec, ki je poudaril, da je zasluga go-spoda Klekla, da je ta dan tako lepo uspel. Kmalu po končanem obedu se je minister g. dr. Korošec s svojim spremstvom odpeljal. Po odhodu so g. dr. Korošca zopet pozdravljale tisoeglave množice. Še enkrat se je razvil mimo njega ves ogromni sprevod, katerega smo opisali že »predaj, potem pa je delalo ljudstvo skozi vso vas in še daleč izven vasi špalir njegovemu avtomobilu in ga navdušeno pozdravljalo. Telovadni nastop Današnji prekrasni dan, ki ga bo celo Preknmrje pomnilo, ker bo gotovo šel v njegovo zgodovino, so je zaključil popoldne z uspelim nastopom prekmurskega fantovskega okrožja. Prireditev si je ogledalo več ti6oč ljudi, ki so z velikim zanimanjem sledili vzornemu izvajanju V6eh vaj. Današnji nastop je pokazal, da je ideja fantovskega gibanja med Prekmurci že globoko vkoreninjena in da obljublja najlepše ssdove. Proti poznemu večeru so se začela množice raz-1 hajall V vasi so odmevale vesele pesmi, in vse ja bila navdušeno, saj jim je današnji dan nudil toliko lepega, kakor v svojem življenju nihče iz Prekmurja šo ni doživel, Lep tabor v Sv. Križa pri Rogaški Slatini Rogaška Slatina, 11. 6epl. Za mogočnim obsotelskim taborom v št. Petru se ji» obsotelska mladina že drugič zbrala na lep mladinski tabor v Sv. Križu pri Rogaški Slatini. Minilo je že deset let, kar jo bil tukai prvi in doslej zadnji telovadni nastop in lahor, ki je bil mejnik za dobo desetih let. Zato je mladinski tabor za te kraje lem bolj dan veselja in radosti, dan veselja za vse dekliške in fantovske odseke fmarskega, kozjanskega in rogaškega okraja. Vse, kar krščansko misli in slovensko čuti, sc veseli danes z našo mladino, ki sc navdušuje za lepe in svete cilje, za Boga, kralja in domovino, je prišlo danes k Sv. Križu. Danes ob 9.30 se jc razvil od letnega telova-dišča sprevod, v katerem jo mod viharnimi ova-cijami Nj. Vel. kralju Petni II., Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu in narodnemu voditelju g. dr. Korošcu stopalo nad 200 članov, članic, mladcev in mladenk v krojih, na čelu s petimi prapori in državnimi zastavami. Ob 1<> je bil v veliki župnijski cerkvi, ki je bila nabito polna, najprej nagovor duhovnega vodje g. prof. dr. Rudolfa Han-želira iz Celja, nalo pa je bila sv. maša z ljudskim petjem. Po službi božji je bilo slavnostno zborovanje, katerega se je udeležilo 2500 ljudi. Zborovanje jo otvoril domači g. nadžupnik in svetnik g. Julij \ ajda. Pozdravil je zastopnika lavanlinskega škofa g. dr. Rozmana iz Šmarja, ravnatelja zdravilišča Gračnerja. župana Weilgunija. predsednika ZFO celjske podzveze prof. Bitenca in dr. Hanže-icn. banskega svetnika Zorcnca in dr. Humerja iz Konjic, nakar jp prečital udanoslno brzojavko Nj. Voi. kralju Petru II. Zborovalci so sprpjeli brzojavko z navdušenimi vzkliki, nakar je konjiška godba zaigrala državno himno. Prav lako so zborovalci z ovacijami sprpjpli pozdravno brzojavke, katere so bile poslane Nj. kr. Vis. knezu Pavlu, narodnemu voditelju dr. Korošcu, mini- stor siru dr. Kreku, lavantinskemu vladiki dr. Tomažiču in banu dr. Natlačenu. Kot prvi slavnostni govornik je nastopil dr. Humer iz Konjic, ki je govoril o naših prosvetnih društvih. Za ujim je spregovoril ljubljenec naša mladine dr. Rudolf Hanželič, ki je govoril o treh temeljnih idealih našo organizacije. Popoldne je bil na telovadišču javen telovadni nastop. Udeležilo se ga je okoli 3000 ljudi, ki so pazljivo sledili odličnim izvajanjem vzornih vrst iz Ljubljane, Maribora in domačinov. Na tribuni smo opazili poleg odličnikov, ki smo jih žo gori imenovali, g. dekana Loma, g. dr. Lesko-varja, šefa žel. postaje Juvanca, dr. Ogrizka iz Celja in druge. Pred zaključkom nastopa je spregovoril predsednik ZFO za Celje prof. Bitenc. Prosvetni dan v Dobrni Dobrna, 11. septembra. Dobrna se je pripravila, odela v zaslave, zp-lonjp, cvetje in slavolok?. Vspui Iptoviščarjem in tujcpni dobro znana Dobrna je sprejela danes brste in sostrp iz sospdnih far, ki so prihiteli k nam na lppo pripravljeni in odlično izvedeni prosvetni tabor. Prihajali so avtobusi, tovorni avtomobili, vozovi, kolesarji in pešci, vsi veseli, s ppsmijo na ustnih in vzkliki: Živio«, Bog živil- Okrog pol 2 popoldne sc jp razvil sprevod mimo zdravilišča v farno cerkev, kjer je domači g. župnik Urlec opravil popoldansko službo božjo. Potem je mladina krenila na telovadni prostor ter ga kmalu napolnila. Ob 3 popoldne se je pričel telovadni nastop fantov celjskcga okrožja. Spored ie bil odlično sestavljen, nadvse pester in brezhibno izveden. V prvi točki so po državni himni nastopili ob zvokih godbe naši mladci in mladenke ler zelo lepo izvedli proste vaje. Ljudstvo jp bilo navdušeno nad lepo prireditvijo in je biio mladini hvaležno. Dr. Stojadinovič v Nikšiču Nikšif. 11. sep. AA. Danes dopoldne ob 11.30 se jo pripeljal v Nikšič predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič v spremstvu ministrov dr. Stošoviča, dr. Miha Kreka in Dimitrija Magaraševiča. Na postaji je 40.000 ljudi iz vseh krajev zetske banovine priredilo predsedniku vlado in ministrom svečan sprejem. Med drugimi je bilo na tem sprejemu okoli 500 konjenikov iz raznih krajev, ki so prišli na današnjo proslavo 20-letnice osvobojenja Nikšiča ter na otvoritev železniške proge Trebinje-Nikšič. Tej svečani proslavi je prisostvo-al kraljev zastopnik armijski general Ilič. Poleg ogromne množice ljudstva je predsednika vlade in ostale ministre pozdravil tudi župan iz Nikšiča. V spremstvu z drugimi župani skoraj vseh občin zetskr banovine, ualje veliko šlevilo poslancev ter zastopnikov raznih društev. Dr. Stojadinoviča je pozdravil v imenu Nikšiča' predsednik občine Novakovič s krajšim govorom. Po lem pozdravnem govoru je dr. Stojadinoviča pozdravil še stari bojevnik, ki se je udele ževal leta 1877. bojev pri obleganju Nikšiča. V imenu skupine nekaj starih bojevnikov je izrekel predsedniku vlade dobrodošlico. Dr. Stojadinovič se jc zalem podal v saborno cerkev ob viharnem vzklikanju ogromnega števila kmetov iz vse Črne gore. V cerkvi jc bila svečana služba božja zit borce, ki so padli v bojih lota 1877. Po končanem opravilu je imel govor tudi predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič, ki ga je številna množica ljudstva pozorno poslušala in skoraj ob vsakem stavku prekinjala z navdušenimi vzkliki Nj. Vel. kralju, kraljevskemu domu, predsedniku vlade in Jugoslaviji. V pričakovanju Hitlerjeve besede Oster preludij Goringa — Globok odmev govora dr. Beneša 11. septembra. Nadvse ganljiv je bil prizor, ko je skupina kmečkih fantov in deklet v narodnih nošah in s kmečkim orodjem v rokah med petjem ljubkih pesmi prinesla našemu voditelju dr. Korošcu na oder »dožnjek«, pri čemer je gdč. Gizela Kovdila deklamirala lepo