BRUC 1969 Glasilo KPŠ, izšlo v M. Soboti dne 8. II. 1969 ob priliki bru-covanja - Letnik IX CENA 2 DIN Dober namen opravičuje oster način NAJNEVARNEJŠA Ji ITALIJANSKA AVI AC I JA Problem laškega navala Denarnica — morala KO DEVIZA K NAM NA LOV PRODIRA, ŽENSKE ZA REVIRJE REKRUTIRA. K LIRAM VABI, KLIČE LOVSKA TROMBA; IZ DEVIC NASTAJA SEKSI-BOMBA. KONTRACEPCIJA KROTI NARAVO; ŠTORKLJO NAJ NE ŠČITI NAŠE PRAVO! ženska Ernek torni formo dau F er ek pa na kejpe džau, Ervin druko sakši zloug Katro pa naj sondi boug. Janoš škrtlaš, kak san Čilu, je bogaboječa diljša bila. Zakon džagrov je poštilvo, nej je piijkšo, nej je Katro psilvo. Da ga nej skušnja piljkše pala, te ga Katra je mantrala. Liki njega trno ton ne gene; prfko diijšo v ročko mošta dene. Til pa ton je fajten grato, te ga je po rbti šprudln šlato. Janoš prouško dosta nej preštijmo, on je dale psa pa Katro štijmo. Gosponi ga grdo nasomaro, da je Italjanar notr vdaro. Gino plačo falat je z dolar on, džareg grato ijnaš je mesaron. Džajali so pejnezni bogouvge, Janoši so kumes šli vlasouvge. Soudni den trpejla je stvarijna, samo v štali gviišna bijla je živijna. Lastvice so miting mele, pravi cajt so odletele. Da je Gino trouso šprijov žegen, te je Janoš zapro vrable v škegen. Pravi Janoš eden čaren den: »Katra, Italjana prženen. Sousidovo deco nikan sploudi, pipike ostanejo na poudi, prasce, Šeko vb ne pusti, malo gutni, če te majo lušti. Če boš kumes, fbrtoj cuj si zvejži, če pa nej, se v postel lejži.« Kun j o glij pod šporet zmela vijdi: stari ovoga že pela. Fejronko nazaj potejgne, fr iško v štompet ta se vtejgne. , Tak čej vrezo piijkša dujne, okno z glažon vkup se sil j ne. Janoš tere sejro si glavou: »Boug liblejni, ka je dbnok tou?« Tak čej krijčo man ga man, skoči v kilnjo Italijan. »Morto! Morto!« džufče stara sabla, vb z glažojn potejgne — vrabla. Janoš v sralaj skouta se derej: »Moja stara lekar ne živej!« Gino dale v rouki vrabla vaga, Janoš v džoči Katri k sej pomaga. Boži žlak je samo malo dregno Katro ta pod salo. Prle una znouvan oživej liki Janoš svejčo gor vužgej. Nej šče čista posinsega vijdi krivca toga sega. Božen žijvec Katro zgrabi, v megnjenji se gor opravi. Šprudln skače semotama, krič je: Mamma mia mamina! Janoš vujde šprudlntoči s ten ka vb nad okno skoči. Nej je Gino telko cajta mbu ka bi lejko vrabla s sebov zbu. Če bi šprudln bole kusti zraso, til ikak krtej bi pašo. Liki sakši krič inouk minej; zmejrijo se tildi tej trgej. Vrla kak nevolna fčejla, Katra rambo vrejd je zejla. Janoš bujti, stari trout pa je v kuči bitu gospout. m m š I III š I š i HI Kak sršen je Gino čemernjak sprva muvo: »Ženska vrag je, vrag!« Glažek šnopsa ga je vtolo pa pozabo friško je na smolo. Drugi liter šnopsa že tečej, Krista Jezuš, til se pa pigej. Boug zna što si bole gezik mene. Gino sikdar: si si, bene bene. Janoš: bojna, bojna pa Karpati. Katra: ka trbej na šporet džati. Šnops po žilaj dodna krf ženej, vrouči Gino si mlešej želej. Kusti pilšel pejnez vb drži j »Daj ragaca!« Janoši pod nous krčij. Katra: »Lejko misli slavski reco?