Kako se je Ivan učil latinski.
če  reeo nekcga dno Ivan, Rjaz necem biti priprost človek, jaz hočem ; biti gospod."
pTo je pač lehko refi," odgovore oče. nTudi jaz bi bil zado-voljen™ če bi me kdo napravil velicega gospoda! Aii no vež lvan, da mora vsak goapod znati latinski?"
nNo, kaj pa je to! Jaz idem po svetu in se bom kmalu naučil latinski."
BAko misliŠ, da je to tako lehko, pa pojdi iu skušaj!" odgovore oče.
Ivan si natlafii Žepe s kruhom in gre v svet učit sc latinski. Ni mislil, da je svet tako velik, ker šel je narjivnost za nosom izpod dojaafo strehe. Ker ni prisel vse svoje žive doi iz donaače vasi, čudil se je zelo, ko jp, atopil ua prvi hrib in ugledal prcd seboj kos svefa, katerega niti pregledati ni mogel.
nJojmina," vzkliknil je Ivan, nto je velika ravan, kdaj jo bodem imel za seboj ?"
Hel je zatorej po teni velikem svetu dalje in kderkoli je srečal kakega gospoda, pazil je, kaj da govori, misleč, da je to latinaki. Ni trajalo dolgo, da zagleda gospoda, ki jc stal na dvoriMi in nekomu rekel: nSod okrogli." Te dve besedi je slišal Ivan in talcoj ju je desetkrat ponoril, da bi ju ne po-zabil. šel je dalje in videl zopet gospoda, ki je pri oknu gledal. Pod oknom pa je stal dežek, glcdal nokega ptiea in klieal.    wBis tu pije!"
nSod okrogli — ris tn pije" je ponavljal Ivan in šol dalje. nZdaj znam uže ppt latinskih besed, iu za trdno se nildejam, da postanem gospod!" Sto korakov dalje je stal zopet nek gospod in ukazoval hlapeu, kazoč na kola: nTu so kSla!"
nSod okrogli — ris tu pije — tu so k61a" ponavljal je Ivaa, in ko je to dobro znal, poakoiiU je od velike radosti io govoril sam v sebi: BNe vem, kaj so oče misJili; rsaj se nčira Jatinsti igraje m kmalu bodem zna! latiaski bolje nego svoj materini jezik."
oel je zopet kakih dvo sto korakov dalje. Cesta ga je peljala okolo vrta, v katerem je kopal vrtar. Kar pride gospodar na vrt in zakliče ob-lastno : nTu-le koplji!"
,,Sod okrogli — ris tu pije — tu so kola — tn-le koplji" govoril je Ivau  in Šel dalje.   Kajedenkrat pa ae nstavi, začne preraišljevati in re6e;
nZakaj  naj bi se toliko  latinski  utfil!   Nas gospod,  cerkvoni pevovodja,  ue umeje mnogo  več in je vender gospod 1   Ako  bi se moral še veliko  takih besed naučiti, zapomniJ bi si jih, ali Iehho bi sc mi pri tcm paraet zraedla !* Pri tem   modrem premišljevanji  izpodtaknil se je Ivaii  ob kamen in potem         ^m letel domov, kakor bi ga kdo podil.                                                                       ^M
»OUejto no, Ivan jo  že douia,"   začudijo se  oče,  ko je stopil v vrcžo.           ^M
nNo, kako pa znaš latinski?"                                                                                   I
nSod okrogli — ris tu pije," odgovori Ivan s ponosnim glasom.  Trdno           m
je bil namreČ skJciiil, da nc bode drugače govoril nego Iatinski.
nKaj blebetaš, kar nihče ne umeje !u zagodrnajo očc nad Ivanoin.
A mati, ki jim vest ni dala miru, vprašajo ga č-ez nekoliko čusa: nKje pa 8i hodil ves dan, deček moj ?
BTu bo k61a — tu-lc koplji," odgovori na to Ivan.
BAJi se ti je pamftt zmešala, da tako odgovarjaš ?" hudovali so se mati. Ali Ivan je začel od novega svojo latinsko pesenco, in naj bi ga vprašal kdor-koli in o čemurkoli, odgovoril ni druzega ncgo: nsod okrogii — ris tn pije — tii so kola — tu-le kop]ji.M In ker je to prav hitro izgovarjal, vedel ni nihfie, kaj govori.
w06e!4 rečejo za nekoliko dni mati svojemu možu, nnajin sin Ivan je zblaznel; govori nckaj, a sam ne ve kaj. Morala sem vprašati starega pa-stirja, kaj bi mu pomoglo.    Zdaj vem."
nNu, kaj pa?"
nSvetoval mi je, da bi mu z vitška in nenadoma vliJa mrzle vode na glavo. Tako inu bode njegova domišljija kmalu prešla." — nTo moras takoj poskusiti, ker x"avno zdaj sedi pod hlevom ves zamisljen/ rek6 o&e. nIdi, vzemi vedro mvzte vodf?. zlezi na blev in izlij skozi okno rodo nanj; videJi bodemo, fe to pomaga."
Mati vzamejo vedro vode, zlezojo ua hlev in jo zlijo v trenotku na za-misljenega latinca. Ta poskoči, prime sa za glavo in vpije na vsc grlo: nOLe, mati. pomagajta. o rnoja glava !u
Oče pridejo, in kakor bi o vseni tem nioesar ne vedeli, vprašajo začn-deni: BKaj pa je? kaj se ti je zgodilo?"
nSedel aem in premišljeval latinski, kar najodenkrat, kakor bi se nebo odtrgalo in me pokonžati hotelo, bil spm nioker do kože," toži Ivan.
Jaz sem mislil. da si pozabil slovcuski govoriti, a zdaj slii^im. da že dobro znaž," smijali ao se oee.
nRavno zdaj v trenotku sem pozabil latinski/' reče Ivan.
nSam Bog ti je to misel vzel, tei* jo Imlje, da ostaneŠ stari, pošteui Ivan, nego pa blazcn gospod.    Zapomni si to!"
Po teb besedah. gredo oče naravuost k materi in reko: ,,Ivau je ozdrav-ljen ; Bog hotel, da mu take misli ne pridejo vefi v glavo/
Oče so prav govorili. Od te dobe je govoril lvan razlocno slovenski iu se ni hotel nikdar več učiti latinski.               H. Podkrajšek  )