NOVI TEDNIK
ŠT. 19 - LETO 58 - CELJE. 8.5.2003 - CENA 350 SIT
Odgovorna urednica NT: Tafjana Cvirn
ŽENSKAM SE NE
LJUBI BLEFIRATI
Stran 9
LOVILKA KAC
NA LOPATI
Stran 23
PROPADAJOČI
POSLOVNI OBJEKTI
Stran 5
PRILOGA
TV-OKNO
CEUANKE
ZAVLADALE SLOVENIJI
Stran 20
EKSPLOZIJA
ZARADI
UUBOSUMJA?
Stran 26
2
OOGODKI
UVODNIK
Strah pred bližino
Zakaj je ob odkritju virusa, ki pov-
zroča akutni sindrom oteženega di-
hanja oz. t.i. atipično pljučnico, po
vsem svetu zavladala tako huda pa-
nika, je vprašanje, na katerega bodo
morali oh znanstvenikih, ki iščejo
zdravilo in najbolj učinkovito preven-
tivo, odgovoriti predvsem - psihologi.
Glede na odzive v vseh deželah sveta
bi bilo mogoče sklepati, da je atipič-
na pljučnica bolj nevarna kot druge
smrtonosne bolezni sodobnega časa,
za katere prav tako še niso odkrili zdra-
vila. Je pa, za razliko od sarsa, za večino bolezni znano
vsaj, kako se je pred okužbo mogoče čim bolj učinkovito
zaščititi.
Medtem ko je zaradi sarsa po vsem svetu doslej umrlo
okoli 460 ljudi, okužilo pa se jih je nekaj čez 6000, je bilo do
konca leta 2002 z virusom HIV okuženih 42 milijonov ljudi,
od tega kar 3,2 milijona otrok, mlajših od 15 let. Samo v
letu 2002 se je z virusom HIV na novo okužilo 5 milijonov
ljudi (800 tisoč otrok), v lanskem letu pajeaids kljub temu,
da je že dolgo znano, kako je mogoče zmanjšati možnost
okužbe, pokosil kar 3,1 milijona svetovnega prebivalstva.
Pa vendar je atipična pljučnica, ki so jo prvič registrirali
1. novembra lani, za večino človeštva očitno bolj zaskrblju-
joča kot aids; čeprav strokovnjaki zatrjujejo, da je od vseh,
ki so se doslej okužili z virusom sars, umrlo le okoli 4 odstot-
ke bolnikov - pa še ti večinoma zato, ker so bolehali tudi za
kakšno drugo boleznijo.
Se torej sarsa tako zelo bojimo zato, ker se zdi, da je to v
tem trenutku edina hitro razširjajoča se bolezen, ki lahko
prizadene prav vsakogar, ne le predstavnikov posebej ogro-
ženih skupin? Se te bolezni bojimo zato, ker je (še) ne zmo-
remo nadzorovati?
Če je res, daje vsaka bolezen opozorilo narave, seje sled-
nji s sarsom posrečil veličasten paradoks. V svetu, kjer veči-
na ljudi vse bolj gleda le nase in na lastne koristi, v času, ko
se ljudje vse bolj oddaljujemo eden od drugega, nam naen-
krat največ strahu povzroča virus, s katerim se lahko okuži-
mo prav zaradi - človeške bližine.
Če bomo novemu virusu dovolili, da razdaljo med nami
in soljudmi še poglobi, potem lahko popustimo in že danes
priznamo, da je atipična pljučnica zmagala. Krivdo za lastne
napake je namreč najlažje pripisati komu drugemu. Pa naj
bodo to znanstveniki, ki še niso odkrili pravega zdravila.
Kondom, ki ga nismo uporabili. Steklenica, ki je tako zelo
mamljiva, da se ji ne moremo upreti. Krava, ki smo jo po-
jedli in si je dovolila biti okužena. Ali pa sars.
ALMA M.
SEDLAR
Rešeta za
subvencije
Večina subvencij do konca leta - Lani na Celjskem 3 milijarde tolarjev
v Agenciji za kmetijske tr-
ge in razvoj podeželja so do
ponedeljka, ko se je iztekel
tudi zadnji rok za zamudni-
ke, prejeli skupno 67.075
vlog, s katerimi kmetovalci
uveljavljajo zahtevke za iz-
plačilo državnih subvencij.
V rednem roku, torej do 30.
aprila, je na agencijo prispelo
66.725 vlog. V roku za »zamud-
nike« od 1. do 5. maja so pre-
jeli še 350 vlog, vendar pa bo-
do prosilci dobili za 5 odstot-
kov nižje izplačilo, kot bi ga
sicer. Vloge, ki so prispele po
5. maju, bodo zaradi zakon-
skih določil zavržene. Točne
številke bodo znane ob vnosu
vseh podatkov v računalniške
baze podatkov, saj vloge še pri-
hajajo.
Skupno število vlog je niž-
je, kot so pričakovali. Letoš-
nje subvencije so namreč tudi
do četrtino višje kot lani, po-
leg tega pa je tudi več razpisa-
nih namenov. Verjetno je šte-
vilo vlog precej oklestila zvi-
šana meja na 0,2 hektarja po-
vršine. Zaradi novih kriterijev
mnogi nimajo več pogojev za
pridobitev subvencij, zato tu-
di niso oddali vlog. Pri letoš-
njih obrazcih so si v agenciji
prizadevali, da so na podlagi
lanskoletnih pravilno izpolnje-
nih obrazcev vse podatke, ki
se ne spreminjajo pogosto.
upravičencem ponudili v pred-
tiskani obliki. To pomeni, da
predtiskanih podatkov upra-
vičencem ni bilo potrebno vpi-
sovati, ampak so jih s podpi-
som samo potrdili oziroma
vnesli spremembe.
Agencija je tako kot lani tu-
di letos pripravila izobraževa-
nje kmetijskih svetovalcev, ti
pa so potem organizirali us-
posabljanje upravičencev in
jim tudi pomagali pri izpol-
njevanju obrazcev. Letošnje
izobraževanje kmetijskih sve-
tovalcev je zajelo vseh osem
kmetijskih zavodov. Pripravili
so ga sredi marca, na vsakem
zavodu pa se ga je udeležilo
okoli 40 kmetijskih svetoval-
cev.
Do zadnjega
dne
Kljub pomoči in pozivom
je velika večina vlagateljev spet
čakala do zadnjega dne, saj so
večino zahtevkov na agenciji
prejeli v zadnjih 10 dneh. Za-
radi zamujanja je tudi večja
verjetnost napak, ki se bodo
pokazale pri obdelavi in pri-
merjavi podatkov. Tako bo ve-
liko vlog potrebno dopolnje-
vati in ponovno preverjati, kar
bo pomenilo zamudo pri iz-
plačilu denarja. Agencija bo s
prvim kontrolnim pregledom,
s katerim ugotavljajo ali je vlo-
gam priložena vsa potrebna do-
kumentacija, začela prihodnji
teden. Temu bodo sledili po-
zivi k dopolnitvi vlog.
Po podatkih Agencije za
kmetijske trge in razvoj po-
deželja so lani kmetovalci v
32 občinah celjske regije iz
naslova neposrednih plačil
prejeli približno 3 milijarde
tolarjev.
V dveh mesecih naj bi vagen-
dji vse podatke vnesli v raču-
nalniške baze, hkrati pa bodo
izvajali tudi drugo kontrolo, ki
se nanaša na vsebinsko pravil-
nost vlog. Tisti upravičenci, pri
katerih bodo ugotovljena vse-
binska neskladja med podatki
na vlogi in podatki iz uradnit
evidenc, bodo prav tako mo
rali dopolniti svoje vloge.
Sicer bo za izplačilo letoJ
njih subvencij, ki naj bi dose
gle 75-odstomo raven veljav;
nih v EU, porabljenih približ
no 23 milijard tolarjev. Veči-
no naj bi kmetje dobili do kon-
ca leta, 3 milijarde tolarjev pa
v začetku prihodnjega leta. Pri
zbiranju letošnjih obrazcev ii
več zbirnih vlagateljev, po ve
čini zadrug, saj bodo kmetje
dobili vse subvencije nepo
sredno izplačane, nekatei
upravičenci pa bodo zaradi do
ločitve minimalne površini
verjetno prejeli nižje izplači
lo.
URŠKA SELIŠNIK
V agenciji še do četrtka zbirajo obrazce, s katerimi rejci poročajo I
namolzenih količinah mleka. Lani so kmetje skupno oddali preko 21
tisoč teh obrazcev, ki bodo poslej odločilni za dodelitev mlečnih kvot
ANKETA
Uvod v maturo
Gimnazijci so v ponedeljek pisali prvi del mature. Zre-
lostni izpit, kot maturo nekateri radi imenujejo, so začeli
z esejem iz slovenščine ali italijanščine oziroma mad^rš-
čine kot maternega jezika. Izbirali so lahko med razprav-
Ijalnim in interpretativnim esejem, ki so ju pisali na temi
iz Zločina in kazni F. M. Dostojevskega in Alamuta Vla-
dimirja Bartola. Matura se bo nadaljevala 31. maja, kon-
čala pa se bo z ustnimi izpiti med 20. in 30. junijem. Re-
zultate spomladanskega roka mature bodo dijaki dobili
14. julija. Celjske gimnazijce smo vprašali, kako jim je bil
všeč naslov eseja in kaj pričakujejo od mature.
Maša Mareš: »Naslov je bil v redu, čeprav smo vsi priča-
kovali, da bo primerjava med Zločinom in kaznijo in Ala-
mutom. Pisala sem kar dobro, čeprav mi eseji ne gredo naj-
bolje od rok. Same mature me ni strah, ker ne potrebujem
točk za fakulteto. Naredila jo bom, tako kot so jo vsi doslej.«
Rok Kovač: »Naslov je bil drugačen, kot sem pričakoval.
Bilo je zelo težko. Delali smo druge stvari, tako da sem
knjigo prebral skoraj pred enim letom. Od mature pričaku-
jem čim boljši uspeh in vpis na fakulteto. Ni me strah, ker
sem videl, da gre, če se malo učiš.«
Živa Nendl: »Pisala sem interpretativni esej, tako da sem
pisala o Alamutu. Bilo je težko, ker so bila taka vprašanja,
da si lahko zelo veliko napisal, če si hotel strniti, pa je bilo
težko povzeti najpomembnejše stvari. Nimam slabega ob-
čutka, ampak tudi ne tako dobrega, kot bi ga lahko imela.
Mature me je malo strah, pričakujem pa, da jo bom po
svojih zmožnostih opravila.«
Blaž Sirca: »Naslov ni bil težek, vendar je bilo treba kar
veliko razmišljati. Malce nas je tudi zmedlo, ker smo na-
zadnje obravnavali Alamuta in smo Zločin in kazen že mal-
ce pozabili in ga dali na stran. Od mature pa pričakujem, da
jo bom naredil z eno kulturno oceno.«
ŠPELA OSET
Foto: GREGOR KATIČ
Maša Mareš
Rok Kovač
Živa Nendl
Blaž Sirca
Prve lopate
na Lopati
v ponedeljek so delavci CM Celje v zemljo zasadili pf
ve lopate na trasi bodoče priključne ceste, s katero H
Celje pridobilo svoj drugi priključek na avtocesto. 1
Za gradnjo priključne ceste in priključka na avtocesto ^
v letnem načrtu razvoja in vzdrževanja avtocest za letos za
gotovih 2,1 milijarde tolarjev. CM Celje s še petimi soizva
jalci že gradi okoli tri in pol kilometre dolgo priključni
cesto, ki bo vodila od križišča v Medlogu do predvidenegi
priključka na avtocesto pri počivališču Lopata. Priključe'
na avtocesto bo prav tako s petimi soizvajalci gradil ljub"
Ijanski Gradiš. Gradnja je bila načrtovana že pred leti, pa j*
zaradi zapletov pri odkupu zemljišč in zato, ker ni bil|
preprosto pridobiti soglasja občine Žalec, saj je del pil
ključka že v tej občini, ni bilo mogoče pričeti prej.
ključno cesto in priključek na avtocesto naj bi končali ^
oktobra prihodnjega leta.	j
Celje pa naj bi dobilo še vzhodni priključek na avtocest
na Ljubečni. Vlada Republike Slovenije naj bi namreč!
kratkem, kot je povedal minister za promet Jakob Presek;
nik, sprejela uredbo o lokacijskem načrtu, poleti pa naj
začeli pripravljati projektno dokumentacijo.	J
Št. 19 - 8. maj 2003
DOGODKI
3
Se bomo klanjali
kot Kitajci?
plošna bolnišnica Celje je ena izmed treh bolnišnic v Sloveniji, kjer bi lahko sprejeli bolnika s
sumom na okužbo z virusom, ki povzroča sars
Zgodba o Celjanki, ,ki ji
iiem, ko se je pred krat-
j) vrnila s potovanja po
ijski, šef zaradi strahu
fd tem, da je okužena s
fsom, še teden dni ni do-
lil v službo, priča, da se
ji Celjani bojijo okužbe
itipično pljučnico, ki se
azširila predvsem po de-
ih jugovzhodne Azije.
ie pa tudi, da o možno-
\ okužbe ne vemo prav
iko. Strah pred tem, da
nekdo, ki se je vrnil z
pženega območja, lah-
bil prenašalec okužbe,
irav sam ni okužen, je
ttreč povsem neupravi-
i, pravi dr. Alenka Ska-
, dr. med., specialistka
demologije z zavoda za
[avstveno varstvo v Ce-
L
iicer pa sta Slovenija in Ce-
na morebitne primere
iižbe s sarsom - akutnim
idromom oteženega diha-
i- pripravljena. Kot pravi
im. prof. dr. Gorazd Lešni-
r, dr. med., spec. internist
infektolog, predstojnik Od-
Ika za nalezljive bolezni in
]činska stanja Splošne bol-
nice Celje, se je ožja sku-
la strokovnjakov s področja
iektologije, ki deluje pod
riljem ministrstva za zdrav-
V Ljubljani dogovorila, da
Inike, ki bi bili okuženi oži-
na za katere bi sumili, da
okuženi z atipično pljuč-
:o, sprejmejo v bolnišnicah
Ljubljani, Mariboru in Ce-
V Celju
pripravljena
umetna pljuča
v Sloveniji so doslej zabe-
ležili le en primer okužbe s
sarsom, in sicer pri bolnici,
ki se je vrnila iz Vietnama. Bol-
nico so sprejeli v ljubljanski
Klinični center in je ozdrave-
la.
»Bolnike, pri katerih bi šlo
za sum na sars, bi sprejeli in-
fekcijski oddelki bolnišnic v
Ljubljani, Mariboru in Celju,
saj imamo v teh oddelkih res-
pirator oziroma umetna plju-
ča, na katera je potrebno pri-
klopiti okuženega bolnika, ka-
dar gre za močno oteženo di-
hanje,« je povedal dr. Gorazd
Lešničar, predstojnik infekcij-
skega oddelka SB Celje. V pri-
meru, da bi bilo okuženih več
ljudi, bi lahko bolnike s sar-
som sprejeli še na infekcijskih
oddelkih bolnišnic v Murski
Soboti in v Novem mestu.
Po mnenju dr. Lešničarja bo
še dolgo trajalo, preden bo-
do znanstveniki odkrili zdra-
vilo za sars, katerega povzro-
čitelj sodi v skupino sicer do-
bro poznanih Corona virusov,
vendar je še neraziskan in se
lahko vede drugače kot ostali
virusi iz te skupine.
V obliki zdravil zaenkrat ni
nikakršne popolne zaščite
pred okužbo s sarsom: »Naj-
boljša preventiva je redno
umivanje rok, če se zadržu-
jemo na ogroženih območjih,
pri preprečevanju okužb pa
lahko delno pomaga tudi upo-
raba zaščitnih mask.«
Svetovna zdravstvena or-
ganizacija je za t. i. ogrože-
na območja, ki se jim je za-
radi razširjenosti okužb z
virusom sars najbolje izog-
niti, razglasila naslednja ob-
močja: Toronto v Kanadi,
province Beijing, Guang-
dong, Shanxi, Tianjin na Ki-
tajskem, Tajvan in Hong
Kong, Ulanbator v Mongo-
liji ter Singapur.
Kot je povedal dr. Lešničar,
so simptomi, na katere naj bi
postali pozorni, rahel kašelj
in vročina, inkubacijska do-
ba, v kateri se lahko virus raz-
vije v bolezen, pa je od 2 do
10 dni. »Če se že zadržujemo
na katerem od ogroženih ob-
močij, se je najvarneje izogi-
bati telesnemu stiku in roko-
vanju. To pomeni, da se bo-
mo v primeru, da se bo ta bo-
lezen še širila, kmalu tudi mi
v pozdrav namesto, da bi se
rokovali, klanjali kot se Kitaj-
ci,« je ironičen dr. Lešničar.
»Ni razloga za
paniko!«
Tudi dr. Alenka Skaza, dr.
med., specialistka epidemo-
logije s celjskega ZZV-ja me-
ni, da je najboljša preventiva
izogibanje ogroženim območ-
jem. »Če se obisku območij,
ki jih je Svetovna zdravstve-
na organizacija razglasila za
ogrožena, ni mogoče izogni-
ti, pa svetujemo uporabo
mask, skrb za higieno ter pred-
vsem redno umivanje in de-
zinfekcijo rok.«
Dr. Alenka Skaza poudar-
ja, da je Slovenija na morebit-
ne okužene bolnike dobro pri-
pravljena. »Glede na to, da po
ocenah SZO-ja umrejo le 4 od-
stotki okuženih bolnikov, pred-
vsem tisti, ki so imeli še kak-
šno drugo bolezen, je potreb-
no vedeti, da sars sam po sebi
ni smrten. Res pa je, da se hi-
tro širi in da se je v primeru,
ko gre za sum na okužbo, po-
trebno hitro odzvati,« pravi dr.
Alenka Skaza in poudarja, da
tudi na letališču Brnik potni-
kom, ki potujejo v dežele JV
Azije delijo posebna obvesti-
la, v katerih je zapisano, kaj
naj storijo, če dobijo visoko
vročino in kašelj. »Nobenega
razloga pa ni, da bi se bali vseh,
ki se vračajo s t. i. ogroženih
območij. Bolezen se namreč
razvije v času 2 do 10 dni, ljudje,
ki niso okuženi, pa virusa sars
ne prenašajo, čeprav so se za-
drževali na območju, kjer je
okužba razširjena,« pravi dr.
Alenka Skaza in dodaja, da so
na morebitno razširjanje sar-
sa pripravljeni vsi zdravstveni
delavci. Vsem bolnišnicam,
zdravstvenim domovom in za-
sebnim zdravnikom so ZZV-
ji in ministrstvo za zdravje na-
mreč posredovali navodila za
ukrepe v primeru, da pride k
njim bolnik, ki bi potrdil, da
se je zadrževal na ogroženih
območjih in pri katerem bi su-
mili, da gre za okužbo s sars.
Maske kmalu v
Sloveniji
Ena od najbolj priporoč-
ljivih preventiv je nošenje zaš-
čitne maske na ogroženih ob-
močjih, ki prepreči, da bi se
okužba širila z dihanjem ozi-
roma s kapljičnim preno-
som. Tako v Sloveniji kot v
večini drugih držav po svetu
vlada veliko strahu in nestrp-
nosti, ker mask ni mogoče
dobiti. Kot je povedal Dušan
Hus iz celjske lekarne Hus,
mask, ki bi učinkovito zaš-
čitile pred okužbo s sars, v
Sloveniji trenutno sploh ni,
jih pa nameravajo v lekarni
kupiti takoj, ko bodo na vo-
ljo. Anica Uršič iz ljubljan-
skega podjetja Sanolabor,
enega največjih uvoznikov
medicinskih pripomočkov v
Sloveniji, nam je zatrdila, da
so maske P3, ki naj bi pome-
nile najbolj učinkovito zaš-
čito pred prenašanjem viru-
sa, že naročili in da jih bodo
predvidoma dobili sredi ma-
ja. V omenjenem podjetju
imajo sedaj na voljo le ma-
ske P1 in P2. Medtem ko pr-
ve zagotavljajo le 78- in dru-
ge 92-odstotno učinkovitost,
so težko pričakovane maske
P3 z 98 odstotki menda naj-
bolj učinkovite, saj je le dva
odstotka možnosti, da bi se
tisti, ki takšno masko nosi,
okužil z virusom sars. Kot je
povedala Uršičeva, je največ-
je zanimanje za zaščitne ma-
ske s strani lekarn, bolnišnic
in drugih zdravstvenih orga-
nizacij, nekaj mask, ki so bile
na voljo, pa so kupili posa-
mezniki, ki potujejo v ogro-
žene kraje, ter nekateri
zdravstveni delavci, nekaj pa
jih je za svojo uporabo kupi-
la tudi slovenska policija.
Doslej je v 27 državah sve-
ta zaradi domnevne okuž-
be z virusom sars umrlo 461
ljudi, 6.583 pa naj bi bilo oku-
ženih, je v torek na svojih
spletnih straneh objavila
Svetovna zdravstvena orga-
nizacija.
Posledice strahu pred
okužbo so vidne tudi v celj-
skih turističnih agencijah;
Roman Gračner iz TA Kom-
pas Celje je povedal, da v le-
tošnjem letu ni povpraševa-
nja po poletih v dežele JV Azi-
je. Po mnenju Ide Trebičnik,
ki se v Kompasu ukvarja s pro-
dajo aranžmajev, je povpra-
ševanje za dopustovanja v
ogroženih deželah v primer-
javi z lanskim letom upadlo
vsaj za 50 odstotkov. »V času
prvomajskih praznikov ni
nihče potoval v ogrožene de-
žele, ker ni povpraševanja,
pa smo ponudbo aranžmajev
po JV Aziji večinoma že
umaknili s polic,« je pove-
dala Trebičnikova. Strah
pred atipično pljučnico pa ni
vplival na ceno letalskih vo-
zovnic za ogrožena področ-
ja, ki ostajajo tako visoke kot
prej. Popotniki, ki so se iz
ogroženih krajev vrnili, me-
nijo, da pretiranega strahu
pred okužbo ni - če le znate
poskrbeti za osnovne varnost-
ne ukrepe.
ALMA M. SEDLAR
Foto: ALEKS ŠTERN
Dr. Gorazd Lešničar, predstojnik celjskega infekcijskega oddelka
V Celju imajo na infekcijskem oddelku na voljo respirator, ki je
potreben pri zdravljenju bolnikov s sarsom.
Št. 19 - 8. maj 2003
Slovesnost
v dvorcu
Guten-
buchel
Jutri, v petek ob
enajstih, se bo v dvor-
cu Gutenbuchel v Rav-
nah pri Šoštanju pri-
čela slovesnost, s ka-
tero bodo obeležili 40.
obletnico delovanja
psihiatrične dejavno-
sti v tem dvorcu.
Dvorec, ki je predhod-
nik današnjega, je obsta-
jal že leta 1575, v nasled-
njih stoletjih pa so se
lastniki menjavali vse,
dokler ni dvorca leta
1963 v upravljanje dobi-
la Splošna bolnišnica Ce-
lje. Leta 1993 je dvorec
prevzela v uporabo Psi-
hiatrična bolnišnica Voj-
nik, od takrat pa v njem
deluje ena izmed sedmih
enot bolnišnice, name-
njena zdravljenju ter do-
seganju višje ravni kako-
vosti človeškega življe-
nja. Dvorec, ki je v po-
stopku denacionalizaci-
je, je edini tovrstni sana-
torij na Slovenskem.
AMS
Praznik
»modro-
belih
rožicff
12. maj je mednarod-
ni dan medicinskih se-
ster. Ta praznik in 40-
letnico organiziranega
delovanja društva me-
dicinskih sester in
zdravstvenih tehnikov
Celje, bodo proslavili
danes ob 18. uri v Na-
rodnem domu Celje.
Na proslavi bodo pode-
lili sedem srebrnih zna-
kov društva za prispevek
k razvoju zdravstvene ne-
ge, vsem medicinskim se-
stram, ki so se v preteklem
letu upokojile pa bodo
izročili zahvale. Društvo
združuje več kot 1.300
slovenskih medicinskih
sester in zdravstvenih teh-
nikov ter skrbi za izobra-
ževanje in strokovno iz-
popolnjevanje članstva.
BS
Cvetlična
tržnica
Tradicionalna celjska
cvetlična tržnica bo v sre-
dišču Celja to soboto od
9. ure naprej.
Okoli 270 družin iz
mestne četrti Center bo
brezplačno prevzelo sadi-
ke balkonskega cvetja. Vrt-
narstvo Celje in vrtnarska
šola bosta na svojih stoj-
nicah ceneje ponujala sa-
dike, pripravljajo tudi za-
bavni spored in modno re-
vijo dijakov. Svojo stojni-
co bo imelo tudi Hortikul-
turno društvo, kjer pri-
pravljajo izmenjavo sadik
in semen.
BS
4
AKTUALNO
Mozirski vrtnar
v minulem tednu je Mo-
zirje obiskalo na tisoče go-
stov, ki so v Mozirskem ga-
ju že 25. leto občudovali ro-
že, cvetlične aranžmaje, sta-
re objekte... Četrt stoletja je
dolga doba, poleg neprešte-
tih rož polna različnih do-
godivščin in zgodb. Od pr-
ve ure v parku vztraja Jože
Skornšek, znan kot mozir-
ski vrtnar. Pa ne le zaradi ga-
ja, temveč tudi zato, ker ima-
jo tudi doma vrtnarijo in cvet-
ličarno.
Skornškovi dnevi mineva-
jo, kako drugače, kot v ro-
žah. Zjutraj domači še spi-
jo, ko že zaliva, gnoji, sadi
rože... Domačo vrtnarijo je
prevzel sin, oče, sicer upo-
kojenec, pa mu pomaga z
nasveti - »čeprav večkrat sli-
šim, da sem siten«. Potem
je na vrsti gaj. Tako se že sko-
raj celo življenje ubada z ro-
žami. Zaposlen je bil v ljub-
ljanski mestni vrtnariji, ko
bi moral na Brione za vrt-
narja. »Živ tega nisem ho-
tel,« je omeniL-. »Seveda so
me pregovarjali, vendar je
moj šef povedal, da čene bom
ostal v vrtnariji, bom šel na
s^^eši« Zato se je Skomšek
leta 1962 s kolesom vrnil v
Mozirje in začel iskati pri-
meren prostor za »na svoje«.
Skornšek je in ni Mozirjan
- ker prihaja iz okolice Mo-
zirja, so mu trške pravice še-
le lani priznali
mozirski
pustnaki. Se-
veda je bil to
bolj hec, saj
pustnaki trški
status prizna-
jo zaslužnim
»priseljen-
cem«. In
Skornšek ima
zagotovo veli-
ko zaslug za
razvoj Mozir-
ja in svojega
otroka, Mo-
zirskega gaja.
Da so park
zgradili sredi
nekdanje mo-
zirske gmaj-
ne, so se odločili po daljšem
iskanju. V začetku so razmiš-
ljali o drugih možnostih. Ta-
koj pa so k sodelovanju pri-
tegnili ing. Miho Ogorevca,
direktorja Arboretuma. »Če
boste očistili, je rekel Ogo-
revc, bom naredil načrt za-
saditve. Seveda si v sanjah ni
predstavljal, da nam bo us-
pelo,« se še po četrt stoletja
hahlja Skornšek. Tako se je
začel razcvetati gaj, podob-
ne zgodbe pa mozirski vrt-
nar kar stresa iz rokava. Trš-
ka gmajna gor ali dol, uprav-
ljavci gaja so se pred časom
med drugim spopadali tudi
z denacionalizacijskimi zah-
tevki.
Skornšek od samega za-
četka trdi, da se mora park
razvijati, da morajo uprav-
ljavci poleg naravnih lepot
skrbeti tudi za spremembe.
Tako nastaja drugačno oko-
lje kmečke hiše, skalnjak,
zeliščni vrt... »Še letos bo-
mo poskrbeli, da bo skalnjak
dobil pravo podobo in obli-
ko. Prepričan sem, da bo ču-
dovit,« načrtuje Skornšek, ki
v zadnjem času ni več de-
klica za vse. Da fizično pol
manj trpi, je omenil, ven-
darle pa je tudi v letošnji za-
saditvi poskrbel za mačehe.
Menda so še vedno redki, ki
bi mu pri sajenju lahko »dr-
žali vago«. Že prejšnji teden
je večinoma sam zasadil
2.500 tisoč sadik buč za je-
sensko razstavo. In že so se
pojavile bojazni zaradi to-
če, v spanju ga preganjajo
mraz in poplave... Skornšek
namreč ni obupal niti leta
1990, ko je katastrofalna po-
plava dobesedno odnesla
Mozirski gaj.
Stavek »uživam v parku,
rasla sva skupaj« najbrž po-
ve vse o Skornškovem od-
nosu do gaja. In potem vrt-
nar doda, da mu ljudje po-
gosto postavljajo vprašanja
o negi rož. »Priznam, da
sem včasih kar v zadregi, ker
določene podrobnosti o go-
jenju preprosto izgubiš iz
spomina,« pravi Skornšek in
se raje razgo-
vori o enolet-
nicah, pa o
tulipanih in
načrtih.
So sizarbo-
retumom v
Volčjem po-
toku tekme-
ci? »V bistvu
smo kolegi.
Zavedamo
se, da bosta
zdravo vzduš-
je in napredek
dosežena sa-
mo s trdim
delom in
medseboj-
nim tekmo-
vanjem. Če si
bomo metali polena pod no-
ge, bomo prej ali slej oboji
nazadovali.« Tudi iz tega raz-
mišljanja se da marsikaj raz-
brati o Jožetu Skornšku, ki
se je lani za hip dotaknil tu-
di politike - je namreč mož,
ki je zastavil podpis in be-
sedo za kandidaturo sedanje-
ga mozirskega župana Iva
Suhoveršnika. Prepričan je,
da je storil prav. Kot je pre-
pričan še o mnogih drugih
načrtih, idejah in vrednotah,
ki jih je 25 let uspešno uve-
ljavljal v Mozirskem gaju.
Upajmo, da mu bo uspeva-
lo tudi v prihodnje.
URŠKA SELIŠNIK
Foto: CIRIL SEM
Jože Skornšek
Vsi v Dragi
niso za bloice
Občinski svet Štore zavrača pritožbe nekaterih sosedov
v Dragi pri Štorah bi že
morali začeti graditi dva
manjša bloka za delavce pri
samostojnih podjetnikih.
Dogovor med Občino Što-
re, Stanovanjsko ustano-
vo delavcev pri samostoj-
nih podjetnikih Celje in Ne-
premičninami Celje je bil
namreč dosežen pred do-
brim letom.
Gre za podobno reševanje
stanovanjskih težav, kot jih
je rešila omenjena ustano-
va v Globočah pri Vojniku,
kjer so postavili dva manj-
ša bloka. Komunalno oprem-
ljeni zemljišči v Dragi je
brezplačno prispevala obči-
na^ nekateri sosedi pa grad-
nji nasprotujejo prav tako
kot so ji v vojniškem kon-
cu.
Nekaj sosedov je namreč
že dolgo prepričanih, da več-
stanovanjska objekta v utes-
njeno dolino Drage (naselja
v bližini lokala Cibi, vendar
onkraj Voglajne) nikakor ne
sodita. Eden od najbližjih so-
sedov je tudi štorski župan
Franc Jazbec, ki za razliko
od pritožnikov gradnjo izrec-
no odobrava.
Vse to se je še posebej iz-
kazalo med aprilskim spre-
jemanjem sprememb in do-
polnitev občinskega odloka
o prostorskih ureditvenih po-
gojih. Z njim je občina Što-
re ukinila omejitev glede ok-
virne površine objektov na
območju, kjer leži tudi na-
selje Draga.
Pritožniki menijo, da ob-
čina s tem omogoča gradnji
dveh večstanovanjskih objek-
tov na območju Drage. To so
izrazili med javno razgrnitvi-
jo ter javno razpravo. Pri tem
so zahtevali študijo o upra-
vičenosti gradnje, projekci-
jo osončenja najbolj priza-
dete hiše v zimskem času,
izrazili pomisleke glede in-
frastrukture, parkiranja, zah-
tevali sodno zapriseženega ce-
nilca, ki bi ocenil vrednost
njihovih hiš pred in po grad-
nji blokov... Pritožnike za-
stopa eden od celjskih odvet-
nikov.
Občinski svet v Štorah se
je na zadnji seji podrobno sez-
nanil tako z mnenjem župa-
na, ki gradnjo izrecno pod-
pira, kot tudi s tem, kar so
zapisali pritožniki. In kaj se
je zgodilo? StaUšče občinske
uprave, ki ga je posvojil še
občinski svet, je: s spremem-
bo ureditvenih pogojev ob-
čina ne »uzakonja« gradnje
večstanovanjskih objektov,
temveč »le ukinja omejitve
glede okvirne površine objek-
tov«.
Občinski svet je prav tako
posebej opozoril, da je grad-
nja večstanovanjskih objek-
tov v tem delu občine Štore
v odloku pisno predvidena že
sedaj. S členom, da ne sme
priti do spreminjanja vplivov
objektov na sosednje paro
le in poslabšanja bivalnih p
gojev, pa so tudi varovani i
teresi lastnikov sosednp
zemljišč in objektov. Zato!
svetniki zavrnili pritožben
katerih sosedov iz Drage k
brezpredmetne. Menijo n
mreč, da jih bodo lahko uv
Ijavljali med postopkom!
pridobitev gradbenega dov
Ijenja.
Spremembo odloka o pi
storskih ureditvenih pogoj
so tako sprejeli brez vseh p
mislekov. Z njo so, kot k
že, prižgah zeleno luč za z
četek pridobivanja gradben
ga dovoljenja.
BRANE JERANK
Draga pri Štorah (naselje nasproti nočnega lokala Cibi), kjer bi morali začeti z gradnjo dveh manjših btohi
Nekateri lastniki hiš temu nasprotujejo. Štorski župan, ki bi bil med najbližjimi sosedi, gradnjo posil
odobrava.
Nacionalni preizicusi
v devetietici
Učenci tretjega in devetega razreda, ki so vključeni v prvi
in drugi krog uvajanja 9-letne osnovne šole, so včeraj začeli z
opravljanjem pisnega dela nacionalnih preizkusov znanja v
rednem roku. Prvi dan so opravljali pisni preizkus iz slovenš-
čine, danes jih čaka preizkus iz enega izbranega predmeta.
13. maja bodo učenci tretjega in devetega razreda opravljali
pisni preizkus iz matematike. Naknadni rok pisnega dela se
bo prav tako začel s slovenščino in sicer 28. maja. SB
Št. 19 - 8. maj 2003
TEMA TEDNA
5
Poslovni
objekti -
bropadajoči
del mesta
rve že pri gradnji in takoj po njej - Problem pridobitve dovoljenj - Celjski
objekti, v katerih je vse manj življenja
v devetdesetih letih so v Ce-
: zgradili poslovne objek-
za katere se je pričakova-
da bodo privabili trume Iju-
Po malce več kot desetlet-
ne ravno bleščečega poslo-
ija, ti objekti propadajo,
ivorimo o Vrtnici, Rimljan-
iŠpitalu, obeh objektih v
!vi vasi in objektu na Hu-
Dji. Morebitni krivci oz. od-
Komi za njihovo tako (krat-
il zgodovino imajo nmogo
Igovorov ali bolje izgovo-
r. Zdi se, da so objekti le še
I okostnjak, ki še dolgo ne
I padel iz omare. Truplo pa
že začelo smrdeti.
V Vrtnici jim smrdi vsako leto
ibližno dvakrat, ko kanali-
djske cevi ne zdržijo in vrže
prostore fekalije. Skupna stra-
žča že dolgo ne delajo, dvi-
k) je postalo kar skladišče ene-
I od lokalov. Rimljanka je v
vem nadstropju že popolno-
0	prazna, v celi hiši so samo
štirje lokali. V zgornjem ob-
ktu v Novi vasi prevladujejo
stinski lokali, ki se med sa-
me razumejo najbolje, teža-
!z razumevanjem imajo tudi
1	Hudinji. V Špitalu sicer ni-
0jo tovrstnih težav, zato pa
kal bolj ali manj sameva. Za-
)voljni so menda le v trgov-
o-poslovnem centru Dolgo
ilje (spodnji objekt v Novi va-
I. kjer po besedah upravnika
"ečka Plevnika nimajo no-
siih težav. Od omenjenih ob-
ktov z začetka devetdesetih
I je uspel torej le eden.
Preveč
gostincev
Razlogov za tako stanje je
več. Objekte sta gradili podjet-
ji Gradiš in Ingrad (razen Špi-
tala, kjer je šlo za prenovitev
Aerovih poslovnih prostorov),
prostore pa sta tudi prodajali.
Prostori so bili zgrajeni in f)o-
tem tudi prodani kot večnamen-
ski. To pomeni, da ni bilo do-
ločeno ali bo posamezen pro-
stor v objektu gostilna, pisar-
na, trgovina ali kaj drugega. Obe
podjetji sta prodajali prostore
v tretji razširjeni gradbeni fa-
zi, lokali torej niso bili popol-
noma dokončani. »Za dokonč-
no namembnost poslovnega lo-
kala je moral kupec dobiti pro-
jekt za dokončanje poslovne-
ga prostora in ločeno gradbe-
no, uporabno in pa tudi obra-
tovalno dovoljenje,« pravi Lju-
bica Vižintin iz Gradisa.
Težave so se začele pojavlja-
ti, ko so se »v času prodaje in
gradnje ti lokali združevali ali
pa tudi delili v manjše enote.
Takoseješelevkasnejših uprav-
nih postopkih za dokončanje
poslovnih prostorov ugotavljala
zmogljivost glede na tehnične
karakteristike objekta in odlo-
čalo, ali bo takšen lokal lahko
deloval ali pa je morda kakšna
ovira pri odprtju določene de-
javnosti,« ugotavlja Vižintino-
va. Naslednja, in po mnenju
nekaterih, ključna težava pa je
bila v spreminjanju trgovinskih
prostorov v gostinske. Veliko
lastnikov je svoje prostore od-
dalo različnim društvom, ki so
prav tako začela opravljati go-
stinsko dejavnost.