pesem. Sledila je zborna deklamacija »Zgodovina Prekmurja«, ki jo je kot voditelj zbora deklamiral kmečki fant Horvat in katero je zložil izseljenski duhovnik Ivan Camplin, Ogromno zborovanje je nalo pozdravil poslanec mtirskosoboškega okraia Benko, ki je na koncu svojega govora čestital uredniku »Nnvin« g. Kleklu k uspešni petindvajsetletnici. Polem ie govoril banski svetnik g. Bajlcc, ki je posebno poudaril napredek Slovenske kraime v Jugoslaviji in pod današnjo vlado, dali« g. župan Hrovat iz Čreosovccv, potem gosp, Camplin v imenu 10,000 Prekmurcev, ki živijo v Franciji, in končno se agrarni interesent g. Žižek, ki se je zahvalil za izvedbo agrarne reforme. S tem je bilo zborovanje končano in vsa množica Nobenega dvoma ni o tem, da je včerajšnji govor prezidents dr. Beneša zelo močno odjeknil po vsem kulturnem svetil. Benešev govor jc prenašalo toliko radio-postaj širom zemeljske oble, da je Beneš res govoril vsemu svetu. Samo v Severni in Srednji Ameriki se je priključilo praški oddajni postaji nad 300 postaj. Dalje so prenašale Benešev govor vse francoske, jugoslovanske, romunske, danske, holandske, leton-ske. mehiške, španske republikanske, švicarske, belgijske, večina angleških postaj itd. Praška kratkovalovna postaja pa je oddajala Benešev govor šc. vso noč od sobote na nedeljo, jn to v naslednjih jezikih: v francoskem, nemškem, italijanskem, španskem, ruskem, srbohrvatskem, madžarskem, poljskem in rusinskem. Na samem Češkoslovaškem so po večjih krajih poslušale prezidentov govor stotisočglave množice, zbrane na trgih in ulicah. Kljub temu, da so ob marsikateri prezidentovi besedi množice dale duška svojim čustvom, jc. vendar večer minul brez. vsakih incidentov. Češkoslovaške množice so pokazale tudi to pot resno in samozavestno disciplino. Spričo ogromnega zanimanja vsega sveta za govor dr. Beneša jo precej stopil v ozadje drugi včerajšnji politični govor, ki po določnosti in nedvoumnosti gotovo še prekaša prezidentov govor. Včeraj je namreč govoril na kongresu v Niirnbergu maršal G o e r i n g. Iz njegovega govora navajamo najbolj značilne odstavke, ki jih jc debelo podčrtal nemški, pa tudi svetovni tisk. V svetovnem tisku prevladuje mnenje, da tako ostrili in nedvoumnih besed še ni izustil noben nemški državnik od leta 1933 sem. Goering je v krepkih besedah svaril svet, naj se ne vmešava v razmere v Srednji Evrojii, ,in obenem jasno poudaril, da Nemčija ne bo več trpela zavlačevanja glede zadovoljive rešitve sudetskoneniškcga problema. Te svoje bojevite besede je maršal Goering podprl s tem, da je opozoril svet na moč nemške armade. Nobena tuja sila. je dejal g. Goering, ne bo mogla obvrniti Nemčije, orl njenega cilja in Nemčija ne samo želi. da bi se sudetsko vprašanje čimprej rešilo, ampak ga hoče brezpogojno rešiti. — Meti inozemskimi zastopniki na niirnberškcra kongresu so te Gocringovc besede povzročile precej deljene občutke. V splošnem pa Goeringov povor v Pragi, Parizu in Londonu ni povzročil razburjenja, kajti povsod vlada prepričanje, da bo koneno-vei javno in met odu jim spregovoril jutri, v ponedeljek, Hitler sam. Nekatere časopisne a£en- bo Hitler zahteval na Sudetskem prebiscit, toda v to evropska diplomacija ne verjame. Pariz in London sta še naprej hladnokrvna, pa naj bo ta hladnokrvnost optimistično ali pesimistično nastrojena. »Petit Parisien« pravi: >Govor češkoslovaškega predsednika tir. Beneša je pokazal, da se ČSR povsem zaveda svoje odgovornosti do Evrope tudi glede pravične rešitve narodnostnega vprašanja. Benešev govor je bil velikega pomena za splošen evropski mir. Nasprotno pa Goeringov govor ni vseboval nikakšne končne in nespremenljive odločitve. Počakati je treba na stališče, ki ga bo zavzel Hitler sam.« Podobno piše >Oeuvre<. Blura pa pripominja v »Populaire«, da vodilne osebnosti v Nemčiji morda niso dobro razumele govorov, ki sta jih imela predsednik angleške vlade Chamberlain in finančni minister John Simon. V Parizu samem je danes zbudila nekoliko pozornosti avdijenca generalissima Gamelina pri Daladier ju. Iz Londona poroča :Reuter«, da angleška vlada pri nemški vladi ne bo napravila nobe: nega novega koraka razen v primeru, ako bi nastale kakšne posebne težave. Kljub temu, da ves svet z izredno nervoznostjo pričakuje londonskih odločitev, se vendar angleška vlada, dasi že. tri dni skoraj stalno zaseda, skrbno zavija v plašč molka. Ta molk je včeraj v Londonu povzročil neštete fantastične vesti, ki pa jih ni bilo treba niti demantirati. Uradno je bilo sporočeno le. da je angleški veleposlanik v Berlinu sir Uenderson meri svojim obiskom v Niirnbergu imel jiriložnost. da se sestane z nemškimi vodilnimi osebnostmi, ki so zbrane v Niirnbergu, a da ni prišel, niti ni skušal priti v stik s Hitlerjem, razen na sestanku, ki ga je imel iz vljudnosti. Ni pa dvoma, zatrjujejo dobro poučeni angleški krogi, da je Henrlerson ♦poročil v podrobnostih stališče anglešk? vlade tja, knmnr je bilo potrebno. Odmev Goringovega govora v Londonu London, lt. sept. AA. (DNB) Grtringov govor, ki ga je imel v Niirnbergu, je predmet izčrpnih komentarjev vsega angleškega časopisja. Listi objavljajo Ia govor v celoti in pod velikim naslovom. Prevladuje splošno prepričanje, da je bil tn senzacionalen govor, ki ho povsod v svetu napravil globok vtis. Posebno pišejo v lom smislu »Ob-severt. »Sundav Chronicle . Sunday Kxpress< in nekateri drugi časopisi. Grob koroškega Slovenca narodnega buditelja Ni našel miru v prelepi koroški deželi. Daleč f>roe od Zilj&ke doline, kjer jo bil rojen in kjer je jterarno deloval in z vnemo narodno probnjal, si ja želel in hlepel po drugi slovanski deželi, v kateri bi našel več duševnega miru in več slovanskega obzorja, daleč proč od domovine je pa našel tudi svoj grob, k|er sanja sedaj 6voj večni sen — znameniti slovenski mož. Bil je župnik, pisatelj in narodni budit c) j na Koroškem v prošlem sto- letju, propagator za ilirsko idejo, pozneje pa velik Slovan za ustvaritev vseslovanskcga jezika. Nemirna ziljska kri je v njem vrela in ga gnala k bratom Cehom v zlato Prago, kjer je našel vse, in legel v grob na mirnih in razsežnih Olšanch v sedanji češkoslovaški državi. Slovcnci tega moža dobro poznamo, saj to je naš Matija Majar Ziljski, o njem smo žc čitali kot dijaki, pa tudi naša sodobna mladina ga pozna m proučuje njegovo narodno delovanje. Naj napišem nekaj vrstic o njegovem grobu. Ko sem sc letos maja meseca v hitrici odpravljal na potovanje v Češkoslovaško, čitam v neki številki letošnjega »Slovenca« v potopisnem članku o Češkoslovaški med drugim ludi te-lc male vrslicc: ...»Matija Maiar Ziljski pokopan v Pragi na Olšaneh, grob oskrbuje požrtvovalni cerkovnik pri »Križcvnikah« ter akademske društvo »Krek«. Sklenil sem obiskali grob Matije