IZHAJA OD LETA 1959
LETNIK XXIV HRASTNIK, 14.
GLASILO DELAVCEV S T E K L
ŠT. 6 6. 1982
... Moč je v našem mladem rodu, ki je pridobitve revolucije rade volje sprejel za svoje in ki ve, da ima za seboj daljše obdobje dela in življenja v svobodi in miru kot katerikoli prejšnji rod na teh tleh.

/ Mladi Hrastničani so letošnji dan mladosti praznovali na svojevrsten način. Namesto tradicionalnega telovadnega nastopa so nam prikazali svojo usposobljenost v SLO in DS.
DELOVNA USPEŠNOST IN NAGRAJEVANJE
DELOVNA USPEŠNOST V POVEZAVI S PRODUKTIVNOSTJO, EKONOMIČNOSTJO IN RENTABILNOSTJO V ZDRUŽENEM DELU
' V naši družbeni ¡praksi se -že dalj časa razpravlja o problemu ekonomičnosti, rentabilnosti in ¡produktivnosti. S tema ekonom-sškiirftd pojmi .operira' veliko ljudi, vendar na žalost z mnogo nedorečenosti. V zvezi s tem smo tudi priča velikim prizadevanjem za čim uspešnejše uveljavljanje delitev sredstev za osebne dohodke po vloženem delu in rezultatih dela. Družbeni dokumenti, skupaj z zakonom o združenem delu-, nas zavezujejo,, da v praksi čimpfej napravimo kakovostni premik in vzpodbudi- i mo vse delavce v združenem delu k večja produktivnosti -in s tem v zvezi, k ,gospodarnejšem delu na vseh področjih.
Po tem kratkem uvodu bi prešli k problemom uspešnosti na delovnem mestu in s tem po-
vezane delitve sredstev za osebne dohodke v TOZD. Predvsem si moramo biti na jasnem, da so sedanja ¡družbena prizadevanja za doseganje dejanskih rezultatov dela, v povezavi iz uravnove-šenjem našega načina življenja, usmerjeni k neprestanemu iskanju in ob enem izpopolnjevanju boljših in spadbudnej.ših rešitev za delitev sredstev za osebne dohodke v združenem delu. Predvsem se tu sklicujemo na materialne oblike spodbujanja k u~ spešnejšemu delu, kar je to moramo priznati,, najpomembnejša oblika, vendar samo takrat, kadar je v. adekvatni, povezavi z drugimi ‘oblikami. Le te so najrazličnejše in tudi njihov vpliv je večji; ali manjši, so~pa [tako pomembne, ¡da je vredno, da jih tu naštejemo:
1.	Popolnost y organiziranosti dela v'¡povezavi s sredstvi za delo, in ¡predmeti dela, seveda ob najpomembnejšem rt. j. človeku samem.
2.	Vzpodbujanje raziskovalne dejavnosti in povezava le-te z
. organizirano ¡proizvodnjo v združenem delu.
3.	Medsebojni' odnosi.*
4.	Ustrezna ekonomska politika v povezavi družbenopolitično stabilnostjo.
Poleg teh so še drugi elementi vzpodbujanja, ki pa po mojem mnenju pridejo do velja-, ve šele ob ustrezni in predvsem optimalni povezavi zgoraj naštetih. Pred nas se 'postavlja problem uravnilovke, ki jé prisotna, na vseh nivojih, ki pa je obenem, tudi rak rana našim prizadevanjem za čimbolj še rezultate dela. Kaj pogojuje uravnilovko?-Naslednje oblike so najpomembnejše:
1.	Neprimerna urejenost delovnih nalog ¡in s tem količinska in kakovostna obremenitev de- ■ lavcev v predpisanem, delavniku.
2.	Vrednotenje délóvnih nalog, ki je v razkoraku z njihovo dejansko sestavljenostjo. '
3.	Izenačevanje Osebnih dohod-. kov za neenako delo.-
Vse to je nujno potrebno odpraviti,. da bo jpotem problem uravnilovke * rešen oz. | zmanjšan na najmanjšo možno mero. Zavedati; se moramo, da je osnova za pravično delitev osebnih dohodkov in važen element za vzpodbujanje delavca v okviru njegovih zmožnosti, ustvarjen dohodek 1 in delavčev .'prispevek > k njemu. Naš' pogled mora biti usmerjen na kobojño,. ¡kakovost • in predvsem gospodarnost opravljenih delovnih nalog.
Ljudje se predvsem radi ustav- . Ijajo. pri kaLičim i dela,¡ ki pa y j nobenem primeru ne more predstavljati paj važnejšega faktorja.) Najpogostej e • j e.le dokaz. naše ne- i sposobnosti za dsaknje optimalnih rešitev pri organizaciji dela in delovnih opravM. Vsi ti zgoraj našteti faktorji v pravilni i medsebojni povezavi predstavljajo delovno uspešnost zaposlenih vi združenem delu. ¡ Imam, pa tri ravna z¿ ugotavljanje delovne uspešnosti in sacar:'
1.	Kolektivno za TOZD.
2.	Skupinsko za ¡posamezne ac< ganizaai j ske: enote ¡ ali- tehnološko povezane skupine delavcev c
3.	Posamezno - ža vsakega delavca posebej. fej
Pri item. r se uspešnosti, postó--vanj a ¡delavcev TOZD hi DO kaže , v izpaln jenih ciljih,1 ,katere¡ ¡ smo.t si zastavili z i ¡letnimi plani.. Naj ¿v važnejše fkazalee..-kolektivne ', de-.. lovne • uspešnosti, predstavimo. ¡ so podatki,i ki namo ibo-do- ¡ ¡potem; <: služili,za ugotavljanje-. ¡¡detateóegac prispevka idelaveeiv. Ti .kazátói,-so: - oí
—	dohodek na delavca ■
—	dohodek-v.primerjavijs ¡povpr; prečno- uporabljenimi i saiedstya, r v •
' ■*— čisti dohodek- toa deiavéa ,-¡
—	akiimulacija. v „primerjavi ;,-zv¡ dohodkom
—	afetímodacija^v prnineiijavica čistim • dohodkom Si
—	akumulacija y prkneatj avi. s
■	povprečno tmorabljemmi sredstvi''
—• osebni dohodek iz sredstev za skupno porabo ha delavca ..
—	čisti osebni dohodek na de-¡ .
■	lavca
'Seveda pa moramo te kazalce'-primer j ati. .z. istimi »V; sorodnih ■ podjetjih Mi: šele, potem se nam predstavijo —v prava- -¡vrednosti,
Za napredek, svobodo in srečo
Z neomajnim zaupanjem v moč ljudskih množic in z nenehnim..uveljavljanjem .-njihove .ustvarjalnosti so že med narodnoosvobodilnim bojem in ljudsko revolucijo čvrsta pognale korenine bogate samoupravne pobude, ki. je I bila v ■ ¡naj težjih i trenutkih1 socialistične ¡graditve i domovine in n jene mednarodne osamosvojitve i na temelji h ¡enakopravnosti in sodelovanja^ naj-učinkovitejše orožje zoper-vse poskuse,¡.da bi bodisi a etati-: stičnik, birokratskih in libeicdističhrh:, ali pa centralističnih) unitarističnih oziroma nacionalističnih pozicij kdorkoli od zunaj ali od znotraj krojil usodo našim ¡ljudem.
Na čelu tega ¡bpja so bili s ¡mislijo in dejanjem ¡vedno komunisti, kakršna sta bila. tovariša Tito in Kardelj, ,ki sta se globoko zavedala, da brez ustvarjalne vloge: množici hi sod- -alizma in resnične svobode. Bila sta vseskozi prepričana, da more-biti boj za svobodo in enakopravnost: zRotraj enega mar roda uspešen le tedaj, kadar je povezan z, vsemi naprednimi, -prizadeven ji v svetu. Zato sta osvobodilnim. težnjam j in idean alom enakopravnosti in mirnega sožitja ¡med'¡narodi. •razdajala, svojo ustvarjalno energijo., Bilašta medr utemeljitelja¡riatel-in; politike neuvrščenosti ter enakopravnih “.odnosov: -med: ¡¡narodi-in državami < sveta. - ta
Tovariši in ¡tovarišice!
Revolucionarno, izročilo- Tita,' Kardelja ¡in ¡-vseh, tis tih.-komu-, nisterv,: ki $6 bili v ¡prvih vas tak. bo j a ¡vj naj bol j 'p ml omnih č cisi h . družbene revolucionarne i preobrazbe, je dragoeenotprav ¡zalo, ker sta njung misel in delo:¡izhajala iž, konkretnih; odnosovrv družbi in ker "sta izr naše -praktične izkušh je" znala pokazati izhode iz številnih zaostrenih protislovij in ¡kriz sodobnega ' sveta. .	.
Kadar zapuste zgodovinsko prizorišče ¡takšni- ljudje) revolucionarji, kakršna sta bila: tovariša Titoi in, Kardelj, ¡.katerih življenje in delo je namenjeno ¡osvoboditvi! ¡in ¡ustvar jalni VlogiI ljudskih množic, se zavemo, da je bilo njihovo ¡otydohje -čes ' nenehnega napredovanja-, uspehov in blaginje;:-To je bilo ob-dobje tidega revolucionarnega baja, v katerem so bili ’ustvari-jeni, resnično veliki dosežki in humane ¡vrednote, ker je- bil nosilec tega boja naš delovni človek, S' katerim--skupaj in: za katerega sta vse življenje delala tih ustvarjala ¡Oba Velikana, naše. revolucije.
Ta resnica nas bo, skupno z zgodovinsko miselno in pr akt-lično dediščino, ki sta nam jo zapustila, trajno, vodila, ¡da ser bomo še bolj -vztrajno, z resnično - komunistično, bdloati&štjo, bojevali za. nadaljevanje, poti-,, po ' kateri - sma ponosno- štopali z njima in prodirali v vedno,,nova, prostranstva ¡človekove svobode ter njegovega materialnega-in, duhovnega razvoja. OstciH,; bomo zvesli-in- dostojni dediči njunega revolucionarnega dela-in dela-¡.celotne--generacije: revolucionar jev, j, ki. še. je neizbrisno -zapisala v -zgodovino boja naših narodov in v,sega Š^veštvarza napredek,, svobodo im srečo c.
Iz referata predsednika'CK 'ZKS'
- - --	...	: ■Franceta Popita-
Objektivno nemogoče je včasih za- vsakega delavca posebej ¡določati najpotrebnejše pogoje za doseganje delovne ¡uspešnosti. V takih primerih morajo veljati skupinska merila, kjer se bodo posamezniki • nujno podredili'večini, kajti v drugačnih primerih bodo zavestno izločeni. Pomemb-...na prvina posamičnega ugotav-' Ijanja uspešnosti je ustrezen obseg dela, pri katerem je najpomembnejši element, čas. S tem bomo vsaj približno enakomerno opredelili delovne naloge in primerno enakomerno obremenili delavca v določenem delovnem času. To je najuspešnejše pri administrativnih in strokovnih. Nazadnje se mora nekaj povedati o metodah za ¡ugotavljanje delovne uspešnosti, kajti le ¡s tein se . s področja ¡teoretičnega opredeljevanja problema postavimo na področje vsakodnevne prakse. Dve metodi sja najvažnejši:
L Količinsko merjenje, ki je opredeljeno matematično natan-' čno
2.	Kakovostno merjenje, ki pa mora biti ustrezno oziroma skladno.	,
Količinsko merjenje je v bistvu merjenje rezultatov dala in njihovo primerjanje s planskimi predvidevanji. Na ta način pridobljeni rezultati dela prednjačijo in ¡so tudi:¡najpomembnejši. Ti ¡rezultati so dejanski rezultat : dela posameznih delavcev in delovnih skupin. Pri lem običajno mislimo na normo. Vsak normativ mora biti opredeljen količim 'sfeo mn -kakovostno seveda y povezavi s stroški. Šele tako jasno ¡vidimo, kakšen je bil dejanski ■'prispevek- delavcev. . Danes - ¡smo •v razvitih državah .priča opuščanju i posamičnih norm in prevladovanju, • : : -skupinske, norme (zvezdasto delo). ¡Pri nas je zato !še potrebno da preteče določen čas.
Kakovostno ¡merjenje dela pa je ocenjevanje rezultatov dela l'Z nekim vnaprej; , predvidenihi: 'stanjem. To je primerno ; tam, 'kjer .ni: mogoče -.meriti; prispevke delavcev, v posamičnih primerili. Na žalost se je ta metoda izn>
1 -dila ¡in je postala - ife sredstvo za ' splošno povečevanje osebnih dohodkov. Delež 'posameznih de-lavcev, ki pač - delajo- boljše i ¡ali • slabše- ¡ se- skriva za skupinskimi dosežki. »Priča smo tudi ¡teinu, da pri takšnem ¡menjienjuiuspešnostii-delà , pogostoi -prihaja do lažne solidarnosti s 'Slabšimi delavci.-■ Zato'., je zelo pomembno opredel ¡¡ti - ¡vlogo ¡in, delovna- opr avila’
¡ vodje .skupine, - ki, mora zasledo-i vata delo: ■ vsakega ¡.po s amezmika' in potem v določeaarirprimerifru-. strežno ukrepati,' - Največkrat -se ■lahko to- stari ; v-dbliM) nsitoezme.y ga pismenega. predloga,naslov;-;? Ijenega na/¡kompetentno ■ komisi« jo. Kljub tem. Slabostim, ¡pa ne kaže:,jte metode xàpusititâ>(.potr®b-;' oo jo je le prava-lno ¡luparabjtdi in onemogočiti delovanje! zgoraj navedenih ¡subj ekrti-vnih f akterj ey. ; ¡-Rekel ¡sem le Subjektivmiii kajti-teoretično je- ja 'metoda -neoporečno obdelana.
Na koncu svojega (razmišljanj a O it eh problemih bi de dejal; da je- sistem metodološko'in dskü-stveno potrebno dograjevati, neuporabno zamenjati in odstrani-ita, .iskati . b,olj še in : ustreznej še. Toda to bo le mogoče, če si pred problema ; ne bomo zatiskali ¡oči, .¡oziroma .-še z njimi bomo seznanjali.
Gojmir Srteh.
HAN©VERSKI SEJEM 1982
Ilannoverski sejem 1982 je nudil tisto, kar šicer -tradicionalno pričakuj mio od te' Melike medna-rodne razstave. Na ogromnem prostoru, ki obsega- 23 velikih paviljonov in še dodatne odprte razstavne .površine, ‘ je 1)1-10 mogoče videti vse, kar je novega na različnih področjih človekove dejavnosti. .	1.| v
Področje razsvetljave ,je halo kot običajno v ¡paviljonih 9 in 10. Tu je takcTimenovana WeMichfr sohau (svetovna razstava luči) in .temu primerna-sta izbor in obseg področja svetil. Mimogrede povedano -srečamo tu kot razstavi j alc.e vse naše večje za-padne kupce: Posebej velja jtu
omeniti R. Zimmermann, ki za-• stopa po veOjMiesti.vfi^roptemlje-nosti' razstavnega. paviljona, pa ne nazadnje tudi - po številu poslovnih obiskovalcev. Očitno je, da firma dobro posluje in ob ,+eim aai/odveč zadovoljstvo, da je. naš največj i iaoz.ems.kii. kupec. Tudi drugi naši -kupci so tu dostojno predstavljeni, čeprav ne-•kateiu (naprimer Lindner, Popp) ne poudarj aj o s-tek-lenih svetil, ker imajo .druge programe,.ki v obsegu njihovega poslovanja pomenijo več' (na primer: Lindner — direktna razsvetljava). Prav tako je pri nekaterih naših -kupcih apaz-no stagniranje' V oblikah asortimana, ki ga iz-dd ujemo za
Iz dela samoupravnih organov
ODBOR ZA POSLOVNO POLITIKO
Odbor za poslovno‘'politiko DO se je, dne 25. 5. 1982 sestal na
1.	seji .	-
. Na tej-seji so obravnavali .pri-' stoj nosti odbora, ki jih opredeljuje Statut delovne onganaza-caje in Samoupravni. sporazum o združitvi TOZD v. delovno organizacijo-. Poleg tega pa so se dogovorili tudi o načibu dela v njihovem- dve-letnem mandatnem obdobju.
, Za tem je odbor, obravnaval poročila -o opravljenih službenih potovanjih. In sicer so obravnavah poročilo s službenega potovanja .v Ried. v Avstriji.. 'Na služ- -benem potovanju, ki so se udeležili. inž.. Aleksander šivec., Ivan Grum in l-van Teršek, so si ogledali mednarodni sejem gasilstva in ostalih tehničnih- dosežkov. Razstavljena :so bala najsodobnejša gasilska vozila ta o-. rodje. Predstavljene so bile na- , prave okolja, potapljaška opre- ( ana, dihalne, naprave, obrambni sistemi -in.. sistem obveščanja.,' Razstavljena je bila ■ tudi -izpopolnjena /oprema, ki jo lina -t-udii naše industrijsko gasilsko društvo. ta.-bomp, ž drobaiim-i spremembami lahko -izboljšali ;lkSt-': nosti sedanje opreme.
Ker sta. se tega potovanja u-deležila tudi. - dva- predstavnika gasilskega, društva Hrastn¡fc-Ma-tica, in .Ker to društvo nima na voljo - deviz nih sredstev, je odbor odobril dvema udeležencema te-' ga.-potovanja 3 dnevnice 'zmanjšane za, 30'p/o, - -kateniihi dinarsko prah vrednost zagotovi, gasilsko društvo Hrastnik-Matica.
Naslednje je 'bilo poročilo o službenem potovanju v Italijo, ki so ga •opravili': inž. Anton Žagar, Albert -Kapel ar, Alojz Marčen i-n dipl.' inž. Aleksej Us. Na Na’tej sltižben;. poti po 'Italiji) so obiskali' siteklarno I.V.I.S.C. ’ pri -Milanu (ogled rabljenega 6 sekcij skega IS 'Stroja'),'' firmo TMI (dogovor o možnosti rekonstrukcije naših preš), firmo OOMI (o-' gled in. možnofeti nakupa stroja za lepljenje -kelihov), Steklarno Roco Bor-miofe''iSsinovi'-'(ogled izredno napredne steklarne in
pregled možnosti za. tehnično sodelovanje s -to' steklarno), firmo Firatdli Franceslkoni v Bresci (rešitev reklamacije zadnje pošiljke in dogovori o nadaljnjih pošiljkah). ‘
Tretje potovanje, ki so ga obravnaval i pa je bil ogled Han-no-verskega sejma. Sejom so si o-gledali: inž. Janez j Kavzar, inž. Ervin Predovnik, Marjanca Pol-zelnjik, Anton Kobal, Albert Kapelar, inz. Karl Dragar, inž. Jože Guzaj, di-pl. prav. Brane Mild-novič,-diipl. inž. Niko Kavšek, inž. Anton- Žagar, Alojz Marčen in inž. Jože Tušar. Razdeljeni so. bili v. trii i skupine.
■ Ker je o ogledu -tega sejma že napisano v tej številki, vas er teni ne -bomo. posebej obveščali.
Zadnja' skupina v sestavi: dipl. prav. Branë Mihnovič,. dipl. inž. Niko Kavšek, inž. Anton Žagar, i-n, tež. Jože Tušar je zaradi zahteve firme Fischer, da se dokončno dogovore o prodaji treh naših izdelkov, (kozarce Gin 0,03 del, arabski vrček in 1/8 kozarec), Službeno. potovanje- podaljša :. za en dan. Zato so člani odbora za te i -udeležence odobrili -še -, eno dnevnico ta nočnino. .
Nato je Sledil pregled prispele pošte. Odbor je po ogledu prošenj 'odobril: .
Gasilskemu društvu Šalek Iz Titovega Velenja pri lOpgahizadji medobčinskega : gasilskega tekmovanj a, nakup steklenih' izdelkov slabše kvalitete po nižji ceni.
Maturantom CSŠ Zagorje ob ; Savi — kovinarski oddelek, kjer se šolajo-tudi našli štipendisti, finančno pomoč :. za - maturantski izlet. ; -•	:**
' Zaradi 15 % povišanja bon na-'
; šim steklenim, izdelkom, hi veljajo od 25. 3: 1982 dalje, so čla--n-i odbora na pr.edj'Og -ikomeràiàl-nega sektorja sprejeli 'sklep■ s . kit teti m .; so ■ 'riaš im •L trgovskim ’ predštavnlkom V SFRJ zmanjšali , provizijo na 0,26 promile.