Da je do večnamembnosti
sploh prišlo, pa po besedah Fri-
derika Polutnika, urbanista
pri Zavodu za planiranje in iz-
gradnjo Mestne občine Celje in
enega od projektantov Vrtnice,
ni kriva občina in tudi ne uprav-
na enota. Objekti so bili namreč
zgrajeni kot poslovni. Zgradili
pa so se zato, ker je bil »takrat
položaj na trgu takšen, da in-
vestitorjev in dela ni bilo, zato
so gradtena podjetja hotela gra-
diti za trg. Če pa se gradi za trg,
se ne ve, kdo je končni kuf)ec
oz. tisti, ki bo poslovni objekt
koristil. Zaradi tega se je takrat-
na oblast, ampak to ni občina,
priklonila temu in je izdala
gradbena dovoljenja za izgrad-
njo do t. i. Rohbau faze. Po-
slovni prostori so bili dokon-
čani po tem, ko so bili odkup-
ljeni, in jih je investitor v po-
stopku pridobitve prostorske-
ga in gradbenega dovoljenja do
konca opremil.«
Gneča društev
Vsa potrebna dovoljenja iz-
daja Upravna enota. »Proble-
mov z velikim številom gostin-
skih lokalov sprva ni bilo,« je
dejal Leo Gotz, vodja oddelka
za okolje in prostor na Uprav-
ni enoti Celje. Vsa dovoljenja,
ki so jih izdali, so izdali na pod-
lagi pozitivne lokacijske doku-
mentacije, lastniki oziroma na-
jemniki pa »so v postopku pri-
dobili tudi vsa potrebna so^s-
ja: požarno, sanitarno itd«. Pri
tem je treba poudariti, da druš-
tva dovoljenj, ki so nujna za
gostinske lokale, ne potrebu-
jejo. Če bi zaprosila za dovo-
ljenja, jih upravna enota ne bi
mogla izdati, če tehnične mož-
nosti tega ne bi dopuščale, kot
je na primer preozka kanali-
zacijska cev (in kar je dejan-
sko problem v Vrtnici). Za do-
ločeno število gostinskih loka-
lov mora biti na primer kana-
lizacijska cev veliko širša, kot
če so v istem objektu samo pi-
sarne.
Problem objektov je tudi var-
nost. Plevnik je mnenja, da ti
objekti ne bodo nikoli zažive-
li, dokler bodo napolnjeni z go-
stinskimi lokali, saj »v tiste ob-
jekte, kjer je veliko gostinskih
lokalov, ljudje ne hodijo radi
kupovat, ker si mislijo, da se
tam zadržujejo pijanci in raz-
grajači.« Problem varnosti je
predvsem v Vrtnici, kjer nimajo
dovozne in intervencijske po-
ti. Polutnik pravi, da je Gradiš
odkupil zelo majhno funkcio-
nalno zemljišče, kjer je bilo
praktično nemogoče urediti
parkirišče in dovozno ter in-
tervencijsko pot. »V lokacijskem
dovoljenju, je bilo jasno zapi-
sano, da se bodo objekti napa-
jali s sosednjega parkirišča z
vozički. Položaj se je spreme-
nil, ko je parkirišče pri Avtu
Celje zamenjalo lastnika. Par-
kiranje pa je bilo, in je, jasno v
garažni hiši.« Po besedah Po-
lutnika se občina trudi, da bi
našla rešitev, vendar je še ved-
no ni. Če pa se vam kaj zgodi v
Vrtnici, Polutnika dostop ne
skrbi: »Objekt je take zasnove,
da je z Ljubljanske ceste do-
stopen komurkoli. Reševalno
vozilo pa se tudi ne bi odpelja-
lo v Vrtnico, ampak bi poško-
dovanca prinesli ven.«
Upravniki so
rešitev
Veliko problemov bi lahko
rešili upravniki. Težava je le v
tem. da kar trije od omenjenih
objektov upravnika nimajo:
Vrtnica, zgornji objekt v Novi
vasi in objekt na Hudinji. Ra-
čuni so večinoma naslovljeni
na upravnike, ki stroške nato
razdelijo med lastnike. V ne-
katerih objektih (poleg tistih,
ki nimajo upravnika) so se že
dogovorili, da računi prihaja-
jo na naslove posameznih last-
nikov ali najemnikov, saj so se
upravniki velikokrat zadolže-
vali, da so lahko vse plačali.
Vižintinova pravi, da so se
pri gradnji in prodaji objektov
vsi nekaj naučili: »Smotrno bi
bilo ločiti skupne prostore ozi-
roma pripraviti takšen projekt,
da bi bili etažni lastniki čim
manj odvisni drug od drugega.
Zagotoviti bi bilo treba tudi lo-
čene vhode in dostope, parkir-
na mesta in pa vsekakor dolo-
čiti namembnost dejavnosti,
število gostinskih lokalov, pa
tudi tistih dejavnosti, ki pov-
zročajo dodaten hrup, onesna-
ženost okolja in pa teh objek-
tov samih. Treba bi bilo ločiti
merilce porabe elektrike, vo-
de in plina, tako da je možno
tudi individualno odčitavanje
teh števcev. Res pa je, da to po-
draži gradnjo in zviša končno
prodajno ceno lokala.«
Rešitev je po mnenju Vižin-
tinove tudi en lastnik, kot je v
primeru Špitala. Njegov last-
nik in hkrati upravnik je Aero.
Tako je možno lažje vzposta-
viti hišni red in določiti pogo-
je vključevanja posameznih de-
javnosti v takšen trgovsko-po-
slovni sistem. Špital se srečuje
predvsem s splošno celjsko rak
rano - umiranjem mestnega je-
dra. Tudi če bi objekti v mestu
ne imeli toliko težav sami s sa-
bo, bi nedvomno imeli težavo
s selitvijo dogajanja iz mesta
na obrobje.
Upraviteljica Rimljanke Ve-
sna Mejač pravi, da je Rim-
ljanka prazna prav zaradi mr-
tvega mesta. Polutnika pa tre-
nutno mrtvo mesto ne skrbi,
saj pravi, da je to le faza, skozi
katero so šle vse države, ko so
se pojavili prvi trgovinski cen-
tri, sedaj pa se ljudje že vrača-
jo nazaj v mesta. Gotz pa pra-
vi, da bi bila dobra rešitev po-
stavitev podobnega centra v
mestu med avtobusno in že-
lezniško postajo. Tako bi pri-
dobili tudi veliko mladostni-
kov, ki bi se tam lahko zdru-
ževali pred ali po šoli, nudili
pa bi jim lahko veliko več kot
le gostilne. Pravi tudi, da so
ključ do polnega mesta zastonj
parkirišča.
Lastnišica
rešitev
Objekti so torej med nami,
kakršnikoli že so. Če že obči-
na in upravna enota ne more-
ta ničesar narediti (beri popra-
viti), bi lahko lastniki. In tu
smo spet na začetku. Veliko
lastnikov je namreč kupovalo
poslovne prostore, ne da bi
sploh vedeli, kaj bodo z njimi
počeli. Miselnost tipa: saj se
bomo potem spomnili, sploh
pa je naložba v nepremičnine
dobra v vsakem primeru. Nji-
hovi prostori samevajo, oni pa
se iščejo. Denar jih očitno ne
skrbi, saj bi se drugače bolj
trudili, da bi se jim vsaj povr-
nile vsote, ki so jih vložili v
nakup lokala. Dokler jim vse
to ne bo jasno, pa bodo živeli
Interspari, Tuši in Mercatorji.
ŠPELA OSET
Foto: GK
Rimljanka v mestnem jedru je v prvem nadstropju že popolnoma prazna.
Št. 19 - 8. maj 2003
6
GOSPODARSTVO
Mali delničar proti
umiku delnic
Delničarji celjskega Eto-
la so se na torkovi skupš-
čini odločili, da bodo
zmanjšali osnovni kapital.
Umaknili bodo okrog
20.000 lastnih delnic, ven-
dar bo v lasti podjetja kljub
temu ostalo še 10 odstotkov
vseh delnic, kar je tudi zgor-
nja dovoljena zakonska me-
ja.
V Etolu, kjer je s skoraj 40-
odstotnim deležem največji
posamični lastnik Nova fi-
nančna družba, so delnice ku-
povali lani in povečali lastni
sklad kar na dobrih 17 od-
stotkov. Deleže so med dru-
gim kupili tudi od odškod-
ninske in kapitalske družbe,
za povečanje števila lastnih
delnic pa so se odločili zara-
di obrambe pred morebitnim
prevzemom. Kot je povedal
predsednik uprave Ivan Fer-
me, je na sklep o umiku del-
nic manjši delničar Harald
Kartner napovedal izpodboj-
no tožbo.
Delničarji so na skupščini
odločali tudi o delitvi dobič-
ka ter podprli predlog upra-
ve in nadzornega sveta, da bi
letos za dividende namenili
nekaj več kot 249 milijonov
tolarjev. Bruto dividenda na
delnico bo znašala 1.100 to-
larjev, kar je za 100 tolarjev
več kot lani. Lastniki so se
tudi strinjali, da za nagrade
nadzornemu svetu in upravi
namenijo 47 milijonov tolar-
jev, preostanek bilančnega
dobička v višini 689 milijo-
nov tolarjev pa bo ostal ne-
razporejen.
V Etolu letos načrtujejo 6,4
milijarde tolarjev prihodkov
od prodaje in okrog 800 mi-
lijonov tolarjev čistega dobič-
ka. Glede na poslovanje v pr-
vem tromesečju jim bo tak-
šne rezultate uspelo doseči.
JI
Tudi Kovintrade
čaka na Metal
Predsednik uprave celj-
skega Kovintradea Dušan
Zorko je potrdil, da so sku-
paj s še nekaterimi podjetji
oddali zavezujočo ponud-
bo za nakup 80-odstotne-
ga deleža v družbi Metal
Ravne.
Poleg Kovintradea so v kon-
zorciju slovenskih podjetij še
Merkur, Petrol, Cimos in
Unior iz Zreč. Merkur in Ko-
vintrade sta sklenila strateš-
ko zavezništvo s korporaci-
jo Hidria tudi za nakup jese-
niškega Acronija, vendar Hi-
dria zavezujoče ponudbe ni
oddala. V celjskem podjetju
se za nakup Metala zanima-
jo predvsem zato, ker imajo
zelo dobro razvito divizijo
metalurgije in jim ni vseeno.
kdo bo novi lastnik te žele-
zarske družbe. Z Metalom
opravijo namreč na leto za
okrog 10 milijonov evrov
prometa.	JI
Tečejo Preboldu!
zadnje minute?
Tekstilna tovarna nima dela niti denarja za plače - Delavci ogorčeni, keri
jim niso pustili stavkati
Delavci Tekstilne tovarne
Prebold so bili v ponedeljek
besni. Najprej so izvedeli, da
plač, ki bi jih morali dobiti
še pred prvomajskimi praz-
niki, ne bo, nato pa so to-
varniški sindikalisti odpo-
vedali še 2-urno stavko, s
katero so želeli opozoriti na
nevzdržne razmere v pod-
jetju. Že celo leto jim namreč
z velikim zamikom izplaču-
jejo plače, tokrat bi morali
dobiti šele februarsko.
Pogajanja predstavnikov
sindikata in stavkovnega od-
bora z direktorjem Vinkom
Žoharjem so trajala vse do-
poldne, o vsebini pogovorov
in dogovorov pa delavcev ni
nihče obvestil. Razen, seve-
da, da je opozorilna stavka
preklicana in da bodo plače
9. maja. SindikaUsti in vods-
tvo podjetja so biU v pone-
deljek nedostopni tudi za jav-
nost, šele v torek so poslali
kratko izjavo, ki sta jo pod-
pisala predsednik stavkovne-
ga odbora Jure Brdavs in di-
rektor Vinko Žohar. V njej
so zapisali samo to, da so se
stavki odpovedali, ker bi us-
tavitev strojev še dodatno
obremenila poslovanje pod-
jetja, in da se bodo v prihod-
njih dneh dogovorili o načr-
tu izplačila zamujenih plač
ter še o nekaterih drugih vpra-
šanjih in zahtevah, ki so jih
sindikalisti postavili direktor-
ju. Za dodatna pojasnila,
predvsem o tem, na kakšen
način (če sploh) bo vodstvo
rešilo podjetje, pa v torek niti
Vinko Žohar niti njegovi
najbližji sodelavci niso želeli
biti dosegljivi.
Kot smo neuradno izvede-
li, delavce in sindikat pred-
vsem zanima, kako poteka fi-
nančna plat prisilne porav-
nave, zakaj ima podjetje še
vedno prokurista, ki menda
za svoje delo prejema viso-
ko plačilo in zakaj komercial-
ni in še nekateri drugi posli
potekajo preko zunanjih iz-
vajalcev. Izvedeli smo tudi,
da je Žohar izplačilo februar-
ske plače ponudil v obliki bo-
nov, vendar se je sindikat te-
mu odločno uprl.
Če bo stavka,
bo stečaj
Da bi stavka, četudi le opo-
zorilna, pomenila konec
podjetja, se strinja tudi For-
to Turk, sekretar tekstilne de-
javnosti v celjski območni
sindikalni organizaciji. Že la-
ni, ko so se v Preboldu odlo-
čili za prisilno poravnavo, je
opozarjal, da s tem ne bodo
rešili tovarne, in za primere
navajal neuspešne prisilke v
Korsu in Scali Zarji, ki so se
končale s stečajem. Njegove
trditve so se zdaj pokazale kot
pravilne, saj podjetje le še ži-
votari iz meseca v mesec, hu-
de likvidnostne težave pa na
svojih plečih najbolj občuti
350 zaposlenih. Pravzaprav
se nič bolje ne godi 160 biv-
šim delavcem, ki so službo
izgubili lani ob uvedbi p
silne poravnave. Konec apr
bi morali dobiti tretji del ^
pravnine, pa so prav tako d
tali praznih rok. Zdaj nap
vedujejo, da se bodo v kri
kem zbrali na protestne]
shodu pred tovarno. i
Kot še pojasnjujejo v oi
močnih sindikatih, so se'
Preboldu že lani krepi
zmanjšala naročila, letos |
naj ne bi imeli niti surovi
da bi izdelali jesenske kol^
cije. Podjetju doslej tudi i
ni uspelo prodati dela ne
porabljenega tovarniške)
kompleksa, s čimer so hot
li vsaj malo izboljšati finan
no sliko. »V vsem skupaj
dobro morda le to, da so d
lavci imeli vsaj za osem;
devet mesecev dlje zaposi
tev. O tem, za kakšno cei
so delali, pa je seveda že druj
vprašanje,« pravi Turk, ki
prihodnost tekstilne tovan
očitno ne verjame več.
JANJA INTIHi^
Terme Olimia imajo Tuheijsice toplice
Direktor Atomskih toplic Zdravko Počivalšek je s
stečajnim senatom zagrebškega trgovskega sodišča pred
kratkem že podpisal nekakšno predpogodbo, v kateri
sta obe strani uskladili vse pogoje v zvezi z nakupom
oziroma prodajo Tuheljskih toplic. Počivalšek priča-
kuje, da bodo končno pogodbo podpisali še pred juni-
jem. Nakup hrvaškega zdravilišča jih bo stal približ-
no tri milijone evrov.
Atomske toplice so se
edine prijavile na zadnji
razpis za nakup Tuheljskih
toplic oziroma družbe
Mihanovič v stečaju, ki jo
je stečajni senat zagrebš-
kega trgovskega sodišča
pred tem poskušal že šest-
krat prodati. V svoji po-
nudbi so postavili nekaj
pogojev in po Počivalško-
vih zagotovilih s stečajnim
upraviteljem Zdravkom
Mitakom, ki ga je stečaj-
ni senat pooblastil za po-
gajanja z Atomskimi topli-
cami, dosegli ugodne do-
govore.
Zagotovili so jim, da bo
njihovo podjetje Terme Oli-
mia Zagorsko Selo, preko
katerega poteka nakup (us-
tanovili so ga zaradi grad-
nje apartmajskega naselja na
hrvaški strani Sotle), ob
prevzemu Tuheljskih toplic
imelo prost dostop do vse
infrastrukture in da bodo
nepremičnine kupili proste
vseh bremen. Zdaj je na-
mreč nanje vpisana hipote-
ka. Od vodstva krapinsko-
zagorske županije in obči-
ne Tuhelj, ki so jim pred
kratkim predstavili načrt
vlaganja v Tuheljske topli-
ce, so tudi že dobili pisno
zagotovilo, da se odpovedu-
jejo predkupni pravici do
dvorca, ki je del toplic in
je spomeniško zaščiten.
Zdaj pričakujejo še pisno za-
gotovilo države. Od države
pričakujejo tudi še soglas-
je, da se strinja s prenosom
koncesije za termalno vo-
do od družbe Mihanovič na
Terme Olimia Zagorska Se-
la.
V Atomskih toplicah so v
prenovo Tuheljskih toplic,
ki naj bi jim že v treh letih
prinesle najmanj tri četr
ne prometa matičnega pc
jetja, pripravljeni vlo2
okrog 7 milijonov evro|
Denar bodo zagotovili z d|
kapitalizacijo, o kateri h
do lastniki Atomskih topi
odločali na skupščini, kil|
17. junija. Kot je znano, i
se za dokapitalizacijo že oj
ločili v Krekovi družbi |
kapitalski družbi, z razp
som novih delnic pa se stj
njajo tudi v Slovenskih ži
leznicah, ki so njihov na
večji posamični lastnik.
JANJA INTIHA
Dan zmage za Celjske mesnine
Jutri popoldne bodo v Celjski me-
sninah odprli novo tovarno za pre-
delavo mesa. Naložba je vredna okrog
2,5 milijarde tolarjev in je največja v
dosedanji zgodovini podjetja, velja
pa tudi za trenutno eno največjih v
slovenski mesno-predelovalni indu-
striji.
Kot je povedal direktor Izidor Kri-
vec so večino opreme že namestili, proi-
zvodnjo pa bodo zagnali v sredo, 14.
maja. Z novo tovarno bodo v Celjskih
mesninah lahko na dan predelali naj-
manj 20 ton mesa, saj bodo del proi-
zvodnje ohranili tudi v starem delu. Ob-
novili bodo oddelek za trajne izdelke,
saj računajo, da bodo na evropskem tr-
gu uspeli prav s tem programom. Sa-
mo trajnih izdelkov bodo v novem in
obnovljenem oddelku lahko izdelali na
mesec po 200 in še več ton. V novi to-
varni bodo razširili tudi tako imenova-
ni mikrokonfekcijski del, to je narezo-
vanje klobas, na stari lokaciji pa bodo
dosedanjo predelavo poltrajnih in obar-
jenih izdelkov prenovili v oddelek za
polpripravljene in gotove jedi.
Z novo predelavo in vsemi ostalimi
posodobitvami, v katere so skupaj vlo-
žili 3,5 milijarde tolarjev, so v Celjskih
mesninah izpolnili vse pogoje za pri-
dobitev statusa industrijskega obrata ter
ovalnih žigov, ki so potrebni za izvoz
svežega mesa in mesnih izdelkov na
evropski trg.	JI, Foto: GK
Celjske mesnine so se z novo tovarno (v ozadju) že močno razširile s Ceste vTrnovlje proti
Mariborski cesti.
ALPOS POHIŠTVO,
proizvodnja kovinskih izdelkov, d.o.o.,
3230 ŠENTJUR, Ulica Leona Dobrotinška 2, '
OBJAVLJA
prosto delovno mesto
KOMERCIALIST VII
Pričakujemo kandidate, ki izpolnjujejo naslednje
pogoje:
-	VII. stopnja izobrazbe ekonomske ali druge ustrezne smeri
-	zaželeno 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih
-	govorno in pisno znanje nemškega jezika
-	govorno in pisno znanje angleškega jezika
-	obvladovanje računalniških aplikacij Word, Excel in zaže-
leno Povver Point
-	vozniški izpit B-kategorije
-	komunikativnost,sposobnost odločanja, pogajalska in or-
ganizacijska sposobnost.
Delovno mesto razpisujemo za nedoločen čas s 3-mesečno
poskusno dobo.
Kandidate, ki jim navedeno delo predstavlja izziv vabimo, da
v 8 dneh od objave pošljejo pisne prijave z življenjepisom terz
dokazili o izpolnjevanju pogojev.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni po opravljeni izbiri.
Vlogo pošljite na naslov:
ALPOS, d.d., ŠENTJUR,
Kadrovska služba, Ul.Leona Dobrotinška 2,
3230 ŠENTJUR.
Št. 19 - 8. maj 2003
GOSPODARSTVO
7
pip v španoviji
z romunskimi
parlamentarci
empetrsko podjetje se je letos razširilo v Romunijo in
irbijo - S prodajo na tujem do 80 odstotkov prihodkov
posvetom o ekonomič-
uporabi strojne opreme
pridelavi mleka in me-
iO se včeraj v Sipu zače-
adicionalni dnevi odpr-
vrat, na katerih to šem-
pko podjetje že vrsto let
^tavlja novosti iz svo-
roizvodnji. Letos bo to,
je povedal generalni di-
tor Bojan Voh, deset stro-
ined katerimi bo po nje-
em največ pozornosti
cev pritegnila nova ge-
icija diskastih kosilni-
Sipu pričakujejo, da si
danes in jutri razstavo
Etijske mehanizacije og-
ilo vehko potrošnikov in
lovnih partnerjev, v go-
pa so poleg predstavni-
Kmetijsko-gozdarske
rnice in članov parla-
jtarnega odbora za kme-
m povabili tudi pet ro-
[iskih parlamentarcev,
lov tamkajšnjega odbo-
ja kmetijstvo. Razlog za
abilo ni samo mešano
Ijetje, ki ga je Sip kot ve-
činski lastnik nedavno usta-
novil v Romuniji, ampak
predvsem dejstvo, da so ro-
munski gosti hkrati tudi last-
niki podjetij, ki so se odlo-
čila za »španovijo« s Šempe-
trani.
Nova podjetja
za boljši
zasiuieic
Poleg Romunije se je Sip
pred kratkim razširil še v Sr-
bijo, kjer se je prav tako od-
ločil za mešano podjetje, v
katerem ima več kot 75-od-
stotni lastniški delež. Podjetji
v obeh državah sta proizvod-
ni, tako v enem kot drugem
pa izdelujejo in pod lastno
blagovno znamko prodajajo
kosilnice in obračalnike. »Z
ustanovitvijo podjetij smo v
Srbiji in Romuniji dobili sta-
tus domačega proizvajalca,
kar pomeni, da smo deležni
vseh prednosti, ki izhajajo iz
tega, naš položaj na obeh tr-
gih pa je veliko bolj ugoden
kot če bi bili le prodajalci,«
pojasnjuje odločitev za inter-
nacionalizacijo poslovanja
Bojan Voh. Za ustanovitev
obeh mešanih podjetij so po-
rabili del kiipnine, ki so jo
dobili ob lanski prodaji hče-
rinskih družb Sip Sico in Sip
Mobil.
V Sipu načrtujejo, da bo-
do na račun podjetij v tujini
ter novega dopolnilnega pro-
grama v Šempetru (pred krat-
kim so pod lastno blagovno
znamko začeli tržiti še plu-
ge, sejalnike in rotacijske bra-
ne, ki jih uvažajo z vzhoda,
doma pa jih le še dodelajo)
letos povečali prodajo za naj-
manj 10 odstotkov. Sicer pa
naj bi celotni promet v pri-
merjavi z lanskim povečali
za tretjino in ustvarili za
okrog 7 milijard tolarjev pri-
hodka. Večji naj bi bil tudi
dobiček, ki ga je bilo lani le
za skromnih 10 milijonov to-
larjev.
Slabo prvo
tromesečje
Glede na poslovanje v pr-
vih treh mesecih, ko so pri-
hodki iz poslovanja znašali
le 1,1 milijarde tolarjev, do-
bička pa ni bilo nič, se zdijo
takšni načrti zelo ambicioz-
ni. Vendar Bojan Voh zago-
tavlja, da je pri prodaji kme-
tijske mehanizacije prvo če-
trtletje vedno neugodno in da
so pravi pokazatelj uspešno-
sti šele rezultati ob koncu ju-
nija. Sip naj bi letos več kot
80 odstotkov prihodkov us-
tvaril na tujih trgih, zlasti v
Nemčiji, kjer že nekaj časa
sodeluje z drugim največjim
evropskim proizvajalcem
kmetijske mehanizacije -
koncernom Krone. Znotraj
koncema postaja Sip vse bolj
pomemben partner oziroma
proizvajalec manjših in sred-
nje velikih strojev, s kateri-
mi želi na zahodnih trgih čim
prej doseči petodstotni tržni
delež.
Po odločitvi o likvidaciji
Slovenske razvojne družbe,
ki je imela dobrih 42 odstot-
kov Sipa, so njen celotni de-
lež prenesli na Slovensko
odškodninsko družbo. Dru-
gi najpomembnejši lastnik
podjetja je Publikum, med
večjimi delničarji so še
družba pooblaščenka ter tu-
ji poslovni partnerji, ki ima-
jo okrog 7 odstotkov vseh
delnic.
Poleg Nemčije ostaja Sipov
zelo pomembni izvozni trg
tudi Hrvaška, stroje pa uspe-
šno prodajajo tudi v Avstri-
ji, Italiji, na Švedskem, v Švici
ter ostalih državah bivše Ju-
goslavije. V naslednjih petih
letih želijo pomembnejše trž-
ne deleže pridobiti tudi v
vzhodnoevropskih državah,
od Poljske do Rusije in Ukra-
jine.
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIČ
Bojan Voh napoveduje za letos
višje prihodke in več dobička.
I Cinkarni 500 tolarjev
!inkarna Celje je za konec maja objavila sklic skupš-
e, na kateri bodo delničarji med drugim odločali tu-
D delitvi dobička.
Iprava in nadzorni svet predlagata, da bi dobrih 407
ijonov tolarjev bilančnega dobička, ki v celoti znaša
1 milijonov tolarjev, razdelili med lastnike podjetje,
fidenda na delnico bi znašala 500 tolarjev, kar je toliko
I lani. Člane nadzornega sveta in uprave bi nagradili z
aj več kot 13 milijoni tolarjev, ki bi jih izplačali v
tiicah.	JI
Pipenbaher bo obesil štiri zvezdice
erme Rogaška bodo naj-
neje v drugi polovici ju-
I odprle popolnoma pre-
Ijene osrednje zdraviliš-
»bjekte, ki jih je Jože Pi-
ibaher, oziroma njegovo
Iriško podjetje Svit pred
wia letoma odkupilo od
Venske investicijske
ike. Kakšna bo prenova,
zdaj še ni znano, je pa
Pnbaher pred začetkom
napovedal, da bodo v ob-
le vložili od 7 do 9 mili-
ov evrov.
Writev hotelov Zdravi-
'dom, Styria in Strossma-
bi morala biti že aprila,
^ar se je, kot so pojasnili
^rmah Rogaška, prenova
'ekla zaradi neugodne zi-
Zdaj v hotelih Styria in
®ssmayer opravljajo še
^ja dela v sobah, v Zdra-
'l^em domu, ki bo z novo
'obo in vsebino dobil tu-
jovo ime Grand hotel Ro-
pa prenavljajo še stre-
gradijo osrednjo recep-
ki bo na zadnji strani
l^kta.
Zdraviliški dom, ki mu pri
obnovi namenjajo največ po-
zornosti, saj mu bodo vrnili
nekdanjo podobo s pokriti-
mi terasami, bo postal naj-
bolj prestižni hotel v Rogaš-
ki Slatini. Imel bo štiri zvez-
dice, v njem bodo reprezen-
tančni apartmaji in še veliko
drugih prostorov, med kate-
rimi bo poleg znamenite Kri-
stalne dvorane imela osred-
nje mesto še nova kongresna
dvorana z manjšim odrom.
V vseh treh hotelih bo 420
ležišč, od tega v Styrii 100, v
ostalih pa po 160.
U, Foto: BJ
Čez dober mesec bodo vrata osrednjih hotelov v Rogaški Slatini spet odprta.
Investitorji na
pikniku
Minuli teden so bile razmere na Ljubljanski borzi bolj praz-
nične. Izjema je bil ponedeljek, ko se je promet povzpel celo
na 4,6 milijarde, od katerega ga je slabih 80 odstotkov izhajalo
iz prostega trga. Tam je bilo namreč največ zanimanja za del-
nici Lesnine ter Juteksa, vendar se tečaja obeh nista skoraj nič
spremenila. Torkovo, predvsem pa sredino dogajanje je bilo
dobesedno klavrno. Najbolj opazne v borzni kotaciji so bile
delnice Krke, Pivovarne Laško, Gorenja in Luke Koper, največ
prometa pa je bilo storjenega z obveznicami. Med temi je naj-
bolj izstopala obveznica z oznako RS53, ki je bila pred dobri-
mi štirinajstimi dnevi sprejeta v borzno kotacijo in ima donos
do dospetja 4,7 odstotka (z upoštevanimi stroški).
Pregled izbranih vrednostnih papirjev
v obdobju od 28. 4. do 6. 5. 2003
Pričakovanje prvomajskih praznikov je torej, kljub »mi-
ni prevzemom«, glede na promet potekalo v izrazito počit-
niškem vzdušju, kar pa se je očitno zavleklo še do ponedelj-
ka po praznikih. Tudi ta dan je bil namreč promet izredno
skromen in je znašal le 346 milijonov tolarjev, v ospredju
pa sta bili glede na promet ponovno delnici Krke in Luke
Koper. Torkovo dogajanje je bilo sicer nekoliko pestrejše,
večino trgovanja pa je bilo obvezniškega. Indeks SBI je vse
od ponedeljka pred prazniki pa do torka po praznikih ostal
skorajda nespremenjen.
DAX ponovno preko meje
3.000 točk!
Kako so tuje delnice relativno mnogo cenejše v primerja-
vi z domačimi, vas opozarjam že vse od konca januarja
2003. Od takrat tudi stalno ponavljam, da se razmere na
slovenskem trgu niso bistveno spremenile. V dokaz mojim
trditvam vam tokrat podajam primerjalno tabelo med Slo-
venskim borznim indeksom SBI20, nemškim indeksom DAX,
francoskim indeksom GAG, angleškim indeksom FTSE ter
ameriškim indeksom Dow Jones:
Iz nje je razvidno, da je od začetka leta pa do danes bolj kot
domač indeks SBI20 padel le še francoski indeks GAG, vsi
ostali tuji indeksi pa so izgubili manj vrednosti. Še bolj na-
zorna pa je primerjava obdobja nekje proti koncu iraške kri-
ze, na katerega bi morale borze vsaj teoretično izrazito odrea-
girati. Vidimo lahko, da se indeks SBI20 od takrat do danes
ni bistveno spremenil, medtem ko se je vrednost tujih indek-
sov močno povečala. Med njimi največ nemški DAX (za več
kot 23 odstotkov!, te dni je ponovno po zelo dolgem času
spet prebil psihološko mejo 3.000 točk), najmanj pa se je
povečal ameriški Dow Jones. Da se rast tujih delnic še vedno
nadaljuje, je razvidno iz zadnje vrstice, ki prikazuje gibanje
indeksov od prejšnjega tedna do danes. Kljub tej izraziti rasti
tujih delnic, pa so le te še vedno relativno mnogo cenejše od
domačih in zato primerne za nakup.
VALTER GRILANG
analitik
Št. 19 - 8. maj 2003
8
INFORMACIJE
POZOR, HUD PES
Jutri
pripada njim
Pred časom sem prebral knji-
go nekega ameriškega literata,
ki je preživel nekaj let, v času,
ko je Jugoslavija razpadala, na
področju tedanje Jugoslavije,
med drugim tudi v Sloveniji.
Na osnovi let, ki jih je tu pre
bil, je izdal nekakšno kroniko.
V njej se nekoliko dotakne tu-
di splošnih vedenjskih matric
jugoslovanskih narodov. Zani-
miva je ugotovitev glede Slo-
vencev, za katere pravi, da se
je ob prvem snidenju s kate-
rimkoli izmed Slovencev po-
čutil, kot da ga gleda s četrtino
radovednosti in tremi četrtina-
mi sovraštva.
Če dam roko na srce, se mi
zdi, da je v tem nemalo resni-
ce. Že če se človek sprehodi po
mestu in se enmalčk zamisli
nad videzom obrazov teh lju-
di, ki izražajo videz, da se jim
nekam strašansko mudi, ki so
en sam opravek, nenazadnje so
celo odvisni od opravkov, lah-
ko opazi v duši teh ljudi razko-
rak med tem, kar so, in vide-
zom, ki je družbeno nujen. To,
kar so, je precej lažje razbrati,
ko sedejo za kavarniško mizo
in pričnejo nemirno, celo z ne-
kakšnim občutkom krivde, da
tam sploh sedijo, pogledovati
naokoli. Tam besede Američa-
na postanejo meso. Tri četrti-
ne sovraštva in četrtina rado-
vednosti, v kateri pa spet ne
manjka nekaj procentov neke-
ga malomeščanskega hieraitiič-
nega klasificiranja tistih, ki so
za sosednjim omizjem. Takšna
je najbolj običajna podoba vsak-
danjika naših ulic, ki so neko-
liko drugačne le ob »organizi-
ranih« prireditvah, ko je neka-
ko »uradno« dovoljen tudi
smeh, lagodnost, kanček brez-
brižnosti.
Nekaj dni nazaj pa se je zgo-
dil zanimiv pripetljaj. Pri le-
karni, na Stanetovi, je kot obi-
čajno igral svojo kitaro fante,
ki ga verjetno pozna vsak Ce-
ljan. Ljudje so hodili mimo nje
govega v »pieto« izklesanega
obraza in tu in tam prispevali
v njegov budžet. Od nekod pa
se prikaže mala deklica, kak-
šnih treh, štirih let, stopi pred
njegov mikrofon in prične peti
njen »misemamoradi«. Njena
mamica je osuplo stala poleg
nje. Bila je v zadregi, kaj naj
stori, po eni strani ji je bila
otroška ljubkost, brezsramnost
in širokosrčnost všeč, po dru-
gi strani pa se je bala sankcij
okolja in glede na to dilemo,
se je odločila, da bo zaigrala
nekakšno vmesno igro. Nekaj-
krat jo je poklicala, pa ne pre-
več, da bi tarnala prenel^la,
ne pa tudi premalo, da si ne bi
kdo ne vem kaj mislil. Med-
tem pa so ljudje čudežno ob-
stali, obrazi so se jim pričeli
jasniti, trgovci so ob glasnem
petju prišli iz svojih svetih hra-
mov obolelega Merkurja in zrli
v to čudežno podobo. Manj-
kalo je samo še vnebovzetje,
ki pa ga je nadomestil iskren
aplavz.
Ob tem prizoru sem se
spomnil nekega sicer kultne-
ga filma, naslova se na žalost
ne spominjam, ki prikazuje
razmere pred popolnim vzpo-
nov nacizma, ko na nekem pik-
niku »arijski dečki«, vpričo ži-
dovskega življa, naenkrat
vzcvetijo v ariji Jutri pripada
nam (ta prizor so naravnost be-
bavo uporabili tudi naši filmar-
ji v filmu, ki so ga po Bartolu
posneli in predvajali na Na-
cionalki pred kakšnim mese-
cem dni). Sicer nisem preve-
lik »romantik«, a nekaj me je
zgrabilo ob tem »radiradiju«,
ob tej odjugi obrazov. Zvabil
me je optimizem, da bo nek-
do slišal besede senatorja Ka-
ta, ki zmrzali navkljub ne od-
neha sejati svoje tople bese-
de, tako koristne za jutri, ki
pripada _bbradiradijem«: »Si-
cer sem pa mnenja, da je po-
trebno tam v Noriku postaviti
hmeljarsko-pivovamiški mu-
zej!« MOHOR HUDEJ
MOHOR HUDEJ
Št. 19 - 8. maj 2003
INTERVJU
9
Ženskam se ne
ljubi blefirati
Ljerka Bizilj Sukič o Žalcu, novinarstvu, politiki in ženskah - V kino namesto na hmeljišča
f^ovinarka, političarka, profesorica, pi-
iteljica... in Žalčanka. Ljerka Bizilj Su-
I pravi, da je bilo vsako obdobje v nje-
ni življenju nekaj posebnega. "Vendar
najboljše tisto, v katerim si najbolj brez-
rben. Sama v vsakem trenutku posku-
m živeti kar najbolj plodno," zatrjuje
erka Bizilj Sukič, ki je v žalski knjižni-
pred kratkim predstavila svoj literarni
venec Krivda.
Iskriv, drzen in topel roman opisuje Iju-
zen med Slovenko Laro in bosanskim Sr-
m Nikom, ki sta razpeta med krivdo in
njami. Roman je posvečen vsem, ki so iz-
ibili domovino.
Kaj vam pomenita pojma ljubezen in do-
ovina?
0	domovini sedaj niti ne razmišljam več,
!r jo imamo. Če jo imaš, je tako vseeno,
domovini smo razmišljali v 80., 90. le-
j, ko smo si jo na nek način izbojevali,
omovina je vedno tam, kjer te imajo ra-
iin kjer imaš nekoga rad. Ljubezen je
!... V tej knjigi poskušam povedati, da je
ibezen takrat, ko si lahko otrok. Če ne
oreš biti otrok, če moraš v življenju vedno
rati odraslega in močnega, če se komu
e moreš odpreti in mu zaupati, potem to
iprava ljubezen, temveč zgolj skupno živ-
enje.
Kakšen je vaš spomin na rojstni kraj,
dec? Se vračate v Savinjsko dolino, vas
laj preblisne kakšen poseben spomin?
Sem Žalčanka, to je dejstvo. Ostajajo pa
fedvsem drobne stvari. Spomnim se deda,
1	mi je v življenju največ pomenil, njego-
ega odnosa do mene... Spominjam se psa,
ime je imel zmeraj rad, tudi kadar mi je
to težko. Predvsem me ni nikoli izdal...
robni spomini pač, ki bogatijo življenje,
pominjam se recimo hmelja, ki smo ga obi-
ili že zato, da ni bilo treba biti cel dan do-
a. Ob šestih smo šli v kino, doma pa rekli,
1 smo obirah do pol osmih.
Celjska gimnazija?
Zaradi različnih razlogov je pustila v me-
1 globok pečat. To je bilo obdobje, ko so
nirali moji najbližji. Oče, ded, babica, vsi...