Majarja Ziljskega. V ta namen sem se po prihodu v Prago odpeljal dne 14. maja na vzhodni del meita z električnim vozom in izstopil na turobnem grobišču na Olšaneh. Ob velikem pročelncm vhodu na levi strani leži upraviteljska hiša, kjer sva se zglasila, da nama točno povedo, ltjc leži grob Matije Majarja Ziljskega. Uradnik, ki vodi evidenco grobov, je bil z.clo prijazen in vprašal, kdaj je umrl Majar Ziljski. Odgovoril sem mu, da pred približno 50 leti, kar pa ni bilo povsem točno. Groba ni bilo najti v pokopališki evidenci, abecedna kartotečna cvidcnca ee pa vodi še-le za dve leti nazaj Tako sva odšla v skrbeh, kako bova našla grob. Šel sem na oni del »hfbitov«, kjer počivajo ljudje, ki so pred cca 50 leti umrli in lam iskal ter spraševal tudi snažilke grobov, čc slučajno poznajo grob Majarja Ziljskega. Groba nisva našla, videl sem pa nekaj ličnih tablic, na katerih so bila napisana Imena umrlih zaslužnih mož, Toda na teh tablicah Majarja Ziljskega ni bilo napisanega. In sva odšla s tužnim srcem. Drugi dan sem poiskal v Križovnikih« cerkovnika, kateri oskrbuje grob. Našel sem ga v samostanu. Cerkovnik po imenu g. Vaclav Petera (Praha 2—191 Križovnička 1) jc sila prijazen in postrežljiv človek, dobrosrčen in .naravno inleli-genlen. Iz vsega srca je bil vesel, da mi je mogel dati potrebne informacije. G. Petera nama jc najprvo pokazal dva velika albuma, v katera piše življenjepise raznih zaslužnih slovanskih duhovnikov in višjih duh. dostojanstvenikov. Pri raznih opisih ima nalepljene fotografije oseb, krajev in raznih slavnostnih dogodkov. Tako ima med drugimi ludi življenjepis našega Majarj« Ziljskega s fotografijo, nadškoia dr. Bonaventuro Jegliča, nadškofa dr. Sedeja, škofa dr. Karlini. dr. Ev. Kreka, Einspieleria, koroškega duhovnika Cirila Kanduta, kanonika dr, Opeka, itd. On zelo ljubi južne Slovane in jc z nekaterimi slovenskimi duh. gospodi žc ludi potoval ali pa jih obiskal. Posebno priljubljen pa mu je slovenski Korotan, bil je v Celovcu, v Beljaku, pa tudi našo Gospo sveto je obiskal. Na listek mi jc nato skiciral mesto groba Matije Majarja Ziljskega in napisal točno, kje se nahaja ta grob na Olšanch (VII. hr-bitov od 10 hrob 110). Holcl je iti z menoj, pa ni utegnil zaradi pozne opoldanske ure, bil pa jc na grobu Majarja Ziljskega prejšnji dan, kakor mi jc pripovedoval. Na ccrkovnikovo prošnjo in gorečo željo, sem mu obljubil, da se ho vse potrebno ukrenilo, da bo Matija Majar Ziljski dobil na Olšanch častni grob zasluženih mož. S tem bi dobil grob od praske mestne občine stalno in brezplačno oskrbo in bi nc bilo nobene skrbi, da bi bil kdaj prekopan. Skrb, da se tn doseže, jc prevzel Klub Koroških Slovencev v Ljubljani . Težko mi je bilo ločiti se od g. Petere, zahvalil sem sc mu za vse, kar |e dobrega storil in »e bratsko poslovil ter odšel na Olsanc. GTob Majarja Ziljskega na Olšanch som prav hitro našel. Skozi glavni vhod polje pot naravnost do velikega Kristusovega križa in od tam na levo na VII. hrbitov, petdeset koiakov proč od križa se nahaja grob našega buditelja. Na prav lepem in ličnem prostoru jc pokopan, velika in široka gomila sc dviga iznad zemlje, pred gomilo je pa velik železni križ, ki ima sledeči napis: Matija Majar Ziljski knez jubilar z Knrutan episovalel a huditel slovinskv • v Goričah' 1809 t 31. 7. 1892 Naj počivajo v miru.« Nad kamenitim podstavkom pod tem napisom je pokojnikova lotografija — pravi tip koroškega Slovenca Ziljana. Na grobu sem našel nekaj svežih poljskih cvetlic, katere je g. Petera prejšnji dan prinesel, prinesel v ljubezni do pokojnika ta simpatični češkoslovaški cerkovnik. Prižgala sva svečo in v zemljo postavila lonček s svežimi cvetlicami, ki bodo raslle do jeseni, ter grob pustila z vodo osvežiti. Zadihal jc grob Matije Majarja Ziljskega, v ganotju sem se poklonil velikemu zjljskcmu rojaku ter se spomnil njegove duše v tihi molitvi, J. K. Koroške novice Glasovanjski epomonik postavljajo sredi iSinar-jete pri Važcnbcgu. Bo to nad Sest metrov visok kamenit steber, v katerega bodo vzidane bakrene plošče, ki bodo predstavljalo prizore iz. koroške zgodovine in koroških bojev 1918-1919. Spomenik bodo odkrili o priliki glasovunjskih prireditev v mesecu oktobru. Nova šola v Lcdtncah. Nedavno so v Ledin-cah položili temeljni kamen za novo šolo. Stara šoln jo bila zgrajena leta 1870 kol enorazrednica, zato so ostali razredi nastanjeni deloma |K> drugih hišah Slovenci v občini se nadejajo, da bo v novem šolskem poslopju našla primemo nieslo tudi materna beseda slovenskih otrok. Gledališče v Celovcu bo po dolgem presledku dne 15. oktobra spet začelo s predstavami. Novi intendant Bartclmus je poudaril, da bo gledališče s sporedom širilo nemško kulturo na jugovzhodu države. 1000 koroških Članov »Hitlcrjugcnd« se je udeležilo velikega nar.-sociali.sličncga kongresa v Niirnhergu. Avtomobilska nesreča. Na cesti proti Smiholu pri Pliberku sla se nevarno poškodovala 13-lclna kolesarka Neubersch iz Podkraja pod Peco in trgovski polnik Mossler iz Celovca, čigar avtomobil se jo dvakrat prekotalil. Tržne cenc v Cclovcu. Krave (1 kg žive teže) 0.57—0.75 RM, klavne krave 0.30—9.13, prašiči 1.13—1.27, plemenjakl 1.33-1.53 RM. — Pšenica (100 kg) 24—30, rž 17.50, ječmen 20—34, ovas 19—21, ajda 17—19 HM. krompir (1 kg) 10—13 pfenigov. zeleni fižol 27—33. suh fižol 27—40 pfenigov, slanina 1.R0—1,87, svinjska mast 1.80 do 2.00 HM, mleko HO pf.. jajca 7—10 pf.. kokoši 1.33—2. X) RM. Iz društvenega življenja. Otvoritveni sestanek prosvetnega društva v Galiciji ho v nedeljo, dne 18. septembra. Na sporedu sta govora -Naše prosvetno delo in »Gospodarska politika Velike Nemčije . Vmes pevske točke in deklamacije. — Prosvelr.o društvo v Koslanjali je imelo letni občni zbor, ki je bil izredno dobro obiskan. Sestavili so med drugim tudi delovni program za bodoče leto. Nove postne pristojbino v hivpi Avstriji. S 1. septembrom je poštna uprava Nemčije prevzela avstrijsko poštno upravo. S tem so stopile v veljavo poštne pristojbine Nemčije. Z navadno postno nakaznico se odslej lahko nakaže največ 1000 mark. Stare nakaznice z vtisnjeno znamko za 21 grošev se ne smejo več uporabljali. Dosedanje pošlne položnice «e smejo uporabljati še do konca lega leta, vendar jih je treba opremili z, znamko, kakršna jn predpisana. V inozemstvo se lahko brez dovoljenja deviznega urada proti izpolnitvi devizno-pravne izjave mesečno lahko odpošlje 10 mark. Potreben pa je potni list. Poštna hranilnim bivše Avstrije je raztegnjena na vso Nemčijo S 80. avgustom je izšla postava, l 3%. Uvedena je tudi hrn-nilna knjižica, s katero se more denar vlagati in dvigati pri vseh poštnih uradih Nemčije. Poročil se je pretekli torek v Celovcu g Jožko Suppanz, upravitelj Mohorjeve družbe, z, Marjeto Koglek iz bmarjele v Rožu. Nevesta je sestra provizorja v llodišah. Posebno družinsko podporo dobijo svojci k vojaščini vpoklicanih, če dokažejo, da jim ie z. vpoklicem njihovega sina. moža ali očeln ukinjen tudi njegov mesečni zaslužek. Za prošnjo so predpisani posebni formularji. Podpore ne dobijo bratje in sestre, neporočene družice in starši lene vpoklicanega. Umrla je v Borovljah najstarejša tiuuknišnia kmetica Marija llus p. d. Rožnncla. Tri lela jo je mučila huda bolezen. Naj v miru počiva! Lepa razstava je bila v strokovni šoli za ptt-Skarstvo v Borovljah Obisk razstave jr hil prav dober.