« Janoš bejsen: »Gron ti v keco! Te ne vijdiš, ka za svoje posle ščej kiijpiti si kurvinsko mlešej.« »No, no stari, pijan si kak nouč, vej za pejnez sakša de v pomouč.« »Kurba grda stara, ne boš tilu, ka če bi gospout plibanoš Čilu.« »Popi nej trbej. ka se un zna, glavno je ka človik pejnez ma. Idi k viijni, Tilo se naj sploudi, tak ka dbnk ostane pejnez v roudi.« »Šou mo, tij preklejti stari skren, v škromple ti nedužno birko prnesen. Daš jo toj mrlini, fuj te boj! Lucifer s tebej naj kilja loj!« Janoš ide k viijni, spoutoma kunej, Tila, grijvi angel njemi gor odpre j. Bogme ma kaliber tou mlešej! Nej je slouka — tiična. ebava prlej. S koron sakša dekla cecke ma, liki Tilin lejvi dva vb da. Tu ma grejšen človik kaj prgejti; misijon til gviišno ne bi osto svejti. Divdža krf plahoče njejne žile, ma temperament za štiri kojnske sile. Prakso ma, pa šilrko ledevdžej, črnca zmore dva, če samo ščej. Mini gvont si sama šijvle, telko ka njej džonka luster skrijvle. Ta ma v kučti več kak v glavi, 2 čil j mo, ka njej Janoš pravi: »Lejpa si kak srna brna gebrna, odi z mjauf, če rada bijla srebrna. Naš sin j or Talijanar te žele j, un za velki pejnez nikaj ščej.« Vil j na gor zaskoči: »Boug te vari! te boš klajfa cejloj fari. Ge ti zemen bojdikajski pejnez kraj, popi ga na mešo don za vbčen raj.« »Rajši vrag naj z menov pekel pliijži, liki farar z mojin triljdon mešo sliljži!« »Zdaj pa meni folga, preveč greja bou, Tila hajdi v kilnjo, viljec tij domou!« Tak ošpotani se Janoš pobere j; čiidna misel zdraven ga domou vlčej. »Mojo Katro gvilšno grata straj, če me nede pravi cajt nazaj. Una bole takšne mejke je nature, zdaj pa sama gej s človbkon brez kulture. Ka če bi jo Gino začno doj metati, koga ma sirouta na pomouč zazvati? Lejko se kajšteč pod. mus zgodij, Gino jo ponilca, te jo pa strlij. Pouleg sega una nej je več za tou. Da je že med nama slejgnji pout bilou? Snejg je šou ... aha, za svete krale, nej, ka lekar itak za risale. Hm. hm, te je Janoš nej bilu miijden, kaj če san prehitro grato triijden. te pa duže bole bejsna na menej. Lejko san predugo bilu pr njej? Znonkar se bodžala ka de grej. Mlada bijla glij kak stara, zviln vogrskoga žandara nikoga nej k sej pistijla; gvilšno dugo je nedužna bijla. Da se spomnin, te me smej mantra, kelko Pepin Pišta odo ta. Te pa ges san odo drva kalat, prejšat, žet pa ijža malat. Staromi san nej računo v cvenki, vej san znau, ka nika nede kšenki. Tisto leto sva se zejla, kak je bijla te vesejla! Prle mejla samo velki krijž, zdaj pa s kučov grunt kak paradijž-Samo ena njiva ide v brejk. ges san tilj nej kakšen halabejk. Ja, ja, moja stara dobro zna, sakša nema takšoga moža. Kak je tilj zalilblena v menej, zdaj šče dosta bole kak prlej. Nešče una sakše »papagaje«.... Vtejgni dbnok malo tejstopaje.