INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOUE Združeno praznovanje dneva državnosti in 85 let PGD Kompolje (zgoraj) in 80 let PGD Ponikve (levo) Prispevke za naslednjo številko sprejemamo najkasneje do 15. 7. 2010. JEKLENA EKO STRESNA KRITINA Z NARAVNIM POSIPOM 6 Strešne kritine EVERTILE poleg izredne lahkosti, pestre palete barvnih odtenkov, bogate dodatne opreme in vrhunske izdelave, odlikuje skoraj nadnaravna vzdržljivost. Toča, viharni vetrovi, obilne padavine in sneg ostanejo brez moči. Kritina Evertile je trdna, kot vaš občutek, da strehe ne prekrivate zaman, standardna 50 letna garancija pa je porok za trdnost naložbe v miren spanec. STREŠNA KRITINA ZA PRIHODNJE RODOVE Imamo vse. Skoraj vse. www,mix,si Ipli'^ T  . lil Zastopa in prodaja MIXd.o.o. Ljubljana, Stegne 15 [01/513 1340] Velenje, Kosovelova ul. [03/898 60 56] Ponikve, Ponikve 96 [01/788 71 90] Flohajzn, vaservaga, colarca, cegu, plajba, dahpapa, ileksarca... Augenma^ ^Iše: župan Janez Pavlin Spoštovani! Kot ste že verjetno opazili, središče Vidma dobiva končno podobo. Ostalo je nekaj finih zaključnih del in ureditev dostopa za invalide v občinsko zgradbo. Dodatno smo se odločili, da izvedemo gradnjo pločnika do zdravstvenega doma, s tem pa lažji in varnejši dostop iz centra Vidma in obratno. Najprej smo se dogovorili za služnost na zemljišču in kasneje za odkup tega, kar se lastniku Gostilne Brdavs zahvaljujem za razumevanje in pomoč. Odzivi občanov na ureditev središča so različni, večina občanov je zadovoljna in navdušena, da je nastal pravi trg. Seveda se najdejo tudi takšni, ki imajo negativno mnenje, na srečo so redki. Naj nekoliko opišem časovni potek urejanja središča. V letu 2008 je bilo občinskemu svetu predstavljen osnutek oz. idejna zasnova projekta. Občinski svet je projektantu podal kar nekaj sprememb in pripomb. Projektant je večinoma tega upošteval. Dopolnjen projekt je občinski svet potrdil soglasno. Izvedli smo razpis in na razpis sta se javila dva ponudnika, ena vloga je bila nepopolna, druga pa popolna vendar z visoko vrednostjo izvedbe -300.000 EUR. Ker na pogajanjih ni bilo nobenega popusta, smo razpis razveljavili. Občina se je konec meseca junija 2009 javila na razpis Ministrstva za kmetijstvo, za sredstva sofinanciranja za Ukrep 322 -obnova in razvoj vasi. Vlogo smo morali v mesecu oktobru dopolniti in v januarju 2010 dobili sklep o sofinanciranju v višini 109.000 EUR. Pripravili smo razpis za izvedbo in pridobili najugodnejšega ponudnika REKON d.o.o. katere pogodbena vrednost znaša 180.000 EUR. Čakanje na ureditev centra Vidma je tako obrodilo bogate sadove saj smo prihranili kar lep znesek, kar za našo občini pomeni izredno veliko. Začetek gradnje smo bili prisiljeni prestaviti zaradi neugodnih vremenskih razmer v začetku meseca marca. Tako se je pričela gradnja 29. marca 2010. S pričetkom zemeljskih del so se pokazala dodatna, nepredvidena dela zaradi infrastrukture, ki ni bila nikjer označena oziroma zarisana v projektih soglasoda-jalcev. Na parkirišču med banko in občino je bila postavljena cisterna za kurilno olje za ogrevanje banke, ki je bila v zelo slabem stanju. Z oddelkom za investicije NLB d.d. smo prišli do rešitve, da se ogrevanje ban- ke priključi na naš ogrevalni sistem ter da se izvede še nekaj prepotrebnih del na objektu in ob njem, ki jih je v celoti financirala banka. Za zgledno sodelovanje, strokovnostjo in prijaznostjo med občino in NLB d.d. se vsem iskreno zahvaljujem. Po vseh zemeljskih delih je prišel najpomembnejši in najzahtevnejši del, to je polaganje kamna na armiranobetonsko podlago. Sledi še postavitev urbane opreme, ter izvedba manjše fontane, ki bo poživila to ureditev. Nadzor nad izvajanjem je vršil projektant g. Andrej Obrč, vsa dela z občinske uprave pa je vodil podžupan g. Jože Hočevar. Obema se zahvaljujem za dobro opravljeno delo, vso skrb in potrpežljivost z izvajalci. Med gradnjo je bila tudi opravljena kontrola s strani Ministrstva za kmetijstvo. Nad izvedbo so bili zadovoljni. Po vseh delih sledi še ena kontrola ter tako zelena luč za sofinanciranje tega projekta. Z začetkom meseca julija pa se začne ureditev središča vasi v Kompoljah in Cesti. Za ureditev središča v Kompoljah je izbran najugodnejši ponudnik REKON d.o.o., vrednost izvedenih del je 76.000 EUR, rok za izvedbo je do 16. avgusta. Za ureditev središča na Cesti je izbran najugodnejši ponudnik KPL d.d., vrednost izvedenih del je 36.000 EUR, rok za izvedbo je do 10. avgusta. Za ureditev središča v Strugah in razširitev pokopališča pa še vedno čakamo na vodno soglasje Ministrstva za okolje in prostor. Po pridobitvi vse dokumentacije bo potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. Ker bo investicija velika, se bomo prijavili na razpis Ministrstva za kmetijstvo, za sredstva sofinanciranja za Ukrep 322 -obnova in razvoj vasi, ki je bil objavljen prejšnji teden, ker lahko pridobimo 85% sofinanciranja tega projekta. V prejšnji številki Našega kraja sem napisal, da smo končali z ureditvijo poti v komasacijskem območju. S tem je bilo mišljeno, da smo vsa letošnja sredstva v proračunu, ki so bila namenjena za poti v komasacijskem območju porabili. V naslednjem letu pa se izvede še preostanek teh poti. Večina teh poti smo izvedli. Praktično ima sedaj vsaka parcela dostop do poti vsaj iz ene strani. Naj poudarim, da v nekaterih občinah še lokalne ceste niso tako urejen kot naše poti v komasacijskem območju. Zato apeliram na uporabnike oziroma lastnike, da ne orjejo do roba poti, saj je rob poti odmaknjen za 75 cm od meje, ter poti ne uničujte po nepotrebnem. V letošnjem letu želimo asfaltirati nekaj odsekov cest. Pri tem naletimo na premajhno širino cestišča ali pa zemljišče ni zemljiškoknjižno urejeno. Izvajajo se geodetske meritve, pripravlja se popis del, ter vrednosti teh del. Trudimo se, da bi do septembra pripravili vso potrebno dokumentacijo, da z deli začnemo takoj v začetku meseca septembra. Prav tako urejamo vso potrebno dokumentacijo za izvedbo priključka v Četežu. V sredo 23. 6. 2010 smo skupaj z občinami Ljubljana, Grosuplje, Ivančna gorica, Ribnica, Sodražica, Loški potok podpisali pogodbo za predelavo (MBO) preostanka komunalnih odpadkov v Cero Ljubljana in odlaganja preostanka na tem odlagališču. Izgradnja MBO naj bi bila zaključena leta 2014. S tem smo izpolnili zahteve ministrstva in ne vidimo več ovir, da Špaja dolina pridobi vsa ustrezna dovoljenja za nadalj-no obratovanje. Pripravljamo potrebno dokumentacijo za prijavo na razpis Odprto širokopasovno omrežje, ki bo v kratkem objavljen. Razpis se spreminja, zato bo potrebno postopke izbora zasebnega partnerja ponoviti, ter novelirati Načrt širokopasovnega omrežja ter Investicijsko dokumentacijo (DIIIP predinvesticijska zasnova, Investicijski program). V mesecu juniju smo praznovali 80. letnico delovanja PGD Ponikve in 85. letnico delovanja PGD Kompolje. Ob tem so bila dana v uporabo nova vozila in oprema. Spoštovane gasilke in gasilci, ob tem pomembnem jubileju, ki ste ga praznovali te dni, Vam še enkrat čestitam ter se Vam zahvaljujem za delo, ki ga opravljate, za dobro voljo, skrb in požrtvovalnost. Ob zaključku šolskega leta je občina Dobrepolje nagradila učence devetih razredov, ki so bili odlični vseh devet let šolanja (sedem učencev na Vidmu in ena učenka v Strugah) ter učenko, ki je bila odlična v devetem razredu. Učenci so prejeli knjižno nagrado dr. Rosvite Pesek - Osamosvojitev Slovenije, ter vrednostni ček. Še enkrat iskrene čestitke in obilo uspehov na poti, ki je pred Vami. Cilje, ki ste si jih zastavili boste uresničili. Dolžina poti do teh ciljev pa je različna. Le pogumno na novo pot. Vsem občankam in občanom želim, da bi poletne dneve izkoristili za oddih, da si vzamete čas tudi zase in svoje najbližje, ter z mislimi odplujete daleč stran od negativnega realnega sveta in si naberete novih moči, idej in pozitivnega mišljenja. ♦ 4 Obvestila gggjigBQi Podjetniške in druge informacije Pripravil RC Kočevje Ribnica d.o.o.. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www.podjetniski-portal.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe - povpraševanje po izdelkih in storitvah vabimo, da pokličete na št. 01/8950-610, 031/647-793 ali pišete na e-naslov: info@rc-kocevjeribnica.si. Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno. 1. Javni razpis za ukrep 321 osnovne storitve za gospodarstvo in podeželsko prebivalstvo za leto 2010. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije. Predmet razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev. Cilj ukrepa: s podporo naložbam v širokopasovno omrežje elektronskih komunikacij omogočiti enake možnosti dostopa do informacij in storitev, ki jih ponuja to omrežje, podeželskim prebivalcem in gospodarstvom v Pomurju. To je zlasti pomembno na območjih, kjer so t.i. bele lise. Pogoji za sodelovanje: vlagatelji so občine. Rok za oddajo vlog je do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletnih straneh. Več: http://www.mkgp.gov.si/si/jav-ni_razpisi/?tx_t3javniraz-pis_pi1%5Bshow_single%5D=917 2. Javni razpis za financiranje investicijskih projektov na področju primarne kmetijske pridelave. Predmet razpisa je dodeljevanje ugodnih posojil Sklada upravičencem s projekti na področju primarne pridelave kmetijskih proizvodov. Razpisana ugodna posojila bo Sklad dodeljeval v dveh sklopih, in sicer: Sklop 1 nudi posojila z nižjo obrestno mero. Sklop 2 nudi posojila z višjo obrestno mero in ne vsebuje elementov državnih pomoči. Roki za oddajo prijav so: 5. 7. 2010, 31. 8. 2010, in 29. 10. 2010. Več: www.rdf-sklad.si. 3. Javni razpis za ukrep 311 - diverzifi-kacija v nekmetijske dejavnosti za leto 2010. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije. Predmet razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev. Cilj ukrepa je prispevati k razvoju dopolnilnih in dodatnih dejavnosti na kmetijah. To bo omogočilo začetek ali posodobitev opravljanja nekmetijske dejavnosti, spodbudilo ustvarjanje novih de- lovnih mest in dodatnih virov dohodka na kmetijah. Hkrati bo prispevalo k izboljšanju socialnih in ekonomskih razmer na kmetiji. Najvišja stopnja pomoči znaša 60 odstotkov upravičenih stroškov. V primeru naložb v obnovljive vire se stopnja pomoči poviša za 10 odstotkov. Rok za oddajo vlog je do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletnih straneh. Več: http://www.mkgp.gov.si/si/jav-ni_razpisi/?tx_t3javniraz-pis_pi1%5Bshow_single%5D=915 4. Javni razpis za ukrep 312 - podpore ustanavljanju in razvoju mikro podjetij za leto 2010. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije. Predmet razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev. Cilj ukrepa je prispevati k razvoju dodatnih dejavnosti na podeželju in s tem k izboljšanju učinkovitosti razporejanja dela na podeželju ter zagotovitvi dodatnih zaposlitvenih možnosti in povečanja dohodka. Najvišja stopnja pomoči znaša 60 odstotkov upravičenih stroškov. V primeru naložb v obnovljive vire se stopnja pomoči poviša za 10 odstotkov. Rok za oddajo vlog je do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletnih straneh. Več: http://www.mkgp.gov.si/si/jav-ni_razpisi/?tx_t3javniraz-pis_pi1%5Bshow_single%5D=916 5. Javni razpis za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na lesno biomaso za leta 2010, 2011 in 2012 (DOLB 2). Razpi-snik: Ministrstvo za gospodarstvo. Predmet razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje projektov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso (v nadaljevanju: DOLB). Finančne spodbude so namenjene za naložbe v nove sisteme DOLB in mikro sisteme DOLB. Do spodbud so upravičeni tudi investitorji, ki širijo obstoječ daljinski sistem ali gradijo novo kotlovnico s kotli na lesno biomaso kot vir za obstoječe daljinsko omrežje. S tem javnim razpisom se razpisujejo sredstva v letih 2010, 2011 in 2012. Rok: 2. 9. 2010, 2. 12. 2010, oz. do porabe sredstev. Več: http://www.mg.gov.si/si/javna_na-rocila_razpisi_povabila_pozivi/javni_razpi-si/ 6. Javni razpis za sofinanciranje individualnih sistemov ogrevanja na lesno biomaso za leti 2010 in 2011 (KNLB 2). Razpisnik: Ministrstvo za gospodarstvo. Predmet razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje projektov vgradnje kotlovskih naprav na lesno biomaso (v nadaljevanju: KNLB). Finančne spodbude so namenjene za naložbe v vgradnjo novih KNLB. Do spodbud so upravičeni tudi investitorji, ki širijo kapacitete v obstoječi kotlovnici na lesno biomaso ali zamenjujejo obstoječi kotel na fosilni energetski vir. S tem javnim razpisom se razpisujejo sredstva v letih 2010, 2011 in 2012. Rok: 2. 9. 2010, 2. 12. 2010 in 3. 3. 2011 oz. do porabe sredstev. Več: http://www.mg.gov.si/si/javna_na-rocila_razpisi_povabila_pozivi/javni_razpi-si/ 7. Javni razpis za ukrep Finančna pomoč ob smrti, invalidnosti ali nesposobnosti za delo na kmetijskem gospodarstvu. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za blažitev poslabšanja ekonomskega položaja kmetijskih gospodarstev, ki je posledica smrti, več kakor 50-odstotne invalidnosti, več kakor šestmesečne osemurne nesposobnosti za delo ali primerljive vsote ur za najmanj štiriurno nesposobnost za delo v desetmesečnem neprekinjenem obdobju. Rok za oddajo vlog je do objave obvestila o prenehanju zbiranja vlog. Več: http://www.mkgp.gov.si/si/javni_razpisi/ 8. Razpis dolgoročnih posojil in garancij Garancijske sheme za Dolenjsko (GSD) za leto 2010. Razpisnik: Razvojni center Novo mesto d.o.o. Predmet razpisa: dolgoročna posojila in garancije za ta posojila v predvidenem skupnem znesku za pospeševanje razvoja majhnih gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov ter fizičnih oseb, ki imajo registrirano dopolnilno dejavnost na kmetiji s sedežem v občinah Kočevje in Loški Potok. Rok: razpis je odprt do porabe sredstev oziroma objave o zaprtju razpisa. Popolne vloge bosta obravnavala Odbor za odobritev posojil in garancij ter banka enkrat mesečno. Razpisna dokumentacija: Vlogo za posojilo in garancijo lahko prosilec prejme v Razvojnem centru Kočevje Ribnica d.o.o., Trg zbora odposlancev 72, 1330 Kočevje, Kontaktna oseba: Mašenjka Hvala, Tel: (01) 895-0610. Vloga je na razpolago tudi na spletni strani: www.rc-kocevjeribnica.si. Več: www.rc-nm.si/ Obvestila SRCE SLOVENIJE NVO stičišče Srca Slovenije Nabžba v vašo prihodnost OPERAajO DEINO FINANORAEVRDPSKAUNIJA Evropski socialni sklad Srečanje društev - izboljšanje sodelovanja društev z občinami Litija, 21.6.2010 - Pobuda MOJA DRUŽBA je zaživela. Na srečanju predstavnikov društev, ki smo ga 15.6.2010 organizirali v okviru projekta Stičišča NVO Osrednje-slovenske regije, v Centru Grajski vrt Boštanj, smo skupaj oblikovali vzorce dobrega sodelovanja med društvi in občinami. Tjaša Bajc Z vprašanjem »Kaj bi vi naredili, če bi bili župan?« smo dobili odgovore, kaj si društva želijo od županov. Izpostavljeni so bili predlogi, ki niso povezani z denarjem, saj se društva zavedajo omejenih sredstev občinskih proračunov. Društvom zelo veliko pomeni, če se župan udeleži prireditev, ki jih organizirajo in s tem potrdi dobro delo, ki ga opravljajo v družbi, kar je spodbuda društvu za naprej. Menijo tudi da bi morala biti občina seznanjena s programi društev, zato predlagajo vsakoletna srečanja vseh društev z občinsko upravo. To bi pripomoglo k boljši povezanosti društev med seboj, boljši vključenosti društev v občinske programe, kot tudi seznanjanje društev z občinskimi aktivnostmi. Prav tako bi župan imel večji pregled nad realizacijo programov in s tem tudi nadzor nad porabo občinskih sredstev za delovanje društev. Društva si želijo tudi podporo občine pri računovodskih opravilih, pri pisanju razpisov, predvsem pa je velika želja po društevnih prostorih, ki bi jih morala zagotoviti občina. Tudi na vprašanje »Kaj lahko društva naredijo za občine?