Umetnost.
63
in ž njo združeni duhovniki so  se pogumno   po-
demokraciji. Ustanovili so tudi katoliška politična društva, zadruge katoliških pomočnikov in delavcev ter zaupajoč v božjo pomoč se nadejajo, da za-branijo propad češke družbe; upajo, da premorejo novo poganstvo,   ki se  širi pod  krinko  krive slo-
Ume1
Glasba.
Glasbena  Matica.   Sedem  moških   zborov,
uglasbil P. Hugolin Sattner. 1. Zjasni zvezde mu temne! 2. Kakor nekdaj. (Čveterospev.) 3. Pogled v nedolžno oko. (Čveterospev.) 4. Za dom med bojni grom! 5. Zdravica. 6. Veseli zbor. 7. Na planine! — Zvezek XXIV. Založila in izdala „Glas-bena Matica" v Ljubljani 1894. Cena: Partitura s štirimi glasovi 1 gold. 20 kr., posamezni glasovi 40 kr. — Gospod skladatelj nam je znan že po mnogih delih, bodisi v cerkveni, bodisi v posvetni glasbi, in kot dober poznavalec glasbe sploh. Njegovi napevi so kratki in prisrčni, nikjer ne išče g. skladatelj nenavadnih utiskov, ampak mirno in ljubeznivo kakor lahen potoček se zibljejo glasovi njegovih pesmij. Te pesmi se ne šopirijo z bogastvom napevov, ampak iz jednega preprostega napeva se cesto razvije vsa pesem. Ravno zato bi se nekateri zbori lahkoživejšim pevcem zdeli morda prejedno-stavni, n. pr. čveterospev „Kakor nekdaj"; a kdor se vtopi v misel skladateljevo, pazi na znamenja in vdihne pravo čustvo glasom, temu se bodo kmalu omilili. Zlasti mehko, skoro sanjavo je izražena pesnikova molitev v prvem zboru, krepkejše se vspenja zadnji zbor, želja po planinah. Dijakom bo gotovo najbolj ugajala krepka koračnica „Za dom med bojni gromi" Le nekatere zadržke (fer-mate, ritard.) bo treba pri korakanju prezreti. Harmonizacija je skrbna in točna. Skrbno pa so izbrane tudi besede pri vseh pesmih g. skladatelja, tako da se dajo brez skrbi v roke mladini. Zlasti med srednješolsko mladino želimo tem krasnim zborom  mnogo  navdušenih pevcev.
Slovenske pesmi za Štiri moške glasove. Zlomil in slavnemu pevskemu društvu „Nabre*inau udano poklonil H. Volarič, op. 10. Cena 85 kr. s pošto. Naročuje se: H. Volarič, Devin (Duino) na Goriškem. — Krepek, vesel duh veje večinoma v teh pesmih. Vidi se pri nekaterih zborih, da so vplivali   na   skladatelja   junaški   zbori Zajčevi.   Za
bode, krivega napredka in  krive  omike, in  katero
katoliško vero. Češki duhovniki so zares največji rodoljubi, ker uče narod resnice in poštenosti. Saj le s tem si utrdi narod svojo srečo, ako živi pošteno in pobožno. Bog daj češkim domoljubom in češkemu narodu še lepših uspehov!            —/—.
n o s t.
nekatere pesmi je porabil g. skladatelj narodne na-peve skoro neizpremenjene, kateri so prav vkusno porabljeni. Tudi dva šaljiva zbora sta v zbirki; priznati moramo, da sta skladbi v svoji vrsti j ako dobri in pričata o spretnosti skladateljevi, a pri zadnjem zboru se nam zde besede preveč nespametne. To je pač le za pustni torek. V drugi pesmi „Moja domovina", v tretjem taktu tretje vrste naj bi se izpremenil glas b v c, da si ne bodeta sledila dva septimna akorda (nad g in č) neposredno. V obče pa nam zbirka prav ugaja, podaje prav mnogovrstno vsebino za primeroma nizko ceno. Od nade-polnega skladatelja pričakujemo še več tako izvrstnih del.
Zunanjost je jako lična. To sploh opazujemo pri novejših slovenskih skladbah: želja po vkusni obliki je splošna. Nikakor nas pa ne more zadovoljiti, da se tiskajo vse lepše muzikalije na ptujem. Kar imamo lepšega, tiskano je skoro vse v tiskarni J. Eberla in dr. na Dunaju. Ali se ne bi mogla nobena slovenska tiskarna povspeti tako visoko? Saj imamo mnogo trdnih tiskarskih podjetij, a vendar je na vsem Slovenskem le jedna tiskarna, ki tiska tudi note, pa tudi tej primanjkuje delavnih sil, da bi izdajala večja dela. Malo več podjetnosti bi se tu gotovo izplačalo.
Pozdrav Gorenjske]. Valček, po slovanskih napevih z^a glasovir zlomil Viktor Parma, vcle-častitemu dr. Edvardu Savniku poklonjeno. Založila L. Sclrvventnerjeva knjigarna v Brežicah ob Savi. Cena 1 gold. — Po običajnem uvodu, kateri je nekako vabilo k plesu, slede štiri plesne točke, katerih vsaka je sestavljena iz dveh znanih slovanskih napevov. Napevi so prilagodeni valčkovemu ritmu, kjer nimajo že sami ob sebi tridobnega ritma. Drugače so skoro neizpremenjeni. Konec — „coda" — ponovi še jedenkrat kratko glavne misli in se konča z burnim „Oj banovci!" Skladba je lahka in gladka in ne bo dala igralcu mnogo misliti; ugajala bo vsem, ki hočejo romanski valček plesati po slovanskih  motivih.                                 E. L.