- Poleg pri prost i h kočuharskih sodariev jo bilo videti tudi lepe izdelke horoveljSkih puškar-jev. Posebno graverski oddelek ie razstavil ročna drla, da marsikdo ni mogel verjeti, da v Borovljah kaj takega zmorejo. Gotovo pa je bilo 100 ur dela na kaseti, ki je bila podarjena ministrskemu predsedniku (idrlngu. Zanimale *o tudi sliko, kako so Borovlje izgledale pred 100 leti nadalje, kako jc hilo na Ljubelju in kakšna je hila nekoč stara cerkev na Ljubelju. Primorske vesti Stroge odredbe proti tihotapstvu Iz Ilirske Bistrice poročajo: Ko jc bil vpeljan prosti pas, tako imenovan zonn Iranca , so imele pri nas finančne stra/.c palne roke dela. Tihotapstvo 7 Reke in drugih krajev v bližnjo in dalj-njo okolico prostega pasu sc jc razvijalo tako hitro in močno, da niu nekaj časa vse javno stra-žc nikakor ni-.r\ bile kos. Vsa prizadevanja so bila zaman. Trgovci s kolonijalnim in ludi drugim hla-gom v Ilirski Bistrici in ostalih večjih krajih okrog prostega pasu «o zaradi tihotapstva trpeli občutno škr.do. Stroge odredbe in vcslno zasledovanje tiholapccv pa so polagoma omejile to nedovoljeno trgvino. Ker pa nimajo sedaj finančne straže več tolika posla s tihotapci, se ukvarjajo s pregledovanjem poslovanja trgovcev. In spet -o prizadeti trgovci, sedaj pač hujše kakor prej. Skoraj noben račun ni pravilno kolkovan, nobena potrdilo ni v redu. Nešteto jc bilo ovadb zaradi nepravilno kolkovanih računov in trgovci bodo me.rali plačati baje visoke globe. Čc gre človek v trgovino in kupi za nekaj lir blaga, mora oditi iz trgcivinc tudi s pravilno kolkovanini računom. Nadzorstvo nad mlini Vzdolž Reke je vse polno starih in znanih mlinov, zlasti v letih, ko jc razsajala suša in ka so na kraSka bojišča izvozili vlaki ogroninc količine vo.de iz struge Reke, jc bil naval na tc mline zelo velik. Noč in dan so sc vrtela mlinska kolesa in še niso mogla zmleti vsega, kar so na-vozili ljudje. Takrat jc bila uvedena nad mlini najstrožja kontrola. Zapisovati sa morali količine žila po vrstah in količino zmlete moke. Danes vse kaže, da sc bo dogajalo isto. Mlinarji so dubili od pristojnih oblasti ukaz in navodila z odgovarjajočimi tiskovinami, na katerih mo.rajo vsak mesec poročali občinskemu uradu natančne količine zmletega žita. Ta poročila morajo oddajali tudi lastniki najmanjših mlinov. Finančni stražniki pogosto nadzorujejo poslovanje mlinov. S temi novimi odredbami imajo mlinarji velike sitnosti, zlasti ker večina mlinarjev ne zna italijanščine in jim italijanske tiskovino delajo velike preglavice. Iz Trsta V zvezi s protižidovskiml ukrepi bodo v Trstu v najkrajšem času odstranili žido.vska imena ulic in trgov ter jih nadomestili s pristnimi italijanskimi. Ker italijanske redne statistike nc razločujejo ljudi glede na vero in narodnost, so ohla-sti odredile štetje Judov. Opaža se, da se veliko Judo,v priglaša na pristojnih cerkvcnih mestih za prejem sv. krsta, Poročila sta sc dr. Stanislav Sosič in gdč. Mara Pcrlotova iz Barkovelj pri Trstu. Umrl je na Opčinah pri Trstu dobro znani gostilničar in posestnik g. Andrej Dancv. Smrt pod motornim vlakom. Pri Sv. Mariji Magdaleni Zgornji v Trstu jc mo.lorni vlak povozil neko približno 30 let staro žensko, ki jc takoj izdihnila. Doslej šc niso mogli ugotoviti, kdo bi bila povožena ženska. Pred dnevi se ie na istem mestu tudi pripetila smrtna nesreča. Drobec železa |c priletel v oko 40 letnemu Angelu Krasliču iz Pulja, ko ie popravljal hišna vrata. Prepeljali sa ga takoj na očesni oddelek bolnišnice, kjer pa dvomijo, da bi mu mogli rešiti oko. Nesreča molociklista. 24 letni Emil Rupelj s Pro.seka sc je peljal z motornim kolesom proli Sv. Križu. Med poljo pa jc izgubil oblast nad kolesom in padci. Pri padcu se jc hudo poškodoval po vsem telesu, posebno po rakah in nogah. Pre- peljali so ga v tržaško bolnišnico kraljice Heleno Z vojaško patrono sc jo igral 11 letni Silvan Žagar na Bazovici pri Trstu. Pntrona pi je eksplodirala in olroka hudo ranila no obrazu, rokah in nogah. Z Goriškega Nov predstojnik samostana na Sv. Gori. Na provincialnem kapitlju tridenlinskc frančiškansko provincije jc bil izvedjen za novega predstojnika (gvardijana) samostana na Sv. Gori pri Gorici p. Jožel Dc Gaspcri, gvardijau v Tridentu, ki jc Go-ričanom žc znan, saj je bil svoj čas gvardijan na Kostanjevici v Gorici. Doslej jc bil gvardijan samostana in rektor svetišča na Sv. Gori skozi devet lel p Viljem Fndrizzi Priprave za Mus-olinijcv obisk v Gorici *o v polnem teku. Mnoga pročelja hiš po glavnih ulicah so popravili ln pobelili Oblasti so izdale obsežne varnostne ukrepe. Zatrjujejo pa, da nc bodo izvršili za obisk nobenih preventivnih aretacij. Razširile so sc tudi govorice, da bodo oh tej prilik izpustili več političnih kaznjencev / Goriškega. Mussolini si bo ogledal tudi novo elektrarno v Doblarju. Izmenjava vojaške posadke. Te dni sc jc prvi bataljon pešpolka »Re. (kralj) preselil iz Cerknega na svoj slari sedež v Tolmin. odkader je odšol drugi bataljon istega polka v Cerkno. Prvi bataljon jc bil v Cerknem dve leti. Izpred sodiča. V Vedrijanu v Brdih so aretirali Jožeta Koncuta in ga obsodili na 8 mesecev zapora, ker je lela 1932 zbežal v Jugoslavija. Pred dnevi jc prišel s Sušaka domov po svoie otroke, pa jc moral v zapor. Koncut jo mfslil, di ic pomilošien * Zlato poroko je obhajal v Idriji Ivan Bonča, kcvvaški mojster. Pred petdesetimi leti sc jc poročil z Barbaro Kogojevo iz znano idrijske družine in j« v zakonu vzgoji! pel otrok. Gospod Bonča sc je udejstvoval tudi v javnem življenju. Svoj čas je bil izvoljen v mestni zastop in sc je z vsa močjo potegoval za ustanovitev realke v Idriji. Iskreno čestitamo! Iz učiteljske službe. Učiteljica Stanka Rcpinc. doma s Prema, ki jc doslei vadila enorazrednico na Prcložah. ie bila premeščena na enorazrednico v Spodnjih Bitnjah v premski občini. Cerkev sv. Antona nad Kobaridom so spremenili v grobnico italijanskih vojakov, ki so p.idli pri prodoru italijanske (ronte lela 1017 Po težki iu mučni bolezni, previden s tolužili sv. vere, jc danes mirno v Gospodu zaspal naš dobri oče. stari oče, brat in last. gospod Ivan Novak zasebnik Pogreb bo v ponedeljek. 