« smo dobili zanimive odgovore. Po mnjenju sodelujočih, društva zelo dobro predstavljajo svojo občino na predstavitvah v različnih krajih po Sloveniji in tudi v tujini, organizirajo in pomagajo pri organizaciji dogodkov za občanke in občane, predvsem pa ponujajo programe za prostočasne aktivnosti tako otrok kot starejših. Celotna pobuda MOJA DRUŽBA je us- merjena v izboljšanje položaja nevladnih organizacij, predvsem boljšega sodelovanja z občinami. Več o pobudi si lahko preberete na spletni strani www.mojadruz-ba.si kjer se vsa društva, ki pobudo MOJA DRUŽBA podpirate lahko vpišete na seznam podpornikov akcije. Na strani boste našli tudi vse županske kandidate, podpornike akcije, ki se bodo zavzemali za boljše sodelovanje društev in občin. Izkoristite priložnost predvolilnega časa in opozarjajte županske kandidate o pomenu društev v lokalnem okolju. ♦ V A B I L O V okviru projekta "Sadovnjak, travnik in vrt naj bo z znanjem podprt" , ki je sofinanciran iz programa LEADER, bo v torek 6. julija ob 10. uri na kmetiji Zrnec, Zdenska vas 51, 1312 Videm Dobrepolje delavnica: PREPOZNAVANJE ZDRAVILNIH ZELIŠČ na travnikih in pašnikih s predstavitvijo učinkov zdravilnih zelišč. Delavnico bo vodil mag. Jože Kukman, ki nadaljuje delo patra Simona Ašiča v samostanu v Stični. Lepo vabljeni vsi, ki vas zanima spoznavanje zdravilnih rastlin v našem okolju. S seboj lahko prinesete tudi nabrana posamezna zelišča, da se bomo seznanili z njimi in njihovo uporabo. Strniščni dosevki Anton Zavodnik univ. dipl. ing. agr. Obilica padavin v letošnjem letu zagotavlja dovolj voluminozne krme, saj trave bujno rastejo. Vseeno svetujemo setev krmnih poljščin po strnišču. Kmetije imajo v večini zelo ozek poljedeljski kolobar, kar vpliva na vse več problemov pri proizvodnji. S strniščnimi dosevki kolobar razširimo, obogatimo in pridelamo kvalitetno krmo. Razširjen kolobar je ugoden za tla, saj se struktura tal ohranja in izboljšuje, vnese pa se pomemben delež organske snovi. Vnos organske snovi je primerljiv gnojenju z 10 t/ha hlevskega gnoja. Marsikje imajo dosevki poglavitni pomen pri zmanjševanju škodljivcev, bolezni in plevelov. Varovanje podtalnice z vedno ozelenjeno njivo pri učinkovitem gospodarjenju z dušikom v tleh pa je širšega družbenega pomena. Izpiranje dušika v podtalnico močno zmanjšamo s stalno porabo hranil z rastlinami, ki so na njivi vedno prisotne. Nenazadnje so jeseni cvetoči dosevki medonosni, kar izkoristijo čebele za jesensko pašo Strniščni dosevki so pomemben člen njivskega kolobarja. Stalna pokritost tal z rastlinsko odejo preprečuje negativne vplive dežja, sonca in vetra na strukturo tal. Z bogatim koreninskim sistemom dosevki povečujejo delež organske snovi v tleh, izboljšujejo strukturo in mikrobiološko aktivnost tal. Gospodarski pomen dosevkov je v pridelavi kakovostne in poceni voluminozne krme. Izbiro dosevka je potrebno uskladiti s potrebami naše kmetije in pa časom, ko bomo posevek pospravili z njive. Živinorejske kmetije z visoko mlečno proizvodnjo, se bodo odločale za krmo bogato z beljakovinami in tako zmanjševale potrebe nakupa večjih količin krmil. Nekatere druge kmetije mogoče bolj potrebujejo večje količine krme . Zelo dobre za setev so mešanice grašice, inkarnatke in mnogocvetne ljuljke . Te dajo visoke pridelke bogate s hranili. Tudi krmni ohrovt krmna ogrščica in krmna repica so bogati z beljakovinami in dajo visoke pridelke. V juliju sejani ogrščica in repica do jeseni bujno rasteta in je že jeseni velik odkos, spomladi sredi aprila pa sta prva zelena krma. Količinsko velik pridelek dasta hitro rasto- Inkarnatka ča inkarnatka in grašica, visoko skupno hranilno vrednost pa imata trpežna ljuljka in mnogocvetna ljuljka. Kombinirane setve inkarnatke, grašice z mnogocvetno ljuljko izberemo, kadar želimo veliko količino pridelka zgodaj spomladi. Kombinirane setve ljuljk in črne detelje so zelo primerne za rabo preko celega naslednjega leta. Mnogocvetna ljuljka ima bujno spomladansko rast, trpežna ljujka pa vitalno poletno rast. Za enoletne neprezimne setve izbiramo enoletno ljuljko z aleksandrijsko ali perzijsko deteljo. Tudi krmni ohrovt se zelo dobro vključi v prehranski obrok molznic. Neprezimne dosevke sejemo le kadar sejemo zgodaj, torej do konca julija. Enoletni prezimni posevki pa naj bi bili posejani do začetka septembra. Če je setev teh zgodnja, imamo pridelek tudi v letu setve. Glede ekonomike pridelave strniščnih krmnih dosevkov, je najbolj gospodarna čim daljša raba, tudi tri košnje, kar je seveda odvisno od naslednjih setev v kolobarju. Tri košnje so glede na pridelano krmo in hranila lahko stroškovno primerljive s koruzno silažo. Najcenejša je pridelava krmne ogrščice in Nekateri strniščni dosevki: krmne repice. Najbolj gospodarna pridelava z vidika pridelanih hranil v krmi pa je setev mešanic ljuljk s črno deteljo, ali grašico in inkar-natko. Škodljivce v tleh zatiramo s setvijo bele gorjušice, oljne redkve in pa facelije, ki sicer niso primerne za krmo, imajo pa zelo ugoden vpliv na zatiranje in zadrževanje strun v tleh. Pri zgodnjih spomladanskih košnjah bodimo še posebej pozorni na to, da krma ne bo onesnažena z zemljo, ki lahko pri prehrani živali povzroči velike nevšečnosti. Priprava tal Predsetveno pripravo tal za strniščne dosevke opravimo čimprej po dežju. Tla minimalno obdelamo ali plitvo preorjemo. Setev opravimo z žitno sejalnico ali trosilnikom rudninskih gnojil. Primerna je tudi uporaba rahljalni-kov s prigrajeno sejalnico. Po setvi zemljišče povaljamo, da omogočimo boljši stik semena s tlemi ter tako hitrejši vznik. Gnojenje Rastna doba strniščnih dosevkov je kratka. V tem obdobju potrebujejo okoli 60 - 80 kg P2O5/ha in 80 - 100 kg K2O/ha. Potrebe po kaliju in fosforju lahko pokrijemo že pri gnojenju glavnega posevka. Za gnojenje z dušikom smo pozorni na preskrbljenost tal po spravilu glavnega posevka. Dosevki potrebujejo 80120 kg N/ha, pomembno pa je izrabiti N v tleh jeseni, da preprečimo izpiranje v podtalnico. Največkrat se ob nizkem deležu N v tleh v jeseni odločimo za gnojenje z gnojevko ali gnojnico. KGZS ZAVOD Ljubljana Kmetijska svetovalna služba ■iJfSr^^iv Mnogocvetna ljuljka s črno deteljo 5 Vrsta Čas setve Količina semena (kg/ha) Spravilo Bela gorjušica julij-avgust 20 - 25 ni za krmo - neprezimna Fecelija julij-avgust 10 - 15 ni za krmo - neprezimna Aleksandrijsja detelja julij 25 - 30 oktober - neprezimna Perzijska detelja julij 18 - 20 oktober - neprezimna Sudanska trava junij - julij 25 - 30 oktober - neprezimna Krmni ohrovt junij - julij 4 -5 začetek maja Enoletna ljuljka junij - avgust 40 - 50 oktober - neprezimna Mnogocvetna ljuljka konec julija-zač. oktobra 40 - 50 konec okt. - zač.maja Inkarnatka avgust - zač.oktobra 25 -30 konec maja Krmna repica do 15. septembra 8 - 12 konec aprila Krmna ogrščica do 10. septembra 12 - 18 konec aprila Grašljinka -Krmna grašica Inkarnatka Mnogocvetna ljuljka do 20. septembra 30 + 20 + 15 začetek maja Grašica do 20.septembra 100 - 200 začetek maja Rž ali ječmen + Krmna grašica do 25. septembra 60 + 90 začetek maja NAPOVED SKLADOVIH PRIREDITEV iun|i..:_?eptember...................................................................................................... ODPRTI NATEČAJI IN RAZPISI * Literarni natečaj za mlade in starejše ustvarjalce: 2010 Evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti - do 15. 7. 2010 * Likovni razpis na temo za odrasle likovne ustvarjalce: Med besedo in podobo - do 30. 6. 2010 * Literati seniorji - razpis: Območno srečanje literatov seniorjev - do 20. 8. 2010 LE PLESAT ME PELJI, DRŽAVNO SREČANJE ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN 1. in 2. del nedelja, 25. julij 2010, Beltinci sobota, 9. oktober 2010, Maribor Državno srečanje odraslih folklornih skupin bo potekalo v dveh delih in na dveh različnih lokacijah. Na srečanju se bodo predstavile folklorne skupine, ki so bile izbrane na regijskih srečanjih po celotni Sloveniji. Izbor z regijskih srečanj je pripravila strokovna spremljevalka Branka Moškon. Iz ivanške izpostave bo v Mariboru nastopila FS Ponikve. MED BESEDO IN PODOBO, RAZSTAVA LIKOVNIH DEL petek, 17. september 2010, ob 18.00, Jakličev dom, Videm - Dobrepolje Otvoritev tematske območne razstave likovnih del, ki bodo prispela na razpis. Strokovna selektorica za regijski nivo bo ponovno likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. Izbrana dela bodo razstavljena na regijski razstavi, ki bo letos postavljena v Logatcu. OBMOČNO SREČANJE LITERATOV SENIORJEV torek, 21. september 2010, ob 16.00, Jakličev dom, Videm - Dobrepolje Odrasli literati imajo vsako leto priložnost, da predstavijo svojo letno produkcijo pod strokovnim vodstvom. Letos bo njihova dela komentirala mag. Ana Porenta, ki bo vnaprej prebrala vse prispevke in podala svoje mnenje ter se pogovorila z ustvarjalci. Srečanje bo kot ponavadi potekalo v prijateljskem vzdušju. DRŽAVNI NATEČAJ ZA NAJBOLJŠE ROCK- OVSKO BESEDILO 2010 sobota, 25. september 2010, Stična Zaključek natečaja bo potekal ob srečanju neuveljavljenih in inovativnih glasebnih skupin, ki je že v lanskem letu preraslo okvire izpostave in bo tudi letos vseslovensko srečanje izvajalcev in ljubiteljev tovrstne glasbe. REGIJSKO SREČANJE OKTETOV IN MALIH PEVSKIH SKUPIN sobota, 25. september 2010, Cerknica Na regijskem srečanju imajo priložnost predstavitve male pevske zasedbe, ki so bile za regijski nivo izbrane na območnih srečanjih. DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE -KAKO SE BOJUJEM PROTI »REVŠČINI«? -RAZSTAVA PO NATEČAJU torek, 28. september 2010, ob 17.00, Mestna knjižnica Grosuplje Otvoritev razstave likovnih del, ki so prispela na natečaj Kako se bojujem proti »revščini«? bo potekala v dvorani Mestne knjižnice Grosuplje. Izbrana prispela dela so bila objavljena na letakih skladove izpostave v tekočem letu in na ogled bodo tudi natisnjena vabila -plakati. FS Ponikve, foto Janez MAVRIČNA KULTURA ZA VSE ŠEPETANJE MORJA IN PODELITEV GALLUSOVIH PRIZNANJ Moški pevski zbor Šmarje - Sap je v sredini maja pripravil koncert dalmatinskih pesmi pod naslovom Šepetanje morja. Skupaj z gosti: pevkami iz Čakovca in tamburaškim orkestrom iz Vrhpolja so organizirali prijeten večer. JSKD RS OI Ivančna Gorica pa je ob tej priložnosti podelil tudi dve bronasti priznanji za več kot pet let delovanja na področju ljubiteljske vokalne glasbe, in sicer: Jovanu Markovu in Andreju Selanu. KULTURNI BAZAR V LJUBLJANI Prvič se je na Kulturnem bazarju predstavila koordinacija Osrednja Slovenija v okviru kakovostnih projektov in programov, ki jih kulturne ustanove ponujajo za otroke in mladino. Predvsem pa je pomembno, da se vrtcem in šolam omogoči povezovanje s kulturnimi ustanovami. Predstavitev je bila tudi ozaveš-čanje o pomenu kulturne-umetnostne vzgoje za otroke in mladino. Udeležba na Kulturnem bazarju 2010 je bila za vse obiskovalce brezplačna. ZANIMIVI SPLETI REGIJSKEGA SREČANJA IZBRANIH FOLKLORNIH SKUPIN V centru kulture, v Španskih borcih v Ljubljani, se je predstavilo sedem od osmih izbranih folklornih skupin Osrednje Slovenije. Za regijski nivo jih je predlagal strokovni spremljevalec, Vasja Samec, kjer pa jih je spremljala Branka Moškon. Med izbranimi skupinami sta s svojo mladostjo in prepričljivim nastopom presenetili tudi naši izbrani skupini, in sicer: FS Stična (Irena Zadel) in FS Ponikve KD Dobrepolje (Barbara Brodnik). Zanimive rekonstrukcije dogodkov (npr. ples med obema vojnama, prihod cesarja Franca Jožefa v Ljubljano) ter druge splete plesov in običajev iz naše bližnje preteklosti je žal spremljalo zelo malo gledalcev. GROSUPELJSKI PIHALNI ORKESTER Z ZLATO, DOBREPOLJCI PA S SREBRNO PLAKETO 30. državno tekmovanje slovenskih godb v drugi in četrti težavnosti stopnji je potekalo v soorganizaciji KD Godba Dobrepolje, JSKD RS in Zveze Slovenskih godb. Tekmovanje je bilo 23. maja 2010 v za godbe prirejeni dvorani Jakličevega doma na Vidmu v Dobrepo-lju. Med sedmimi tekmovalnimi godbami 4. težavnostne stopnje sta se uspešno predstavila tudi Pihalni orkester Glasbene šole Grosuplje in Godba Dobrepolje, ki sta prejeli pomembni priznanji: Grosupeljčani so prejeli zlato, dobrepoljska godba pa srebrno plaketo za odlično izvedene nastope. Vse godbe so namreč izvajale štiri skladbe, in sicer dve obvezni skladbi (Prizori iz commedie dell'arte in Celebration and song) ter dve po lastni izbiri. V popoldanskem času so nastopile še 4 godbe v 2. težavnostni stopnji. Drugo leto bo tek- Kultura movanje potekalo za prvo in tretjo težavnostno stopnjo. NAJMLAJŠI LUTKARJI IZ VRTCA MULJAVA PRVIČ NA DRŽAVNEM SREČANJU v Domžalah je v maju potekal Festival predstav otroških in odraslih lutkovnih skupin Slovenije. Na srečanje so se skupine uvrstile preko regionalnih srečanj. Selekcijo na regijskih nivojih je opravila Renata Kalemba. Iz ivanške izpostave se je na srečanju predstavila lutkovna skupina Vrtca Ivančna Gorica -Enota Muljava z mentoricama Barbaro Kav-šek in Urško Ivančič in Mančkovim Piščančkom Pikom. Upamo, da je tovrstni uspeh tudi posledica uvedbe ivanškega lutkovnega abonmaja, saj so nenekateri mladi igralci in igralke tudi njegovi zvesti obiskovalci. Čestitamo najmlajšim gledališčnikom iz Vrtca Ivančna Gorica! HIŠKA PONOVNO NA DRŽAVNEM SREČANJU OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN Festivala predstav otroških gledaliških skupin Slovenije, ki je skupaj z lutkovnim delom potekal v Domžalah, se je udeležila otroška gledališka skupina Hiška KD Teatre Grosuplje in OŠ Louisa Adamiča Grosuplje pod mentorstvom Irene Žerdin. Otroci so nastopili s predstavo Svetlane Makarovič Pekarna Miš-maš. Še prav posebno je blestela mlada igralka v vlogi Jedrt, Lea Gostinčar. LINHARTOVO SREČANJE, REGIJSKO SREČANJE ODRASLIH GLEDALIŠKIH SKUPIN Linhartovo regijsko srečanje je potekalo kar tri dni, in sicer na dveh različnih lokacijah. Izbrane gledališke skupine so tako imele možnost tudi da gostujejo in se predstavijo različnim publikam na področju Osrednje Slovenije. Naš strokovni spremljevalec Klemen Mar-kovčič je za regijsko srečanje izbral gledališko skupino GGNeNi KD Teater Grosuplje s predstavo Jeffery Bernard je bolan, v režiji Renate Vidič, ki se je uvrstila v tekmovalni del programa. V spremljevalni del programa pa je uvrstil ivanško gledališče Petdopol. MLADI FOLKLORNIKI NASTOPILI NA RINGARAJA 2010 Na srečanju v Rogaški Slatini so se predstavile otroške folklorne skupine, ki so bila izbrane in predlagane na regijskih srečanjih za državni nivo. Iz Dobrepolja je nastopila OFS Podružnične šole Ponikve, JVIZ OŠ Dobrepolje pod mentorskim vodstvom Martine Prhaj in Mateje Hočevar z odrsko postavitvijo Korlovc gre, ki se je predstavila med devetimi otroškimi folklornimi skupinami iz vse Slovenije. Poleg devetih izbranih skupin pa so bili za povezovanje programa izbrani še otroci OFS JVIZ OŠ Dobrepolje. GABRIJEL VRHOVEC NA PREDSTAVITVI NOVEGA ZALOŽNIŠKEGA PROJEKTA V okviru praznovanja ivanške občine je bil prvič javno predstavljen nemški prevod Kozlov- ske sodbe v Višnji Gori (Das Weichselburger Gericht uber einen Bock) prevajalca dr. Erwin Kostlerja in ilustratorja Gabrijela Vrhovca. Knjiga je bila predstavljena v Ivančni Gorici ob posebni priložnosti, - ob 10. obletnici pobratenja Občine Ivančna Gorica in nemške Občine Hirschaid, ki medsebojno sodelujeta na področju kulture, šolstva, gasilstva, športa in drugih področjih življenja v obeh občinah. Nemški prevod je že četrti prevod, ki je izšel v našem založništvu v okviru širšega mednarodnega projekta. DOBREPOLJCI NA DRŽAVNEM SREČANJU BIG BANDOV V LJUBLJANI V začetku junija je potekalo 5. državno srečanje big bandov in plesnih orkestrov. Srečanje je bilo strokovno spremljano (Lojze Kranjčan) in udeleženci so prejeli oceno izvedenih nastopov. Nastopilo je sedem big bandov, ki so navdušili množico na Prešernovem trgu. Zaželeno pa je bilo tudi, da vsaka skupina izvede novo skladbo Lojzeta Kranjčana: Čakam. Iz ivanške izpostave je nastopil DOM - Dobre-poljski orkester mladih pod vodstvom Braca J. Doblekarja. FESTIVAL URBANO Festival, ki zaključuje spomladansko ustvarjalno sezono, je letos potekal že drugič, tokrat pod nazivom Urbano. Gre za kulturni vstop v poletno sezono. Skupaj z ivanško knjižnico smo tako pripravili različne festivalske vsebine. Z lutkovno igrico Piščanček Pik so se predstavili vrtčevski otroci iz Enote Muljava. Ob tej priložnosti so mladi lutkarji prejeli gratis otroške abonmaje za sezono 2010/2011 zaradi svoje uspešne igre, ki jih je ponesla med skupine na državnem srečanju. Kar 150 osnovnošolcev OŠ Stična, od pr- vega do petega razreda, je sodelovalo na delavnici stripa in spoznavalo stripovsko kulturo pod vodstvom Gabrijela Vrhovca. V knjižnici je potekala otvoritev razstave stripov, ki so prispeli na stripovski natečaj Lepo je biti skupaj. Izbrani striparji so prejeli materialne nagrade med njimi zbornik - Stripovski zabavnik, kjer so objavljeni vsa prispela dela. Pogovor o stripu je pripravil prvonagrajeni Dejan Kralj, ki je poudaril razlike med evropskim in ameriškim stripom ter pomen stripovske bralne kulture. KOZLOVSKA SODBA V VIŠNJI GORI -JE TO EVROPA? Ob Svetovni prestolnici knjige in ob predsedovanju Španije Evropski Uniji je bila v prostorih Hiše Evrope odprta razstava ilustracij štirih različnih ilustratorjev za štiri prevode Kozlov-ske sodbe v Višnji Gori. Predstavili so se Marjan Manček, Gabrijel Vrhovec, Judita Rajnar in Santiago Martin. Poulično gledališče Teater Cizamo je na ulici pred Hišo Evrope nastopilo s priredbo Kozlovske sodbe v Višnji Gori. V predstavo so vključili celotno publiko, tako se je na Bregu odvila prava sodba ubogemu kozlu. Po predstavi so najmlajši sodelovali na delavnici »Nariši svojega kozla« pod vodstvom akademske slikarke Nuše Lapajne. Razstava v Hiši Evrope bo odprta do 11. julija 2010. OTVORITEV RAZSTAVE DEL NASTALIH NA DRUGEM DELU MALE LIKOVNE ŠOLE V Grosupljem je potekala otvoritev likovnih del, ki so nastala na drugem delu likovne šole za otroke pod vodstvom Judite Rajnar. Otroci so spoznavali svet risb. Likovna dela so nastajala v tehniki svinčnik, tuš in oglje. Mala šola je potekala v okviru rednih ur in na Festival Urbano, foto: Anita Globokar Grafitarji in Svetlana Jakimovska Rodić kolonijah, kjer so otroci risali v naravi. Otvoritev razstave so popestrili otroci iz Vrtca Ke-kec pod mentorstvom Melite Gale in Mojce Podržaj. GRAFITARJI POSLIKALI ZID V GROSUPLJEM Svoj prispevek k prireditvi Mesto na ulici je dodalo 23 učencev in 3 dijaki osnovnih ter srednjih šol občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica, ki so skupaj s svojimi mentorji ustvarjali na tradicionalnem ex-temporu mladih. Na delavnici grafitira- nja sta jih teoretično in v praksi vodila dva priznana grafitarja, študenta ljubljanske likovne akademije, Žiga in Jurij. Mladi umetniki so ustvarjali na sivem betonskem zidu med stavbo sodišča in bivšo upravno enoto v Grosupljem. S svojim likovnim prispevkom in sporočilom Kultura mladih na ulici - Grosuplje so prispevali k urbani in angažirani podobi mesta Grosuplje. Mladi dobrepoljci so prispevek h grafitarskemu puzzlu pripravili skupaj s svojo mentorico Svetlano Jakimovsko Ro-dić. 41. TABOR SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV Tabor slovenskih pevskih zborov je letos potekal, kot je že tradicionalno v dveh delih. Najprej so na predvečer osrednjega dne na samostojnem koncertu nastopili zamejski pevski zbori v nedeljo pa je potekala osrednja prireditev. Tabor je letos potekal pod skupnim naslovom: So pesmi okrogle, pripravne za pet', ko bi b'le na štir' vogle, bi ne mogle po svet' Tabor je s pozdravnim nagovorom otvoril ivanški župan Jernej Lampret, scenarij za prireditev je pripravil Stane Peček, pevcem pa je dirigiral Igor Švara. IZŠEL JE NEMŠKI PREVOD JURČIČEVE KOZLOVSKE SODBE V VIŠNJI GORI_ Besedilo je v nemščino prevedel dr. Erwin Koestler. Ilustracije je pripravil dipl. slikar Gabrijel Vrhoveg. Gabrijel Vrhovec je diplomirani