, Tip je vse, ¡kar je bilo- obravnavano na tej seji. ■ ..
; Predsednik' odbora inž’. Erno Si hup
njih (na primer FI Honsel, FIu-stadt). Zanimivo, pa je, da je firma Honsel tudi sama opazila' pomanjkanje sodelovanja na področju, oblikovanja im želijo ad. nas osnutke novih izdelkov.
Ob pregledu- .celotnega razstavnega prostora ^proizvajalcev raz-. svetljave lahko ugotovimo, da vodilno vlogo na področju raž-voj a svetil igrajo 'tista podjetja,, ki. so znala združiti načrtovanje steklenih delo-v ih armatur kot tudi poslovno politiko pod enim imenom. To sta na primer firmi Limburg ta Put/ior. Na njih nas je opozoril colo naš kupec, Zim- ■ mermamm, čeprav je njegov pro-.gfam bolj tehnično usmerjen nh,. manj »steklen«. S posredovanjem firme Zimmermann smo tudi -dobili kataloge obeh omenjenih firm, kar je drugače za nas skoraj nemogoče. ,
Glavn	.
Limburga in P-utzlerja ni v neki ekstravagantni izvedbi steklenih delov in armatur; kot, rdeča nit se v njihovem -asortirnanu. prepletate -programi , svetil, . to sc prava-Stmsko, -Siftiopno, namizno, pa' tudi talno, svetilo v do-lo.čeni obliki ta izvedbi. Tako je na primer najnovejša Pulzlerjeva serija »Gpitteik<(-.;>zašnovana na e-oostavnem kroghčheim des-ehu ih, obliki, ki -skupaj .S programom svetil -tvorita zanimivo ta svežo, celoto. Firma Limburg je šla korak dalje ta združila, vse njihove 'yt dogovorjene kriterije ‘(program svetil, . domiselno obliko itd.), še z enim movim: našla je kvafitetno rešitev za tadusirij-sko izdelovanje »Aplik«..- Njihova svetila 'št. 2992, 2993 -itd. kažejo inteligenten pristop k poenostavitvi tipično -nočnih izdelanih tehnik s tem,-da efekti-ostajajo v .okviru toaMitetraah norm. Omenjena tehnologija • je zanimiva za nas s tem, ■ da točnega navodila seved-an-i-mamo in bom-o do -
Aplika, ki ni izdelana po klasičnem postopku; izdelek Limburga
rezultatov . prišli šele s poizku-šanjem.
Harinoverski sejem je za obiskovalce vedno neke vrste izpraševanje Vesitif V našem primeru se lahko vprašamo, k-d-aj bomo -uspeli združiti načrtovanje, proizvodnjo .ta prodajo svetil. Vprašanje je pomembno za nas, saj razvoju-na tem -področju lah-ko sledimo le, če borno imeli u-rejene Omenjane 'organizacij ske osnove. Slediti razvoju pa pomeni biti'-zantamv na tržišču ta us-t-var j ati' ustrezen dohodek. To-zadnje je naša prvenstvena naloga te njej morajo‘biti 'podrejene- kakršnekoli drugačne -težnje.
Alojz Marčen
Del novega programa »Optima« tovarne Putzler
I
Z NAŠIMI UPOKOJENCI O TEM IN ONEM
Ko prestopiš prvič prag tovarne -in je pred tabo še celih 35, 40 ■ lert 'delovne dobe, ne razmišljaš o tem, kaj boš potem, ko ta leta minejo — mladost sedanjost ti tega ne dopuščata.
Potem ti tečejo ¡dnevi, leta v obveznostih, napornem delu, ki ga opravil j aš v 'delovni sredini. Včasih ti delovna odnosi dajejo vzpodbudo, včasih, prinašajo razočaranja. To so lepa, so naporni dnevi, so dnevi, ko čutiš; da bi obrnil svet in dnevi, ¡ko si preobremenjen, razočaran, potit, ko ti nobena stvar ne gre prav od rok Mine polovica teh delovnih let, počasi sestopiš proti -koncu dobe, toi zavzema glavni del tvojega življenja. Bolezen, ki ob napornem delu še sama rada ponagaja, mučno odmika konec.delovne dobe in naredi leta še daljša.
In potem vendarle konec. U-pokojitev. Zaslužen ¡počitek po vseh, dolgih letih dela, vloženih naporih, prispevku za -napredovanje in rast kolektiva. Oddahneš si. Zajameš sapo. Srečen si. Ali pa te stisne pri srcu, ker te je čas vendarle,imalce prehitel in se vprašaš: »Kaj sedaj?« Ko ti prisrčno stisnejo roko in cvetje v naročje, ko 'ti zaželijo dolga to zdrava leta, odhajaš in za teboj se vendarle zaprejo vrata. Drugi ostajajo za stroji, njihovo delo se nadaljuje in ¡mogoče ti malce zavidajo »prostost«.
Dnevi se spremenijo. Loviš samega sebe, iščeš se ¡in važno je, da v tem -uspeš, da ta dnevi’ ne minejo, ne da bi jih uspe! izkoristiti. Dnevom zasluženega pokoja je treba Vliti novega življenja, volje, iznajdljivosti, pobude, tudi to. je del zdravja. -Pestovanje žalostnih ¡in nesmiselnih bojazni, da je glavnina lepega .minila, pustoši v človekovem srcu in mu uničuje voljo. Življenje je sestavljeno fiz etap, vedno znova
nekaj začenjaš, s vedno -znova se pojavljaš na koncu tega ali onega. Toda, dokler lahko, je prav, da življenje obvladuješ, z lastno voljo ga prilagajaš sebi. Saj je vendarle to življenjé ¡tvoje in samo -eno.
Tokrat smo za našo uredniško mizo ¡povabili nekaj upokojencev dn z njimi, pokramljala. Zelo hitro in s polno .pripravljenosti so se odzvali našemu vabilu, da smo bili v uredništvu kar. prijetno presenečam. Še,posebno Zato, ker je ponavadi za članke, ko sestavljaš številko Steklarja treba prositi, ■opominjati in 8Bj skratka zelo vztrajen, da zbereš. material. , V razgovoru srno , z veseljem ugotovili, da tisti upokojenci, ki so v razgovoru sode-, lovdli, pok» živijo, da iso aktov-ni, zaupali so nam svoja veselja, hobije, pa tudi 'bolečine in grenke občutke. Kako pa je tekel' naš klepat, lahko razberete iz tega zapisa.
ANICA PODLUNŠEK
Z velikim zanimanjem sem ¡prejela vaše vabilo za razgovor ¡in kar 'ganjena sem ¡bila, češ: »Pa le nisem še pozabljena!«
Rodila sem se 11. februarja' 1912. Kot uslužbenka sem delala v Steklarni Hrastnik, Rogaški Slatini in v Pančevu, ñato pa od leta, 1954 pa vse do upokojitve decembra 1967 v Steklarni Hrastnik. Nazadnje sem opravljala delo referenta za reklamacije in ¡kontrolo faktur,
. Ob odhodu v pokoj so me prevzemala mešana občutja, veselje in žalost obenem. Veselje, ¡ker sem dopolnila polno iddbo za u-pokojitev, žalost pa, ker sem se poslavljala od kolektiva, 'kjer sem preživela del ¡svojega življenja. Težko je bilo slovo tod so- ' tovarišic in sotovamišev, s kateri-


mm
: išMmm
ffpjpMIS
§ -. g ■HH|
ar*; m m
p|
1 * ■
* v-	^	*	-	*■
iB
Anica Podlunšek z možem Gusteljnom, ki je dolga leta delal v naši DO, upokojen pa je že od leta 1963.
mi sem delila dobro dn zlo. Svoje ¡delo ¡sem opravljala z velikim veseljem ¡in odgovornostjo in upam, da tudi v zadovoljstvo ¡kolektiva.
Ptrva leta upokojitve sem. še večkrat'prišla v 'komercialo- Moji sotovariš-i so me vedno prisrčno 'Sprejeli. Ob-Novem letu si, izmenjan» ¡lepe želje po pošti.
Tudi Steklarja redno preje-. imam po pošti. To mi veliko ¡pomeni. V Steklarju me -zanima vse, najbolj pa prodaja stekla na do-, mačem in tujem ¡trgu, kajti, če je uspešna prodaja, bo tudi -delavec lahko' pramenho’' nagrajen. Še vedt» 'se me z lepimi pozdravi večkrat spomnijo referenti Kemdj a-Impex, Ljubi j ana, ■ s katerimi sem vsako jutro govorila po telefonu, o prodanih ¡izdelkih za izvoz. Letos so mi spel poslali zelo bogato opremljen koledar dn čestitke. Za to pozornost sem jiim zelo hvaležna. Presrečna sem tudi,, ko tire tu dn ¡tam obišče sodelavka alisodelavec na domu. Malo pokramiljamo ob kavici in se spominjamo na lepe trenutke iz mojih delovnih let.
Ko sem ostala doma, -sem bila zaželena pomoč moji hčerki. Takrat je bil vnuk star šele 6 mesecev. Moje delo se je zelo spremenilo. Kot vse današnje babice, tako sem tudi jaz skrbela za vnuka, ko hčerke nd bilo doma, ¡pomagala sem pri gospodinjstvu Itd. Kljub tej zaposlitvi sem-našla poppldan čas -tudi zase. Ukvarjam se z raznimi ročnimi deli, berem knjige; ¡zvečer rešujem križanke, zanimivo je tudi listanje po albumu s slikami. Prej,-ko sem bila še zaposlena, je bilo -za vse to bolj malo časa. Prostih sobot takrat še ni bilo. Velikokrat sem morala delati še popoldan. Napisati je -bilo potrebno vso dokumentacijo za natovorjene kamione, za Izvoz.
Talko mi je tudi, za čiščenje stanovanja preostala ¡ponavadi le nedelja. Moji hobiji? Veliko jih nimam. Najbolj me veseli vožnja z avtobusom po naših krajih in tudi izven naše domovine. Spoznala sem veliko starih gradov, spomenikov fiz NOB in še ■bi lahko naštevala. Zadovoljstvo ■dn veselje najdem ¡tudi v ¡dražbi, kjer prepevamo lepe narodne pesmi. Kdo me le povabi?‘Društvo upokojencev Rudnik Hrastnik me vedno obvesti o izletu, za kar sem (jim hvaležna. Ob večerih gledava z možem televizijo, -tako je .¡človek, na tekočem z dogajanji doma in po ¡svetu.
Kot upokojenka ¡sem. v splošnem zadovdijina. V krogu svojih najbližjih preživljava z možem jesen življenja kar lepo. Zadnje dve leti me tare bolezen, ki jo blažim z zdravili! Usoda nas vseh . je pač ‘ enaka, kot pravi pregovor »za soncem pride dež, po dežju vedno sonce, za mladostjo -pa starost, po njej nikdar mladost.«
-Naj še dodam, da povezave z.
‘ delovno organizacijo skoraj m Mnenja sem, da bi lahko občasno organizirali srečanja, kot to starajo v marsikatera' iddlolvni organizaciji. Če bi se to uresničilo/¡bi ¡bila večina, upokojencev zelo zadovoljna in čutili bi, da le niso pozabljeni. Vsekakor pa želim kolektivu tudi vnaprej še veliko delovnih uspehov.
. "UST
I * M

JOŽE BEZGOVŠEK
rojen -29. 4. 1929:
V Steklarni sem začel ¡delati, leta 1945, kat odnašalec. Leta 1947 sem bil premeščen v brusdl-oiao, nato sam bil v letih 1949—-1951 v JLA, Po vrnitvi -sam začel obiskovati steklarsko šolo, 'ki je bila ¡takrat v Hrastniku in si pri-dpbil kvalifikacijo brusilca. To delo sem tudi opravljal vše do upokojitve,- v zadnjih ¡dveh letih 'pa sem po potrebi delai. tildi koit vratar. Upokojil sem se februarja 1981.
Ob odhodu v pokoj so me .prevzemali veseli občutki, saj sem vsa ta leta delal med ljudmi, s katerimi sem se dobro razumel, kar se je odrazilo tudi ob odhodu v pokoj, ko so me ¡sodelavci večkrat .prijetno presenetili. Ve-'sel sem bil tudi zato, ker -sem se več kot 32 let ¡trudil, 'da bi delo, ki -sem ga ¡opravljal; o-pravil ¡kvalitetno, dobro in s tem pripomogel k uspešnosti na-- še delovne organizacije. Vsa - ta leta sem trdo ¡delal ¡kr je odhod v pokoj tudi potrdilo, nagrada za opravljeno dalo v' vseh teh letih.
.Kakšnih tesnejših stikov z delovno organizacijo nisem ohranil, razen v primerih, ko je ¡treba o-praviti kakšne 'formalnosti. Zato pa imam precej Več stoikov z bivšimi sodelavci, s katerima se še na vsakdanjih opravkih mnogo-, krat srečam in taikrat beseda steče tudi o naši delavni organizaciji.'
Tudi glasilo Steklar redno prejemam. Najbolj me zanima ¡rubrika o. prihodu in odhodu ¡delavcev, pa o uspehih in problemih proizvodnje, ipredvsem v TOZD 1 lin podobno. Pravzaprav mi Steklar pomeni reden ¡stik z ¡delovno organizacijo-, saj ¡se preko njega seznanim z marsičem zanimivim. Vsebina -bi ¡brila večkrat lahko manj strokovna m bolj razumljiva . navadnemu človeku, delavcu, kakršnih je v DO največ.-Za zapisnike s sej imdčrno oglasne deške, zato bi želel .več ¡komentarjev o problemih iz proizvodnje, pa tudi kaj več o delu ¡sindikata in samoupravnih organov.
Dnevi,"¡ko sem v pokoju, niso bistveno' drugačni iqd tistih, ko sem bil še -redno zaposlen. Občasno honorarno delam na SGP, saj -mn. vsak dinar prav pride, ker'
moram s skromno pokojnino d>režirv)ljjaiti 3-člansko dnužino. Veliko več časa pa sedaj lahko posvetim delu na vrtu lin ¡gredicah. Gojim rože, Usi nti pomenijo veliko veselje ;in za kar prej ni bilo nikoli dovolj časa. Večkrat se išedaj*tuidi oglasim pni sorodnikih in. jim po potrebi pomagam pri raznih manjših opravilih. Tuidi kakšno kulturno. prireditev si grem ogledat, predvsem nastope pevskega zbora Svobode II; Trudim se, da- ne 61 Zamudil nobenega koncerta pevskih zborov, ki . jih je v Hrastniku občutno premalo. Tudi za poslušanje oa-noldno-zabavne glasbe se sedaj najde čas. :
Kot upokojenec "se kar ‘dobro počutim, le zdravje mi 'tudi ponagaja. Sedaj' že Občutim posledice dolgoletnega dela stoje na prepihu, v hladni vodi itd, ki se 'kažejo v ‘bolečinah v nogah jp revmatizmu.
Glede na delo; ki sem ga o-praVljal, mislim, da :je pokojniha prenizka, saj Z njo ¡komaj 'preživljam 3-člansko družino. - Takšna pokojnima je kaj skromno plačilo za več kot trideset let trdega dela. Tudi za zdravstveno Varstvo bi bilo, treba še bolj poskrbeti in upokojencem posvečati več pozornosti.
- Dobro bi bilo, če bi se upokojenci lahko večkrat sestala in .se skupno is še aktivnimi člani de-lovine ¡or.gamlizaaije pogovoirih Želel bi, da bi v poletnih mesecih za upokojence .organizirali kakšno tovariško srečanje š potomkam, pa ¡tudi- kakšne ¡izlete Predlog imam tudi, da bi Steklarna Hrastnik za upokojence organizirala ogled ignobnn.ce tovariša Tita na Dedinje v Beogradu.
MARIJA KLAJN
rojena 31. 1. 1926 -
Upokojila sem se januarja 1981, zaposlena pa sem bila kot kontrolor gotovih izdelkov. Kakšna čustva so mfe prevzemala ob upokojitvi? Predvsem sladka zavest, da je sedaj konec tiste na petosti — doma hitro ponaredki, potem pa v ‘tovarno liri zopet tam hiteti, vedno ¡in povsod hiteti. Tega je sedaj konec. Sedaj ise bom lahko - posvetila domu in v, zmernem tempu ¡opravljala .domača dela. Ne morem pa ¡zamikati, =':da mi nekje v notranjosti kljuva črv, kdo bo delal namesto tebe? Zdelo se mi je, da bo ito delo,
ki sem, ga opravljala, ostalo nenarejeno, ko mene ne bo. če človek toliko let ¡opravlja eno in isto delo, se s tem delom-že kar izraste, tako da sem 'imela občutek, da je to delo moje on moram to jaz naredita. Še. posebno, ker sem vedela, da na tem delovnem ¡mestu; ljudi ¡manjka. Pa še ‘en občutek je ¡bil prisoten, ko sem ¡se namreč srečevala s sodelavkama in sodelavci, me je vedno znova prešinilo, .¡ali se bomo -še kdaj. videli? In potem še 'slovo od tovarne, .da, tovarne! Trideset let sem prihajala vanjo, videla. sem jo se čisto v predvojnem stanju, ¡sedaj pa naenkrat .¡ne bom več ¡doživljala, ¡kaj se v njej dogaja. Tudi to je ¡dokaj' grenak občutek.
Z delovno organiizabijo sedaj1 nimam nobenih stikov,' razen da vsak mesec ¡prejmem Steklarja. Prejemam ga. redno in ga preberem v celota, bolj .kot sem ga kdajkoli še v času svojega jdčla. Kar. vredu je. Všeč and je, ¡da ima tudi ¡mladina v njem svoj kotiček. Pogrešam pa več pisanja o nas, upokojencih. Zato .zelo ‘toplo pozdravljam idejo u-' re jništva, Ida site nas .'povabili' na 'razgovor. Na ta način bomo le še ¡kaj ¡slišali eden o drugem, čeravno se več ne vidimo. To bi lahko ppstala stalna alk'vsaj občasna ¡rubrika v našem glasilu. Pred časom smo že imeli takšno 1 rubriko, pogovor / ’ enim od & članov kolektiva. To rubriko pogrešam. Morda bi uvedli izmenične pogovore. Enkrat pogovor z zaposlenim, ¡drugič jz upokojen cenu
' j Res. je! Bata upokojen ¡ne po-meni biti brez obveznosti in dela, saj je tu dom on ‘družina, ki terjajo svoj čas. Več reda je sedaj v baši. Sicer pa meni dela
■	‘nikdar 'ne zmanjka, šivam, pleteni ¡in zelo rada imam 'tudi.druga r.očna dela. 'Imam tudi majhen
■	vrt, ki ¡ga želo rada obdelujem. Tako ¡gre delo, eno z drugim-, ■nabenemu ne 'bi dala prednosti.
Zelo rad .zahajam tudi v gledališče. Ko sem bila še ¡zaposlena, si tega nisem mogla privoščiti, saj sem imela 3Jizmensko . delo. Sedaj pa sem si privoščila abonmajsko kanto, pa tudi uzven-abonmajske prireditve si rada o-gledam. Moji hobiji so ročna dete: gobelini, pletenje, kvačkanje, tudi razne prtičke rada delam.