« Tak si Janoš s sauf zgučavle, slUjtnje ploudi, prepričavle. Na podouknja stoupi — se je tilu. Janoš tak če j comperbaba bilu, si naraji polko kraj popravi, tou ka vijdi njemi krič zadavi: of jo posisili doj stiskavle, nej! ka una tildi prouti davle. Divdža slika bije ga v očij: Katra tan razplažena gečij, tak čej zbesno Gino skače, gilnja v n jeva j grejšnosti šumače. Sakši žijvec v njen zdrgeče, kak se šteri zakikeče. V glavi tou grmij pa čejše viija; strašen pekel v njen se kiija. V diljšo žgej ga, smijče grejšen par, na očij vlčej krvavi šlar. Megla, blijski, grmlenca, veher; Janoš se razpouči kak meher. V pekel diljša vkilp se siljne, strašen ogen z njega diljne. V kilnjo skoči, stuli kak pošast; radost rastopij kak šporet mast. Katra: Jezuš! Gino: Porka dijo! Nema vlačaj goulo segeštijo, liki itak včasi vb zdrvij, nagi stou na vbro kraj bižij-Janoš zdraven se na Katro vrže, penavo, kak divdži žrebec rže. Katra si naoupak tou tolmači: »Un ščej tou ka Gino, nika nači. Ja zakaj pa nej, če tak želej.« Straj jo skoron čista že minej. Zdaj! krčijo v njen odprejte rane, divdže zgrabi Katro za gutane. Prste njej v pohotno koužo klači, straj očij njej šilrko razgorači. Pa če glij njej smrt že vijzum pijše, gniljs v očaj za milost prošnjo brij še. Sapa Katri sfalivavle, parkrat trzne, pa vb davle. Zgrabijo sirouto pekla sile. Banka naj ne druka »cento mille!« Voumoten pa Janoš sploj ne vej, ka je fčijno strašno velki grej. Piijkšo zgrabi, strejla, misel kole; pamet v krnico kaple duže bole. Tisti den so njega odpelali, Katro so brez maše pokopali. 3 Idrucov intervju z bivšim štipendistom občine „Prazni škaf” Kostjo Suhcem — Mistrom Skeleta Bruc: Bi hoteli nekoliko podrobneje seznaniti bralce s svojo izjemno osebnostjo. Suhec: Sem dipl, pavzer iz življenjske ironije. Višina: 212 cm, če pa merimo na živinski skali, potem gotovo nisem visoka živina. Teža: 41 kg, itorej nisem težak problem, 50 tisočakov bi rešilo mojo eksistenčno enačbo. Obraz: pravega skrivam, da me ne bi zaprli. Lasje: bili so rjavi, a so me o-skubli. »Nos: progresiven; razen dolgov edina napredna stvar na meni. Je posledica intenzivnega nategovanja; družba me stalno vleče za nos. Oči: prilagodljive; po potrebi znam zatisniti oko. Bruc: Kako se v življenju obnesejo vaše nenavadne dimenzije? Suhec: Postal sem fenomenalna o-sebnost. Sem kapetan standardne reprezentance. Ko se pojavim na ulici, sem v centru pozornosti. Cesto sem povabljen na pomembne sestanke in seje, kjer služim kot sredstvo za privabljanje ljudi. Študentom dokazujem, da se da živeti od skromne občinske miloščine — štipendije, ne pa samo od prispevkov stricev in tet. Sem vzor za potrošnjo narodnega dohodka. Na mojem jedilnem listu je namreč samo 0,015 kg kruha, ostalo so pa optimalne količine repe in vode. Bruc: Povejte kaj o vašem uveljavljanju v svetu. Suhec: Sodeloval sem na mednarodni razstavi suhcev v Parizu. Dose- gel sem drugo mesto. Zmagal je preživeli iz Buchenvvalda. Na simpoziju psevdoatletov v New Torku sem se povzpel na prvo mesto. Po tem uspehu me je ameriški režiser povabil k sodelovanju pri snemanju filma »Antena visoke družbe«, kjer sem igral vlogo Trs POVECANA ŠTIPENDIJA ka Joe. Za to vlogo sem pre j d lansko leto Oscarja. Po tem uspehu sem postal glavna atrakcija