slikar, ki živi in ustvarja v Višnji Gori. Kot Višnjan se je uspešno, na likovni način spopadel z legendarnim Jurčičevim besedilom. Dr. Erwin Koestler je Dunajčan, ki se je specializiral za prevode slovenskih besedil. V Salzburgu in na Dunaju je študiral zgodovino, germanistiko, medici- no, splošno jezikoslovje in slovenščino. Je prejemnik številnih nagrad. Josip Jurčič je s Kozlovsko sodbo v Višnji Gori na humoren način predstavil splošno človeško problematiko in ustvaril klasične literarne like z vedno sodobnimi humanističnimi izrazi. Nemški prevod Jurčičevega dela z izvirnimi ilustracijami je tako še en biser, namenjen predstavljanju slovenske kulture v mednarodnih razsežnostih. Vsi štirje prevodi so v majhnih količinah še na voljo za nakup v prostorih JSKD RS OI Ivančna Gorica. Knjige pa so naprodaj tudi v Knjigarni Modrijan na Trubarjevi in v knjigarni Konzorcij v Ljubljani. ♦ Koncert orkestrov Glasbene šole Grosuplje in 30. tekmovanje slovenskih godb Tradicionalni pomladni koncert Glasbene šole Grosuplje z leti prerašča v koncertni večer orkestrov. V petek, 14. maja 2010, so v avli Osnovne šole Louisa Adamiča nastopili kar štirje, ki delujejo pod okriljem naše šole: godalni, mali pihalni, pihalni in projektno simfonični orkester. Mojstrsko so jih vodili zavzeti mladi dirigenti Polona Udovič, Mitja Dragolič in Andrej Tomažin. V dveurnem programu so nam predstavili raznoliko glasbo različnih obdobij, zanimive točke pa so po- pestrili solisti. Program je povezovala Anamarija Štukelj Cusma. V nedeljo, 23. maja 2010, je v Jakličevem domu na Vidmu potekalo 30. tekmovanje slovenskih godb. Orkestri so tekmovali v dveh težavnostnih stopnjah, v drugi so se pomerili štirje, v četrti težavnostni stopnji pa sedem orkestrov, med njimi tudi Pihalni orkester Glasbene šole Grosuplje. Naši pihalci so pod vodstvom Mitje Dragoliča dosegli odlično prvo mesto in s 96,02 točkama prejeli zla- to plaketo s pohvalo. Čestitke za izreden uspeh! Letošnje intenzivne vaje pihalnega in godalnega orkestra Glasbene šole Grosuplje so potekale 7., 8. in 9. maja na Debelem rtiču, namenjene pa so bile pripravi na pomladni koncert in na tekmovanje godb. Kljub delu ni zmanjkalo časa za druženje in zabavo, udeležili smo se tudi koncerta Mladinskega pihalnega orkestra Piran v portoroškem Avditoriju. ♦ 19. obletnica razglasitve slovenske države in 85. delovanja PGD Kompolje 24.6. je bilo letos najbolj slovesno v Kompoljah, kjer je bilo združeno praznovanje dneva državnosti in 85 let PGD Kompolje. Pozdravni nagovor predsednika GZ Dobrepolje, Matjaža Koželja Govor predsednika PGD Kompolje, Janeza Novaka Mojca Pugelj, foto: Boštjan Grandovec Slovesnost se je pričela s parado gasilcev in godbe od gasilskega doma do prireditvenega prostora, nato smo prisluhnili himni, kot se za takšen praznik spodobi. Uvodnemu pozdravu in pozdravu častnih gostov je sledil slavnostni govor župana Janeza Pavlina, ki je poudaril, da smo lahko ponosni na to, da smo zmogli dovolj moči in odločnosti za ta prelomni zgodovinski korak v svobodo in samostojnost. Sledil je nastop Belokranjskega har- monikarskega orkestra, ki nas je razveselil s štirimi pesmimi. Predstavili so se nam tudi otroci z vrtca in PŠ Kom-polje: recitirali so štiri pesmi, dve so zapeli, odigrali skeč, nazadnje pa so še zaplesali. Po pestrem nastopu je predsednik PGD Kompolje Janez Novak povedal nekaj besed o zgodovini društva, podeljene pa so bile tudi zahvale za trud in delo v društvu. Podeljena so bile tudi priznanja in odlikovanja za pionirje, za dolgoletno delo, ter priznanja GZ Dobrepolje in GZ Slovenije. Tudi v Kompoljah so bogatejši za vozilo cisterno, vozilo za prevoz moštva in prikolico z vso potrebno opremo. Blagoslov novi opremi je podelil župnik Franc Škulj. Za prijeten zaključek proslave so poskrbeli še člani tamburaške in folklorne skupine KŠD Predgrad, ki so zapeli in odplesali nekaj ljudskih belokranjskih pesmi. Da pa se nebi prehitro razšli, so za veliko vrtno veselico poskrbeli člani PGD Kompolje ter člani ansambla Roka Žlindre. ♦ »Novo« vozilo za prevoz moštva Tamburaška in folklorna skupina KSD Predgrad junij 2010 Prireditve 11 Parada 85. LETNICA PGD KOMPOLJE Janez Novak Prostovoljno gasilsko društvo je bilo ustanovljeno 1925. leta. Kmalu po ustanovitvi društva je bila kupljena rabljena ročna gasilska brizgalna. Omeniti velja, da ima prva gasilska brizgalna, katero je društvo uporabljalo, že zavidljivo starost in je prava redkost med muzejskimi eksponati. Po ocenah nekaterih, naj bi bila starost le te več kot 150 let. Da so bili prvi kompoljski gasilci precej aktivni priča tudi to, da so v slabem desetletju zgradili gasilski dom, deset let delovanja pa kronali z nakupom motorne brizgalne ILO. Napredovanje društva se je nato kar za nekaj časa ustavilo, saj je prišlo do vojne, katera ni prizanesla tudi naši vasi. Člani so tako z obstoječo opremo pomagali vaščanom med vojno in po njej, so pa vso manjkajočo opremo nadomestili z zavzetostjo in željo pomagati bližnjemu. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je društvo dobilo nov zagon. Nabavilo je novo črpalko Ziegler, katero kljub zavidljivi starosti uporabljamo še danes, in moram poudariti, da še vedno deluje odlično ter IMV-jev kombi za prevoz moštva. Naslednje investicijsko obdobje se je začelo v letu 1980, ko je društvo skupaj z ostalimi krajani začelo z gradnjo novega gasilskega doma. V gradnjo doma je bilo vloženo ogromno število prostovoljnih delovnih ur in seveda tudi finančnih sredstev vseh krajanov. Podpora takratne občinske zveze Grosuplje je bila minimalna. V nekaj letih je bil dom dograjen do take faze, da je bil upora- ben za gasilstvo, za ostale dejavnosti, pa je bil dom dokončan šele po ustanovitvi in z sredstvi občine Dobrepolje. Tako smo na lepi lokaciji v središču vasi dobili nov gasilski dom, ki je v ponos vsem vaščanom Kompolj. Leta 2000 je društvo nabavilo rabljeno gasilsko cisterno GVC 16/25 z vso potrebno gasilsko opremo za gašenje požarov in razvilo tudi nov društveni prapor. Od leta 2000 naprej je društvo delovalo v skladu s smernicami GZ. Člani so se udeleževali tekmovanj, vaj in uporabljali opremo, ki je bila na razpolago vendar večjega napredka kljub željam, da bi aktivneje pristopili k delu z mladino, ustvarili več strokovnega kadra ter posodabljali opremo, ni bilo. To kar so bile desetletje le želje, se je spremenilo z vključitvijo mlajših članov v organe društva. Društvo je dobilo novega elana. Z novimi idejami in zanosom mladih ter modrostjo in izkušenostjo starejših članov smo se lotili dela in prvi sadovi so vidni tu pred nami. Ker je bilo pričakovati, da z opremo, ki jo imamo ne bo šlo več dolgo, smo sklenili, da najprej posodobimo vozni park. Staro gasilsko cisterno smo ugodno zamenjali za mlajše vozilo. Ker pa je tudi ta že dopolnil nekaj let je bilo najbolj smotrno, da ga obnovimo kar smo tudi storili. Da ga lahko vidimo v taki podobi ima največ zaslug naš član Jože Grandovec, katerega ideje so dodobra spremenile prejšnjo podobo vozila. Nakup GVM-ja je bila edina naslednja logična poteza, saj bi le to omogočalo prevoz zadostnega števila operativcev na intervencijo, hkrati pa bi vozilo uporab- ljali za opravljanje različnih nalog v društvu. Pri tem nam je bil g. Mustar Frenk v veliko pomoč, saj smo z njegovim posredovanjem prišli do vozila, ki je bilo za nas zelo ugodno. Ker smo na razpisih preko ministrstva za obrambo pridobili še nekaj sredstev, pa bi se ob tej priložnosti zahvalil še g. Franciju Žnidaršiču, ki je prispeval svoj delež, smo se odločili še za zamenjavo orodne prikolice, ki pa je bila načrtovana za leto kasneje. Tako smo samo v enem letu zaključili s posodobitvami vozil. Vendar kot vemo so v gasilstvu poleg opreme pomembni tudi ljudje. Z veliko zavzetostjo smo se lotili dela s člani, skoraj hkrati pa tudi z mladino, kar nam je v le dveh letih prineslo lepo število uspehov. Število naših najmlajših članov nenehno raste, hkrati pa dosegajo tudi lepe uspehe naj samo dodam, da se je že v prvem letu ena ekipa uvrstila na regijsko prvenstvo v orientaciji, letos pa gremo celo na državno prvenstvo. Da je delo z mladino tako uspešno gre zahvala predvsem Mihu Tekavčiču in Domnu Prijatelju. Kot predsednik društva vedno z velikim veseljem spremljam zagnanost naših članov, ki z veliko vnemo delujejo v gasilstvu, in skrbijo, da delo naših očetov in starih očetov ne bi šlo v pozabo. Naj se še enkrat ob tej priložnosti zahvalim vsem, ki so kakor koli pripomogli k napredku društva, hkrati pa bi rad povabil vse tiste, ki čutijo da je pomoč bližnjemu v nesreči najbolj plemenito dejanje, da se nam pridružijo. ♦ Prireditve Praznovanje 80 let PGD Ponikve V mesecu juniju je pred gasilskim domom v Ponikvah potekala velika slovesnost. Začetki gasilstva v Ponikvah namreč segajo v leto 1930, tako da letos PGD Ponikve praznuje svojo 80. letnico delovanja. Mojca Pugelj Poleg praznovanja okroglega jubileja pa je imela ta slovesnost za po-nikovske gasilce še dodaten čar. Praznovanju je namreč piko na i postavil svečan prevzem novega gasilskega vozila cisterne. Slovesnost se je pričela ob 18.uri s svečano parado godbe in gasilcev, nadaljevala pa se je s pozdravom povezovalke programa, kateremu so sledili govori povabljencev, podeljevanje priznanj in zahval ter prevzem in »žegen« novega vozila. Sredstva so prispevali: občina, GZ Dobrepolje, PGD Ponikve in drugi donatorji. Seveda ne smem pozabiti tudi dobitnikov častnih priznanj društva, ki so jih prejeli Jože Lenarčič, Janko Tomšič in Edvard Somrak. Podarili so jim jih gasilci, saj so po njihovem mnenju za PGD Ponikve v preteklih letih naredili vse, kar je bilo v njihovi moči. PGD Ponikve želim, da bi tudi v prihodnje delovalo tako uspešno in zagnano, kot je dosedanjih 80 let! Veliko varnih in udobnih kilometrov z novim vozilom! ♦ Zegnanje nove pridobitve v:"-.:-;?:;-'^. Donator, župan in predsednik PGD Ponikve SLOVESNOST OB 80 - LETNICI PGD PONIKVE Edvard Somrak Pisalo se je leto 1930, ko so naši predniki ob velikem požaru začutili potrebo, da se organizirano borijo proti katastrofi ognja in drugim elementarnim nesrečam. Le kratek čas je bil potreben in društvo je bilo ustanovljeno s petdesetimi ustanovnimi člani. Ta podatek je dovolj zgovoren dokaz, da je bila zagnanost za gasilstvo zelo velika. Še isto leto je bil zgrajen skromen gasilski dom in nabavljena nujna oprema. V enem samem letu je tako rekoč iz nič v času velike gospodarske krize nastalo gasilsko društvo. Že naslednje leto je bila nabavljena prva motorna brizgalna znamke ILO, čez dve leti pa tudi gasilski voz, katera še danes lahko vidimo v muzejski vitrini. Društvo je bilo pred vojno zelo aktivno, saj v arhivih zasledimo zapise o pogostih vajah z množično udeležbo. Pridobljeno znanje so gasilci s pridom uporabili na požarih doma, kakor tudi v bližnji okolici. Člani našega društva so bili zelo aktivni tudi na kulturnem področju, predvsem z igranjem raznih iger. Večkrat so postavili na oder celo dve igri v enem letu. Radi so se udeleževali raznih prireditev, predvsem pa so bili znani po organiziranju slovesnosti florjanove nedelje že leta 1933, katere se je udeležilo 150 gasilcev v svečanih uniformah. Leta 1960 je društvo praznovalo že 30 - letnico. Ob tej priliki so razvili svoj prvi gasilski prapor na veliki prireditvi tukaj na tem mestu. Novo motorno briz-galno znamke Rosenbauer so nabavili leta 1970, prvi avtomobil IMV kombi pa leta 1974. Leto 1984 je bilo, lahko rečemo, za naše društvo prelomno. Članstvo in vodstvo se je zelo pomladilo. Porajale so se nove ideje, delovna zagnanost mladih je bila zelo velika. Zadali smo si različne naloge, poudarek pa smo dali strokovnemu izpopolnjevanju. V tistem letu smo pridobili kar 11 nižjih gasilskih častnikov. Ti člani so bili temelj vsega nadaljnjega razvoja društva in so aktivni še danes. Pričeli smo se udeleževati raznih gasilskih tekmovanj, kjer smo kmalu začeli dosegati lepe rezultate. V tistih letih smo veliko dela vložili v dograditev gasilskega doma in ureditev okolice. Vseh opravljenih ur sploh ni mogoče prešteti. Spomnimo se lahko le situacije kakršna je bila takrat in primerjamo današnje stanje. Večni problem pri gasilcih je gasilska oprema. Leta 1988, nam je OGZ Grosuplje odstopila rabljeno kombinirano vozilo TAM 5500, katero je služilo vse do leta 2000, odslužen kombi pa smo zamenjali z vozilom LADA NIVA. Našo 60- letnico smo svečano proslavili v letu 1990. Ob tej priliki smo veliko dela vložili v ureditev zunanjih površin, saj je bila tu pred leti še vaška gmajna z izredno kamnitim kraškim terenom. Velik preobrat v društvu je prinesla sprememba lokalne samouprave leta 1995 in s tem tudi ustanovitev Gasilske zveze Dobrepolje. Gasilstvo se je približalo kraju in ljudem, pa tudi financiranje je postalo precej boljše. V nadaljnjih letih smo veliko naporov vložili v dograditev našega gasilskega objekta. V mansardi smo pridobili 110 m2 novih površin, ki služijo različnim namenom, mladini in ostalim krajanom.Tudi zunanja podoba je končno urejena s fasado na celotnem objektu. V tem času smo tudi zamenjali gasilski vozni in strojni park. V letu 2000 smo nabavili moderno vozilo Mercedes Sprinter, ki je bilo predelano v gasilsko vozilo GV-V1. V letu 2003 smo zamenjali 33 let staro motorno črpalko Rosenbauer z novo MB znamke Ziegler. Naslednje leto pa smo nabavili novo vozilo Re- nault Trafic za moštvo - GVM. Veliko smo vlagali tudi v drugo gasilsko opremo, predvsem v delovne in zaščitne gasilske obleke. V letu 2005 smo razvili tudi novi gasilski društveni prapor, stari prapor iz leta 1960 pa smo shranili v arhiv. Sedaj pa se nam je izpolnila večletna želja in smo v uporabo prevzeli novo gasilsko vozilo GVC 16/24. Nabava novega vozila je poleg velikega finančnega zalogaja, zahtevala tudi preureditev obstoječih prostorov v novo garažo ter izdelavo novega vhoda. Moramo se pohvaliti, da smo izredno aktivni tudi na tekmovalnem področju. V zadnjem obdobju je na tem področju opazno tudi aktivno delovanje naših članic. Velik poudarek dajemo izobraževanju naših članov. Večina članov je opravila tečaj za gasilca in vodjo skupine, nekateri pa so nadaljevali tečaje za podčastnike in častnike. Poleg tega smo izobrazili kar nekaj skupin za gasilske specialnosti: strojnik, uporabnik radijskih postaj in nosilec izolirnih dihalnih aparatov. Menim, da smo vsi skupaj sposobni obvladovati tudi zahtevnejše požare ob uporabi modernejše in zahtevnejše opreme, med katero je nedvomno novo gasilsko vozilo GVC 16/24 tudi uvrščeno. Še po eni značilnosti je znano naše društvo. Na pobudo starejših članov smo med prvimi v samostojni Sloveniji, že leta 1991, ponovno obudili praznovanje Florjanove nedelje, ki smo jo letos v okviru GZD izpeljali že dvajsetič. Dovolite mi, da se v imenu društva in seveda tudi v svojem imenu zahvalim vsem članom za dosedanje delo in požrtvovalnost. Hvala simpatizerjem gasilstva in donatorjem, hvala tudi vsem, ki ste na kakršenkoli način pripomogli k uspehu našega društva. ♦ Sedma dobrepoljska Golažijada 2010 »Bolj kot tekmovanje je zame pomembno druženje, tako da sem se do sedaj vedno držala načela: pomembno je sodelovati, ne zmagati. Letos pa sem se vseeno odločila za zmagovalno taktiko. Pravi se ji - preprosto je najboljše,« je že pred razglasitvijo rezultatov tekmovanja rekla Nada Lunder. Andrej in Saša Strnad, TD Podgora Letos se je prijavilo 14 ekip: »TA PR'JAZNA DVA« iz Ljubljane (Mirt Franc), »PATRIOTI« iz Ljubljane (Andrej Gnidovec), »A'S TI TUD U GOLAŽ PADU?