3 svoje je bilo to zelo mučno obdobje. Po
rugi strani smo imeli razredničarko Tanjo
fedan, ki je bila naša druga mama. Veliko
»pomeni, da se je udeležila tudi predsta-
itve moje knjige v Žalcu. Še sedaj se pogo-
lo dobivamo dijaki celega razreda, ob ob-
•tnicah pripravimo poseben program. Pa
f drugi spomini... Za tiste, ki smo bili iz
blice, je lahko imel avtobus zamudo ved-
0,.kadar je bilo treba. Ali ko sem v Evropi
i Mignonu preživela cele dopoldneve. Tu-
ito je življenje.
Na svoji poklicni poti ste marsikaj doži-
!li, v javnosti pa sta v ospredju predvsem
Vinarstvo in politika... Ste iz teh časov
biesli kakšne posebne spomine, mogo-
f posebne nauke?
Prav gotovo. Živela sem zelo intenzivno
'klicno življenje. Novinarstvo je pač na-
1 življenja, od jutra do večera. Ko si mlaj-
' misliš, da spreminjaš svet, da je tvoje
■lo na nek način usodno. Izjemno sem
'dovoljna, da sem lahko bila novinarka v
'jbolj usodnih letih. Takrat se je dogaja-
Da sem padla v ta tok in ga dojela. Ne-
^teri ga namreč niso. Mogoče tudi zato,
^r sem bila mlada. Potem se je zgodilo,
^v tej demokraciji, pravzaprav bolj tran-
'(^iji, bistvenih sprememb ni bilo. Mi smo
'hko že konec osemdesetih let kar smelo
govorili in pisali. Kar naenkrat pa so tele-
foni kar naprej zvonili, češ to ne smeš, ono
ne smeš... Tako se ni dalo več delati in tre-
ba je bilo poiskati nekaj drugega. Nisem
bila več pripravljena kimati, tudi če je bi-
la demokracija. Oblastniki so samo oblast-
niki, pa naj bo to socializem ali parlamen-
tarna demokracija. Pojavilo se je vpraša-
nje, kaj početi. Pripravljala sem tečaje re-
torike, vendar sem, otrok socializma pač,
to delala zastonj. Potem sem poskusila v
politiki, česar mi kljub vsem peripetijam
in težavam ni žal. V nasprotnem primeru
bi na nek način mogoče celo življenje raz-
mišljala, kako to izgleda. Tako pa sem po-
litiko doživela. Na koncu se mi je zdelo,
da se moram še duhovno obogatiti. Po vsem,
kar sem doživela, se mi je še vedno zdelo,
da to ni vse, da mora biti še nekaj. Sedaj
na televiziji skrbim za jutranji program,
izobražujem novinarje, predavam na fa-
kulteti, prej sem bila na radiu odgovorna
urednica... Ampak vse to delo ni več v smislu
spreminjanja sveta. Predvsem je lahkot-
neje. Spremlja me misel iz ljubljanskega
centra za dojke, v smislu, naj življenja ne
jemljemo tako resno, saj iz njega tako ali
tako ne bomo prišU živi.
Ste sedaj političnemu udejstvovanju obr-
nili hrbet? Spremljate različna dogajanja
v slovenski politiki kot navadna držav-
ljanka ali pa imate do vseh afer, v zad-
njem času "petelinjenja"... kakšen pose-
ben odnos? Najbrž na vse akterje gledate
drugače, zato jih tudi drugače poznate.
Ne vem, koliko drugače, ampak nekaj
ozadja, tudi zaradi novinarskega dela, kar
poznam. Politik te vedno hoče obvladova-
ti, ti zaupati, dajati neke informacije... Am-
pak vedeti moraš, zakaj in kakšne so te in-
formacije. To sem imela priložnost spoz-
nati, ko sem bila v politiki, ko sem svoje
kolege gledala, kako nasedajo na ta vir in-
formacij. Po svoje je sedaj življenje ne le
lahkotnejše, ampak tudi bolj zanimivo. Za
to pa so potrebni neka modrost, leta, kilo-
metrina.
Nekako ste se gibali v dveh krogih: za
novinarstvo vemo, da postaja feminiziran
poklic, medtem ko je v politiki položaj po-
polnoma drugačen. Kako gledate na vlo-
go žensk v teh dveh poklicih?
V zadnjih letih o tem nisem toliko raz-
mišljala. Ženske smo drugačne: hočemo,
da se nekaj zgodi, da nekaj delaš in nare-
diš. V politiki pa se mi zdi, da se nič ne
vidi, zato se tudi ne najdemo. Da je to kar
nekaj tako... Ne da se nam kar naprej blefi-
rati in se nekaj iti - mogoče je to razmišlja-
nje res poenostavljeno, vendar sem tako ču-
tila. Mogoče smo ženske tudi bolj nestrpne
- hočemo, da se nekaj zgodi. V politiki pa
kar traja... Celo življenje moraš biti poli-
tik, da lahko nekaj premakneš. Politika, vsaj
takšna, ki sem jo spoznala, se mi je zdela
preprosto dolgočasna.
Ste praznovali 1. maj, praznik dela?
Moje delo je hobi. Prazniki se mi zdijo
bolj nuja - sama določene stvari počnem pre-
prosto zato, ker jih hočem. Ne zato, ker jih
moram.
Kakšno poslanico bi namenili vsem
ženskam, recimo delavkam v tekstilni in-
dustriji? Te, če še imajo delo, delajo za
mizerno plačo, komaj povezujejo konec
s koncem... Kaj naj bi njim pomenil praz-
nik dela?
Ko sem se lotevala politike, sem v Slove-
niji videla veliko vrzel: politikov te stvari
niso zanimale. Šli so se "veliko" politiko,
kot sta Evropska unija in Nato. Ljudje, na-
vadni smrtniki, pa niso nič pomenili. Vsaj
moj občutek je bil takšen. Bil bi čas, da se
začne nekdo ukvarjati s temi ljudmi, brez
službe, s toliko in toliko delovnimi leti, brez
možnosti... Seveda bi bilo lepo, da bi za te
ljudi skrbeli tisti, ki so za to plačani. Rav-
no sedaj sem brala o načinu zaposlovanja,
ko ti delo išče agencija. Vendar najbrž živi-
mo s predsodki. Vsak, ki živi v določenem
okolju, ima predsodke, da kaj drugega ne
more ali ne bi hotel delati. Nenazadnje smo
tudi vzgojeni tako. Mogoče sem tudi sama
potrebovala toliko let in toliko kilometri-
ne, da sem lahko napisala roman, ki ima v
sebi tudi erotiko. Tako se mora tudi žen-
ska, ki je v tekstilni industriji delala celo
življenje, znebiti vseh predsodkov in se lo-
titi česarkoli. Sama si pravim, da če ne bo
druge možnosti, bom pač čistila stanova-
nje. Hočem reči, da je vsako delo častno,
če ga dobro opraviš. Samo da potem, ko si
revež, ko si beden, ko izgubiš vse, ne vidiš
ničesar več. Svet se ti poruši. Ampak izho-
di vedno so. Kaj lahko rečeš človeku, ki je
izgubil službo? Samo to: poskusi si reči, da
boš počel vse, kar vidiš. Ne počuti se kot
revež, ker nisi. Če si nekaj delal in če nekaj
znaš, si močan - to pomeni, da lahko. Ni-
kar ne izgubhi upanja in volje. Čeprav je
včasih brezdušno govoriti te stvari nekomu
v stiski, po svoje pa je resnica, da nikoli ne
smeš izgubiti moči, upanja in energije.
Kaj pa osebni načrti; se pojavlja še kak-
šna ideja, ki jo boste prenesli v roman?
Boste ostali v novinarstvu, se mogoče po-
dali v politiko?
Polovico romana, ki sem ga pisala pred
Krivdo, imam že napisanega. Gre za stiske
ženske zrelih let. Verjetno ga bom enkrat
napisala. Vendar sedaj študiram, vpisala sem
tretjo stopnjo, delam magisterij iz zgodovi-
ne radia in televizije. To nameravam preu-
čiti do konca. Čaka me tudi skripta za štu-
dente, da ne bodo vsako leto poslušali istih
stvari. Potem bom mogoče napisala tudi ro-
man. Imam sina in si želim, da bi imel otro-
ke. To je po mojem prepričanju v življenju
zelo pomembno.
URŠKA SELIŠNIK
Roman Krivda je leposlovni prvenec Ljerke B. S. Leta 1990 je izdala knjigo Cer-
kev v policijskih arhivih, kjer je z dokumenti razkrivala odnos oblasti in Cerkve
v Sloveniji v času socializma; leta 1996 je izdala knjigo Novinarski arhivi. Ljerka
B. S. se je rodila v Celju, kjer je končala gimnazijo. Na filozofski fakulteti je
diplomirala iz primerjalne književnosti in literarne teorije, novinarsko pot pa je
začela že v času študija na Televiziji Slovenija. Konec osemdesetih si je s smelim
novinarskim delom ob procesih demokratizacije in osamosvajanja prislužila naj-
višje novinarsko priznanje, Tomšičevo nagrado. Bralci revije Jana so jo leta 1990
proglasili za Slovenko leta, bralci revije 7 dni pa so ji podelili zlati ekran. Sredi
devetdesetih je bila neodvisna poslanka v državnem zboru in se po tem, kljub
nasprotovanju nekaterih, vrnila v novinarstvo.
Št. 19 - 8. maj 2003
10
Informacije
Št. 19 - 8. maj 2003
REPORTAŽA
11
Pred jajčno veselico
v Razgorju so florjanovali - Gospodinja turistične kmetije iz družine z 18 otroki
Izletniška turistična kme-
tija Slemenšek v Razgorju
(občina Vojnik), ki se je uve-
ljavila v zadnjem času, sto-
ji na izjemni legi. Od hiše je
uiogoče videti celotno celj-
sko regijo, pred njo je več
jto let stara lipa, v vasi pa
veliko zanimivosti.
Tako so v Razgorju, v gri-
fevju pri Ljubečni, na pred-
večer florjanovega obudili sta-
rodavni vaški običaj. Vsako
leto tretjega maja, v mraku,
se skupina vaških mož odpravi
od hiše do hiše. Moški na če-
lu skupine, ponavadi Sle-
menškov gospodar, pozdravi
in pove: »Sveti Florjan se vam
priporoča: od kurjega repiča
do svinjskega glaviča, od ce-
sarjeve glave do kurje riti, če
vam je mogoče kaj podariti.«
Možje tudi zapojejo, njiho-
va košara s slamo pa je od hi-
še do hiše vse bolj polna jajc,
pa tudi klobas in denarnih
prispevkov. Nekateri, ki ni-
majo kokoši, kupijo jajca za-
radi florjanovanja celo v tr-
govini. Nekaj skrivnostnega
je v razborskem florjanova-
nju, zato pri vseh hišah bedi-
jo celo največji zaspanci, pa
feprav se oglasijo pri zadnji
hiši včasih šele ob dveh zju-
traj. Še posebej so jih veseli
pri treh razborskih hišah, kjer
godujejo dva Florjana ter ena
Cvetka.
Florjanovanje zaključijo
čez nekaj dni z jajčno veseli-
co, pod Slemenškovo staro-
davno lipo, kamor prinesejo
mize in stole. V zadnjem ča-
su, odkar imajo Slemenško-
vi turistično kmetijo, se lah-
ko v slabem vremenu veseli-
lo tudi v prostorih za goste.
Sicer pa je Slemenškova
kmetija že dolgo znana po svo-
li gostoljubnosti. Zakoncev
SlemenSek se spominjajo blizu
in daleč po njunih veselicah
pod kozolcem, kjer sta postre-
gla ljudem s pijačo in jedačo.
Pri njiju se ustavljajo tudi raz-
gorski velikonočni strelci z
možnarjem, zaradi ustreznih
prostorov pa že nekaj let go-
stita tudi udeležence tečajev,
ki jih pripravlja celjska kme-
tijsko svetovalna služba. Te-
čajev peke kruha, peciva in
tort, kuhanja enolončnic, iz-
delovanja sira in podobnega,
za udeležence od ^nke do Sot-
le.
Krvavice za
Italijane
Olga in Gusti Slemenšek sta
se odločila za turistično kme-
tijo po prigovarjanju svojih
treh otrok in soseščine. Naj-
prej sta postavila prvi skupni
dom, kjer družina še vedno
živi, nato sta začela leta 1995
graditi še novo hišo, ki služi
izključno za potrebe turistič-
ne kmetije.
Želela sta postaviti pristno
kmečko hišo, vendar tipske-
ga načrta ni bilo. Nato sta se
pozanimala v Škofji Loki ter
na Bledu, kjer je kmečki tu-
rizem bolj razvit, vendar so
bili tam arhitekti hudo dragi.
Posel sta sklenila z arhitektom
s Koroškega, ki je bil priprav-
ljen narediti načrt za potrebe
v Razgorju za trikrat nižjo ce-
no.
Tako sta bili v načrt nove
hiše v Razgorju že vključe-
ni velika soba za 45 gostov
ter manjša za 25 gostov. Na-
črt je vseboval dovolj veli-
ko kuhinjo, poseben prostor
za predelavo svežega mesa,
pa tudi primerne sanitarije.
V nadstropju so že predvi-
dene štiri sobe A-kategorije
za stacionarne goste, za poz-
nejši čas.
Predpisi za tiste, ki se od-
ločijo za kmečki turizem, so
dandanes zelo strogi. Pri hiši
je predpisan celo strelovod,
v hiši med drugim rezervne
luči za primer izpada elektri-
ke. Vsakega pol leta so redna
preverjanja iz zavoda za
zdravstveno varstvo, vsi iz ku-
hinje morajo vsakih pet let
opraviti higienski tečaj. Tudi
temperature v zamrzovalni
skrinji je treba redno prever-
jati ter jih posebej zapisova-
ti. Zelenjava ter različne vr-
ste mesa morajo biti v različ-
nih skrinjah, na vseh vrečkah
zapisani datumi. Tudi doma
pridelano vino je treba vsa-
kih šest mesecev poslati v ana-
lizo v Maribor. In tako naprej.
V Slemenškovi ponudbi so
kosila, večerje ter narezki, vse
iz domačega mesa. Sami iz-
delujejo klobase, salame, bun-
ke in slanino, nudijo pred-
vsem piščance iz domače re-
je. Posebna poslastica hiše je
kruh iz bele koruzne moke,
po starem receptu z domače
kmetije.
Prihajajo različni gosti. Za
silvestrovo je bila na kosilu
skupina Italijanov, ki jim je
gospodinja postregla s krva-
vicami in pečenko iz krušne
peči. Pri njih je bila celo ba-
ronica iz Belgije, ki se je že-
lela slikati pred Slemenško-
vo starodavno lipo s kar štiri-
mi metri obsega. Iz deset ki-
lometrov oddaljenega Celja so
prišle v goste skupine zdrav-
nikov in medicinskih sester,
bankirjev, zavarovalničarjev...
Pernati čudež
Vsi, ki pridejo v jasnem
vremenu, se čudijo izjemne-
mu razgledu. Na jugu je Ce-
lje in Posavsko hribovje,
vzhodno Resevna in Boč, se-
verno Konjiška gora, Rogla
in Paški Kozjak, zahodno Sa-
vinjske Alpe. Slemenškova
kmetija je na najvišji točki
vasi Razgor, ki je v tesni po-
vezavi s priimkom Razbor-
šek, kot so se pisali pri tej
hiši še pred nekaj desetletji.
Še starejše je hišno ime pri
Tomažaku.
Nekoč je bila to največja
razgorska kmetija, dandanes
imajo Slemenškovi štirinajst
hektarjev zemlje, od tega pet
hektarjev obdelovalne. Obe-
nem z gradnjo nove hiše za
potrebe kmečkega turizma so
posadili nov vinograd, kjer je
danes 2.400 trsov.
Obiskovalce posebej priteg-
nejo Slemenškove živali. Do
pred nekaj tedni so imeli ce-
lo dva ponija, še vedno imajo
kozo. Ljudi iz betonskih mest
zanimajo tudi najbolj običaj-
ne živali. Tako se skupina iz
Ljubljane, vajena farmske pe-
rutnine, ni mogla načuditi ko-
klji z dvanajstimi piščančki.
Nikoli v življenju jih še ni-
smo videli v živo, so poveda-
li. Na kmetiji imajo celo sto
metrov dolg ribnik za šport-
ni ribolov.
Na takšni kmetiji dela se-
veda nikoli ne zmanjka. Gos-
podarja Gustija, ki se je po-
vsem posvetil kmetijstvu, ter
gospodinjo Olgo, ki hodi v
službo v Celje, bo nasledil sin.
ena od hčera tudi gradi dom
na domači zemlji, druga je po-
ročena v sosednji vasi.
Na Slemenškovi kmetiji ži-
vi prav tako gospodinjina ma-
ma, iz okolice Sevnice. Olga
Slemenšek, ki je danes zgled-
na kmečka gospodinja, pri-
haja namreč iz hiše z vrtom
v okolici Sevnice. Različnih
kmečkih opravil se je nauči-
la šele po poroki v Razgorju.
Sicer pa je bilo na Olginem
domu kar 18 otrok. Njen oče
železničar, ki je ovdovel z de-
setimi otroci, je imel namreč
z Olgino mamo še osem
otrok.
BRANE JERANKO
Slemenškovi na dvorišču izletniške turistične kmetije, ki se je uveljavila v zadnjem obdobju.
Št. 19 - 8. maj 2003
12
Mladi za Celje
Včeraj in prihodnjo sredo bo v Celju pravi festival raziskovalnega dela
osnovno- in srednješolcev
Mladinsko raziskovalno
delo v Celju slavi, z
včerajšnjo predstavitvijo os-
novnošolsMh in s predsta-
vitvijo srednješolskih nalog
čez teden dni, srebrni jubi-
lej. Osrednja prireditev ob
jubileju akcije Mladi za Ce-
lje bo 4. junija v Narodnem
domu.
Celjsko mladinsko razisko-
valno delo ima najdaljšo tra-
dicijo v Sloveniji. Na pobu-
do Zorana Tratnika so leta
1979 zastavili akcijo Mladi za
napredek Celja, delo pa je us-
klajevala takratna raziskoval-
na skupnost. Celju je leta 1983
sledil Maribor, štiri leta za-
tem se je akciji priključila še
Ljubljana. V kasnejših letih se
je akcija preimenovala v Mladi
za Celje, pod svoje okrilje pa
jo je prevzel Oddelek za druž-
bene dejavnosti Mestne obči-
ne Celje. Vse do lani je aktiv-
nosti v zvezi s to akcijo us-
klajevala Astrid Pešec, po nje-
nem nedavnem odhodu v po-
koj pa je to delo prevzela Ol-
ga Petrak.
V vseh teh letih je nastalo
1.291 raziskovalnih nalog, ki
jih je pripravilo 7.622 učen-
cev in dijakov, pri tem pa jim
je pomagalo kar 2.014 men-
torjev. »Posebej dragoceno ob
tem je,« pove Petrakova, »da
naloge pokažejo zanimanje
mladih za najrazličnejše
probleme, hkrati pa so rezul-
tati teh nalog izredno upo-
rabni. Spomnim naj le na
lansko nalogo učencev IV. os-
novne šole, njihovega kluba
Eureka, s področja prometa.
Na osnovi te naloge je nasta-
la prva urejena celjska kole-
sarska Fackina pot.«
Mladi iz vseh celjskih os-
novnih in srednjih šol so le-
tos ustvarili 136 raziskoval-
nih nalog. 76 članov kar 25
ocenjevalnih komisij je pre-
gledalo vse oddane naloge.
Osnovnošolci bodo svoje na-
loge predstavljali in zagovar-
jali pred strogimi komisija-
mi danes na IV. osnovni šoli,
srednješolci pa 14. maja na
Šolskem centru Celje.
Vse celjske raziskovalne
naloge bodo po končani
predstavitvi razstavljene v
Osrednji knjižnici Celje,
kjer bodo razstavo razisko-
valnih nalog odprli 22. ma-
ja.
Osnovnošolci so letos us-
tvarili 35 raziskovalnih na-
log, ki jih je izvedlo 98 av-
torjev. Predvsem so posegali
po družboslovnih temah (37
odstotkov vseh nalog), pre-
cej pa je bilo še nalog iz na-
ravoslovja (34 odstotkov).
Svojo pozornost so posvetili
sedmim raziskovalnim po-
dročjem, ki jih je ocenilo
osem različnih komisij.
Raziskovalno gibanje
mladih se je v samostojni
Sloveniji razširilo na držav-
no raven, kjer bo tudi letos,
junija, državni Festival
znanja.
Drugačna je podoba pri
srednješolcih, ki so se vnovič
odlikovali na področju teh-
nike (43 odstotkov), sledijo
družboslovne naloge (29 od-
stotkov) in naloge s še 13 dru-
gih področij, ki jih je ocenje-
valo 17 komisij. 101 nalogo
je ustvarilo 236 avtorjev.
Tudi letos bodo najboljši
mladi raziskovalci nagraje-
ni s strokovno ekskurzijo po
Sloveniji.
BRST
Kaj saditi in
sejati?
Raziskava o vsebnosti
kadmija in svinca v živilih
rastlinskega izvora na ob-
močju krajevnih skupnosti
Teharje in Medlog je poka-
zala, da so nekatere vrtni-
ne vsebovale bistveno več
kadmija, kot je dovoljeno.
V občini so se zato odloči-
li, da raziskavo razširijo še
na ostale predele občine,
predvsem južno od avtoce-
ste, saj (upravičeno) dom-
nevajo, da je podoba one-
snaženosti tal s težkimi ko-
vinami tam podobna.
Raziskave bodo trajale kar
nekaj časa, ker pa je prav te
dni čas, ko na svojih vrtovih
največ sadimo in sejemo, bi
bilo zelo smotrno upošteva-
ti priporočila, ki izhajajo iz
že opravljene raziskave. Pred-
vsem na vrtovih v Celju, juž-
no od avtoceste, ni priporoč-
ljivo sejanje in sajenje vrtnin
kot so različne vrste zelene
solate, špinača, korenje, pe-
sa in krompir, saj imajo ve-
liko sposobnost sprejemanja
težkih kovin iz zemlje.
S pridelavo tistih rastlin,
ki sprejemajo iz zemlje
manj kadmija, lahko naj-
bolj zmanjšamo vnos te tež-
ke kovine v telo. Med rast-
line, ki so najmanj dovzet-
ne za težke kovine sodijo ze-
lje, kumare, bučke, stroč-
nice, paradižnik in jagodi-
čevje.
BRST
Po Izbi še Branibor
Branibor na Stanetovi ulici je po nekaj letih samevanja
minulo sredo spet odprl svoja vrata. Lastnika lokala Mar-
jan Šeško in Jure Košenina, ki že vodita Izbo v Šempetru,
sta lokal prenovila in uredila kletno sobo, ki jo bo mogoče
tudi najeti za zasebne zabave. »Pri prenovi smo se trudili
ohraniti duh Braniborja, seveda v koraku z današnjim ča-
som,« pravi Šeško. Na otvoritvi je obiskovalce navdušil Kvar-
tet Akord, zabava pa se je nadaljevala do jutranjih ur.
ŠO, Foto: GK
Uspešni v znanju
francoščine
Letošnji rezultati državnega tekmovanja v znanju
tujih jezikov so posebej razveseljivi za dijake L gim-
nazije v Celju, ki so tekmovali v znanju francoščine.
Prejeli so dve zlati priznanji in eno srebrno.
, Kaja Androjna, ki je dosegla odlično 2. mesto, je dobila
tudi nagradno ekskurzijo v Pariz, ki jo podeljuje Turistična
agencija Palma iz Celja, zlato priznanje je prejel tudi Mar-
ko Vidak za 5. mesto, srebrno priznanje pa Gaja Lužnik
za 10. mesto. Vsi so dobili tudi knjižne nagrade Francoske-
ga inštituta v Ljubljani in posebne nagrade televizijske hiše
TV 5, ki posebej skrbi za promocijo francoščine po "svetu.
Državnega tekmovanja se je letos udeležilo 60 tekmovalcev
iz vseh slovenskih gimnazij, celjski tekmovalci pa so vsi
dijaki 3.c razreda I. gimnazije v Celju, ki jih poučuje prof.
Carmen Deržek. Vse te nagrade dopolnjuje še nagrada s
frankofonskega dneva maturantki celjske gimnazije Živi
Nendl, ki bo za nagrado prisostvovala gledališkemu festi-
valu v francoskem Avignonu.	SD
Moje veselje in ponos
Krajevna organizacija Rdečega križa Šmartno v Rož-
ni dolini tudi letos pripravlja razstavo izdelkov, ki jih
krajanke in krajani izdelujejo v svojem prostem času.
Letošnjo razstavo so poimenovali Moje delo - moje veselje
in ponos, kar je dovolj širok okvir, da bodo krajani in tudi
drugi, ki jih vabijo k sodelovanju, v soboto, 10. maja, ob 16.
uri res prinesli svoje izdelke, ki so jim ljubi in na katere so
ponosni. Razstavo del bodo v krajevnem kulturnem domu
odprli v nedeljo ob 8. uri, na ogled pa bo še v ponedeljek. Vse
prostovoljne prispevke, ki jih bodo zbrali ob razstavi, bodo
namenili v sklad za pomoč obolelim, invalidnim in ostare-
lim krajanom.	BS
Z gibanjem do zdravja
v soboto, 10. maja, bodo v sodelovanju s Športnim druš-
tvom Gaberje, Jano Govc Eržen, dr.med. in podporo ZZV
Celje na Savinjskem nabrežju pripravili preizkus telesne
zmogljivosti - Z gibanjem do zdravja, ki predstavlja dopol-
nilo vseslovenski akciji Slovenija v gibanju.
Fitnes indeks vam lahko izmerijo s pomočjo preizkusa hi-
tre hoje na 2 km na osnovi opravljenega testa in z upošteva-
njem spola, starosti, telesne teže in višine, časa hoje in srčne-
ga utripa. Glede na ugotovljeno telesno zmogljivost vam bo-
do svetovali ustrezno telesno dejavnost in športno vadbo, ki
bo izboljšala vaše zdravje in dobro počutje. Test je namenjen
odraslim posameznikom med 20. in 65. letom starosti, ki so
telesno nedejavni ali zmerno dejavni ter prekomerno prehra-
njeni. Je brezplačen in bo potekal od 9. do 11. ure. Vse dodat-
ne informacije lahko dobite v Projektni pisarni Celje zdravo
mesto, Slomškov trg 4, Celje ali po telefonu: 428-79-20.
- Št. 19 - 8. maj 2003 -
v SPOMIN
Vili Slcrt
Pisalo se je leto 1942. V za-
četku pomladi je kot peti otrok
privekal na svet Vilibald -
Vili Skrt. Kruti svet, poln voj-
ne vihre, ki je bila takrat v
polnem razmahu in dogod-
ki po končani drugi svetovni
vojni so na odraščajočem deč-
ku pustili svoj pečat, ki ga je
spremljal večji del njegove-
ga prekratkega življenja.
Po končani nižji gimnazi-
ji se je za srednjo šolo odločil
v Ljubljani in jo uspešno kon-
čal Najprej se je zaposlil v
Cinkarni, nato v Topru, bil
je sekretar v občinskem sin-
dikalnem svetu in nato di-
rektor stanovanjskega pod-
jetja. V letu 1979 pa je prev-
zel odgovorno delo - imeno-
van je bil za komandanta ob-
činskega štaba TO Celje.
Vili je bil rojen vojak, zato
je to odgovorno nalogo sprejel
resno. Svojo poklicno dolžnost
je opravljal dosledno, vse do
devetdesetih let, ko so za nas
Slovence nastopili usodni ča-
si. Zaradi zaupanja je bil vklju-
čen v organizacijo manevrske
strukture, kjer je soustvarjal po-
membne naloge v takratnih
razmerah. Ob agresiji na Slo-
venijo je bil zadolžen za delo
z brigado, vse do uradnega
konca agresije. VeUko svojega
bogatega vojaškega znanja je
vložil v preoblikovanje takrat-
ne TO v Slovensko vojsko.
Že takoj po ustanovitvi
Združenja veteranov vojne za
Slovenijo je postal predse^
nik veteranov Celja, po reo\
ganizaciji pa predsednik Ob
močnega združenja veteri
nov vojne za Slovenijo Celj(
Za svoje požrtvovalno di
lo v Slovenski vojski je preji
nekaj visokih odlikovanj, mcj
njimi: srebrni znak genera
la Maistra, bronasti znak Sh
venske vojske z meči in uei
drugih znakov.
Pri delu v veteranski orga
nizaciji je bil izredno dosk
den in vesten predsednik. <
svojim delom je znal priva
biti za sodelovanje veliko šte
vilo veteranov in kar je na}
bolj pomembno, bil je velii
tovariš in prijatelj, ki smogu
vsi spoštovali. Za delo v ve
teranski organizaciji je pre
jel med ostalimi priznanji tu
di srebrno plaketo veteranoi
vojne za Slovenijo.
Izredno je ljubil svojo sb
vensko zemljo, za katero ji
bil pripravljen dati tudi svo
je življenje! Za vse navedi
no iskrena hvala in tak nan
bo ostal v trajnem spominu.
FRANC ULAG/
Igor Poniifvar
Le nekaj dni pred dnevom
upora proti okupatorju in 1.
majem - praznikom dela,
praznikoma, ki sta Igorju ve-
liko pomenila, se je po daljši
bolezni pretrgala krhka nit
njegovegaživljenja. Na njegovo
izrecno željo so ga h grobu pos-
premili le njegovi najdražji.
Igor Ponikvar je svojo mla-
dost preživel v burnih in kru-
tih časih, kar je dalo pečat tu-
di njegovemu kasnejšemu živ-
ljenju. Kot šestnajstletni fan-
tič je oktobm 1944. leta odšel
v partizane in se pridružil bor-
cem XI. SNOB Miloša Zidanš-
ka. V eni izmed številnih bitk
je bil tudi ranjen. Kot aktivni
udeleženec NOBje po vojni ves
čas tvorno deloval v borčevski
organizaciji in bil vse do smr-
ti tudi član ožjega vodstva Ob-
močnega združenja borcev
NOB Celje. S svojim delom in
strokovnim znanjem je veli-
ko prispeval k zakonodajni
ureditvi borčevskih vprašanj
ter skrbi za socialne in zdravs-
tvene pmvice borcev. Je nosi-
lec zlate plakete ZZB Sloveni-
je.
Ni naključje, da je bila ve-
čina Igorjevega družbeno an-
gažiranega dela povezanega
s sindikati. Že oktobra 1946.
leta seje kot učiteljski priprav-
nik na osnovni šoli v Predvo-
ru pri Kranju vključil v takrat-
ni sindikat učiteljev. Vsa na-
slednja leta je kot sindikalni
aktivist in funkcionar delo-
val v različnih organih sin-
dikatov v Mariboru, Gornji
Radgoni in Celju. Oktobri
1969 seje na sindikatih v Ci
lju zaposlil in se kot sekretd
sindikata delavcev negospO
darskih dejavnosti ObčinsM
ga sveta zveze sindikatov Ce-
lje junija 1989 tudi upokojil
V teh dvajsetih letih poklic-
nega dela v sindikatih je od-
govorno in uspešno opravljd
številne funkcije v organih
Zveze sindikatov Slovenije in
Zveze sindikatov Jugoslavije-i
Za svoje delo v sindikatih
prejel tudi najvišji sindikm
ni priznanji - srebrni zna^
ZSS (1975) in zlati znak ZSS
(1977).	'
Po upokojitvi je nekaj časii
ostal aktiven na več področ-
jih. Zadnja leta pa se je
bolj pogosto umaknil v zavet-'
je in spK)kojnost Letuša. Mof;'
da je bila to posledica vse bc^
načetega zdravja, ali pa je bi'
umik v samoto pogojen tudi^
razočaranjem nad nekate^'\
mi dogajanji in stanji v
novi državi. Prav gotovo se ^
nikoli sprijaznil s slabšanje^
položaja delavcev in s krni'
tvijo mnogoterih že pridobijo
nih pmvic delavcev.
FRANC KLEP^
13
Tuš povozil Zadrugo
Ob mozirski obvoznici bo gradil Engrotuš - Bojazen zaradi umiranja trškega jedra
\lozirski svetniki so za
jvestitorja za gradnjo tr-
ivskega centra v novi so-
ški Podrožnik ob mozir-
i obvoznici izbrali pod-
jje Engrotuš iz Celja. Gre
večji stanovanjsko po-
jvni center na 12 hektar-
, v katerem bo upravni
i, trgovski center s 120
rkirišči, poslovno stano-
iijski objekti (predvide-
so zasebne gradnje z de-
(micami) ter približno 37
anovanjskih objektov.
Mozirski svetniki so na seji
torek izbirali med dvema
vestitorjema za gradnjo tr-
ivskega centra, in sicer celj-
jm Engrotušem in mozir-
[0 Zadrugo, ki ima franši-
Mercatorja. Obe ponudbi
pregledali v celjskem pod-
jetju Contructa inženiring in
mozirskim svetnikom pred-
lagali, naj za gradnjo centra
izberejo Engrotuš.
Ponudba Celjanov je ugod-
nejša, ker je njihov center bo-
lje umeščen v ureditveni na-
črt Podrožnika, poleg tega na-
črtujejo večji center (več kot
9 tisoč kvadratnih metrov) in
s tem več prispevkov za ko-
munalno urejeno zemljišče
ter skoraj 3 tisoč kvadratov
trgovskih površin. V trgovi-
nah načrtujejo širši izbor tr-
govske dejavnosti, z gradnjo
bi pričeli že junija, hkrati pa
so, po neuradnih informaci-
jah, ponudili 20 milijonov to-
larjev za razsvetljavo Mozir-
ja. Ti razlogi so mozirske
svetnike prepričali, da so po
dolgotrajni in precej vroči
razpravi za investitorja izbra-
li Tuš. Vedeti je namreč tre-
ba, da gre v primeru Zadru-
ge za »domače« podjetje, ki
je v lasti zgornjesavinjskih
kmetov in zadružnikov. Po-
leg tega je Zadruga Mozirje
po trditvi Andreja Presečni-
ka, ki je na seji branil njene
interese, precej vpeta v gos-
podarsko, kulturno in dru-
go dogajanje v občini. Podob-
ne vpetost pa je v imenu En-
grotuša obljubil tudi direk-
tor Aleksander Svetelšek. V
Tuševem trgovskem centru v
Mozirju bodo poleg trgovin
gradili bencinsko črpalko,
kjer obljubljajo nižjo ceno
goriva.
Še največ razprave je pov-
zročila velenjska Era oziro-
ma hčerinsko podjetje Savi-
nja Mozirje - direktor Savi-
nje Gregor Verbuč je namreč
šele na seji najavil Erino po-
nudbo. Vendar pa se je veči-
na svetnikov strinjala, da je
bilo časa dovolj, da ne mo-
rejo več zapirati doline in da
celjski Engrotuš ponuja bis-
tveno boljše pogoje. Veliko
je bilo tudi govora o umira-
nju mozirskega trškega jedra,
vendar so svetniki menili, da
ga bo treba reševati z drugi-
mi dejavnostmi.
Trgovski center bodo za-
čeli graditi že junija in bo po
napovedih dograjen do kon-
ca leta, poslovni center pa bo-
do začeli graditi v drugi po-
lovici letošnjega leta. V po-
slovnem centru, ki ga bo z
280 milijoni tolarjev sofinan-
cirala država, bodo upravna
enota, inšpekcijske službe,
center za socialno delo, za-
vod za zdravstveno zavaro-
vanje, geodetska uprava...,
skratka vse državne službe,
ki delajo v Mozirju, verjet-
no pa se jim bo priključila
tudi občinska uprava.
URŠKA SELIŠNIK
Povprečna cena komunalnega urejanja v Podrožniku
bo po sklepu mozirskih svetnikov 55 evrov za kvadratni
meter, kar je za ta prostor izjemno visoka cena. Vendar
pa bodo vsa komunalna infrastruktura, ceste in potreb-
ne instalacije zgrajena popolnoma na novo.
Savinjska vina iz leta v leto boljša
Ma izletniški kmetiji pri
linarju v Gotovljah so se
irali savinjski vinograd-
ki, ki so dali v ocenjeva-
t vina letnik 2002. Letos
55 članov prineslo na oce-
evanje 111 vzorcev vin,
I tega 45 vzorcev belih vin
zvrsti, 34 vzorcev belih
rtnih vin ter 32 vzorcev
rtnih rdečih vin in zvrsti.
Vzorce vin je ocenjevala 5-
članska strokovna komisija
enologov z licenco pod vods-
tvom mag. Antona Vodovni-
ka iz Maribora. Vinogradni-
ki na področju Savinjske do-
line so dosegli izjemen us-
peh, saj raste kakovost vin,
zmanjšuje pa se tudi delež iz-
ločenih vin. Podeljenih je bilo
7 zlatih diplom, ki so jih pre-
jeli Jože Drame iz Ložnice
pri Žalcu za rumeni muškat
in kerner, Milan Krašovc iz
Migojnic in Mirko Krašovec
iz Arclina za chardonnay ter
Bogomir Rotovnik iz Goto-
velj za belo vino - zvrsti, med-
tem ko je Adolf Sevčnikar iz
Založ prejel dve zlati diplo-
mi za renski rizling. Poleg tega
je bilo podeljenih 54 srebr-
nih in 39 bronastih diplom
ter 1 priznanje.
Povprečna ocena vseh vin
je bila 17,27 točke. Kot je ugo-
tovila komisija, so pri vinih
še nekatere pomanjkljivosti,
napake in bolezni, kot so
grenkoba, oksidacija, mot-
nost, plesen na posodi in ki-
sline.
TONE TAVČAR
Predsednik društva Savinjskih vinogradnikov Stane Jurjevec
podeljuje zlati diplomi Adolfu Sevčnikarju.
arija Baš s Petrom Janičem in Jožetom Luskarjem, predstavnikoma
KS Gotovlje, ter hčerko Mojco
Najstarejša
Gotovljanka
Marija Baš, po domače
Jčeva Marica, ki je pred
fatkim vstopila v 95. pom-
•d, je najstarejša krajan-
3 Gotovelj.
Pri Kačevi hiši so njeno
'jstvo težko pričakovali, saj
bila prvi in ostala edini
^ok. Oče je njeno rojstvo
f^znoval s celo vasjo, po-
'bno z moškimi, ki so se zbi-
ili v domači, Kačevi gostil-
Marica se je gostinskega
"klica izučila v Gradcu, se
''■"očila, rodila 4 otroke, pre-
'^ela tri vojne, ovdovela in
^ubila gostilno, ves čas pa
z ljubeznijo skrbela za
"letijo in družino. Ob vsem
je našla čas tudi zase, saj
je rada prebrala kakšno knji-
go, kjer si je nabirala novega
znanja za pisanje pesmi. Svo-
jo pesniško zbirko je izdala
ob 90. rojstnem dnevu.