■■ Včasih razmišljam, kako .je naše življenje nepravilno urejeno. Ko ’ sem še delala, je bilo več denarja on sem si lažje kupola taa-' tarial za ročno delo. Zmanjkalo pa je časa z.a; Izdelavo. Sedaj, ko imam čaša več, pa ni .denarja za material, saj je pokojnina skromna. V redu. Zlata . svoboda, 'ura nič več ¡ne kliče. Spat grem, kadar hočem, vstajam, kadar hočem/ delam, kar se mi zljubi. To je ena, lepa stran. Druga stran je denar. Naše pokojnine šo ab-•solutno premajhne in nepošteno odmerjene. Zakaj mislim ¡tako? Trideset let sem delala iv tej tovarni1 on vseh trideset let se je tovarna gradila. Torej šeni vsa ta leta od mojega osebnega dohodka prispevka za izgradnjo tovarne. Zato je bal moj osebna -dohodek za toliko manjši in sedaj Šo mi po tem osebnem dohodku obračunali pokojnino. Za itriide-. set let garan ja .mi je ob upokp-jitri. piižnannh" 3.714 ¡dan. To je ' žalostna številka, še posebno, če se spomnim na .tiste čase, ko je bila tovarna v začstmi izgr-adnji, ‘ ko smo delali skoraj pod milim
nebom. ¡Pozimi mraz, sneg, led, poleti neznosna vročina in stalen prepih. Pokojnino Občutim nekako tako, ‘kot priznanje ¡družbe za moje dolgoletno ¡delo. Pravzaprav imam še. srečo, da imam moža, ki prinese plačo, da ¡lažje živiva. Kaj pa ¡tiste, ki so samohranilke? Četudi je najnižja pokojnina 5.200 din, pri ¡današnji draginji te žene prav »tanko piskajo«. Nič na boljšem niso ¡tisti, kjer se žena, iz'kakršnegakoli razloga ni mogla zaposliti •in sta sedaj odvisna le od ¡moževe pokojnine. In zakaj ' je po mojem mnenju tabo? -Ker imajo tisti, ki ta nesrečni-pokojnin-Sbi zakon urejajo, žeto. lepe • plače, ¡ali pa nekateri med njimi tudi že lepe pokojnine. Sicer Vedo, da ’je življenje z malo denarja i težko, \vendar tega ne občutijo. Pa še nekaj je zelo, zelo boleče. Odnos do delavke — matere. Jaz imam- le trideset let delovne do-•be. Lahko bi imela celih'petintrideset ta še čez, če ne bi imela nič otrok. Tako pa sem dvakrat rodila ta po vsakem otroku ostala tri leta doma. Moja mama nas je imela osem, pa ¡se ,ni mogla razdeliti na osem delov, da bi . nam vsem čuvala otroke, da bi' me neprekinjeno ¡delale. Tako šem na račun vzgoje in varstva otrok '.izgubila 6 let ¡dejavne' dobe. .Roditi ta '¡vzgajati otroke tpav je po mojem, prepričanju tudi večji, če ne največji prispevek družbi. -.
« Vendar smo ¡me žene, matere, za ta prisevek le ¡kaznovane, namesto da bi’ bile nagrajene.' Mislim na krajšo delovno dobo in zato nižjo pokojnino. Danes tudi nihče več ne naredi niti minute zastonj, razen: vsa čast mladina Mi pa - ¡'smo naredili še in še u-darniško, češ, da nam bo zato. enkrat lepše. Danes 'j e, vse to' pozabljeno. Danes so na vodilnih mestih že .povsod mladi ljudje; ki pa ne vedo, ali nočejo vedeti za naš -trud, ¡tudi za njihovo lepše življenje. Mnogo še govori ta piše o1 minulem delu, ne naredi pa- se nič. Imam občutek, da so mi' ob ¡upokojitvi pač odmerili" ¡tisto ¡skromno pokojnino ta me porinili v kotiito-likšen je: bil tvoj ■ osebni dohodek dpi'tolikšna je sedaj' tvoja pokojnina. Da. pa je ¡dokaj velik del mojega osebnega dohodka tu-di prostovoljno delo, vloženo v tovarni, to vedo vsi, vendar še nič he: ukrene. Še , naši mladi sindikalni funkcionar j¡¡.-..so pozabili ria to.
■ Še pred letom, dvema, vsa leta ¡nazaj, je bila navada, da je v,šak član delovne. o.rgaiiizacije ob -upokojitvi .šel. tudi na pre-. ventavno letovanje. Sedaj so to ¡ukirii-ld. Vem, da se borimo ža sta-bilizacdjp, vendar tudi vem, da je kolektiv dpsitikrat- -v: še "težjem položaja:, a se je denar vedno našel. Mladi pač - pozabljajo, da , srno md še vedno povojna igane-raeija, ki je prispevala, za izgradnjo tovarne, dosti več,-kot stane deset dni letovanja. Zavedam še. tudi, da nas je v preteklem letu odšlo zelo vplko v pokoj, kor še je 'ravno to leto priznala Ibenifiikacija ženam ta če bi nas vse naenkrat postali-na . letovanje,. bi bil to zares velik izdatek. Imam ¡pa predlog. Na ¡iiraba' poslati vse naenkrat, ampak -postopoma, vsako leto nekaj,
Razen "• Steklarja torej • nimam nobene »javne« povezave z delovno organizacijo. Je pa . neka tajna vez, ki' me še vedno veže nanjo. Hotel/ ali ne, v srcu- še
vedno živim z njo Plredlog ‘i-. mam, da bi nam, upokojencem omogočili večjo povezanost z delovno-organizacijo. Morda bi ¡u-vedli občasne obiske ¡tovarne. Recimo enkrat na pet let: Seveda nas' je upokojencev preveč, da bi 'mogli vsi ¡naenkrat v tovarno, morda pa ibi to omogočili zdaj eni, zdaj drugi Skupini. Priznam, šele dobro 'leto sem doma, pa bi že kar rada zopet ¡malo. pokukala v ¡tovarno, kaj se''še tam dogaja. Mislim, da-je še marsikateri mojega mišljenja.
IVAN RESTAR
¡rojen 9. 6. 1912, ob upokojitvi
vodja prodajnega oddelka:
. Upokojen ¡sem bil leta 1968. Takrat ¡sem ital s icer . včsol, • da -šem se . rešil vseh dolžnosti;, od-igoivoimati ta: skirbi, ‘lca jih je bilo poji mojem delu kar preeej. Vendar pa mi ¡je> bilo pri srcu ¡tudi zelo tesno, ¡mislil sem si: »Danes Si zadnji jdan kot : aktiven Član delovne organizacije, kjer ši delal 40. let, potem ¡pa nikdar več.«.
S Steklarno Hrastnik ¡sem o-’ hranil stike' v tem smislu, da sem. se zelo ,veliko pogovarjal s še aktivnimi .člani, bodisi steklarji, ali -drugimi delavca Tema pogovorov je bila vedno, kako teče proizvodnja, kako tovarna posluje, kako . je- z . osebnimi dohodki, kakšne težave se p.o-jarijäjo ¡ipd/
Kot upokojenec imam -vedno dosti dela, 10 lat sem narrireč ž;e vdovec/ tako da opravljam - vsa , gospodinjska ¡deja kair, sam : Tuidi vrtičkar sem, kar ¡mi tudi vzame dosti, časa. Zjutraj vstajam /običajno ob -6, drk Rad prebiram časopise, rešujem-'¡razne uganke/ poslušam radio, gledam televizijo. Skoraj vsak dan grem v Hrastnik, čutara, potrebo po • raz-govoru; Tako tečejo ¡dneva .moje upokojitve. Če bi. se lahko »upokojenec« smatral • kot poklic, ta bil : to ' zelo ■ lep poklic, le: dolga praksa • je potrebna -zanj -— 35 oz. 40 let. -
Redno prejemam glasilo Stete iar ta sem z njegovo vsebino tudi zadovoljen, zdi se mi zanimiv. Rad prebirata članke, ki obravnavajo tekočo proizvodnjo, razne novitete, ki se uvajajo, finančno poslovanje. Če delovna organizacija dobro; pošta je, tudi naš, upokojence, veseli. Od tako imenovanih .»izgubarjev«- mi kaj . dosti pričakovati. V Steklarju îpa imam seveda najraje ! ikrižainko ta križ. Ugankarstvo je namreč m;oj konjiček, ki se mu z veseljem posvečam.	-	" ,
. Kako se počutimo upokojenci? Z višino poko jnine sam .zadovoljen, mislim, da je danes vse tako urejeno, da upokojenci ne ¡trpijo pomanjkanja. Tudi ¡'adrav-r. st veno varstvo se mi zdi v redu.
Moja želja in verjetno tudi ostalih upokojencev, je, da bi ostali v tesni povezavi z delovno organizacijo. Jaz čutim to povezanost v. tem, da redno prejemam glasilo Steklar. Predlagam pa, da iba se ponovno uvedlo t. i. srečanje v Gorah, kot je Mio- že leta'nazaj, pa je v letu 1981 žal odpadlo.1 Sosednja delavna organizacija — TKI, vsako leto rvse svoje upokojence skliče, j<ih pogosti, tudi nagradi. Takšno, lahko rečemo, plemenito dejanje, 'bi za delovno organizacijo ne pred-staivljato . tako ;pretirano. velikih Stroškov, za upokojence hi pa zelo veliko pomenilo, če že ne drugega, vsaj nekako tiho priznanje oz.. hvaležnost za ’njihov trud, ki so ga s svojim delom vložili v - razvoj delovne organizacije. |
TINE GRČAR
Rodil sem se 6. 2. 1919, v Ste-klarnd Hrastnik sem bil zaposlen kot izmcnslčT vodja kontrole, u-pokojol pa sem se novembra 1974 mn sicer invalidsko. Invalidska u-pokojatev md' je zaradi zdravstvenega stanja sicer prinesla olajšave,- a v tistem trenutku, ko sem zvedel za odločitev invalid-ske komisije, mi pa vendarle ni bilo vseeno. Zavedal senu se, da je to pomemben, mejnik v mojem življenju, da sem doživel veliko spremembo in občutil sem, da se ne smem prepustiti malodušju, zaradi upokojitve in'tudi ne zaradi zdravja. Poskušal sem čimbolj aktivno preživljati dneve, posvetil sem se planinarjenju, lovu, občutil sam, da sem vendarle našel samega sebe. Ponudila se mi je tudi možnost, da sem postal oskrbnik lovskega dd-ma pod Zasavsko goro, kjer sem se [tudi. zaradi zdravja želo dobro počutil, Saj sem bil na svežem zraku, V naravi.
Stiki z delovno 'organizacijo, •ki jih imam, so omejeni v glavnem na redno prejemanje Steklarja, ki ga vedno ¡preberem, prvi v družini, saj mi je zelo. všeč, zanima me prav vse, kar je v njem zapisanega, te ugankar nisem. Ostala povezanost s kolektivom pa je odvisna od lastne pobude. Kadar pridem po kakšnih opravkih v ¡tovarno, me
vedno ; lepo. sprejmejo, vzdušje je vedno prisrčno.
Zelo pomembno se mi zdi, da znaš ’čas, ki iti je na razpolago primerno ...izrabiti, da ' ti je v veselje in užitek. Nekateri ne šre-do, kam bi s časom, meni. pa je dan vedno prekratek. Vedno se najde ta ali ;oni opravek, kotim se 'tudi' pletenja košar, o-pletanja ‘balonov. Tudi' dela o-krog hiše ne zmanjka in ga postorim, kolikor mi pač dopušča zdravje. Vesolje nama z ženo pripravijo tudi vnučka, na katere paziva. Zavedam se, da. je pogoj . za ohranitev zdravja tudi oimveč gibanj a, zato nisem opustil izletov v naravo, (¡udi lovec sem še vedno in to m,i pomeni pomembno sprostitev. ..
Moja pokojnina je odmerjena •glede na zaslužek, ki sem ga imel, več kot sem ‘torej zaslužil, ne moram imeti. Res pa je, da je pokojnina skromna in hi se z njo z ženo bolj težko preživljala/, če tudi iona ne bi imela svoje..
Še vedno sem ohranil zanimanje za vse, kar se v delovni organizaciji dogaja. Ni mi bilo vseeno, ko je Steklarna zašla v resne gospodarske težave, zato pa se sedanjih vodnih ¡gospodarskih in proizvodnih uspehov tudi iskreno veselim, saj je to vendarle kolektiv, v katerem sem delal toliko let. Iz razgovorov z upokojenci TKI sem zasledil, da trna ta delovna organizacija redne stike is., svojimi upokojenci. Zato ^em že večkrat .razprisljal, zakaj itudj- v Steklarni Hrastnik ne bi moglo, biti drugače. Mislim, da nas jni toliko,, da bi. to pomenilo ne vem kakšen strošek, za upokojence pa bi to pomenilo veliko: da vendarle nismo pozabljeni. Delali , smo v težkih, povojnih razmer ah j. ko se, je bdlo treba marsičemu odpovedati, ko smo z voljo in zaspanostjo prispevali k izgradnji tovarne- in skromna pozornost v obliki 'srečanja, sedaj v letih .upokojitve bi nam žeto,veliko,pomenila.. -
FRANC BOČKO
.Nemalo sem bil presenečen, ko sem dobil od vašega uredništva--vabilo ža iriazgovor, kako se bivši steklarji 'počutijo v pokoju.
Zares je vzdušje takrat, ko odhajaš v pokoj, enkratno. Po 35-, 40- letih (trdega to, neprekinjenega dela bolj sproščeno zadihaš, budilka te nič več. ne -budi. Kasneje pride razočaranje, 'ko ti poštar prinese odločbo o pokojnini. V Steklarni so bile med skupino strojnih steklarjev in ročnih pihalcev občutne razlike pri osebnem dohodku, pri pokojninah pa so še bolj občutne. Ne morem mirno tega, da se ne bi ozrl nazaj na našo starejšo generaoijo. Po vojni je bilo treba dati vse od sebe za izgradnjo, za lepši'jutri. V teh povojnih letih smo gradili •tovarno, nismo. poznali 42-uimaga delavnika, hi bito organiziranega prevoza pa tudi ne toplih malic. O vsem tem smo takrat lahko samo sa- . njali. Toda vsi smo takrat mislili na boljši jutru, pa smo takrat imeli niške plače ih visoke norme.	’
Ko sem bil še aktiven, sem sodeloval v raznih Organih upravljanja. Toda, upam si trditi, da: smo se takrat -večkrat spomnili na naše upokojence. Kadar srno delili presežek, smo Se spomnili tudi nanje. Spominjam se, da
smo na siodiikaflini,. izlet vabili tudi nje.. Enkrat, ne. spomnim se kdaj,, smo orgamziraili izlet upokojencev v .počitniški dom v Bohinj. Toda, kje So sedaj ¡trsti časi. Ko šeni odhajal v pokoj, nisem bil za vsa delovna leta, niti med zaposlitvijo deležen nika-kega priznanja ne nagrade za ddlgolotno minulo delo, razen odpravnine,.. Jki jo po zakonu prejme vsak delavec. Res .pa je, da sem Ml v naslednjem letu ha sindikatu predlagan za 10-dnevno letovanje v-našem počit-* niškem domu. Zelo ¡veliko mi tudi pomeni, da mi’ uredništvo vsa ta leta, redno pošilja-glasilo Steklar, ki ga vedno z veseljem preberem. Pohvalno je tudi, da imamo upokojenci tudi v letih upokojitve še možnost letovati v počitniški® domovih Steklarne. Tudi ob 12-0-le-tnioi Steklarne so bili upokojenci vabljeni na zakusko to proslavo. •
Več let nazaj to še sedaj imamo steklarji 22r jrildja,. ob Dnevu vstaje in steklarskem prazni-. ku tradactooataa. " Met v Gore, kjer sindikat vsako leto organizira proslavo, s kulturnim programom. Tu je tudi .vsak udeleženec dotok skromno malico, tudi upokojenci. Ne vem, zakaj se je v letu 1981 sindikat odtočil drugače. Verno,: da ¡so dobili delavci za ta dan bone, ki so jih lahko vnovčili v trgovini. Termi primerna je bila tudi proslava. .
Tako slabe udeležbe se ne spominjam nobeno leto nazaj. Tudi upokojenci smo razočarani zapu-ščali ta dan Gore, kajti tudi na nas so pozabili, odpisali. »
V mtoulem letu je bila končno rešena beneficirana delovna doba ža delavke, ki so dol aie na zahtevnejših ter zdravju škodljivih delovnih mestih. Zato je precej, stapejšah delavk -o.dšlo v . zasliužend pokoj. Biile so presrečne, da je bilo končno rešeno tudi to vprašanje. Ko so se te delavke oh zaključku zbrale ha povabato delovne organizacije, jim je bdto lepo povedano, da se jih bodo še rihprej spomonjaM, če ¡bo tre-ba, pomagali,, ali uredili, karkoli bo v njihovi moči. Toda prvo razočaranje je .prišlo že ob Novem letu, ko so aktivnibj delili denarno nagrado. Upokojenke ki so samo par mesecev prej zapustile delovno .organizacijo, so biile že pozabljene. Vem, da jim ne bi pripadala cela nagrada, toda upravičene bi ¡bile vsaj na polovično. Po stoddikalneni dogovoru je bito že prejšnja lota potrjeno,: da se delavcu, aid delavki, kr gre v pokoj, omogoči preventivno 'letovanje v steklarskem domu. Toda tudi tu je sindikat odpovedal. Nihče hi te delavke, povabil na ¡razgovor ali jim .drugače pojasnil, zakaj niso predlagane ža oddih. .Saj je vendar večina g teh delavk z boleznijo zapustila delovno organizacijo. Ne zdi se. mi pravilno, da se stabilizacijsko obnašamo prav pri upokojencih. Mi upokojenci hi, ¡bili veseli..vsa- ; kega povabila ali razgovora. Z veseljem .prebiramo Steklarja. Prav vesel sem, da Steklarna Spet. posluje tako dobro. Zato bi'vam. bili upokojenci .hvaležni, da ¡se še vnaprej najdemo v Gorah, kot smo se minula leta, ter da bi nas ob kakem prazniku povabili na topajšE razgovor, ali morda tudi na Met. Saj imamo . upokojeno! vtis, da smo ob tem, ko smo 'zapustili delovno organizacijo, odpisani.
Kako porabimo prosta čas? Pravzaprav ¡ga primanjkuje. Skoraj vsak-ima verjetno kakšen hobi, Mnogo jih* je vključenih v razne organižaiaije. Delujemo , v raznih društvih, ¡sekcijah, ¡tudi na predavanjih. Na Logu imamo u-pokojienci Svoj klub, kamorsnno-gi pridno zahajajo, opažam pa da jč med njima upokojencev ¡iz Steklarne bolj malo. To so Sicer majhni, vendar prijetni prostori, z bifej ern, pisarno,to posebno sobo. Uradne ure so vsak dan od .15. do 17. iiire, vsak upokojenec lahko dobi razne informacije., pa tudi.. -naroči.. premog. V ■ okviru kluba 'delujejo tudi razne sekcije, v katerih upokojenci aktivno delujejo:, kegljači, planinci, ribiči, pevski zbor. Le-ta ima trenutno težave s članstvom,, zaradi bolezni pri članih to je sestajanje ovirano!.'. Izkoristil bi. to pri-Mko' to upokojence povabil, da postanejo člani... upokojenskega pevskega zbora. Vsakega bomo hvaležno sprejeli. Letos so odpili ¡tudi upokojenski dom v Izoli,. Dom ima bazen, z ogrevano morsko vodo, tako da ga bomo lahko upokojenci koristih skozi vse lato..Tudi toform.acajie v zvezi s tem dobijo upokojenci v pisar-, rti društva.
MARICA RAZINGER
Rodila sem se v steklarski družini — družini :s, trabicijio, stek-? larstva, kajti dede je Ml zaposlen v stari, pohorski »glažuti«, moj oče pa v zagorski in v. 'tukajšnji steklarni.:
Tudi sama -sena bila 32 let zaposlena V :S'teMaanni Hrastnik. O-pra/vljala sem. razna ¡dela, pred upokojitvijo pa sem delala . v skladišču, gotovih izdelkov pri odpremi . stekla Evropa-esport. Zdaj teče že deseto 'leto, odkar sem zapustila kolektiv in se u-pokdjila. Res ¡velika sprememba je, ko prenehaš jz. rednim delom v' tovarni, vedno nekaj manjka* kar verjeti ne ¡moreš, da si lahko’ doma, da te bednika več ne priganja na delo. Meni ta velika sprememba ni čisto . spremenila tok življenja, kajti imam nadomestitev v delu s. knjigami,., ki so mn. najljubše to nenadomesilj.ii-ve prijateljice. Poleg tega mi je. odhod v pokoj omogočil tudi, da sem se bolj. posvetila, bolnemu, možu. Vseskozi 'delam to, kar: sem že prej delala, le da sem.si sedaj,¡našla čas • tudi. za hobije,. Lahko. pisem pesmi, berem. pozno v noč, nič me ne priganja,. Vse okrog mene se je umirilo, umirila sem se tudi sama. Bra-
nje knjig, sprehodi v naravo, vožnje z avtom, ¡razumevanje ¡doma, vse itd ima lepša dneve sitafanja. Nekje sem brala, da je jesen življenja oz. počasno staranje, najlepše obdobje v življenju, seveda, če -sii zdrav / nSmihŽjžjrajmrg&iiUi ljenje. Mislim, da • je v naši domovini vse lepo urejeno. Dobiš pokojnino, ¡kolikor - pač dobiš. Spominjam se, ida moja imama -ni dobila: v bivši Jugoslaviji nobene pokojnine, kakor je tudi ostali ¡delavci v- S teklarni niso prejemali. . Dobili- so le , občinsko podporo in .v-.- .steklarni malenkost podpore ter ta pij ¡tam kak koš- stekla, ki so ga potem ža-menjali pri kmetih za hrano, Verjetno sedaj- naši mladi -¡delavi ci ne morejo razumeti, da je. bilo itako in ¡da -jim je sedaj, kljub nekaterim .problemom in težavam, s katerima 'šesrečujejo v vsakdanjem življenju, res ¡mnogo .lepše, kot' je bilo nam. :
-■ Kakšni so moji stiki z delovno organizacijo?- Enkrat na mesec še grem v «tovarno, med Iju-diii, M ¡pni ¡menikupijoknjige in na ta način opravljam še kulturno poslanstvo. To je tudi e-dinj/stik, da,- še pozdravim z biv-, širni /sodelavkami. Toda tudi. ta. moje delo jgi knjigami bo kmalu prenehalo. Kaj bo potem? če bom zdrava, ho lepo, sicer pa bo končana vez s kolektivom.