« iz Vodic (Borut Černivec), »GOLALAŽ« iz Zdenske vasi (Jana Jakič), »GOLAŽ 1«iz Litije (Andraž Šešok), »OLD PUNCA« iz Ljubljane (Vesenjak Marjan), »KOČEVSKI MEDVEDI« iz Kočevja (Ivan Geder), »MAESTRO« iz Kompolj (Bojana Meglen), »LOKALCI« iz Podgore (Ratko Bobičanec), »SMRKCI« iz Podgore (Janez Nose), »TRZINČANI G-MONT« iz Ljubljane (Goran Bobičanec), »ŠTAJERSKO-DOLENJSKA NAVEZA« iz Nove cerkve (Gobec Branko), »NIXO-ni« iz Podgore (Pavlina Novak) in »TRI FRAJLE« iz Dobrepolja (Nada Lunder). Pred sedmimi leti smo poskusili s kulinaričnim izzivom DOBREPOLJSKA GOLAŽIJADA, tekmovanju v kuhanju golaža na odprtem ognju, s katerim bomo vztrajali še naprej; saj prireditev pridobiva vedno več obiskovalcev in tekmovalcev. Udeleženci tekmovanja so od organizatorjev prejeli le goveje meso, čebulo in drva, začimbe, dišavnice, kuharski pribor in vse drugo pa so morali prinesti s sabo. Ekipe v kuhanju golaža so se resnično izjemno trudile; komisija je izbrala najboljšega, vendar so bili na koncu pravzaprav vsi zmagovalci, saj so bili deležni pohval in odobravanja obiskovalcev, katerim je bil golaž po končanem tekmovanju pravzaprav namenjen. Seveda pa kuharski mojstri nikakor niso hoteli izdati niti najmanjše podrobnosti skrivnosti dobrega golaža. Strokovna komisija v sestavi: Ludvik Kokole (predsednik komisije), Vida Žnidaršič, Marija Škrjanec in Aleš Strnad je ocenjevala: • čistočo pri pripravi golaža v prostoru priprave, • pripravo golaža, • golaž (barva, vonj, okus, preveč ali premalo kuhano meso) in • celostni pristop ekipe na tekmovanju v kuhanju golaža - splošni vtis. Po tehtnem premisleku in točkovanju so določili zmagovalce »SEDME DOBREPOLJSKE GOLAŽIJADE« po naslednjem vrstnem redu: 1. mesto: G-MONT, Trzinčani, 2. mesto: TRI FRAJLE - Nada Lunder iz Dobrepolja in 3. mesto: MAESTRO iz Dobrepolja Omeniti je potrebno, da je bila ekipa NIXO-ni izven konkurence in ni bila ocenjena, saj so kuhali »CHILI CON CARNE« in je bila del družabnega programa tekmovanja. Na prireditvi smo imeli gosta iz Kočevja, Matijo Kobola, ki nam je s svojim znanjem in izdelovanjem lesenih predmetov, nečk, zajemalk, kelihov in kočevskih medvedkov popestril podgorsko vzdušje. Še posebej so se razveselile zmagovalne ekipe, ki so prejele memorialne lesene zajemalke v spomin na zmago in dogodek v Podgori. Za mlajše obiskovalce je bila izvedena delavnica s slamnatimi maskotami v naravni človeški velikosti s skupino ST*ART. Naravno okolje vasi Podgora, vaščani s svojimi gospodarskimi potrebami, ustvarjalnostjo in iznajdljivostjo do danes oblikujejo harmonijo z vsem, kar pokrajina in ljudje ponujajo s svojo gostoljubnostjo, ki jo lahko spoznavate na vsakem koraku. Zgodbo skupaj z nami pišete tudi vi. Veseli smo vsakega izmed vas. Prepričani smo, da Vam bo z nami prijetno tudi v prihodnje. ♦ Dobrepoljska Dramska skupina Scena: Po Evi prihaja še Saloma! Po uspešni uprizoritvi komedije Eva je zagreta, ki jo je ekipa Dramske skupine Scena večkrat odigrala na odru Jakličevega doma se je slednja odpravila na kratek oddih. S ponovitvami komedije bo ekipa nadaljevala v jesenskih mesecih, ko se bo odpravila tudi na gostovanja v naše sosednje kraje. Režiserka Marta Šuštar in igralska zasedba, ki pripravlja uprizoritev drame Saloma Mersel Jasmina Aktivno pa se z vajami že nekaj mesecev ukvarja igralska zasedba, ki se pripravlja na premierno uprizoritev drame Saloma. Gre za zahtevno dramsko delo, ki je po svoji obliki tragedija in katerega avtor je Oscar Wilde. Uprizoritev drame bo posvečena praznovanju 750 - letnice Župnije Dobrepolje. Režijo dramske igre je prevzele domačinka Marta Šuštar, ki ima na tem področju že veliko izkušenj. Pri režiji ji pomaga tudi priznana režiserka Sonja Imerovič. Dramsko delo Saloma vsebinsko obravnava smrt pomembne biblijske osebno- sti, krščanskega preroka Johanaana, po slovensko imenovanega Janez Krstnik. Princesa Saloma, po navodilu svoje matere Herodiade, namreč zahteva od njenega moža, svojega očima Heroda, pre-rokovo glavo kot nagrado za ples. Igralska ekipa je zelo številčna in mnogi se v vlogi igralcev preizkušajo prvič. V glavni vlogi Salome se predstavlja Eva Škulj. Vlogo preroka Joha-naana je prevzel Andrej Debeljak, vlogo Heroda igra Igor Ahačevčič, njegovo ženo Herodiado pa Jasmina Mersel. Igralsko zasedbo sestavljajo še Matjaž Šuštaršič, Ambrož Volek, Rok Tekavčič, Klemen Tegel, Matija Klinc, Kaplan Blaž, Jože Zrnec, Jamnik Alojzij, Janez Šuštar, Sara Gačnik, Nastja Pugelj, Tanja Gačnik. Zaradi številnih zvočnih in svetlobnih efektov bosta imela pomembno vlogo pri tej predstavi tudi tehnika Klemen Tegel in Dejan Pugelj. Zaradi zahtevnosti dramskega besedila in režije je ekipa z delom pričela že v mesecu februarju. Resnično je potrebno veliko vaj, sodelovanja in potrpljenja da pride do uprizoritve neke igre. Premiera drame Saloma bo na odru dvorane Jakličevega doma 3. oktobra ob zaključku praznovanj 750 - letnice Župnije Do-brepolje. ♦ Prireditve 12. 6. 2010 se je v starem kamnolomu v Predstrugah že tretje leto zapored odvijal rock koncert. Za organizacijo prireditve smo tako kot v lanskem letu poskrbeli Rock Inženirji, Društvo KOMA 750 in Bagera d.o.o. Koma 750 Janez Lenarčič, foto: Olivier Grandovec Lahko bi rekli, da gre za koncert, ki privablja mlado in staro in vsak ljubitelj rock glasbe lahko najde nekaj zase. Tu ne gre za tekmovanje za najboljšega izvajalca, ampak za predstavitev skupin, kar ustvarja sproščeno in pozitivno vzdušje, na splošno pa je vsako leto slišati boljšo in kvalitetnejšo glasbo, tako avtorsko kot preigravanje skladb drugih avtorjev. Kot organizatorji si vsako leto prizadevamo ponuditi nekaj novega. Tako smo letos prireditev pričeli že ob 13. uri in s tem dali možnost, da se predstavijo tudi mlade skupine (lahko po letnici rojstva, lahko pa po srcu :)) iz Dobre-poljske občine in okoliških občin. Prireditev je trajala približno 13 ur, skupaj se je predstavilo kar 13 skupin (približno 60 nastopajočih), obiskalo jo je približno 900 ljudi. Tudi letos se lahko pohvalimo, da je Rock Kamnolom potekal na zavidljivem organizacijskem nivoju in brez kakršnihkoli incidentov. Poudarili bi, da je na letošnjem Rock Kamnolomu nastopilo kar 6 skupin, v katerih so tudi člani iz naše občine (skupini Generacija 97 in Masses sta nastopili prvič, skupine Panic Stricken, Čist Drugu, Rock Inženirji in Koma 750 pa so nastopile na koncertu že tretje leto zapored). Že prvi nastopajoči, fantje iz Generacije 97, so s svojim nastopom marsikoga zelo pozitivno presenetili, še posebej svoje starše. Odličen je bil prvi nastop (na Rock Kamnolomu) skupine Masses. Izvajali so samo avtorsko glasbo. Pub- liki so dokazali, da pregovor »Manj je več« pri njih absolutno velja. Zasedba treh članov: vokal, bas kitara + vokal in bobni so zaključili glasbeno dogajanje na letošnjem Rock Kamnolomu. Tudi medijsko najbolj uveljavljena skupina The Clos-hers iz Grosuplja nam priznava, da so tako dobrega vzdušja, kot je na Rock Kamnolomu, deležni le na malo koncertih. Organizacija takšne prireditve je velik zalogaj tako v časovnem, kot v finančnem smislu. Iskreno se zahvaljujemo t im) ÁJ. The Closhers Prireditve vsem, ki ste sodelovali pri organizaciji Rock Kamnoloma. Prav tako se zahvaljujemo vsem obiskovalcem, saj brez vas prireditev ne bi imela smisla. Zahvala gre v veliki meri sodelujočim skupinam, ki so svoj nastop odigrale (nekatere že precej uveljavljene) le za sendvič in pijačo: • Generacija 97 • The Boilers • Irishes • The Fooshers • The Marvin Shot • Nemesis • Projekt - Brutalna Romantika • Panic Stricken • Čist Drugo • Rock Inženirji • The Closhers • Koma 750 • Masses Tako obisk kot število nastopajočih kažeta, da je v naši občini priljubljena zvrst glasbe tudi rock. Verjamemo tudi, da vsako leto pritegnemo in prepričamo nekaj posameznikov, ki so pred tem imeli takšne ali drugačne pomisleke glede tovrstnih prireditev. ♦ Rock Inženirji / Društvo Koma 750 Čist Drugo Prireditev so omogočili: Bagera d.o.o. (glavni donator), AvtoTransporti Kastelec - Grosuplje, Voga d.o.o., Milos d.o.o., Občina Dobrepolje, Cyan, Radio Zeleni Val, Tribuna Kapital, Partner Graf d.o.o., Simetrija d.o.o. sodražicA 2-V. JUL'J 2aifl Petek 2. julij: PSOGLAVSKA NOČ+Pero Lovšin+Ognjemet Sobota 3. julij: DAN ŠPORTA, VEČER NA TRGU: Zgodbe z domaČega dvorišča+jubilejni koncert Tamburaškega orkestra Nedelja 4. julij: TRŽNI DAN+ansambel Saša Avsenika OBUH mjuAB Mestna Hnjižmca Grosiifije Enota Dobrepoije Iz knjižnice ^WÊk Videm 34 • Telefon: 01/786 71 40 • sikvidem@gro.sik.si V prostore knjižnice Vas vabimo v ponedeljek in sredo od 12.30 do 19. ure, torek in četrtek od 9. do 14. ure, petek od 12.30 do 20. ure. Predšolska bralna značka in podelitev bralnih palčkov! Mersel Jasmina Krajevna knjižnica Dobrepolje se v okviru svojega delovanja povezuje tudi z zavodi, institucijami in društvi iz lokalne skupnosti in širšega okolja. Predvsem se zavedamo pomembnosti sodelovanja z vzgojno izobraževalnimi organizacijami. Veseli nas močna povezanost in sodelovanje krajevne knjižnice z OŠ Dobrepolje, ter Vrtcem Ringaraja in njihovo dislocirano enoto Ciciban. V času otroštva ima knjiga namreč zelo pomembno vlogo. Stik otroka s knjigo pa se prične že v predšolskem obdobju. Otroci preko raznovrstnih podob, vsebin in junakov, ki jih doživljajo preko knjige širijo svojo zavest in osebnost. Predvsem pa je slednja pomembna tudi kot medij za kvalitetno preživljanje časa otroka in starša. Minute, ki jih otrok preživi s starši in knjigo so neprecenljive. Branje zgodb otrokom ustvarja toplino in krepi čustvene vezi v družini. Z namenom spodbujati branje v družinskem krogu in širiti bralno kulturo v otroštvu že več let poteka predšolska bralna značka pogosto poimenovana tudi bralni palček. Otroci v vrtcu skupaj s starši preko leta prebirajo knjige, zgodbe in pesmi, ki jih nato na svojevrsten način predstavijo vzgojiteljicam in svojim sovrstnikom. Ob zaključku pa za nagrado prejmejo priznanje - bralnega palčka. Posebno zadovoljstvo nam predstavlja, da smo lahko tudi letos pri tem slavnostnem zaključku sodelovali tudi knjižničarki in otrokom podelili bralnega palčka. Za vse nas, ki deluje- mo v knjižnici pa je največja nagrad, da otroci resnično radi prihajajo v knjižnico in da se pedagoški delavci zavedajo pomena vzgoje preko knjig. Vzgojiteljice nas s skupinami otrok obiskujejo skozi celo leto. V knjižnici skupaj pregledujemo knjige, se pogovarjamo o vsebinah, ki jih obravnavajo v vrtcu in spoznavamo nove informacije in zanimivosti. Seveda pa nikoli ne manjka zgodb, pravljic in pesmi. Resnično čutimo, da imajo otroci knjižnico radi in jo doživljajo kot prijeten in topel prostor. Vedno znova se vračajo z radovednimi obrazi in novimi pričakovanji, radi prebirajo knjige, pregledujejo slike in razmišljajo o čem pripovedujejo in kaj predstavljajo. Želimo si, da bi to veselje do knjig ponesli s seboj in ga prenašali naprej. ♦ Za nagrado so vzgojiteljice Otroci iz skupine Ježki na podelitvi bralnega palčka v knjižnici Tudi otroci iz skupine Metuljčki so pridno prebirali knjige otrokom pripravile bralne palčke Skupina Čebelice je podelitev bralnega palčka pripravila v vrtcu in na prireditev povabila tudi starše Pravljice imajo na otrokovo duševnost življenjsko usodni vpliv. Na poseben način mu dajejo človečnost in toplino. »Bruno Bettklein« Saj folklornik se izmed vseh spozna, dobro poje, gode, rajat zna Refren pesmi, na vsem znano melodijo »Regimet po cesti gre«, je predstavljal vodilo letošnje prireditve Ringaraja 2010. Državna revija otroških folklornih skupin se je odvijala v Rogaški Slatini. Judita Oblak Na prireditvi so se nam predstavile skupine, ki sta jih na podlagi ogledov regijskih srečanj izbrali Petra Nograšek in Neva Trampuš. Ponosni smo, da se je v izbor najboljših uvrstila tudi Otroška folklorna skupina Podružnične šole Ponikve, JVIZ OŠ Dobrepolje. Na prireditvi so se predstavili s spletom Korlovc gre, ka- terega avtorica je Martina Prhaj. Pod vodstvom učiteljic Martine Prhaj in Mateje Hočevar so naši folkloristi na odru z glasbo, besedo in plesom, na hudomušen način, predstavili lik Korlovca, ki je nekdaj strašil in preganjal otroke na vasi. Tako idejna zasnova, kot sama izvedba spleta, dokazujeta zavzetost in prizadevanje tako voditeljic kot nastopajočih otrok. Na svoj način so predstavili ne le svoj splet, pač pa delček bogatega izročila kraja, iz katerega prihajajo. Dr. Bojan Knific je v gledališki list prireditve zapisal: Razkorak med bolj in manj kakovostnimi otroškimi folklornimi skupinami se v zadnjih letih povečuje, kar je predvsem posledica bolj ali manj izkušenih in zavzetih vodij. Na eni strani imamo vodje otroških folklornih skupin, ki so pripravljeni v ljubiteljsko raziskovalno in poustvarjalno delo vložiti ogromno svojega prostega časa, na drugi strani pa tiste, ki so jim bolj kot delo pomembne v šolskem sistemu priznane ure ali denar. Vsekakor so naši udeleženci letošnje prireditve dokazali, da upravičeno spadajo v skupino prvih. Da pesem in ples čudovito družita ljudi, pa so dokazali na koncu prireditve, ko so oder do zadnjega kotička napolnili vsi nastopajoči in njihovi voditelji. Po dvorani se je razlegala himna Ringaraja to smo mi.... Nasmejani obrazi tistih na odru in bučen aplavz v dvorani, pa so nagrada in zahvala za opravljeno delo ter istočasno velika spodbuda mladim folkloristom in njihovim voditeljem letošnje državne prireditve. ♦ ŽUPNIJSKI DAN 2010 ob 750-letnici Župnije Dobrepolje Skoraj 40 let sem med vami kot župnik, zato lahko rečem, da vas kar dobro poznam in upam si trditi, da vam Župnija Dobrepolje veliko pomeni. Trdno sem prepričan, da nas naše skupno življenje, naša mnoga skupna dela, predvsem pa prizadevanje za skupno duhovno rast in s tem pripravo na naše skupno večno življenje v nebesih, povezujejo v eno veliko župnijsko družino. Franc Skulj Večina vas je prejela v tej župniji sveti krst, prvo obhajilo, birmo, večina se vas je tu poročila, večina vaših dragih prednikov tudi počiva na naši skupni božji njivi, za katero tako lepo skrbite. Letos obhaja naša župnija 750-letnico delovanja. Veliko smo razmišljali, kako naj jo zaznamujemo, da boste vsi občutili pripadnost in veselje, da smo člani tako ponosne in lepe župnije. Poleg drugih prireditev in slovesnosti, bo ena najbolj prisrčnih in domačih ŽUPNIJSKI DAN, ki ga pripravljamo za 4. julij, ko bodo naši otroci sklenili enotedenski oratorij. Vsi pa bomo ta dan preživeli skupaj kot prijatelji, bratje in sestre. Dopoldne bo samo ena sveta maša, katere se boste udeležili vsi verni člani naše župnije, potem pa bo skupno kosilo, katerega naj se udeležijo tudi drugi člani župnije, ki so bili iz upravičenih razlogov zadržani od maše. Če bo vreme lepo, bo kosilo na župnijskem vrtu, sicer pa bo kosilo v posebnem, velikem šotoru. Po kosilu bomo pripravili še družabni, kulturno zabavni program. Popoldne se nam bodo pridružili gostje iz župnij, ki so nekdaj spadale pod Dobrepoljsko župnijo: Velike Lašče, Sveti Gregor in Struge. Skupaj bomo imeli večernice v cerkvi, potem pa bomo na malico povabili tudi naše goste. Veliko župnij že prakticira tak župnijski dan vsako leto in pravijo, da je to eden najlepših dni v letu, katerega se vsi veselijo. Upam, da bo tako tudi pri nas in da ga bomo še kdaj ponovili. Takšna prireditev zahteva veliko resnih priprav, predvsem pa nabavo ter pripravo hrane in pijače. Želim si, da bi se srečanja udeležili vsi člani župnije, zato vas prisrčno povabim, da bi res prišli vsi, da ne bomo pripravljali hrane za 2000 ljudi, prišlo pa bi vas le tisoč. Verjamem, da boste tudi tako, in ne le pri molitvi v cerk- vi, pokazali zvestobo in pripadnost župniji ter pripravljenost deliti hrano in dobro razpoloženje s svojimi brati in sestrami v Kristusu. Vse nadaljnje informacije o župnijskem dnevu boste dobili v Oznanilih. Vsekakor pa vas vabim, da si rezervirate ta dan za naš skupni dogodek in se pripravljajte nanj. Drage Dobrepoljke in Dobrepoljci. Veliko molim za vas, v vas zaupam in želim, da bi vam ta ŽUPNIJSKI DAN ostal v najlepšem spominu in da boste še dolgo pripovedovali, kako smo bili ob praznovanju 750-letnice župnije, vsi Dobe-poljci povezani med seboj kot ena družina in v prijateljstvu z Bogom. To bo resnično neke vrste predokus nebes, zato se zberimo res vsi in s preprostim in veselim srcem dokažimo, da smo vredni nasledniki klenega, ponosnega in kulturnega ljudstva. Prisrčno vas pozdravljam, vaš župnik Kako brez truda do izboljšanja učnih, vedenjskih in ostalih navad? Skozi nos! Posebna naprava je v zavod Prizma vnesla pozitivno razpoloženje in pomagala k prijaznejši komunikaciji Kakšni občutki se zbudijo v vas, ko vdihnete morski zrak, nasičen s soljo in eteričnimi vonji mediteranskih rastlin? Kaj pa, ko zavonjate sveže pečene piškote ali kruh iz domače peči? Raziskave kažejo, da lahko določeni dražljaji, ki do nas prihajajo skozi nos, delujejo ne le pomirjujoče ali blagodejno, pač pa celo terapevtsko. ]d®j.ai.staia.J].soč!.e.tj.a.................................................................................... Sama ideja, da se z esencami vpliva na počutje ljudi, ni nova, pač pa je stara že tisočletja. Vsi vemo, da se ob vonju po sveže pečenem kruhu počutimo udobno in se nam najverjetneje celo prebudi občutek lakote. Podobno je z vonjem po sveži kavi. Po drugi strani pa na nas zelo močno vplivajo tudi naravne esence oziroma vonji, s katerimi se srečamo na dotičnih mestih v naravi. V Zavodu Prizma so naravne esence vnesle pozitivno razpoloženje in prijaznejšo komunikacijo............................................................................................................................. Zato so se v posebnem socialno varstvenem zavodu Prizma na Ponikvah, kjer nudijo dom več kot sedemdesetim stanovalcem s posebnimi potrebami, odločili preizkusiti moč naravnih esenc. Uporabili so posebno napravo, ki ima sposobnost mešanja pristnih naravnih esenc s kisikom v zraku na način, da ostanejo esence nespremenjene (več o napravi sledi v nadaljevanju). Učinek »narave v zraku« so zaznali ta- ko rekoč vsi. Direktorica Zavoda, prof.def. DPO+FIBO Katja Vipotnik, je rezultate opisala takole: • vidno se je povečala splošna motivacija stanovalcev (sicer jih je zelo težko animirati in jim spodbuditi zanimanje), • zbudila se je celo radovednost - zanimanje za novost - kar je zelo pozitiven znak, • izboljšalo se je splošno razpoloženje (v to smer še vedno potekajo raziskave). Poleg tega pa so se zgodile spremembe tudi pri zaposlenih, je saj generator izredno dobro vplival na razpoloženje. Drugi zelo pomemben učinek se je pokazal tudi pri prijaznejši medsebojni komuni- kaciji ter tudi na relaciji do stanovalcev. »Naprava deluje še boljše, kot smo predvidevali. Naši strokovni delavci bodo še naprej sistematično raziskovali potencial generatorja na počutje ljudi, a že dosedanji rezultati so presegli vsa pričakovanja,« je povedala direktorica. Naprava, ki ustvarja pozitivno razpoloženje l.n..pr!j.a?nej.