Še vedno je polna optimiz-
ma in z veseljem preživi vsak
nov dan. Čeprav je izgubila
že polovico svoje družine, je
ta še vedno številčna. Vsak
član se trudi, da bi Marici v
izobilju povrnil vse dobro,
kar je podarila družini. Sa-
ma o svojem življenju pravi,
da je »luštno in zanimivo, le
veliko se je spremenilo«. Ob
tem se Marica zaveda, da mo-
ra svet naprej, poleg osebne-
ga zdravja pa si želi predvsem
miru.	TT
Oljkin letni koncert
Med številnimi pevskimi
sestavi, ki delujejo v okviru
Kulturno umetniškega druš-
tva na Polzeli, je številčno
najmočnejši mešani pevski
zbor Oljka, ki se je predsta-
vil na Letnem koncertu.
Koncert s tem naslovom je
bil pregled doseženega v pre-
teklem obdobju. Vseh 12 let,
kar zbor obstaja, ga vodi Mar-
ko Slokar. Kot so zapisali v bro-
šuro, ki so jo natisnili ob kon-
certu, so si že pred časom za-
dali cilj: »Želimo več in bolje.«
Zato so pripravili obsežen pro-
gram, v repertoar so dodali pe-
smi tujih avtorjev, poseben iz-
ziv pa jim pomenijo nekoliko
bolj zahtevne pesmi. Pridruži-
li so se jim novi pevci, nekate-
ri tudi iz drugih občin. Člani
zbora so predvsem dijaki, štu-
denti in zaposleni. Torej gre za
mlajši sestav, ki ga druži ljube-
zen do petja in prijateljstvo, ki
se je spletlo med njimi. V pr-
vem delu koncerta se je zbor
predstavil s pesmimi tujih av-
torjev in duhovnimi pesmimi,
v drugem delu pa so iz grl pev-
cev zazvenele domače pesmi.
Kot gosta sta nastopila Dekliš-
ki sekstet s Polzele in Kvartet
saksofonov Javna vaja iz Vele-
nja. Koncert je vse poslušalce
navdušil, saj so tako pevci kot
pevovodja in oba gosta doka-
zali, da svojo ljubezen do pet-
ja in glasbe znajo izraziti in
izkoristiti na najboljši način.
TONE TAVČAR
Mešani pevski zbor Oljka z dirigentom Markom Slokarjem
NA
■lATKO
Šola za starše
Osnovna šola Vransko-Ta-
bor in Društvo upokojenih
prosvetnih delavcev Slovenije
sta pripravila šolo za starše.
Vodila jo je Angelca Konstelj,
obiskovalo pa 16 staršev, ki
so se učili, l^ko otroke nau-
čiti potrpežljivosti, kako jim
pokloniti prosti čas, da bo-
do čutili, da je nekomu mar
zanje in bodo pozneje spo-
sobni skrbeti za druge, jim
pravilno izkazati ljubezen
spoštovanje. V prihodnjem
šolskem letu bo sledil nada-
ljevalni tečaj, zaželjeno pa
bi bilo, pravita organizator-
ja, da bi tem predavanjem
prisluhnilo več staršev.
VeČina z
bralno značko
Dan knjige so na Osnovni
šoli Braslovče slovesno obe-
ležili s podelitvijo bralnih
priznanj S knjigo v svet in
spominskih priznanj osmo-
šolcem. Na prireditvi je so-
deloval Marjan Marinšek s
Piko Nogavičko. Knjige As-
trid Lindgren so bile letos
vključene v bralni program,
učenci petih in šestih razre-
dov so jih likovno poustvar-
jali in pripravili prijetno sce-
no. Bralno priznanje ali kot
raje rečemo bralno značko,
je v braslovških šolah od 373
otrok osvojilo 314 učencev.
Za uspeh ima nedvomno ve-
liko zaslug mentorica bral-
ne značke Irena Kumer.
TT
Razpnimo
jadra
v občini Žalec bo rriesec
maj že tretje leto v zname-
nju pravega festivala šport-
no rekreativnih prireditev,
združenih pod sloganom Raz-
pnimo jadra. Številne prire-
ditve pripravlja žalska zve-
za športnih društev, ki vse do
konca maja napoveduje iz-
jemno bogat in atraktiven
športni program. Na svoj ra-
čun bodo v različnih prire-
ditvah lahko prišli vsi ljubi-
telji športa, od najmlajših do
veteranov. Udeležba na ve
čini prireditev je brezplač-
na, potrebna je le prijava pol
ure pred začetkom. Vsak
udeleženec bo prejel spomin-
sko darilce. Sklop prireditev
v akciji Razpnimo jadra so
pričeli včeraj, zaključili pa
jih bodo konec maja.
Obnova
_ črpalke v
Šentrupertu
v Spodnji Savinjski dolini
delujejo štirje Petrolovi ben-
cinski servisi. Pred kratkim
so se v Petrolu lotili prenove
oziroma izgradnje servisa v
Šentrupertu. Po načrtih naj
bi bencinski servis obnovili
do začetka julija. Dela izvaja
SCT Ljubljana, objekt pa bo
imel 127 kvadratnih metrov
prodajnih površin, kar je kar
30-krat več ko doslej. V Šen-
trupertu bodo poleg bencin-
skega servisa izgradili še roč-
no pralnico in Wfe.
US
Št. 19 - 8. maj 2003
14
Praznovanje na
Vranskem
Občina Vransko 14. maja praznuje občinski praz-
nik. 7, aprila 1868 je namreč kraj Vransko v vojvodini
Štajerski cesar povišal v deželnoknežji trg, 14. maja pa
je sledilo praznovanje.
Letošnja osrednja slovesnost bo v soboto, 10. maja, ob
10. uri s slavnostno sejo občinskega sveta Občine Vransko
v Kulturnem domu Vransko. Na seji bodo podelili tudi
občinska priznanja. Grb Občine Vransko bodo dobili Janko
Šporin, Roman Brglez in Vladimir Reberšek, plaketo
Občine Vransko bodo podelili sekstetu sv. Mihaela Vran-
sko, Jožetu Turineku, Jožetu Kapusu, Andreju Sem-
primožniku, Alešu Romanu, Janku Pečovniku in Bran-
ku Lebeničniku, priznanja Občine Vransko pa bodo do-
bili Tomaž Mahkovic, Franc Gorišek in Fani Goltnik.
Po slavnostni seji bo ob 11.30 uri slavnostna otvoritev ob-
novljenega mostu Inde v zaselku Podgozd.	ŠO
[Z OBČINSKIH SVETOV
Pogled naprej
ŽALEC - V občini so izdelali okvirni razvojni program do
leta 2006, ki so ga potrdili tudi občinski svetniki. Tako naj bi
prihodnje leto največ pozornosti namenili obnovi lokalnih
cest in javnih poti v posameznih krajevnih skupnostih, na
področju negospodarstva pa izdelali projektno dokumenta-
cijo za večnamenski športni objekt, glasbeno šolo ter prizi-
dek pri Osnovni šoli Griže. V letih 2005 in 2006 naj bi več
denarja namenili negospodarstvu, saj nameravajo razširiti
knjižnico, posodobiti Savinov salon, adaptirati šolo na Po-
nikvi ter začeti z gradnjo Glasbene šole Žalec. Ena večjih
investicij bo tudi gradnja prizidka pri Osnovni šoli Griže.
Okvirni razvojni program bodo v Žalcu po potrebi spremi-
njali, med drugim pa bodo odločitve o posameznih investici-
jah odvisne tudi od uspehov na različnih državnih razpisih.
Največ izobraževanju
VRANSKO - Po besedah župana Franca Sušnika v vranski
občini za izobraževanje namenjajo največ denarja v Spodnji
Savinjski dolini. Letos so v proračunu za to postavko rezervi-
rali približno 48 milijonov tolarjev. Med drugim bodo razši-
rili vrtec, za katerega naj bi gradbeno dovoljenje že dobili.
Pri tem pričakujejo še 30 milijonov tolarjev pomoči iz držav-
nega proračuna. Iz občinskega proračuna pa je samo za pre-
voz otrok v šolo namenjenih 20 milijonov tolarjev. Sušnik
pravi, da bo ta postavka v proračunu ostala, saj je to edini
način, da bodo ljudje ostali tudi v bolj oddaljenih vaseh.
Boj z neplačniki
ŽALEC - V občini se srečujejo s težavami zaradi neplačeva-
nja nekaterih obveznosti. Tako 99 najemnikov stanovanj dol-
guje 41 milijonov tolarjev najemnine, za 4 najemnike občin-
skih stanovanj pa so že sproženi postopki za prekinitev pogod-
be oziroma izselitev. Problem postajajo tudi kupci stanovanj,
prodanih po stanovanjskem zakonu, ki ne plačujejo svojih
obveznosti. Proti vsem neplačnikom bodo sprožili različne
ukrepe, podobno pot pa bodo ubrali tudi na drugih področjih,
kjer se dolgovi občanov nenehno kopičijo. Med tovrstnimi
problemi so posebej izpostavili neplačilo vrtcev. US,ŠO
NA KRATKO
Dan otroške ustvaijalnosti
Današnji dan bo v Žalcu namenjen učencem ter njihovi us-
tvarjalnosti, znanju in spretnosti. Dopoldne bodo v Savino-
vem likovnem salonu odprli razstavo del učencev osnovnih
šol Spodnje Savinjske doline, o ustvarjalnosti mladih pa bo
spregovorila likovna pedagoginja Angela Pinter. Popoldne pa
se bodo v Domu II. slovenskega tabora zbrali mladi žalski razi-
skovalci iz vrtca in osnovnih šol, ki bodo predstavili razisko-
valne naloge z naslovoma Divja odlagališča odpadkov v mo-
jem kraju in Moj kraj je zanimiv, pa veste zakaj?
Očiščena Polzela
v Občini Polzela so letošnjo čistilno akcijo naslovili Poskr-
bimo za čistejšo okolico. V akciji so zbrali preko 650 kubič-
nih metrov različnih kosovnih odpadkov, ki jih je v zabojni-
kih odpeljalo celjsko podjetje Javne naprave. Slednje je po-
skrbelo tudi za odvoz nevarnih odpadkov, ki so jih zbrali
občani, družba za predelavo odpadkov Surovina pa je poskr-
bela za brezplačni odvoz pločevinastih odpadkov in 65 avto-
karoserij. Poleg posameznih so pripravili tudi vsesplošno či-
stilno akcijo, v kateri so sodelovali predvsem člani različnih
polzelskih društev.	US, TT
Zadovoljni v gaju
Kdor ve, da je dogajanje
v Mozirskem gaju pogoje-
no predvsem z vremenom,
ve tudi, da so upravljalci ga-
ja letos zadovoljni z obi-
skom na spomladanski
razstavi Festival cvetja.
Po prvih ocenah je Mozir-
ski gaj v dobrem tednu dni
obiskalo približno 25 tisoč
obiskovalcev, mnogi med nji-
mi pa so si ogledali tudi dru-
ge turistične točke v Zgornji
Savinjski dolini. Obiskoval-
ci so iz parka slovenskih vrt-
narjev odhajali zadovoljni,
mnogo pa jih je z navduše-
njem pozdravilo obogatitev
cvetličnega dela s številnimi
glasbenimi gosti. Seveda pa
sta v gaju najbolj »zažgali«
Helena Blagne in Nuša De-
renda.
Sicer so upravljalci gaja v
mislih že pri naslednjih pri-
reditvah, s katerimi bodo po-
častili 25 let obstoja parka
vrtnarjev. Prva večja priredi-
tev bodo pravljične kresne no-
či med 23. in 25. junijem,
jubilej gaja bodo počastili na
osrednji prireditvi v avgustu.
sezono pa zaključili z jesen-
sko razstavo konec septem-
bra, na kateri bodo prikaza-
H posebnosti in čare buč.
Prvo večje srečanje pa bo
že konec prihodnjega tedna.
ko se bodo v Mozirskem ga-
ju zbrali slovenski ribiči in
praznovah 115 let organizi-
ranega sladkovodnega ribiš-
tva na Slovenskem. Srečanje
bodo pospremili z ekološkim
forumom, na katerem bodi
v letu mednarodnih celinski
voda opozorili na nezakonj
te posege in probleme ob Sa
vinji.
US, Foto: C. SEJ
Nuša Derenda med cvetjem in ljudmi
Nedeljski užitki
Zlato poroko sta pred
kratkim slavila Ludvik in
Frančiška Divjak iz Šempe-
tra v Savinjski dolini. Ci-
vilni obred sta v Savinovem
salonu opravila načelnik
Upravne enote Žalec Mar-
jan Žohar in matičar Henrik
Krajnc, v Šempetru pa je
zlatoporočno mašo bral
župnik Mirko Škoflek.
Ludvik Divjak je luč življe-
nja ugledal v Preboldu, Fran-
čiška, rojena Hribernik, pa v
Podvinu pri Polzeli. Ludvik
se je po končanem osnovnem
šolanju izučil za peka, Fran-
čiška pa za šiviljo. Začetna za-
ljubljenost je prerasla v glo-
boko ljubezen, ki sta jo leta
1953 kronala s poroko na Pol-
zeli. Zakonca sta nekaj časa
živela v Preboldu, nato pa pri-
čela z gradnjo hiše v Šempe-
tru. Ob trdnem delu in odre-
kanju je hiša hitro postala to-
pel dom tudi trem otrokom,
Marjanu, Ludviku in Vojku.
Čeprav družina ni nikoli ži-
vela v izobilju, sta starša vsem
trem otrokom omogočila na-
daljnje šolanje, za kar so ji-
ma zelo hvaležni. Sedaj, ko
se je njuno življenje pozlati-
lo, pa najbolj uživata ob ne-
deljah, ko se doma zberejo
otroci z družinami. Obilo ra-
dosti jima prinašajo razigra-
ne in ljubeče vnukinje.
Zlatoporočenca Divjak sta
za svoja leta pri dobrem
zdravju. Tudi zato je bilo
praznovanje zlate poroke za-
res veselo in prisrčno, za kar
so poskrbeli najmlajši člani
družine. Med mnogimi lepi-
mi željami je bilo največ tak-
šnih, ki so govorile o zdrav-
ju, prihodnjih skupnih letih,
družinskih srečanjih in lju-
bezni.
TONE TAVČAR
Nastop Tereze Kesovije v Logarski dolini je bil ognjevit, energičen in
zabaven.
s Terezo pod Ojstrico
Z doslej največjo spom-
ladansko prireditvijo, pr-
vomajskim koncertom Te-
reze Kesovije na prostem,
so v Hotelu Plesnik v Lo-
garski dolini napovedali
pestrejše dogajanje skod
vse leto.
Na zabavi s Klapo Raguz
iz Dubrovnika ter osrednj
gostjo Terezo Kesovijo se j
minuli četrtek zbralo ogrom
no število občudovalcev da
matinskih pesmi in Terezi
ki pogosto prepeva v tem id
ličnem okolju in ki je td
tokrat navdušila.
Terezo in goste so tokrJ
obkrožali Martina Plesnik
skladatelj številnih pesi^
Delo Jusič iz Dubrovnika, ^
rektor hotela Plesnik Fran«
Plesnik, Jure Jurček Cekut
z Andrejo Comino, nastol
slavne kolegice je občudovat
tudi Nuša Derenda, ki je z^
sebno spremljala svojega s"
proga Janija... Plesnikovi s'
z razstavo najnovejših modf
lov avtomobilov firme BM^
ki je bila prvič postavljen'
na prostem, ponovno dol^
zali, da bo dogajanje v L"
garski dolini živahno in P^
stro.
JOŽE MIKLA^
Civilni del zlate poroke v Savinov! hiši
	 Št. 19 - 8. maj 2003 	
15
Tisel odgovarja
Zupancu
Konec aprila je šentjurski župan Štefan Tisel samo-
Ojnemu podjetniku in lastniku trgovskega centra Ak-
>nij Francu Zupancu poslal pisni odgovor na njegova
lozorila glede spornih odločitev občinskih organov v
ispodarjenju z občinskim premoženjem. Očitke o ne-
jspodarnem ravnanju je zavrnil kot neutemeljene, Zu-
inca pa povabil na pogovor o njegovih poslovno-raz-
jjnih načrtih v občinsko upravo.
Spomnimo, da je Zupane
začetku aprila opozarjal,
1 je bil delni program pro-
ije občinskega premože-
a nezakonito sprejet v ča-
j, ko je občina brez spre-
Etega proračuna za leto
0O3 in brez letnega progra-
ma prooaje oocmsKega pre-
moženja. V pismu, ki ga je
naslovil na župana Tisla, je
občini očital negospodarno
ravnanje s premoženjem,
oporekal načinu izvedbe
prodaje, cenitvi nepremič-
nin ter opozoril, da bo v pri-
meru, če župan Tisel ne za-
drži spornega sklepa, pri-
siljen začeti postopke pred
računskim in upravnim so-
diščem.
Na dobrih štirih straneh
pisnega odgovora, ki ga je
župan Tisel v vednost posre-
doval tudi vsem občinskim
svetnikom, Zupančeva opo-
zorila zavrača z utemeljitvi-
jo, da jih ne more obravna-
vati kot pritožbo, saj mu v
zvezi s prodajo nepremičnin
ni bila vročena nikakršna od-
ločba in zato tudi ni stranka
v postopku. Tisel vnovič po-
jasnjuje težak javnofinanč-
ni položaj v občini in ute-
meljuje, zakaj je bila pro-
daja potrebna. Glede očitka,
da je bil delni program pro-
daje premoženja sprejet
pred obravnavo letnega pro-
grama, pa pojasnjuje, da je
bil tudi slednji že priprav-
ljen, vendar ga občinski svet-
niki niso dobili na mize za-
radi pomote občinske urad-
nice, ki ga je »pozabila« vsta-
viti med ostalo gradivo.
IVANA STAMEJČIČ
Lučka v očeh bo
spet zagorela
V Območnem združenju
RK Šentjur, ki ga vodi Šte-
fan Tisel, pripravljajo sku-
paj z lokalnim časopisom
Šentjurčan humanitarni
koncert Lučka v očeh. Na
koncert, ki so ga v šport-
ni dvorani Hruševec prvič
pripravili lani, se je odzva-
la vrsta znanih in priljub-
ljenih slovenskih glasbe-
nikov. Tako bo tudi letos,
prav tako v dvorani Hru-
ševec, jutri, 9. maja, ob 19.
uri.
Izkupiček od prodanih
vstopnic ter donacije, ki jih
v območnem združenju RK
zbirajo pred koncertom,
bodo v celoti namenili za
pomoč desetim socialno
ogroženim družinam iz
občin Šentjur in Dobje. Z
izkupičkom lanskega kon-
certa so 134 otrokom iz
obeh občin pomagali pri
nakupu šolskih potrebš-
čin.
Letošnjemu klicu na po-
moč, s tem pa tudi brezplač-
nem nastopu na koncertu so
se odzvali: Nuša Derenda,
ansambli Nude, Žurdov,
Navihanke in Braneta Klav-
žarja, Brendi, Jure Ivanušič,
Clavdija, Drago Brvar, Ple-
sni val Celje (skupina break-
dance). Rok in Polona Pe-
tovar, Gašper Matjašič,
Ljudske pevke iz Dobrine,
Marjan Hercog, Lizika in
Piroška z Jožetom.
IS
NA KRATKO
Za ohcet po starem
v Odboru za etno dejavnosti Možnar sku-
flj s Turističnim društvom Laško in Odbo-
am za pripravo in izvedbo poletnih prire-
litev Piva in cvetja do 20. maja zbirajo pri-
ive na razpis, s katerim vabijo mlade pare,
la bi se po starih šegah poročili prav med
srednjo turistično-zabavno prireditvijo v ob-
ini Laško. Prireditve Piva in cvetja bodo v
ačetku julija v Laškem že devetintridese-
f, na Ohceti po stari šegi pa se bo v nede-
), 13. julija, na graščinskem dvorišču po-
ičil 35. par. Prednost pri izbiri ženina in
fveste, ki ju bodo poročili po starih šegah
I običajih, bodo imeli pari iz domače, laš-
i občine.
Kmetijske subvencije
iV Občini Laško so objavili razpis za dode-
lev sredstev za razvoj kmetijstva in pode-
flja na območju občine. V občinskem pro-
ičunu je za subvencije predvidenih dobrih
Imilijonov tolarjev; od tega po dva milijo-
i in pol za urejanje zemljišč in razvoj do-
olnilnih dejavnosti, slaba dva milijona za
tobraževanje in raziskovanje za potrebe kme-
Ijstva, preostanek pa za uvajanje ekološke-
3 kmetovanja in oskrbo travniških sadov-
ijakov. Do subvencij so upravičeni kmetje z
lajmanj hektarom primerljivih kmetijskih
ovršin ter kmetijska podjetja. Vloge bodo
'občinski upravi sprejemali do 15. oktobra
iziroma do porabe namenskega denarja, ki
3 bodo razdeljevali dvakrat. Prvič že 16.
laja in drugič 16. oktobra.
Mladinski svet z
majem
Na območju UE Šentjur od maja deluje Mla-
dinski svet. Vanj se je povezalo 7 društev, ki na
različnih področjih dela povezujejo mlade. Iz
šentjurske občine so to društva Študentski klub
mladih Šentjur, Mednarodno društvo za prija-
teljstvo in razvoj. Mladinsko društvo iz Gori-
ce pri Slivnici, Klump s Planine, Mladi forum
Šentjur in Športno društvo Simpl Žegar, iz Ob-
čine Dobje pa društvo Špukn. Mladinski svet
Šentjur, ki ga vodi Jure Raztočnik, bo skrbel
za čim bolj usklajeno delo društev, hkrati pa
tudi za sodelovanje med mladinskimi društvi
in obema občinama. Njegov glavni cilj pa je
vzpodbujanje mladinskih aktivnosti, pripra-
va skupnih projektov in vključevanje mladih
v soodločanje v lokalnih skupnostih.
Moč mlade inteligence
Konec aprila je v Šentjurju izšla nova šte-
vilka študentskega časopisa Moč inteligen-
ce. Časopis dvakrat letno izdaja Študentski
klub mladih Šentjur. Tokrat je, na bistveno
bolj kakovostnem papirju, izšla že 13. šte-
vilka. Glavni in odgovorni urednik je Luka
Hvale, literarne prispevke pa je napisalo 26
avtorjev, večina dijakov in študentov. Tri-
najsta številka, z naslovnico Pentagram na
Slivniškem, sicer ni zelo tematsko oprede-
ljena, vendar še vedno ohranja stalno notra-
njo strukturo in rubrike, ostaja privlačna na
pogled, rahlo provokativna, zabavna in pouč-
na.	IS
Drugi tradicionalni pohod Jezerce - Svetina
F*ohodniki so na pot krenili v jutranjih urah iz vasi Jezerce v občini Dobje. V organizaciji
'Ponija Plahute so se opremili z razpoznavnimi kapami in z dobro voljo krenili proti Svetini.
Pohod jih povezuje in združuje, saj imajo sicer malo časa za druženje. Ob prihodu na
Almin dom na Svetini so se udeleženci zavrteli ob zvokih glasbe Mira Klinca.
V vpregi po šentjurskih trških ulicah sta se preizkusila tudi ponija.
Majsko
Jurjevo
slovo
z razstavo zdravilnih zelišč,
kulinaričnih dobrot, vin in
cvetja se je konec tedna v dvo-
rani kulturnega doma v Šent-
jurju nadaljevalo Veselo jur-
jevanje, ki velja za osrednjo
turistično-zabavno prireditev
šentjurske občine, ki so jo le-
tos prvič raztegnili vse od 11.
aprila do 4. maja. Vrhunec jur-
jevanja je bila sobotna povor-
ka konjenikov in konjskih
vpreg, skoraj enomesečne pri-
reditve pa so v nedeljo zvečer
zaključili s koncertom sloven-
skih ljudskih viž tria Tolovaj
Mataj v cerkvi na Botričnici.
IS
Foto: MATEJ NOVAK
Ena spremljajočih prireditev Veselega jurjevanja v Šentjurju je bila
tudi revija pihalnih orkestrov in godb.
	 Št. 19 - 8. maj 2003 	
16
Lemberžani niso za šale
Rotovž v Lembergu pri
Šmarju, ki slovi po zgod-
bah o Lemberžanih, vse bolj
propada. Kulturni spome-
nik je bil temeljito obnov-
ljen pred dvema desetletje-
ma, vendar je spet potreben
obnove.
Občina Šmarje pri Jelšah
ga je zato v zadnjih letih kar
dvakrat prijavila na državni
razpis za obnovo kulturnih
spomenikov, vendar obakrat
brez uspeha. Stavba je še po-
sebej izpostavljena zobu ča-
sa zato, ker je že več desetle-
tij povsem prazna.
Sicer pa je notranjost stav-
be nezavarovana, dostopna
vsakomur. Okna stavbe so
odprta kar na stežaj, posa-
mezna stekla razbita. Zato bo-
do morali v lani ustanovlje-
ni KS Lemberg (ločila se je
od KS Mestinje) posvetiti kul-
turnemu spomeniku bistve-
no več pozornosti.
Edinstveni rotovž, ob ka-
terem je pranger, je v ob-
činski lasti ter je nekdaj slu-
žil kot nekakšna lemberš-
ka občinska hiša. Lemberg
je bil namreč v srednjem ve-
ku zelo bogat trg ob takrat
pomembni cesti Mestinje-
Poljčane, nevoščljivost so-
sedov pa je bila povod za
nastanek pripovedk o Lem-
beržanih.
Kaj storiti s praznim rotov-
žem? Stavba ni tako prostor-
na, kot je videti od zunaj. V
občini razmišljajo, da bi
rotovž oživili s postavitvijo
muzejske zbirke o bogati
zgodovini Lemberga. Za šte-
vilne turiste v Obsotelju, tretji
najpomembnejši turistični
regiji Slovenije, bi bila to se-
veda dodatna zanimivost.
Turiste bi prav gotovo še
posebej zanimale šaljive
zgodbe p Lemberžanih, ki so
izšle v začetku petdesetih let
v posebni knjigi Nika Kure-
ta. Takšna turistična promo-
cija Lemberga žal zaenkrat
še ni mogoča, saj so krajani
glede zgodb o Lemberžanih
še vedno zelo občutljivi. Še
posebej na tisto »kako so Lem-
beržani bika v turn vlekli«.
Čisto drugače kot kje na
Škotskem ali Gorenjskem,
kjer se na račun šal o dom-
nevni skoposti celo šalijo na
svoj račun. Sicer pa pozna-
valci Lemberžanov opažajo,
da se glede tega premika tu-
di v tem izjemno zanimivem
kraju.
BJ
Rotovž v Lembergu pri Šmarju je že dolgo prazen. Zato je po približno dveh desetletjih spet potreben
obnove.
Kdo ima najboljše vino?
Prva znana ocenjevanja vi-
na v Šmarju pri Jelšah so za-
beležili že v letih pred drugo
svetovno vojno. Društvo vi-
nogradnikov in kletarjev Tr-
ta Šmarje pri Jelšah, ki delu-
je devet let, je konec aprila
pripravilo deveto ocenjeva-
nje zadnjega pridelka.
Predsednik društva Jani Vre-
že poudarja, da prispeva oce-
njevanje k zdravemu tekmo-
valnemu duhu, kar vpliva na
kakovost. Povprečna ocena
vzorcev je iz leta v leto neko-
liko višja, tako da znaša letos
že 17,88 točk. Letos je bilo oce-
njenih vsega skupaj dobrih dve-
sto vzorcev.
Sicer pa so prinesli vinograd-
niki v oceno največ vzorcev vi-
na bele zvrsti. Strokovna ko-
misija z mag. Antonom Vo-
dovnikom iz Maribora na če-
lu je med vsemi prisodila naj-
višjo oceno Stanislavu Drofe-
niku s Sladke Gore (za njim
sta se uvrstila Ivan Kolar iz
Spodnje Ponkvice ter Franc
Plevnik iz Žalca). Sledijo vzor-
ci laškega rizlinga, med ka-
terimi je najvišje uvrščeni vzo-
rec Vinogradništva Namurš s
Spodnjega Tinskega (za njim
Franc Jančič s Sladke Gore ter
Mirko Planinšek iz Vršne va-
si).
Med vzorci sauvignona je
prejel najvišjo oceno Ivan Ko-
lar iz Spodnje Ponkvice, med
predikatnimi vini Ivo Mijo-
šek iz Rogaške Slatine, za char-
donnay Jože Pajk z Belega, za
renski rizling družina Drame
s Spodnjega Tinskega, za ker-
ner Andrej Zorin s Pečice, za
rdečo zvrst Ivan Sovine iz Male
Pristave...	BJ
NA KRATKO
Referenduma
še ne bo
v Kostrivnici, krajevni skup-
nosti občine Rogaška Slatina,
so nameravali izvesti pred po-
letjem referendum o samopris-
pevku. Tega zaenkrat ne bo, saj
se je med javno razpravo poja-
vilo zelo veliko pripomb gle-
de vsebine programa ter previ-
soke finančne obremenitve za-
vezancev. To pomeni, da sta po-
trebni izdelava novega investi-
cijskega programa ter nova jav-
na razprava, tako da lahko re-
ferendum razpišejo šele konec
jeseni. Pri vsem skupaj bo po
vsej verjetnosti prišlo tudi do
novega dogovora o višini samo-
prispevka. Tako naj bi zavezanci
namesto predlaganega 1,5 od-
stotka od bruto dohodka v pred-
preteklem letu plačevali le po
en odstotek. (BJ)
Dokument
prinaša denar
v Občini Rogaška Slatina so
konec aprila sprejeli integral-
ni razvojni program občine, pri
čemer je sodelovalo petdeset
ljudi iz Obsotelja. Dokument,
ki ga je izdelalo Znanstveno ra-
ziskovalno središče Bistra Ptuj,
poudarja razvoj občine na pod-
lagi zdraviliških vod, za zah-
tevnejše turiste, ter na steklar-
skem področju. Pripravljati so
ga začeli pred letom dni, mar-
ca letos pa je bila razvojna kon-
ferenca za vse pomembne no-
silce razvoja. Pred nekaj dnevi
je program sprejel še občinski
svet. V občinski upravi so za-
dovoljni, ker imajo z njim že
četrti za občino pomembni raz-
vojni dokument. Poleg temelj-
nega imajo še posebej doku-
mente s področij energetske
analize občine, urejanja pro-
stora in investicij. Gre za po-
goj za pridobivanje državnih in
evropskih sredstev. (BJ)
Za stavbno
zemljišče
v občini je prišlo do dveh
sprememb odloka o nadome-
stilu za uporabo stavbnega zem-
Ijišča. V skladu z lanskimi spre-
membami uličnega sistema je
bilo aprila vključenih v odlok
še pet ulic (Plečnikova, Slomš-
kova, Zrinjskega, Ele Peroci,
Vegova in Linhartova), odloči-
li pa so se tudi za oprostitev na
področju denacion^izacije. Ta-
ko so lastniki nepremičnin po
novem oproščeni plačila nado-
mestila v primeru, če denacio-
nalizacijski postopek ni kon-
čan in nepremičnina ni v upo-
rabi. Oprostitev so predlagali
zavezanci s turističnega področ-
ja. (BJ)
Brai^evke
bodo plačale
manj
v Rogaški Slatini so se odlo-
čili za pocenitev dnevne komu-
nalne takse, ki jo morajo pla-
čevati prodajalci na mestni trž-
nici. Doslej so morale branjevke
plačevati po 15 točk, po novem
bodo plačevale 10 točk, kar od-
slej pomeni 288 tolarjev. V sla-
tinski občini želijo s poceni-
tvijo doseči podobne pogoje,
kot jih imajo prodajalci v dru-
gih krajih Slovenije. Sicer pa
je bila uporaba tržnice prvo le-
to brezplačna, nakar je bila la-
ni uvedena visoka taksa. Poleg
nje morajo prodajalci plačati
tudi 4.250 tolarjev takse ob vlo-
žitvi vloge za prodajo, ki velja
za vso sezono. (BJ)
Šahisti v
Osnovni
šoli
ob Sotli
V Oš Bistrica ob Sotli
vsakoletni dan šole izko-
ristijo za šahovsko simul-
tanko, ki jo že 23 let or-
ganizira in igra s svojimi
prijatelji znani šahist
Franci Pešec iz Šentjurja.
Letošnje srečanje bo v pe-
tek, 9. maja, šahovska si-
multanka pa bo potekala
od 9.30 do 12. ure.
Bistriška je prav gotovo
najmnožičnejša simultanka
med šahistom in šolarji, saj
sodeluje tudi do sto in več
šahistov iz domače osnov-
ne šole, pridružijo pa se jim
tudi gostje iz osnovnih šol
na območju Kozjanskega
parka in bližnjega Kumrov-
ca na Hrvaškem. Simultanka
predstavlja osrednjo prire-
ditev dneva šole, Franciju
Pešcu pa je uspelo privabi-
ti vrsto sponzorjev in do-
brotnikov, ki se ob tem dne-
vu zberejo v šoli.
Letos bodo lahko tisti, ki
ne šahirajo, sodelovali v
sprostitvenih aktivnostih,
župan Jože Pregrad pa bo
za goste pripravil sprejem
in skok v neznano. Po si-
multanki bo razglasitev re-
zultatov, kulturni program
in podelitev priznanj in zah-
val.	TV
MODRI TELEFON
Draga dostava
pisem
Bralko Vido z Dobrne za-
nima, zakaj je treba drugo
dostavo priporočene poštne
pošiljke (290 tolarjev za eno
pismo) plačati.
Odgovarja Služba za od-
nose z javnostmi Pošte Slo-
venije: »Pošiljke se pravilo-
ma dostavljajo enkrat (Zakon
o poštnih storitvah - 23. člen.
Ur. 1. RS št. 42/02), razen v
primeru, ko poseben zakon
ureja vročanje določenih pošt-
nih pošiljk na drugačen na-
čin (npr. Zakon o pravdnem
postopku) in v primerih, ko
je s pošiljateljem pošiljke skle-
njena posebna pogodba o več-
kratni dostavi določenih po-
šiljk. V tem primeru pošilja-
telj že ob oddaji pošiljk pla-
ča višjo ceno prenosa pošiljk.
Ponovna dostava poštni
pošiljk je bila uvedena z n;
menom, da stranki prihran
mo pot na pošto, seveda o
pokritju stroškov.« MB
Do prihodnjega četrtka bo vaš
klice na Modrem telefonu sprej
mala novinarka Urška Selišnik. N
telefonsko številko 031/569-51
jo lahko pokličete vsak dan me
10. in 17. uro. Svoja vprašanja;
Modri telefon lahko med poneda
kom in petkom zastavite tudi f
telefonu 42-25-190.
Praznik vina in salam
Ob letošnjem prazniku vi-
na in salam Šempeter 2003
v Bistrici ob Sotli so ocenje-
vali 117 vrst različnih kra-
jevnih vin in 42 vzorcev sa-
lam.
Komisija s predsednikom
mag. Antonom Vodovnikom
je bila z letino razstavljenih
vzorcev vin zelo zadovoljna.
podelila je 25 zlatih, 38 sre-
brnih in 29 bronastih odli-
kovanj, pet vzorcev pa je do-
bilo pisna priznanja. Šam-
pion je postal beli pinot iz
znane vinogradniške kleti Zo-
renč - Hohnjec.
Med 42 vzorci salam je bi-
la za najboljšo ocenjena sa-
lama Franca Ojsterška iz Ko-
privnice. Društvo vinograd-
nikov in kletarjev Šempeter,
ki obstoja enajst let in ima
60 članov, je po besedah pred-
sednika Jožeta Babiča z le-
tošnjim praznikom zadovolj-
no. Zaključnega srečanja se
je udeležila tudi aktualna vin-
ska kraljica Simona Štraus iz
Virštanja. TONE VRABL
Osnovnošolsica atletsici
olimpiada v Kozjem
Na stadionu v Kozjem bo
8. maja 13. osnovnošolska
atletska olimpiada, na ka-
teri bo sodelovalo okoli 500
mladih atletov iz osnovnih
šol iz upravne enote Šmar-
je pri Jelšah. Dobre uvrsti-
tve in rezultati jim že leta
dajejo možnosti za uvrsti-
tev na področna in državna
tekmovanja, olimpiada pa
mladim talentom odpira pot
tudi v atletske klube.
Po zaslugi atletske olimpi
de v Kozjem trenutno v vrsta
AD Kladivar v Celju redno tr
nirajo trije mladi perspektiv
atleti, Jana Novak v tekih t
Mirko Kastelic in Sabina Mr
mor v metu krogle.
Tekmovalni program olir
piade, ki obsega mali in veli
atletski pokal za osnovne šo
in troboj učenk in učencev 3.
4. razredov, se bo začel ob 13.3
Tako kot vse dosedanje olir
piade bo tudi letošnjo odpri;
let Stanko Lorger iz Buč, mla<
športnike pa bo pozdravil tu
župan An^ej Kocman. Ob p
moči domačih učiteljev in 5
larjev bodo olimpiado vod
sodniki AD Kladivar iz Celja
Moto prireditve je sodelov«
in športno tekmovati, pom'
športne prireditve pa je tudi P
ložnost za druženje mlad
športnikov, spoznavanje noV
prijateljev in priložnost za 1
po preživet dan.
