List 15.
Od oprostenja zemljiš
na dalje.
Ukaz ministerstva od 13. septembra 1849, §. 5. čerka rf, pravi: de vse pravice gruntnih gosposk za-stran predkupovanja nehajo brez odškodovanja.
Veči del so bile te pravice pri mitnih gruntih J v navadi; pa že patent 31. marca 1788 jih je overgel, ker po tem patentu grajsine niso smele gruntov spet nazaj vzeti, kader so rodovi pomerli, na kterih število so jim bili mitni grunti v užitek dani, ampak one so bile zavezane, take grunte drugim prepustiti, ali — kakor se sploh govori — kaufertne storiti.
Mitni grunti so po §. 12. ukaza 12. septembra 1849 v last sedanjim posestnikam izročeni; kakošno plačilo pa bojo gruntnim gosposkam za nje dali, bo ob kratkim od ministerstva razločeno, ker mu je Ljubljanska komisija v ti zadevi že predlog predložila.
Na dalje razloči pričijoči §. pod čerko e in /", de vse odrajtvila, ktere so podložni grajšinam zavoljo oskerbništva deželskih sodnij (Landgerichte) in zavoljo oskerbništva sodnih in politiških opravil dajali, brez odškodovanja nehajo.
Imenovani ukaz oznani v §. 5. pod čerkama e in f sledeče odrajtvila, ktere imajo brez odškodovanja ne-
-   60    -
hati: tlaka, oves in jeziki za deželsko sodno gosposko (Xandgerichtsrobat, Langerichtshafer, Landgerichtszun-gen), kancelijski oves (Amtshafer), sodnjiška tlaka za sodnjiške poslopja (Gerichtsrobat fiir die Jurisdiktions-gebaude), denar za gosposkno varstvo fobrigkeitliches Schutzgeld), denar za ogenj (Feuergeld), denar za čuvaja LWachgeld).
Tem odrajtvilam bi imele mende tudi sledeče dav-šine prištete biti, ker so enake lastnosti, namreč: tlaka za prenašanje uradniških pisem in dnarjev LBothenrobat mit Briefen und Geldern), pojezdni oves (Pojesden oder Steuerritthaber}, pojezdni denar (JPojezdengeld), denar za popotno varstvo (Skartgeld, Escortgeld)
Ker pa dozdaj vse posamesne odrajtvila vsih graj-šin še niso znane, bo treba pri distriktnih komisijah na tanjko razločiti, ako ima kaka davšina svoj izvirk v imenovanih grajšinskih opravilih.
Posebno moramo opomniti od deželskih sodniških gojzdov aH borštov (Xandgerichtswaldun-gen}, v kterih so grajšine to lastino za to imele, ker so deželsko sodnijo (Xandgericht) opravljale in v njih potrebne derva za kurjavo kancelij in keh (arestov) dobivale; zraven tega pa so tudi podložni imeli prosto pravico do lesa.                                                             ",«—'
Ker je tedaj opravilo deželske sodnije že davno nehalo, se ima tudi ta reč poravnati, kakor je pravično. To de lastnost tako imenovanih deželskih sodniških gojzdov mora biti na tanjko skazana, de se nikomur krivica ne zgodi.                                         Ambrož.