šo....komuni..kaciio.......................................................... Omenjeni učinek je povzročila patentirana naprava, ki se strokovno imenuje »Scent Generator«. Izdeluje je slovenski inštitut BHRI (Biophysical Human Research Institute), ki se ukvarja tudi s spodbujanjem razvojnih potencialov otrok ter premagovanjem različnih motenj. Glavna funkcija naprave je, da ustekleničene naravne esence razprši v zrak na način, da se molekulam ne spremeni kemična struktura. Tako lahko dejansko v vsak prostor vnese esenco narave. Učinek je tako dober, da ob zaprtih očeh dejansko dobite občutek, da se nahajate v nekem drugem prostoru; na primer, sredi sadnega nasada. Esence, ki se uporabljajo v terapevtske namene, lahko vsebujejo tudi več deset ak- îiyn!h...sestav!n............................................................................................................... Seveda je aktivacija esenc ob pomoči »Scent generatorja« nekoliko bolj zapletena. Nekatere esence, ki jih uporabljajo v inštitutu BHRI, so sestavljene iz številnih aktivnih sestavin, kjer pa navadno prevladuje določena, katere vonj je najbolj zaznaven. Tudi 100% naravne esen- ce, ki jih v Inštitutu uporabljajo in raziskujejo, so v bistvu kombinacija različnih izvlečkov rastlin. V BHRI-ju bodo svojo napravo v prihodnosti testirali tudi na drugih ciljnih skupinah. Trenutno potekajo testiranja v likovni skupini društva Sožitje Kranj ( društvo za osebe z motnjami v duševnem razvoju), v kateri ima več kot dve tretjini udeležencev Dawnov sindrom in domu starejših občanov v Kranju. Potekajo dogovori za testiranje v bolnišnicah, v vzgojnih zavodih, med ljudmi s posebnimi potrebami, v vrtcih in šolah ... Skratka povsod, kjer je želja in potreba po doseganju določenih rezultatov na nevsiljiv, neagresiven, enostaven in cenovno ugoden način. ♦ Letos smo razdelili že več kot 1.400 kg hrane Čeprav se že nekaj časa nismo oglasili z našimi novicami, pa to ne pomeni, da nismo bili aktivni. V pomladnih mesecih smo med drugim namreč razdelili precej hrane, včlanili nove člane Rdečega križa in se udeležili srečanja krvodajalcev. Krajevna organizacija RK Dobrepolje I \-lfil C 1 ■ Utrinek s srečanja krvodajalcev v Veržeju f;''! Andreja Štorman Vreg Ena od temeljnih nalog Rdečega križa Slovenije je nuditi pomoč najbolj ogroženim posameznikom in skupinam. S programi socialne dejavnosti, ki sodijo med najpomembnejše in najobširnejše, Rdeči križ Slovenije lajša stisko brezposelnih, brezdomcev, starostnikov, bolnih, osamljenih ter številnih posamezni- kov in družin v stiski. Socialno ogroženim posameznikom in družinam pomaga zlasti s prehranskimi paketi, higienskimi pripomočki, oblačili in obutvijo, pohištvom in belo tehniko. V marcu in aprilu smo v okviru vseslovenske akcije v Krajevni organizaciji RK Dobrepolje razdelili 1.427 kg hrane. Največ je bilo testenin, kar 340 kg in mleka, ki ga je bilo 300 litrov. Razdelili smo še 280 kg moke, 170 kg riža in 20 kg sladkorja. Hrana je bila iz intervencijskih zalog Evropske unije. Poleg tega smo razdelili še 27 prehranskih paketov z osnovnimi življenjskimi potrebščinami. Vsak prejemnik paketa je dobil tudi 3 kg pralnega praška. Paketi so bili iz akcije Lepo je deliti, ki jo organizira Rdeči križ Slovenije. Skupno je pomoč prejelo preko 40 družin in posameznikov. Ob koncu zime in v prvih pomladnih mesecih smo včlanili 136 novih članov, česar smo zelo veseli. Mnogi med njimi, pa tudi številni drugi, ki niso člani Rdečega križa, so prispevali tudi humanitarne prispevke. Tako zbrana sredstva bomo namenili zlasti obdarovanju starejših občanov in pomoči ljudem v hudih stiskah. V aprilu je bila skupščina Območne organizacije Rdečega križa Grosuplje. Na skupščini je bila za članico Območ- nega odbora OZRK Grosuplje izvoljena Marija Tegel, predsednica Krajevne organizacije RK Dobrepolje. Tako imamo sedaj tudi iz naše občine predstavnika v Območnem odboru in s tem več možnosti soodločanja o delovanju Območne organizacije RK. V soboto 12.6. je bilo v Ver-žeju 21. srečanje krvodajalcev Slovenije. OZRK Grosuplje je organizira avtobusni prevoz. Iz Dobrepolja se je srečanja udeležilo 15 krvodajalcev in prostovoljcev. V teh toplejših dneh pa že potekajo aktivnosti za organizacijo zdravstvenega letovanja otrok v poletnih počitnicah. Tudi letos se bo namreč nekaj otrok iz naše občine udeležilo letovanja na Debelem rtiču. Za izvajanje vseh teh aktivnosti potrebujemo kar nekaj časa in ljudi, ki so pripravljeni pomagati. Vabimo vas, da se nam kot prostovoljci pridružite, saj bomo lahko skupaj še bolj uspešni! ♦ Bogdan Tratnik pri otvoritvi ob spremstvu župana občine Dobrepolje in predsednika gobarskega društva Štorovke Otvoritev gobarskega doma na Šentrumarju Slavko Pajntar - Pinki 12. 6. 2010 smo dočakali težko pričakovano otvoritev doma, katerega smo člani s skupnimi močmi, prispevki vašča-nov in donatorjev postavili na Šentru-marju. Same otvoritve so se udeležili člani gobarskih društev iz cele Slovenije: predsednik MZS, Amadeo Dolenc, župan občine Dobrepolje, Janez Pavlin, Janez Kopač, bivši minister za okolje in prostor, Anton Poler, avtor več knjig o gobah, Bogdan Tratnik, najstarejši član DG Štorov-ke, ki ga je doletela ta čast, da je odprl vrata koče, veliko občanov Dobrepolja in doline Krke ter prijateljev od vsepovsod. Bilo je potrebnih veliko delovnih ur in še bodo, saj tak dom ni nikoli dokončan. V prihodnosti nameravamo urediti še učno pot ob sami poti iz naše vasice Ho-čevje preko kotov do Šentrumarja. ♦ Avtor kjige o gobah Anton Poler piše posvetilo Janezu Kopaču Janez Kopač, direktor direktorata za energetiko Osnovnošolci iz Dobrepolja na obisku na »Šentrumarju« Slavko Pajntar Učenke in učenci od prvega do petega razreda OŠ Dobrepolje so 23. 6. v spremstvu učiteljev, učiteljic in lovca obiskali gobarski dom na Šentrumarju. Podali so se peš po evropski pešpoti E7 preko Male vasi. Člani društva gobarjev smo jim pripravili malico. Vse čestitke OŠ Dobrepolje, saj si takega obiska in tako vzgojenih otrok vedno želimo gostiti. Piknik s pobratenim gobarskim društvom V soboto, 19. 6. 2010, smo društvo gobarjev Štorovke imeli že 4. skupni piknik s pobratenim GMD Ljubljana, na katerem sta predsednika obeh društev podpisala listino o skupnem sodelovanju, tako na prireditvah, predavanjih in proučevanjih gliv in gob. Udeležba veteranov na Maistrovem pohodu Jelka Janežič V soboto, 6. junija 2010, na prvi sončen dan po dolgotrajnem deževju, smo se veterani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje zbrali pred Gasilskim centrom Grosuplje in se dobre volje z avtobusom odpeljali proti Štajerski, točneje v Cerkvenjak v Slovenskih goricah, na vsakoletni tradicionalni Maistrov pohod. S seboj smo vzeli tudi harmonikarja, našega člana Alojza Kralja, ki je ravno dva dni pred našim izletom dočakal »Abraha- ma«. Voščili smo mu s pesmijo, on pa nam je na harmoniko zaigral nekaj poskočnih. Tako je bilo razpoloženje na višku že takoj na začetku. Zelo dobre volje smo prispeli v Cerk-venjak, kjer nas je pozdravil župan občine Cerkvenjak Jože Kraner ter predstavnik OZVVS Lenart, domačini pa so poskrbeli za jutranje okrepčilo. Kmalu smo krenili na približno 12 km dolg pohod. Vodil nas je Stojan Bračič s svojimi sodelavci. Pot nas je vodila po prelepi naravi v osrčju Slovenskih goric, mimo naravnih znamenitosti, občudova- li pa smo tudi vaško arhitekturo, značilno za tiste kraje. Med potjo so nas prijazni gostitelji pogostili z okusno malico in osvežilnimi napitki. Končno smo prispeli nazaj v Cerkve-njak, kjer smo si pri gasilskem domu ogledali tudi znamenito Johanezovo trto. Okrepčali smo se z okusnim golažem in rujno kapljico iz Slovenskih goric. Pred odhodom domov smo si v bližini Cerkvenjaka ogledali še rimsko grobišče, lepo urejeno in zelo zanimivo. Ogled nam je omogočilo Turistično društvo Cerkvenjak. Polni lepih vtisov zanimivega dne smo se končno posedli na avtobus. Na poti proti domu smo se ustavili na Trojanah, kjer smo našemu »Abrahamu« Alojzu Kralju poklonili skromno darilo ter mu še enkrat nazdravili. Kar nekaj časa smo se zadržali in uživali ob zvokih harmonike. Nazadnje je bil čas za odhod. Imeli smo se čudovito in si obljubili, da se kmalu spet zberemo in se udeležimo prijetnega pohoda. ♦ Prvi pomladni pohod OZVVS Grosuplje Jelka Janežič Bila je nedelja, 18. aprila 2010, ko smo se veterani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje zbrali pred Osnovno šolo Šmarje - Sap, da bi se skupaj odpravili na Prvi pomladni pohod Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje. Na pohod smo povabili učence višjih razredov OŠ Šmarje - Sap, učitelje ter ravnateljico Renato Križman. Prav tako smo povabili gospoda Janeza Tomažina, predsednika krajevne skupnosti Šmarje - Sap, ki je bila pokroviteljica pohoda ter je pokrila stroške za malico. Krajevni skupnosti in gospodu Tomažinu se za to še posebej zahvaljujemo. Dan se je začel precej turobno, saj je že pred odhodom deževalo, vendar to ni motilo razpoloženja pohodnikov. Pred odhodom je pohodnike pozdravil predsednik Združenja veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje, gospod Boris Peterka. Malo pred osmo uro smo se odpravi- li na pot. Pohodnike je vodil Stane Žve-gla, član predsedstva OZVVS Grosuplje, ki je pohod tudi trasiral. Pot nas je vodila iz Šmarja -Sap preko Zacurka, Pleš, Povšarja, Repč, Brezja pri Lipoglavu, Povšnika do Malega Lipogla-va. Na kmečkem turizmu »Pri Jakopcu« smo se okrepčali z okusno malico, se ogreli in prisluhnili zanimivi pripovedi Miloša Šonca, poveljnika 57. Območnega štaba Teritorialne obrambe v času osamosvojitvene vojne, ki je v tistem času pokrival območje takratnih občin Gro-suplja in Litije. V pripovedi je posebej opisal dogodke iz leta 1991 v krajih okoli Li-poglava. Vsi smo ga z zanimanjem poslušali, posebej pa osnovnošolci, saj imajo le redkokdaj priložnost iz prve roke slišati, kaj se je v teh krajih dogajalo v tistih za Slovenijo zgodovinskih časih. Kmalu smo se odpravili na pot, ki nas je vodila z Malega Lipoglava skozi Zgornjo Slivnico na Magdalensko goro, kjer nam je Stane Žvegla na kratko opisal zgodovino območja Magdalenske gore. Nadaljevali smo pot mimo Hrastja in Paradišča proti Šmarju - Sap in s tem tudi zaključili pohod. Prijetno utrujeni, vendar dobre volje smo se poslovili in si obljubili, da se čim prej spet srečamo na prijetnem pohodu in tako obudimo spomin na čase, ki so bili tako pomembni za našo domovino Slovenijo. ♦ Pohod na Polhograjsko Grmado Jelka Janežič Na lepo majsko nedeljo, 23. maja, smo se pohodniki Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje zbrali na Cikavi. Bilo nas je 11. Z osebnimi avtomobili smo se odpravili proti vasi Dvor pri Polhovem Gradcu, kjer je bila izhodiščna točka za vzpon na 898 m visoko Polhograjsko Grmado. Kmalu smo zagrizli v strmino in bilo nam je pošteno vroče, saj je pot na Pol-hograjsko Grmado precej zahtevna, res prava gorska pot. Počasi smo se vzpenjali in občudovali prelep razgled. Med potjo smo se ustavili pri majhni lovski koči pod vršno gmoto Grmade. Malo smo se odpočiti in okrepčali, nato pa smo se odpravili proti vrhu Grmade. Ves trud je bil poplačan na vrhu, saj smo v prelepem vremenu uživali v čudovitem razgledu na Ljubljansko barje, Ljubljano, na Blegoš, Krim in druge lepote narave v okolici. Vpisali smo se v knjigo pohodnikov, nato pa smo pot nadaljevali do kmečkega turizma, kjer smo si privoščili okusno malico. Malo smo se pogovorili in odpočili. Pot nas je nato vodila naprej v dolino do potoka Belce in proti vasi Dvor, kjer so nas čakali avtomobili. Odpeljali smo se proti domu. Minil je še en prijeten dan in še ena lepa izkušnja, posebej za tiste, ki nismo vajeni takih pohodov. Obljubili smo si, da se ob prvi priliki spet zberemo in se odpravimo še na kakšno turo po naši lepi domovini. ♦ Strokovna ekskurzija Turističnega društva Mersel Jasmina za TD Turistično društvo si prizadeva oblikovati celovito turistično ponudbo z namenom predstaviti in ponuditi dragocenosti in znamenitosti, ter lepote naše doline. Zavedamo se, da v našem kraju primanjkuje prenočitvenih kapacitet, ki bi turistom omogočila bivanje in oddih. Na naš poziv o iskanju prenočitvene kapacitete so se odzvali že prvi domačini, ki so pripravljeni sodelovati in ponuditi turistom prostor za prenočitev. Vedno več turistov povprašuje po sprostitvi v naravi, v čistem okolju, po kulturnih in naravnih znamenitostih, športnih aktivnostih, predvsem pa po okusni hrani in pijači, ki je značilna za lokalno področje. Turizem na kmetiji tako velja v turističnem povpraševanju za perspektivno turistično področje. Turistično društvo se je zato odločilo vse, ki so se odločili za oddajanje bivalnih prostorov turistom, povabiti na ogled turistične kmetije Pri Andrejevih, ki se nahaja v majhni vasici Narin pri Pivki. Namen ogleda je bil spoznati, kako turistična kmetija deluje ter kaj je pomembno za uspešno izvajanje te dejavnosti. Kmetija meri dvanajst hektarov, večinoma so to travniki in pašniki, nekaj pa je tudi njiv in gozda. Družina šteje štiri člane - gospodar in gospodinja ter dve hčerki - študentki. Ukvarjajo se z živinorejo, na kmetiji ne manjka kokoši, pri pridelavi hrane sledijo standardom ekološkega kmetovanja. Doma pridelano zelenjavo, meso in sadje ponudijo obiskovalcem v lepo urejenem ambientu. Naša druga postojanka pa je bila turistična kmetija Oblak, ki se nahaja v majhni vasi Rigelj nad Ortnekom pri Ribnici. Poleg redne zaposlitve se ukvarjajo tudi s turizmom na kmetiji. Turistična kmetija Oblak nudi veliko možnosti za družinske, društvene ali lovske izlete ter preživljanje oddiha skozi celo leto. Njihova posebnost pa so divjačinske speciali-tete, domač sadni sok in izvrstna vina. V različnih letnih časih pa pripravljamo češnjeve dneve, kostanjeve dneve ... Morda se bo v prihodnosti tudi v našem kraju kdo odločil za izvajanje tovrstne dejavnosti. ♦ Notranjost ene izmed sob na turistični kmetiji Pri Andrejevih Turistična kmetija Oblak Med nami so bili člani slovenskega znanstvenega inštituta iz Dunaja Marija Žnidaršič, TD Dobrepolje V soboto, 5 .junija, so v Dobrepolje prišli člani slovenskega znanstvenega inštituta z Dunaja. Vodil jih je g. Feliks J. Bister, univerzitetni dr. zgodovine. V Slovenji so se zadržali teden dni z namenom, da spoznajo rojstne kraje in predvsem hiše naših znanih rojakov. Krožili so po Sloveniji in z namenom prišli tudi v naš kraj. Želeli so videti rojstno hišo bratov Kralj in predvsem njun doprsni kip, ter spo- minsko ploščo Frana Jakliča - Podgoriča-na. Sprejeli smo jih pred Jakličevim domom in jih popeljali na želene točke. Bili so zadovoljni, saj so rekli, da je tako pravilno postavljenih obeležij v Slovenji malo. Dr. Bister je pohvalil naše prizadevanje za ohranjanje dediščine in poudaril, da bodo na Dunaju natisnili brošuro o utrinkih iz Slovenije in da bo naš kraj imel svoje mesto. Ogledali so si tudi dela Kraljev na Vidmu, multimedijski center Franceta Kralja, spominsko sobo Frana Jakli- ča, etnološko zbirko »živimo z ljudskim izročilom« in kmečko sobo - interier Do-brepoljske hiše. V njej se življenje ustavi in vsakega obiskovalca ponese v prejšnje čase. Posedli so se na klopi, se posladkali s pecivom, ki so ga pripravile žene iz DPŽ Dobrepolje-Struge (hvala vam) in poslušali zgodbo o prvem klobučku v Do-brepolju, ki je zapisana v knjigi Vaška pravda, delo Frana Jakliča. Zgodbo je doživeto in v narečju povedala ga. Marta Šuštar, za kar se ji iz srca zahvaljujemo. ♦ Tomaž Šuštar Vsak, ki je v naši prelepi dolini že kaj organiziral, se je prav gotovo srečal s sledečim problemom: V Dobrepolju se dogaja ogromno stvari, Dobrepoljcev pa je s Stružanci vred le nekaj več kot 3700. Od tega jih je v grobi oceni kakih 5 odstotkov z željo po kulturnem, športnem, ali kakšnem drugem družbenem udejstvo-vanju. Če pogledamo naprej, imamo v občini gotovo več kot 30 različnih društev, sekcij, krožkov in skupin. Torej obstaja na vsako skupino približno 6 do 7 ljudi, ki bi jih potencialno stvar zanimala. Kdor pa je kaj organiziral, pa ve, da je slika lahko še slabša. Od ljudi, ki nam ostanejo na voljo, pa so gotovo vsaj trije taki, ki sodelujejo že pri treh drugih stvareh. Tu pa potem nastane zagata, kajti človek zaenkrat, razen baje nekaj svetnikov, še ni sposoben bilokacije (pojavljanje iste osebe v fizični obliki na dveh različnih mestih hkrati). To zagato se z dobrim usklajevanjem in načrtovanjem da v dobršni meri premostiti. Pripomoček, ki bi močno olajšal naše usklajevanje in načrtovanje, pa bi prav gotovo bil skupni koledar, kjer bi se lahko že v času načrtovanja določenega dogodka lahko videlo, kaj drugi načrtujejo in kdaj. Sam po sebi se ponuja koledar v spletni obliki, kajti le ta omogoča takojšnjo in vsem dostopno objavo dogodkov ali popravkov. Tak koledar je na voljo na Zelniku. Tokrat vam želim predstaviti, kako lahko dodate dogodek v zelnikov koledar. Kot prvo se moramo prijaviti na stran. Več o registraciji in prijavi si lahko preberete v prejšnjih številkah, ali pa pobrskate po spletni strani. Nato kliknemo na povezavo 'Dodaj dogodek v koledar' (1) v Orodjarni. Odpre se nam koledar. Ko se s kazalcem miške pomikamo preko okvirčkov koledarja, se nam v zgornjem desnem kotu prikaže znak »+« (2). Če kliknemo nanj, se nam odpre obrazec za objavo novega dogodka. Obrazca ni težko izpolniti. Najprej vpišemo naslov dogodka (3) in izberemo kategorijo (4). V urejevalniku besedil (5) lahko po svojem okusu uredimo opis dogodka. V polji (6) lahko vpišemo kraj dogodka (Prizorišče) in pa kontaktne podatke organizatorja. Po želji lahko tudi dopišete dodatne informacije v za to namenjen okvir. Če ste slučajno že objavili novico o vašem dogodku, in bi želeli, da se namesto opisa dogodka prikaže vaša novica, potem lahko uporabite možnost 'Preusmeri na članek' (7). To storite tako, da kliknete na gumb 'Izberi' v tabeli, ki se nato odpre poiščete naslov vašega članka in kliknete nanj. Naslov se bo nato prikazal v okvirčku ob gumbu. Podobna a morda ne tako uporabna možnost je 'Pripni poročilo' (7). Tu lahko dodate članek, na katerega se bo uporabnik preusmerjen po preteku dogodka. Nato lahko določite začetni in končni čas dogodka (8), lahko pa tudi uporabite možnosti 'Celodnevni dogodek ali čas dogodka ni določen' in 'Ura zaključka ni določena', če niste gotovi o urah začetka ali konca dogodka. Če se vaš dogodek redno ponavlja, lahko to storite le z enim vnosom dogodka, tako da uporabite možnost 'Tip ponavljanja' (9). Na koncu kliknete vrhnji gumb shrani (10). S tem ste vaš dogodek poslali. Dogodek bo nato pregledan in najverjetneje še isti dan objavljen. ♦ Vabljeni torej na Zelnik in izkoristite ponujene možnosti, saj internet postaja čedalje bolj pomemben medij. Zaradi njegove narave, pa objavljanje na njem zahteva kar nekaj znanja in dela. Na Zelniku pa namesto vas večino dela opravi Zelnikova ekipa. Če se vam porodi ideja o kakršnem koli sodelovanju z nami, se nikar ne obotavljajte in hitro stopite z nami v stik. To lahko storite preko foruma na www.zelnik.net ali pa preko elektronske pošte: ekipa@zelnik.net. pogovor z g. Jožetom Hrenom - lADUiAjEviM iz Zagorice O košnji nekoč Kot vemo, so ljudje včasih živeli pretežno od kmetijstva in delo ni bilo lahko, saj strojev niso poznali. Kako se spominjate teh časov? Vas Zagorica je štela okoli 62 hiš in pri vsaki je bilo nekaj živine in obdelovalne zemlje. Celo tisti, ki niso imeli zemlje (rekli so jim »asabejni-ki«), so redili kravo, da so preživeli. Ti so s srpi napravljali krmo po zapuščenih, težje dostopnih terenih, da so redili kravo. Nosili so jo kar v vrečah. Večina družin pa je imela več zemlje in živali. Ljudje so obdelovali polja in veliko sejali, zlasti deteljo. Sejali so deteljo macerno, črno deteljo in belo deteljo, ki je bila zgodnja. Ko so pokosili prvo deteljo, so posejali koruzo za svežo krmo, zlasti tisti, ki niso imeli veliko zemlje, so morali hitro kolobariti, da so preživeli tisto nekaj živine. Tisti, ki so imeli večjo kmetijo, pa jim hitro kolobarjenje ni bilo potrebno. Koliko živine je bilo pri vsaki kmetiji? Pri nas smo imeli do osem glav živine in skupno pet ha zemlje. Od tega smo jo od tri do tri in pol obdelovali. Veliko zemlje je bilo preorane. Preorali so tudi travnike, da so prišli do zemlje. Z zaposlitvijo ljudi po tovarnah se je vse manj zemlje obdelovalo, saj je bilo delo na kmetiji po službi naporno. Domov smo prišli šele po tretji uri popoldne, delalo se je tja do polnoči, zjutraj pa je bilo potrebno v službo. Velikokrat smo na pol suho seno zdevali v kozolec ali ga dali v kopice, nato je deževalo po ves teden. Kako so ljudje kosili? Vse najbrž ni zmogel gospodar sam, kdo mu je pomagal? Kosilo se je vse ročno, s koso, dokler niso prišli stroji, kar je prav in šli smo s časom naprej. Pri naši hiši so bili štirje kosci: oče in trije bratje ter jaz, ki sem bil najmlajši in sem se košnje šele učil. Bil sem njihov vajenec. Kosili so drug za drugim in delali rede. Prvi je zakosil in naredil »skušnik«, za njim je šel drugi, tretji in trava je padala in kose so pele: resk, resk, resk ... Po njivi je bila košnja lahka in hitro končana, težje je bilo po travnikih, v gozdui, v lazih in okoli grmad, saj je bilo potrebno obirati travo, ker jo je bilo škoda pustiti. Kdaj ste začeli s košnjo? Okrog četrte ure zjutraj je oče že klical: »Le pajma, (pojdimo) fantje, kosit! »Z bratom sva včasih komaj prišla domov iz veselice ali vasovanja in že je bilo potrebno naprej. Naredila sva se, kot da sva vstala. Hitro sva se preoblekla in rekla: »Sva že vstala.