TONE VRAl
	 Št. 19 - 8. maj 2003 	
17
Čar Društva Vizija
ko gibalna oviranost vzpodbudi ustvarjalnost - Čar stekla v čast evropskemu letu invalidov
^Ija po znanju in raz-
ih veščinah, potrebnih
ustvarjalno, vsebinsko
ito življenje, je pred do-
da dvema letoma pove-
I gibalno ovirane žen-
iz vse Slovenije, ki za-
i starosti ali narave ovi-
usti ne morejo sodelova-
športnih in drugih zah-
lejših programih za in-
de. Nastalo je Društvo
ija - Pomoč za samopo-
l, ki ima sedež v Sloven-
1 Konjicah, vodi pa ga
Ska Kralj. S priročnikom
stekla je društvo stopi-
tretje leto svojega delo-
ija, posvetilo pa ga je
opskemu letu invalidov,
prva so bile v društvu le
Bske - parapleginje, tetra-
ginje in druge gibalno ovi-
le, njihov program dela pa
pritegnil tudi moške. Po-
snbno mesto imajo tudi
tstovoljke in družinski čla-
»Naši programi pomaga-
posameznikom in skupi-
sri ohranjanju fizičnih spo-
lnosti in spretnosti ter raz-
vijanju miselnosti. Pripomo-
rejo k večjemu zanimanju za
dejavno življenje v starosti,
k sproščanju ustvarjalnih
zmožnosti, izmenjavi znanja
in izkušenj ter bogatitvi na-
še celovite notranjosti,« je za-
pisala v uvodnih besedah k
priročniku Čar stekla Julč-
ka Kralj.
Priročnik je sad njihovega
izobraževanja in ustvarjalno-
sti pri oblikovanju in deko-
rativnem risanju in slikanju
na steklo. Ob fotografijah iz-
delkov so predstavljene raz-
lične tehnike in materiali -
od barvanja z različnimi bar-
vami do vrezovanja vzorcev
v steklo in jedkanja. Navo-
dila so preprosta in zato upo-
rabna za učenje ročnih spret-
nosti od 12. leta do pozne sta-
rosti.
Priročnik je tudi svojevrst-
na predstavitev društva. Še
več, njegovo delo in dosež-
ke bodo predstavili javno-
sti na dveh razstavah, ki bo-
sta junija v Kulturnem do-
mu v Slovenskih Konjicah.
Plod dobrega sodelovanja z
osnovnimi šolami bodo
predstavili septembra. S
projektom Mladi invalidom
želijo poudariti pomen
medgeneracijskega sodelo-
vanja. Na občnem zboru, ki
so ga imeli nedavno v Ter-
mah Zreče, pa so napove-
dali, da se bodo oktobra s
svojim programom vključili
tudi v teden vseživljenjske-
ga učenja.
Društvu, ki se je doslej se-
stajalo v glavnem po domo-
vih članic, se obetajo boljši
časi. Tudi zanje so namenje-
ni prostori v Starem trgu v
Slovenskih Konjicah, v bivši
glasbeni šoli, ki jih je za po-
trebe invalidov v celoti ure-
dila konjiška občina. Za iz-
vedbo programov, ki terjajo
večji prostor, pa so se dogo-
vorili za uporabo prostorov
varstveno delovnega centra.
Če bodo uspeli razrešiti še
problem prevozov članov iz
vseh koncev Slovenije, bo de-
lo še lažje, ugotavljajo. Brez
društvenega kombi vozila pa
je težko, saj več kot polovi-
ca članov nima svojega avto-
mobila.
MILENA B. POKLIČ
Pri nastanku priročnika Čar stekla so sodelovale Breda Oblak iz Ljubljane, Jožica Zadravec iz Ljutomera,
Julčka Kralj iz Slovenskih Konjic, Simona Vovk iz Celja in Janja Rak iz Kamnika.
Prve
vselitve v
dom
starejših
v ponedeljek, 5. maja, je
bil za mnoge občane celj-
ske regije težko pričako-
vani dan. V novi dom sta-
rejših v Vojniku se je vse-
lilo prvih deset oskrbovan-
cev, ki jim sledi vsak dan
po približno deset novih.
V	celjskem podjetju Con-
traco, ki je investitor, raču-
najo da bi se lahko vselilo
vseh 170 stanovalcev naj-
pozneje v mesecu dni. Ob
vselitvi vsakega novega sta-
novalca pregleda domski
zdravnik, opraviti je po-
trebno tudi druge formal-
nosti, med njimi podpis po-
godbe. Sicer pa je prejelo
podjetje Contraco uporab-
no dovoljenje zadnji dan
aprila, tik pred prvomajski-
mi prazniki.
V	domu je zdaj že prib-
ližno polovica zaposlenih,
to je okoH trideset. »Nove
bodo poklicali v skladu s
tempom vseljevanja,« pra-
vi Dragan Žohar iz vods-
tva Contraca.	BJ
Je Komunala Vitanje
podedovala dolgove?
s sprejemom odloka o
kapitalskih, lastniških in
organizacijskih spremem-
bah v podjetju Vit-pro je pod-
jetje, ki je že skoraj devet
mesecev v 100-odstotni la-
sti Občine Vitanje, spreme-
nilo tudi ime. Po novem se
imenuje Komunala Vitanje.
Odlok tudi na novo dolo-
ča sestav nadzornega sveta in
drugih organov javnega pod-
jetja. Osnovni pogoji, da pod-
jetje, ki je bilo sicer ustanov-
ljeno že v začetku leta 1999,
prične z delom na novih te-
meljih, so sedaj zagotovlje-
ni. Ker pa še vedno niso raz-
čiščeni vsi dvomi o poslova-
nju podjetja Vit-pro v prete-
klosti, bo občinski svet temu
namenil izredno sejo, ki bo
predvidoma konec maja.
Predsednica nadzornega od-
bora Marjana Rančnik je na-
mreč na zadnji seji svetnike
seznanila, da imajo težave pri
zbiranju dokumentacije, na
osnovi katere bi lahko oceni-
li poslovanje podjetja. S po-
dobnimi težavami se je ukvar-
jal že prejšnji nadzorni odbor.
so ugotavljali svetniki, zaskrb-
ljeni, ker naj bi v podjetju ob-
stajalo za 19 milijonov tolar-
jev dolga. Svetnik Marjan Bo-
rovnik je menil, da tega dol-
ga, če seveda obstaja, ni dolžna
plačati občina, saj ga, ko je
podjetje prešlo v občinsko
last, ni nihče omenjal. Ali je
podjetje zadolženo ali ne, bo
znano v kratkem, saj je direk-
tor Vit-proja Gorazd Fric za-
gotovil, da bo nadzornemu
odboru omogočil vpogled v
zahtevano dokumentacijo.
MBP
Pomisleki o novogradnji
z novogradnjo za potre-
be splošne gimnazije v Slo-
venskih Konjicah očitno ne
bo šlo tako zlahka, kot je
kazalo sprva. Občinski svet
je sicer sprejel spremembo
zazidalnega načrta, s ka-
terim je zagotovil prostor-
ske pogoje, za rešitev glav-
nega vprašanja, zagotovi-
tve potrebnega denarja, pa
si je vzel nekaj več časa.
O tem naj bi spregovorili
na majskem zasedanju, že
zdaj pa je slišati vrsto pomi-
slekov. Naložba bi namreč po
grobi oceni lahko dosegla ce-
lo milijardo tolarjev, česar ob-
čina seveda ni sposobna za-
gotoviti (država pa zaenkrat
tudi ni pripravljena pomaga-
ti). Tudi bistveno manjši de-
lež bi povsem ohromil vso
preostalo naložbeno dejav-
nost v občini. Vsega denarja
občina seveda ni pripravlje-
na vložiti v en sam projekt,
še bolj, ker zna biti njegova
usoda negotova. Stavbo, ki
bi bila zgrajena izključno za
šolske potrebe, bi ob propa-
du gimnazije težko uporabi-
li za karkoli drugega, opo-
zarjajo.
Zato je iz svetniških vrst
že slišati predloge, da bi se
raje kot za drago novograd-
njo odločili za prizidek h ka-
teri izmed osnovnih šol ali
pa morda v ta namen kupili
eno od še vedno praznih nad-
stropij v bivši Konusovi po-
slovni stavbi. Resda s tem ne
bi zadostili vsem zahtevam
oziroma standardom, a bilo
bi izvedljivo, saj je mogoče
prostore v tej stavbi brez ve-
likih težav prilagoditi potre-
bam uporabnikov. Kakorkoli
že, prihodnje šolsko leto bo-
do prvi konjiški gimnazijci
gostovali v Osnovni šoli Pod
goro.
MBP
Zapleti s
kabelsko
na
Stranicah
Krajevna skupnost Stra-
te ni zadovoljna z ure-
ičevanjem dogovora s
djetjem Elektro Turnšek
izgradnjo kabelsko raz-
lilnega sistema. Elektru
rnšek očitajo, da so kra-
ti Stranic plačali izgrad-
J180 priključkov, zgra-
lih pa je bilo samo 60.
Elektro Turnšek očitkov
' sprejema. V odgovoru
ajevni skupnosti so po-
nili, da so sklenili pogod-
iza izgradnjo in vzdrže-
rtje sistema v strnjenih na-
jih. Na tej osnovi je bila
ii ocenjena naložba, za
lero je krajevna skupnost
ispevala 5 milijonov to-
jev, bistveno večji zne-
k pa podjetje Elektro
irnšek. Zgradili so sistem
'območju Stranic in Bu-
'vja, krajevna skupnost pa
ilaj zahteva tudi izgrad-
il v manjših naseljih, kot
I na primer Čretvež in Kri-
lec. Nesporazum je očit-
^ nastal zato, ker je kra-
'na skupnost že od začet-
V predvidenih 180 pri-
učkov vštela gospodinjs-
i v manjših naseljih, Elek-
^ Turnšek pa je menilo,
igre samo za priključke
'ečjih naseljih. Ker cena
)i"adnje priključkov v raz-
'^enih naseljih bistveno
^sega pogodbeno dogo-
'fjeno, bo potrebno najti
^ dogovor.
MBP
NA
KRATKO
Aparat za
preglede ožilja
Zdravstvenemu domu v
Slovenskih Konjicah je far-
macevtska družba Krka iz
sklada Srčni prijatelj poda-
rila aparat za pregled peri-
fernega ožilja v vrednosti
200 tisoč tolarjev. Gre za toč-
kovni dvodimenzionalni čr-
nobeli doplerski aparat, ka-
kršnega v zdravstvenem do-
mu še niso imeli. Po bese-
dah direktorja Marjana Ber-
ginca, dr. med., bo pomem-
bno prispeval k zgodnejše-
mu odkrivanju sprememb na
ožilju.
Vzpodbujanje
krvodajalstva
Območno združenje Rde-
čega križa Slovenske Konji-
ce je lani organiziralo 10 kr-
vodajalskih akcij. V Ločah,
Zrečah, Vitanju in Sloven-
skih Konjicah se je nanje od-
zvalo 1.605 krvodajalcev,
kar je za 50 manj kot leto
prej. Letos želijo ponovno
doseči število izpred dveh
let, ob tem pa jih čaka veli-
ko dela pri nudenju različ-
nih oblik pomoči. Lani so
na primer mesečno delili
hrano skoraj sto družinam.
Denar za pomoč so zbirali
tudi s humanitarnimi akci-
jami. S tem letos nadalju-
jejo, posebno pozornost pa
nameravajo posvetiti aktiv-
nostim za preprečevanje
vseh vrst zasvojenosti, zla-
sti alkoholizma in odvisno-
sti od drog. Vse bolj po-
membni so tudi programi
nudenja pomoči na domu
starim, bolnim in invalid-
nim.
Razstava o
jurjevanjih
v avli Kulturnega doma v
Slovenskih Konjicah je od-
prta razstava na temo jurje-
vanje. Predstavljajo se člani
Društva konjiških likovnikov,
razstava pa bo odprta do 23.
maja. (MBP)
Z OBČINSKIH SVETOV
Dražji vrtec
VITANJE - Programi v vitanjskem vrtcu so za 5 odstotkov
dražji. Občinski svet je tako odločitev sicer sprejel, vendar
je do prihodnje seje zahteval še dodatne utemeljitve podra-
žitve. Po novem celodnevni program za otroke v prvem sta-
rostnem obdobju stane 65 tisoč tolarjev mesečno, v drugem
starostnem obdobju pa nekaj čez 54 tisoč. Poldnevna pro-
grama staneta 52 oziroma 43 tisoč tolarjev.
Trška in vaške skupnosti
VITANJE - Svetniki so z odlokom potrdili ustanovitev
osmih vaških in trške skupnosti. Te so že ustanovljene in so
pred kratkim tudi dobile svoje predsednike. Del vaške skup-
nosti Ljubnica bo vodil Mihael Kremar, del Jože Pesjak,
predsednik vaške skupnosti Stenica je Janislav Brodej, vi-
tanjskega Skomarja Jože Fijavž, Brezna Jože Brodej, Spod-
njega Doliča Jože Lužnik, Pake Damjan Pungartnik, vaško
skupnost na Hudinji pa bo vodil Janko Matijec. Predsednik
trške skupnosti Vitanje ostaja Vili Močenik. (MBP)
	 Št. 19 - 8. maj 2003 	
Dober dan,
Dalmacija!
Sol in kamenice iz malostonskega zaliva - Lindžo in dobrote »izpod peke<
Dubrovnik snema film o Marinu Držiču
Starodavni Dubrovnik v
Južni Dalmaciji, z Unescom
zaščiteno mesto, že od nek-
daj mami in privablja lju-
bitelje lepot, kulinarike,
glasbe in toplega sonca. Do-
ber dan, Dalmacija! vzklik-
nejo tisti, ki so ta košček
planeta odkrili šele zdaj. Ali
pa so se v mesto tisočerih
lepot znova zaljubili po obi-
sku po zadnji vojni, ki je
Dalmacijo za nekaj časa po-
tisnila na rob odločitev, kam
na dopust.
Mnogi trdijo, da je spom-
ladi v Dubrovniku, na spre-
hodu po obzidju in na obi-
sku v njegovem zaledju ali
na otokih še lepše kot v po-
letni pripeki. A vselej si je
vredno vzeti čas za odkriva-
nje manj znanega, skritega ali
celo skrivnostnega.
Kamenice
Na polotoku Pelješcu se ob
cesti, ki vodi turiste proti
Srednji Dalmaciji in otokom,
60 kilometrov iz Dubrovni-
ka, razkrije mestece Mali
Ston. Z Velikim Stonom je
povezano in obdano s 5 ki-
lometrov dolgim obzidjem.
Pravijo, da je najdaljše ob-
zidje v Evropi. Gradili so ga
v letih od 1336 do 1358, da
je prebivalstvo varovalo pred
sovražnimi vpadi iz zaledja.
Malostonski zaliv je mo-
goče primerjati z norveški-
mi fjordi. Kristalno čista mor-
ska voda in naravne danosti
morskega okolja so že od
nekdaj izvrstno in edinstve-
no nahajališče školjk. Pred-
vsem znamenitih ostrig in ka-
menic, ki jih gojijo na po-
sebnih vzgajališčih v čistem
morju. Turizem, ki se je raz-
vil ob morskih plantažah s
školjkami, na srečo ni pok-
varil okolja in narave, am-
pak na edinstven način do-
polnjuje ponudbo v tem de-
lu Dalmacije.
Zgodbe iz malostonskega
zaliva zna z veliko vnemo pri-
povedovati Svetan Pejič, di-
rektor štirih lokalov na tem
območju, med drugimi tudi
Vile Koruna. Mnogi so že od-
krili, da je to pravi gurman-
ski raj s ponudbo morskih sa-
dežev iz čistega morja. Na pr-
vem mestu je, kajpak, kame-
nica. Svetanu se zasvetijo oči,
ko začne gostom pripovedo-
vati o tej školjki. »V malo-
stonskem zalivu živi okoli 80
vrst školjk, od tega sta dve,
mušola (ali dagnja) ter ka-
menica vzgajani in sodita med
pet avtohtonih proizvodov
Hrvaške.« Lastnik verige re-
stavracij si za vsakega gosta,
če je le dovolj radoveden, ali
pa za skupino vzame čas, d
pripoveduje o dobrotah, I
pridejo iz morja na krožil
ke.
Kamenica, ostreaedulisj
bila nekoč razširjena po vsd
morjih sveta, a je izumrli
ohranila se je samo v mal«
stonskem kanalu. »Lahko)
Po kamenicah sipina rižota, po rižoti ribja juha, po ribji juhi ribicen
Št. 19 - 8. maj 2003
Ob nedeljah zjutraj je mogoče v Dubrovniku srečati ženske iz Konaveij v narodnih nošah.
ripravite na sto načinov. A
lajboljša je surova,« pravi
Ivetan Pejič. Tako, naravnost
I morja, s koščkom limone
(ohlajeno na ledu, jo po-
ležejo v njegovi restavraci-
; Strokovnjaki in strastni
^valci jo cenijo kot afrodi-
iak. Zelo rad se je z njimi
sladkal« tudi nekdanji pred-
ednik Jugoslavije Tito, se
ohvali gostinec Svetan in do-
a, da so tudi Slovenci Ijubi-
'Iji teh školjk. Svetan moš-
emu delu občinstva še rad
dšepne nasvet: »Spolna
loč je največja po 2 urah po
aužitju kamenice. Deluje pa
I dni...« Pravljično število.
Še posebej slovesno je v Ma-
;m Stonu 19. marca vsako
;to. To je dan kamenic. Na
i dan pridejo v mesto stro-
ovnjaki s celega sveta, da
loizkusijo to malostonsko
ipecialiteto. Še bolj pa jih za-
lima, kako jo prenesti in po-
lovno vzrediti v morjih sve-
a, kjer je že nekoč živela.
?a jim doslej to še ni uspelo,
ie muzajo domačini. Že ve-
lo, zakaj ne izdajo vseh skriv-
losti tega malostonskega tu-
lističnega in kulinaričnega bi-
sera.
Soline
In še na en biser, še na eno
namenitost so ponosni
ljudje tega malega mesteca,
ki ga je leta 1996 močno poš-
kodoval potres, a so ga us-
peli obnoviti. To je sol. Sol
iz malostonskih solin. Niso
tako velike niti tako ureje-
ne, kot so morda sečovelj-
ske v Sloveniji. A imajo v
proizvodnji in trgovini v zgo-
dovini pridobivanja soli iz-
jemno pomembno mesto.
Zato ni čudno, da so v sta-
rih dubrovniških listinah naš-
li odredbo o soli že iz leta
1272. Stonska solina je bila
vseskozi pod nadzorom Du-
brovniške republike, vse do
njenega propada leta 1808.
Zgodovina solin pa se seve-
da piše tudi po tej letnici.
Tudi danes.
Danes pridobivajo tod sol
za širše območje Dalmacije
in tudi za turistično zanimi-
vost. Podjetni Svetan Pejič
stisne gostu ob slovesu sku-
paj vizitko in internetnim
naslovom (www.vilakoru-
na@cjb.net), na katerem se
skriva vsa kulinarična in tu-
ristična ponudba, kilogram
grobozrnate soli iz teh so-
lin...
Lindžo na vasi
Folklorni ansambel Lindo
iz Dubrovnika je znan po
vsem svetu. Skupina, ki šte-
je okoli 50 plesalcev, je že
gostovala tudi v Sloveniji, se
udeleževala festivalov v Ljub-
ljani in na Lentu in tudi v Ce-
lju se je že ustavila. Lindžo
je ples, imenovan tudi po-
skočnica. Zanj je značilna
vloga vodje, ki z glasnimi po-
zivi usmerja plesalce, in
spremljava na starem instru-
mentu Urici.
Bilo pa bi zmotno, če bi
mislili, da se mora lindžo
plesati samo v velikih skupi-
nah in samo na velikih pri-
reditvah. Zapleše ga lahko sa-
mo par ali dva para, k plesu
pa zvabijo še druge. Tako se
pogosto začenjajo folklorni
večeri po vaseh v okolici Du-
brovnika, ki jih zdaj turisti
počasi že odkrivajo. Potem
pa jih je kar težko prepriča-
ti, da bi se poslovili od go-
stoljubnih domačinov, lepot
primorskega zaledja, starih
hiš in črnih kuhinj, kjer go-
stom pripravijo dobrote iz
žerjavice. Izpod »peke«. In vi-
no. V mediteranski klimi tr-
ta odlično uspeva. Dubrov-
niška regija je zato znana po
vinih kot so dingač, postup,
grk, pošip, rukatac in drugi.
V takšnem okolju pa se zvo-
ki lirice kaj hitro oglasijo. Po-
poldne na vasi, na višini kak-
šnih 300 metrov nad sinjim
morjem, se hitro zlije z ve-
čerom.
Na Stradunu
Dubrovniška regija je pra-
va turistična meka, s števil-
nimi znamenitostmi. Med
njimi je najbolj znan, slaven
in opevan Stradun. Široka
kamnita ulica, ki deli srce sta-
rega mesta na dva dela. Leta
1929 je Dubrovnik obiskal pi-
satelj George Bernard Shaw
in ob tem vzkliknil: »Če že-
lite videti raj na zemlji, pri-
dite v Dubrovnik!«
Dubrovnik je preživel mno-
ge vojne, mnoga obleganja in
vlade. Globoke rane na stav-
bah iz minule srbsko-hrvaš-
ke vojne pa so še vedno vid-
ne. Tudi na Stradunu in na
stavbah v sosednjih ozkih uli-
cah, ki jih še vedno obnav-
ljajo.
Nekaj zadnjih tednov pa je
v zgodnjih jutranjih urah
Stradun tudi prizorišče sne-
manja filma o rojaku, kome-
diografu Marinu Držiču.
Filmska ekipa se bo s Stra-
duna nato selila na snema-
nje še v Koper in Benetke. Pri
snemanju filma so kot stati-
ste povabili k sodelovanju do-
mačine, ki so se odzvali v ta-
ko velikem številu, da so jih
morali filmarji veliko tudi od-
kloniti. Kakšna kuna k
skromni plači vselej prav pri-
de, pravijo domačini. Še več
pa šteje ponos, če kot doma-
čin v srednjeveški opravi so-
deluješ pri nastajanju filma
o znamenitem Marinu Drži-
ču. Njegovo komedijo, Dun-
do Maroje, so pred leti upri-
zorili tudi celjski gledališč-
niki na odprtem odru v lapi-
dariju za Pokrajinskim mu-
zejem.
MATEJA PODJED
Hobotnica iz Nevenkinega lonca
Posladek
Celotna dubrovniška regija je znana in ponosna na do-
mačo kuhinjo. Pri Nevenki Stjepovič v majhni kuhinjici
stanovanja v eni izmed uličic starega mesta je hobotnica
na sto in en način že od nekdaj hišna specialiteta. Skriv-
nost? Je v sveži hobotnici, kupljeni na tržnici v Dubrov-
niku ali na tržnici v Gružu, razlaga v tipično dubrovniš-
kem narečju gostiteljica Nevenka. Hobotnici očisti dro-
bovje, jo dobro opere pod tekočo vodo, potem pa jo - s
kladivom za meso, na tnalu, dolgo in močno stolče. V
tem tiči skrivnost mehko kuhane hobotnice. Kuha jo v
slani vodi kakšno uro. Do mehkega. Pripravi jo v solati,
s čebulico in olivnim oljem ter poprom. In nikar je ne
olupite! Lahko pa jo tudi nekoliko razrežete in kot to
stori Nevenka, spečete v pečici s krompirjem, česnom,
čebulo in peteršiljem. Tako pripravljena je pravi posla-
dek.
Lindžo na vasi in dobrote iz črne kuhinje
Št. 19 - 8. maj 2003
20
REPORTAŽA
Šampionke!
Celjanke zavladale Sloveniji
Košarkarice Merkurja pokalnemu naslovu dodale še trofejo državnih
prvakinj - Ježičanke nedorasle tekmice
v drugi sezoni končnice za pr-
vakinje, ko so finalistke igrale na
tri zmage, je Merkur zmlel Ježi-
co s 3:0. Saveljčanke so bile ne-
dorasle tekmice, na žalost na zad-
njem obračunu še znatno oslab-
ljene. Zato o zmagovalkah sploh
ni bilo dvoma.
Še več, Celjanke so celo lovile re-
kordno razliko v finalih (Ježica - Ili-
rija 94:48), a jim ni uspelo. A zate-
gadelj zmaga z 78:44 ni bila nič manj
sladka. Merkur je prvič osvojil obe
domači lovoriki v eni sezoni.
Brez poraza
Nove slovenske šampionke Ma-
ja Erkič, Lucija Čonkova, Katja
Temnik, Žana Jereb, Alenka Po-
točnik, Urša Kvas, Mojca Marko-
vič. Julija Perlič, Nastja Geltar, Da-
liborka Jocič, Natalija Tratsiak in
Nadja Ramšak so v DP in pokalu
KZS zabeležile vseh 17 zmag! Od-
lično jih je pripravil in vodil trener
Dragomir Bukvič, njegov pomoč-
nik je bil Bojan Sušin, dirigentsko
palico nad vsem dogajanjem v klu-
bu je vihtel direktor Matej Polut-
nik, ki mu predsednik Marko Zi-
danšek povsem zaupa. Slednji je
skupaj s predsednikom KZS Duša-
nom Šešokom podelil priznanja fi-
nalistkam, pred in po tem pa je znova
bila najbolj razigrana Nadja Ram-
šak, ki je odprla dve steklenici pe-
nine in poškropila dobršen del ak-
terjev na celjski strani parketa.
Omeniti velja njenega očeta Fran-
cija Ramšaka, ki je precejšen del
sezone deloval na mestu tehničnega
direktorja, potem pa se razšel s klu-
bom. Naslednje leto bo minilo de-
setletje, odkar je z ločitvijo od moš-
kega, na nek način ustanovil oziro-
ma preporodu ženski klub. Zaradi
Nadjine odlične igre v tretji četrtini,
ko je s tremi trojkami dokončno od-
ločila celotni dvoboj, je bil z vlažni-
mi očmi zelo ponosen nanjo. Bržčas
bo njegova predsedniška funkcija v
ligi Trocal postala profesionalna.
Kaj sedaj?
Skupna bera celjskega kluba je se-
daj že bolj zajetna: dva državna na-
slova in en pokalni. Čeprav je bilo
proslavljanje znova vihravo, je bilo
skoraj vse odločeno že pred začet-
kom sezone. Izkušenim Potočniko-
vi, Temnikovi, Ramšakovi, Perliče-
vi, obetavnima Čehinji Čonkovi in
Belorusinji Tratsiakovi ter ostalim so
se pridružile najboljša slovenska igral-
ka Daliborka Jocič ter že precej pre-
kaljeni branilki Mojca Markovič in
Žana Jereb. Na željo novega trener-
ja seveda. Bukvičevo delo je formu-
la za uspeh. Njegovi trši prijemi pa
so logični in celo nujni: vrhunski šport
zahteva nenehno treniranje, kjer po-
sameznica s svojeglavostjo lahko po-
ruši delovanje sistema.
Matej Polutnik je že zagotovil
polovico »evropskega« proračuna.
ki naj bi znašal 70 milijonov: »Po-
trebno bo kupiti dve vrhunski igral-
ki. S sedanjo ekipo bi v evroligi iz-
gubili vse tekme, večino vsaj z 20
točkami razlike. Najprej nas je bo-
lela glava od slavja, sedaj pa že od
novih skrbi!« Igralke bodo dva tedna
uživale na odmoru, proste bodo tudi
julija, 4. avgusta pa se bodo v Ce-
lju skupaj z reprezentantkami iz os-
talih klubov začele pripravljati za
nastop na Univerziadi v korejskem
Daeguju.
DEAN ŠUSTER
Foto: GREGOR KATIČ
ALEKS ŠTERN
Po dolgotrajni pripravi v garderobi, so »naše punce« nazdravile v hotelu. Na fotografiji
so kozarci še celi.
Katja Temnik (pri prodoru) je pod košema ulovila kar 16 žog.
Kapetanka Alenka Potočnik (desno):«Nadja, za šampanjec si zadolžena ti!« »Res ga
lahko jaz?«
In potem je Nadja poškropila skoraj vse, začela pa je pri Daci
Jocič.
Št. 19 - 8. maj 2003
INFORMACIJE
21
Št. 19 - 8. maj 2003
22
KULTURA
Mladost in ringaraja v maju
25. mednarodni mladinski pevski festival v Celju - Praznik zborovske pesmi v znamenju kakovosti
z mednarodnim mladin-
skim pevskim festivalom, ki
se je začel 29, junija leta 1946
med ruševinami mesta, je
Celje postalo poznano kot
mesto mladosti in zborovske
pesmi. Mladinski festival je
bil v Celju, z nekaj izjema-
mi, vsako drugo leto. Letoš-
nji bo jubilejni, 25. po vrsti.
Otroški in mladinski zbori
iz domovine in tujine bodo
od 14. do 18. maja preplavili
dvorano Narodnega doma,
ulice in mestni park, kjer bo
zadnji dan festivala zaklju-
ček z nastopom množične-
ga zbora.
Zgodba 25. festivala se za-
čenja v sredo, 14. maja, ob 17.
uri v Narodnem domu v Celju
z območno revijo otroških in
mladinskih pevskih zborov ob-
čin Celje, Dobrna, Štore in Voj-
nik z naslovom Pčsemca. Us-
tvarili jo bodo pevci z Irske,
Nemčije, Rusije, Belorusije,
Ukrajine, Litve, Češke, Madžar-
ske, Hrvaške in Slovenije. V
dneh festivala bodo pevci do-
kazovali, da globalizacija še
vedno ni zasvojila vseh in vse-
ga. Da se še vedno da hoditi
po poti, ki je izvirna in nepo-
novljiva.
Letošnji festival bo imel dva
glavna poudarka, pravi Alen-
ka Domjan. To je izbor najka-
kovostnejših izmed 15-ih tu-
jih in domačih zborov. Za-
ključni koncert prvouvrščenih
zborov s podelitvijo nagrad in
priznanj bo v soboto ob 19.30.
Drugi poudarek festivala pa je
vselej vrhunec s koncertom
združenih zborov v Mestnem
parku. Dirigiral jim bo Dami-
jan Močnik. Nastopilo bo
1000 pevcev, 400 iz tujine in
600 domačih, med njimi čla-
ni preverjenih zborov sloven-
skih šol.
Organizatorji, Zavod za kul-
turne prireditve Celje, pričaku-
jejo, da se bodo Celjani odzi-
vali na festivalske prireditve
zborovske pesmi mladih in se
udeleževali koncertov in dru-
gih prireditev. Častni pokrovi-
telj koncerta v Mestnem parku
bo predsednik države dr. Janez
Drnovšek, ki ga zaradi drugih
državniških obveznosti v Celje
sicer ne bo, bo pa na mlade na-
slovil svojo poslanico.
Festival je letos datumsko
prej kot je bil minula leta.
Organizatorji to odločitev po-
vezuje z rokom matur tako
pri nas kot v tujini. Pred leti
nekateri zbori prav zato ni-
so prišli v Celje, saj je med
pevci veliko maturantov. Zdaj
je festival časovno prilagojen
tudi tem šolskim obvezno-
stim.
S celjskega območja bo-
do s pesmijo tekmovali
Otroški pevski zbor osnov-
ne šole Luče pod vodstvom
Mitje Venišnika, Otroški
pevski zbor Glasbene šole
Velenje pod vodstvom Mat-
jaža Vehovca, Otroški pev-
ski zbor osnovne šole bra-
tov Letonje Šmartno ob Pa-
ki pod vodstvom Anke Jaz-
bec. In kot edini med dekliš-
kimi zbori s Celjskega pev-
ski zbor Gimnazije Celje-
Center pod vodstvom Barba-
re Arlič.
Za organizatorje je izved-
ba festivala izdaten finančni
zalogaj. Tudi to je eden iz-
med razlogov, da je festival
po številu pevcev nekoliko
manjši kot sicer. Izpeljali ga
bodo s pomočjo sponzorjev,
donatorjev. Mestne občine
Celje, ki bo (poleg infrastruk-
turne ureditve prostorov)
prispevala 4 milijone tolar-
jev. Finančno pomoč je ob-
ljubilo tudi ministrstvo za
kulturo. Za celotno izvedbo
festivala, v najbolj skrčeni ob-
liki, bi potrebovali 18 mili-
jonov tolarjev, pravijo pri Za-
vodu za kulturne prireditve
Celje, kjer le peščica ljudi pri-
pravlja festival, največji v tem
delu Evrope.
MATEJA PODJED
Foto: PELIKAN
Zlato z
Rodosa
Dekliški pevski zbor Gim-
nazije Celje-Center se je v
nedeljo ponoči vrnil z grš-
kega otoka Rodos, kjer je
na svetovnem zborovskem
tekmovanju osvojil zlato
medaljo.
Zbor je pod vodstvom zbo-
rovodkinje Barbare Arlič tek-
moval v kategoriji otroških
zborov do 18 let. Dosegli so
89,11 točk, kar je drugo naj-
višje število, prehiteli so jih
le Finci. Kljub temu je bilo
dovolj za zlato medaljo, zbor
pa je še bolj navdušil na ve-
černem koncertu. »Občutki
po tekmovanju so fenomenal-
ni, na vsa povabljena gosto-
vanja pa bomo odšli, če bo-
mo dobili dovolj sponzorjev,«
je dejala Barbara Arlič. ŠO
Leto 1946: na eni strani ruševine, na drugi mladost. Se morda kdo od nekdanjih pevcev najde na
fotografiji?
S knjigo na poti
Ob koncu meseca knjige se
pri Fit medii vsako leto odzo-
vejo z organizacijo in izved-
bo knjižnega tedna v naku-
povalnem središču centra In-
terspar. Letošnji bo že sedmi
po vrsti.
V ponedeljek, 12. maja, ob
18. uri bo knjižni teden odpri
pisatelj Evald Flisar. Sodelovale
bodo vse največje slovenske za-
ložbe, kar je glede na razmere
na knjižnem trgu zelo razvese-
ljivo.
Do 18. maja, kolikor bo tra-
jal knjižni teden, se bo zvrstilo
več spremnih prireditev. Okro-
gla miza na temo S knjigo po
svetu - vase in v svet. Skladno s
konceptom bodo 15. maja ob
18. uri obiskovalcem knjižne-
ga tedna predstavili srednjeveš-
ko sojenje pri prangerju in na-
stop ljudskih pevcev Pilštanj-
ski gospodarji v izvedbi Kul-
turnega dmštva Lesično Pilštanj
in Turističnega društva Pilštanj.
Ker želi knjižni teden biti s knji-
go na poti tudi na obrobju me-
sta, bodo organizatorji v sobo-
to ob 11. uri v goste povabili
gledališče Pingo z Osnovne šo-
le Lava Celje, ki se bo predsta-
vilo z igrico Kako Pika Noga-
vička izve, kdo je bila Alma Kar-
lin. Te znane Celjanke, svetov-
ne popotnice, se bodo tudi
spomnili v času knjižnega ted-
na, v katerega so vključeni tu-
di avtorji in fotografi, ki so se v
mesecu sodelovali v akciji za
nastanek najhitreje ustvarjene
knjige.	MP
Emanuei ziat^ Bernarda
Kinic najboljša dirigentica
Triindvajset različnih zbo-
rov iz trinajstih evropskih
držav se je od 23. do 27. aprila
zbralo v Gradežu, kjer je po-
tekalo peto mednarodno tek-
movanje pevskih zborov Isola
del sole. Slovenije je imela
na tekmovanju dva zbora, in
sicer Mladinski pevski zbor
RTV Slovenija pod vodstvom
Fabijana Matevža ter Komor-
ni zbor Emanuei iz Celja, ki
ga že od samega začetka vo-
di Bernarda Kink. Najvišjo
nagrado je na Švedsko odne-
sel dekliški zbor Korallerna,
ki je tekmoval v kategoriji sa-
kralne glasbe. Svojega veli-
kega uspeha pa se je veselil
Komorni zbor Emanuei, ki
je dosegel prvo mesto v ka-
tegoriji komornih zborov in
drugo mesto v skupni razvr-
stitvi. Veselje Celjanov pa je
bilo toliko večje, ko je žirija
podelila še posebno nagrado
za najboljšega dirigenta tek-
movanja. Prejela jo je Ber-
narda Kink, ki je s strokov-
nim in profesionalnim nasto-
pom prepričala žirijo, da je
najboljša.
OCENJUJEMO
Izvrsten
baročni večer
v torek, 15. aprila, je iz-
zvenel 4. abonmajski koncert
Celjskega godalnega orkestra.
Solisti so bili Andreja Zakonj-
šek - sopran; Tibor Kerekes -
trobenta in Irena Kralj - čem-
balo. Orkester je vodil dirigent
Nenad Firšt.
Program so sestavljala de-
la baročnih skladateljev za
različne instrumentalne za-
sedbe. Prav tako so skladate-
lji, katerih dela je izvajal go-
dalni orkester skupaj s soli-
sti, živeli in ustvarjali v raz-
ličnih delih Evrope. G. Frie-
drich Hdndl je živel v Angli-
ji; Giuseppe Torelli, Giulio
Cacccini in Alessandro Me-
lani so ustvarjali v Italiji; Jo-
hann Sebastian Bach pa v
Nemčiji. Pozabiti ne smemo
niti umetnika Giuseppa Tar-
tinija, rojenega v Piranu in
delujočega v Italiji, katerega
Andante cantabile smo prav
tako slišali na koncertu. Te-
matsko homogeno zasnovan
program in dobro izdelane po-
samezne skladbe so bile ta-
ko pogoj za celovit in izjemno
lep celovečerni koncert. Obe-
nem pa ne smemo pozabiti
na glasbenike - poustvarjal-
ce, ki so bili postavljeni pred
težko nalogo. Celovečerni kon-
cert, v katerem so zajete sklad-
be določenega obdobja, lah-
ko hitro zapade v monotonijo
in od dirigenta je v tem pri-
mer odvisno, če se lahko te-
mu izogne. In na koncert Celj-
skega godalnega orkestra smo
le-to tudi doživeli. Dirigent Ne-
nad Firšt, je znal spretno vo-
diti orkester skozi glasbeno li-
teraturo in uspešno vzposta-
viti ravnovesje med posamez-
nimi skladbami, katere je vse-
boval koncerti list ter z njimi
pričarati glasbeno bogastvo
baroka. Prisluhnili smo tako
skladbam, v katerih sta ime-
la glavno vbgo vokal ali soli-
stičen inštrument (orkestru^
bila v tem primeru nameu^
na vloga spremljevalca) i
pa skladbam, v katerih sol
li vsi trije (vokal, instrum
in orkester) enakovredno i
stopani. Še posebej je potrt
no omeniti izvrstno solisti
sopranistko Andrejo Zako)
šek, ki se uveljavlja ne srn
kot operna, temveč tudi k
koncertna pevka. Let t
bright Seraphim G. F. Hdndl
AveMariaG. Caccinija, AU'i
mi, Pensieri A. Melanija ii
Kantati št. 51 J. S. Bacha
^skladbe navidez lahkotne,
značaja, vendarzahtevajoi
pevca izjemne izvajalske u
pore (tudi fizične). In v ti
oziru je Andreja Zakonjs
prijetno presenetila, saj je
konca koncerta obdržala
soko interpretativno in izi
jalsko raven. Kljub težki
pevskim partom je uspela i
držati »lahkotnost« intep
tacije, ki se je stopnjevala
skladbe v skladbo in dosei
vrh v zadnji skladbi celO'
čemega koncerta v kantati
51 J. S. Bacha. Vsekakor ji
uspešno »pariral« solist Til
Kerekeš, ki je resnično m
ster svojega inštrumenta. A
govo igranje je enostavno
preprosto, vendar ravno s tt
presega meje povprečne
igranja. Uspešno je »spre
Ijal« tako solistko kakor ot^
ster ter obenem uspel zd
žati »vlogo« solista.