mnogim razstavam, simpozijem in podobnim rečem. Dosegel sem zavidljive uspehe, vendar nisem sprejel nobenih honorarjev. Bruc: Ali imate kakšne sovražnike? Suhec: Kot vsak pošten državljan imam tudi jaz nekaj velikih sovražnikov. V prvi vrsti me sovražijo oziroma želijo psi. Ko se pojavim, takoj pričnejo ocenjevati moje kvalitetne kosti. Nekoč sta me napadla dva volčjaka in od takrat sem ob mezinec na levi roki. Zdaj sem vedno oborožen z debelo gorjačo, ki mi zagotavlja miroljubno koeksistenco s psi. Pohvaliti pa moram tovariše profesorje, ki me imajo tako radi, da me želijo na izpitih večkrat videti. Dobre kuharice v »Akademskem kolegiju« skrbno pazijo na mojo linijo. Bruc: Od kdaj pa imate psevdonim »Mister Skelleta?« Suhec: Dobil sem ga popolnoma slučajno. Pred leti so na medicinski fakulteti miši požrle skelet. Profesor me je nekajkrat povabil na predavanja in vaje; tu je na meni predaval osteologijo (nauk o kosteh — opomba Bruca). Tedaj me je profesor v šali imenoval mister Skeleta. Meni se zdi to ime umestno in sem užaljen, če me kdo imenuje s pravim imenom. Očitno dober okus Bruc: Slišal sem, da imate študentje težave z zdravstvenim varstvom. Kako to občutite to vi na sebi? Suhec: Ne morem se pritoževati. Ko sem si pred kratkim zlomil nogo, mi sploh ni bilo treba na rentgen, ker so zlom videli neposredno. Hkrati bi se podjetju »Snaga« zahvalil za tritedenske počitnice v postelji, kjer sem jih preživljal po njihovi zaslugi, ker ulice niso bile posute s peskom. Bruc: Na koncu bi se vam zahvalil v imenu mojih bralcev za vaše suhe besede ter vam zaželel še mnogo uspehov v življenju in v vaši koščeni karieri. 4 Novo ob cestah v Prekmurju 69 — No, in za koliko pa bo? — Samo za enega konja. .DIANINO” DARILO Fant — študent prišel je iz Ljubljane, a v Soboti je našel obraze le zaspane. Ljubezni stare hrepeneče oči obračale v njega so ljubeče. Zastonj med njimi iskal je oči pri katerih vasoval je vse noči, a kar je našel ni bilo oglato, le v dolnjem delu b’lo je trebuščato. Kaj s tabo deklica bilo je moja, da že sedaj usoda zapečatena je tvoja, Ne spomniš se kaj vse sem ti povedal, ko sem v oči ti tvoje lepe gledal. O kontracepciji poglavje sem izbral, in do potankosti ti vse podal, a nisi me poslušala nezvesta, ki lahko moja bi bila nevesta. Kje naj jemljem si sedaj idole, ko si prizadela me takole. »Diana« ga je podarila in sina boš sedaj rodila. Rad videl tvoj bi naraščaj, a kaj, ko šel v Ljubljano bom nazaj, šele čez mesec dni al' več bom zvedel, da dekle nisi več. Veš, marsikomu je težko, življenje ni le rožnato, postlano s trnjem je povsod, le kje zdaj iščeš kruh? Drugod? Nikar ne pojdi ti po svetu, ker obrat bo že ob letu, ko otročiček rekel bo vama njemu atek, tebi ljuba mama. — koliko si pa dala za svoj novi plašč? — Malo, oče samo petkrat. — So to devize? — Seveda, take, ki jih uporabljajo vsepovsod, boljše od dinarja in se v njih lažje meri storilnost. — In ti greš na hausbal brez hlačk!? — Pusti jo mama, saj tudi ti nisi imela zamašenih ušes, ko si poslušala koncert. 