« Čez poletje sva spala na senu, na podu. Nato smo šli kosit -v loko, h kotu, v vrtače ... Z bratom sva si želela, da tisti dan, ko sva imela »mačka«, ne bi šli v vrtače, saj je bila tam trava najbolj poredna (okrogla in se je težko rezala), a prav gotovo nas je oče peljal prav v vrtače. Šele ko sva spila malo uhlnovke (suhi jabolčni krhlji), sva si z bratom nekoliko opomogla. Okrog sedme ure je mama prinesla zajtrk. Komaj smo čakali koruzne žgance, zabelje-ne s cvrtjem in belo kavo. Z delom ste začeli zgodaj zjutraj. Do kdaj je trajala košnja tisti dan? Dobri kosci so pokosili do sedme, pol osme ure zjutraj, razen če je bil travnik večji. Potem so vso mrvo razmešali in jo prigrabili iz grmad v ograbke. Nato je bila malica: malo špeha, domač kruh, pisan, črn, ko- ruzen, in včasih domačo marmelado, ki je bila za boljšo malico. Klobase se niso jedle, ker si bil po njih žejen. Nato smo seno obračali in delali ograbke do kosila. Za kosilo je bila obara ali zaroštan krompir s širokimi rezanci. Vse je bilo domače, v trgovino nismo hodili. Ves čas smo opazovali vreme. Če je kazalo sonce, smo zgrabili v rešte in šli naprej kosit, če je kazalo na dež, smo naredili kopice, ki so jih naslednji dan razkopale ženske. Seno iz dolin so navili na grablje in ga znosili ven. Seno je bilo potrebno spraviti tudi domov. Kako ste to delali? Pri nas smo imeli le krave in loj-terni voz, s katerim smo speljali seno domov. Nekateri so imeli vole ali konja. Na voz je bilo potrebno pravilno naložiti, da seno ni zdrselo na tla. Na dno so dali leskove veje, da se seno ni stresalo po tleh, vrh sena so povezali z žrdjo (tanjše smrekovo deblo, ki je moralo biti obeljeno in ravno prav debelo). Nalaganje je potekalo po vrstnem redu: na vogal, na uhu, na sredo, na vogal, na uhu, na sredo ... Doma smo seno spravili v pod ali v prdevek (lesena koliba) in ga nat-lačiti od tal do strehe. Pri spravljanju je bilo največ prahu. Ker ni bilo kopalnic, smo ves dan na soncu greli vodo, zvečer pa so se vsi člani družine polivali in se tako umili. Po večerji so se fantje zbrali na vasi in do polnoči se je razlegalo njihovo petje po vasi in marsikateri deklini je igralo srce. Zagoričani so se zbirali palico - palčnik - in vile so bile narejene. Nato so prišle železne vile s tremi in štirimi roglji. Grablje je znal izdelati vsak gospodar. Čeljust zanje je bila iz javorjevega lesa, klini pa iz makunce. Palico so narezali na stebričke in jih nato oblikovali. Orodje so izdelovali ali popravljali zlasti pozimi. In za konec nam povejte, ali bi od današnjega pogovora našli kaj, kar bi ponudili današnjemu turistu? Moje mnenje je, da bi bil počitek na seniku ali v kopici zanimiv za gosta, poleg tega pa bi se gostje preizkusili v košnji, grabljenju in spoznali bi različna orodja. Nekateri bi gotovo uživali že ob vonju pokošene trave. Hvala vam za pogovor! »v srčku«, to je središče vasi in vsi sosedje so jih vsak večer poslušali. Povedali ste, kaj je bilo na jedilniku za zajtrk, malico in kosilo, kaj pa je bilo za večerjo? Največkrat močnik in kislo mleko, pa zelje, krompir v oblicah, fižol, tudi žgan-ci. Zelje je bilo včasih trikrat na dan. Kosilo se je v določenem času v letu in verjetno so kosili kmetje hkrati. Ali so si med sabo tudi pomagali? Nekako od 11., 16. junija do 4. julija. Takrat je bila glavna košnja zaključena. Nazadnje se je kosilo po senožetih v gozdovih, po stelnicah in v lazih. Košnja je bila hkrati pri vseh, saj je trava zrasla povsod. Fantje so tekmovali, kdo bo šel v senožet prej in kje bo prvo pokošeno. Med delom so vriskali, da je odmevalo med hribi, in ko je prvi končal, je zavpil: »Pala je!« in nato so se klici vrstili. Med sabo so si tudi pomagali. Če so se dogovorili, so šli najprej pokosit eno se-nožet, nato še drugo. Dobri kosci so kosili tudi po drugih vaseh. Za košnjo je bilo potrebno tudi orodje. Kakšno je bilo in kje ste ga dobili? Gotovo je bilo osnovno orodje kosa, ki so jo ljudje kupili. V Ljubljani je bila trgovina »Pri kosi« in tam so se kose dobile od povojnih časov dalje. Koso je bilo potrebno sklepati in nato nabrusiti. Klepali smo na klepcih, ki so bili v treh izvodih: klepanje za v zemljo (špica, babca in kladivo), kontra klepanje in navadno kladivo, ravna babca in ošpi-čeno kladivo (tolčeš enakomerno in pod pravim kotom 15 do 20 min). Po klepanju je potrebno koso nabrusiti še z oslo. To je posebno oblikovan kamen, najboljše osle so bile bergamaške, iz italijanskega kamna. Osla je shranjena v osolniku, v katerem je voda. Osolniki so bili leseni. V Dobrepolju jih je izdeloval Frkulov oče iz Podpeči. Za izdelavo je uporabljal topolov les, ki ne prepušča vo- de. Koso nasloniš na zemljo in poševno nase ter jo z obeh strani nabrusiš. Za nalaganje sena so bile potrebne vile. Prve so bile triroge in lesene. Na primerno leskavo rogovilo so pritrdili še eno KRIŽANKA PO STARO V besedilu je več narečnih besed, nekatere z razlago, druge brez, ker nismo našli ustreznega izraza, zato berite z razumevanjem. ♦ 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 1. Ime za ostrenje rezila? 2. Drugo ime za seno? 3. Ime za večjo kopico sena? 4. Drugo ime za obaro? 5. Kako se je reklo ljudem, ki niso imeli zemlje? 6. Kako se je reklo najboljšim 'oslom'? 7. Kaj so včasih največkrat jedli med delom? 8. Kaj je 'uhlnovka'? 9. Prvi red, zakos na košnji? 10. Staro ime za deteljo? eujeoeui 'OT >j!usn>js '6 egend -g >j!ugoLU 'i >j9SLue9j9q -g >j!ur9qese -g J!dLuoj>j ueisojez -y Sms ■£ BAJLU 'Z 9rued9|>j -J :A31IS3tl Kmetijstvo IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE Ne bodi sam, pridruži se nam Meni je največje zadovoljstvo, če bližnjemu polepšaš dan. Ta polepšan dan je zagotovo bil tisto nedeljo, ko smo gostili naše člane, t.i. »starostnike nad 80-let in bolehne«. Vzdušje je bilo enkratno, saj je bilo z njihovih lic razbrati, da so zelo zadovoljni. Nekateri so izrekli hvaležnost in pohvalo, da se jih spomnimo s tako lepim povabilom. Za vsakega posebej smo bili veseli, da se je povabilu odzval. Vsi smo si obljubili, da se naslednje leto ponovno dobimo in da zopet kakšno rečemo. Obljubo pa je seveda treba držat! Dragi izletniki! Se še spomnite izleta na Plitvice? O, pa še kako nam je ostal v spominu. Samo, če se spomnimo pet-urne hoje, se verjetno marsikdo vpraša, kje smo dobili kondicijo in moč. Nihče ni tarnal o »izrabljenih« kolenih. Ob čudovitih naravnih lepotah, mogočnih slapovih - eden od njih je ubral pot prav pod hišo. To je res nekaj čudovitega. Narava je pač vsemogočna. Izlet smo zaključili z dobro večerjo in tudi z dobro kapljico (proti dehidraciji). Zabaval nas je harmonikar Tone, naš prijatelj iz DU Šmarje Sap. »Škrjančki« smo to sezono zaključili s koncertoma, v Domu ostarelih v Ribnici in Domu Svete Terezije na Vidmu. Pred izidom Našega kraja bo za nami tudi piknik v Zalipov-cu. Več o njem v naslednji številki. Koledar za letošnje izlete ste sigurno kam založili. Zato vas bom sedaj spomnila, da gremo 10. julija na splavarjenje po reki Savi. Pot nas bo peljala od Radeč do Zidanega Mosta in Ho-temeža. Za vse ostalo se pustite presenetiti. ♦ Debata je na višku, novic ne bo zmanjkalo ... iz zavoda Prizma se nam radi pridružijo Še vodičev nasvet in hajd na pet-urno pot Tudi ta slap si je našel svojo pot ... Takšnih in še mnogo lepših je veliko Naša četica koraka . Pšenica ali zlato zrnje Tone Zevnik Pšenica je že od nekdaj bila ena izmed žitaric in največja prehrambena kultura. Z mletjem le te dobimo belo moko, iz katere se peče bel kruh in pripravi različne jedi. Ko sem bil še otrok, smo poznali dve vrsti pšenice - golico in osinko. Takrat so kmetje več sejali golico, ki je imela zrnje obdano z rahlimi lističi ali plevami, klasje pa je bilo golo. Osinka pa je imela na klasju »osine«, podobno kot ječmen, pri rasti je bila bolj stabilna, bila je bolj odporna proti dežju in vetru, nadležne pa so bile te njene osine. Pšenico so običajno sejali na njivo, na kateri so v začetku septembra izkopali krompir. Njiva je bila po krompirju dobro pognojena, kar je ugajalo tudi pšenici. Ko so njivo orali, so pobrali še drobni krompir - in to radi, saj se je povečal pridelek. Za sejanje so izbrali najboljše semensko zrnje, ki je bilo pogoj za dobro žetev. Vrgli so ga po brazdah, nivo prebranali, da so ga prekrili. Ob koncu oktobra so prvi kalčki pšenice že prišli iz zelje. Pomembno je bilo, da so se do zime razrasli in zimo dobro preživeli. Na kaljenje in rast pšenice je ugodno vplival tudi jesenski dež, ki je namočil zemljo. Pregovor pravi: »Mene daj v blato, pa ti bom dala zlato.« Zima je bila bolj težavna. Veljalo je, da če sneg nepretrgoma leži devetdeset dni, pšenica pozebe. Podobno je tudi, če je čez dan sončno in toplo, ponoči pa tako mraz, da tla zmrznejo. Zaradi površinskega gibanja zemlje se pšenične korenine trgajo in pridelek je manjši. Spomladi, ko se je zemlja segrela, se je pričela rast pšenice in kmetje so kaj hitro ugotovili, kako je prestala zimo. Bilke pšenice so hitro rasle, če so kmetje z njive odstranili plevel in druge nadležne rastline, ki so ovirale rast. Pšenica zraste in na vrhu naredi klasje, ki nekaj časa cveti in se tako oplodi. Začenja se odebelitev zrn, sledi počasno zorenje, ki se konča v drugi polovici julija. Pregovor pravi: »Ob svetem Jakobu (petindvajseti julij) zori ali pa zgori.« To naj bi pomenilo, da mora biti do takrat zrela, če ne, so bila zrnja drobna in stisnjena, pridelek pa zato manjši. Pogled na njivo zrele pšenice, ko je pihal veter, je bil zelo lep, posebno še, če si gledal njeno valovanje. Pšenica je zrela, začela se je žetev. Če je bila njiva velika, se je pri žetvi zbralo več žanjic. Žele so jo s srpom, naredile so »prevesla«, požeto pšenico pa so polagale v snope, katere je gospodar povezal. Snope so zložili na kupe, da so jih pozneje naložili na voz in odpeljali domov. Ko je bila žetev končana, so pred odhodom domov žanjice še zapele »Prepelica se že glasi, pšenička rumeni, dekleta se vesele, spet bodo žele ... « Ker snopi niso bili dovolj suhi, so jih dali v late kozolca, da so se dobro posušili. Sušenje v kozolcu je trajalo do dva tedna, lahko tudi več. Kmetje so se ves ta čas bali, da ne bi prišlo do nevihte, udara strele ali požara. Če bi se najhujše res zgodilo, bi šla letina pšenice (pa še kaj drugega) v nič. Zato so posušeno hitro omlatili in zrna spravili na varno v kaš-čo. Pšenico so ročno otepali ali mlatili. Otepanje je bilo zelo preprosto. Snope so najprej razstavili na sonce, da so se dobro posušili, potem pa so jih udarjali ob leseno podlago, da je iz klasja odletelo zrnje. Ročno so otepali, ker ni bilo druge možnosti. Strojno mlatenje je potekalo tako, da so razvezane snope naložili na vozove in jih pripeljali k mlatilnici, ki jo je gnal bencinski motor (takrat še ni bilo elektrike). Motor je bil povezan z mlatilnico z močnim jermenom, vse skupaj so po utrdili s podstavki, ki so jih dali pod kolesa pogonskega motorja in mlatilnice. Spomnim se, da je pogonski motor upravljal Medenov stric, snope pa je dajal v mlatilnico Klinč Janez (oba sta bila iz Vidma). Prvi je bil natančen in dobrovoljen, drugi pa delavene in bolj navihan. Če mu je z voza dajala snope na podest mlatilnice čedna punca, je tlačil snope v mlatilnico bolj počasi, več pa je gledal njo. Sicer pa je bil Janez priden in vesten delavec. Pri »mlatvi« je pšenica skupaj s plevami padala pod mlatilnico, kjer je bila velika lesena ponev, iz nje pa so jo večji otroci odnašali v skedenj. Slama je bruhala iz mlatilnice zadaj, metali so jo na kup ali v skedenj, otroci pa so jo tlačili. Dela je bilo veliko, pomoč sosedov in otrok pa je bila hvaležna. »Mlatev« je bil končana, motor in mla-tilnico so ustavili. Vsem, ki so delali, je gospodinja dala malico, otrokom je še posebno teknila. Mlatilnico so prestavili k sosedu in tako je šla od soseda k sosedu, dokler pšenica po celi vasi ni bila om-latena. Naslednji dan so pšenico in pleve ločili s »pajtlanjem«. »Pajtelj« je kmečka naprava, ki z ročnim vrtenjem lesenih lopatic povzroči v bobnu nekakšen veter, ki odpihne pleve, pšenica pa pade navzdol na sito ali v pripravljeno posodo, ki jo je gospodar odnesel z »mernikom« v kaščo. Mernike je štel, da so vedeli, koliko pšenice so pridelali (mernik je stara kmečka mera za žito). Novo pšenico so dali v mlin, da so dobili belo moko, iz katere so spekli kruh za vso družino. Visoki hlebci z rumeno zapečeno skorjo so vabljivo dišali in otroci smo se kruha do sitega najedli. Druga peka iz nove moke je imela poseben in hvaležen pomen. Gospodinja je spekla toliko hlebec, kolikor žanjic je pomagalo žeti pšenic. Vsaka je dobila lepo zapečen hlebec, ki je bil tudi za pokuši-no, kakšen bo kruh iz nove moke. Hlebcem so še iz davnih časov rekli »opreš-ca«. Kruh, ne samo bel, je osnovno živilo človeštva. S tem zapisom želim povedati, kakšen pomen je nekdaj imela pšenica za življenje in delo na kmetih. Danes jo ne seje-jo več, bel kruh in ostale sladke dobrote pa lahko kupimo, če le imamo denar. ♦ GÊOaK Prigorica 79a, 1331 Dolenja vas Tel/Fax: ( 01 ) 836 - 41 - 26 GSM 031 871 767 aljosa.kosorok@geoakt.si GEODETSKE STORITVE ALJOŠA KOŠOROKS. P. Bosta globalizacija in porabništvo odnesla našo istovetnost? Zakaj še iskati in ohranjati izvire naše narodne biti? Silvester Gabršček, univ. dipl. etnolog in univ. prof. soc., sekretar, Ministrstvo za kulturo Z izpolnitvijo tisočletne želje po ponovni vzpostavitvi lastne domovine, o kateri so v preteklih stoletjih sanjali naši očaki in nanjo ohranjali misel v svojih umetniških delih naši najvidnejši kulturni ustvarjalci, smo danes Slovenci kot evropski narod z bogato lastno kulturo v nevarnem precepu med večplastno globalizacijo in usmerjeno razgradnjo temeljnih vrednot, ki jo zagovarjajo nekateri tako imenovani sodobni in 'napredni' miselni tokovi in zagovorniki univerzalne '(po-)cestne' kulture. Podobno kot 'izvoljeno ljudstvo' sta tudi naše prednike v stoletjih preizkušenj, najrazličnejših nevarnosti in zatiranj ohranjala pri življenju močna vera vase in prepoznavna kultura. Naslov pogovora z jezikoslovcem dr. Markom Snojem o Iskanju in ohranjanju izvirov naše narodne biti, ki je objavljen v decembrski številki revije Ampak, mi je dal iztočnico za začetek pisanja tega sestavka, ki želi razpihati žerjavico pod pepelom in osvežiti tisti spomin, ki nas je oblikoval v določljiv kulturni osebek, brez katerega bi bila okrnjena mozaična podoba evropske in z njo vred svetovne civilizacije. Slovenija je zemljepisno majhna dežela na izpostavljenem evropskem križpot-ju, čez katerega je šlo v tisočletjih veliko plemen in ljudstev, katerih imena v veliko primerih niti ne vemo. Med temi jih je veliko pustilo za seboj vidne, nekateri mogoče bolj globoke in spet drugi komaj zaznavne sledi, ki jih lahko samo rahlo zaslutimo. Z gradnjo avtocestnega križa so se napolnile muzejske zbirke in depoji z množico novih in pomembnih arheoloških predmetov, ki segajo od kamene dobe pa vse do časa prihoda naših prednikov konec 6. stol. Te najdbe dopolnjujejo in spreminjajo dozdajšnja zgodovinska védenja o našem prostoru, tako da se je zgodovinopisje znašlo pred velikim izzivom, ko bo treba v marsikaterem delu znova napisati celotno narodno zgodovino. Poleg vse bolj privlačne znanstvenokri- tične etnogeneze, ki je posledica zgodovinskih prepletanj in seštevek vsakokratnih preseljevanj ljudstev in njihova nadgradnja, je za razumevanje narodove osebne biti pomemben še drugi prav tako pomemben vidik, ki z zemljepisnimi pogojenostmi in izrazitimi danostmi alpskega, panonskega, osrednjeslovenskega