In svei prevzel sad delavnih je let.
Kaj ste zaspali, angelci prelestni,       »Da, ti si! Kolikrat pri tebi bili,
kiv sanjah ste hodili k menivvas?   žil srečen si ob delu mladlh dni,
Kje vaš je čar? Mar ste odbegli v    stoterno smo mladost ti povrnili,
daljo,       mladost si v delu živel stokrat ti!" boječ se sivih mojih las?
nEj, davno so minuH oni časi,           Tako sodeli.  . Pod nebo odpluli jasno
odbegle davno rožnate noči!              poslanci dela so mehko, lahno;
Kaj kličeš nas, neznanec tožnoresni,    zjasnilo starcu se je lice velo
kajonih dni prijatelj naš si ti?. .."    in zažarelo jasno spet oko.
Jaz sem, da, jaz, svedoki prešlih       Potrkali pa spet v polnočni uri
časov,       krilatci so na starčev tihi stan,
po onih solnčnih kličem dneh;           sadov prinesli vanj so svojih zlatih,
vrnite k meni se, vas li ne gane       ki dela mladega rodil jih dan. blesteča solza v starčevih očeh?
A on je spal — žn polnoč tiha okolo njega stlala je čarobni cvet; mladost vrnila se je v starca kočo, a svet — prevzel sad delavnih je let.
Andrej Rape.