' Razen glasila Steklar, ki ga pre-‘ jemam vsak mesec, ne., bo ničesar veq.' Ljudje /¡v tovarni.se menjajo, '¡nihče me ne bo poznal. 'Žalostno je, vendar je res, da se te potem/. ko^eapustiš kolektiv, od sedanjih sarhoupravljalcev nihče več ne ¡spominja.
. Do predlanskega -leta smo sc za steklarski ¡praznik na dan vstaje 22. julija še videvali in ■srečevali - V Gorah, kair pa so lani ukinili. Res škoda! Žalostno.; je to za nas, upokojence, da so nam odvzeli, to edino. srečanje,
1 saj se nas .jdvedhb dovolj zbralo --¡.Mjub -oddaljtaosth Našli- smo se, še pogovorili, zapeli, ali celo -zaplesali. O tem bi bilo treba malo razmislili in srečanja. v Gorah obnoviti. Glede povezave upokojenci -L delovna organizaci-. ja ¡hi se dalo še marsikaj, stotriti, Vsaj enkrat letno bi lahko u-pokojence povabili na -tovariško Ječanje ob kakšnem pomembnem prazniku. Med seboj bi se. lahko- pogovorili; nekateri ©lani kolektiva pa bi jim malo povedali in razložila, kako je sedaj v tovarni ¡in kako gre delo.
Vem, da sedaj -kolektiv nima časa za ¡take stvari, vendar pa bi se enkrat na leto moral najti.' čas za nekdanje, predvsem starejše delavce,, ki ta še. huje ¡občutijo.-.:Najlaže je š. pirakso., M je bila uvedena lam- —■: namesto praznovanj a v Go rah dati v kuverto aktivnim ’ delavcem določeno vsoto denarija ¡in poleni • gredo.vsak svojo pot. Na .upokojence pa so sploh pozabili. -
Naš pokojni tovariš Tito je ob drazmib' pniliikab omenjal,, naj čuvamo in obnavljamo tradicij® NOB mi taidii- ostale pomembne dogodke iz borbe delavskega razreda, vse kar ljudi 'združuje. Moti nje; dasedanja' generacija -pozablja na vse nas, ki smo v preleMosti' pomagali graditi to, vebkio- ta po ¡svetu-1 znano- tovarno. Mnogokrat smo slabo. zaslu-' žili, da ¡smo'; lahko; 'odplačevali dolgove pM-igradnji- m pioviečanju tovarne,- ¡ob nakupah/avtomatov itd. Nii zrasel la veliki objekt brez /.uljev, brez zategovanja ¡pasu tedaj zaposlenih delavcev in uslužbencev. Mladi morajo vedeti, kako lepo jim je sedaj, da včasih jjMrnp bli pros®-ob iobov - tah, ¡nismo dobili bonov za malico, da ?je- bil dober Ib namazan .kruh, ki si ga pni nesel ¡s sabo. Revolucija je prinesla toliko le--' pega ljudem1 Jugoslavije, da se ne da primerjati s tem, kako je bilo včasih:' ¡Prišel' si na delo-, •pa ¡td je predpostavljeni rekel, da tfHS dela ;in da greš lahko domov. Tiudi to scin sama doživela in občutila, šaj- sem še ne 14-let-na pričela delati v Steklarni. Ve- • seli nie, daje sedaj članom kolek-; tiva iti mladini lepše, to pomeni, da mi bila zaman revolucija in prelita kri. narodov Jugoslavije.
Steklarja redno prejemam, liga ja ' imi vsebina, zlasti pa me vesela, če preberem, da;,tovarna dobro • poslu j e, da delavci v redu zaslužijo, da so zadovoljni.
Večina člankov se mi zdi zanimiva, posebno rubrika mladih, ki ¡opisujejo svoja doživetja,;;Lepo je, kadar kdo objavi : ¡kakšno, pesmico, ¡tudi jaz sem jih'nek-■ daj — to naše glasilo osvežuje. Ob križanki na zadnji strani- pa se nekako sprostim, skušam jo vedno'resiti in= zdi se nii-, da -bi bil časopis okrnjen brez nje.
Rogova rj ala se j e Jasna R-ižner-Kosm
Poslovanje v prvih štirih mesecih
OB DNEVU VARNOSTI
13. majá, ki ga proslavljamo kot dan varnosti, je minilo 41 let od zgodovinskega dogodka, ko je Komunistična partija Slovenije na čelu z Osvobodilno fronto slovenskega naroda z ustanovitvijo varnostno obveščevalne službe in - narodne zaščite položila temelje varnostnega sistema, katerega nadaljujejo sedanji rodovi. .
Zelo veliko je bilo v: zadnjem času storjenega na tem področju. Zadeve varnosti in zaščite sp vse manj stvar posameznikov in vse bolj stvar in skrb nas vseh. Prav zato danes ne govorimo le o dnevu varnosti temveč hkrati o dnevu družbene samozaščite. .,	-	•	, >
. Poslovanje v obdobju januar— april 1982 lahko označimo dokaj - -uspešno, saj nami' fizični kazalo! v .primerjavi -z. operativnim planom za to obdobje kažejo, da jè proizvodnja presežena v obeh proizvodnih- TOZD za dobre 4 %• prodaja pa je v povprečju večja za ¡dobrih 5 %. S,ta pa proizvodnja in prodaja manjši kot sta bili v enakem obdobju leta 1981. TOZD ročna ta polavtomatska predelava je proizvedla 2.114.571 kg ter prodala 2.188.755 kg kar je za 4 % oz. 2 % manj kot v pre- . teklem leta. -V 'temeljni organizaciji avtomatske predelave je/ to’ odstopanje precej večje, saj je proizvedla 6.924.545 ter prodala 6.614.349 kg. S tem je dosegla pro-iizvodnj o .v iidšfei 92 % iz leta .1981, ter prodajo za 20 % manj kot v enakem obdobju lani oz. da so se zaloge povečale'za 310 top. Izpad proizvodnje v/ tej. temeljni Orgahijžacijd opravičujejo reniant-...na dala ma~40 tonsMdhečj,M so bila končana 20. februarja. Tako je TOZD avtomatska predelava v prvem ‘tromesečju dosegla negativen rezultat, katerega pa, v samem obračunu nismo prikaza- ‘ -U. To smo dosegli tako, da . nismo obračunali v celoti ¡inveti-cijskega vzdrževanja, ter nismo ' poračumali stimulacije ' za odstopljene devize TOZD-1.r Tudi rezultat v aprilu-tega ni dopuščal. S tem je irealen rezultat temeljne ¡organizacije avtomatske. predelave v -prvih štirih mesecih -še vedno negativen, in sicer 17.
17.115.992.00.
Glede doseženih prodajnih cen ugotovimo, da so te v povprečju 'piižje od planiranih za 3,5%. S
povišanjem naših cen v aprilu za 15 % .se pričakuje, da bomo v prihodnje dosegi, rii-vo planira-' .muh.
Izvozni. rezultati so predvsem za TOZD ročna dn ¡polavtomatska ¡predelava ¡Steklene mase zadovoljivi/.-saj je -s količinskim izvozom 1.384.020 kg dosegla 4% več kot 1981 ter 42,39 % planirane višine. V dolarjih na konver--tiMLO pa je dosežen ¡izvoz v višini: 2.506.484 oz. ‘35,81 % glede na plan, M avtomatski predelavi pa je izvoz precej nižji od planirane višine de.sicer je količinski plan ¡dosežen 23,32 %, v dolarjih na konvertibilo pa 20.01 %. .-
Vsled naštetih problemov • v temeljni organizaciji avtomatske proizvodnje; je dosežen na nivoju delovne organizacije celotni prihodek v prvih Štirnih -mesecih
662.647.024.80	kar je za 22,4 % več kot v enakem obdobju lami, je pa nekoliko nižji kot je ¡bil za te? obdobje ¡predviden (33,27 %). Tudi porabljena sredstva so z < Višino 430.806.744.90 nižja od planiranih (32.74 %) -tako, da je dosežen -dohodek za približno 1 % /višji od planiranega. Nižja je tudi ' splošna dn skupna poraba (30,57 %). S tem je -tudi doseženi čisti dohodek večji kot je bal 1 predviden/'(35,01/.%)? Za osebne dohodke je bilo razporejenih •116.956.350.00 'šrebstey, ki ¡so tadi nekoliko .nižja od. planiranih (32.41 %). Ostanek čistega dohodka v višini 34.715.002.15 je začasno razporejen na obvezni rezervni -sklad 5.221.769.00 na. poslovni sklad 27.874.291.88 ter sklad skupne porabe 2.104.014.08.
OB ZAKLJUČKU SEMINARJEV
Znanje » osnova uspešnemu dela
S takšno ¡mislijo je najbrž marsikateri. član disciplinske komisije oziroma • delavske kontrole odhajal.$• seminarja, ki je' bil konec maja izveden za te samoupravne organe. Ni ■ slučaj, da sO biLi kot prvi izvedeni seminarji 'za člane -tovrstnih samoupravnih 'organov, .kajti, če -kdo potem je prav disciplinska' komisija .tisti organ, ki mora , redno določati, samoupravna delavska kontrola pa si kot mlad . ».organ« marsikje šele utira pot ; k uspešnemu delu. Priznati moramo, da tadi,v naši DO.
Število članov teh organov v naši DO je 'tolikšno., da ustreza za posamezno skupino, zalo je-bila organizacija 1 seminarja izvedena tako, -da so bili na njem ie člani. Steklarne ter nekaj zunanjih ¡članov naše disciplinske komisije.' ' •	:-	. ,
Serhinar je -tudi ‘ tokrat organizirala Revirska delavska univerza ob sodelovanju kluba sa-moupravlj alcev in naše DO — zlasti sindikata. Oba seminarja. sta bila dobro organizirana. Kot predavatelja smo imeli tudi tokrat - (enako kot pred dvema . leti) priložnost poslušati tovariša Franca Mazija, namestnika pred-.
sednika javnega tožilstva v Ljubljani, M je v svojem - izvajanju zelo nazorno in za vsakogar na ■ razumljiv način prikazal pomen in vlogo teh organov/njihove naloge; -postopke ter■ načdh dela. Rečem lahko, ker se je dalo u-goloviti tudi iz razlogov z ude-ieženoi seminarjev, da so bila kvalitetna in vsebinsko bogata ter nazorno in s primerliz vsakdanje prakse, ilustrirana -predavanja, Obogatilo naše- znanje. V., iskanju - odgovorov pa - je bilo pojasnjeno tudi'več ¡vprašanj, ¡ki so se porodila ob delu iteh samoupravnih organov.
Mili Kobal
DOPISUJTE V STEKLARJA

Pomen in vloga
- Posebnost v verigi odgovornosti za izvajanje in pospeševanje varnosti v delovni organizaciji je stalna, nenehna skupna odgovornost vseh in osebna odgovornost posameznika. To je odraz ustavnega položaja delavca kot nosilca združenega dela pri organiziranem delu in upravljanjem z družbenimi sredstvi.
O zadolžitvah in obveznostih samoupravnih organov in poslovodnih organov smo že pisali v prejšnjih številkah. V naslednjem dodatku, ki opredeljuje položaj (funkcijo), naloge, pravice, dolžnosti in odgovornosti vodilnih in vodstvenih delavcev, ki so po predpisih o varstvu pri delu odgovorni (odgovorne osebe) delavci s povsem sistemiziranimi nalogami in dolžnostmi, pa opisujemo glavne zadolžitve za tehničnega vodja, vodja konstrukcijsko-tehnološ-kega sektorja, vodja operativne priprave proizvodnje, vodja kontrole proizvodnje, vodje delavnice, vodja komercialnega sektorja, vodja splošno kadrovskega sektorja, vodja kadrovske službe, vodja razvojnega sektorja, laboratorijev ipd. Pri tem so zajete opredeljene odgovornosti.
varstvalpri delu
. JT '
—	mora upoštevati predpise o jih ali dragih oblikah pouka in požarni varnosti predvsem v zve- vzgoje 7.a splošni dvig teoretič-zd z motornimi vozili; stezami — ’ ne in praktične ravni izobrazbe o potmi, vozniki motornih vozil, varstvu pri delu;
znalki itd-	— strokovno se izpopolnjevati,
Poleg navedenih zadolžitev mo- spremljati tako tehnične kx>t tura vodja proizvodnje:	di dosežke na področju tehnič-
—	zagotoviti ¡kontrolo nad kva- nega, 'zdravstvenega, požarnega, liiteto nadelanih predmetov v prometnega idr. varstva in svo-smislu ¡varovanja njihove funk- je znanje prenašati zaposlenim cdonalno.sti, zagotoviti varnost za v njegovem obratu; à
osebe, ki z njimi delajo (poseb- 1 —* predlagati program ukrepov no posode pod pritiskom);	in varnosti, program za delavce
—	zagotoviti 'izvajanje petno- svojega obrata in spremljati iz-
dičnih pregledov in preizkusov	vajanje' tega programa oziroma
delovnih priprav,in orodja za d e- ukrepov;
lo	po obstoječih predpisih; 1	— predlagati postopke proti
—	ustaviti delo v določeni fa- ¡kršilcem delovne dolžnosti in
zi operacije, ¡kadar delavci me discipline, kadar gré za kršitve uporabljajo varovalnih sredstev ¡varnostnih predpisov in v ptime-aii ni varnostnih ukropov, škrat- ru poškodb jin nesreč pri delu; ka preti neposredna nevarnost — predlagati zamenjavo vodil-za življenje in zdravje delavca nih oseb, ki ne upoštevajo varali drugih oseb;	nositnih predpisov in ne vadijo
—	ukrepati, da se nevarnost z dela po zahtevah varstva in je
delovnega mesta oziroma dela zaradi njihove malomarnosti pru-. takoj odstrani;.	. šlo do poškodb;
— omogočiti ha novo spre j e-	—zahtevati pri izkoriščanju u-
itim delavcem s posredovanjem slug ta storitev od drugih de-strokovnih služb obrata, da se lovnih organizacij ati oseb, ki seznanijo z razmerami in pogoji - začasno delajo v objektih in zadela ter ogroženostmi na delov- gotoviti, da upoštevajo pri delu hem mestu;	•	vse potrebne varnostne predpise,
— omogočiti delavcem svoje- da ne bo prišlo do poškodb, po-ga sektorja (obrata) prisotnost žarov itd.	■
na tečajih, predavanjih, seminar- (Nadaljevanje v prihodnji štev.)
Tehnični vodja
V tehnični ¡aparatov! temeljne .organizacije združenega dela, tehnični vodja organizira hi vodi delovni proces in s pomočjo vodij sektorjev ' ter službe .za varstvo ¡pri delu nadzira izvajanje varnostnih. ukrepov, integriranih v-tehnično operativo delovne organizacije, Za to je • odgovoren tudi . vodja službe za varstvo pri delu, ki je hkrati odgovoren. ža delovanje te službe.
Odgovornost se nanaša tudi na druge sektorje dela v okviru DO „oziroma TOZD.
Tehnični-vodja je zlasti odgovoren za: ,
—	realizacijo. programa varstva pri delu na zaupanem delovnem področju;.
nadzorstvo nad izvajanjem varnostnih ukrepov;
—	usklajevanje • obstoječega pravilnika o varstvu .pri delu in drugih samoupravnih splošnih aktov, ki se nanašajo na področje . službe varstva pri delu z novimi Varnostnimi predpisi;; ■
r-— izdelovanje načrtov in programov varnostnih ukrepov;
—	organizacijo preventive preko . službe za varstvo .pni delu v skladu 'Z obstoječimi predpisi itt določili samoupravnega, splošne-: ga akta| o varstvu pni delu. .
Še posebej je zadolžen:
—	orgaimirati siprèmljanje dosežkov (rezultatov) • službe var-
. stva, njeno delovanje v TOZD in preko -strokovnih ; služb omogočiti, da se pravočasno odstranijo : napake in pomanjkljivosti na področju zavarovanja; ,
—	poročati v periodičnih : po:-roôiiih samoupravnim ¡organom o •izvajanju in pospeševanju varstva; .
■■, — sodelovati z SVD v zvezi z bolj zamotanimi posli za izvajanje varnostnih ukrepov;
. — organizirati.	poSvetovanj e.
določenih strokovnih služb in službe varstva pri -delu. o dolo-
čenih problemih, ki se pojavljajo v zvezi , z varnostno ¡tehniko, požarnim varstvom, ¡transpor-4 tom, zdravstvenim varstvom ipd., z namenom, da se sodni dosežki hitreje uvedejo oziroma uporabijo v tehnični operativi;
—	zagotavljati .is posredovanjem ustrezne službe (npr. kalkulacije in sklepanje pogodb) potrebna sredstva za . potrebne
j ukrepe 'varstva in uporabo v proizvodnji;	i v 1
—-' predlagati postopke proti taistim vodjem dela| in delavcem, ki so odgovorni za hujše kršitve delovne dolžnosti in varnostne discipline, navedene v zakonskih, predpisih in v samoupravnih splošnih aktih;
Obratovodja — vodja proizvodnje,— vodja kontrole
Obratovodja proizvodnega sektorja organizira in vodi delo, v njem. Dolžan je pni organizaciji , m .izvedbi delovnih postopkov zagotoviti in uvesti uporabo predpisanih varnostnih ukrepov.
pdgdvoren je za delo in varnost delavcev, ki so. zaposleni v obratu, zlasti ¡pa:	" čs
—	za uporabo in nadzorstvo. s posredovanj em - stnokpvmb' služb obrata, splošnih in posebnih predpisov‘o varstvu pni delu, navodil in nalog tehničnega direktorja in drugih organov;..
'—.za realizacijo varnostnega •načrta In varnostnega programa. na področju, ki mu je zaupano;
- — za zagotovitev potrebnih varovalnih sredstev in tehnične zaščite, za zavarovanje delavcev pri delu v - obratu in na obj ek tih; kadar, delajo zunaj obratnih prostorov, a po določilih samouprav- ' nega splošnega akta;
| .— s posredovanjem strokovnih služb obrata (ali sektorja) zagotavlja takšen tehnološki proces dela ih proizvodnje Izdelkov, . ki jamči varstvo in varnost ljudi v procesu proizvodnje; :
VOZNI RED POTNIŠKIH VLAKOV POSTAJE HRASTNIK za čas od 23. 5. do 25. 9 1982 in od 27. 3. do 28. 5. 1983				
Odhodna postaja .	Namembna postaja	Prihod	Odhod	Opomba
Celje	Ljubljana	4.14	• 4.15'	
Ljubljana	Maribor	4.31	4.32	-Zveza za Dob.—Zagreb •
Sevnica :	Ljubljana	4.43	4.44	
Celje '	Rij Uka	5.03	5.04	Vozi od 23. 5.—25. 9, 1982
Dobova	Ljubljana .	5.25	5.26 1	vozi ob delavnikih
Ljubljana	Dobova	5.33	5.34	zveza za Maribor
Ljubljana	Zid. mqst	, 6.10	‘6.11 -	zveza za Zag. •— Maribor
Maribor	■ Ljubljana	6.14	6,15	zveza iz Dobove.