in sredozemskega sveta sooblikuje strukturo slovenske ljudske kulture (1) (Vilko Novak, Slovenska ljudska kultura, Ljubljana 1960). Podobno kot je bil naš prostor od davnine pa vse do danes zelo pomemben za različna plemena in ljudstva zaradi svoje prehodnosti, je bil hkrati v različnih zgodovinskih obdobjih tudi naravno križišče trgovskih, gospodarskih, vojaških pa tudi različnih zelo pomembnih kulturnih in idejnih tokov. Pa vendar se je kljub vsej zgodovinski prepišnosti v samem osrčju Evrope izoblikoval močno prepoznaven 'slovenski kulturni prostor'. Krščanstvo je po mnenju nekaterih uglednih znanstvenikov (2) (dr. Janko Kos, dr. France Bernik, dr. Stane Granda, ddr. Igor Gr-dina, dr. Niko Kuret, ddr. Anton Trstenjak, dr. Emilijan Cevc, Alojz Rebula, Boris Pahor ...) nesporno tisto vezno tkivo, ki je naše davne prednike povezalo in oblikovalo v posebno prepoznavno narodno skupnost, tj. kljub močnim pokrajinskim in krajevnim posebnostim, ki se najbolj slikovito zrcalijo v osmih skupinah 62 narečij. S sorazmerno umiritvijo zgodovinskih evropskih razmer po preseljevanju narodov so na naš prostor, na katerem je verjetno še marsikje pod pepelom tlela iskrica prvotnega krščanstva iz pozno antičnega časa, irski menihi začeli prinašati evangeljsko sporočilo s svojim 'blagim' načinom misijonarjenja že v sredini osmega stoletja. Za pokristjanjenje Slovencev sta posebnega pomena oglejski patriarh Pavlin II. iz Čedada in salzburški metropolit Virgil, ki je med Karantance poslal posebnega škofa Modesta. (3) (Pavel Diakon, Hi-storia Longobardorum iz ...; in poročilo Conversio Bagoariorum et Carantanorum iz 871). Med naše prednike na vzhodu pa sta na povabilo kneza Koclja iz Blatnega Kostela ob Blatnem (Balatonskem) jezeru v Panoniji stoletje pozneje prinesla 'blagovest' solunska brata Ciril in Metod. Kneževina Karantanija iz druge polovice 1. tisočletja s knežjim kamnom kot najvišjim simbolom samouprave in fevdalni vzpon knezov Celjskih v vrh evropskega plemstva 15. stoletja sta ostala v naslednjih stoletjih zgodovinska osamelca narodovih teženj po udejanjanju lastne državnosti in samostojnosti, ki se je vedno znova pojavljala ob prelomnicah evropske in svetovne zgodovine kot legitimna zahteva, zlasti od pomladi narodov sredi 19. stoletja pa vse do njene končne uresničitve zgodovinskega 25. junija 1991. Vsa ta prizadevanja pa ne bi obrodila sadov brez uveljavljene lastne kulture, ki je v stoletjih oblikovala svojstven 'slovenski' obraz in njen v mednarodni skupnosti prepoznaven značaj. Danes lahko z zdravim ponosom gledamo na prepoznavne kamenčke, ki jih je slovenstvo prispevalo v mozaiku evropske in občečloveš-ke civilizacije v teku zgodovine. Med temi nikakor ni mogoče zaobiti Brižinskih spomenikov iz 10. stoletja, ki so med slovanskimi jeziki najstarejše zapisano besedilo, če upoštevamo še starejši prevod 'Očenaša' izpred karolinškega časa, ki je ohranjen v Celovškem in Starogorskem rokopisu, se nimamo ničesar sramovati niti pred 'mogočnejšimi' narodi. Resne znanstvene obravnave še čaka skrivnostni stavek »hide boh ohrit« iz prve pol. 8. stoletja na 'Rathisovem' oltarju v čedajski patriarhalni stolnici in je po prepričanju legendarnih 'Čedermacev' in nekaterih njihovih uglednih furlanskih stanovskih kolegov najstarejši zapis v slovenskem jeziku. Med slavisti je domneva prof. Giorgia Zifferja z Videmske univerze, da je 'Nikodemov apokrifni evangeliji' iz 10. stoletja zapisan v starem slovenskem jeziku, odprla nova še ne raziskana poglavja. Madžarski vdori in plenjenja konec 10. stoletja so za daljši čas poteptali poganjajoče in obetajoče bilke slovenske kulture. Podobno se je ponovilo v času turških vpadov in plenjenj v 15. stoletju, ki so marsikje poteptali ali izruvali komaj ponovno vzklilo seme. Moralo je miniti več kot pol tisočletja po izgubi samostojnosti, da je iz naše grude zrasel Primož Trubar - osebnost, ki je za 'vse čase' usodno zaznamo- vala slovenstvo, ga ubranila pred prežečim potujčevanjem in tudi pred poskusi stap-ljanja v nekakšno jezikovno 'južnoslovans-tvo' tudi že v njegovem času. Trubar, ki se je pri tržaškem škoiu Bonomu ogrel za takratno gibanje reformiranega krščanstva, nam je dal leta 1550 prvi tiskani knjigi v slovenskem jeziku: Katekizem in Abeceda-rij, pozneje pa še veliko drugih knjig, med njimi tudi prevod 'Nove zaveze'. Ob tem 'velikanu' je zaživel biblijski zavod v Urac-hu na Nemškem, ki je skrbel za natise svetopisemskih knjig tudi v glagolici in cirilici za potrebe drugih Slovanov na jugovzhodu Evrope. Z natisom Dalmatinovega prevoda Biblije v slovenščino leta 1584 je bil narejen izjemno velik podvig, ki nas je kot narod uvrstil med prvih enajst na svetu, ki so imeli v celoti prevedeno Sveto pismo v svojem jeziku. Leto 2008 je Vlada Republike Slovenije razglasila za Trubarjevo leto v spomin na 500-letnico njegovega rojstva; različne prireditve, znanstveni posveti in strokovne razprave, posvečene v njegov spomin, so prvikrat v slovenski zgodovini osvetlile in z novimi spoznanji ovrednotile njegovo delo in poslanstvo v celoti brez vsakršnih konfesionalnih pa tudi ideoloških pristranskosti. Ob koncu Trubarjevega leta smo postali bogatejši za celovitejšo predstavo te izjemne osebnosti in ovrednotenje njegovega mnogo-stranskega delovanja z usodnimi posledicami za dvig in ohranjanje slovenstva od njegovega časa pa vse do danes. Po tem času so se začeli v širšem evropskem prostoru vse bolj pojavljati in uveljavljati tudi drugi nadarjeni rojaki, ki so s svojim delom vidno presegali okvire rodne dežele in njena obzorja; med temi je treba omeniti vsaj nekatere, kot npr.: cesarskega diplomata v Moskvi Žiga Herber-steina iz Vipave, potem Jurija Slatkonjo iz Novega mesta - prvega dunajskega škofa in ustanovitelja znamenitega zbora 'Dunajskih dečkov' ali pa svetovno znanega renesančnega skladatelja Jakoba Gallusa, polihistorja Janeza Vajkarda Valvazorja, ki je z razpravo o Cerkniškem presihajočem jezeru postal član angleške kraljeve akademije in je za izid 'Slave vojvodine Kranjske' leta 1689 v štirih knjigah - prve enciklopedične predstavitve Slovenije svetu, zastavil vse svoje premoženje. Med pomembne može iz naših dežel nedvomno sodita še matematik in avtor logaritemskih tablic Jurij Vega in pozneje še nobe-lovec iz kemije Friderik Pregel kot tudi veliko drugih, ki so zasedali pomembna akademska mesta po različnih univerzah ali pa se uveljavili kot prepoznavni ustvarjalci in poustvarjalci v različnih umetniških zvrsteh. Spet je moralo preteči skoraj nadaljnjih 500 let, da je v našem narodu rodila oseb- nost - voditelj, ki je kot Mojzes popeljal svoje ljudstvo v nove čase. To je bil Anton Martin Slomšek, ki je podobno kot Trubar v svojem času s svojo vizionarsko daljnovidnostjo v novih evropskih družbenih razmerah z neumorno delavnostjo na novo preoral in obdelal 'slovensko' njivo v narodnostnem, verskem, duhovnem, vzgojnem, gospodarskem, kulturnem in v političnem pogledu (4) (Vlado Habjan, Anton Martin Slomšek, Ljubljana 1992; Alojz Rebula, Pastir prihodnosti, Celje 1999). Brez skrbne Slomškove priprave narodovih gredic iz zanemarjene prahe ne bi mogla pognati vrhunska poezija njegovega vrstnika Franceta Prešerna, s katero se je naše takratno pesništvo enakopravno postavilo ob bok svetovni književnosti. Najverjetneje bi težje pognale svoje korenine v 'narodovem gartelcu' tudi druge žlahtne rož'ce slovenske proze in poezije, ki so danes enakovredne vrhunskim evropskim stvaritvam. Brez za zgodovino usodnega prenosa sedeža Lavantinske škofije iz Šentandraža v Labodski dolini v Maribor in nekaterih drugih predhodnih smelih Slomškovih potez bi po vsej verjetnosti general Rudolf Maister ostal brez ključnega ozemlja ob koncu 1. svetovne vojne. Slovenski kulturni prostor, ki si je v času protestantizma utrdil temelje za svoj zgodovinski obstanek, je v času porefor-macije doživel razkošen baročni razcvet in 'slovenska duša' je zapela kot še nikoli v domala vseh umetniških 'govoricah': od likovnih, leposlovnih, glasbenih, arhitekturnih, in to v ljudski in visoki umetnosti; zlasti slednja je imela Academii operosorum - 'klubu izobražencev' - močno oporo. S prihodom jezuitov v Ljubljano in z ustanovitvijo njihovega kolegija leta 1597 pa je povezan začetek ljubljanskega visokega šolstva. Pa vendar se je moral naš narod neprestano boriti za svoj obstanek, lastno življenje, za svoje bivanjske pravice ter da sme govoriti in peti v maternem jeziku in se vedno znova potrjevati. Ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič se je na koncu 19. stoletja kljub ostremu nasprotovanju takratnega liberalnega tabora nepopustljivo boril za prvo gimnazijo v Šentvidu nad Ljubljano, ki je bila prva v celoti v slovenskem jeziku. Zavedal se je kritičnih družbenih razmer v takratnem cesarstvu in hkrati ugodnega trenutka za njeno ustanovitev, zlasti pa njenega poznejšega nacionalnega poslanstva, saj so prav iz njenih gimnazijskih klopi pozneje izšli najvidnejši profesorji ljubljanske univerze. Slovenska likovna ustvarjalnost se je z generacijo impresionistov in ekspresioni-stov lahko postavljala ob bok evropskemu slikarstvu; podobno bi lahko trdili tudi za 'slovensko moderno' na literarnem področju, pa še bi lahko naštevali posameznike ali skupine, ki so enakovredno in dostojno nastopali na 'evropski' ravni. V prvi polovici 20. stoletja ne moremo mimo znamenitega arhitekta Jožeta Plečnika, ki se je s svojo genialnostjo in z ustvarjalnostjo odrinil daleč nad takratno povprečje: postal je svetovno priznan arhitekt in je še danes daleč najbolj spoštovan slovenski umetnik, ki še vedno z nezmanjšano močjo nagovarja in navdušuje ljudi z vsega sveta. Po 1. svetovni vojni je bil krivično razkosan do takrat ozemeljsko enoten 'slovenski kulturni prostor', in sicer: večji in osrednji del je šel pod novoustanovljeno kraljevino Jugoslavijo, na severu v republiko Avstrijo, v kateri je ostalo Gosposvet-sko polje z zibelko slovenstva, na vzhodu je bilo Porabje dodeljeno Madžarski, Primorska z Benečijo, Rezijo in s Kanalsko dolino pa je bila za nagrado po Londonskem tajnem sporazumu podarjena Italiji. Pohlep velesil je ustvaril krivične meje, ki so bile po dobrih dvajsetih letih eden izmed razlogov nove svetovne vojne. Prebujeno slovenstvo, ki se je ves ta čas trdoživo borilo za svojo istovetnost pod vsemi štirimi tujimi gospodarji, je bilo ponovno na zgodovinski preizkušnji. Mogoče pa so ga prav te zlovešče okoliščine spodbujale k še bolj plodnemu ustvarjanju na vseh kulturnih področjih in s tem k lastnemu utrjevanju s prepoznavno inteligenco in obenem z vse bolj uveljavlja-jočo se gospodarsko močjo. Toda kot da niso zadostovale tuje nevarnosti, se je z 2. svetovno vojno v slovenski rod pod pretvezo narodove osvoboditve vrinila boljševistična revolucija, ki se je v primerjavi z vojno nadaljevala še kar dve desetletji in več; njene boleče posledice pa so še danes marsikje navzoče kot nezaceljene rane. Slomškove besede, s katerimi označi revolucijo za »nesrečo, ki použiva mozeg narodom in požira svoje lastne otroke ...« (5) (Slomškov nagovor ob prihodu lazaristov v Celje leta 1852), so v slovenskem primeru zadele v polno; dovolj je že površen pogled na to, kar se je zgodilo: umanjkal je cvet slovenske inteligence in nosilcev njene kulture, v zub-ljih ognja so skupaj z gradovi, s cerkvami, palačami in z drugimi zgradbami zgorela mnoga pomembna umetniška dela, knjige in drugi nosilci narodovega spomina. Podivjano uničevanje narodnega bogastva, v katerem so korenine njegove identitete, je za vsak narod velika nesreča, za manjše narode pa je to še toliko bolj usodno. »Kajn-Abelovstvo«, kot narodovi razdvojenosti pravi pisatelj Saša Vuga, se je neverjetno zažrlo v narodovo tkivo in narod se le z veliko muko in zelo počasi izvija iz njegovega smrtonosnega objema. Ta hiba, ki nas še vedno močno spremlja, se najbolje vidi pri posameznih javnih razpravah, pri katerih se samodejno sproži 'varnostna zavora', ki v javnosti poskrbi za spremembo razmišljanja v 'pravo' smer, in sicer skladno z edino pravilnega razumevanj a sodobnega razvoja celega našega obnebja, v katerem še vedno ni prostora za nekatere izjemne mislece in ustvarjalce, kot npr. filozofa Franceta Vebra in Aleša Ušeničnika, sociologa Andreja Gosarja, pisatelja Ivana Preglja, pesnika Alojza Gradnika, dramatika Ivana Mraka, slikarja Staneta Kregarja, Zorana Mušiča, kiparko Karlo Bulovec, slikarko Baro Remec, literarnega zgodovinarja Tineta Debenjaka, etnologa Rajka Ložarja in še za mnoge. Da kot narod znamo in zmoremo še 'stopiti skupaj', se je pokazalo ob desetdnevni vojni, in da lahko še zadihamo s polnimi krili pljuč, smo za nekaj trenutkov doživeli leta 1996 ob prvem obisku papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji. Vendar ne za dolgo, kajti kmalu po tem je iz nekakšnega 'vcepljenega' strahu oživela klica 'kulturnega boja' in poskrbela, da duh polne svobode ne bi poletel previsoko iznad 'Šentflorijanske doline', v kateri se kot stara lajna znova pogreva stara zgodba o na- rodovem revolucionarnem in proletar-skem poreklu, ki izvira še iz časa kmečkih puntov in je v 20. stoletju doživel svoj vrhunec pod vodstvom revolucionarnih pismoukov (6) (Stalinova označitev Kardelja v Solženicinovem Drugem krogu). 'Pomladno' sonce je za kratek čas obsijano Slovensko krajino s tisoč gradovi in skoraj tri tisoč cerkvami sredi mestnih središč, trgov, vasi in s tistimi posejanimi po hribčkih; po tisti deželi, kjer je ob poteh na tisoče znamenj in na poljih na stotine kozolcev. To mora biti dežela svobodnih ljudi, bi rekel Kurent, v kateri pod svobodnim soncem odmeva prešerno petje zdravice; ljudi, ki so ponosni na dediščino svojih prednikov in so hkrati odprti za vsestranski in ustvarjalni napredek kot tudi za medsebojno sodelovanje na vseh ravneh znotraj Evropske skupnost in širše. Uteha in hkrati dokaz, da je v 'tem ljudstvu' še veliko pristnega in lepega, je zapis, ki ga je pred nekaj leti napisal priznani francoski umetnik Michel Pochet ob obisku Slovenije, v njem je strnil svoj vtis, ki se glasi: V primeru, da bi moral zamenjati državljanstvo, bi si izbral slovensko. To mislim iskreno. Narod, ki si je v trenutku tako dolgo pričakovane samostojnosti po stoletjih zatiranj izbral za svoj državni praznik obletnico smrti pesnika in to proslavlja brez vojaških parad s tanki in protiletalskimi raketami ter ob prisotnosti predsednika države, vlade, iplomatskega zbora podeljuje nagrade svojim najboljšim slikarjem, kiparjem, glasbenikom, pesnikom ... - tak narod, čeprav številčno majhen, je velik narod! In kaj je tak narod, ki si za svojo himno izbere pesem tega istega pesnika in to je pesem brez bojnih vzklikov, prav nasprotno, je občutena zdravica, ki povzdiguje vesoljno bratstvo. Po mojem mišljenju je tak narod prvi, ki se je napotil po poti, v katero sam verujem in si zanjo prizadevam z željo, da bi se nekega dne po njej podali vsi narodi. To je narod, ki v srcu nosi pesnika. Naj ta prepis ne ostane le laskav zapis občutenja tujega umetnika in njegovega doživljanja Slovenije, ampak spodbuda in napotilo k nadaljnjemu udejanjanju take kulture, ki nas je stoletja oblikovala, ohranjala in dvigala na enakopravno raven znotraj velike skupnosti evropskih narodov, katere polnopravni člani smo postali pred petimi leti tudi v državniškem pomenu po zaslugi te kulture. ♦ 1 Velika Loka 89, 1290 Grosuplje Milan Hribar Q51 224 441 tei./faks: 05/9 932 115, m lia H @ rh Insta lacij S. sl Naše podjetje vam ugodno in kvalitetno izvede inštalacije ogrevanja, vodovodne inštalacije, elektro inštalacije, montaže klimatskih naprav. Nudimo tudi adaptacije, servis kot tudi alternativne rešitve. in hlajenje za poletje! junij 2010 Šport 35 Blafov memorial »Tarok je nepredvidljiva igra, ki te vedno preseneti,« je dejal lanski zmagovalec mond mojster Samo Medved iz Novega mesta. Andrej Strnad, Janez Nose in Pavlina Novak V petek, 28. maja se je odvil odprti turnir v taroku, posamezno v trojkah, v spomin na Janeza Škantlja - Blafa v NVRC-ju, v koči pri Koritu, Podgora v Dobrepo-lju.Za memorialni turnir Blafu smo se odločili zato, da obeležimo delovanje nekdanjega člana in vaščana vasi Podgore. »V vseh mestih, trgih in vaseh živijo ljudje, takšni ali drugačni. So stari, malo manj stari in otroci. Tudi v naši vasi je tega vsega po malo. Med nami pa je živel tudi Janez Škantelj, seveda prekratek čas za življenje človeka. Kaj pa je prekratek čas? Ljudje lahko živijo 90 let, pa v vsem njihovem življenju ne pustijo pečata. Kaj s tem mislim? Mislim na našega Janeza - Blafa. Ta nadimek je dobil po nekem stripu, ki so ga v tistem najstniškem času prebirali njegovi vrstniki. In prijelo se ga je. Za nas vaščane in širše v občini, ki smo ga in so ga poznali le po tem nadimku. Rad je kuhal, ne samo doma, ampak na vseh naših »feštah« in tudi drugje. Znan je bil njegov golaž. In navsezadnje, zakaj se ta turnir imenuje po njemu? Iz posebnega razloga: Rad je imel ta- rok, tudi tekmoval je. Rad je imel mamo, rad je imel dom, rad je imel sosede in vaščane. Tudi zaradi tega in predvsem zato, člani TD Podgora nikoli nismo bili v dilemi, da ne bi nekaj ostalo za njim. Ni mu bilo dano imeti potomce, zato smo se odločili, da za njim ostane spomin v tem tekmovanju. Zaslužil si je. Naj še veliko let ostane tako«. Pavlina Novak Turnirja se je udeležilo 24 ljubiteljev zanimive in družabne igre iz vseh koncev in krajev Slovenije. Tako kot v parlamentu je bila zastopanost žensk zanemarljiva. Kljub enakim možnostim so se turnirja udeležile le tri predstavnice ženskega spola. Zavladala je popolna tišina. Boj se je končal in igralci taroka so bili: Gačnik Janez, Lokar Maks, Ko-ranter Silvester, Samo Medved, Lončar Nada, Zakovšek Sabina, Prijatelj Marjan, Kozjek Miloš, Nose Janez, Borštnik Igor, Prijatelj Klara, Bizjak Ciril, Lakič Fi-kret, Salki - Ibrahim, Perko Jože, Fabjan Eli, Kraševec Matej, Gor-jup Marjan, Maurenče Anton, Ro-glič Marko, Berce Vinko, Dagrain Marijan, Hrovat Lojze in Peternelj Henrik. Strokovna komisija je računalniško vodila točkovanje turnirja in za prva tri mesta določila naslednje zmagovalce: 1. mesto: Peternelj Henrik (59 točk) 2. mesto: Hrovat Lojze (53 točk) 3. mesto: Dagarin Marijan (47 točk) Zmagovalec Peternelj Henrik je poleg pokala za prvo mesto prejel tudi prehodni memorialni pokal. Ker pa poleg znanja pri kartah vedno igra pomembno vlogo tudi sreča, ostali udeleženci turnirja niso obupali in naslednji BLAFOV MEMORIAL že z veseljem pričakujejo. Člani TD Podgora prisrčno vabijo na izziv v taroku vse tiste, ki se turnirja niso mogli udeležiti, naj to storijo v spomin za Blafa v prihodnjem letu. Turistično društvo Podgora Piknik Futsal kluba Dobrepolje V nedeljo, 13.6.2010, je bil v koči Pri Koritu v Podgori prvi futsal piknik. Zbralo se je čez 100 mladih nogometašev, staršev in članov Futsal kluba Dobrepolje. Skupaj smo si ogledali prvo zmago Slovenije na svetovnih prvenstvih v nogometu in uživali v prijetnem ambientu. Na ta način smo tudi končali sezono 2009/2010. Se vidimo v septembru, ko se začne nova sezona! Spodaj si lahko ogledate nekaj utrinkov. zdravo druitvo 6. športni dan v Bruhanji vasi ŠD Dobrepolje, skupaj z prizadevnimi člani iz Bruhanje vasi, že šesto leto zapored pripravljajo pester športno družabni dan. Prireditev se bo odvijala v nedeljo, 4. julija, preko celega dne. Na sporedu bo: nogometni turnir članov, tekma dečkov do 14 let, veteranska tekma in turnir trojk v odbojki na mivki. Pripravljena bodo tudi igrala za otroke (napihljivi grad, trampolin); druge igre (namizni tenis, badminton) in morda še kaj. Prijetno bo poskrbljeno za vse udeležence, tako aktivne kot tiste, ki bodo prišli v čudovito naravno okolje samo uživati in počivati. Vse informacije so dosegljive na GSM 041 669 227 (Alojz Ku-plenk) in na internetni strani društva WWW.sd-dobrepolje.si. Veter v laseh - s športom proti drogi Pripravil: Kuplenk Alojz Akcija je bila izpeljana z enotedensko zamudo, katero nam je zakuhala narava. 