LJUBLJANSKI HOTELI PRED 100 LETI V svoji knjigi o potnih spominih iz Kranjske iz leta 1848. navaja Henrik Gosta, oče dr. Etbina Coste, da ima Ljubljana 7 gostilnic prvega reda (hotelov). Razen hotela »pri Slonu« jih danes ni več. 1. Gostilna pri Virantu (»Zur Sternwarte«). Na pogorišču jezuitskih zavodov je sezidal bivši jezuit Gabrijel Gruber (znan od poglobitve Gruberjevega kanala, glej »Kronika« I. letnik, str. 8) med leti 1775. in 1781. poslopje za svoje matematične in zvez- darske študije. Je to še danes ena najlepših ljubljan skih stavb. Leta 1840. je prešla hiša v last Antona Viranta, ki je zgradil poleg stare hiše še eno in odprl hotel in gostilno, priljubljeno zlasti Dolenjcem, ker se je tu ustavljala novomeška pošta. Kadar je zboro val deželni zbor v reduti (sedaj šola pri Sv. Jakobu), so se zbirali pri Virantu slovenski deželni poslanci. Leta 1887. je kupila obe hiši Kranjska hranilnica za umetno obrtno šolo. Danes je v hiši direkcija pošte in telegrafa. 2. Hotel Bidelmon (»Wilder Mann«). Hiša poleg magistrata, ki je sedaj last ge. Strojanškove, je bila od 1. 1731. dalje hotel. Ker se je radi zboljšanja cest pomnožilo število potnikov, zlasti tudi uradnih oseb, je ukazala vlada magistratu, naj poskrbi za primerno prenočišče višjim uradnikom in oficirjem, ki so mo rali dotlej prenočevati na pošti ali v kakem samo stanu. Magistrat je kupil dve hiši in ju strnil v eno. 46* Na pročelju je bila slika Herkula, odtod ime »Divji mož«. Tujcem je bilo na razpolago 10 sob. Bidelmon je videl pod svojo streho imenitne goste. Tako cesarja Jožefa II. Zelo se je dvignil hotel, ko je prišel 1821 v last Elizabete Mrak, ki ga je vodila 40 let. Tu so stanovali cesarski princi, tako Franc Jožef. Nekaj let je bila v I. nadstropju podfužnica avstro-ogrske ban ke. Hotel je prenehal 1868. 3. Med hoteli je zavzemal pred 100 leti zelo ugledno mesto »Avstrijski dvor«. (Oesterreichischer Hof, p. d. Bahabirt). Vojaško žitnico, ki je stala nekdaj tik mestnega obzidja, je leta 1834. Vincenc Jak preosno- val v cvetočo gostilno, ki ni zaostajala za Maličem. Hotel je imel imenitne goste: Tu se je rodil 1. 1848. bourbonski princ Don Carlos, mlajši, poznejši preten- dent na španski prestol. Krstil ga je knezoškof Wolf. Isto leto je bil Bahabirtov gost knez Miloš Obrenovič (gl. »Kronika« I. I.). Leta 1850. je prebival v hotelu 7 dni maršal Badecki. Narodna straža, ki je imela med hotelom in licejskim poslopjem svojo stražnico, mu je priredila podoknico. L. 1855. je prešel hotel v Mahrovo last, ki je tu ustanovil trgovsko šolo, pri nas znano zlasti na jugu, dokler je ni odnesla svetovna vojna. 4. Hotel Malic (Stadt Wien) med sedanjo Aleksan drovo cesto in Knafljevo ulico je bil še sredi 18. stol. velik vrt grofov Gallenberg, ki ga je kupil Andrej Malic na dražbi 1. 1757. Na voglu sedanje Aleksan drove ceste in šelenburgove ulice je stala takrat mala pritlična hiša, na nasprotnem voglu ob Koslerjevi hiši pa vrtna hišica. Na mestu te so zgradili 1. 1824. in 1825. enonadstropno poštno poslopje, na drugem voglu pa dvonadstropen hotel z gospodarskimi po slopji in obokanimi hlevi, ki so bili potrebni za vozni promet, dokler ni bila odprta železnica v Trst (1849). Leta 1848. so tudi poštno poslopje dvignili še za eno nadstropje, široki uvoz med hotelom in pošto so za zidali, ko so hotel razširili in ga premestili v Knaf ljevo ulico. Pozneje je prevzela hotel Malic Jadranska banka, ki je hotel opustila. Danes je last tvrdke Bafa, ki bo v doglednem času postavila tu v novi stavbni črti veliko trgovsko hišo. 5. Hotel Slon (Elefant) p. d. pri »Mokarju«. Po stanek imena se pripisuje prvemu slonu, ki .so ga 1552 pripeljali iz Španije preko Trsta v Avstrijo na Dunaj. L. 1818. so kazali pri Mokarju drugega slona »Misbaba« po imenu, čigar ime se je prijelo Mokar- jeve gostilne. L. 1779. je prešla gostilna v last Jere Malic, ki je bila tudi lastnica hotela Stadt Wien, pri »Maliču«. Hotel Slon je odstopila svojemu zetu Sa- vinšku. Pri Slonu se je ustanovila 1. 1861. čitalnica, ki ji je bil prvi predsednik takratni ljubljanski župan Mihael Ambrož. Pri Slonu se je tudi zbiral literarno- zabavni klub, ki sta ga 1. 1875. ustanovila dr. Ambro- žič in prof. šuklje. 6. Hotel Zlati lev (»Zum goldene L6wen«) se je nahajal v tkzv. Frohlichovi hiši, Tvrševa 7 in 9. Tudi ta hiša je bila Maličeva last. Gostilna se omenja že 1. 1800. Že 1. 1828. je bil lastnik Frohlich, v čigar gostilno je zahajal tudi Prešeren in v njegovi družbi je bil v hotelu tudi Stanko Vraz. Južni Sokol, ki se je ustanovil 1. 1862. na Drenikovem vrhu, je imel tu svoje telovadišče. 7. že 1. 1735. je sijala v Wolfovi ulici št. 8 Zlata zvezda (»Zum goldenen Stern«). Bila je to znamenita gostilna in se štela med hotele. Ugasnila je pred 1. 1860. Tu je 1. 1848. razvil prvikrat Lovro Toman slovensko trobojnico kot odgovor na frankfurterico, ki je vihrala na ljubljanskem gradu in ki jo je potem še isto noč odnesel vihar. Prvi ljubljanski vodič, ki ga je izdal Peter Badics leta 1885., pa navaja v Ljubljani pred 50 leti tele hotele: Malic (Stadt Wien), Elefant in Evropa (kjer je sedanja kavarna). Kot drugovrstne pa: Južni kolo dvor (sedaj en del hotela Metropol), Bavarski dvor (Gospodarska zveza), Avstrijski cesar (Soča) in Zvez dama (Sternvvarte - Virant — sedaj poštna direkcija). 47*