12. scpfpm-bra 1'Cis ob 4 popoldne iz Zavetišča sv. Jožefa, \ idovdanska ceste št. o, n i pokopališče k Sv. Križu. Ljubijana. Rašica. Velike Lašče, dne II. septembra to^K. Žalujoči ostali. Razstava fotografije in filma Amaterttvo! V dveh panogah objema z milijoni in milijoni ves svel: šport in fotografija. Podobnost pa je med njima tudi v tem: tla le malo ljudi pravilno pojmuje, kaj je šport in kaj je fotografija. Celo to trdijo, da je fotografija šporl I Te dni je v treh velikih paviljonih ljubljanskega vel esej ni a dozorelo v zrel sad prizadevanje Ljubljanskega fotokluba, da jirikaže naši javnosti nazorno in dojemljivo, kaj je fotografija. • * To vemo! Fotografska kamera je skoraj neobhodno potreben rekvizit modernega človeka. Postala je njegova beležka, neizogibna spremljevalka na potovanju in izlelih, dragocen družinski kronist. Instrument, ki ga je" od pradavnin iskal človek, da bi zadostil svojemu prirojenemu nagnjenju po upodabljanju svojega okolja. Most preko ovir težko priučljive ročne spretnosti, kakor jo zahtevajo upodabljajoče umetnosti in nadomestilo pomanjkljivosti vzgoje, ki polaga važnost. samo uii bistrenje intelekta in zanemarja ročne spretnosti. Tehnično sredstvo, ki v bežnem odlomku sekunde ustvarja slike s takšnimi podrobnostmi, kakor jih najbolj izvežbana roka ni v stanu napraviti. Iz teh prednosti fotografije jo zrasla vsa milijonska armada njenih ljubiteljev. Iz preprostosti njene tehnike in primitivnega veselja do upodabljanja. Samo tako si |e mogoče tolmačiti tudi ogromno produkcijo slik. ki preplavljajo svet. Toda zgolj veselje do fotografskega upodabljanja še ni fotoamaterstvo. Tudi fotografiranje je zadeva temperamentu in uspeli odvisen od človeka, ki sloji za kamero. Od njegove volje, ki jo vsili mrtvi aparaturi, kajti robot ne stric stali za kamero! In zalo je foloamalrrstvo neprestana borba za uspeh, združena z vol.jo za ustvarjanje in smislom za lepoto, poglobitev v delo in snov. Da napravi iz kamere in vseh drugih mehaničnih pripomočkov prožno izrazno sredstvo svojega doživljanja. Fotoamalerstvo, kakor ga poznamo v najčistejši in najbolj izbrani obliki iz najstarejše dobe fotografije. Ali pa, kakor nam ga je predstavil Ljubljanski foloklub z mednarodno razstavo umetnostne fotografije in z vso elito inozemskih prom inen tov. To, kar visi na slenali razstavnega paviljona, je amaterska fotografija. Lepota po vsebini in obliki! Umetnost! Slike s pečatom stvaritelja umetnika in njegove osebne resonance do upodobljenih motivov Tesna povezanost z naravo in vsemi njenimi drobnimi in veličastnimi lepotami, kontakt z večnimi izpreinembami našega nemirnega življenja in našega časa. Morda ho kdo rekel, da je v fotografiji nemogoče in nedopustno govoriti o umetnostnem ustvarjanju. Sle si ogledali Scholnikovo sliko [■Pijanec«? Oglejte si jo in pritrdili bosle. da jo io slo let trajajoče razpravljanje o eksislrnčnosti umetnosti v fotografiji čisto terminološkega značaja, čeprav je fotografija bolj znanstvena in bolj avtentična od njene starejše sestre v oblikujoči umetnosti. Zalo se pa ne poslavlja z njo na isto stopnjo in v barvah ni niti še prav preiskusila svojih moči. Toda marsikaj ima z njo skupnega ( in v marsičem jo celo prekaša. . Poudarek važnosti fotoamaterstva je potreben. Ni samo umetnostna fotografija, ki ji posveča foio-amater svoje moči, čeprav je predpogoj za ob- vladanje drugih nalog, ki jih stavi nanj fotogra- | fija. Na primer domovinska fotografija, ki mora j biti nekaj več kot čisto stvarna reportaža brez. ' osebne resonance. Ni namreč dovolj, da poda ama- ' Ier v sliki samo vidni, konkretni predmet iz svoje domovine, samo motiv, nc uporabi pa lega motivu, da bi položil z njim v sliko tudi pojem domovine in s posredstvom motiva izzval v glodalcu razpoloženje in občutke, povezane s tem pojmom. Samo fotografijo, v kateri jc podan motiv je kol sredstvo za tolmačenje abstraktnega pojma domovine in ki jc ustvarjen iz notranjega doživetja, smemo uvrstiti v domovinsko fotografijo. Ali je potrebno, poudarili pri tem tudi vzgojni pomen fotografije? — Poseben oddelek splošne razstave dokumentira tudi lo jianogo fotoamaterskega udej-stvovanja. Toda jc jiovsod položen |ioiidarek na organizirano delo, kajti lo iz delovne skupnosti more dozoreli tako elementaren usjieb. kakor je prikazan v oddelku, posvečenem organizacijam folo-amaterjov. Posebej organizaciji Ljubljanskega fotokluba, ki jo pri nas prvi zastavil plug v noizoranO ledino tega polja, 'ležko, če je pri nas klub. ki bi si priboril v inozemstvu toliko odlikovanj in priznanj, kakor člani tega kluba. Težko, če sc more kdorkoli pri nas ponašali s tolikšnim številom publiciranili del v inozemskih revijah I Kakor ne verjamem, da je napravil kdorkoli pri nas toliko nesebične propagande za našo domovino, kakor jo jc opravil Ljubljanski foloklub! Upam, da sc bodo oh razstavljenih dokazih marsikomu odprle oči in bo veroval lo. o čemur se jc sedaj samo govorilo. In da bo postala nekoliko bolj očivldna tudi razlika med foloainalerjein in robotom ln poudarjena tudi ogronma propagandna vrednost fotografija. • Pa še to: o življenju naše e organizirale kolone. Zastavonoša jugoslovanske reprezentance je sto- pil pred albanskega zastavonošo, zastave so klonile v pozdrav ob zvokih albanske himne. Istočasno se je dvignila na drogu albanska zastava. Nato so sledile druge države. Ob dviganju bolgarske zastave in ob zvokih bolgarske himne je minister za telesno vzgojo naroda g. dr. Bujič proglasil pričetek balkanskih iger. Takoj nato je naš tekmovalec g. Despot v imenu vseh balkanskih atletov prisegel, da sc bodo vsi borili častno in viteško za zmago in čast svojih držav, nakar so se tekmovanja pričela. Današnje tekmovanje je prineslo dva nova balkanska rekorda, in sicer v metu krogle, ki ga je postavil Jugoslovan Kovačevič, ter v štaleti 4V 400 m, katerega je postavila reprezentanca Jugoslavije. Na današnjem tekmovanju so naši atleti častno zastopali državo, saj so ji priborili pet prvih mest, dve drugi mesti in eno tretje mesto. Grki so zasedli dve drugi mesti in tri tretja mesta. Romunija je zasedla eno prvo, eno drugo in eno tretje mesto. Tehnični rezultati: Skok v višino: 1) Inž. Martini (Jugoslavija) 185 cm; 2) in 3) Žgur (J), Pulat (Turčija) 180 cm. Tek na 800 m: 1) Goršek (Jug.) 1:57.8; 2) Kiss (Romunija) 1:59.1; 3) Stratakos (Grčija) 1:59.9. Met krogle: 1) Kovačevič (J) 14.58 m (nov balkanrki rekord); 2) Vučevič (J) 14.35 m; 3) Stefanakis (Griija) 13.95. Tek na 100 m finale: 1) Stefanovič (J) 10:8; 2) Kling 10:8; 3) Pilavidis 10:8. Tek na 10.000 m: 1) Dino Cristca (Romunija) 32:15.1; 2) Ragazos (Grčija) 32:40; 3) Krevs (J) 33:6.8. Bručan je zasedel 5. mesto in čeprav je tekmoval bolan, je priboril Jugoslaviji eno