5 Naše perspektive PREVENTIVNI UKREPI Če slučajno pride kakšen Leonid iz Moskve, da bi korigiral naše knjige, ga vrzite ven. (Kulturnopolitična enodejanka — Godi se v Pragi — Avgust 1968) Prizorišče: Praška marksistična knjižnica. Osebe: Tov. Havella .... glavni knjižničar Tov. Vavra............pomožni knjižničar Tov. Hana Strašekova tajnica v knjižnici Tov. Oleg Staršinov . kulturno-politični komisar sovjetske armade odrešenikov Tov. Akakij Ivanovič . njegov pomočnik in Dva vojaka sovjetske armade odrešiteljev človeštva I. Prizor (Knjižnica — tov. Havella in tov. Hana) Tov. Havella: Joj, tovarišica Hana, strašne reči se dogajajo v tem našem svetu, pravzaprav na češkem, Ali ste morda slišali, kako so sovjetski vojaki posiljevali naša dekleta ... Tov. Hana (ga prekine): Posiljevali??? To je strašno, tov. Havella. Kam gre ta naš svet. Tov. Havella: Tako strašno pa zopet ni. Saj so jih posiljevali samo s sovjetskimi konzervami, ki res niso najboljše. Mislili so pač, da pri nas nimamo hrane in da živimo samo od kontrarevolucije. Sicer pa so tudi naše fante posiljevali z vodko v dobri veri, da bodo z njo izgnali kontrarevolucijo, Tov. Hana: Tako? Jaz sem mislila, da govorite o drugačnem posiljevanju; o tistem bolj posiljevalskem posiljevanju. Tov. Havella: Ne, ne! Tega se nikar ne bojte. Moške, ki imajo vsaj kanček nagnjenja k posiljevanju, zbirajo v posebnih enotah, ki jih bodo uporabili v primeru napada na Jugoslavijo. Rdečeanmejci, veterani, še danes s ponosom govorijo kako so posiljevali Jugoslovanke že med drugo svetovno vojno. Nekdo mi je rekel, da govorijo o tem s pravo ljubeznijo, s pravo ljubeznijo tov. Hana. Človek bi mislil, da bodo kaj kmalu tam, samo iz ljubezni seveda. Tov. Hana: Pardon tov. Havella, ampak nekdo koraka po hodniku (res se slišijo koraki). Bliža se našim vratom. Tu je že! (vrata se odpro). II. Prizor (Prejšnja, tov. Staršinov, tov. Ivanovič in dva sovjetska vojaka). Tov. Staršinov: (govori zelo hitro in sline mu pršijo na vse strani1): Zdravstvujte dragi tovariši. Mi smo iz slavne sovjetske armade, ki bo osvojila ves svet, pa naj bo zlepa al..., oh ne pardon, pardon, zamenjal sem govor; torej smo iz armade, ki s svojim čudovitim orožjem prinaša mir svetu, (med njegovim govorjenjem njegovi spremljevalci ves čas slovesno in zadovoljno kimajo). Tov. Ivanovič, povejte prosim tem dobrim ljudem, zakaj smo pri šli! Oh ne še, počakajte prosim trenutek. (Se obme k tov. Havelli). Ali sta z gospodično tukaj sama. Tov. Havella: Ne tov... no hm ... tov. general. Nisva sama; moj pomočnik Ototikar Vavra je v pisarni. Tov. Staršinov: A tako? Da, da, seveda. Bojite se za pisarno. Pravilno, človek nikoli ne ve, v teh časih. Previdnost je mati modrosti. Z gospodično bova poklicala vašega pomočnika semle, midva pa bova čuvala pisarno. To bo zelo harašo. (On zgrabi tov. Hano z roko in jo vleče proti vratom v pisarno. Ona se upira, toda on je železno močan in se le smeje njenemu naporu. Prideta do vrat). Tov. pomočnik, pridite sem! (Odvleče tov. Hano v pisarno). III. Prizor (Prejšnji, razen tov. Staršove in tov. Hane in pride tudi pomočnik tov. Vavra. Iz pisarne se takoj zaslišijo čudnočudni kriki. Tov. Havella se zažene proti vratom v pisarno, a pred njimi že stoji vojak z golim bajonetom, s katerim si čisti nohte, nato pa nenadoma obrne bajonet proti tov. Havelli, ki mora tako odstopiti). Tov. Ivanovič: Hej, tov. knjižničar, nikar ne motite procesa izganjanja duha kontrarevolucije v tem zgodovinskem trenutku in začnimo z delom, čiščenje je sedaj na vrsti. Vse krivoverske knjige bomo zmetali na kup in jih sežgali. Tov. Vavra: Krivoverske knjige? Pri nas imamo zgolj samo marksistična dela! Tov. Ivanovič: Saj ravno to je narobe. Vi imate preveč marksističnih knjig. To je krivoverstvo. No ja, začnite s seznamom; na dan s heretiki! Tov. Vavra: Tu imamo Kapital in Komunistični manifest. Tov. Ivanovič: Katero izdajo? Evropsko, ali našo, sovjetsko? Tov. Vavra: Obe! Tov. Ivanovič: Vrzite evropsko! Skozi okno, spodaj bomo sežgali te reči. Prepolna je nevarnih misli in neprečiščena ta evropska izdaja. Sovjetsko izdajo ohranite, če bi ljudje brali evropsko, to je neočiščeno izdajo Kapitala, bi jih utegnile še premagati sladkosti življenja v kapitalizmu, ker se mi, v socialističnih deželah še pač borimo s težavami. (vojak meče knjige skozi okno). Tov. Vavra: Tu imamo Titove knjige. Tov. Ivanovič (ogorčeno): Titove! Mar ste znoreli? V tem svetišču hranite knjige tega odpadnika, ki je bolj oddaljen od pravega komunizma, to je našega komunizma, kot zemlja od sonca. Morali bi vedeti, da smo Tita že zdavnaj odpisali in samo slepota jugoslovanskih narodov ga še drži pokonci. To je nerazumljiva slepota. Skozi okno s Titom, s tem nevarnim človekoljubom. Tov. Vavra: In tu so Kardeljeve knjige. Tov. Ivanovič: Sramota! Mar imate celo Jugoslavijo v tem predalu? Tudi tega leporečnika gojite na svo 6 jih prsih. Ali ne veste, da pravi komunizem ne prenese takih znanstvenikov. Skozi okno z njim, ki zavaja svet. Tov. Vavra: Tu imamo Marcuesa. Tov. Ivanovič: Strašno! Tudi to kačo, ki onemoglo sika, da revolucija ne more nikoli zmagati, imate v tem svojem zmešanem rastlinjaku. To je vendar nesmiselno. Mar ne vidijo ljudje popolne zmage revolucije v Sovjetski zvezi, v naši domovini. Pri 'nas je človekoljubnost tako popolna, da ljudi masovno pošiljamo v Sibirijo, da .se ne bi kdo počutil osamljenega v tajgi. Ha, tudi streljamo jih masovno, seveda ne javno. In kje imate Stalinova dela? Tov. Vavra: V posebnem predalu, ki ga nikoli ne odpremo. Tov. Ivanovič: Dobro, dobro. A. nikoli ga ne odprete. Ni treba, mi treba. Toda prah morate vsak dan pobrisati s teh knjig in iz tega predala! To je bil prerok. Pa še več. Natančno je vedel, kaj je potrebno storiti s človekom, da postane voljan in poslušen revoluciji. Izredno rahločuten in prefinjen človek je bil. Res škoda zanj. Tov. Vavra: Tu imamo tudi Lenina. Tov. Ivanovič: To je nevarno. Ljudje ga razumejo, samo ne razumejo ga pravilno. Njegove misli so tako demokratične, kot pri Titu, da postanejo nevarne pravi demokraciji, ki