»Baročni« 4. abonmaf-
koncert Celjskega godalni
orkestra je bil eden izni
boljših v iztekajoči se seli
2002/03. Člani orkestra,
rigent in oba solista so si
zvesti publiki v celjskem ^
rodnem doma pričarali
jemno prijeten in lep konci
ni glasbeni večer, kakršf
si lahko le želimo.
Št. 19 - 8. maj 2003
^PORT
23
Pozitivna
samozavest
Gorenja
S Prulami najprej v Ljubljani, nato v Rdeči dvorani -
Najbrž tudi tretja tekma
Hokometaši Gorenja so
Ji v drugi četrtfinalni tek-
1 končnice lige SiOL v go-
jh premagali Rudar iz Tr-
velj z 32:22 in se s skup-
il izidom v zmagah z 2:0
ez težav uvrstili v polfi-
le. Trboveljčani so v red-
jn delu DP dvakrat pre-
igali velenjsko ekipo in
Dočno zagrenili življenje,
Ce je bil poraz v jesenskem
iu plod poškodb ključnih
[alcev Gorenja in zato še
kako sprejemljiv, za izgub-
ne točke v Velenju tega ne
oremo trditi. Podcenjeva-
e se je Gorenju maščeva-
, toda ekipa na čelu s tre-
irjem Ivanom Vajdlom je
i tistega nesrečnega pora-
naprej funkcionirala kot
icarska ura. V dveh mese-
li je prepustila točki le Ce-
I, pa še takrat ga je prisili-
da je vložilo vse napore.
Dnčnica proti Rudarju pa je
;a novo poglavje. Trbovelj-
ni vtem dvoboju niso imeli
ti najmanjše možnosti za
ipeh, res pa je, da jih je bi-
lo nekaj poškodovanih. Ve-
lenjčani so suvereno nareko-
vali ritem igre na obeh tek-
mah in ničesar niso prepu-
stili naključju. Čvrsta obram-
ba, izjemno razpoloženi vra-
tar Gorazd Škof in hitri pro-
tinapadi so bila smrtonosna
orožja za knape iz Trbovelj.
Na zadnji tekmi so do odmo-
ra še držali korak, potem pa
jim je pošla sapa, tako da so
le nemo opazovali dogajanje
na igrišču.
Kljub lepemu uspehu pa tre-
ner Ivan Vajdl ostaja kritičen:
»Predvsem v prvem delu smo
naredili preveč tehničnih na-
pak, ki bi nas lahko proti
boljšim nasprotnikom stale
zmage. Proti Prulam si tak-
šne igre ne bomo smeli do-
voliti, kajti izkušene ekipe
podobnih priložnosti ne bo-
do izpustile iz rok. V polfi-
nalu nas sedaj pričakujejo dr-
žavni prvaki, ki so seveda ve-
liki favoriti tega dvoboja. Res
pa je, da bodo oni prav goto-
vo pod večjim pritiskom kot
mi. Večji del naših ciljev je
že izpolnjen, zagotovili smo
si nastop v evropskem poka-
lu, sedaj pa je za nas najbolj
pomembno, da zadržimo eki-
po in jo okrepimo za nasled-
njo sezono.«
Igralci so bili seveda izjem-
no razpoloženi, kapetan Se-
bastjan Sovič pa je povedal:
»Vedeli smo, da smo boljša
ekipa od Rudarja in hoteli
smo se oddolžiti za poraze v
prvenstvu. Odpravili smo jih
z skupno razliko 24 golov in
mislim, da ta podatek govo-
ri sam zase. Do finala nas ča-
kajo največ tri tekme. Seve-
da so Prule velik favorit, to-
da mislim, da so možnosti
50:50. Ne bojimo se niko-
gar, poleg tega pa ničesar ne
moremo izgubiti. Če sodimo
po formi ekipe in posamez-
nikov, potem sem prepričan,
da bodo dvoboji z Ljubljan-
čani izjemno napeti in nego-
tovi. Če nam uspe veliki met
na prvi tekmi v Ljubljani, se
lahko zgodi marsikaj. Ne
vem zakaj, toda igra Prul nam
bolj leži kot celjska, moti-
vacija bo na najvišji možni
ravni, igrali bomo na nož in
do zadnjega atoma. Upam,
da bo z nami cela Štajerska.«
Do sobotne tekme v Ljublja-
ni je še nekaj časa in gotovo
Vajdl in njegovi varovanci pri-
pravljajo kakšno preseneče-
nje. Letos so Prulčane že pre-
magali in zakaj jih ne bi znova.
Kot pravijo v Gorenju: »Kra-
lji so zato, da se jih meče s
prestola!«
MITJA GAVRILOSKI
Foto: GREGOR KATIČ
Vratar Gorenja Gorazd Škof je v super formi, Luka Žvižej (desno) pa tehta tuje ponudbe s celjsko, ki jo je že
trikrat zavrnil.
Reprezentančni kapetan Tomaž Tomšič (med dvobojem z Benom Oštirjem) je od osamosvojitve igral v
celjskem dresu, ki ga v prihodnji sezoni ne bo več nosil.
Lovi lica icač na Lopati
V judu klubu Sankaku za vrhunske dosežke skrbi tudi Japonka Shinobu Ishihara - V Celju do 01 v Pekingu
Trener Marjan Fabjan, ki je us-
aril izjemno generacijo ju-
)istk, si je strokovno pomoč poi-
lal na Japonskem. Že pregovor-
I) skromen je želel poudariti de-
ž, ki ga ima pri uspehih kolegi-
I iz Dežele vzhajajočega sonca,
linobu živi na Lopati, skupaj s
ibjanom in Simono Lotrič, tri-
iratno državno prvakinjo.
25-letni Japonki nasmešek red-
lokdaj izgine z ust. Slovenščino za
[Jo obvlada, saj s Fabjanom sode-
Pje dobro leto. Skupno delo sta
Pstavila še za 5 let. Od 16. do 18.
wja bodo štiri njune varovanke v
Nemčiji, na evropskem članskem
^enstvu. Lažji od Shinobu sta Pe-
^a Nareks in Nives Pere, težji pa
Irška Žolnir in Lucija Polauder,
endar se tudi s slednjima enako-
[edno spoprime na treningih. O
iihovih možnostih na EP nerada
3vori. Prizna pa, da upa na pre-
oj katere izmed njih na olimpij-
^e igre, ki bodo prihodnje leto v
'^enah. Po Evropi se je čudila, ko
•opazovala treninge. Izrazi se, da
f »kaotični«. Drugače je pri San-
ikuju. Na treningih namreč ni od-
borov, podobno kot na Japon-
bm.
! Fabjana ne kliče po imenu, ker
f starejši od nje, temveč mu reče
l^oči«, po vzoru na angleško bese-
v__
do za trenerja - coach. Ima 3. Dan
(črn pas), Fabjan pa je celo lastnik
6. Dana ob rdeče - belem pasu. Shi-
nobu se redko vrača domov. Ob oto-
ku Kyushu leži otoček Habu s 30
tisoč prebivalci. Ko pada dež, se
pojavijo strupene kače, ki jih lovi
z družino. Z dolgimi palicami, ki
imajo na koncu primež, se podijo
za plazilci, ki jih prodajo medicin-
skim ustanovam. Nasmeh se ji raz-
leze skoraj do ušes, ko pripovedu-
je, kako jim uspeva. V Chibi je kon-
čala fakulteto, še najbližje naši
športni, na kateri se poleg domala
vseh borilnih veščin, učijo še jezi-
kov (angleščine, francoščine, španš-
čine), osnov medicine, pravilne pre-
hrane... Rib več ne je, saj so se ji
doma priskutile. »Golaš, pleskavi-
ca, to je dobro, dobro,« spet z na-
smehom poudari in si v zadregi za-
kriva obraz z dlanmi. Ko pa se
spomni seize, se zresni. To je ka-
zen za prekršek, kakršen koli že:
dve uri klečanja z zravnanim tele-
som z rokami na stegnih, z obra-
zom obrnjenim v kot telovadnice.
Večkrat je jokala, še posebej, če je
bila kaznovana celotna skupina,
prekršil pa se je le eden. Vzdržati
je potrebno neznosne bolečine v
stegnih. Pri nas tega še ni zapove-
dala nikomur, čeprav strogi Fabjan
meni, da bi si jih nekaj to že zaslu-
žilo, predvsem fantje.
Shinobu poleg vrhunskih trnein-
gov skrbi tudi za manjšo skupino,
v kateri so do 9 let stari judoisti.
Njim se posveča s povsem japon-
skim slogom, kar je na nek način
Fabjanov eksperiment. Učijo se le
tehnike j uda, za moč je časa še do-
volj. Sicer pa Regina, Urška, Simona
in še katera skrbijo za vadbo sekcij
v Celju (2. OŠ, OŠ Polule, OŠ Lju-
bečna), Žalcu, Mozirju, Nazarjah,
Grižah, Rogaški Slatini in Prebol-
du. Medtem pa lovilka kač Shino-
bu Ishihara domovine ne pogreša.
Dela ima preko glave, nad plači-
lom pa se ne pritožuje. S Fabjanom
sanjata Atene, a obenem že tudi Pe-
king. »Če bi sedaj povlekli črto, bi
na 01 potovali štirje, tudi Petra Na-
reks in Lucija Polauder. A sešteva-
nja bo še veliko,« pravi generalni
sekretar JZS Franc Očko. Že peto
mesto na SP, ki bo septembra v Osa-
ki, pa neposredno pelje v Grčijo.
A najprej Diisseldorf! Petra Nareks
si je lani v Mariboru priborila bro-
nasto medaljo.
DEAN ŠUSTER
Shinobu (druga z leve) s prijateljicami s fakultete.
Št. 19 - 8. maj 2003
24
ŠPORT
Aleksander
Šeliga v
mavcu
CMC Publikum s Primorjem že v soboto, v sredo z Olimpijo v Ljubljani
- Vijolični derbi prvič Mariboru
Da bi bilo takšnih prizorov v soboto čimveč!
Izkupiček v 28. krogu je bil si-
la skromen. Rudar si je v Vele-
nju priigral le točko proti Gorici,
Era pa je klonila v Šmartnem ob
Paki proti Mariboru Pivovarni
Laško, ki nadaljuje izjemen spom-
ladanski niz (osem zmag in en
poraz). CMC Publikum je bil prost
in doslej najlepše preživel prvo-
majske praznike. Ostal je na pr-
vem mestu, a se mu je nevarno
približal prav Maribor. Olimpija
je popustila, zato pa bo toliko ne-
varnejša v finalu pokala.
Pred najpomembnejšim mesecem
dni pa je celjsko moštvo doletela smo-
la. Na ponedeljkovem treningu si je
zlomil prst na roki občasni članski
reprezentant Aleksander Šeliga.
Z Ajdovci
pojutrišnjem
Šeligo bo v golu zamenjal Sašo
Fornezzi, rezerva pa bo Sebast-
jan Čelofiga. Oba sta nastopila za
slovensko reprezentanco (U-20) v
Novalji proti Hrvaški, tako da je v
Rušah na prijateljski tekmi s Po-
horjem pred golom stal mladin-
ski vratar Goran Topič. »Primorje
je v dobri formi. Ima odlično eki-
po, ki je bila lani druga v DP, se-
daj pa je še okrepljena. Verjamem,
da bo moje moštvo storilo nov korak
proti naslovu državnega prvaka. V
sredo pa nas čaka še obračun za
Bežigradom, kjer si moramo pri-
praviti ugodno izhodišče pred po-
vratno tekmo na Skalni kleti. Ri-
tem nedelja - sreda smo enkrat do-
bro zdržali, drugič pa malo slab-
še,« je ugotavljal trener Marijan
Pušnik. Zaradi prestavitve tekme
bodo celjski nogometaši imeli dan
počitka več.
Srečni iUiaribor
Državni prvaki so še vedno moj-
stri. V Šmartnem ob Paki so z go-
loma v 86. in 92. minuti v šestem
poskusu le zmagali v obračunu vi-
joličastih. Tri točke bi si lahko za-
gotovili tudi prej, saj so bili kon-
kretnejši v napadalnih akcijah. A
vendar tudi zmaga moštva Boruta
Jarca še zdaleč ne bi bila nezaslu-
žena. V 4. minuti je Ramiz Smaj-
lovič pred kar L500 gledalci pre-
lisičil Goloba, nato pa našel pred
golom osamljenega Jerneja Javor-
nika. Lepše mu ni mogel podati,
Javornikov strel pa je švignil pre-
ko prečke. Do 55. minute neopaz-
ni Ante Šimundža je podajo Dam-
jana Romiha zaustavil tako, da se
je nemudoma otresel čuvaja, po-
tem pa z 12 metrov dobro sprožil.
Vratar Stanislav Kuzma, najbolj-
ši igralec tekme poleg Ermina Ra-
koviča, je žogo čudežno izbil za
las preko gola. Številni mariborski
navijači so kljub izidu 0:0 slavili,
kajti uradna napovedovalka je oz-
nanila visok zaostanek Olimpije v
Ajdovščini, ko pa sta v končnici
zablestela Damir Pekič in Rako-
vič (podajalec in strelec), so bili
vzhičeni. CMC Publikum mora na-
mreč še v Ljudski vrt! Borut Jarc je
priznal, da je zelo jezen, kajti vsaj
remi je bil tako blizu. Bentil je nad
Brazilcem Amaralom, ki je najprej
domačine ogrel s preigravanjem,
potem se je izgubil, v 90. minuti
pa je s komolcem zadel Goloba v
obraz in »pordečel«.
Tudi iUiiadenovič
ni uspel
Pri Rudarju so se zahvalili za us-
luge domačemu trenerju Franciju
Oblaku in pripeljali izkušenega
strokovnjaka Vladana Mladeno-
viča, ki je že vodil številne sloven-
ske klube. Vendar tudi spremem-
ba na klopi ni prinesla želj enega
rezultata, saj Knapi niso premaga-
li neposrednega konkurenta za iz-
pad Gorico. Velenjčani tako osta-
jajo v najtežji situaciji za obstanek.
V domači vrsti je ponovno blestel
le Janko Šribar, ki je z nekaterimi
odličnimi obrambami preprečil
zmagoslavje gostov. Goričani so si
namreč na sobotni tekmi pripravi-
li nekaj lepih priložnosti in so bili
bližje zmagi. Le 400 gledalcev Ob
jezeru se je moralo zadovoljiti z
zelo povprečno predstavo dveh tre-
nutno najslabše uvrščenih ekip v
ligi Simobil. Čeprav so domačini
na vse mogoče načine poskušali stre-
ti odpor goriške obrambe, jim ni
uspelo pripraviti nobene izrazite
priložnosti. »Fantje so bili pod ve-
likim pritiskom, saj so tokrat vsi
pričakovali in želeli zmago. Posle-
dica je bila veliko število začetniš-
kih napak. Od nekaterih igralcev
sem pričakoval veliko več, a so me
razočarali,» je po neuspešnem startu
dejal novi velenjski strateg.
PETRA ŠAFRAN
DEAN ŠUSTER
Foto: GREGOR KATIČ
ALEKS ŠTERN
Era Velenjev Era Rudar,
Rudar Šmartno...
v Velenju in Šmartnem ob Paki so
ljubitelji nogometa presenečeno spre-
jeli novico o morebitni združitvi pr-
voligaških klubov. Trenutno stanje je
skušal pojasniti predsednik Rudarja
Herman Arlič, potem ko je direktor NK
Era Šmartno Jože Krajnc v imenu vod-
stev NK Rudar in NK Era poslal izja-
vo v zvezi z načrtovano združitvijo
članskih ekip.
Ta se glasi: Vodstvi NK Rudar Velenje
in Era Šmartno sta se v Velenju sestali
z vodstvom NZS in Združenja klubov
1. SNL Pogovor so namenili namera-
vani združitvi članskih ekip obeh klu-
bov, sodi pa v okvir načrtovanih aktiv-
nosti za pripravo vseh potrebnih izho-
dišč, ki naj bi služila kot osnova za iz-
delavo dokončnega predloga o vsebini
in obliki nove organiziranosti. Pripra-
vila ga bo posebna delovna skupina,
ki je po odločitvi vodstev obeh klubov
in obeh glavnih sponzorjev Premogov-
nika Velenje in Ere d. d. Velenje začela
z delom v mesecu januarju letos, sklepne
razprave in odločitve v zvezi s tem pa
so načrtovane za čas takoj po končani
tekmovalni sezoni 2002/2003.
Herman Arlič, ste predsednik klu-
ba, ki očitno ni pobudnik ideje. Kak-
šno je vaše stališče?
Osebno sem odločno proti omenjeni
ideji. To bi bila prava neumnost, da bi
združevali kluba z dolgoletnima tradi-
cijama. Tako misli tudi velik del navi-
jačev obeh klubov. Poudaril pa bi, da
sem za združitev denarja sponzorjev v
enem klubu, ki bi nastopal v prvi ligi.
To je v tem perečem vprašanju realna
opcija. Drugi klub pa bi deloval ama-
tersko in igral med drugoligaši. Kako
bi se kluba imenovala in kje bi nasto-
pala, pa sta novi vprašanji.
Scenarij lahko pokvari na primer
skupščina vašega kluba, ali ne?
Res je. Registrirani smo kot društvo.
Le skupščina lahko odloči o spremem-
bi imena, prenehanju delovanja kluba
in še čem podobnem. Po drugi strani
pa bodo vendarle ljudje glasovali za fu-
zijo, saj je v Velenju denarja zmanjka-
lo, najbrž pa ga bo tudi v Šmartnem. A
jaz na takšni skupščini ne bom sodelo-
val.
Rudar tone in počasi že izgublja
prvoligaški status. Ima zato slabše
izhodišče pri pogajanjih?
Smo v nezavidljivem položaju, a upa-
nje umira zadnje. V Dravogradu bomo
storili vse, da bi zmagali. Nismo se še
predali!
DEAN ŠUSTER
Sporni trenutek tekme se je zgodil že v 1. polčasu, ko naj bi Romih, takrat zadnji
v obrambni vrsti, nepravilno zaustavil Mostarliča.
ŠPORTNI
KOLEDAR
PETiK9.5.
NOGOMET
1. SL, 29. krog, Ljubljana: VegJ
Olimpija - Era Šmartno (19). i
SOBOTA10.5.____
NOGOMET
1. SL, 29. krog, Celje: CMC Pub^
likum - Primorje (15).
3. SNL - sever, 21. krog: Vran-
sko - Malečnik, Šmarje pri Jelšah
- Stojnci, Bistrica - Šoštanj, MonJ
Claudius - Pohorje (17).
MČL - Celje, 17. krog: Laško J
Šentjur 2001, Zreče - Vojnik, K&
vinar - Rogaška (17).	'
KOŠARKA I
1. SKL - moški, za uvrstitev odj
1. do 8. mesta. Laško: Pivovarna^
Laško - Rogla (19.30), Ljubljana:
Union Olimpija - Elektra.
ROKOMET
1. SRL - moški, polfinale, prva
tekma, Celje: Celje Pivovarna Laš-
ko - Prevent ali Trimo (18.30). Ljub-
ljana: Mobitel Prule 67 - Gorenje.
NEDEUA11.5.
NOGOMET
1.	SL, 29. krog, Dravograd: Dra^
vograd - Rudar (15).
2.	SN, 24. krog, Maribor: Želez^
ničar - Dravinja (15).
^m^mm^mmm^mmi^^mmmmmi^^
SREDA 14.5.
NOGOMET
Pokal Slovenije, finale, prva tek-
ma, Ljubljana: Vega Olimpija '
CMC Publikum.
KOŠARKA
1. SKL - moški, za uvrstitev od
1. do 8. mesta, Zreče: Rogla - Elek-
tra (19), Domžale: Helios - Pivo-
varna Laško.
ROKOMET
1. SRL - moški, polfinale, drug^
tekma: Prevent/Trimo - Celje Pi'
vovarna Laško.
Št. 19 - 8. maj 2003

25
^iritev prinesla
olajšanje
Olimpija se je izvlekla v zadnjih sekundah - Elektra in Rogla nemočni
(lavna novica za košar-
ske ljubitelje je prišla
lec prejšnjega tedna iz
Ijetja, ki vodi tekmova-
V Jadranski (Goodyear)
, Po pritiskih klubov iz
ije in Črne gore se je na-
eč odločilo za razširitev
i na 14 moštev, kar po-
ni, da bo Slovenija v na-
dnji sezoni imela štiri
•dstavnike. Po odhodu
aelskega Maccabija (za
9 leto je zamrznil svoj
tus) liga dokončno do-
a predznak »YU«. V se-
jjem razmerju moči v
venski košarki se bo le-
nji trojki (Olimpija, Kr-
, Laško) priključil po-
itnik Slovan,
[ako pa bo s 1. A SKL, bo
irala odločiti zveza, kajti
em primeru bi imeli v tej
vsega devet, torej ponov-
neparno število ekip, za-
to je možno (izkušnja iz pre-
teklosti), da bo sicer uradno
izpadli Kraški zidar admini-
strativno ostal v ligi.
Dva poraza
proti
Ljubljančanom
Novico so prav gotovo
sprejeli z olajšanjem tudi v
Laškem, saj sedaj odpada-
jo negotovi boji vse do konč-
nice, kajti boleč domači po-
raz s Slovanom v zaostalem
srečanju je povsem izničil
uspeh nad Krko v boju za
prva štiri mesta. Proti Slo-
vanu so »pivovarji« odigra-
li sila skromno, gostje pa
so predvsem znali ustaviti
v zadnjih tekmah odlične-
ga Kenyana Weaksa. Laš-
čam so imeli sicer kar se-
dem igralcev, ki so dosegli
več kot deset točk, a ni bilo
izrazitega strelca, ki bi us-
tavil nalet gostov sredi zad-
nje četrtine. V nedeljskem
dvoboju z zdesetkano Olim-
pijo so igralci Predraga
Kruščiča bili zelo blizu us-
peha, a je finiš ponovno pri-
padel »zmajem«. V sicer
izredno izenačenem sreča-
nju so devet sekund pred
koncem gostitelji povedli za
točko, nato pa naredili
osebno napako (Dragan
Dojčin) nad Vlatkom Hlev-
skim, ki je bil obakrat na-
tančen pri prostih metih.
Zadnji poskus Evansa je bil
neuspešen in točki sta odš-
li v Tivoli.
Elektra, ki še vedno drži
peto mesto, je gostovala v
Novem Mestu in po priča-
kovanju visoko izgubila, saj
se je le Blaž Ručigaj uspel
upirati nepopolnim doma-
činom. Poznal se je slab ve-
čer Miljana Čustiča, ki je
igral vsega štiri minute brez
dosežene točke. Ob tako ne-
razpoloženem prvem strel-
cu moštva je bilo iluzorno
pričakovati kaj več kot vi-
sok poraz.
Rogla je bila na Kodelje-
vem dober sparing partner
razigrani ekipi Slovana, a to
je tudi bilo vse, kar so Zre-
čani lahko naredili. Igor Zi-
nrajh, ki igra v odlični for-
mi, je sicer poskušal vse, a
ni imel prave pomoči soi-
gralcev za kaj več kot časten
poraz.
Laščani so po devetih odi-
granih krogih četrti s petimi
zmagami, Elektra je peta s
tremi, Rogla pa sedma z eno.
Deseti krog je bil odigran si-
noči. V soboto bo Rogla go-
stovala v Treh lilijah, Elek-
tra pa v Tivoliju.
JANEZ TERBOVC
Foto: ALEKS ŠTERN
Čeprav prvenstvo še traja, pa so se že pojavile govorice
o spremembah na trenerskih stolčkih klubov s Celjske-
ga pred novo sezono. Po teh sicer nepreverjenih in od
klubov nepotrjenih novicah, naj bi v naslednji sezoni
Roglo vodil Igor Pučko, v Šentjurju bi se naj preskusil
Tone Krump, Memi Bečirevič pa bi naj bil med najresnej-
šimi kandidati za trenerja Laščanov. Prav gotovo se bo v
naslednjih dneh na takšen ali drugačen način pojavilo
še kakšno ime, povezano s klubskimi željami ali last-
nim marketingom. Več bo znano šele sredi meseca juni-
ja, ko se bo prvenstvo zaključilo.
iterka tedna: Strnad (Ro-
l), Miletič, Pavič (Pivo-
ma Laško), Zinrajh (Ro-
ti, Ručigaj (Elektra).
ralec tedna: Predrag Mi-
ič (Pivovarna Laško),
ener tedna: -
Zadnji koš za Pivovarno Laško je z zabijanjem dosegel Smiljan Pavič,
v boju za žogo med Boiso (levo) in Baždaričem.
NA KRATKO
se uvrstila Aleš Šišmanovič in Aljoša Čudič. Tretji celjski
državni naslov v mlajših kategorijah bodo mladinci brani-
li danes v zaostali tekmi z Gorenjem, ki zaostaja le za
točko. (JK)
Cokan v Brazilijo
Trst: Na kvalifikacijski tekmi za sestavo članske in mla-
dinske reprezentance v sprint triatlonu, je Celjan Nino Co-
kan osvojil zadovoljivo 18. mesto. Cokan v ponedeljek od-
haja v Brazilijo, kjer se bo 24. maja udeležil svojega šestega
Ironmana in poizkušal doseči normo za nastop na svetov-
nem prvenstvu na Havajih.
Kajakaši in kanuisti na Savinji
Celje: Kajak kanu klub Nivo Celje organizira v soboto
majski spust po Savinji in tekmi v slalomu in spustu za
slovenski pokal. Izbirna tekma za mladince se bo začela
ob 10.30, slalom za slovenski pokal bo ob 12. uri, zadnja
preizkušnja v spustu pa bo na sporedu še tri ure kasneje.
Stojnič in Marič na SP
Bremen: Jutri se bo v Nemčiji začelo evropsko člansko pr-
venstvo v karateju. Za slovensko reprezentanco bosta nastopi-
la tudi dva člana karate kluba Žalec Luka Marič in Mladen
Stojnič. Na zadnji preizkušnji pred odhodom na prvenstvo je
Marič v kategoriji športnih borb do 65 kg osvojil drugo mesto,
Stojnič pa je v Reki osvojil bronasto odličje v kategoriji nad 80
kg, čeprav bo na prvenstvu nastopil v ekipnih bojih.
Tri odličja z EP
London: Na evropskem prvenstvu Kofukan v shito-ryu
stilu karateja je Maja Pungaršek (Dinamik Štore) osvojila
dve medalji. Med članicami je bila tretja, med kadetinjami
pa še stopničko višje. Luka Ocvirk s Polzele je bil z ekipo
tretji, med posamezniki pa mu je medalja ušla le za las.
PLANINSKI KOTIČEK
Planmsko društvo Zlatarne Celje vabi 17. maja na Prši-
vec; odhod bo ob 6. uri z avtobusnega postajališča ob Glazi-
ji. 18. maja je na vrsti pohod na Rastke - Travnik; odhod bo
ob 6. uri z avtobusnega postajališča ob Glaziji. Prijave do
12. maja na tel. 03 545 29 27 ali 040 324 669.
Dve zmagi pred SP
Osijek: Slovenska ženska mladinska reprezentanca v keg-
nju, ki jo vodi celjski trener Lado Gobec in v kateri so kar
ri njegove varovanke iz Miroteksa, je na prijateljskem
ičanju dvakrat premagala Hrvaško. Med Celjankami je
a v obeh dvobojih najboljša Barbara Fidel s 594 in 523
drtimi keglji. Reprezentanca, v kateri so tudi Rada Savič,
bina Koljič in obolela Zorica Gluvič, bo v nedeljo odpo-
'ala na svetovno mladinsko prvenstvo. Še vedno ni jasno,
bo na prvenstvo odpotovala Gluvičeva ali pa jo bo v zadnjem
nutku zamenjala Dobrila Vučenovič.(JK)
Veterani na kegljišču
Celje: V soboto in nedeljo se bo v Golovcu zbralo 150
teranov in veterank na državnem prvenstvu v kegljanju,
istopili bodo vsi nekdanji najboljši kegljači, ki so poskr-
11 za slavo tega športa pri nas. (JK)
Zmaga Pešca
Hum na Sutli: Na mednarodnem šahovskem turnirju je
<lelovalo 35 tekmovalcev iz Hrvaške, Slovenije, Avstrije
Madžarske. Franc Pešec iz Celja je v 13 krogih zbral 11
^k in zmagal pred dvema domačinoma. Drugi celjski ša-
st Hidajet Brlek je osvojil osmo mesto med več kot tride-
timi tekmovalci. (JK)
Pertinačev in Bervarjev
memorial uspel
Celje: Domači šahovski klub je tudi v letošnjem letu pripra-
1 tradicionalni turnir v spomin na dolgoletna člana Staneta
ttinača in Janija Bervarja. Med 33 udeleženci je zmagal Bo-
'Štucl. Franc Pešec je bil tokrat tretji. Za njim sta se uvrstila
ini Vombek iz Griž in Dušan Brinovec iz Žalca. (JK)
Prvaki tudi starejši dečki
^kofja Loka: Po uspehu kadetov rokometnega kluba Celje
'vovarna Laško so naslov državnih prvakov osvojili še
irejši dečki trenerja Vlada Murka. Mladi Celjani so v
■vi tekmi premagali Izolo z 20:15, nato velenjsko Gore-
le s 25:19 in v borbi za prvo mesto še Termo z 18:11 in
prepričljivo ubranili naslov prvakov. Velenjčani so
Zgubili vse tri tekme in so prvenstvo končali na četrtem
'^stu za Izolo. V najboljšo ekipo zaključnega turnirja sta
PANORAMA
NOGOMET
1.SNL
28. krog: Era Šmartno -
Maribor Pivovarna Laško 0:2
(0:0); Pekič (86), Rakovič
(92). Rudar - Gorica 0:0.
2. SNL
23. krog: Dravinja - Alu-
minij 4:0 (2:0); Hodžar (5,
51), Potočnik (26), Čerenak
(87). Vrstni red: Domžale 59,
Grosuplje 44, Drava 42, Alu-
minij 41, Bela krajina 38, Ja-
dran 32, Izola, Ivančna Go-
rica 31, Krško 30, Zagorje,
Triglav, Goriška Brda, Dra-
vinja 26, Križevci 24, Nafta
19, Železničar 13.
3. SNL - sever
21. krog: Pohorje - Vran-
sko 3:0, Kozjak - Mons Clau-
dius 3:0, Šoštanj - Fužinar
4:1, Središče - Šmarje pri Jel-
šah 2:1. Vrstni red: Pohorje
45, Šoštanj, Paloma 40, Bi-
strica 39, Središče 34, Šmarje
pri Jelšah 33, Kozjak 30, Haj-
dina 29, Stojnci 28, Krško 27,
Malečnik 26, Vransko 20, Fu-
žinar 13, Mons Claudius 6.
MČL - Celje
16. krog: Rogaška - Laško
2:1, Vojnik - Oplotnica -1:3,
Šentjur2001 -Zreče 13. Vrst-
ni red: Zreče 41, Oplotnica
37, Kovinar 26, Rogaška 25,
Laško 14, Šentjur 2001 11,
Vojnik 10, Kozje 6.
ROKOMET
1. SRL - moški
četrtina finala, prva tek-
ma: Celje Pivovarna Laško -
Cimos Koper 40:22 (19:11);
Kokšarov 11, Pajovič 7, Mak-
sič 5, Gajič, Vugrinec 4, Ru-
tenka, Oštir, Tomšič, Milo-
savljevič 2, Ivančič 1. Gore-
nje - Rudar 30:19 (19:9); Be-
dekovič 7, Kavtičnik 6, Sirk,
L. Dobelšek 4, Mlakar 3, Ha-
lilovič, Sovič 2, Tamše 1, J.
Dobelšek 1.
Četrtina finala, druga tek-
ma: Cimos Koper - Celje Pi-
vovarna Laško 31:39 (16:18);
Maksič 7, Kokšarov, Tomšič
6, Rutenka 5, Milosavljevič
4,	Vugrinec, Pajovič 3, Žvi-
žej 2. Rudar - Gorenje 22:32
(9:12); Sovič 9, Bedekovič
5,	J. Dobelšek 4, Kavtičnik,
Tamše 3, Sirk, Štefanič 2,
Mlakar, Oštir, L. Dobelšek,
Halilovič 1.
KOŠARKA
1. SKL - moški
Za uvrstitev od 1. do 8.
mesta, zaostale tekme: Pivo-
varna Laško - Geoplin Slo-
van 88:94 (65:72, 42:48,
23:23); Pavič 16, Dojčin 15,
Kuqo, Radunovič 12, Mile-
tič, Evans, Weaks 11. Rogla -
Koper 98:91 (72:63, 49:46,
23:24); Dundovič23, Zinrajh
17, Zarič 14, Meško 13, Str-
nad 12, Sivka 8, Brolih 6, Mi-
hajlovič 5.
Za uvrstitev od 1. do 8.
mesta, 9. krog: Pivovarna
Laško - Union Olimpija
86:87 (61:61, 39:42, 15:15);
Miletič 16, Weaks 15, Doj-
čin, Evans 13, Popovič 11,
Pavič 10, Kuqo 6, Raduno-
vič 2. Krka - Elektra 96:67
(68:48, 42:31, 25:14); Ru-
čigaj 20, Latovič 10, Ru-
preht, Sagadin, Goršek 7,
Kovačevič, Divjak 5, Bela-
novič 4, Nuhanovič 2. Geo-
plin Slovan - Rogla 89:75
(68:52, 46:37, 25:17); Zi-
nrajh 21, Strnad, Meško,
Sivka 10, Dundovič 8, Sta-
rovasnik 5, Brolih, Mihaj-
lovič 4, Zarič 3.
1. SKL - ženske
Finale, druga tekma: Ježi-
ca - Merkur 56:66 (40:50,
34:33, 15:13); Jocič 18,
Temnik 14, Jereb 13, Potoč-
nik, Tratsiak 5, Čonkova 4,
Markovič 3, Erkič, Kvas 2.
Finale, tretja tekma: Mer-
kur - Ježica 78:44 (61:24,
36:22, 14:12); Jocič, Ram-
šak 12, Temnik, Tratsiak,
Kvas 9, Markovič, Erkič 6,
Čonkova, Jereb, Perlič 4, Po-
točnik 3.
	 Št. 19 - 8. maj 2003 	
26
ykRONIKA
Eksplozija zaradi
ljubosumja?
Razneslo avtomobil in moža, žena hudo ranjena
Okrog enajste ure prete-
kli petek dopoldne je po Ga-
berkah in okolici odjeknil
silovit pok. »Počilo je kot
hudič. Najprej nismo vede-
li, kaj se je zgodilo. Čez kak-
šnih petnajst minut pa smo
slišali rešilca,« razlaga kra-
janka Gaberk nad Šošta-
njem, ki je bila takrat sla-
bih petsto metrov stran od
nesrečnega kraja. »Šele ka-
sneje sem izvedela, kaj se
je zgodilo.« V eksploziji av-
tomobila je umrl 57-letni
Stane R. iz Gaberk. Njego-
va 51-letna žena Frida pa
je bila hudo ranjena.
Celjski kriminalisti zdaj
še vedno iščejo natančen od-
govor na vprašanje, kaj se
je pravzaprav dogajalo in
predvsem, zakaj. Stane R.
naj bi s svojim avtomobi-
lom, znamke Golf serije 2,
zapeljal okrog šestdeset
metrov stran od ceste Ška-
le - Graška Gora. Z ženo, ki
je bila v vozilu, je ustavil
pri odlagališču smeti v goz-
du pri Plešivcu. Tam naj bi
ji dejal, da gre ven odložit
smeti, iz avtomobila pa je
takrat izstopila tudi žena,
pravijo na policiji. Ker naj
bi ga zatem vprašala, kaj ta-
ko smrdi, naj bi ji odgovo-
ril, da je nekaj zažgal. Žena
naj bi v tistem trenutku sto-
pila nekaj korakov stran od
vozila, mož pa je sedel vanj.
Takrat naj bi silovito poči-
lo. Žena je za las ušla smr-
ti, eksplozija pa je bila pre-
močna, da bi jo preživel 57-
letni Stane, ki je umrl na
kraju nesreče. Iz vozila naj
bi ga vrglo nekaj metrov
stran, usodna pa naj bi bila
huda poškodba glave. Žena
Frida je dobila prav tako poš-
kodbe glave, ker naj bi se v
trenutku poka obrnila pro-
ti avtomobilu. Še vedno je
na zdravljenju v celjski bol-
nišnici in v šoku. Po obra-
zu in nogah je dobila hude
opekline, ker gre za hude
poškodbe oči, pa se zdrav-
niki trudijo, da bi" ji ohra-
nili vid. Na zdravljenju naj
bi ostala še okrog deset dni.
Je bil cilj takšne poteze
samomor ali tudi umor?
Preiskovalci so namreč ugo-
tovih, da je do detonacije
večje količine eksploziva
prišlo pod prednjim desnim
sedežem vozila. Torej rav-
no pod sedežem sopotnice.
Šlo naj bi za gospodarski
eksploziv, za kakšno vrsto,
pa še ni znano, pravi direk-
tor celjske policijske upra-
ve Edvard Mlačnik. Krimi-
nalističnim tehnikom dela
težave tudi preiskava, kako
je sploh prišlo do aktivira-
nja razstreliva. S tem se zdaj
ukvarjajo strokovnjaki Cen-
tra za forenzične preiskave
v Ljubljani, kamor so od-
peljali tudi osebno vozilo.