točko. Nato je sledila štafeta 4 X 400 m kot najbolj zanimiva točka dneva. Slovenec Pleteršek je kot prvi tekač prinesel dovoli prednosti, ki je zadostovala, da je Jugoslavija zasedla prvo mesto. Jugoslovanska reprezentanca je v postavi Pleteršek, N'khazi, Klinger, Despot postavila nov balkanski rekord s časom 3:25.8. Druga je bila Grčija s 3:27.4. tretja Romunija s 3:30.4. Stanje točk po današnjih tekmovanjih: 1. Jugoslavija 40, 2. Grčija 25, 3. Romunija 16, 4. Turčija TA, vija 40,'j, 2. Grčija 25, 3. Romunija 16, 4. Turčija 7 x/3, Plavalni dvoboj Jugoslavija : Italija 31: 29 Sinoči je bil v Trstu v kopališču Ausonia plavalni dvoboj ženskih reprezentanc Jugoslavije in Italije. Prvi dvoboj med obema reprezentancama jo prod tremi leti Jugoslavija v Ljubljani odločila v svojo korist. Tudi letošnje srečanje je prineslo Jugoslaviji ponovno zmago in to zelo prepričevalno. Naša ženska reprezentanca ni izboljšala nič manj kot šliri državne rekorde, kar je brez dvoma sijajen uspeh. Prednost jugoslovansko reprezentance odkrito priznavajo tudi Italijani, ki se niso nadejali, da bodo naleteli na tako močnega nasprotnika. Tudi italijanske plavalke so bile odlično; tudi ono so izboljšalo tri svoje rekorde. Najlepši uspeh je dosegla Splitčanka Bearova, ki jo 400 m preplavala v sijajnem času 5:54.4, kar jo lep mednaroden rezultat. . Rezultati ženskega dvoboja Italije in Jugoslavije: 400 m prosto: L Beara (Jugoslavija') 5:54.4 (nov jug. rekord), 2. Radivo (Italija) 6:11.8 (nov italijan. rekord), 3. Cratocvilla (1) 6:13, 4. Kom-potič (J) 6:27.3. Točke: Jugosl. 5. Italija 5. 100 m hrbtno: L Smolik (J) 1:25, 2. Bartu-lovič (.1) 1:28, 3. Stepančich (I) 1:30.5, 4. SchesI (1) 1:33.4. Točko: Jugoslavija 12, Italija 8. 200 m prsno: 1. Oslič (J) 3:25.4 (nov jugosl. rekord), 2. Boršič (J) 3:26.6, 3. Frausin (I) 3:27.2 (nov i tal. rekord), 4. Prekop (I) 3:42. Točke: Jugoslavija 19, Italija 11. 100 m prosto: 1. Lorar (I) 1:14.3, 2. Smolik (J) 1:15.1, 3. Kompotič (J) 1:15.2, 4. Volonghi (1) 1:16.4. Točke: Jugoslavija 24, Italija 16. Skoki s 3 m deske: 1. Pertot (I) 74.69 točk, 2. Kotza (J) 57.70 točk. Točke Jugoslavija 25, Italija 19. Štaleta 3 krat 100 m mešano: 1. Jugoslavija (Smolik, Boršič, Beara) 4:19.2 (nov jugoslovanski rekord), 2. Italija (Scherl, Pertot, Baliaben) 4:36.7. Točke: Jugoslavija 29, Italija 20. štafeta 4 krat 100 m: 1. Italija (Stepancich, Radivo, Locar, Cratocvilla) 5:3, 2. Jugoslavija (Radmanovič, Smolik, Krmpotič, Beara) 5:9.7. Točke: Jugoslavija 31, Italija 24. Jugoslovanska in italijanska delegacija sla obenem tudi sklenili, da bo moški plavalni dvoboj v Trstu v dneh 24. in 25. septembra, ne pa 17. in 18. sept. v Genovi, kot je bilo prvotno določeno. ■• • • v n Gradjanski: Ljubljana 6:0 Zagreb. 1-. spet. b. Današnja tekma mod Gradjanskiin in Ljubljano se je končala v Zagrebu s 6:0 za Gradjanskega. Ta rezultat pa ni realen, ker je Ljubljana lako po svoji igri kakor po svoji borbenosti zaslužila mnogo ugodnejši izid tekme. Ljubljančani so imeli danes neverjetno smolo. Ze v 3 miruti prvega polčasa je padel lastni gol po Bonclju, kar je Ljubljančane zelo potrlo. Drugi eol je padel po daljšem presledku, in sicer šelo v 21. minuti. Lešnik je dodal Antolkoviču, ki jo r. 20 metrov daljave z nizkim in ostrim strelom poslal žogo točno v kot ter dosegel 2:0. Niti tri minuto niso minule, ko se je zopet potresla mreža Ljubljančanov. W6ltl je podal žogo Lešniku, ki je streljal v višini tik pod prečko 3:0. V .30. minuti je padel zadnji gol prvega polčala po \Volflu, in sicer iz '25 metrov daljave zelo ostro in nizko. V drugem polčasu so Ljubljančani pričeli igrali nekoliko bolje. Nekaj časa so bili celo v premoči, toda v 18. minuti so spet prevzeli Zagrebčani igro v svoje roke in v tej minuti je padel ludi poli gol. W81I1 je z glavo podal Lešniku, la pa z efektnim volejem v mrežo. V 21. minuti jo padel še zadnji gol po Antolkoviču. Tekma jo bila zelo lopa .in je v vsakem oziru zadovoljila nad 3000 gledalcev. Ljubljančani so izgubili, z.a-pustili so jia v Zagrebu izredno dober vtis. Vsi brez razlike so dobri borci, precej dobri tehniki, -manjka pa jim večja rutina. — Sodil je objektivno sodnik Nenadovič. Skoplje. 11. septembra, b. BSK : Gradjanski (Sknnlje) 2:1. . Sarajevo. 11 septembra, b. Slavija (Sarajevo): Slavija (Sofija) 4:1 (2:0). Stanje državnega nogometnega prvenstva Ljubljana, 11. Repi. Danes sta bili odigrani lo dve tekmi za državno nogometno prvenstvo. V Skoplju je po ostri in razburljivi tekmi BSK komaj premagal Gradjanskega z 2:1, v Zagrebu pa je zelo oslabljeno Ljubljano pregazil zagrebški Gradjanski kar s 6:0. Po zagrebških vesteh pa je moštvo Ljubljano tokrat igralo lopo, spremljala pa ga je naravnost neverjetna smola. Rezultat je kljub vsem olajševalnim okoliščinam mnogo previsok — to ostane pribito. Tabela državnega prvenstva je sedaj taka: BSK .... 4 4 0 0 12:3 8 (0) Hašk ... 4 3 1 0 10:4 7 (1) Gradjanski .. 4 3 0 1 16:4 6 (2) Jugoslavija .. 3 3 0 0 7:2 6 (0) Bask .... 4 2 1 1 4:3 5 (3) Hajduk ... 3 1 1 1 6:4 3 (3) Gradjanski S . 4 1 1 2 5:8 3 o Ljubljana .. 4 1 0 2 3:1 2 6 Slavija V. . . 3 0 1 2 4:7 1 n Sna rta ... 3 0 1 2 2:7 1 (o) sfavija S. . . 3 0 0 3 4:10 0 (6) Jedinstvo ..3 0 0 3 1:11 0 (6) SVOBODA : MARS 2:1 (0:1) Ljubljana, 11. sept. Danes je prvi razred nadaljeval z delom, ki ei ga je bil zastavil za sezono 1938-39. V krasnem vremenu — ni bilo oblačka na nebu, sonce je bilo prijelno, edino kar je spominjalo na jesen, jc bil hladni veter, ki je igralcem precej nagajal pri igri, saj se je vos čas igral z zogo. Nekoliko po 10 uri'sla se na igrišču SK Ilirijo, tam za Ko-linsko tovarno, podali na teren moštvi SK Marsa in SK Svobode Marsovci so prvi polčas srdito zagnali. Neprestano so valiti napad za napadom proti vratom spočetka nekoliko zbegano Svobodo. V tem polčasu je bil brez nadaljnjega Mars v premoči; v tem polčasu je tudi povsem zasluženo prišel do vodilnega gola.' Zabil ga je prav efektno iz prostega strela odlični Marsov napadalec Zigon. Strel je lepo obsedel, Mars pa je vodil z 1:0. V drugem jiolčasu se je igra precej izpreme-nila. Svoboda je kmalu začela prevzemati iniciativo. Vedno nevarnejša je postajala. Marsovci so se morali bolj branili, dasi so od časa do časa tudi sami še prehajali v napad. Končno jo po trudu in boju Svobodinih napadalcev vendarle prišlo do izenačenja. Sodnik g. Vrhovnik je morda nekoliko prestrogo prisodil enajstmetrovko v njen prid. Izvajal jo je Kobal. ki je z efektnim strelom zahil 1:1. V nadaljevanju je Svoboda še vedno bila nekoliko boljša. Končno je Rogelj zabil zmagovalni gol, in že je bilo gotovo, da je Svoboda zmagala z 2:1 tor si s lom osvojila obe točki. Igra saina je bila ostra, toda na majhni višini. Ne Mars, ne Svoboda nista pokazala