Maribor	Ljubljana	7.02	7.03	zveza iz Zagreba
Ljubljana	Maribor	7.31	7.32	zveza za Dobovo
Dobova	Ljubljana	' 8.00	^8.01	- ‘ ' MSI®
Maribor	Ljublj ana	9.00 •	9:01	
Ljubljana	Dobova	8.36	9.37	
Dobova	Ljubljana	. 10.00	10.01 '	
Ljubljana	Maribor,.	10.34	10.35	zveza za Zagreb
Maribor	Ljubljana	10.52	10.53	zveza iz Zagreba
Ljubljana .	Maribor	11.49	11.50	zveza za Dobovo'
Maribbf č?	Ljubljana i	12.06	12.07	zveza iz Dobove '
Ljubljana	Maribor	! 13.51-	13.52: 1	zveza za Dobovo
DoboVa	■ Ljubljana	14.20	14.21	zveza iz Maribora
Ljubljana,-	Zid.-, most	14.36 -	14.37	vozi ob sob., ned. in praz.
Ljubljana	Maribor	15.11	15.12 1	zveza za Zagreb -'
Maribor j	Ljubljana g	. 15.19	15.20	vozi ob ■ s ob., ned. in-praz.
Ljubljana ■;	'Sevnica	15.39	14.40	vozi" od delavnikih , .
Maribor V	. Ljubljana :	16.04 i	16.05	zveza iz .Sevnice -
Ljubljana',	Maribor	16.12	• 16.13 k	zveza iz Zagreba
Dobova	Ljubljana S	16.37	16.38	
Maribor	Ljubljana .	17.14	17.15	post. Trb., Zaq„ Lit. Zalocr
-Ljubljana:.;.,	Dobova ■	17i36	17.37	Zveza ža, Mur Soboto'
Ljubljana ’	Doboj	18.18	18.19	Vozi ob petkih
Dobova	• Ljubljana -	18.29	18.30	vozi ob nedeljah
•Ljubljana	Maribor	- 18.28	18.29	zveza za Dobovo
Maribor.	Ljubljana	: 18.46	18.47	Zveza iz Dobove
Mur. Sobota	Ljubljana.	19.26.	19.27	vozi ob nedeljah '?
Ljubljana'	Sevnica .	19.38	19.39	zveza za Maribor
Maribor	Ljubljana .	I 20.00	20.01. -	zveza iz Dobove
Ljubljana'-	^Dobova	20.30 :	20.39	
Ljubljana	Maribor •	, 21.44	21.45 '	zveza - za Doh.-^BeogracL:
Maribor	Ljubljana	‘ 22.00	22,01	zveza iz Dobove
Ljubljana	Celje.	■ 23.32 •	23.33	
Ü
V slogi Je moč
V KRAJEVNI SKUPNOSTI KOVK, KRNICE-ŠAVNA PEČ IN PODKRAJ JE NAPELJAN TELEFON
Človek Ii alkohol (4)
OBRAMBNI MEHANIZMI ALKOHOLIKA
¥ soboto, 8. maja. smo. krajani krajevnih, skupnosti- Kovk, Kmd-ce-Šavna peč in Podkraja na .zaključni slovesnosti proslavili veliko delovno zmago vseh krajanov, kajti uspelo' nain je, da smo Uspešno” zaključili akcijo izgradnje oz. napeljave telefona v •te krajevne skupnosti. Z veliko volje; ta trdim delom- smo uspeli, da . v kratkem času uresničimo našo dolgoletno željo, da v oddaljene domove napeljemo telefon. Dogovorili smo se, da bomo skupno delali '¡¿oliko časa, da bo v zadnji hiši zazvonil ¡telefon ¡'ta te pardlè'isimoi se tudi. ¡držali. Da-, nes ' je 'Videli torajevnMii. skupnostih 74. naročnikov in s takim številom predstavljamo najbolj razvta; telefonsko omrežje v" ob-.'čimi.
Po krajših pripravah smo z akičvinositmi;pjKle!b..Bh .jeseini 1981 leta in sicer v septembru s tra-siranjem in krčenjem gozda. Kopali smo jame za ¡drogove; sidre, ozemljitev im opore, dobavljali kostanjeve drogove in jih postavljali ter pomagali pri montaži kabla in ostalih strokovnih delih, ki so jih opravljali delavci iz PTT podjetja j—| Trbovlje. Na akciji smo bili ¡skoraj ¡vsak dah ter do konca novembra opravili večji del nalog... Postavili smo ¡čez' 500 drogov in pripeli glavni, kabel na drogove. V kratkem času, to je v.81 dneh smo krajani, bili
• Občinski svat Zveze sindika-'
. tov Hrastnik, je pripravil že drugo taktično — orientacijsko •vajo pod nazivom »Sindikati v SLO«. Potem, ko je na: lanskoletni prvi tovrstni prireditvi, nastopilo 18 tii-članških, ekip,-še je letošnjega tekmovanja udeležilo kar 29 ekip osnovnih organizacij hrastniškega združenega dela 'in drugih inšitiitucij.| I
Tekmovanje je po strokovni pomoči občinskega štaba TO in Oddelka za ljudsko obrambo Skupščine, občine Hrastnik "J celoti uspelo.
V prijetnem vzdušju te ne oib , ravno najbolj pnimerniem vremenu za tovrstne ¡manifestacije še je na 12 km dolgo .pot podalo skoraj 100 udeležencev, med njimi tretjina žensk. Kajti propo-zicije razpisa so predvidevale, da mora v vsaki ekipi sodelovati' vsaj ena predstavnica »nežnejšega «pola«, sicer se ekipa »kaznuje« z 20 negativnimi točkami.'
In kaj vse je vseboval pohod? Ekipe so šle skozi 6 kontrolnih ¡točk kjer šo izvedle tekmovanje. v streljanju s polavtomatsko puško, reševale teste s področja poznavanja ¡topografije^ splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, . preizkusile, fizične sposobnosti v preskakovanju jarka, ter metanju bombe. Ob vsem -tem je. bil pomemben tudi dosežen čas katerega -. so. vse .eks - -pe presegle .v pozitivnem smislu kar daje prepričanje, da so bili vsi' tekmovalci fizično in kon-
na akciji 69 dni in v tem času opravili preko 10.000 prostovoljnih delovnih ur. V akcdjiL so bili «porabljeni tudi. ¡tiraktorji, konji, motorne žage . in drugo orodje krajanov. Dela so se ¡opravljala z izredno voljo in elanom v cilju, da . z intenzivnim delom v kratkem času ngredimo čim več. Rezultati takega dela so. bili Vidini, saj je že 29; novembra v vsaki krajevni skupnosti -zvonilo po nekaj telefonov. Vrednostv Opravljenega; pax>štovioljnega jdela je veT lika, saj je bila predračunska vrednost . izgradnje 5.473.496,40 din, sredstev pa smo porabili le cca . 1.950.000,- din. K uspešni izvedbi akcije sô svoj, ¡delež prispevale tudi deloviie ongankacije v Hrasthiku,jjpoleg tega pa tudi Gozdno gospodarstvo Ljubljana, obrat Zasavje ter Brodarsko društvo Hrastnik., Veliko.. žaslug ima tudi predsednik 'skupščine, tov. Franjo JCrsnik, ki je z gradbenim odborom .usmerjal in ¡vodil celotno, akcijo. ” ,
Krajani vseh treh krajevhiih skupnosti srno Mii-od začetka do konca povezani v -skupno akcijo, kajti le- složni in enotni srno lahko uspeli. Dokazali smo, da meje krajevnih ¡skupnosti niso ovira iza uspešno izvajanje skupnih akcij te za povezano te složno delovanje na-vseh področjih.
D. K.
dicijško dobro ■ pripravljeni,
Manifestacija je sodila v sklop ¡prireditev posvečenih letošnjim jubilejem: 90-letnici rojstva .tovariša Tita, kongresov KZ, ZS, in ZSMS te se je vsebinsko kot tudi časovno vklapljala v osrednjo prireditev Hrastničanov ob Dnevu mladosti, ka je bila 23. maja na stedionu v športnem parku na Logu.
Naj še dodamo, da je prireditelj nagradil tri prvoplasirane ekipe z zračnimi • puškami, še nadaljnjih sedem pa si je; pridobilo pravico nastopa na revirskem tekmovanju sindikatov y SLO.
Rezultati:
1.	OOS Premogovnik Hrastnik I; ekipa (Gionini—Jovanovič—Pu-točk.
2.	OOS DSSS Sijaj I. ekipa (Kovač—Povše-rTlarunc) 325 točk
3.	TOZ.D-5 Energetika — Steklarna (Guzaj-—Verač—(Perc) 323 točk.
4.	OOS TOZD Tehnične službe TKI 318 točk.
5.	OOS Postaja LM .Hrastnik 308 :točk. I -
6.	OO ZSMS Sijaj 305 točk.
7.	OO ZSMS Hrastnik—Podkraj 293 točk.
8.	OOS TOZD l ročna in polavtomatska predelava steklene mase Steklarna I. ekipa 286 točk.
.9. OOS Merkator TOZD jelka Hrastnik; 282 točk.
10. OO konference' sindikaita; KOP 282 točk. ~ ;
Jože Premec
, Alkoholikov ¡obrambni «istem najlaže' .razumemo. ;kot sistem številnih obrambnih okopov. Ko je alkoholik poražen v prvem b-brambnem ,okopu,, se umakne na drugega, tretjega itd.
1.	ZANIKANJE je prvi obrambni okop. Ne samo, da alko-, hote vdan človek ne prizna, da je od alkohola odvisen, ■ -še več, celo močno vinjen alkoholik se krega; če mu. kdo reče, da je pijan. Če občuti, da-je ogrožen, bo celo ¡treznega človeka obdolžil ¡vinjenosti. Ko zaradi stiske le mora k zdravniku, se praviloma izogiblje alkoholnega problema, na darektao. vprašanje pa običajno odgovori: »Saj lahko sam pustim pijačo, če le hočem.«
2.	RACIONALIZACIJA je poskus obrazložit ve i vzrokov» te ,o-koliščin- pijančevanja' ha način, ki je alkoholiku v prid. Kadar namreč alkoholika v diužini, posebno pa v službi soočijo z ¡njegovo 'Stvarnostjo, mii predočijo’ posledice njegovega- alkoholizma. in se ne more več kar naprej braniti, da ne pije več kot dragi l judje, bo začel opisovati razne okoliščine toliko časa, dokler se mu ne bo zdela zgodba logična.
Povedat bo na primer, da je imel gripo oz. ga je zvijalo v želodcu, pa se je poskušal pozdraviti s kozarčkom »močnega«. Drugi bo ’tvezli, da težkega dela ne zmore brez- alkohola. ¡¡.Tretji bo omenjal, da dola v takšnem prahu, da si mora med delom poplakniti■ grlo. '
Zobje niso preprosto zrasli s čeljustno kostjo, ampak so nanjo pritrjeni s številnimi drobnimi vezivnimi nitkami,: ki potežkaj o š površine zobne korenine . na: obzobno kost.
Obzobno kost,. vezivne nitke in dlesni, ki se. ob zobnih vratovih pripenjajo., na zobe, imenujemo, obzobna tkiva (parodoncij), bolezenske- spremembe teh tkiv pa paradontopatije. Delimo, jih' v ■glavnem 'v skupini:
vnetja — parodontitisi in degenerativne spremembe — paradontoza. .
KAJ POVZROČI VNETJE OBZOBNIH TKIV?
Že običajno najdemo v človekovih ustih veliko različnih bakterij, virusov: in glx%ic\ Vsa ta pisana: druščina potrebuje hrano. Posebno ^dobrodošli so ostanki naše; prehrane, ki pri neočiščenih ustih zastajajo v medzobnih prostorih. Nekatero vrsto bakterij v ustih te ostanke razgrajujejo in' iz njih obenem grade lepljive snovi. - (izveneelične polisaharide). S temi snovmi vred se lepijo na zobe tudi same. To jd bakterijski plak, ki povzroči, da še - dlesni vnamejo.’ Oteče, boli,. in na. do-'-tik'zakrvavi. To je zgodnje vnetje obzobnih tkiv: gingivitis.
.. Krvavitev, iz dlesni je pomemben znak .; začetnega vnetja. Za ozdravljeje te oblike vnetje običajno ne potrebujemo nič drugega, kot rodno in pravilno ustno higieno z zobno ščetko in -zobno pasto.
3.	PROJEKCIJA je tretji' o-brambni okop alkoholika. Krivce ža svoje popivanje" harhreč'išče v drugih osebah. Govori, 'da; je. žepa- ¡težavna,- da ga otroci 'ke ubogajo,-' da .¡Jim ne gre v šolf in da je' zaradi rtega tako -živčen, da se mora pomiriti ,s ’kozarčkom. Spet drugi se bo izgovarjal z nerešenim- Stanovanj slam ¡vprašanjem. Za vse njegove težave ih pivske>■ probleme so skratka krivi drugi, zlepa pa alkoholik ne uvidi,, da fe vzrok iv njem samem, - v ujegovr^zasivo j enosti ' z alkoholom.
. 4. Edeh ¡oo obrambnih -¡mehanizmov je tudi FRAGMENTACI-JA. Alkoholni botnjk .ni zmožen pogledati na celoten in nepretrgan potek svojega .življenja, pač .pa ga drobi, razkosa oz. firagmeotira v majhne ' koščke, če ¡ga v ordinaciji- ¡vprašajo, kako je s pitjem' te kolikd Iga povprečno dnevno spije, bo običajno odgovoril: »Tudi po več ¡dni, .¡včasih celo cel tedein: ali dva, ne pijem.« To. je ¡tipičen primer, kako alkoholik razkosa svoje živi j el nje na ¡kratka., časovna ¡razdobja in poskuša usmeriti našo pozornost na rtaste dneve ¡aili tedne, -ko sploh.¡hiiipiil. Seveda- ni ¡treba poudarjati, da o obdobjih, ko je pil, ■ se potikal. okoli, povzročil razne nevšečnosti, raje molči in nejevoljno ali celo jezno, reagira, če ga kdo spomni na take dogodke;
(se nadaljuje)
Če bakterijskega' plaka no odstranimo, se vnetje z dlesni razširi tudi na druga obzobna tkiva. Zaradi, spremenjenih pogojev, ki ob takem vnetju nastanejo, prične ginevati obzobna kost." Neod-stranjen kameh,; :ki ga' z' zobna ščetno ne moremo odstraniti; To vse pa je že začetek resnejše oblike bolezni, ki jo poimenujemo parodontitis: Dlesni' so pri tem še vedno otekle, boleče in krvaveče. v ,
Zobni kamen lahko očistijo samo v 'zobozdravhiški ordinaciji; Po temeljitem čiščenju in- skrbni ustni higieni se'bolezen v tej stopnji razvoja še spontano zaustavi. Pri nezdravljenem vnetju obzobnih , tkiv kost- neprestano gineva. Nastajajo kostni , žepi, zobni kamen je prisoten ■ nad in pod nivojem dlesni/ Dlesen sama še umika' za poškodovano' kostjo, in zobje v ustih postajajo daljši, v kosti pa je zasidrano vedno ' manj zobne korenine. Normalne žvečne sile postanejo za tako o-slabljen zob prevelike, zob se prične majati, in končno- izpade.,
Tudi v tej napredovani obliki bolezni še ni vse zamujeno. Zobozdravnik yarri bo temeljito odstranil zobni kamen' in naredil še vse ostalo, kar je potrebno, -priporočil-vam bo vse pripomočke,' ki so potrebni za izvajanje ustne higiene , v teh, ¡močno ’ spremenjenih pogojih, ali pa vas bo-napotil k specialistu/
(Nadaljevanje na 13. strani)'
Sindikati v SLO
süMc) — 331
Bolezni obzobnih Ikiv
							
Šp	»or	t in i	■el	ki	ea<	ijl	a ■ iz meseca v mesec
»Športna rekreacija — bolje re-' ceno razvoj množičnosti na erii in ustvarjanje pogojev ža vrhunski sparit na drugi strani,' bosta ostali še naprej prioritetni-nalogi v slovenski itelesno-fcultumi sferi«, je izjavil po 'iz-_ voliitvi novi predsednik republiške Teiesnokultume skupnosti Tone Florjančič, katerega se mnogi spominjajo po funkcija predsednika Nogometne zveze Jugoslavije. Naj ob tem še po-. vem, da je za predsednika zbo- ■ , ra izvajalcev, bil izvoljen Miro Steržaj — nekdanji svetovni prvak v kegljanju in po mnenju - mnogih naš najboljši kegljač ' doslej. Če bo »pojoči direktor«, kot Mira radi kličejo prijatelji,
' uspešen tudi v novi funkciji,, 5 pa bomo še videli!
Planinsko društvo z Dola pri
-	Hrastniku, bo v septembru pro-slavilo visok jubilej : 30 let nad-'
-	vse uspešnega razvoja in de-
-	tavanja. Ob tej priliki bodo podelili toda posebne značke vsem
-	tistim, M' so aH pa še bodo do septembra 30, 20 àl pà 10 krat
■	obiskali planinski dom v Gorah. Za itiste,. ki s pohodi, obiski doma v Gorah iz tega ali
-	onega vzroka še niso začel, naj povem, dar so jim v domu na Gorah na voljo priložnostmi •kartončki v katerega bodo ob vsakem obisku dobil (primeren žig kot. dokaz obiska. Za. vzpodbudo vsem, pa naj zaupam, da
' je kuponček dzpolnjemh kartončkov z 30-tim in žigi že kar zajeten nn da ¡bo podeljen kar " lepo število okusnih značk. Pohitite, še je čas! \
Osemnaj sta seja . skupščine republiške teiesnokultume skupnosti se je začela s skoraj polurno, zamudo. Verjetno se bo-.
■	ste vprašali zakaj, ali pa še bolj " verjetno pomisli, da je šlo za
nesklepčnost. Moram povedati, da ni šlo za nesklepčnost am-• pak za'odsotnost vodilnih fiunk-
-	mornarjev skupnosti. Predsednik je bil. zadržan zaradi nujne seje, oba podpredsednika pa- sta bila: na službenem potovanju. In še ena zanimivost z omenjene seje: samoupravni sporazum o ustanovitvi republiške Tei iesnokulturne skupnosti Slovenije je do roka (15. 5. 1982)'
. sprejelo le 30 °/o občin, oziroma občinskih TKS, tako da je pred pričetkom prve seje nove
-	skupščine moralo priti do tele-, ionske intervencije, kajti v nasprotnem primeru se novoiz-
. voljeni delegati za prvo'sejo republiške TKS nebi mogl sestati.., Malomarnost!
Rekordno 'zmago — 14 : 0, so .v: dosedanjem teku občinske TRIM lige v malem nogometu •dosegi nogometaši Orodjarne (TOZD-4). Žrtev pa so bili nogometaši Rudnika, zbrani z ¡Vseh vetrov. Zanimivo, da so isto število golov isti ekipi zabil. tudi nogometaši Sijaja, le da je ¡tokrat nogometašem Rudnika uspelo doseči časten zadetek, tako da je ¡bil rezultat 14 :1 V zvezi, s TRIM ligo v malem nogometu morda še naslednji podatki. Za tekmovanje se je prijavilo 13 ekip, po ■ odpovedi TOZD-5 Energetika pa redno nastopa 12 ekip. Tekmovanje poteka razmeroma tekoče, če izvzamemo vremenske prilike, ki so v zadnji ¡tretjimi prejšnjega meseca povzročale precej itežav . me le nogometašem. -S podobnima težavama so se ubadali tudi košarkarji, rokometaši im še nekateri drugi.
TIK Kobarid — Kolesarski klub Soča je bil. organizator ¡tradd-. cinnatae- kolesarske dirke v počastitev Dneva mladosti, na kateri je nastopilo bliizu 100 kolesarjev iz Hrvaške, Slovenije in sosednje Italije. Izmed hrast-niških kolesarjev se je izkazal Sandi Leskovšek, ki je prepričljivo dobil dirko članov C kategorije in tako dostojno zamenjal svojega starejšega brata Mirana, ki ta čaš tekmuje v vojaški uniforma. Izmed drugih naših kolesarjev se je izkazal še Sandi Cvet z 9. mestom med Starejšima 'mladinci. Zanimivo, da je v tej- •■konkurenci na prehodnem?:- cilju Miran Plak, ki pa ni zdržal , in -se ob koncu. ni uspel uvrstiti imed najboljše.