Prav tako pa so v bližini tru-
pla našli še pištolo z nabo-
ji, ki pa ni bila uporablje-
na. Preiskava še zdaleč ni
končana, celjski kriminali-
sti namreč še vedno zbira-
jo obvestila in opravljajo
razgovore z njunimi znan-
ci in sorodniki, ki bi more-
biti vedeli karkoli o moti-
vu za takšno dejanje. Še ne-
kaj dni po tragičnem dogod-
ku naj bi prizorišče eksplo-
zije bilo videti grozljivo. Tu-
di po drevesih so bili deli
uničenega avtomobila.
Okoliški prebivalci, ki se
v Gaberkah nad Šoštanjem
dobro poznajo, so nam po-
vedaU, da je bil Stane R. av-
toprevoznik, svojo obrt in to-
vornjak pa naj bi imel pri-
javljena v Rusiji. Tam naj bi
imel tudi stanovanje, od ko-
der je v Slovenijo prihajal
vsaj enkrat mesečno za
okrog štirinajst dni. Tovor-
njak, ki naj bi imel rusko re-
gistrsko oznako, naj bi mu
slab mesec nazaj zasegli na
mejnem prehodu, ker naj bi
bilo nekaj narobe. Delno naj
bi bil Stane jezen tudi zara-
di tega. Spet drugi pravijo,
da je možno iskati razloge
za takšen konec tudi v dol-
govih, še bolj verjetno pa je,
dodajajo, da je bilo posredi
silno moževo ljubosumje in
težave, povezane s partners-
tvom. Da naj bi zakonca, ki
imata dva otroka, ki sta že
ustvarila svoji družini, res
imela medsebojne težave, so
nam potrdili tudi na "polici-
ji, vendar prepira ali nera-
zumevanja med njima sosed-
je niso nikoli opazili.
SIMONA ŠOLINIČ
Foto: GREGOR KATIČ
Prizorišče petkove tragedije nad Šoštanjem
Ovadba i
kriminalisti
padla ^
Generalna policij^i
uprava je pred prvom,
skimi prazniki celj$
okrožno tožilstvo pi^
obvestila o domnevi^
kaznivem dejanju og|
žanja varnosti, ki naj
ga storil kriminalist
Urada kriminalistične]
licije PU Celje. Šlo na;
za šefa celjskih krimi|
listov Roberta Mravlja!
Omenjeni naj bi pri
stopku, 29. januarja, žj
in grozil Celjanu Blažu F
ku. Pri slednjem so nanu
predlani zasegli kar de
ton anhidrid ocetne ki:
ne, za katero so sumili,
je namenjena pripravi ]
roina. Zaradi pomanjkai
dokazov so preiskavo
tavili, Fink pa je zahte
kislino nazaj. Ravno za
di tega naj bi se janua
oglasil na policijski up
vi in s strani Mravljaka,]
Fink še danes trdi, bil
ležen kar nekaj ostrih'
sed. Mravljakove navec
so bile tudi na soočenj
Finkom v začetku marca
mu nasprotne, pritožb
senat pa je 12. marca zi
nil Finkovo pritožbo. SI
nji je zatem pisal tudi
ministrstvo za notranje
deve, od koder so na c
sko okrožno tožilstvo
slali obvestilo. Vodja c
skega okrožnega tožils
Ivan Žaberl nam je potr
da so poročilo o dogo(
prejeli iz Ljubljane ter
so zadevo obravnavali
kazensko ovadbo. Ven
so jo, zaradi pomanjka
dokazov, ovrgli.
SIMONA ŠOLII
Brutalni rop trgovine
Mladeniča zaznamovala delavki za vse življenje - S steklenico po glavi in obrazu
s celjske policije so pred dnevi
poročali o nenavadnem ropu Mer-
catorjeve trgovine na Cesti na grad
v Celju. Dva mlajša neznanca sta
iz blagajne ukradla okrog dve-
sto tisočakov in jo ucvrla. Še pre-
den sta denar dobila v roke, sta
brutalno napadla prodajalki s pol-
nima steklenicama piva.
Nekajdnevna preiskava je krimi-
naliste pripeljala do 17-letnega E.
A. in 18-letnega A. C. iz Celja, ki
naj bi načrt za rop trgovine skova-
la že nekaj dni prej in se nanj tudi
pripravila. Toda neuka mladeniča
sta za seboj pustila nemalo doka-
zov, ki so ju izdali. Fanta naj bi si
za roparsko prigodo od znancev iz-
posodila kolesi, si pripravila sta-
rejša oblačila in rokavice. Dan pred
ropom sta si trgovino tudi ogleda-
la, stvari pa takrat shranila v enem
izmed zapuščenih vagonov na to-
vorni železniški postaji. Tja sta se
v petek, 25. aprila, vrnila, se oble-
kla in štartala. Pred trgovino sta si
še nadela rokavice in kapi, ki pa si
ju nista pdtegnila čez obraz. Bilo
je nekaj n^inut pred devetnajsto.
V trgovini si je eden naročil send-
vič, drugi pa je stopil do blagajne z
dvema steklenicama piva. Pivo naj
bi plačal, vmes naj bi nekaj celo
spregovoril s kolegom in zahteval
tudi vrečko. Ko je prodajalka pri-
pravljala sendvič, je eden izmed fan-
tov stopil za pult in jo nenadoma
od zadaj s polno steklenico udaril
po glavi. Ko se je obrnila proti na-
padalcu, jo je ta poškodoval še po
obrazu. Ker se je steklenica zaradi
močnega udarca razbila, je proda-
jalka dobila pri drugem udarcu v
obraz globoko vreznino od očesa
do ustnic. Skorajda istočasno se je
zaslišal krik tudi pri blagajni. Tam
je drugi, prav tako s polno stekle-
nico, zamahnil proti trgovki, ki je
bila za blagajno. Udarec je dobila
v glavo. Takrat naj bi blagajničar-
ka pograbila steklenico na blagaj-
niškem pultu in poskušala storilca
udariti nazaj, vendar se ji je ropar
izmaknil. Nesramno ji je zagrozil,
da mora takoj odpreti blagajno, s
katere je strgal predal, pograbil de-
nar in ga stlačil v vrečko, ki jo je
pred tem kupil. Nato sta odvihrala
skozi vrata. Delavka pri delikatesi
naj bi za kratek trenutek omedle-
la, blagajničarka pa je začela kli-
cati na pomoč. Pritekli naj bi bliž-
nji stanovalci in poklicali polici-
ste ter reševalce.
Roparja sta pobasala nekaj manj
kot dvesto tisočakov ter nekje v bli-
žini trgovine sedla na kolesi in se
odpeljala nazaj k zapuščenemu va-
gonu. Kot pravijo na policiji, kjer
mnogi delavci ne pomnijo, da bi se
na tak način zgodilo kaj tako bru-
talnega, naj bi se tam preoblekla in
oblačila v vagonu tudi pustila. V ka-
snejši preiskavi so jih tam našli celj-
ski policisti. Kaj kmalu so ju izsle-
dili ter ju za kratek čas pridržali.
Gre pa, kljub njunim mladim letom,
za že stara znanca kriminalističnih
preiskav kaznivih dejanj s področ-
ja premoženjske kriminalitete.
Rop je hudo zaznamoval obe tr-
govki, tako psihično kot fizično.
45-letna trgovka, ki je bila pri bla-
gajni, je zaradi poškodbe na glavi
dobila pet šivov, 44-letna delav-
ka, ki jo je fant napadel za delika-
tesnim pultom, pa ima hujše poš-
kodbe. Zaradi izredno močnih
udarcev s steklenico je dobila na
glavi več kot šest šivov, huda vrez-
nina na obrazu pa bo zaradi dvoji-
ce brutalnežev še nekaj časa vidna
kot brazgotina. Slednja se počuti
bolje, pojavljajo se ji številni gla-
voboli in omotice. Tudi strah bo
prisoten še kar nekaj časa.
Delavkama je pisal tudi predsed-
nik uprave Mercatorja Zoran Jan-
kovič, ki je zapisal, da bo Merca-
tor pomagal obema poškodovani-
ma sodelavkama pri nadaljnjem
zdravljenju in urejanju ostalih po-
stopkov, povezanih z obravnavani-
mi poškodbami pri delu. Obenem
v Mercatorju še pravijo, da tako bru-
talnega napada in ropa njihovih tr-
govin v zadnjih letih ni bilo.
Dvojico bodo zdaj ovadili z
radi ropa in hude telesne poško
be. Kaj lahko se torej zgodi,
bosta mladeniča za zapahi tudi
deset let. Trenutno pa sta na pi
stosti, saj 29. aprila, kot smo
vedeli, preiskovalna sodnica kij
predlogu tožilstva za pripor i
radi ponovitvene nevarnosti
našla razlogov za odreditev p
pora, kar je potrdil tudi izvei
bravnavni senat.
SIMONA ŠOLIN
Foto: GREGOR KAH
Trgovina na Skalni kleti. Niti na policiji niti v Mercatorju v zadnjih letih ne pom04
tako brutalnega ropa.
Št. 19 - 8. maj 2003
PISMA BRALCEV
27
rREJELI
SMO
Odprto
pismo
županu
poštovani gospod župan,
^dnjih volitvah, niste do-
mojega glasu, ker že v
i§njem mandatu nisem bi-
jdovoljna z vašim delom,
irebivalce centra nas je
bolj razburila postavitev
fjh parkomatov v oddalje-
conah mesta kot so: mest-
park. Savinjsko nabrežje,
Igajeva ulica, Razlagova
a in še kje. Čeprav so se-
ta parkirišča v glavnem
dopoldneve prazna,
'pohlepu po imeti čim več
se več, SO se postavili par-
(lati, ne da bi se prej rešil
iblem parkiranja vseh pre-
alcev centra in problem
Idranja revnih ljudi, ki jim
stotak pomeni kos kruha,
ijo pa nujno potrebno vo-
I, ki mora v večini dvakrat
JO na tehnični pregled. Še
enena vozila jim pomaga-
fzdrževati upokojeni star-
cer so sami brezposelni ali
)ri vsej, pogosto celodnevni
3, ne zaslužijo dovolj za
malno preživetje. Prav ti
jje pa morajo plačevati vi-
;e kazni za olisičitev in ce-
tazen za parkiranje izven
stnega območja, kot je za
kiranje ob mostu Ceste v
ito. Tisti z dragimi avto-
ibili in milijonskimi pla-
ni tudi v državnih podjet-
kazni ne plačujejo, ker jih
ajo rezervirana in brez-
čna parkiranja. Normalno
da v takih okoliščinah ljud-
je iščejo mesta brez plačila,
pogosto na dvoriščih stano-
valcev, kar pa povzroča hudo
kri, ker še za te ni dovolj pro-
stora.
Če obstaja denar davkopla-
čevalcev za ves nepotreben
luksuz, bi se lahko subven-
cioniralo tudi predrage vo-
zovnice lokalnih avtobusov.
Verjetno bi se v tem primeru
avtobusa posluževalo veliko
več ljudi kot sedaj. Omilil bi
se problem parkiranja in še
okolje bi se varovalo.
Za oživitev starega mest-
nega jedra ni narejenega nič,
razen predloga o povečanju
števila kavarn ali bifejev. Me-
nite, da imajo ljudje s čutom
odgovornosti dovolj časa za
brezdelno posedanje?
Kot visok funkcionar tudi
vladne stranke bi lahko po-
skrbeli, da bi bile cene blaga
in cene za najem lokalov v
centru nižje, kakor v velikih
prodajnih središčih, namesto
predloga o dodatni obdavči-
tvi lastnikov praznih lokalov.
Tako bi SMJ spet oživelo in
ne bi bilo več mesto duhov,
kar Vam kot županu ni v čast.
S pohlepnim in sebičnim
povečanjem sejnin in drugih
finančnih ugodnosti sebi in
mestnim svetnikom ste vsi
dokazali, da vam ni mar obu-
božanih občanov, ampak skr-
bite le zase in ne delate v do-
bro ljudi, v imenu katerih ste
na vseh teh položajih.
Pa še nekaj: ljudem s praz-
nim želodcem, ki nimajo za-
gotovljenih niti najosnovnej-
ših življenjskih pogojev, je fi-
go mar za velike občinske in
vladne projekte.
Pred kratkim sem v neki
knjigi prebrala: kapitalizem
časti le enega Boga - denar.
Takšen Bog pa mora za svoje
preživetje nujno ubiti: ljube-
zen, dobroto, usmiljenje, mir
in sočutje. Ubiti mora vred-
note, ki sestavljajo vitalne
funkcije (pravega Boga). In:
naučite se dajati, ne jemati.
Naučite se služiti in ne vlada-
ti.
MIHAELA AFNER,
Celje
»Esej o
umetnosti
in
umetniicuff
Po »ljudskem izročilu« ve-
mo, da so umetniki malce
drugačni ljudje, čeprav ni ni-
komur jasno, zakaj, saj smo
recimo tudi šolniki ali delavci
v tovarni malce drugačni, da
o politikih niti ne govorimo.
Vendar še vedno vsi umetni-
kom oproščamo vse pod ge-
slom: Literate beri, slikarje
občuduj v njihovih slikah,
glasbenike v njihovi glasbi.
Potem pa se, posebno v os-
novni šoli na razredni stop-
nji, srečaš z otroki, ki želijo
umetnika spoznati, ga videti,
izvedeti, kje se je rodil, zakaj
piše ali slika, katero žival ljubi
ali ima rad otroke. In rodi se
srečanje z umetnikom. Na
Osnovni šoli Pod goro Sloven-
ske Konjice smo se letošnje
šolsko leto prav vsi navdušili
nad slikanicami pesnice in ilu-
stratorke Liljane Praprotnik
- Lile Prap. Otroci so brali nje-
no poezijo, uživali ob njenih
ilustracijah, sami poustvarjali
po njih, reševali uganke, pi-
sali pesmi, risali vse z mogoč-
no motivacijo, da bodo spoz-
nali pesnico in ilustratorko.
Ob zaključku Bralne značke
smo jim obljubili srečanje z
njihovo priljubljeno ustvarjal-
ko. Prvi dogovor z gospo Li-
Ijano je potekal v januarju, ko
smo že imeli točno določen
datum (25. 4. 2003) in prib-
ližno uro srečanja (ob 11. uri).
Umetnica se je strinjala, si za-
pisala datum in uro, mi pa smo
ji obljubili, da jo še pokliče-
mo. V ponedeljek, 21. 4.
2003, smo gospo spomnili na
naše srečanje. Povedali smo
ji, da je datum nespremenjen,
ura srečanja pa je 10.30. Pro-
sili smo jo, naj pride v Kul-
turni dom v Slovenskih Ko-
njicah ob 10.15 uri, da dogo-
vorimo še zadnje podrobno-
sti. Določili smo tudi ceno
20.000 SIT za polurni pogo-
vor z umetnico in ji dali toč-
na navodila za parkiranje in
lokacijo nastopa. Povedali
smo ji, da nanjo nestrpno ča-
ka 300 otrok od prvega do če-
trtega razreda Osnovne šole
Pod goro Slovenske Konjice
in Osnovne šole V parku Slo-
venske Konjice.
Na sam dan srečanja, v pe-
tek, 25. 4. 2003, smo gospo
Liljano poklicali ob 9.00 uri,
da jo, kot se za umetnico spo-
dobi, spomnimo, kje in kdaj
se dobimo. Po telefonu se je
oglasil njen mož, ki je po po-
govoru z njo dejal, da pride
ob dogovorjeni uri. Otroci so
pripravili za svojo gostjo pri-
kupen program iz dramatiza-
cij njenih uspavank ob petju
pevskega zbora. Ob 10.15 smo
bili v Kulturnem domu zbra-
ni vsi, otroci in učitelji. Samo
naše umetnice še ni bilo. Ob
10.25 smo jo znova poklicali
na dom v Škof j o vas, da bi pre-
verili, kdaj je odšla od doma
in kdaj pride v Slovenske Ko-
njice. Na telefon se je oglasila
sama in rekla, da odhaja in da
pride, saj je vendar obljubila.
Pa smo stisnili zobe in skleni-
li, da počakamo. Kako pa umi-
riti 300 otrok, ki čakajo v za-
prti dvorani, nam ni bilo ja-
sno. Ob 10.35 uri pa je gospa
Liljana po telefonu sporočila,
da žal ne more priti, ker je us-
tvarjala do poznih jutranjih ur
in je, citiram: »Zjutraj za ubit!«
Otrokom smo nato predsta-
vili naš uvodni del kulturnega
programa, pozdravila jih je
knjižničarka Splošno izobra-
ževalne knjižnice Slovenske
Konjice, jim čestitala za oprav-
ljeno bralno značko in jim po-
vedala, da je gospa Lila Prap
žal »zbolela« in se bodo z njo
srečali in pogovorili kdaj dru-
gič. Razočarani otroci so na
koncu obsedeli na sedežih, saj
niso mogli dojeti, da je že vse-
ga konec in da njihove pesni-
ce in ilustratorke ne bo.
Morda bodo poanto razu-
meli, ko bodo odrasli. Ko bo
na TV okrogla miza o zaslu-
ženih pokojninah za naše
umetnike, ki toliko žrtvuje-
jo in dajo naši državi in lju-
dem v njej, da se vsi drugi
skrijemo pred njimi in jih ni-
koli ne moremo razumeti.
Res je. Ne razumemo jih!
Vsem, ki še ne poznate Li-
le Prap, toplo priporočamo
njene slikanice, ob njih bo-
ste res uživali!
Razočarani
učenci in učitelji
Osnovne šole Pod goro
Slovenske Konjice
V Celju sta
dve javni
smetišči
Prvo smetišče je zloglasni
mestni park, ki je bil pred
vojno eden najlepših mest-
nih parkov v Sloveniji. V
okroglem ribniku je bila či-
sta voda, v kateri so plavale
zlate ribice, danes pa je v njem
umazana voda z najrazličnej-
šimi odvrženimi predmeti.
Tu in tam so izruvani smet-
njaki, da o razbitih stekleni-
cah ne govorim. Ker večkrat
zaidem v park z mojim psič-
kom, mu ne upam metati žo-
ge, da bi se ne ranil. Že več-
krat sem opazil sedečo sku-
pino dijakov bližnjih sred-
njih šol, ki so imeli na sredi-
ni nekaj steklenic, v katerih
pa niso bili sadni sokovi, tem-
več je bilo vino. Čeprav so
smetnjaki blizu, vanje ne me-
čejo praznih steklenic, am-
pak jih razbijajo in jih puš-
čajo zunaj smetnjakov. Tak-
šne skupine lahko zasledimo
tudi ob Savinji.
Drugo smetišče je sejmiš-
če Golovec. Vsako soboto je
med gostilno Miklavžin in naj-
novejšo razstavno dvorano av-
tomobilski sejem. Tam se po-
javi potujoči bife, kjer pro-
dajajo pijačo in jedačo. Obi-
skovalci tega sejma prav tako
ne mečejo prazne steklenice
v smetnjake, ampak jih pu-
stijo ležati na tleh, tako kot
dijaki v parku. Ker se vsak dan
sprehajam ob Golovcu, se lah-
ko sam prepričam, da je tudi
tam pravi smetnjak. Ne vem,
kdo naj bi počistil to nesna-
go. Verjetno podjetje Celjski
sejem, saj najbrž dobijo od
avtomobilskega sejma nemaj-
hen prispevek. Med teniškim
igriščem in novo dvorano je
prav tako pravo smetišče. Praz-
ne steklenice in še marsikaj
drugega puščajo tam mladi,
ko se ponoči vračajo iz Ca-
sablanke. Ko sem lani^vrgel
mojemu psičku tenis žogo, se
je porezal po zadnji tački in v
veterinarski ambulanti, so ga
komaj rešili.
MILAN GOMBAČ,
Celje
Sodobni duhovni utrip
Odprta predavanja Duhovne univerze
Pod skupnim nazivom
dobni duhovni utrip po-
ajo v večjih mestih po
iveniji odprta predavanja
ihovne univerze. V Ce-
I bosta predstavljeni dve
natiki, ki v današnjem
5u odpirata mnoga vpra-
Qja tako za znanost kot
li za vsakodnevno živ-
nje vsakega posamezni-
I in ki podirata tabuje
ilošno sprejetih predstav
življenju in svetu.
Predavanje Zunajtelesne
tušnje - Je zavest neodvi-
i od možganov? (predava-
i Zoran Mihajlovič) bo
prlo razmišljanje o izkuš-
Ih, o katerih v zadnjem ča-
Ipriča vse več ljudi. Svoje
Živetje zunajtelesne izkuš-
■ je opisala 35-letna me-
bntka takole: »Nenadoma
se znašla v nenavad-
en. položaju. Na svoje telo
Ogledala iz kota sobe. Pre-
ta/ meje občutek neizmer-
'lahnosti in svobode.« Ve-
'0 bolj nenavadne in zgo-
Tne pa so t.im. obsmrtne
bšnje, o katerih pričajo
'dje, ki so se v stanju mož-
•iske smrti zavedali sebe,
'olja in so celo opisali do-
Mke ali pogovore, na ka-
^h nikakor niso mogli bi-
' Zavestno prisotni. Opise
v.__
podobnih doživetij lahko
zasledimo tudi v različnih re-
ligioznih ali duhovnih tek-
stih.
Kako sta zgoraj zapisani iz-
kušnji možni, če velja, da je
naše zavedanje neločljivo po-
vezano z delovanjem možga-
nov? Če sklepamo iz navede-
nih primerov, je zavest neod-
visna od telesa. Ali je takšne
izkušnje moč dosegati nad-
zorovano, z določenimi va-
jami in meditacijami? Na
predavanju bodo osvetlili
ozadje tovrstnih doživetij ter
udeležence popeljali skozi va-
je, ki jim bodo pomagale k
osebnem doživetju nadfizič-
ne realnosti. Šlo bo za izkus-
tveno doživljanje, zato pri-
proročajo, da pridejo primer-
no spočiti.
Predavanje bo v četrtek, 8.
maja, ob 18. uri na 1. OŠ,
Vrunčeva 13.
iVLP-Obisici iz
vesolja
To je druga tema, ki buri
duhove mnogih ljudi po sve-
tu, še posebej nekaterih ra-
ziskovalcev različnih držav
sveta, ki so bili nedvoumno
priča nenavadnih srečanj.
Življenje je izjemen feno-
men. Ali je res omejeno le
na majhen moder planet, ki
ga imenujemo Zemlja? Mor-
da pa se zavest izraža na ne-
navadne, človeku težko
doumljive načine ter veso-
lje ni samo prazno in hlad-
no prostranstvo. Kakšno je
globoko duhovno ozadje in
sporočilo teh nam nenavad-
nih in nepojasnjenih srečanj?
Predavanje bo v četrtek, 22.
maja, ob 18. uri na L OŠ,
Vrunčeva 13.
NZ
Podjetje NT&RC d.o.o.
Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko in
agencijsko-tržno dejavnost
Naslov.
Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (03) 42 25 190,
fax: (03) 54 41 032,
Novi tednik izhaja vsak četrtek.
Ta številka je bila natisnjena v
15.442 izvodih. Cena izvoda je
350 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek
Mesečna naročnina je 1.200
tolarjev. Za tujino je letna
naročnina 28.800 tolarjev.
Številka transakcijskega računa:
06000-0026781320.
Nenaročenih rokopisov
in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko
središče, Dunajska 5,
direktor: Ivo Oman.
Novi tednik sodi med proizvode,
za katere se plačuje 8,5% davek
na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica:
Tatjana Cvirn
Urednik fotografije:
Gregor Katič
Tehnični urednik:
Franjo Bogadi
Računalniški prelom:
Igor Šarlah
Oblikovanje: Minja Bajagič
E-mail uredništva:
tednik@nt-rc.si; E-mail tehnične-
ga uredništva
tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CEUE
Odgovorna urednica:
Nataša Leskovšek
Odgovorni urednik
informativnega programa:
Kamilo Lorenci
Glasbeni urednik:
Stane Spegel
Vodja tehnike:
Aleksander Matelič
Telefon studia
(za oddaje v živo):
(03) 49 00 880,
(03) 49 00 881
E-mail: radio@nt-rc.si
UREDNIŠTVO
Marjela Agrež, Milena
Brečko-Poklič, Simona
Brglez, Janja Intihar, Brane
Jeranko, Špela Oset, Mateja
Podjed, Urška Selišnik,
Branko Stamejčič, Ivana
Stamejčič, Simona Šolinič,
Dean Šuster, Tone Vrabl
AGENCIJA
opravlja trženje oglasnega
prostora v Novem tedniku in
Radiu Celje ter nudi ostale
agencijske storitve.
Vodja Agencije: Vesna Lejič
Koordinator trženja:
Jože Cerovšek
Organizacijski vodja:
Franček Pungerčič
Propaganda: Vojko Grabar,
Zlatko Bobinac, Polona Rifelj,
Petra Vovk,
Viktor Klenovšek
Telefon: (03) 42 25 190
fajc (03) 54 41 032,
(03) 54 43 511
Sprejem oglasov po elektronski
pošti: agencija@nt-rc.si
KRIZNI CENTER ZA
MLADE
Telefon 493-05-30
DRUŠTVO REGIONALNA
VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
CSD-MATERINSKI DOM
Telefon 425-63-00 in 425-
63-18
DRUŠTVO OZARA CEUE
pomoč ljudem s težavami v
duševnem zdravju; Krekov
trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50.
CENTER ZA POMOČ NA
DOMU
Telefon 03 427-95-26 ali 03
427-95-28
Št. 19 - 8. maj 2003
28
Cannes 2003
Hommage Felliniju in obisk mnogih zvezdnikov
Cannes pride skupaj z le-
pim vremenom. Letošnji je
šestinpetdeseti po vrsti, do-
gajal pa se bo od 14 do 25.
maja. V evropski filmski
Meki se bo zvrstilo skupaj
52 celovečernih filmov. Po-
sebej se bodo ob desetletni-
ci njegove smrti spomnili na
Federica Fellinija - z inte-
gralno retrospektivo in nje-
mu posvečenimi dogodki.
V tekmovalnem programu
bodo prikazali dvajset filmov
iz trinajstih držav, festival pa
bo odprl remake filma Fan-
fari la Tulipe, ki ga je zreži-
ral Gerard Krawzcyk, scena-
rij je pomagal napisati Luc
Besson, v glavni vlogi pa na-
stopa Penelope Cruz.
Ena glavnih tračerskih no-
vic festivala je itak ta, da se
bodo prvič na enem mestu
zbrali Penelope Cruz, Tom
Cruise kot njen spremljeva-
lec in slavna bivša žena Ni-
cole Kidman, ki igra v naj-
novejšem filmu Larsa Von
Trierja, Doguille. Seveda pa
med sabo sprti zvezdniki ni-
so edini gosti festivala; med
drugimi se bodo pojavili še
Chloe Sevigny, Laaren Ba-
call, Ben Gazzara, James
Caan, Isabelle Huppert, Kea-
na Reeves, Monica Bellucci,
Carrie-Anne Moss, Toni Col-
lette, Peter Mullan... Še bolj
pomembni so žirantje, ki bo-
do izbirali zmagovalca festi-
vala. Med njimi se je letos
znašel tudi režiser in scena-
rist Daniš Tanovič (Nikogarš-
nja zemlja), pridružili se mu
bodo še Aishwarya Rai, ma-
nekenka in igralka iz Indije,
Meg Ryan, Karin Viard, Er-
ri De Luca, Jean Rochefort,
Steven Soderbergh in Jiang
Wen. Predsednik žirije je
francoski režiser Patrice Che-
reau.
Po njegovih dosedanjih us-
meritvah [Intimnost, Kralji-
ca Margot) lahko ugibamo,
da bodo prednost na spisku
zmagovalcev imeli filmi z
močnimi ženskimi karakterji
in strogo racionalnim scena-
rijem. Dva lahko kar vržemo
iz rokava: The sivimming
pool Francoisa Ozona, ki
nam je še ne dolgo tega po-
daril 8 žensk, ter Samiro
Makhmalbaf z njenim naj-
novejšim filmom A cinq heu-
res de Vapris - midi; Samira
je hčerka slavnega iranskega
režiserja Mohsena Makhmal-
bafa, festivalsko srenjo pa je
očarala že s celovečernim pr-
vencem Jabolko. Močna žen-
ska sama po sebi.
Seveda je tudi konkurenca
izredno kvalitetna - festival-
ska žirija v predstavitvi pro-
grama ugotavlja, da je vsako
leto težje izbrati tekmovalne
filme - med to konkurenco pa
spadajo še: Peter Greenaway
(The moab story)... Clint East-
wood (Mystic river s Seanom
Pennom in Timom Robbin-
som)... Gus van Sant (Elep-
hant)... Alexander Sokurov
(Pare e fils)... V netekmoval-
nem delu programa pa se bo-
do predstavili še AvstrijecMžc-
hael Haneke (Učiteljica kla-
virja) z najnovejšim filmom
Le temps du loup, na taisti pre-
progi pa se bodo znašli še us-
tvarjalci ZF atrakcije, imeno-
vane Matrica (seveda govori-
mo o drugem delu s podna-
slovom Reloaded). To pa je tu-
di praktično ves delež holivud-
skega _bbodvisnega« filma.
Male sladke podrobnosti so
še, da bo v žiriji za kratke fil-
me predsedoval Emir Kustu-
rica, med posebnimi predsta-
vami pa bodo zavrteli tudi krat-
ke/dokumentarne filme Wi-
ma VJendersa ter Nannija Mo-
rettija. S posebno nagrado bo-
do počastili tudi francosko
igralko Jeanne Moreau. Dru-
gič zaporedoma pa bodo tudi
»priznali« potencial nove teh-
nologije, poimensko DVD-ja;
nagradili bodo najboljši film,
založen na DVD-ju.
PETER ZUPANC
Nicole Kidman se bo v Cannesu
predstavila v najnovejšem filmu
Larsa Von Trierja Dogville.
Festival bo odprl remake filma Fan-
f an la Tulipe (Gerard Krawzcyk), v
glavni vlogi pa nastopa Penelo-
pe Cruz.
Politično neiforeictna
Ljubljana
v Cannesu - Cannes... med 6. in 10. majem pa se bo na
treh prizoriščih Metelkova mesta v Ljubljani odvijal Poli-
tično nekorektni festival, ki bo v dveh sklopih predstavljal
dela več kot tridesetih režiserjev. Takšnih, ki »v filmskih
izdelkih poleg umetniškega izraza iščejo odgovore na druž-
bena, politična in gospodarska vprašanja«.
Pet festivalskih dni odpirata torkovi večerni projekciji
kratkega animiranega filma I did it my iuay Zdravka Bari-
šiča in animiranega celovečerca Marsovec Marciano ar-
gentinskega režiserja Juana Antina v Letnem kinu Metel-
kova, festival pa bo v soboto zvečer zaključil nizozemski
celovečerni dokumentarec Prvi uboj Coco Schrijber z uvod-
nim kratkim filmskim esejem Tok francoskega režiserja
Philippa Welsha. Vsi željni politične nekorektnosti ste se-
veda vabljeni v Ljubljano!
Bovling za
Columbine
Režiser, scenarist in igra-
lec Michael Moore sicer jez-
di na valu popularnega »ve-
likega konflikta«: ameriš-
ki sistem, da ali ne. Toda
Moore ni izkoriščevalec te-
ga vala, kot je to recimo Ma-
donna; v bistvu je eden nje-
govih začetnikov. Moore je
pisal knjige in snemal do-
kumentarce tudi mnogo
pred najznamenitejšo knji-
go Stupid vvhite man. Po
eni strani ima srečo, da se
je znašel v vrhuncu pozor-
nosti, ko seje tudi njegovo
dokumentarno, televizij-
sko, pisateljsko in drugač-
no delovanje precej izkri-
staliziralo.
Moore sicer še vedno ni
povsem zanesljiv in natan-
čen. Včasih rad
posplošuje. Po-
glablja se v tiste
načine podajanja
ali podatke, ki mu
koristijo, in zna se
izogniti tistim, ki
mu ne koristijo.
(Ko recimo v Bovling za Co-
lumbine govori o številu žr-
tev v napadih z orožjem v
Ameriki in to število pri-
merja s številkami po sve-
tu, ne gre v izračunavanje
procentov števila prebivals-
tva - ki bi primerjavo na-
redilo še bolj merodajno.)
Nasvet za uporabo je torej
tale: jemati ga je treba z
opreznostjo ali pač z nak-
nadnim premislekom.
Kar pa užitka v ogledu
filma nikakor ne zmanj-
ša. Moore je enostavno pre-
več poln žara, preveč spo-
soben narediti karkoli.
preveč vsiljiv, preveč arti
kuliran, preveč simpati
čen, živahen in čustven
da bi ga bilo možno zane
mariti ali celo ignorirati
Njegov film premore proi
nost, občutek nujnosti, o|
čutek, da gre krvavo za,
res... občutek, da se tini
narediti vse, kar zmore..,
elemente, ki jih sicer za
nemarjajo film
s tekočega trd
' ku, pa tudi »ai
torski filmi«. Ij
ni film, pri ka
terem uganju
ješ, kaj je avta
hotel povedati ■
če kaj - in ali je morda svo
je nepoznavanje stvari ali
neznanje v načinu poda
janja tematike le zakril z
navidezno pametno izd
metničenostjo. Moore gre
direktno v jedro. Kot ga
pač vidi. Zato je ravno ta
liko pomembno kot njega
vo politično prepričanji
enostavno to, kaj si drzm
narediti iz (pol) dokumeii
tarča... in hkrati iz filmck
Seveda je Bovling (tudi)
fikcija. Ravno zato je tudi
transfuzija sveže krvi v •
film. Pa če se z avtorja
strinjate ali ne.
Piše: PETER ZUPANC
Čas in nasilje
Na svidenje v
naslednji vojni,
drugi film iz maj-
skega ciklusa,
film o vojni in so-
vraštvu, a obe-
nem film o tova-
rištvu in idealih.
Druga svetovna
vojna, prikazana
brez političnega
nareka. Režiser je
Srb, toda preostala ekipa je pretežno slovenska. Metod
Pevec, po 23 letih predsednik društva slovenskih filmskih
ustvarjalcev, je na tedanjem TDF-ju dobil kar dve nagradi
za igro v tem filmu, film pa je dobil tudi nagradi za kostu-
mografijo in scenografijo.
Vsebina: Stari borec Berk se v Španiji sreča z nekda-
njim nemškim vojakom - njegovim sovražnikom iz dru-
ge svetovne vojne. Nekdanja smrtna sovražnika obujata
spomine...
Ciklus slovenski šopek: Na svidenje v naslednji vojni
(Slovenija)
Režija: Živojin Pavlovič
Vloge: Metod Pevec, Boris Juh
Francoski režiser Gas-
parNoe je ljudi širom sve-
ta gnal iz kinodvoran v
iskanje vrečke za bruha-
nje ali prostora, kjer bi
se lahko bruhalo na sa-
mem. Nepovratno ima
sicer le dve točki »viso-
ke napetosti«: brutalni
umor z gasilskim apara-
tom in posilstvo Monice
Belucci, obe pa se zgodi-
ta kmalu po začetku Ne-
povratnega. Preostalo je
rajski mir. Morda se takšni preprosti skrajnosti tudi spodobi-
ta za film, ki pozna le eno resnico in jo vztrajno ponavlja...
Vsebina: V filmu, ki se odvrti nazaj - od zadnje scene
proti prvi - spremljamo najprej uboj »storilca«... in nato v
obratni smeri vzroke za ta uboj. Kaj je povzročilo takšno
živalsko maščevanje? Ali čas res uniči vse?
OBCUTUIVIM OSEBAM TER OSEBAM MLAJŠIM OD 16
LET NE PRIPOROČAJO OGLEDA FILMA!
Nepovratno (Irreversible, Francija)
Režija: Gaspar Noe
Vloge: Monica Belucci, Vincent Cassel
Monica Bellucci kot Alex v filmu Gasparja
Noeja Nepovratno.
Michael Moore
Tedenski pregled od ponedeljka do nedelje (28. 4. do 4. ■
Št. 19 - 8. maj 2003
Dopustovanje z miško
jjndanes že res ni več kakšna
fbna redkost načrtovati do-
movanja s pomočjo interneta,
^ar bi najbrž pretiravali, če
japisali, da je to popolnoma
ilidanja stvar. Res je, fascina-
s tehnologijo je mimo, zdaj
j uporabniki želijo predvsem
uporabnega. Pa še strah je
šoten.
porabnike je običajno najbolj
, da bo kdo zlorabil njihovo kre-
I kartico, da rezervacija ne bo
^a ali da se bo zataknilo kaj dru-
, kar se sicer v resničnem svetu
, Mar res? Je naš strah res upra-
(D? Poglejmo si, kaj je na voljo na
fočju turizma pri nas, kako se
odvečnega strahu pri rezerva-
cijah in plačevanju dopusta preko in-
terneta znebimo ali pa se vsaj zava-
rujemo pred morebitnimi neprijet-
nimi presenečenji.
Prvo pravilo velja vsepovsod na
Internetu: vedno je treba preveriti,
ali podjetje, ki se je predstavilo kot
lastnik spletne strani, kjer namera-
vamo plačati kakšno storitev, resnič-
no obstaja. Prava spletna stran mo-
ra vedno imeti osnovne podatke o
podjetju, telefonske številke, davč-.
no številko in ostale podatke, s po-
močjo katerih lahko vedno preve-
rimo, ali gre za resnično podjetje
ali za potegavščino. Ker smo o pre-
varah s kreditnimi karticami v naši
rubriki že pisali, naj tokrat zgolj ome-
nimo, da si pred vsakršnim naku-
pom ali rezervacijo vedno preberi-
te izjave o varnosti osebnih podat-
kov, preverite pa tudi, ali gre za kre-
dibilno ime. Slednje boste najlažje
storili, če boste preverili, ali je turi-
stična agencija, ki ji nameravate zau-
pati, član Združenja turističnih agen-
cij Slovenije, čeprav vas niti to zdru-
ženje ne more zaščititi pred nepri-
jetnostmi, o katerih tu in tam bere-
mo v domačem tisku.