posebnega znanja. HERMES : REKA 3:1 (3:1) Popoldne ob 4 so prvorazredniki nadaljevali z delom. Torišče so preselili na igrišče tam v Šiški, na igrišče Hermesa. Za to tekmo se je okrog zelene Irale zbralo približno 300 ljudi. — Hermes je vložil v tekmo ves trud, saj mu je šlo za to, da dobi prvi dve točki in jiopravi polomijo Izza prejšnje nedelje za Koliii6ko tovarno, ko je izgubil svojo bilko z Marsom, — Reka pa je prišla s trdnim namenom, da k onim dvema točkama, ki si jih je bila zadnjič v igri z jeseniškim Kovinarjem prisvojila na dokaj lahek in cenen način, pridruži še drugi dve. Ze takoj prve jioteze so fiokazale, da oho stranki mislita zelo resno. Spočetka so udarili na vse kriplje in konoplje Hermežani. Neprestano so napadali, toda dolgo niso mogli ničesar doseči. Šole, ko je Repovž, odlični reški branilec — seveda proli svoji volji — obrnil usnjeno tikvo z lepim strelom v lastno mrežo, so je Hermežanom zasmejala sreča prvič, kajti s toni je bila otvor-iona serija golov in prebit remijski led. 1:0 za Hermes! Po leni golu so Hermežani pritisnili še živahnejšo in ni trajalo nili preveč dolgo, ko jc dobil žogo Ttirk, ki je prišel iz daljnjega Maribora, da zabije nekaj golov, tor potisnil z ostrim strelom žogo vnovič v mrežo. Hermes je že vodil z 2:0. Končno jc prišel mariborski Turk spet do žoge, tokrat je streljal silovito, reški vratar niti mignil ni, ker ni utegnil in že je bilo 3:0 za Hermežane. Močno je začelo dišati po reški katastrofi. Tesla prav zdaj, ko bi marsikak drugi klub obupal in vrgel puško v koruzo, so Rečani oživeli. Zaigrali so z vso silo in odločnostjo. Po nekaj prav lepih napadih je žoga prišla v veliko gnečo, prešla jo že črto, končno s sunkom, da je častni gol resničen — in stalo je 3:1 za Hermes. V drugem polčasu je bila igra še vedno zelo živa — pa tudi silno raztraana; Rečani so bili ofon-zivnejši in boljši v polju, Hermežani pa so uspešno branili. Sodil je prav dobro g. Maccoratti. MoSociklistične dirke na Pohorju Maribor, 11. sept. Danes pojioldne so bile, pod pokroviteljstvom nestnega povejnika generala Stanojloviča mednarodne niotociklistične dirke na novi pohorski roti od Roke do Pohorskega doma. Proga je merila i km. Na štarl so prišli znani dirkači iz Belgrada, 'agreba, Maribora in iz Nemčije oz. bivšo Avstrije. Prijavljenih je bilo vsega skupaj 43 dirkačev Rezultati so: športni motorji 350 ccin: Milenkovič pl. Volk (NSKK, Gradec), DKW 250 ccm 4:33 1 petinka. Kategorija 250 ccm športni: Milenkovič pl. Volk. DKW 250 ccm, 4:34 3 petinke. Kategorija 500 ccm, športni: Hubman Hubert (NSKK, Lcipniz), motor »Volocettei, 4:28 3 petinke. Drugi je bil Penedič Zvonko (1. hrv. moto klub), Zagreb), BSA 350 ccm, 4:43 1 petinka. Kategorija 1000 ccm, športni: Cihlar Josip (Auto-klub, Ljubljana, Ziindapp 500 ccm, 4:46 4 pet.: tretji je bil dr. Hribar Aleksander (Motoklub Zagreb) BMW 500 ccm, 4:48 2 pet. Turni motorji 350 ccm: Vaška Hans (NSKK, Gradec), Puch 350 ccm, 4:59 4 pet. Klubski prvak je postal podporočnik Glebov Aleksander (MSK Pohorje), Maribor, ki je vozil na Puch 500 ccm v času 5:16 1 pet. Drugi je Zcnzi (MSK Po horje), Maribor, ki jc vozil na Puchu 500 ccm v času 5:23 2 pet. Najboljši čas dneva jc imel Milenkovič pl Volk v času 4:33 1 pet. od NSKK Gradec, ki jc vozil na DKW 250 ccm. Skupaj je bilo na startu 15 dirka čev iz bivše Avstrije. Poveljnika mesta, generala Sla nojloviča je zastopal polkovnik Radovanovič. Pri dirki sc je zgodila ludi manjša nezgoda. Med drugimi se je ponesrečil Mitteregger Franc, ki je vozi! s priklopnim vozom in ga je vrglo 10 m daleč v jarek, vendar je motor spet spravil na ceslo in dirkal naprej. Njegovemu sovozaču se je zlomila roka, dobi! pa jc tudi hujše notranje porkodhe. Celjski šport Mondeni Romeo i KINO MATICA ob 16., 1915. in 2115. uri | Shakespeare tn XX. stoletje v filmski komediji Celje, 11. sept., V okviru svoje 20-letnice je priredil danes SK Celje na Glaziji propagandni lahkoatletski meeting, združen z dvobojem z ljubljansko Ilirijo. Ilirija je nastopila s 4 rezervami, manjkal je odlični Račič in še drugi. Doseženi rezultati so dobri. Tekmovalo je 3o atletov, članov SK Celja, SK Ilirije, ccljske SK Jugoslavije in SK Litije. SK Celje je postavil precej dobre juniorje, ki so v hudi borbi z Ilirijo tesno, toda zasluženo zmagali. Organizacije mcctinga je bilo dobra in se je spored razvijal hitro. Doseženi rezultati so naslednji: Troskok v višino: za dvoboj: 1. Pfeifcr (II.) 165 cm, 2. Deržek A., (C.) 165, 3. Plečnikar (11.) 160, 4. Niklo (C.) loo. — Točke 7:4 za Ilirijo. Tek na 100 in: 1. Jakec (C.) 11,9 sek., 2. Ple-ničar (11.) 12.2. 3. Kos (II.) 12,4, 4. Veble (C.) 13,6 sek- — Točke 6:5 za Celje. Izven dvoboja so tekli na 100 m: 1. Lajovic 12.2 sek., 2. Honzak (II.) 12,9,'3. Borišek (Litija) 13.3 sek. Met krogle: 1. Stojanovič (II.) 14.90 m. 2. Niklo (C.) 14,26 m, 3. Deržek (C.) 12,90, 4. Vehar (II.) 12,07 m. — Točke 6:5 zn Ilirijo. Tek na 300 m: 1. Jakec (C.) 38,9, 2. Oberšek (II.) 42,0, 3. Gojkovič (II.) 42,0 4. Radič (C.) 44 sekund. — Točke 6:5 za Celje. Izven dvoboja: 1. Lajovic (Lit.) 42.5 sek., 2. Gradišek (Lit.) 46, 3. Juvan (Lit.) 46,2 sek. Met diska: 1. Hamuš (C.) 36,71 ni. 2. Stanič (11.) 33.82 m, 3. Veble (C.) 32,65 ni, 4. Oberšek (II.) 29,92 m. — Točke 7:4 za Celje. Tek na 1000 m: I. Glonar (II.) 2:95.2, 2. Katič (C.) 3:04,4, 3. Pfeifer (II.) 3:20,3, .4. Berti (C.) 3:20,9. — Točke 7:4 za Itilrijo. Izven dvoboja tek na 1000 m: 1. Tone (Jug.) 2:57.3, 2. Pravdič (C.) 3:04,6, 3. Gradišer (Litija) 3:06 sek. Skok v daljavo: 1. Jakec (C.) 5,9-2 ni, 2. Črne (II.) 5.98 m, 3. Deržek A. (C.) 5,43 m, 4. Pleničar (II.) 4,32. — Točke 7:4 za Celje. Izven dvoboja: 1. Lajovic (Lil.) 5,79 m, 2. Stanič (II.) 5,63 m, 3. Konžar (Lit.). Met kopja: 1. V.ehar (II.) 49,29 m, 2. Stojanovič (II.) 43.63 m, 3. Niklo (C.) 36,18 m, 4. Ložar (C.) 34,74 m. — Točke 8:3 za Ilirijo. Štafeta 300x200x200x100 m: 1. Celje 1:47, 2. Ilirija 1:47,2. — Točke 5:3 za Celje. Met kladiva: 1. Radič (C.) 25.57 m, 2. Niklo (C.) 25,17 m, 3. Oberšek (II.) 22,19 m. 4. Stojanovič (II.) 18,98 m. — Točke 8:3 za Celje. Štafeta 4x10!) ni: 1. Ilirija 50,9, 2. Celje 51,3. Točke 5:3 za Ilirijo. SK Celje je zmagalo z eno točko razlike in je končni rezultat 58:57 za Celje. SABLJAŠKI TURNIR V soboto zvečer se je vršil v mali dvorani Celjskega doma propagandni sabljaški turnir, ki ga je priredil SK Celje v okviru svoje 20-letnice in na katerem so nastopili domačini, člani novo ustanovljene sabljaške sckcije, ki se je pod vodstvom agilnega načelnika g. Vičarja prav lopo razvila in vzgojila lep kader prav dobrih 6ablja-čev, ki bodo v doglednem času mogli uspešno zastopati naše mesto v tem viteškem športu. — Turnir se bo danes zvečer oh 21 nadaljeval s sodelovanjem