30. maja, ko naj bi bila prireditev izpeljana, je bilo izredno neugodno vreme, tako da smo se organizatorji iz ŠD Dobre-polje odločili, da akcijo izpeljemo teden dni kasneje. V nedeljo, 5. junija, pa je bil čudovit sončen dan, ki je kar vabil na družabno prireditev. Tako starši kot otroci so se zgrinjali na samo prizorišče že takoj po 13. uri. Bilo je čudovito pogledati mladino, ki ja kar kipela od energije v pričakovanju raznih tekmovanj. Po uvodnem nagovoru predsednika ŠD Dobrepolje Alojza Kuplenka se je prireditev začela. Najprej so bili na vrsti tekmovalci na rolerjih. Vsako leto je ta disciplina najbolj atraktivna in tudi letos je bilo tako (na žalost tudi z nekaj padci in manjšimi odrgninami). Takoj po tekmovanju je sledila podelitev nagrad. Vsi so prejeli spominske majice, katerih se vsako leto mladi izredno razveselijo. Nato sta sledili še preostali športni disciplini, mini nogomet in odbojka. Vseh učencev, ki so letos sodelovali v akciji »veter v laseh - s športom proti drogi«, je bilo preko 110. Nekaj učencev je sodelovalo v akciji preko pisnih in likovnih izdelkov, ki so nastali pod vodstvom učiteljev na OŠ Dobrepolje. Letošnja akcija, s katero smo se priključili 55 krajem po celi Sloveniji in v katero je bilo vključenih preko 3000 mladih, je potekala pod okriljem Športne unije Slovenije. V Dobrepolju pa je akcijo izpeljalo ŠD Dobrepolje v sodelovanju z OŠ Dobrepolje, Občino Dobrepolje in ZŠO Dobrepolje. Ob tej priložnosti se moram ponovno zahvaliti za vso pomoč prizadevnim članom ŠD Dobrepolje in učiteljem OŠ Do-brepolje. ♦ REZULTATI: ROLANJE - 1. triada (9 učencev) 1. Jožica Rus 2. Nejc Gvozden 3. Nejc Omahen ROLANJE - 2. triada (14 učencev) 1. Matevž Klinc 2. Damjan Ilič 3. Kristijan Lukšič ROLANJE - 3. triada (12 učencev) 1. Domen Sadar 2. Nina Mustar 3. Tatjana Pajk NOGOMET - 1. triada (4 ekipe - 12 učencev ) 1. Barcelona 2. Prvaki 3. Kužki 4. Brihtne Glavce NOGOMET - 2. triada (8 ekip - 24 učencev ) 1. FC Zagorica 2. Real Madrid 3. Čevapčiči 4. Chelsea 5. Manchaster United 6. Dobrepolje CT 7. Real Madrid Jon 8. Brazilija NOGOMET - 3. triada (5 ekip-15 učencev) 1. Šminke 2. Winksi 3. Legende 4. Pitaj Boga 5. Forza Azuri ODBOJKA do 15 let (4 ekipe-16 učencev ) 1. Knofki 2. Mlade Frajle 3. Pombarji 4. Sadar LIKOVNI IZDELKI - 5 učencev 1. Zala Erčulj 2. Urška Janežič 3. Mojca Jančar 4. Jan Lenarčič 5. Hana Gačnik PISNI IZDELKI - 5 učencev 1. Matic Šuštar 2. Tilen Indof 3. Ana Brodnik 4. Renata Janežič 5. Nina Sernel (Če smo katerega učenca ali učenko poimenovali drugače, se že v naprej iskreno opravičujemo). Šport na OŠ Dobrepolje V šolskem letu 2009-2010 so se naši učenci udeležili različnih šolskih tekmovanj. Dosegli so lepe uspehe na vseh področjih. Raven športa se je v zadnjih letih zelo dvignila, na kar smo lahko vsi skupaj zelo ponosni. V šoli si zelo prizadevamo, da bi se raven športa še dvignila oz. da bi k športnemu načinu življenja vzpodbudili čim več otrok. Veseli smo, da se prireditve Veter v laseh udeležuje veliko število otrok, ki s seboj pripeljejo tudi starše, da jih vzpodbujajo. Učenci so se udeležili naslednjih tekmovanj: MALI NOGOMET DEČKI - medobčinsko tekmovanje (2. mesto) Tekmovalci: David Gačnik, David Vodičar, Luka Babič, Jakob Zevnik, Sebastjan Lohkar, Jakob Zevnik Anže Omahen in Gašper Cimerman. TEK TROJK 1. mesto 4. razred dečki (Marko Čmrlec, Miha Okorn in Nik Mustar) 7. razred dečki (David Vodičar, Luka Babič in Jakob Zevnik) KROS (6. 10. 2009) Udeležilo se je 54 učencev naše šole. Vidnejše rezultate so dosegli: 4. mesto Michele Strnad (2. razred) 7. mesto Jan Širaj (2. razred) 6. mesto Barbara Volek (3. razred) 2. mesto Marko Čmrlec (4. razred) 5. mesto Sara Vodičar (4. razred) 6. mesto Denis Čoralič (5. razred) 4. mesto Maja Pečjak (5. razred) 5. mesto Nina Mohar (5. razred) 2. mesto Sandi čoralič (6. razred) 1. mesto Robert Alen Glač (7. razred) 8. mesto Eva Nose (8. razred) 3. mesto Žan Zupančič (9. razred) 7. mesto Žiga Blatnik (9. razred) NOGOMET DEČKI 9. RAZRED - medobčinsko tekmovanje (2. mesto) Tekmovalci: Žan Marolt, Matic Adamič, Matej Babnik, Žiga Blatnik, Žan Zupančič, Dejan Hrovat Debeljak, Jaka Žnidaršič in Miha Babič. NOGOMET DEČKI 9. RAZRED - področno tekmovanje (2. mesto) Tekmovalci: Žan Marolt, Matic Adamič, Matej Babnik, Žiga Blatnik, Žan Zupančič, Dejan Hrovat Debeljak, Jaka Žnidaršič in Miha Babič. ODBOJKA DEČKI 8. IN 9. RAZRED - medobčinsko tekmovanje (2. mesto) Tekmovalci: Rok Mavrič, Matej Marolt, Rožle Cimerman, Domen Sa-dar, Klemen Potočar, Igor Žgajnar, Toni Strnad, Domen Pugelj, Enej Štorman, Kristjan Erčulj, Dejan Hrovat Debeljak in Žiga Blatnik. ODBOJKA DEKLICE 8. IN 9. RAZRED - občinsko tekmovanje (1. mesto) Tekmovalci: Eva Drobnič, Klara Prijatelj, Monika Pečjak, Martina Lju-bičm, Nika Žgajnar, Lucija Gorjup, Špela Klun in Anja Mikljič. ODBOJKA DEKLICE 8. IN 9.RAZRED - medobčinsko tekmovanje (3. mesto) Tekmovalci: Eva Drobnič, Klara Prijatelj, Monika Pečjak, Martina Lju-bičm, Nika Žgajnar, Lucija Gorjup, Špela Klun in Anja Mikljič. NAMIZNI TENIS - področno tekmovanje - Klara Prijatelj in Nina Mustar (3. mesto) - Mojca Babič (1. mesto) NAMIZNI TENIS - četrtfinale - Mojca Babič (5. mesto) MALA ODBOJKA DEČKI - medobčinsko tekmovanje (2. mesto) Tekmovalci: David Gačnik, David Vodičar, Luka Babič, Jakob Zevnik, Robi Glač, Erik Strnad, Denis Ćoralič in Janez Škulj. MALI NOGOMET DEČKI - občinsko tekmovanje (1. mesto) Tekmovalci: David Gačnik, David Vodičar, Luka Babič, Jakob Zevnik, Denis Ćoralič, Sebastjan Lohkar in Enej Štorman. 2. mesto 5. razred dečki (Denis Ćoralič, Žiga Andolšek in Žan Erčulj) 8. razred dečki (Rok Mavrič, Enej Štorman in Florjan Zupančič) 8. razred deklice (Eva Nose, Anja Mikljič in Nina Ponikvar) 9. razred deklice (Lucija Prijatelj, Martina Ljubič in Monika Pečjak) 3. mesto 2. razred dečki (Jan Širaj, Nejc Prijatelj in Nejc Strnad) 2. razred deklice (Michele Strnad, Neža Okorn in Anja Klinc) 4. razred deklice (Sara Vodičar, Lea Nose in Nera Bekonjič) 6. razred dečki (Sandi Ćoralič, Kristjan Lukšič in Jure Blatnik) Učitelja šp. vzg. Alenka Leskovar in Danilo Drobnič Mali nogomet S tekmami 14. kroga se je končal spomladanski del občinskega prvenstva v malem nogometu. Ker v letošnji sezoni poteka tekmovanje po polnem dvokrožnem sistemu, so bili zaradi časovne stiske v jesenskem delu tekmovanja prvi trije krogi jesenskega dela odigrani že v spomladanskem delu. Tekmovanje se bo zaradi poletnih počitnic nadaljevalo s tekmami 15. Kroga, v soboto, 28. avgusta 2010 v Predstrugah. Ekipi ŠD Kompolje in ŠD Ponikve nastopati tudi v medobčinski ligi občine Ribnica. Več o obeh ligah in rezultatih pa na www.sd-kompolie.si. Športni pozdrav! ZŠO Dobrepolje Rezultati in lestvica po 13. odigranih krogih: PAR izid ŠD ZAGORICA - OUTSIDER ŠD STRUGE 2 :3 A'JE TO ŠD KOMPOLJE - ŠD DOBREPOLJE VELIKI SNEŽAK 4 :1 FUTSAL KLUB DOBREPOLJE - ŠD CESTA 3 :0 KMN MINA CAFE VELIKE LAŠČE - FSK MAFIJOZI 3 :3 ŠMD TURJAK - ŠD PREDSTRUGE 2 :0 ŠD PONIKVE - prosta ekipa ŠMD TURJAK - FSK MAFIJOZI 2 :1 KMN MINA CAFE VELIKE LAŠČE - ŠD CESTA 5 :2 FUTSAL KLUB DOBREPOLJE - ŠD DOBREPOLJE VELIKI SNEŽAK 1 : 9 A'JE TO ŠD KOMPOLJE - OUTSIDER ŠD STRUGE 4 :1 ŠD ZAGORICA - ŠD PONIKVE 1 :6 ŠD PREDSTRUGE - prosta ekipa ŠD PONIKVE - A'JE TO ŠD KOMPOLJE 0 :1 OUTSIDER ŠD STRUGE - FUTSAL KLUB DOBREPOLJE 4 :3 ŠD DOBREPOLJE VELIKI SNEŽAK - KMN MINA CAFE VELIKE LAŠČE 3 :1 ŠD CESTA - ŠMD TURJAK 1 :4 FSK MAFIJOZI - ŠD PREDSTRUGE 3 :1 ŠD ZAGORICA - prosta ekipa TRENUTNA LESTVICA št. tekem zmage remiji porazi TOČKE dani : prej. goli gol razlika 1 A'JE TO ŠD KOMPOLJE 12 11 0 1 33 52 : 19 33 2 ŠD DOBREPOLJE VELIKI SNEŽAK 12 7 4 1 25 44 : 25 19 3 KMN MINA CAFE VELIKE LAŠČE 12 7 3 2 24 51 : 22 29 4 ŠMD TURJAK 12 7 2 3 23 30 : 14 16 5 ŠD PONIKVE 12 6 3 3 21 42 : 19 23 6 FSK MAFIJOZI 12 5 5 2 20 36 : 21 15 7 OUTSIDER ŠD STRUGE 12 4 3 5 15 28 : 35 -7 8 ŠD PREDSTRUGE 11 3 1 7 10 17 : 39 -22 9 ŠD CESTA 12 2 1 9 7 18 : 47 -29 10 ŠD ZAGORICA 11 1 0 10 3 18 : 44 -26 11 FUTSAL KLUB DOBREPOLJE 12 1 0 11 3 14 : 65 -51 Sudoku Opis igre: Cilj igre sudoku je izpopolniti mrežo tako, da se v vsakem stolpcu, vrstici in malem kvadratu 3 x 3 le enkrat uporabi ena izmed danih rešitev. Nobena številka se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Pa veliko sreče pri reševanju! 4 5 2 8 7 6 3 6 5 9 3 8 3 2 7 7 8 1 7 S 9 5 3 9 4 1 6 5 3 9 9 2 A 6 7 ^i^tiček sladokusce Sladoled Sestavine 2 jajci 2 sladki smetani 2 žlici rjavega sladkorja 4 žlice rozin rum Sladko smetano trdo stepemo. Beljaka stepemo v trd sneg. Snegu počasi dodajamo rjavi sladkor. Rumenjaka penasto vmešamo z rjavim sladkorjem. Rozine operemo in prelijemo z rumom. V večji posodi narahlo pomešamo stepeno smetano, pripravljene rumenjake in sneg. Nazadnje primešamo rozine. Pripravljeno maso nadevamo v štiri modelčke. Postavimo jih v zamrzovalnik za približno 3 ure. RRER www R E R E z I. Izdelava projektne dokumentacije: > projektov za pridobitev g-adbenega dovoljenja (PGD), > projektov za izvedbo ( PZl ), > projektov izvedeni h del (PID). Strokovno svetovanje in pomoč investitorjem: > pri pridobivanju irforn-scij, soglasij in dovoljenj za vse vrste objektov: new gradnje in že grajene objekte - legalizacije, > zastopanje investitorja v postcpku pridobivanja gradbenega in uporabnega dovoljenja, > opravljanje strokovnega nadzora pri gradnji objektov, > drugo projektiranje in strokovno svetovanje s področja graditve objektov. PREREZ, d.o.o.. Projektantski in izvajalski inženiring PE: Rob 11,1314 ROB Kontakti: T: 01/898 30 70. G: 041/565 644. E: infoíótorerez.si "finkijeve dobroie Piščančji zrezki v poletni omaki Sestavine • 4 večji ali 8 manjših piščančjih zrezkov • sol • olje za pečenje Poletna omaka • 1 žlica sesekljane čebule • 2 stroka sesekljanega česna 3 olupljeni in na kocke narezani paradižniki ali pol konzerve paradižnika (20 dag) 2 papriki sol poper timijan 2 dl juhe 1 dl vina Priprava Piščančje zrezke potolčemo, osušimo in osolimo ( najlaže je, če jih potolčemo plosko položene v plastični vrečki ). Na vročem olju jih z obeh strani rumeno popečemo. Zrezke preložimo v drugo posodo in pripravimo omako. Poletna omaka Na maščobi od pečenja popražimo čebulo in ko postekleni, dodamo česen, paradižnik, papriko, sol in poper ter dušimo, da se paradižnik razpusti. Odišavimo s timijanom, prilijemo juho in vino ter vse samo prevremo. Zrezke damo na krožnik in jih oblije-mo z omako. Če pa jih nismo pravilno popekli in še niso mehki, jih damo v kozico z omako in jih dušimo kakšnih 20 minut. Medtem večkrat premešamo in po potrebi prilivamo juho ali krop. Česa bi se moral bati? Ničesar. Koga bi se moral bati? Nikogar. Zakaj? Ker je tistemu, ki združi svoje sile z Bogom, podarjeno troje: vsemogočnost brez moči, opoj brez vina in življenje brez smrti. (sv. Frančišek Asiški) ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, ata in tasta FRANCETA MEGLEN iz Tisovca (1933-2010), se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče, dar za cerkev in svete maše ter ga v velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem iz Strug, ga. Danici Bambič, dr. Zdravku Mariču in g. Robiju ter vsem neimenovanim, ki ste nam v težkih dneh stali ob strani. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi, boste zanj molili in se ga spominjali. Bog poplačaj vsem. Žalujoči: žena Marija, hči Marija z družino, sin Frenk z družino in sin Stane Srce je dalo vse kar je imelo, nobene bilke zase ni hotelo. ZAHVALA ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega ata FRANCA ŠUŠTARJA iz Zagorice (1926 - 2010) se iskreno zahvaljujemo dr. Mariču, sestri Ljubi in Robiju, za požrtvovalno skrb v času njegove bolezni. Hvala gospodu župniku za prečudovit pogrebni obred, gospodu kaplanu, ki ga je duhovno bogatil. Zahvala gospe Kostanjšek za prebrane besede, pogrebnemu zavodu Lilija in pogrebcem, pevskemu zboru, društvu upokojencev, sodelavcem, molilcem in vaščanom. Hvala vsem sorodnikom in prijateljem za nesebično pomoč, darovano cvetje, sveče, darove za svete maše, izraze ustnega in pisnega sožalja in ostalo pomoč. In nenazadnje hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga pospremili k večnemu počitku. Vsi njegovi ŽUPNIJSKI DAN 2010 ob 750-letnici Župnije Dobrepolje 4. julija Preživimo ga skupaj kot prijatelji, bratje in sestre. Od čisto navadne objemke do celovitega ogrevalnega sistema. Ko vas mine živeti v mrazu, postane prav vsak detajl nepogrešljiv. Vse lahko dobite v kateri koli izmed naših, vedno dobro založenih trgovin. Od prvega do zadnjega. Že celih 20 let. C www.mix.si Prodajni centri MIX: gt Ljubljana, Stegne 15 [01/513 13 40] a Velenje, Kosovelova ul. [03/898 6056] Ponikve, Ponikve 96 [01/788 71 90] Od preprostega tesnila, do popolnega sistema za sanitarno vodo. Ko vas zgrabi, da bi se odžejali, umili ali pa pristavili za juho, postane prav vsak detajl nepogrešljiv. Vse lahko dobite v kateri koli izmed naših, vedno dobro založenih trgovin. Od prvega do zadnjega. Že celih 20 let. Imamo vse. J | Skoraj vse, I www.mlx.si I r1l/\ Prodajni centri IVIIX: v Ljubljana,Stegne 15 [01/513 1340] Velenje, Kosovelova uL [03/898 60 56] Ponikve, Ponikve 96 [01/788 7190] Př3 - Èiïià I I ARCTIC CAT^®^^ Cruiser 700 ' ^ W&2ÍS4 ofawcn [^t â OdPííJsIjJ Ji/z Obrestna mera: - Komitenti hranilnice: 6 mesečni Euribor + 2,50 % - Nekomitenti hranilnice: 6 mesečni Euribor + 3,50 % Informativni izračun: Kredit zavarovan pri zavarovalnici Kredit zavarovan pri zavarovalnici Kredit zavarovan pri zavarovalnici Znesek kredita 5.000,00 10.000,00 15.000,00 Doba odplačila 96 mesecev 96 mesecev 96 mesecev Obrestna mera* 3,467 % (6 mesečni EURIBOR"+ 2,50%) 3,467% (6 mesečni EURIBOR"+ 2,50%) 3,467% (6 mesečni EURIBOR"+ 2,50%) Mesečni obrok 59,71 EUR 119,43 EUR 179,14 EUR Stroški odobritve 80,00 EUR 150,00 EUR 150,00 EUR Strošek zavarovanja 257,40 EUR 517,79 EUR 772,18 EUR EOM««« 5,16% 5,16% 5,16% Izračun je informativen in upošteva pogoje za komitenta Hranilnice LON, ki kredit zavaruje prek zavarovalnice. *Obrestna mera je spremenljiva glede na spremembe referenčne obrestne mere EURIBOR. ** Ob odobritvi kredita se uporabi Euribor objavljen na zadnji dan v mesecu pred odobritvijo in velja do prve spremembe, ki nastopi na dan 1. 1. ali 1. 7. Šestmesečni Euribor, določen na dan 31. 5. 2010, znaša 0,967 %. ***EOM je izračunan na podlagi Zakona o potrošniških kreditih (ZPotK) na dan 31. 5. 2010 in se lahko spremeni, če se spremenijo podatki uporabljeni za njegov izračun. V izračunu EOM niso zajeti stroški, ki bi nastali zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti. Opozorilo: Hranilnica si pridržuje pravico, da stranki, ki ne izpolnjuje pogojev za pridobitev, zavrne odobritev kredita. Poslovna enota GROSUPLJE, Kolodvorska 3, T: 01 781 01 30 www.lon.si ^ HRANILNICA LON 3MČiUSfro M. ^tibernCr Oseben ř V vasi Cesta prodam zazidljivo parcelo, v izmeri 688m2, na sončni lokaciji, z dovozno potjo in vodo na parceli. Cena po dogovoru, tel. 051-704-596 Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668 Storitve: • Brušenje stekla • Fazetiranje stekla in ogledal • Peskanje stekla • Izdelava Izolacijskega termopan stekla • Kaljenosteklo • Tuš kabine (po meri, s tesnili) • Ogledala • Kopelit steklo za delavnice • Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) • Montaža vsega navedenega • Ostale steklarske storitve • Intervencija 24 ur na dan PRODAJNO RAZSTAVNI SALON „ C. ljubljanska brigade 13A, 10M Ljubljana asm : 041M02 780.041/449334,1=1:01/510S530. fai:01/ï1CI iS 31. e-mail: pnba6amu.r^(. del.fsi: pcHi - p«t. Sh - 12h. Mti - 17h Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorna urednica: Mojca Pugelj. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, informacije po telefonu 031 301 057. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1300 izvodov.