Sicer pa se ne bojte, da bi lahko
pri slovenskih agencijah izvedeli
kaj več kot tiste informacije, ki so
na voljo v njihovih katalogih. Slo-
venska turistična ponudba na sve-
tovnem spletu je namreč v primer-
javi s tisto v razvitejšem delu sve-
ta še krepko v povojih, nekatere
agencije pa imajo tako obupno za-
starele in katastrofalno oblikova-
ne strani, da se človeku kar milo
stori pri srcu. No, stanje le ni ta-
ko črno, saj so nekatere agencije
že stopile v korak s časom, tako
da lahko rezervirate dopuste, poš-
ljete povpraševanja in podobno.
O katerih agencijah govorimo, bo-
ste najbolje ugotovili, če boste obi-
skali naslove, ki smo jih za vas na-
šteli v tokratnih Klik! povezavah.
Na njih boste našli domače strani
slovenskih turističnih agencij in še
kakšne druge informacije. Kdo ve,
morda vam deskanje olajša odlo-
čitev o letošnjem dopustu?
VASJA OCVIRK
vasja@slowwwenia.com
Internet znizuje cene
ietaisiciii vozovnic
Medtem ko je kriza v letalskem prometu povzročila velike izgube
vodilnim in uveljavljenim letalskim prevoznikom, gre cenejšim, kot so
Ryanair, Easyjet, Buzz in Southwest Airlines, bolje kot kdajkoli prej.
Prevozniki, ki ponujajo izredno poceni letalske karte, so uspešni za-
to, ker imajo znatno nižje stroške poslovanja v primerjavi z velikimi
letalskimi družbami in tudi pri na pol praznih letalih poslujejo z dobič-
kom. Po rezultatih in velikosti flote prednjači Ryanair, ki je vse bolj
poznan tudi med slovenskimi potniki. Iz Celovca, Gradca in Trsta, kjer
se Ryanairova letala najbolj približajo Sloveniji, lahko preko Londona
potujete v več kot 80 destinacij širom Evrope.
Nizke cene letalskih kart so posledica okleščenih stroškov in optimi-
ziranega poslovanja. Ryanair na letalih ne ponuja brezplačnih obrokov
hrane in pijače, uporablja poenoteno letalsko floto, ki jo sestavljajo
ameriški boeingi 737, v katere so namestili dodatne sedeže in zmanjšali
število sanitarij. Namesto velikih letališč uporabljajo manjša letališča,
kjer je manj zamud, potniki pridejo hitreje do letala in kar je najpo-
membneje, od pristanka do novega vzleta porabijo samo 25 minut, kar
jim omogoča znatne stroškovne in časovne prihranke. Zaradi prodaje
vozovnic preko interneta imajo znatno manj zaposlenega osebja, nižje
stroške tiskanja, trženja in distribucije ter prihranke na provizijah, ki bi
jih morali plačevati agencijam.
Kdor ima računalnik, dostop do interneta ter kreditno kartico, si lah-
ko na Ryanairovi spletni strani {www.ryanair.com) kupi letalsko vo-
zovnico po smešno nizki ceni. Tako lahko denimo povratno karto do
Londona, vključno z vsemi taksami, dobite že za 7.000 SIT. Poleg že
tako nizkih cen, Ryanair skoraj vsak mesec ponudi nekaj 10.000 brez-
plačnih letalskih vozovnic, kjer je potrebno plačati samo letališke takse
ali pa jih proda po res simbolični ceni. Enostaven postopek nakupa vas
vodi od izbire odhodnega in prihodnega mesta ter datuma odhoda in
prihoda. Za nakup vozovnice boste morali posredovati nekaj kontakt-
nih podatkov in številko kreditne kartice. Ker Ryanair ne izda letalske
karte, temveč identifikacijsko številko, ki se vam bo izpisala na zaslonu,
si jo morate natisniti in z njo priti na letališče, kjer boste v zameno
dobili kupon za vkrcanje na letalo.
Če vas ne moti, da na letalu ni potniških razredov, da ne morete izbirati
točno določenega sedeža, da ne dobite brezplačnega obroka hrane in
pijače, da ni povrnitve stroškov vozovnice, če polet odpade, da ni poveza-
nih letov in da so letališča malce bolj oddaljena od večjih mest, potem si
lahko brez zadržkov privoščite jutranjo kavo na Traffalgar Squaru.
RADOŠ SKRT
rados@nasvet.com
Nacionalno turistično združenje
^tp://www. ntz-nta. si/
Sovenski turizem na tisoč in en način. Popoln seznam slovenskih
ističnih agencij, kraji, znamenitosti, hoteli, namestitve, predvsem pa
Dmno informacij o turizmu nasploh.
Matkurja - turistične
agencije
ittp://www.matkurja.com/slo/resources/
lertainment/tourist/agencies/
fategorija s seznamom turističnih agencij v slo-
•"skem spletnem imeniku Matkurja.
Sloififiiiiwenia.com
- turistične
agencije
^tp://www. slowwwenia. com/catalog/ktg0902.asp
^tegorija s seznamom turističnih agencij v slovenskem spletnem ime-
Slowwwenia.com.
Slovenske
turistične
agencije na
Internetu
j'ttp://www.studentski-
"^is.com/
^lovenske_agencije_na_internetu.html
^znam slovenskih turističnih agencij na Internetu na spletni strani
^^entski-servis.com.
novičke
Pretresel svet
strežnikov
Microsoftov nov strežniški ope-
racijski sistem Windows Server2003
odpira nove priložnosti na področju
visoko zmogljivih strežnikov, kjer
so nekoč prevladovale Unixove na-
prave. Microsoft pričakuje, da bo
z novim operacijskim sistemom na-
domestil starejšo različico Windows
NT4, ki se uporablja v več milijo-
nih strežnikov, v ta namen pa na-
meravajo vložiti tudi največ truda
in finančnih sredstev za trženje.
Windows Server 2003 pa je tudi
ena glavnih tem na letošnji NT-kon-
ferenci 2003, ki se te dni odvija v
Portorožu.
Recikliranje
osebnih
računalnikov
S takšno neprijemo lekcijo se soo-
ča računalniška industrija, ki po-
skuša razviti delujoče načrte za re-
cikliranje milijonov osebnih raču-
nalnikov, monitoijev in tiskalnikov,
ki so jih zbrali v zadnjih nekaj letih.
Čeprav je pred mnogimi proizva-
jalci računalnikov še dolga pot pri
uresničevanju njihovih načrtov ^e-
de recikliranja, pa se prvi znaki že
kažejo pri oblikovanju računalnikov.
HP je na primer odkril, da je iz nji-
hovih starejših skenerjev zelo tež-
ko odstraniti vlakna iz živega sre-
bra. Toda ta postopek je pri recikli-
ranju nujen, saj lahko že majhna
količina živega srebra zastrupi cel
kup reciklirane opreme.
Svetlejši obeti
za spletno
oglaševanje
Tradicionalni oglaševalci se zno-
va vedno bolj zanimajo za digital-
ne medije, kar je zelo dobra novi-
ca za spletne postaje, ki so še ved-
no pod vplivom recesije tehnološ-
kih podjetij. Med podjetji, ki so po-
kazala zanimanje za digitalne me-
dije je tudi McDonalds, ki načrtu-
je povečanje svojega proračuna za
digitalno trženje, verjetno na ra-
ičun več milijonov ameriških do-
Uarjev, ki jih namenja za televizij-
; sko oglaševanje. Tudi letalski pre-
! voznik American Airlines razmiš-
lja o povišanju deleža svojega og-
laševalskega proračuna za splet-
\ no oglaševanje s 6 na 9 odstotkov.
Podoben trend pa je mogoče opa-
i žiti tudi med drugimi podjetji v raz-
: ličnih industrijah. Celo manjše
J spremembe v oglaševalskih pro-
računih bi lahko spletnim posta-
jam namenile nekaj dodatnega pri-
hodka, kar bi za mnoge med njimi
pomenilo ponovno vrnitev k do-
bičkonosnemu poslovanju po ne-
kaj letih recesije.
V boj proti sarsu
na spletu
Svetovna zdravstvena organiza-
; cija WHO objavlja dnevne infor-
; macije o številu primerov okužbe
; z virusom sars po celem svetu. Tu-
di ameriški centri za nadzor bo-
lezni so informacije o primerih bo-
; lezni v ZDA ter nasvete turistom
in poslovnežem, ki potujejo na ob-
močja, kjer je bolezen izbruhnila,
objavljali na svetovnem spletu. Z
objavljanjem informacij na svetov-
nem spletu lahko bolnišnice in dru-
ge zdravstvene ustanove dobijo in-
formacije iz azijskega območja ve-
liko hitreje kot običajno. Tudi pri
obveščanju prebivalstva ima sve-
Uovni splet pomembno vlogo, saj
informacije z objavo na spletnih
straneh takoj začnejo krožiti v jav-
nosti.
UROŠ GRUBER
uros@sir-mag.com
Št. 19 - 8. maj 2003
30
NASVETI
Piroški
KAJ BI DANES KUHALI
Prigrizek ic pivu
Piroški
Potrebujemo: 1/2 I mleka,
125 g surovega masla, 40 g
kvasa, ščep sladkorja, 1/4
žličke soli, 2 jajci, 1 kg mo-
ke, 3 pore, 2 čebuli, žlico ol-
ja, 500 g surovih pečenic, 4
žlice drobtin, 2 rumenjaka
Mleko pogrejemo s suro-
vim maslom, nato v njem
gladko razmešamo zdrobljen
kvas, sladkor, sol, jajci in ma-
lo moke, šele nato vsujemo
v zmes vso moko. Testo naj
pokrito stoji na toplem 40 mi-
nut, da vzhaja. Por operemo
in zrežemo na kolesca. Če-
bulo zrežemo na kocke. Če-
bulne kocke in porova koles-
ca 5 minut pražimo na olju.
Iz pečenic izstisnemo meso
v skledo, dodamo por s če-
bulo in žemljeve drobtine.
Zmes pregnetemo, pečico se-
grejemo na 200 stopinj C.
Kvašeno testo razvaljamo v
50 X 80 cm veliko ploščo in
jo razrežemo na 100 pravo-
kotnikov 5x 8 cm. Na polo-
vico pravokotnikov naloži-
mo po 1-2 žlici nadeva, na-
vlažimo robove, položimo
čeznje druge pravokotnike in
robove dobro stisnemo. Pi-
roške premažemo z razžvr-
kljanim rumenjakom in jih
pečemo na drugi višini od spo-
daj 30 minut. Ponudimo to-
ple.
Lotarinška
torta
Potrebujemo: 200 g moke,
100 g surovega masla, 1/2
žličke soli, 5 žlic vode, 200 g
mesnate prekajene slanine
ali kuhane gnjati, 3 jajca, 1/
4 litra smetane, ščep belega
popra, 125 g sveže zribane-
ga ementalca, za model: su-
rovo maslo in moko.
Model s premerom 26 cm
ali dva manjša namažemo z
maslom in posujemo z mo-
ko. Moko presejemo na de-
sko, po njej razdelimo ko-
smiče surovega masla, potro-
simo sol in naredimo na sre-
do moke jamico. Vanjo zli-
jemo vodo, dodamo še vse
druge sestavine in hitro ug-
netemo krhko testo. Zavije-
mo ga v alufolijo ali perga-
mentni papir in pustimo 2 uri
počivati v hladilniku. Peči-
co segrejemo na 200 stopinj.
Testo razvaljamo na pomo-
kani deski na približno 4 mm
debelo in z njim obložimo
dno in obod tortnega mode-
la. Dno večkrat prebodemo
z vilicami. Slanino nareže-
mo na rezine in jih razvrsti-
mo na testo. Jajca stepemo s
smetano in poprom. Prime-
šamo naribani sir. Zmes zli-
jemo na rezine slaninej
gladimo. Sirovo torto j
mo na drugi višini od sj
30 minut.
Piše: MAJDA KLAN^
Lotarinška torta
ZELENI ČAJ -
ELIKSIR ŽIVLJENJA
Nasad čajevca
Zeleni čaj pomag
pri hujšanju
Večina kakovostnega
nega čaja prihaja iz Japo(
Kitajske in drugih azijski
žel. Predvsem Japonci si
vi umetniki - s posebnin
stopkom vlažne pare pn
čujejo fermentacijo in'
ohranijo naravni okus lis
in originalno zeleno bai
Priprava zelenega <
sveže zavreto vodo ohla(
na 60 do 70 °C, za eno
delico uporabimo eno i
žličko čaja, prelijemo t
pustimo delovati od en
treh minut.
DIŠEČA SKODELIC
PLANET TUŠ
liano d.o.o.
Poštna ulica 3
Maribor
Strokovnjaki so potrdili,
da rastlinska barvila (fla-
vonoidi), ki jih vsebuje ze-
leni čaj, močno upočasni-
jo pretvorbo škroba v slad-
kor. Zeleni čaj vam kot vsa-
kodnevni dodatek k prehra-
ni poveča porabo kalorij ce-
lo v mirovanju!
Na rahlo grenak okus ze-
lenega čaja hitro pozabimo
ob dejstvu, da njegovo red-
no pitje v veliki meri zmanj-
šuje verjetnost infarkta in ra-
ka, uravnava krvni pritisk,
blaži preobilje želodčne ki-
sline, prenavlja mladostnost
kože, pomirja in poživlja,
omogoča duhu do nenavad-
nih miselnih konstrukcij... Pi-
jača bogov! Kdo bi ne pil te-
ga božanskega napitka?
Št. 19 - 8. maj 2003
NASVETI
31
Zapentljana
pomlad
Hit detajl spomladansko-poletne mode je nostalgična,
ljubka, efektna pentlja!
Ljudje smo nostalgična bit-
ja. Tudi zato obravnavamo
bolj ali manj oddaljena zgo-
dovinska obdobja z navdu-
šenjem, ki je pogosto večje
od pogleda v futuristično pro-
gramiran jutri.
Pri tem niso nikakršne izje-
me tudi modni ustvarjalci, ki
pridno listajo po zaprašenih
knjigah, hodijo po muzejih,
antikvariatih in gledajo stare
filme; vse z namenom poiskati
v preteklosd modni navdih za
sedanjost.
Zaključek
modne zgodbe
s pentljo
Pentlje kot trendovski ak-
centi, ki bodo zagotovo obe-
ležili letošnje tople modne me-
sece, niso nič novega. Pa išči-
mo odgovor na več kot 500
let staro uganko, zakaj ženske
ljubimo pentlje, zapentljanke
in zanke.
En od odgovorov bi morda
bil, da zato, ker je ta stvarca
tako ljubka, da ji celo leta (na-
ša, kajpada) ne morejo do ži-
vega! Detajl, ki je iskreno raz-
veseljeval že številne prednam-
ke. Posebej v čislih so bile pent-
lje v obdobju baroka in roko-
koja. Takrat si namreč krinoli-
nastega oblačila, v katerem so
se žlahtne dame dobesedno iz-
gubile pod težo in količino raz-
ličnih pentelj in pentljic, sploh
ni dalo predstavljati. Z današ-
nje modne perspektive lahko
tovrstno predizajniranje pos-
premi zgolj ironičen smehljaj...
ampak, ideja zagotovo izvira
iz tistih časov! In kar je najvaž-
nejše, sploh ni slaba!
Pravzaprav bi težko našli le-
tošnjo modno zgodbo, pri ka-
teri se ne bi spodobilo, da bi
se zaključila brez vsaj ene male
pentlje! Izpeljank, kamor je
pentlja vabljena, je nešteto. De-
nimo? Ovratnik, podaljšan v
šal in zavezan s pentljo; pent-
lja, ki krasi sponko na torbi-
ci; sarong oziroma oblačilo na
preklop, ki se zavezuje s pent-
ljo; trak, zavezan v pentljo, ki
nadomešča pas pri poletni ob-
leki...
Nekoč v lase,
danes pod
vrat...
Mladenke se lahko razvese-
lijo super rešitve, kako pope-
striti dolgočasno bluzo. S svi-
lenim trakom, ki ga v poza-
mentariji kupite na metre. Vča-
sih so mamice iz njega rezale
krajše trakove, jih zavezovale
v pentlje in z njimi krasile pri-
česke svojih hčerkic. Danes
lahko tovrstno okrasje polep-
ša vaš vrat, dekolte. Ker pri to-
vrstnem trendu obstaja nevar-
nost, da se zgrmi čez meje es-
tetskega, pa le previdno!
Manj nevarnosti, da ga bo-
ste pihnile mimo, je na obu-
valih. Še posebej na letošnjih
sandalih in natikačih so pent-
lje prav bahavo frfotave. Pa jim
tega nihče ne šteje v zlo, saj je
bilo tako že v petdesetih in šest-
desetih letih. Zakaj ne bi bilo
torej še leta 2003? Zapentljaj-
te se torej!
Pripravila: VLASTA
CAH ŽEROVNIK
V dokolenke in kratke
nogavičke Polzele
Zgodba podjetja Polzela se
je začela leta 1927, ko je sredi
doline zelenega zlata švicar-
ski industrijalec s 60 zapo-
slenimi pričel plesti prve no-
gavice. To pa je tudi pravi-
len odgovoren na nagradno
vprašanje, ki smo vam ga
zastavili v prejšnji številki
Novega tednika. Med tisti-
mi, ki ste pravilno odgovo-
rili, smo izžrebali Miro Ko-
vač iz Šentjurja, Elico Vrhov-
šek iz Štor ter Marijo Koz-
mus iz Šmartnega ob Paki,
ki bodo nogavice Polzele do-
bile po pošti.
89 odstotkov izdelkov to-
varne nogavic Polzela pred-
stavljajo ženske nogavice, 9
odstotkov moške nogavice, 2
odstotka izdelkov je namenje-
nih otrokom. POLZELA, to-
varna nogavic, d.d. oskrbuje
domači trg s preko 200 izdel-
ki, za tuja tržišča pa izdeluje
več kot 300 različnih artiklov
iz bombaža, volne, svile in os-
talih umetnih vlaken. Pred-
nost dajejo modernizaciji in
informatizaciji proizvodnih
procesov, oblikovanju in raz-
vijanju novih izdelkov. Veli-
ko vlagajo v okolju prijaznejšo
proizvodnjo.
V poletnem času bi vas še
posebej radi opozorili na do-
kolenke, ki jih je v ponudbi
tovarne nogavic Polzela kar
precej. FLER Era so fine do-
kolenke, s koži prijaznim
bombažnim stopalom, s po-
sebno širokim, mehkim za-
ključnim robom ter svilenim
mat izgledom, zagotavljajo pa
optimalno udobnost nošenja.
Luksuzne dokolenke za vital-
nost vaših nog so poimeno-
vali FLER Vita. Ponašajo se z
izjemno mehkobo ter svile-
nim mat izgledom. Stopnje-
vana kompresija in udoben za-
ključni rob vam zagotavljata
energijo in eleganco za dolg
dan. FLER Tea so prosojne
kratke nogavičke, svilenega
mat videza z lycra vlaknom.
FLER Grace so svetleče in ze-
lo prosojne dokolenke za
pornladne in poletne dni, s po-
sebno širokim, mehkim za-
ključnim robom. Prav tako s
posebnim, udobnim zaključ-
nim robom so prosojne do-
kolenke svilenega mat vide-
za, ki jih najdete pod znam-
ko FLER Lucy.
Nagradno
vprašanje
Dekleta in žene nogavice
še dandanes pogostokrat ime-
nujejo kar pegice. Zakaj?
a)	po hlačnih nogavicah, ki
so jim v tovarni nogavic Polze-
la nadeli ime Peggy
b)	po dami Peggy, ki je na
poseben način poudarila lepo-
to nog s hlačnimi nogavicami
Odgovore pošljite na na-
slov: Novi tednik & Radio Ce-
lje, Prešernova 19, 3000 Ce-
lje s pripisom Polzela, do 13.
maja. Med pravilnimi odgo-
vori bomo izžrebali tri na-
grajence, ki bodo po pošti pre-
jeli nagrado tovarne nogavic
Polzela.
Št. 19 - 8. maj 2003
32
RADIO
TEDENSKI SPORED
RADIA CELJE
ČETRTEK. 8. maja
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melo-
dija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horo-
skop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00 Poročila,
8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.10 Med zaprašenimi buk-
vami, 10.00 Novice, 10.10 Pop čvek, 11.00 Podoba dneva, 12.00
Novice, 12.15 Odmev, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Utrip s Celjskega,
15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika,
18.00 Ponovitev oddaje Odmev, 19.00 Novice, 19.10 Večerni pro-
gram, 19.30 Poglejte v zvezde - z Gordano in Dolores, 23.00 Na
krilih ljubezni (love songs), 24.00 SNOP - skupni nočni program
lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
PETEK. 9. maja
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna me-
lodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Ho-
roskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00 Po-
ročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.40 Halo, Zdravi-
lišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče, 11.00 Podoba
dneva, 12.00 Novice, 12.15 Tarča, 13.00 Poudarjeno, 13.40 Ha-
lo, Zdravilišče Laško, 14.00 Utrip s Celjskega, 14.30 Izbiramo
melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in
odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 20 vročih,
19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Študentski servis,
24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih
radijskih postaj Slovenije
SOBOTA. 10. maja
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna me-
lodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horo-
skop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00 Poroči-
la, 8.45 Jack pot, 9.15 Čisti ritmi 70 tih, 10.00 Novice, 10.15 Čisti
ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Čisti ritmi 90 tih, 12.00
Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbi-
ramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki
in odmevi RaSlo, 16.15 ŠKL, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00
Hit lista Radia Celje, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.15
Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni
program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
NEDELJA. 11. maja
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna me-
lodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horo-
skop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot,
9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofo-
nom, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domače 4,12.00 Novice, 12.10
Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 20.00 Glasba
iz studia Radia Celje, 24.00 SNOP - skupni nočni program lo-
kalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
PONEDELJEK. 12. maja
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna
melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSIo, 7.40 Tečajnica, 8.00
Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice,
10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva,
12.00 Novice, 12.15 Bingo jack, 13.15 Bingo jack, 13.00
Poudarjeno, 14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes,
15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Top 5 glasbenih želja,
17.00 Kronika, 18.00 Radi ste jih poslušali, 19.00 Novice,
19.10 Večerni program, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00
SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih
radijskih postaj Slovenije
TOREK. 13. maja
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna me-
lodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horo-
skop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00 Poroči-
la, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00
Podoba dneva, 12.00 Novice, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Utrip s
Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo,
17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Vaše najljubše, 19.00 Novi-
ce, 19.10 Večerni program, 20.00 Radio Balkan, 21.30 Biti ali ne
biti (nagradni kviz), 23.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP - skupni
nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
SREDA. 14. maja
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna me-
lodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC. 6.45 Horo-
skop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00 Poroči-
la, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00
Podoba dneva, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Poudarje-
no, 13.30 Mali O, 14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes.
15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kro-
nika, 17.45 Jack pot, 18.00 Full cool, 19.00 Novice, 19.10 Večerni
program, 19.20 Pop čvek, 21.30 Biti ali ne biti (nagradni kviz),
23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokal-
nih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
NE PRESLISITE NA RADIU CELJE
NEDEUA, 11. MAJA, OB 10.10:
ZNANCI PRED MIKROFONOM
Najboljša dirigentka
Bernarda Kink je konec aprila na med-
narodnem tekmovanju pevskih zborov Iso-
la del sole v Gradežu prejela posebno na-
grado za najboljšo dirigentko tekmovanja.
Komorni zbor Emanuei, ki ga vodi že od
samega začetka, pa je zasedel 1. mesto v
kategoriji komornih zborov in 2. mesto v
skupni razvrstitvi. Bernarda Kink je pro-
fesorica glasbe, poučuje v Škofijski gim-
naziji v Ljubljani, že več kot 10 let pa s
komornim zborom Emanuei predstavlja
Celje na raznih glasbenih nastopih po Evro-
pi.
Damjana Golavšek v družbi Spidija, ki bo prav tako razveseljeval otroke na Metuljčku.
Metuljček Radia Celje -
praznik otrok
Na prireditvi Metuljček
Radia Celje za najmlajše
bodo 14. junija od 14. ure
naprej v Ledeni dvorani na-
stopili številni izvajalci.
Vstopnine ne bo!
Otroci se bodo lahko za-
bavali v družbi plesalcev Ple-
snega vala. Top Fita, Stena
Vilarja, Damjane Golavšek,
v Celje prideta Spidi in Go-
gi, Andreja Zupančič, Ro-
nald Mc'Donald, klovnesa
Mika Maka, Boris z zmajč-
kom Jurčkom, Medvedek in
Rozi, Melita Osojnik, Sle-
pi potnik, Vojo in Plesni fo-
rum Celje s Kraljem Urba-
nom, pridejo Pupe, Mojca
in Kaličopko, Mojca iz Ve-
lenja in še nekaj presene-
čenj smo pripravili. Dam-
jana Golavšek pravi: »Vsa-
ko leto se rada udeležujem
>festivalčka< Metuljček, saj
ga razumem kot praznik
otrok. Pri praznovanju
otrok pa moramo odrasli so-
delovati predvsem s svojim
vzgledom. Torej je prav, da
smo taki kot smo - sprošče-
ni in zadovoljni z življe-
njem, v vsakem trenutku is-
kreni. Upam,da s svojimi
predstavami sodelujem pri
graditvi otroške samozave-
sti. Možnost za to je tudi Me-
tuljček. Zaradi tega organi-
zatorjem iz srca čestitam in
jim želim v naslednjih le-
tih še veliko pisanih metu-
ljev.«
Darilo Franca Kersnika
s Kaiobja
Ob jubilejnem, 500. Vrtiljaku polk in valčkov nas je
ob Okroglih muzikantih in Paniki Požek z novo melodi-
jo najbolj presenetil poslušalec s Kaiobja Franc Kersnik.
Že lani se je spomnil tehnika Saše Mateliča in avtorja
oddaje Vrtiljak polk in valčkov Toneta Vrabla z voščil-
nicama, na katerih je praznične motive vžgal v les.
Nekaj dni pred jubilejnim slovenskih ljudskih pesmih:
Vrtiljakom je obiskal naš ra-
dio. Prišel je z velikim pake-
tom, v katerem so se skrivale
tri velike slike z motivi iz treh
Izidor ovčice pase. Pod rož-
nato planino in Pleničke je pra-
la. Presenečenje je bilo toliko
večje, ker je Franc Kersnik in-
valid brez desne roke in je vse
mojstrovine vžgal v les samo
z levo roko! Dve likovni deli
sta dobila Sašo Matelič in To-
ne Vrabl, tretjo sliko pa je do-
bil prof. Ivan Sivec, ki je z od-
ličnimi besedili veliko nare-
dil na področju narodnozabav-
ne glasbe, znan pa je tudi kot
kronist slovenske domače glas-
be.	Foto: AŠ
20 VROČIH
RADIA CELJ|
TUJA LESTVICA:	3
1.	Špirit In The Sky-	i
GarethGatesFeatTheKufiiars .
2.	SomewherelBelong-tinkinPatj,
3.	Rise&Fall-
Craig David Feat. Sting
4 American Life-Madonna ,
5.	IBeginToVVonder-DanniiMinoi
6.	ICan tReadVou-
Daniel Bedingfield
7.	Unwell-MatchboxTwenty 1
8.	MoveVourFeet-JuniorSeniori
9.	Cry-Kym Marsh	}
10.	Unemozionepersempre- |
ErosRamazzotti	j
DOMAČA LESTVICA:
1.	V soboto zvečer-Kingston |
2.	Med zemljo in zrakom- '
Tinkara Kovač	^
3.	Zakaj ne pokličeš - Sound attack
4.	Zdravita (jebi ga bluz) - Mi2 1
5.	Povej naglas-Make up 2 ^
6.	Krneki-Murat&Jose 1
7.	Tramvaj še stoji-FoxYteens i
8.	Eol-Čuki
9.	Extrasupemiegafakinnujno-
Zabiujena generacija	^
10.	Čakaj me-Sebastian
PREDLOGA ZA DOMAČO LES^
Divje-Tabu	1
Verjemi mi-Vojo	1
PREDLOGA ZA TUJO LESTVI!^
VouSainNo-Busted	1
Jaleo-Ricky Martin	■
Nagrajenca:
Franci Bombek, Udarniška 2, Štore
Damjan Pesjak, Svetina 17, Štore
Nagrajenca dobita kaseto, ki jo ■
podarja ZKPRTVS, na oglasnem
oddelku Radia Celje.	^
VRTILJAK POLK II
VALČKOV
CEUSKIHSplus	J
1.	Sreča se vrne-Vesele Štajerke ^
2.	Ajda na polju-Modrijani ^
3.	Domovina moja mila-
Ans. Francija Zemeta
4.	Pet krat po deset-	|
Dvojčici z Janezom
5.	Pod bohkovim kotom-
Žerdoner Franc s prijatelji |
Predlog za lestvico:	'
Moj dom je naše ime-Moj dom
SLOVENSKIH 5 plus	'
1.	Jaz sem šef - Vrisk
2.	Morska pravljica - Ans. Petra Fino
3.	Dolina mojih sanj-Sicer i
4.	Ko grem na vrh gora-	i
Veseli planšarji ;
5.	Pojdi sanjam naproti-
Franc Potočar s Podlipškimi fanti
Predlog za lestvico:
Vabilo planin-Gašperji
Nagrajenca:
Janko Horvat, Pečovnik 57,30001
Nada Tratnik, Nova Cerkev 49, ^^
Nova Cerkev	1
Nagrajenca dvigneta kaseto na
oglasnem oddelku Radia Celje.
Za predloge z obeh lestvic lahko
glasujete na dopisnici s priloženim
kupončkom. Pošljite jo na naslov:i
Novi tednik, Prešernova 19,3000
Št. 19 - 8. maj 2003
imk AVTOMOBILISTE
33
Prihaja f iat
stiio iWiW
pjat, ki ni v pretirano do-
jkoži in položaju, je pred
)0m poslal na trg stila,
to, s katerim je zamenjal
pretirano uspešni dvo-
;bravo/brava. Tovarna
Ustavlja tudi prvo novo
ledenko po 3 in 5-vratni
(ličici. Muki wagon, kot
imenuje, je seveda kara-
nska varianta stila in na-
Ijuje tradicijo tempre SW
[roma maree weekend.
Stilo MW meri v dolžino
1 centimetrov in je po ob-
i in tudi vsem drugem do-
Ij tipičen karavan. Bistvo
sev^a v prtljažniku, ki ima
vsem ravno dno in skoraj
vpične stene ter ravno stre-
L Njegova prostornina je
oraj izjemna, saj ponuja od
jmanj 510 do največ 1.480
Fov. Po drugi strani je zad-
a sedežna klop prekloplji-
po trejini ali v celoti, jo je
1 mogoče pomikati naprej
jroma nazaj za osem cen-
letrov. Preklopno je tudi
slonjalo sovoznikovega se-
ta, kar omogoča prevoz
jših predmetov.
Opremi sta dve, in sicer ac-
tual in nekaj bogatejša dyna-
mic, motorji pa štirje. V Slo-
veniji naj bi se najbolje pro-
dajala izvedenka z 1,9-litr-
skim dizelskim motorjem
JTD s 115 KM pri 4.000 vrt-
ljajih v minuti, poleg tega pa
bo na voljo še en dizelski mo-
tor z enako gibno prostorni-
no, vendar z 80 KM. Seveda
so v ponudbi tudi bencinski
agregati. Povsem na začetek
je postavljen 1,6-litrski mo-
tor s 103 KM, zmogljivejši pa
je 1,8-litrski motor, ki ponu-
ja 133 KM. Pogon je speljan
na prednji kolesni par, že v
osnovni opremi sta dve zrač-
ni varnostni blazini, ročna kli-
matska naprava, pa protiblo-
kirni zavorni sistem ABS ipd.
Prodaja stila MW bo po na-
povedih stekla te dni, meni-
jo pa, da bodo letos prodali
okoli 180 vozil, ki so na vo-
ljo za najmanj 3,1 in največ
3,5 milijona tolarjev.
Fiat stiio v novi karavantski različici MW.
HrvaŠka: avtocesta do
Splita do konca aprila
2005
Hrvati pospešeno gradijo cesto med Zagrebom in Spli-
im. Vsaj del tega velikega projekta je v rokah Američa-
ov, ki bodo na »svojem« delu ceste, ko bo gotova, pobira-
tudi cestnino. Po sedanjih načrtih naj bi bila cesta kon-
tna do konca aprila 2005. Pri tem delu imajo naši sosed-
ob vsem drugem veliko težav tudi zaradi miniranega
)močja, po katerem bo tekla cesta. Doslej so razminirali
ir 246 kilometrov bodoče trase in to v širini 400 metrov
po 200 metrov na vsaki strani ceste).
Opel agila nastaja v poljskih Glivvicah.
Nova astra s Poljske
General Motors ima že nekaj let svojo tovarno v poljskih Glivvicah.
im izdeluje opel agilo (Opel je v lasti GM), ki nastaja v sodelovanju z
ponskim Suzukijem (pri tej tovarni je to vvagon R). Sedaj bodo tovar-
• posodobili, saj naj bi čez nekaj časa tam stekla izdelava nove Oplove
itre. Tako naj bi se letni izvoz tovarne s sedanjih 200 povečal na 600
lilijonov dolarjev. V ta posel je po svoje vmešano tudi podjetje Lock-
fed Martin, ki bo v zameno za investicijo Poljski prodalo vojaška leta-
I Od leta 1996 je GM na Poljskem vložil približno 800 milijonov dolar-
V. Sicer pa so v tej tovarni lani naredili nekaj več kot 80 tisoč agil in
Idi kakšnih 1.600 aster classic (prejšnja izvedenka astre). Vse kaže, da
^j na začetku proizvodnja novih aster ne bo presegla številko 30 tisoč.
Lani naredili 27 tisoč BMW M
Pri BMW pravijo, da je črka M najhitrejša na svetu. Razumljivo, šport-
^ modeli njihovih vozil so označeni s črko M. Lani so v tem oddelku
Uredili in prodali nekaj več kot 27 tisoč različnih izvedenk modelov M,
•i čemer je res, da zastavo najuspešnejšega nosi M3. Naredili so jih
•^nireč 24 tisoč, vse preostalo je odpadlo na BMW M5. Toda kljub tem
Uspešnim številkam menijo, da letošnje leto ne bo najboljše, saj je kriza
^jela tudi ta del avtomobilske industrije.
WV phaeton
Dizelski desetvaljnik za phaetona
VW phaeton, največji in tudi najdražji volksvvagen, očitno ne gre tako dobro v prodajo,
kot so upali. Konkurenca je huda, po drugi strani pa tovarne v tem prestižnem razredu
doslej še ni bilo in si ugled šele pridobiva. Phaetonu so namenili še en motor, tako da bo
ponudba nekaj bolj pestra. To je turbodizelski desetvaljnik, ki ga vgrajujejo tudi v SUV
touareg. Motor se dokazuje s 313 KM in s kar 750 Nm navora. To bo seveda zadostovalo za
250 km/h, zraven pa bo šeststopenjski samodejni menjalnik, avto pa bo opremljen tudi s
stalnim štirikolesnim pogonom.
Št. 19 - 8. maj 2003
34
MALI OGLASI - INFORMACIJE
Št. 19 - 8. maj 2003
35	MALI OGLASI - INFORMACIJE

Št. 19 - 8. maj 2003
36
MALI OGLASI - INFORMACIJE
Št. 19 - 8. maj 2003
INFORMACIJE
37
Št. 19 - 8. maj 2003
38
ZA RAZVEDRILO
Žt. 19 • s. maj 2003
1W
VODNIK
39
Št. 19 - 8. maj 2003
40
ZANIMIVOSTI
Torta za 500.
Vrtiljak polk
in valčkov
v prostorih Radia Celje se
je tik pred prvomajskimi
prazniki, 28. aprila, zavr-
tela jubilejna glasbena od-
daja Vrtiljak polk in valč-
kov. V pet ur trajajočem
programu je bilo dovolj ča-
sa za obujanje spominov
vse od začetkov, 27. septem-
bra 1993, pa do danes.
Alfi Nipič, ki je bil gost v
prvem in tudi vseh jubilej-
nih Vrtiljakih, je z nami obu-
jal spomine na srečanja s celj-
skimi radijci in Avseniki, s
katerimi je preživel skoraj
dvajset let.
Okrogli muzikanti so Vr-
tiljaku podarili polko Čestit-
ke vrtiljaku. Modrijani, tre-
nutno ena izmed najbolj pri-
ljubljenih skupin, so v živo
zapeli zdravico, prav tako sta
v živo zaigrala mojstra har-
monike, Viki Ašič in Franci
Zeme. Ivan Sivec, Vinko Ši-
mek in Zdravko Geržina so
v telefonskih pogovorih ome-
nili poglobljen odnos odda-
je do slovenske narodnoza-
bavne glasbe, uspešno pro-
pagiranje polk in valčkov ter
pomen pri uveljavljanju mla-
dih skupin in delu organiza-
torjev.
Vsi sodelujoči so si bili
enotni v želji, da se radijski
vrtiljak s polkami in valčki
še dolgo ne bi ustavil, saj je
ob ponedeljkih zvečer v mno-
gih slovenskih domovih po-
treben kot dež po dolgotraj-
ni suši.
TV
Foto: MIŠO
Vedno nasmejani Modrijani v pogovoru s Faniko Požek o novih besedilih.
Pri vodenju jubilejnega Vrtiljaka polk In valčkov se je pridružila Tonka
Kovač, ki ob nedeljah vodi glasbeni oddaji Domačih 5 in Domače 4. Ob
Tonki je eden glavnih dobrotnikov jubilejnega Vrtiljaka Vlado Kocman.
Okrogle muzikante sta zastopala Marko Mastnak In Andrej Toplišek, zraven je Elica ŠantI, preti
Kluba ljubiteljev Vrtiljaka polk In valčkov.
Jubilejni Vrtiljak polk In valčkov je z obiskom počastil tudi direktor NT&RC Srečo Šrot (levo), ki je z;
njem opazoval imenitne lesene izdelke mojstra Valentina Haindla Iz Šoštanja, med katere sodi tudi v
petelinčki In kokoškami.
Medtem ko so se
gostje vrstili pred mi-
krofonom, kjer je za
brezhibno tehnično
valovanje skrbel
mojster Sašo Matelič,
je bilo v delovnih pro-
storih živahno ob
dobrotah Vlada Koc-
mana iz Šentruperta
nad Laškim in torti
slaščičarne Jelka z
Dolge Gore.
Št. 19 - 8. maj 2003