Igralke Kekničarja s:o si tudi že praktično zagotovile obstanek v družbi najboljših, potem ko so v šestem krogu s 5 : 4 premagale najprej^ ekipo ¡bivših državnih prvakinj Proletera iz čoke in nato še Sentó. Junakinja o-beh srečanj je bila reprezentantka Andreja Ojsteršek, ki je v dveh tekmah premagala vseh
-	šest nasprotnic in prikazala izvrstni namizni tenis. Izkazala pa .se je tuar Nataša Salmič, ki je v srečanju s Seoto po
-	kiksu mlajše sestre Ojsterškovih ■— Vesne, priigrala svoji e-•Idpi odločilno peto točko, potom ko je v . »igri živcev«pre-
-magala najslabšo .nasprotnico — Evo. Patuš. Ob tej zmagi še ena zanimlvostr to je bila namreč prva točka Sahničeve odkar ekipa Kerni čar j a nastopa v zvezni ¡ligi.
Na letošnjem državnem namiznoteniškem prvenstvu za posameznike in paré v Beogradu je nastopilo kar pet predstavnikov hrastiniškega Karničarja (3 dekleta in dva fanta), 'ki so 'dosegli' razmeroma dobre uvrstitve. Najbolje se je uvrstil Jože Urh,‘ki je skupno' s Štefanom Kovačem ¡osvojil naslov držav-
negd. prvaka v igrah moških parov.'Sestri Ojsteršek'sta ¡izgubili v četrtfinalu (končna, uvrstitev: delitev 5. do 8. mesta), pri tem pa velja omeniti, da sta imela obe dokaj neugodeiP žreb. Mlajša Vesna je izgubila (1:3) s kasnejšo državno prvakinjo Branko Batinič, starejša Andreja'pa ,;s finalistko Er-žebet Palatinuš (3:3). V igrali ženskih ¡dvojic sta Vesna in Andreja prispeli ¡do osmine finala, kjer . sta jih izločili <1: 3) Palafinuševa in Cvetkovdčeva. Reka Kolpa in majhen kraj ob njej Osilnica Sta ¡bila prizorišče trodnevnih bojev naših, najbolj šoli kanuistov in kaja-kašev, .ki so se. v tej prelepi okolici Gorskega Kotorja borili za letošnje naslove I državnih prvakov. Naši fantje so še znova izkazali, saj sta dvojica Drago Vovk dri Robert Haicer o-svojila naslov 'državnih /prvakov v C-2 — spust, Drago Delič pa ši je z drugim mestom v K-l — slalom zagotovil uvrstitev med ¡kandidate za sestavo ' državne reprezentance, ki je . medtem že nastopila na uvodni tekma letošnjega, Evropskega ■ pokala pri nas v Tacnu.
Ernest Draksler — Strelska družina z Doda je tudi letos ■•pripravila (tradicionalni' množični tekmovanji v streljanju z vojaško puško v počastitev - 27. aprila dneva OF in. 1. maja — (praznika dela. Na tekmovanju je nastopilo 43 posameznikov, Zmagal pa je .Klemen Jože s 47 krogi od 50 možnih, pred Stanetom Kostanjškom 46 in Viljemom'Vidmarjem s 45 kro-. .gi. , Na drugem, v počastitev. Praznika dela —tekmovanje je bilo nočno, pa je nastopilo kar 138 posameznikov. Zmagal je Vila Vidmar s 40 krogi pred Marjanom Gašperutom — 38
■	in Borisom Rižnarjem — 37. Najboljše na obeh tekmovanjih je organizator nagradil z diplomami in praktičnimi, nagradami.
Kegljačem Bratstva, ki nastopa-. jo v Zasavsko-posavski keglja-
■	ški ligi, se bolj slabo piše. V prvih štirih- kolih so 'kaf trikrat zapustili prizotrišče premagani.
. Po porazu v 3. kolu proti mestnem tekmecu, ekipi. Hrastnika, so morali priznati premoč boljšemu tudi v 4. kolu, ko jih je na kegljišču v športnem parku na Logu dokaj prepričljivo premagala, ekipa zagorskega Proletarca s 5171: 5094 .podrtimi keglji Zanimivo, da je bil v vrsta. Bratstva daleč najboljši : Jože Drame, ¡ki sploh ni bil predviden za to srečanje in povrhu še .poškodovan.
Rezultat -. Bratstvo 5094': Roj 855, Ranciriger 835, Kovač 808,' Laznik 855, č-akič 859 im Drame 882 kegljev.
— Proletarec 5171: Baš 880, , Hace 794, Hribar 865, Kos 862, Kozrnos 892 in Klančnik 878 kegljev,:	■	•.
Rokometaši z Dola pri Hrastniku so pripravila rokometni .turnir v počastitev Dneva-mladosti,. na katerem so nastopili štiri mladinske ekipe iz Sevnice, Radeč, 'Šmartnega pri Litija in Dola.' Po dokaj lepi im kvalitetno izenačeni igri "so zasluženo zmagali igralci Usnjar-1 ja iz Šmartnega pri Litija, ki so.
-	najprej premagali domačine z 20: 17 in nato v boju za prvo mesto še Radečane z 24: 14, ki ¡so pred item -odpravila Sevrni-čane z 15:14. Domačini tudi v igri za 3. < mesto niso imeli sreče saj so izgubili srečanje s
' Sevničani. tesno 18 : 19, Turnir . si .je ogledalo veliko- število gledalcev, kar daje odgovor na popularnost te športne panoge -v tej hrastniški krajevni skupnosti.
Evropsko pionirsko in mladinsko namiznoteniško prvenstvo bo letos julija (14.—20.) v Ho/
| lenbrunu severno od 'Dunaja, Zvezna kapetana za mladince -»'pionirje sta že določila naši vrsti za omenjeno prvenstvo. Med dekleti bodo barve Jugoslavije zastopale: Vesna Ojsteršek, Monika Reflak In Tatjana . Krsnik. Pri fantih pa /je ta čast: doletela: Lupuleskarja, Poljaka, Marana in Vejnoviča. Zanimi-. vo, da bo. Vesna Ojsteršek v e-kiipnem delu in tekmovanju dvojic nastopala v konkurenci mladink ih mladincev, med posameznicami pa bo tekmovanje pionirk.i Naši strokovnjaki so v konkurenci svojih vrstnic — pač ocenili, da ima Vesna v'
; »svoji« ¡konkurenci? realne mo-
-	žnosti za. dokaj 'visoko' uvršti-•tev.
Aijgenitina je hala. zmagovalka zadnjega svetovnega nogomet-■■ nega prvenstva pred: štirimi leti, ko je bila itudi gostiteljica nogometne smetane iž vsega •sveta. O tem, katera ekipa bo novi ¡svetovni prvak (če sploh bo novi) bo odgovorilo ptven-/ sifcvO, ki sc:, j e pravkar pričelo. Strokovnjaki dajejo največ mo-'žnosti Brazilcem, 'Nemcem, pa Rusom in še komu. Domačini, Španci se ogrevajo za svoje in se zanašajo na kompjiutersko .napoved. Mi Jugoslovani pa smo ¡itak najboljša in itd bomo ostali tudi po svetovnem prvenstvu ne glede na to, katero mesto bomo osvojili. Če nas slučajno. preseneti Honduras, pa nič zato. Saj' so tudi neuvrščeni .... ■
Cilj hrastniških nogometašev j e.
ponovno afirmirati to, nekoč -_ 'najbolj popularnb panogo med hrastniškim športom. Zato so . že storili ustrezne korake v cilju uvrstitve "v. drugo republiško ligo. Z nogometaši/ Sijaja
A
!
[lîrasittiik, 14. 6. 4982	»STEKLAR« '	Stran 13
I :	;			
skušajta sestaviti g dovolj kvalitetno enajsterico, kii bi lahko uspešno nastopila na tej tekmovalni ravni. Seveda ostajavnajveč j aovira denar, ki ga'nikoli ni dovolj, zlasti še, če gre za , telesnokultamb isfeiio.-Zato načrtujejo širši razgovor z vsemi ' zainteresiranimi - činiitelji s po-, močjo katetpiii naj bi zbnaili prepotrebna materialna;' sredstva in obenem ustvariti--' realne pogoje za nemoteno delo in nadaljuj i razvoj . nogometa v - Hrastniku.
Iz 18. seje republiške Telesno-kulturne skupnosti, še ena nič kaj ugodna novica. Po trikratnem, ne 'ravno povsem jasnem glasovanju so delegati s 26 glasovi za in 14 pr.oti 'izglasovali, da. se delež dohodka Iz športne stave, ki .so ga doslej prejemale občine, zbora na ravni republike za izgradnjo in adaptacijo kapitalnih športnih objektov' republiškega pomena. Tz tega naslova naj bi se v letih 1983—1985 zbrala približno 4 stare milil jarde, ¡katere naj bi po prioritetnem vrstnem redu namenili najprej za razširitev nekaterih spremljajočih objektov na Visoki šoli za telesno vzgojo v Ljubljani. Delegati re-
virskih občin so glasovali pro-,itd, vendar so bait žal nemočni.
Je že tako, da za dežjem, pride vedno sonce — pravijo stari ljudje. Ne povedo pa, če je to , sonce tudi vedno enako-.toplo.
Iz prakse bi rekel, da ne. Sicer . ;.pa iraam -v mislih kegljišče Bratstva, o katerih (slabih) ir# zultatih sem že nekaj: spregovoril. Pa naj zaključim s vzpodbudno .novico za Vse njihove simpatizerje. V šestem kdlu Za-,, savsko-posavske kegljaške: lige so namreč kegljači Bratstva dru-. ig-ič zmagali. Premagali so eki-. po Senovega s 167 keglji.raz-
-	like (5239:5072) [izid, kar je lahko tudi dober znak, da jim je posijalo ¡sonce — upajmo, da
-	toplo... ? !
Aforizme, ¡ali kakorkoli že hoče-. te imenovati te kratke zapiske,
. je tudi' tokrat zbral, .po svoje uredil in zapisal Jože Premec.
Strelska družina na Dolu
Ker na naši šoli tekmujemo za prometno značko in se v zvezi s. tem pripravljamo, tudi na streljanje z zračno puško, sem sklenila, da se kaj več pozanimam o delu Strelske družine Ernest Draksler-Marko na Dolu. Za sogovornika sem zaprosila Edvarda Puflerja, ki je že dolgo časa član te družine.
'1. Od kdaj obstaja ip kako„,se je razvijala? Kakšne pogoje ste imeli takrat, koliko članstva? Na-štejte tudi težave in večje uspehe!
Strelska družina Ernest Daks-ler-Marko obstaja že več kot 30 let. Najprej so streljali v Cerden-cu s starimi vojaškimi ■ puškami. Kmalu pa smo začeli graditi Strelišče. Z zračno puško pa so streljali po raznih kleteh, podstrešjih -in telovadnici šole PE Borisa Pusta Dol. Na začetku je bilo 18 dp; 25 članov, potem pa se je število z leti- začelo .počasi večati.
Težave so bile torej s prostori za vadbo, z opremo ter orožjem. Uspehov smo dosegli veliko, zato vsega niti ne morem našteti.; Osvajali smo prva mesta na ob-. činskih' in republiških prvenstvih, ekipno pa smo tekmovali čelo na državnem prvenstvu,
2. Koliko članov imate zdaj? Kako, poteka vadba? Ste vključeni ,v kakšno tekmovanje?
V strelski družini je sedaj 208 članov. Vadba poteka v poletnih mesečih z vojaškim in malokalibrskim orožjem v Peklu. Pozimi pa v lastnem avtomatskem strelišču za zračno puško, ki; smo ga zgradili na podstrešju Kmetijske zadruge. Tekmujemo na . medobčinskih in ostalih tekmovanjih, vključeni, smo v zasavsko ligo. Tekmovanja so predvidena po ¡koledarju strelske družine, kakor tudi Strelske zveze Slovenije (SZS).
3.	Kako se obnašajo naši učen-, ci pri strelcih in katere bi pose-' bej pohvalili?
Za učence vaše šole bi rekel,'' da. je nekaj dobrih, perspektivnih strelcev, vendar morajo biti pod nadzorstvom, ki je na našem strelišču zagotovljeno. Od strelcev z 1 vaše šole izstopata Dejan Povše in Vilko Vehe, s strelskimi rezultati ; na _ raznih' tekmovanjih pa učenec 6. razreda Vilko Vidmar.
4.	Bi želeli še kaj posebnega sporočili našim učenpem?
Predvsem več organizirane vadbe ter discipline na strelišču, fcaj-'ti samo s tem jim bo zagotovljen uspeh; To' jifh bo prišio prav tudi v nadaljnjem življenju.
Irena Gčrmadnik, 7.a , Dol pri Hrastniku
KINOPREDSJ AVE V HRASTNIKU IN NA DOLU
Filmski spored od 15. maja do 15. junija
Kino Delavski dom Hrastnik
EMANUELA KRALJICA SADOSA, grški erot./ sreda 16. 13. ob 17. in 19. uri, četrtek17 6.- ob.. 19, uri. Ogled filma je za mladino 'do 15. leta .prepovedan! .. ~	_	. ,
MOŽ ÍZ SAN FERNANDA II. del, ameriški pustolovski, sobota , 19. 8. ob 17. in* 19. uri, nedelja 20. 6. ob 17. in 19. uri, ponedeljek 21. 6. ob 19. uri;.
¡KASKADER,:.ameriški.¡pustolovski sreda'*23. 6. ob 17.. in 19.15,
- četrtek 24. 6. ob 19. iiri.
MONIKA,. LJUBEZEN V ŠESTNAJSTEM, netil, erot.; sobota'26.
; 6. ob 17. in 19. juiu nedelja 27. 6. ob 17. in 19. uri. Film je . iičprimeren -za mladino ido .15. leta!
■Matinejá: ■ CIRKUS „Z JERRY JEM, ■ ameriška komedija,, 'sobota ”26. 6. ob 10. uri,-nedelja 27. 6. ob 10. uri..
Filmsko gledališče: VRNITEV V ŽIVLJENJE, ameriška para-, ." psihološka. drama, ponedeljek 28,'6. ob .19. uri;
SMER MEíSKA, ameriški "vestem,- sreda 30. 6. ób 17. in 19. uri;-, četrtek 1. 7. ob 19. Uri. . ..	• —
AM1TYVILLE — I-IISA GROZE, ameriška grozljivka, sobota 3. 7, ob 17. in 19. uri, nedelja 4. 7. -ob 17. in 19, uri', ponedeljek 5. 7. ob 19, uri. Film hi primeren za otroke.
ŽANDAR JZ ST. TROPEZA, francoska.konredija, sreda 7. '7. olb .17. in 19. uri, četrtek 8. 7. ob 19. uri.
AERODROM — CONCORDE 80, ameriški akcijski, sobota 10. 7. ob 17. in 19¿ uri, nedelja 11. 7. ob 17¿-in 19. uri.
Matineja: TLOLEK IN BOLEK,. poljski irišani film, sobota 10J 7.
, ob 10. ufi, nedelja 11. 7. ob 10, uri.
TAXI GljRL, ital. erotična komedija, ponedeljek 12. 7. ob 19; ¿uri. Film ni primeren za otroke!
HOTEL DRACULA,-nemška srhljivka, sreda 14. 7. ob 17. in 19. uri, četrtek 15. 7. ob 19. uri. Film ni primeren za otroke!
Kino Dol pri Hrastniku
EMMANUELLA BEKA IN ČRNA, ital. erot., sobota 19. 6. ob 19: uri,-nedelja 20.- 6. ob IB. uri. Film ni primeren za mladino do 15. leta!
PEKEL NA FLORIDI, amer. avant., sobota 26. 6. ob 19. uri, nedelja 27. 6. ob 18. uri.
Mladinska predstava: CIRKUS Z JERRYEM, amer. komed. nedelja 27. 6. ob 16. uri.>-
PLAMEN NA PACIFIKU, ¡amer. vojni, sobota 3. 7. ob 19. uri, Jhedelja 4. 7. ob 18. uri.	' -.
TAXI GIRL, alai, erot. kopiedij a, sobota 10. 7. ob 19. ufi, nedelja 11. 7, ob. 18. dri: Film hi primeren za otroke!
Mladinska predstava: LOLEK IN BOLEK, poljski risani film, nedelja 11. 7. ob 16, uri..
PO KANALU DO ZLATA,- angtvkrimih., sobota 17. 7.. ob 19. uri, nedelja 18. 7. ob 18. uri. '
TRIJE LUMPI -j- PLAVOLASKA, franc, kriihlkomedaia; sobota 24. 7. ob 19. uri, nedelja 25, 7. ob 18. uri. .;
BOLEZNI OBZOBNIH TKIV (Nadaljevanje z 11. strani)
KAJ STORITI, DA DO TEGA NE ' PRIDE? ,
:. Osnova vnet j em obzobnilv-tkiv je bakterijski plak. Njegova pravočasna • odstranitev prepreči v večini primerov nastanek gingivi-tisa in parodontitisa. Torej je od
nas samih odvisno, če bo do teh vnetij prišlo!
Krvaveča dlesen je običajni pr— , vi znak,. da smo zanemarili -naša usta. Ko zagledamo kri na ščetki, ne prenehajmo' s čiščenjem, ampak bodimo še bolj temeljiti!' , Zavapnene obloke, kostne žepe in druge hujše poškodbe ob-zobnih tkiv pa vam bodo skušali' pozdraviti v- zobozdravniški ordinaciji.
De nekaj odstotkov bolezni ob-zobnih tkiv nastane drugače, po bolj skrivnostni^ poteh, ki še niso dovolj osvetljene. Predvsem je močno prizadeta obzobna kost, ne da bi bili pri tem izraziti vnetni znaki. Zobje še brez,predhodnih težav .nenadoma zamajejo, spremenijo svoj položaj; v zobni vrsti ln kmalu izpadejo.
To pa je. prava parodontoza, bolezen, kjer tudi zobozdravnike-1
va 'pomoč ni dovolj učinkovita, da bi popolnoma preprečila gi-nevanje vseh tkiv okoli zob.
Na srečo je ta bolezen zelo redka. Zato si nikar ne recimo: Imam parodontozo,’ nič se ne da naredili, nima »smisla/ da sploh; čistim zobe.« Nasprotno! Ko. dlesen zakrvavi, vz.emimo zobno ščetko in si s podvojeno vnemo očistimo usta. Uspeh rife bo izostal!
Novo v knjižnici Hrastnik
1.	Norman Mailer: KRVNIKOVA PESEM
. V sodobni ameriški književnosti zavzema Norman Mailer vidno mesto. Za Krvnikovo pesem, ta obsežni roman, je prejel Pulitzerjevo nagrado, kair dokazuje, da ga je kritika '-uvrstila v sam vrh ameriške ¡literarne d-štvarjalnosti. Slovenci poznamo tega pisatelja že po njegovem izvrstnem romanu Goli m mrtvi,-bi. je pri nas izšel leta 1958. V tem delu pisatelj opisuje pretresljive izkušnj e iz druge šve-' tovne vojne, ki jo je sam doživljal kot ameriški-vojak 1944 na fronti prati, Japoncem na . Tihem oceanu. Ta bridka osebna, izkušnja je 'tudi utrdila., pisateljev značaj ter mu izostrila čut do človeka, zlasti malega, in zato se pisatelj ob vrnitvi, vneto loti vodilne ameriške družbe, ki jo začne oblikovati' ¡v -člankih--dn; esejih, nato. pa še - y romanih: Obala barbarov, Park jelenov, Zakaj samo v Vietnam ter Ameriški , sen.
Roman Krvnikova pesem pa nekako v celoti sintetizira pisateljevo življenjsko izkušnjo,-saj.je v tem pretehtanem dolu neizprosen opazovalec, ocenjevalec, pa tudi razsodnik v prikazu te »resnične zgodbe« o morilcu Gil-moru, kičaka ter dočaka smrt y jetnišnfcd. Poldrugo leto je pi-' satelj marljivo zbiral celotno ¡dokumentarno /gradivo o resnic-, nem primeru morilca, (ki so ga bdi najprej pogojno izpustili iz zapora, ko pa..je.¡umoril še dv človeka, so ga obsodili na smrt in ga tudp usmrtili.
Pisatelj je -tu z vso prizadeto resnostjo, pa vendar napeto, ¡a tekočo pripovedjo- razgrnil pred bralca hladno in. preračunljivo ter neobčutljivo ameriško stvarnost v dražbi, ki ji je glavni moto denar Kato pa je pisateljevo ■ iskanje človečnosti, tudi ¡ko gre za ¡težko delikvenco, naravnost enkratno.