priznanih ljubljanskih in mariborskih sabljačcv. Celje, 11, septembra. Danes popoldne je bila na Glaziji pred približno 400 gledalci podzvezna prvenstvena nogometna tekma med SK Celje in SK Jugoslavijo 3:1 (2:0). Igra je bila ves čas izredno napeta in zanimiva, na momente pa tudi ostra. Poteku igre bi najbolj ustreza! neodločen izid, ker jc napad Jugoslavije zastreljal nekaj izredno ugodnih prilik, siccr dobra Jugoslavija pa si je sama napravila 2 gola. Igra je bila obojestansko zelo požrtvovalna. Žc v 5. minuti prvega polčasa je dal branilec ITojnik z glavo lastni gol. Jugoslavija je takoj pričela ostro napadati in je njen napad zastreljal nekaj krasnih prilik. V 34. minuti je nastala pred golom Jugoslavije gneča, iz katere je Filipovič dosegel 2:0 za svoje barve. Po tem dogodku jc Jugoslavija potisnila Celje povsem v obrambo. Celjani sc imajo zahvaliti le odlični obrambi in pa izredni sreči, da niso v teli minutah potegnili usnja nekajkrat iz mreže. V 45. minuti je bil prosti strel z 20 m proti Celju, ki ga je poslnl Steblovnik 11. izredno ostro v prečko nad desnim gornjim kotom. Takoj v začetku drugega polčasa je izustil Osolnik pred celjskim golom krasno pri-,,ko. V 5. minuti pa je Steblovnik II. po lepem Stožirjevem predlož.ku poslal žogo v mrežo 2:1. Po tem golu se je igra prenesla v polje in pred obema goloma so se včasih videle prav dramatične scene. V Vi. minuti je prisodil sodnik zelo problematičen prosti strel proti Jugoslaviji. Streljal je Dobrajc in neki igralec Jugoslavije jo izpred rok vratarja poslal žogo v mrežo ter tako postavil končni rezultat. Po tem golil pa je bilo Celje prccej v premoči vse do konca igre. V prvenstveni predtekmi sta se pomerili moštvi juniorjev SK Celja in Jugoslavije ter je Celje zmagalo s 3:1 (1:0). Rapid: Maribor 3 : 2 Maribor, 11. septembra. Danes popoldne se je na igrišču Rapida odigrala važna prvenstvpna tekma med ISSK Mariborom in SK Rapidom. Moštvo Rapida je po deloma premočni igri dobilo tekmo z rezultatom 3:2. Tekma je bila zelo živahna in napela. Sodil jo g. Veble iz Celja zelo dobro. Gledalcev je bilo okrog 600. Predlokmo prvenstvenega značaja sta odigrali rezervi Maribora iil Rapida 4:1 (1:0). Sodil je g. Bergant. Absolventi kmetijskih šol Ljubljana, 11. sept. Absolventi kmetijskih šol, ki predstavljajo elito naših kmečkih gosfiodarjev, so danes. dopiol-de in popoldne imeli v Ljubljani 6\oje redno zborovanje. Zliorovanje absolventov kmetijskih Sol se je pričelo ob 11 dojioldne v restavraciji pri i Lovu t. Ob veliki udeležbi je otvoril zborovanje g. predsednik Janez Ovsenik iz Predoselj, ki je fiodal predsedniško poročilo. Tajniško poročilo je podal g. Jožo Knific iz Mednega, blagajniško jioročilo g. Jakob Novak iz Šiške in nadzorstveno jioročilo g. Stanko Umek iz Predoselj. Odboru je bila podeljena zaupnica. Iz vseh poročil je bilo razvidno, da organizacija že 14 let živahno deluje in da je do letos izdajala svoje glasilo -Brazdor. Finančne težave so siccr povzročile, da je ta list začasno prenehal izhajati, vendar pa se je razvila zelo živahna obravnava, naj bi »Brazda« ponovno pričela izhajali. Občni zbor je pooblastil ožji odbor, naj v sporazumu s konzorcijem ponovno prične izdajati »Brazdo*. Organizacija kmetijskih absolventov šteje sedaj nekaj nad 1000 organiziranih absolventov, vseh absolventov pa je v Sloveniji skoraj 2000. Potrebno bo torej organizirati še neorganizirane. V organizaciji pa so sedaj pretežno mladi ljudje, kar daje upanje za bodoče uspehe. Razmere v organizaciji so se do sedaj toliko uredile, da je. organizacija fiostavljena na trdno podlago ter so odstranjene nekatere nevšečnosti. Volitev letos ni bilo. Ob 4 popoldne je zaključil pet ur trajajoči občni zbor predsednik g. Ovsenik. Smrtna nesreča v Ribnici Ribnica, 11. septembra. V soboto, 10. t. ni. ob treh popoldne se j« na železniški progi v Ribnici na Dolenjskem zgodila velika nesreča. Tri hčerke delavca Zbačnika so se peljale na vozu s kravjo vprego, natovor-jenim s strniščen! od onslran proge, ko je ravno vlak premikal. Na prelaza se krave splašijo pred vlakom. Milka, stara 11 let, je k sreči še pravočasno skočila z voza, da so ji ni zgodilo nič hudega. 8-letna Kristina je lako nesrečno padla z voza, da jc močno jiotolčena po obrazu in kolenih, jia je vendar upanje, da okreva. 10-letna Tončka pa je tako usodno padla na progo, da jo je premikajoči se vlak zajel in ji zdrobil obe noci nad kolenom. Dasi ji jo zdravnik takoj nudil pomoč, Je vendar zaradi poškodb izdihnila. Ljubljanska kronika Ljubljana, 11. sept.. — Vpisovanje v drž. prizn. enlolctno trgovsko učilišče »Christofov učni zavode, Ljubljana — Domobranska 15. se vrši vsak dan. Šolsko leto se prične v ponedeljek, 12. t. m. Tega dne pridejo vsi vpisani dijaki in dijakinje v šolo v svrho razvrstitve v oddelke. Naknadni redni vpis traja še 12., 13., 14., 15. in 16. septembra, v kolikor bo še prostih mest. — Pismeno in ustne informacije na razjiolago. Tel. št. 48-43. — Ravnateljstvo. Razstava slik in gralike bratov Vidmarjev v Jakopičevem paviljonu je odprta nepreklicno do srede, 14. t. m. od 9—18. Ogenj v Ciglerjevi ulici. V soboto je v Cigler-jevi uiici 20 v Mostah v podstrešju hiše uradnika OUZD Cirila Kandušarja izbruhnil nevaren ogenj. Mestni poklicni gasilci so prihteli z motorno brizgalno ter ogenj hitro zadušili. Škoda je sicer znalna, vendar pa je krita z zavarovalnino. Samomor dekleta. V soboto, okoli tri četrt na 11 je bil reševalni avto poklican na Vič, kjer 6e je v bližini opekarno v družbi svojega zaročenca zastrupila delavka Milka Kovačeva. Reševalni' avto je nezavestno dekle prepeljal v bolnišnico. Tam so se zdravniki zelo potrudili z njo, toda njihov trud je bil zaman. Cez dobro uro je Milka Kovačeva izdihnila. Vzrok in druge jxidrobnosti pri tem samomoru še manjkajo. Sava hi skoraj zahtevala žrtev. Danes okoli pol 3 jiopoldne je bilo na Savi sicer malo ljudi, vendar bi se pripetila kmalu huda nesreča. Redki kopalci so opazili, da plava po Savi izjx>d črnuškega mosta napol nezavesten človek. Hitro so priskočili dozdevnemu utopljencu na pomoč ter ga potegnili na suho. Poklicali so tudi reševalni avto iz Ljubljane. V času, ko je reševalni avto brzel po Tyrševi cesti do Save, so kopalci skušali nezavestnega človeka oživeti z umetnim dihanjem. Reševalci so k sreči pripeljali s seboj »pulmoior«, s katerim so končno spravili utopljenca k zavesti, nakar 60 ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Ponesrečenec je neki Ivan Podbevšek. Njegovo stanje je žc izven nevarnosti. Nesreča kolesarja. Ljubljanska bolnišnica je sprejela 15-letnega mizarskega vajenca Franca žužka iz Vižmarjev pri Št. Vidu. Žužek je med vožnjo s kolesom padel tako nesrečno, da je dobil zelo nevarne jioškodbe na glavi.