■ 2. Anton Ingolič: NEMIR MLADOSTNIKA
, Potem , ko-, je Anton Ingolič prestopil prag. osmega desetletja gvojega, življenja, se je.začel v pisatčfjevanju čedalje pogosteje-vračati - v otroštvo in zgodnjo mladost Pravzaprav so z avto-feingrafsknmt potezami ih osebnimi izkušnjama prepleteni domala vsi, njegova,- ¡spiši, vendar, je v nekaj zadnjih knjigah spregovori. predvsem o sebi M najožji' družini. Takšne so bale Zgodbe mojega . jutra, v veMki meri -tudi Moje ¡pisateljevanje "on spet pričujoča knjiga.
Obujanje spominov v ¡tej knjigi je pisatelj začel ž jesenjo 1924i,jk©j se je.vpisal vjipetn raz— red Siapihorske- .¡realke: ;an. .takoi stopal, 4ned višješolce:,/sL1&P.aL pa. jih. je s poletjem -1928, ¡kp*se; je iz’ Pataža: ¡vrani ,y domačo Spod-, njo PolslmMp-pad Pohorjem, Piu pisanjufsi' jej deloma pomagal z" ¡dhevnmla- iffl ; jitt je vestno1 par
še je
zanašal naše. vedno -trdni in ,za-. riesijivi ‘apotnin. Bralec lahko; £ako '"s pisateljem podoživlja, nje-1 gove mladostniške stiske in dvo-
me, obdobja pomanjkanja, kadar si je s svojo marljivostjo! poleg priznanj prislužil tudi .¡nekaj ¡toplih obrokov.. Večidel se je pre-. živi jal z-,i¡n.stirukbij ami in ves pro* ostali čas; ' kolikor je - bilo le mogoče, neutrudno, ¡bral.. Privlačevalo ga je gledališče, poskušal se je iv risanju in prevajanju; -povsod je bil uspešnejši kot pri premagovanju ljubezenskih težav j-Z vso odkritostjo in ¡iskrenostjo je .Ingolič popisal ¡tudi ;te- svoje ¡tegobe, enako ' kot še marsikateri neuspeh, ki. ¡bi ga ¡sicer mar-’ sikdo drug ¡raje zamolčal. Še posebej zanimiv je .dragi del knjige,. v katerem pisatelj živo. popisuje leto študija francoščine v Parizu; Tudi tám mu je. ¡trda predla, kljub največji skromnosti si je moral pomagati -s priložnost--nijmi deli, kot natakar in statist: -V gledališču, vendar je bila nje-, gova vztrajnost naposled le nagrajena z diplomo-.
3.	Roland Goock: DRUŽABNE IGRE ZA KRATEK ČAS
Vsestranski Roland Goock je -avtor, ki ga našim bralcem gotovo ni treba posebej predstavljata-.- Je človek, pri katerem nas več. ne preseneča, če še pojavi, kot avtor kuharske, knjige,. če, piše o avtomobilih, 'živalih, svetovnih čudih -in evropskih prestolnicah ali če sestavi priročnik kakršen je Družabne igre za. kratek čas. Seveda ne gre za eri-oiklopediič*io razgledanega vseveda, strokovnjaka za deset ali več različni h področij, marveč za spretnega urednika in povezoval-’ ca, ki zna pritegniti k sodelovanju prave ljudi ter izrabiti in povzeti marsikaj, kar so -poprej, ugotovili, ¡in zapisali še -drugi.-Tako nast&ne po dobro izkušenih receptih iz različnih sestavin .dovolj okusna jed, za kakršno se sdadokuspi .sicer .ne .menijo, jpov-¡ •prečni porabniki knjižnih dobrin .pa so z njo popolnoma zadovoljni.
Tukaj velja še posebej omeni--- ti, da prinaša pričujoča izdaja' samo dobro poldv.ioo gradiva iz: nemškega dzvirniika; navodila in, nasvete je iz njega izbral in prevedel Slavko Krušnik, poglavje »Šp.Tjekaj ¡ zammivih ..iger, s kartami« pa je napisano ha novo. V izbor -so «uvrščene predvsem ti-.stg igre, ki ne terjajo preveliko »mvesifcipij« m se‘lahko odvijajo-v pokritih prostorih. -
■ Knjiga jé, kot -vsi Gooc-kova 'priročniki,' sistematično in pregledno urejena. Dovolj - natančno so. popisane najrazličnejše ■igre od domina in-aaha.dio iger" . s kartami mvseh mogočih ro-. kohiirskih.. spretnosti, Z, neka te-rimi .igricami se Tahiko kratkočasijo. posamezniki, pri ¡dragih morata ¡sodelovati; vsaj? dva, včasih pa. je ¡ lahko, igra prav. zabavna. šeie; f.edaj, ¡kadar v .njej sodpluje-ivočja -skupina;, nekatere igrp zahtevajo obilo -potrpežljivosti,- zbranosti in- ¡znanja,' pri drugih;, ¡¡pa so bolj dobrodošle -improvizacije ■ in .-domiseliiost u-: deteženoev.; Skratka,.-. .knjig%-: ki; bo marsikje .¿¡n marsikomu prišla prav, še posebej, ker .smo tovrsten priročnik že dolgo pogrešali .- . -	¡
ZANIMALO VAS BO
za mesec april 1982 -
SKLENILI DELOVNO RAZMERJE
TOZD I — ročna im polavtomatska predelava steklene mase
Meško Vinko —odnašalec stekla, Privšek Matjaž .— odnašalec stekla, Perkovič Franjo — odnašalec -stekla, čolič Anite — (Snašalec stekla, 'Lopar Radenko
—	odnašalec stekla, Makšimovič
Radinka — odnašalka -stekla, Hlastam Rndd —- odnašalec stekla, -Ismajli SeSfedin — -odnašalec stekla. '	'	.
/TOZD II — avtomatska predelava steklene mase
Kekič Bojan .¡r- pomočnik strojnika Radi šari j eri č Radiša :— pomočnik strojnika, Marjano-' vič Cica — kontrolor stekla, Em-kič Šemsudim — delavec na kanalu, Hušič Hamida —. kontrolor stekla, Kojič .žtva-nko — -delavec , ha. kanalu,. Adžaag Ružiča
—	kontrolor stekla, Suljakpvdč Vejsdl — pomočnik strojnika, Smiljanič * Gojko — ¡pomočnik strojnika»: 'Oblak Bojan -— delavec na kanalu, Gašparat - Raj-rnunt — -delavec ha kanalu, Gorjup Vilko —- .delavec na. kanalu.
TOZD III —: dekorirnica s sa-tmirnico
ŠpegLič Dušanka —- pomožna delavka, Ramšak Majda — pomožna delavka.
TOZD V — energetika in ostale delavnice
Stoklas Darko — dežurni šn-štrumentarec, Draksler Zdravko
—	avtomehanik (za določen čas), Gračner Marjan — obratni elekr trik-ar.
DSSS — delovna skupnost skupnih služb
-Kovač Karmen -¡tehnični risar (za - določen Mčas)} 'Mlinarič-; Jožica -L-- kurir DO (za določen čas), Brkič Beba — delavka v skladišču kair tonov. ■
TOZD V —• energetika in ostale delavnice
Tovornik Matija- — delavec težak na transportu.
DISCIPLINSKO IZKLJUČENI
Balo Karolina - —:- odnašalka stekla.
ODŠLI V JLA
TOZD I — ročna ¡in polavtomatska predelava steklene mase
TOZD I — ročna -in polavtomatska predelava steklene mase
Kalem Marko — strojni 'ključavničar.
TOZD II — avtomatska predelava steklene mase
Stjeipanovič Slav-ko — delavec ha kanalu, Prodanovič Radivoj — vzdrževalec, Miklič Andrej — pomočnik strojnika, Martič Toplica — ¡strojnik.
TOZD. V energetika in ostale delavnice
Grum Dušan — elektromeha-nik, Avlič Ivan — delavec ¡težak nariransportu.
DS — delovna skupnost skupnih služb
Jelakovdč Jože — voznik viličarja.
UPOKOJENI
TOZD I — ročna in polavtomatska predelava steklene mase
Hrup Marija — pakirec v brašilniai, Hiršak Frida — pomožna delavka v brasilnici (invalid IH. kategorije).
TOZD III — dekorirnica s sa-tinirnico
Lazar Kristina — pakirec v dekorirnici.
DSSS — delovna skupnost skupnih služb
Sunita Alojz — kurjač centralne tfcurj ave_; (invalid III. kategorije)/ VSEM UPOKOJENIM ŠE OBILO TRDNEGA ZDRAVJA TN OSEBNE SREČE!
PREKINILI DELOVNO RAZMERJE
SPORAZUMNA PREKINITEV
TOZD II — avtomatska pre-1 delava steklene mase Brkič Stojan —/kontrolor stekla;
SAMOVOLJNA PREKINITEV DELOVNEGA RAZMERJA
-	TOZD I- — -ročna -in -jjolav-to-matska predelava steklene mase
Habj-am- Andrej .— odnašalec srtekla.
TOZD II — avtomatska predelava steklene mase
Grgič Drago , — _ pomočnik strojnika, Fazlagič. Mirsada — kontrolor stekla, Eržen Ivica kontrolor£ stekla, Draksler -Viktor — vzdrževalec, Gorenc Izidor — vzdrževalec, Potočan Jože
—	¡vzdrževalec, Mujedinovič Zlata — kontrolor stekla.
POROČILI SO SE
Savič .Karmen — pomožna delavka v ¡brasilnici ih SaVkovič Radovan.
Romih Matitlina — - referent AOP in Kandolf Vidko.
PRIRASTEK V DRUŽINI
Rugelj Ida — hči Barbár-a . Stichér Robert ■—sin Robert
KRVODAJALCI	
Bajda Franc	TOZD I
Dolinšek BrankOy	TOZD V
Gojgič Milenko	TOZD V
Ivraik - Anton	TOZD V
Kuhar Henrik	TOZD I
Križnik Ivan	TOZD I
Mejač Cvetka	TOZD I
šrenk Adolf	TO ZD I
Vav-tac. latok . ,	TOZD I
Velej Bojan	DSSS
Besednjak Vanda	DSSS
KRVODAJALCI,	'ISKRENA
VAM HVALA!
ZAHVALA
Ob boleči ¡izgubinaše, drage žene in mame
t ROZALIJE VOLAVŠEK
še iskreno zahvaljujemo moškemu pevskemu zboru in godbi na pihala Svobode II, govorniku za poslovilne ibSse-de,' sosedom za lizkazaho pomoč in darovane vence ter vsem, ki so jo. pospremili, na prerani poslednja potk
Žalujoči: mož Jože, sin Jože, hčerki Rozi in Ema z dnu- m žinami	.	:. v;
ZAHVALA
Ob prezgodnji in nenadomestljivi fibgutoi našega dragega moža, sina, očeta, brata, dedka in strica
FRANCA MAUSSERJA
J 'se iskreno zahvaljujemo- vsem, ki ste nam-vv-deh težkih trenutkih stali ob strani, ponudili, svojo; pomoč, darovali cvetje in vence in ga v tako velikem številu spremljali, na njegovi zadnji poti.
Iskreno sc zahvaljujemo govornikoma, moškemu pevskemu zboru ih godbi ha pihala Svobode II za žalostinke in poslovilne besede.
.. Njegovi .najbližji
ZAHVALA
Ob prerani izgilbi moža, sina -in brata
DRAGA POTUŠKA
..se iskreno zahvaljujemo , vspm,. ki . sta. jim poklonili .¿v.etjciin# ga spremili na hijego.Vhzadnji poti. .
Hvala tudi govorniku za poslovilne besede ter godbi na pihala Svobode I za žalostinke.’•
-Žalujoči: Pepca,z. otroki, mama
in sestre:# Slavi, Majda, Justa z družinami
ter'ostalo sorodstvo "
ZAHVALA
Na zadnji dan mojega delovnega dne se želim iskreno zahvaliti vsem delavcem notranjega’ obrata, brusilnice in vodstva TOZ.D-1, ki so mi pripravili slovo in podarili dragocena darila. Ta darila me bodo vedno spominjala na vas, ko smo "veliko let delali skupaj.	.
Želim vam še mnogo uspešnih delovnih dni,- medsebojnega. ¡razumevanja. iti tovarištva pri nadaljnjem delu v kolektivu.
. Še enkrat iskrena hvala.
Stane Drame
ZAHVALA
. . Ob mojem odhodu v zasluženi pokoj se prisrčno zahva-' Ijujom za dragoceno darilo, in s vet j e, ki__ me bo vedno ■ spominjalo .ha vas drage sodelavke in. sodelavci TOZD 1 izmeni Oberčkal, vodstvu. in pregledalkam vseh treh. izmen. -	'	.
Posebno zahvalo dolgujem. Dori, Vilmi' in Razaki-za nji---hovo pozornost.
Kljub Vsemu, 'če. tudi me ni bilo . več , kot.. dve a leti| med. vami, me niste pozabili. Počastili ste me Is . povabilom v steklarno, da seui bila še enkrat med; vami in obujala' spomine.##.
. Želim vsem še mnogo, ilepih uspehovun medsebojnega,„razumevanja pni vašem nadalj-f njem delu,.
% Marica Novak
ZAHVALA
Ob ■•■boleči'. in nenadomestljivi izgubi naše ljube .hčerke
LOTI ZAGORC
se.:-zahvaljujeauo vsem, .ki. sle bili z nanii v tej hudi bolečini.
Hvala Vsem, ki ste ji podarili prelepo cvetje in jo pospremili ®a njStii' zadriji poti.1 v
Iskrena;hvala TOZD Jutranjka Dol. pri Hrastniku, elektro delavnici iRudnik Mrastnikt sodelavkam, iz, hrusilnice. in mia#. (tinskemu centru Hrastnik, vezniku -rešilnega avtomobili Francetu za.njegovo pomoč, ter.-vsem sosedom,, pevcem in godbi Svobodo II. za žalostinke, govornici pa za poslovilne; besede.
Žalujoči.: ¡ata, mama; sestra,.-orna in ostalo sorodstvo
		
ZAHVALA - Ob svojem odhodu v poko j se iskreno zahvaljujem vsem dragim sodelavkam - in so- -:.delavcem ;iz brusi lnice.¡in ži-..i .'gpsarne, za prelppa darila.,: ki J me bodo vedno, spominjala na vas/ ■' V' iiriaprej vam pa želim še ~ nlirapgo rdel ovnih uspehov in' medsebojnega razumevanj a. ■ ršc enkrat ¡iskrena hvala. ■ Hvaležna Majda Hrup		ZAHVALA Ob odhodu v pokoj .se so-brusilnice najtopleje zabvalj.u-delavkam. in sodelavcem iz jem za prelepo darilo, "ki mi bo drag spomin na vas in, na čas, ki smo ga preživeli sku-. paj. • želim .„vam., še ,.obilo..uspehov; zdravja in anedsebojne- : ga razumevanja. . ; . ( ^ -Marica Kelaer ;
IZ NAŠE PROIZVODNJE
|
i
ZAHVALA
Ob odhodu y pokoj se zahvaljujem vsem: '■bivšim sodelavcem t brusitance in vodstvu TOZD-1 za prelepa darila. 1
Vedno me bodo spominjala -na leta, ki sem jih preživela z vami.
Želim,vam še mnogo delov-, urh -uspehov. -:
| 'Gusta Knavs
ZAHVALA.....
Sodelavkam m sodelavcem,; iz brusilnice- in pri žagah se naj i skrenejo zahvaljujem- - za 'prečudovita: darila, ki ste. mi. jih poklonili, ko sem odhajala, v pokoj.
" Želim vam zdravja, uspeha 'in medsebojnega razumevanja. .,
. . Hvaležna Elizabeta K-neževič
ZAHVALA
.Sodelavcem, .itn sodelavkam., sciiskreno zahvaljujem- za darila in pozornost, ki ste nii jo: izkazali, ko Sem odhajal v pokoj;
. Želim vim’ še oblilo delovnih uspehov.
;• :	. Alojz.. Vahiter-
Nagradna križanka
V NAS! ORŽAVI SMO URE5NI CIU GESLO »70YARHE DELAVCEM’ VSAKO LETO 27.6. PRA2NUJEM0	GEOMETRU» SKI LIK	RUSKA PESNICA	OZNAKA ZA NE» ZNANCA	UMETNO SLADILO	MESTO -V MAVRE» TANI JI	PEVKA KOVAClfi	REKA V MONGOLU! IN SZ	URAH	PETER ŽAGAR	„REKA (Špansko)	D0LG0KRIU, HITRI PTIC JUŽNIH MORIJ	0SE8A IZ PRESER NOVEGA «KRSTA PRI SAVICI*	LITER	mad5ar$w PISATELJ (MOR)	ALAIN RESNAlS	PODOBA, FIGURA, SUKA	NEKDANJI RUSKI VLADAR	1	MANJŠE NASELJE
	►																		
NAZIV FARAONA AMENOFt* SA IV.								KRVNA CEVČICA		&		V. / '■	NOVINARKA FAUACl						
								BEBEC, TEPEC ,					IGRALKA GARDNER						
LUDVIK MRZEL			MESTO V VIETNAMU DA VINCU EV PORTRET (GtOCONDA)					Pi§|	POJAV NA NEBU						ZNAČILNA PRIMORSKA POKRAJINA				
									MESTO V ITALIJI						RISTO SAVIN				
TROPSKO DREVO, INDIJSKI DATELJ										VRSTA. mešane SOLATE						SESTAVIL! KARU DREMEL	..VRSTA, NABIREK	RIMSKO MITOLOŠKO PODZEMLJE	ZDRAVILNA IN OSVEŽIL* NA PIJAČA
ŽLEBIČ V DOGAH					DRŽAVA V AFRIKI	NOVO MESTO NA MADŽAR» SKEM	IGOR TORKAR KENIJSKI NACIONAL» NI PARK			LJUBICA' ALEKSAN» DR A VE» LIKEGA						TEMNI DEL DNEVA- LOJZE SLAK			
DEJAVNIK, KJ-POVZRO -CA IONIŽA* C1JO										RUT ENI J RUSKA CESARICA			nekdanja POkTOGALŠKA POSEST V INDIJI ;	ROMUNSKA TENI$ KA IGRALKA -	IT. DENARNA ENOTA. MESTO V HOLANDIJI (SHO		fij£ |||		
KONEC MESECA JUNIJA BO V BEO* GRADU SHOD JUGOSLO» VANSKIH KOMUNISTOV. TO BO PO VRSTI	P»																		
	ALUMINIJ			KRAJ PRI OPATIJI				PIHALNO' GLASBILO	VRHUNSKI Športnik			HOLANDSKI ARH!T,EKT {JACOBUS Pl ETER).				OTREftUEN • SVET	LJUBEZEN» ski Pesnik	ŽUPANČIČEVA PESNITEVj	KOZAŠKI POVELJNIK
				JAPONSKO VRHNJE OBLAČILO					r PRIPADNIK JUGOSLOV. NARODA										
	DENARNI' ZAVOD	OKUŽENOST Z IKRAMI TRAKULJE ŽLAHTEN PLIN		>							AREST	LEPO CVETOČA LONČNICA, SLEČ	* '						
AMERIŠKI JAZZ Pianist 1 CCOUNT)						PREDNJI ‘ DEL GLAVE		• ■				•REKA V . ČRNI GORI	MUSLIMAN. DOBRODELNA USTANOVA DRŽAVNA BLAGAJNA						
SOV J. GLAS.-ŠENIK HA« CATURJAN					OTOK V IRSKE 1* MORJU	GLASBENIK' SOSS	FORMULAR								ŽENSKO ' IME				
							BET,, TOLKAC								ZMIKAVT				
NOVA GRADIŠKA			VRSTA PRIKUHE						BOJNI STRUP							MARIBORSKA TOVARNA AV» TOMOBlLOV NATEZNIM TUPOLJEV			
			ROBERT TAYLOR						EMIUUAN CEVC ,										
OTOČJE V ■ JADRANU								-OSNOVNA | MERA		¡||||				HUNSKI KRALJ					
RJMSKI DRŽAVNIK								DROZG'						OliŽNO. AMERIŠKA; ŽOLNA. 'POPROVEC.					
NAGRADNA KRIŽANKA
Med reševalce s pravdnimi rešitvami bom z žrebom razdelili sedem nagrad:
1.	nagrada	150	din
2.	nagrada	100	din
3.	-7. nagrada po	70	din
fcrezek;;; z vpisano rešitvijo
pošljite na naslov: Uredništvo .»Steklarja«, STEKLARNA HRASTNIK. Pri žrebanju bomo upoštevali pravitoe rešitve, tki bqdo v uredništvu do petka 25. junija.
NAGRAJENI REŠEVALCI
Za majsko nagradno ¡križanko smo prejeli 86 rešitev, žreb je namenil nagrade naslednjim:
1.	nagrada — 150 din: ..Milica
Cvetko .	.
2.	nagrada — 100 din: Drame Jožek	-	’
3.	^-7. nagrada po — 70 din: Julij Smodiš, upok. 'Marica Holešek,
Ferdo Stepišnik, upok., Alenka Simonič, in Ivan Bevc, upok. |
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE (iz 5. številke)'
VODORAVNO: Al, .pisk, šilo, ami, rožmarinka, obet, Na!, od-govornos t,*Ivo, Krk, članica, dar, Rinšasa, Neli, Knol, Loa, Iran, opna, dvanajst, val, skakalec; Arni, Atanas, Lap, Lala, Čebine, I, I, eksil, liker, ričet, kača, Bodensko jezero, A. V., R. G., A. T., Nazaret, najlon mreža, Tka, VI, JNA, Borg, Azija, glas, Est, ASKA, Dirac, cink.
D. K.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE (iz 4. številke)
VODORAVNO: V okupirani Ljubljani,. Ukrajina; Olaf, Rioni, Slaven, Brie, Dinko, Toledo, zor, rman, Ade, A. P., laž, Bristol,
Kiar, N, M. J, toast, ajda, H, Oto, upor, O. K., armada, vrstnik, Vaclav,- Amor,: iatrika, anketa, Ind, tveganje, Ahr, KA, E. O., Oti, Lalo, tornado, V. L., Vika Gril, Ulikses, otok, Dan zmage, etil, Pala, afea, mag, Rato.
(D. K.)
Dopisujte! * 1 2 3 4 5
Za nagradni KVIZ ZNANJA iz majske številke »STEKLARJA« smo prejeli 35 rešitev. Pravilni odgovori so:
1.	1959
2.	Hartford •'
3.	Lajka .
4.	Linija kelihi
5.	1978—1979
Za .pravilne odgovore so bili z žrebom nagrajeni: '
•1. nagrada 70 din, Nada Gošler
2.	nagrada 50 din, Albin Lavrič
3.	nagrada 40 din, Karli Dremél
HUMORESKA
SESTANEK
Sestanek delavskega sveta set vleče v nedogled. Zataknilo se je pri- tretji točki dnevnega reda. Oblaki cigaretnega dima so pre-r krili prisotne. Še prst pred očesom se komaj. vidi. Ob tem pa:j pregovarjanje vsevprek, ropotanje s 'stoli; z eno besedo, kot na kakšpi: nogometni tekmi.
-— Sima skladiščnik kritizira šefa, delavski svet kritizira direktorja. Direktor se brani. Na dan privleče nove argumente ter s' kritiko ne prizanaša nikomur.
Predsedujoči opominja ' prisotne na; red in disciplino, vendar brez uspeha. Borba predlogov in mišljenj se je razvila v polni me-! ri. »Tovariši«! Vzklikne , predsedujoči. »Ima še kdo kaj dodati?« »Imam«, se oglasi Žika elektrikar. »Če dovolite, jaz bi Pera Vratarja odnesel na sveži zrak. Onesvestil se je revež v tem peklu.«
Halil Spahič
ÍO stek! ar
M aiASHO nElAVCEVSTIKU...H.MT.l.
UKEDNIŠTVO: Jasna Rižner-Kosm — odgovorni urednik, člani: Mili Kobal, Aleksej Us dipl. ing., Zdenka Fabjan, Majda Krošlin, Drago Kreže,Ernest Sihur ing., Karli Dremel in Anita Greben.
ODBOR ZA OBVEŠČANJE: Hilda Drame, Frane Šuštar, Ingrid Meterc, Jože Godieelj n, Samo Klemen, Marjana Polzelnik, Janez- Ciglar. Izhaja vsakega 15. v mesecu. Naslov: Steklar, glasilo delavcev Steklarne Hrastnik, tel. 814-622, interno 59 in 55. Tisk in klišeji AERO — TOZD grafika Celje.
JUNIJ 1982
S poti po Jugoslaviji
Osmošolci z Dola in Hrastnika so se konec apila na ekskurziji po Jugoslaviji najprej počastili spominu tovariša TITA, Takole so zapisali svoja občutja:
Lokalna štafeta mladosti ’82
Že v prejšnji številki smo vam nadrobno zapisali pot lokalne in zvezne štafete mladosti ’82, ki je bila v Hrastniku 27. 4. 1982. V današnjih slikovnih besedah pa vain prikazujemo potek, lokalne štafete, mladosti, s katero
smo mladinci in mladinke nase delovne organizacije na svoj način. izrazili tisto, kar čutimo in kako sprejemamo življenje, ki so nam ga izborili naši predniki. Odločni smo, stopati po TITOVI POTI...
Avtobus se je ustavil. Toda zaouda smo se mirno odpravili po stopnicah prati ¡hiši na vrhu med zelenjem — Hiši cvetja. Bilo je najbrž prvič in zadnjic na tej ekskurziji, da tovarišev ni bilo treba opozarjati, naj že vendar enkrat iutShnemo. Vsakdo je čutil v sebi toliko žalosti in spoštovanja ob misli na našega TITA, da ni želel zmotiti miru, ki je vladal na Dedinjah. Hiša je obdana s čudovitim, a preprostim cvetjem, kakor je bal preprost tudi TITO satn. V tej tišini pa se sliši žvrgolenje ptic, kakor bi ¡pele uspavanko možu, ki leži v grobnici iz belega marmorja. Obdan je z zelenjem in stražo, ki nepremično stoji, v modrih uniformah, kakor da jibi bala tudi sama izklesana iz marmorja.
Nives porenšek, 8. a
nc
aWaSMKWBMeMgBW
/-I
mm
'lili
liHI

vfMm
. J
Še skupen posnetek pred odhodom
Ko smo šli proti Hiši cvetja, se mi je zdelo, da sem oka-menela. Nisem mogla spregovori# mti besedice in tudi s .te-. žavo sem se premikala. Okolica je zelo lepa in ptički so peli, lcot ‘da bi; vedeli, ,da ne smejo kaj bolj - veselega, žalostno in lepo.
Janja Bantan, 8. a
Prad vhodom v Hišo cvetja je vodnjak, oz.* vodomet. Zdelo se mi je, da ta ponazarja množico ljudi, ki ne bo nikoli usahnila. Spominjal me je na veličino tov. TITA, ki je neskončna, neizmerna. |
Ksenija Pirc, 8. a
V hiši je tako, kot da bi prišel v raj, vsepovsod same rože. Ko sem to gledala, so mi pritekle solze po licu. Vedno sem si želela, da bi videla tov. TITA, sedaj sem lahko ■ videla samo še njegov preprosti grob.
Darja Jug, 8. b
&
tim
i#i
Pet minut do lokalne štafete (Tekst: Greben Anita)
(Foto: Volaj Boris)
Stisnilo meje pri srcu — prvič, - prvič sem bila tako blizu TITA — pa vendar tako daleč,.
Simona Hribernik, 8. a
Stopila sem v;. Hišo cvetja in imela občutek, kakšnega ne morem opisati. MisMa sem o delu tov. TITA in sem se' mu v srcu zahvalila za vse, kar je naredil za nas.
Mojca Glavač, 8. b'
Menjava straže je potekala tiho, slišal se je le ropot škornjev. Bilo mi je hudo dn. s solzami v očeh sem stopila iz hiše, kjer je grobnica našega največjega prijatelja dn v katero pride vsak dan veliko obiskovalcev, da se počastijo njegovemu“Spominu.
Alis Humski, 8. b
Ta občutek, ki ga jé doživljal vsak, ki jejhodil po stezici poleg narcis, borov, slišal glas pava, ni mogoče izraziti. Vendar je bila v nas vseh obljuba, da nadaljujemo njegovo pot z žalostnimi in veselimi trenutki.
Irena Draksler, 8.b
Vse okrog mesne je bilo kot v sanjah, kolona se je itnho 'pae-mikala naprej in še dolgo potem nas je razdvajal molk kot prepad med življenjem in smrt-
J0‘	Boris Goleč, 8. a
Ko smo si ogledali grobnico, smo šli pogledat še muzej, kjer 'varujejo vse njegove spomine dn darilá. Najlepše izražena ljubezen do njega pa so .štafete, M 'i so že od daleč bleščijo dn te spominjajo na TITA in mesec mladosti.
Simon Drnovšek, 8. b
RAŠKA
Ko smo opisovali našo ekskurzijo, smo se najdlje zadržali v Raški, saj so vtisi nepozabni. Objavljamo le nekatere:
Soteska se je nenadoma razprla y široko dolino z reko Ibar. Sedaj .smo imeli Raško kot' na dlani in takoj ob prihodu nas' je razveselila ogromna množica, ki je lepo poskrbela za naš prihod. Najprej nas je predsednica šole pozdravila, pato pa smo. se poiskali s svojimi gostitelji, ki so nas izredno lepo sprejeli.
Marko Premec, 8. b
že med pozdravnim govorom sem spoznala učenko, pri kateri sem kasneje preživela popoldne in noč. Bila_ sam presenečena,, ko me je takoj objela in se začela -pogovarja# z menoj. Jezik sploh, ni 'bil ovira, čeprav sem se prej bala, kako se bova sporazumeli. Kar si nisva povedali z beseda- ■ mi, sva si povedali z očmi. '
Nives Gorenšek, 8. a
Sprejela me je Vesna, ki jé. bila zelo vesela mojega prihoda. Ko sva se približali njenemu domu, mi je prišla nasproti njena babica in me prisrčno objela. Pred vrati me je pričakal tudi Vesnin oče, mama in brat: Najprej so me pogostili z 'džemom dn kislo vodo. Bolo je žejo prijet-
n°‘	Alis. HumsMi' 8. b
Naslednje jutro bb 8. uri smo _ prišli v šolo, kjer smo izvedli program, ki»- je imela Raška dan šole. Nastopali' so recitatorji, folklora in pevski zbor. Tudi mi smo imeli svoj program. Imeli smo' malce 'treme, ki nas je na odru zapustila. J _: 'm
’ Špela Koritnik, 8. a (Nadaljevanje na 2. strani)
NA KRATKO
Zdravo vsem .skupaj! Po prispevkih sodeč, ki se zbirajo za naše glasilo, je nekatere minila spomladanska utrujenost. Res je, da še vedno to ni tisto, kar bi želela, pa vendar naj bo ta skromna pohvala še za večji elan pri nadaljnjem pisanju.
—	Večina nas je lahko v nedeljo 23. 5. 1982 opazovala in si j ogledala zaključno prireditev ob dnevu mladosti; kjer je bihpri--' kazan program vključevanja v SLO. Vse" lepo in prav, vendar ' ne morem mimo tega, da ne napišem, kako zelo 'Sem tako jaz ta marsikdo, M je bil na prireditvi pogrešala razigrano igro in prh kaz mladosti naših cicibanov., pionir jev ta mladincev. Mogoče bomo tega deležni drugo léto ...
—	Resničen dokaz našega, včasih neresnega dela je bila premajhna' i Udeležba odgovornih mladincev tako iz naše sredine, kot iz drugih ■ 00 ZSMS iv občini Hrastnik, na programski konferenci OK 'ZSMS Hrastnik, ki je bila 18. S.' 1982; Žalostno, toda •¡resnično jé bilo ha - seji prib šotnih več gostov, kot nas rola? dah. Čemu tako, za koga,...? To sábila v. tistem trenutku vprašanja, na.-katera na . znal -nihče, od-govoriti. Mogoče ve to kdo izmed vas, ki berete te vrstice? Pomislite!!!
—	Na osnova dobro opravljenega dela po akcijskem progrdr mu KS ZSMS naše ¡delovne organizacije je predsedstvo v dneh od 29. 5. do 30. 5. 1982 organiziralo izlet na Kozam Ko boste prebrali, te ■ vrstice,- bodo Že znani vtisi in, občutki 'iz te-
S POTI PO JUGOSLAVIJI (Nadaljevanje s 1. strani)
Ko smo nastopali s folkloro, so -nam zelo ploskali. Najbolj jim je bilo všeč' Užičko kolo, saj so zraven tudi, žvižgali. Slišala.sem,-kako je rekel, neki fant: »Dobri ste! Vi to - bolje píesete, nego 'im!«. Bili smo-vesela, da so nas tako pohvalile- N
■ Alus Bufler, , 8. a
Vsi smo 'si- želeli, da bi bilo naše bivanje v Raški daljše, vendar smo se tolažili, da se- bomo fepiailu spet - videli ha Dolu • Tiudi ■ slovo je - bilo pmsršno. -Z Marino sva- se objeli ta pritekle so nama solze Izménjali sva si naslove in si obljubili, da -si bova pisali.
- Nives Gorcnšek, 8. a
• Bilo je lepo, saj sem tam Srečala tudi Dejana, ki je, lansko leto prespal pri nas Še kratka poč, an -dopoldan ta; nadaljevanje. pati. Odhajali -smo, v očeh só 'se mi nabirale solze ta. potiho Sem zajokala. Adijo Raška!, živelo bratstvo - med ' našimi šolana!	-:
Simona- Hribamik, 8. a
Maši vrstniki iz Raške bodo kmalu prišla k nam ta že: sedaj se veselim 'snidenja z njimi, še posebej s svojo prijateljico Snežano, ki bo tudi. prenočila pri ■" meni. Raška m-i ho ostala v sporo nu in želim si, da bi. še kdaj otaskala to pobrateno mesto.
. Katjuša Laznik, 8. a.
Nagradni kviz znanja
Po rezultatih sadeč,'lahko opazimo, da vam je -dobro poznan zgodovinski -razvoj naše delovne organizacije. V zadnjem oži-" roma tretjem delu vprašanj o..naši -delovni organizaciji, želimo .izvedeti kako. ste ¡seznanjeni z njeno samoupravno po osvoboditvi. Upamo, -da: tildi -danes ne ¡bodo vprašanja težka, zato vam želimo veliko.-uspeha in razvedrila.
1, Na volitvah v prvi delavski svet Steklarne Hrastnik, katerega potek je vodil sindikat tj. takratni tajnik Stan,e Radej, je bilo od |120 ¡delegatov, ki jih je izvolil kolektiv navzočih 83 delegatov. Navedite točen datum prvega delavskega sveta v DO Steklarni; Hrastnik?
'-2: Koliko "članski delavski‘svet je bil izvoljen in kdo je postali ;prvi predsednik' prvega delavskega sveta za obdobje prvih devet mesecev?
3. Po osvoboditvi leta 1945 je bil vodstveni organ DO Steklarne Hrastnik tov. Peter Ignatjev. Od takrat pa do danes je mesto direktorja DO zamenjalo več kot pet ljudi. Navedite vsaj 4 imena direktorjev naše DO?
4. Glede na obseg poslovanja in organizacije proizvodnje' •je bila Steklarna Hrastnik v-letu 1970 ’razdeljena v 12 organizacijskih enot, skupne službe pa šo bile organizirane kot sektorji- in samostojne službe, delavsko uslužbenska menza pa- je bila kot samostojna poslovna enota. Na podlagi ustavnih dopolnil je tudi Steklarna-Hrastnik prešla na konstituiranje temeljnih. organizacij združenega dela. Veste mogoče leto in mesec ustanovitve TOZD v naši DO?
5. V letu 1980 je v DO Steklarna Hrastnik združeno 5 temeljnih organizacij združenega dela. Navedite točen naziv le-teh!
ga mladinskega izleta,; zato upam in si želim, da boste vsd ¡tisti, -ki se zaradi ¡takšnega ali ¡drugačne-, ga razloga izleta miste udeležili j lahko brali o izletu v naslednji, številki.	.
— Ko to . ide? Brigadtai! Ko; jih vodi? Komandiri! Za koga? Za narod! Za koga? ZA TITA ! 1! To ¡so ¡gesla ta pozdravi, ki jih; že od 5. 6. 1982 na ves gias'uporabljajo mladi steklarji iz vse Jugoslavije, ki so ¡zbrani v ¡briigada -Steklar- JU in..zastopajo, stekle-, no barvo vseli steklarjevi širom; -naše '¡domovine- na -MDA KOZJANSKO '82. Držimo pesti zanje in jim zaželimo, da bi-vestno ta- dobro opravili delo, ki so zadolženi1'zanj) obenem pa naj bi bili vsi'žulji spomin na nekaj 'lepega,' nekaj Velikega...
Naj bo v ¡tem mesecu dovolj. Vsem' itistim, ki se 'Odpravljate na zaslužene počitnice? naj po tej poiti zaželim VeMko-lepih, sončnih dni, tistim, ki' ostanete doma pa vsaj mato užitkov pri branju našega glasila.
■ Anita
Ob tednu amaterske kulture
, Kot- vsako Teto smo (tudi ¡letos v Hrastniku pripravili Teden a-maters-ke kulture, ki je potekal od 16.- do 29. aprila. V tem tednu so Se vrstila 'nastopi po vseh KS. Nastopali- so: pihalna godiba Svobode I fa II, pevski zbori, dramske skupine, gojanai Glasbene šole, mladi avtorji, M so prebirali svoja dela in mladi likovni ustvarjalec. TAK je organizirala OK ZSMS Hrastnik. V sklop teh.¡prireditev-pa je. spadal- tudi sprejem -štafete mladosti ta proslava ob. 27,.aprilu — dnevu OF.
• Zaustavim naj se ob razstavi mladega likovnega . ustvarjalca Jožeta, Naglava, ki je s svojo slikovno roko. naslikal res dobra dela, ki'jpa jih .žaLmi- velikofvide-lo. To je .Ha. ¡razstava, kakršne že dolgo ni bilo v. naši občini, toda ta dela smo lahko občudova* * li le na Dolu, kaj ti. ■vaHaiastnaku za -takšno razstavo'-ni bjlo. prta štora. Dvorana v obratu družbene prehrane je premajhna ta neprimerna zâ takšno razstavo, drugih prostorov ¡pa žal ni bilo. Jože - NagJav 'je pripravil ; .23; del, toda nazaj v: atelje je moral od? peljati 5 del, ker je bMo. premalo prostora. Celotna razstava je bila pod naslovom Življenje. Vsako .delo je ¡imelo svojo vsebino, ki si jo lahko ¡povezal v celoto. Na samem -začetku .smo lahko u-gotovali -nastanek ta, razvoj človeka, katerega spremljamo v vseh fazah njegovega -razvoja, Odkritje tehnike, njen. Obstoj in vzpon pa je. Jože Naglav vzei kot nit razstave. Od itu naprej človek vidno- propada ta pripelje nit življ enja do neizbežnega- konca.
Dela so naslikana v ¡oljna tehniki, akvarelu,-.-nekaj je tudi tuša. Prikazal nam je -tudi kombiniranje raznovrstnih materialov, ki se ob vešči . umetniški roki spreminjajo v sliko. Na koncu razstave je bila ¡knjiga vtisov, v
katero so obiskovalci ¡vpisovali' svoja mnenja'ta se podpisovali. V vseh teh opombah zasledimo le, pohvalo Jožetu Naglavu in'dz vseh veje želja po še' ponovitvi takšnih prireditev. Ta- razstava je v celota, .uspela, čeprav je bilo ob ¡pripravah ničkoliko problemov; Toda vsi-so'-pozabljeni ob uspehu, ki ga je doživel Ježe Naglav.'
Toda ob koncil se le vsili vprašanje, zakaj v domačem kraju Jože ni dobil takšne .pomoči, kot bi; jo piačakovffili. >Zato- še, preko časopisa še enkrat -zahvaljuje pomoči mladincev iz Dola, ki šo mu pomagala pri uresničevanju zastavlj enega cilj a.
Za NAGRADNI KVIZ ZNANJA razpisujemo 3 nagrade, ki jih bomo z žrebom razdelili tistim, ki bodo pravilno odgovoriti na zastavljena vprašanja/
1.	- aiagrada	70	din	'
2.	nagrada	50	din
3.	nagrada	40	din
Rešitev KVIZA pošljite do petka -25.' junija na naslov: GLAS MLADIH, STEKLARNE HRASTNIK.

Dopisujte
v Glas mladih