je v tem, da vsi ubogajo in da nihče nič ne ve. V tem je enakost. Ja, naš Josif je to izredno dobro premislil in domislil. Tov. Vavra: Toda, tovariš, mislim gospod... Ce bo šlo tako naprej bomo imeli prazno knjižnico. Tov. Ivanovič: Saj to ravno hočemo. Kdor ničesar ne bere, ne bo nikoli prebral nič slabega. In tako ne boste mogli misliti, da tisto, kar mi pravimo, ni edino in pravilno. Dovolj je, da poznate našo, pravo misel, da razmišljate o tej misli in spoznali boste božje... oh pardon, skratka pravo kraljestvo. Pri nas smo to odlično rešili. Ljudje berejo samo Pravdo, ki ima monopol nad resnico. IV. Prizor (Vrne se tov. Staršinov, ki se zadovoljno reži; za njim se po štirih priplazi, vsa krvava in raztrgana, tov. Hana). Tov. Staršinov: Opravljeno??! Tov. Havella: Tov. Hana, kaj je vendar z vami (stopi k njej in jo skuša dvigniti). Tov. Staršinov: Kaj neki? Izgnala sva duha kontrarevolucije. Ta proces je bil nekaj absolutnega. A težak je bil. Tov. Hana (se bebasto smeje in sedi na tleh, ker je tov. Havella stopil vstran): Da, da. Spoznala sem vse sladkosti sovjetskega socializma. Kje je moj dragi, da mu jih povem. Bolelo je, ha, ampak — (bilo je spoznanje. Kam vodi socializem?! Tov. Vavra: Zdaj vem, v čem je bistvo. Posiliti hočejo ves svet. Samo, ali ni že posiljen? POGOVOR V NEBESIH Josif, sedaj pa res moram priznati, da so na zemlji večji šefi kot sva bila midva. zenski, še od lani ^£)a osel maščevalen biti zna, se iz bukev razbrati da. Da oslica maščevalna ni, pa nikjer v bukvah ne stoji. Preje Ona kakor On je maščevalna, to praksa kaže mi vsakdanja! Stare bajte (prosto prirejeno po J. Murnu — Vlahi) S knjigami pod pasho gredo, v čudnih puloverjih raztegnjenih gredo, k tlom sklonjeno glavo, vsi imajo pa suho telo in držijo se žalostno, da le včasih tako. Z dekleti ob sebi g^edo, v kapah povaljanih gredo in zdaj z desno roko in zdaj z levo roko dekleta objemajo žalostno, da vselej tako, S knjigami pod pasho gredo, v čudnih puloverjih raztegnjenih gredo pa v kapah povaljanih gredo in zdaj z eno, drugič z drugo gredo in poljubijo še v slovo, da skoraj vedno tako. postelja številka 503 (Svobodno po popevki »Puška številka 503«, J\ekoč, ne dolgo tega je bilo dekle Z imenom ljubkim, Marie in spala je na postelji številka 503, kam potem je odšla, to se nikjer ne pove. Nikdar prej ni sanjala o postelji številka 503 in fantje so rekli ji Marija, ne Marie. Ljubila je fante svojih let, malo ji bilo je mar za ženski klevet. In šla je v mesto se učit modrosti in spala je na postelji številka 503, prijatelji novi so jo imenovali kar Marie počela čudna je divjanja in norosti. Pa je prihajala zvečer s fanti se ljubit na študentsko posteljo številka 503 in ti goreče so ji šepetali Marie, Marie; o kje, kje, kje bil takrat njen bo^ je skrit? A nekega dne izmučena je obležala na študentski postelji številka 503 in tiho prijateljica je šepetala: »Kaj s tabo je Marie?« Marie pa najraje bi kar vznak zaspala. Potem morala je iz stare srede oditi, morala je zapustiti posteljo številka 503, a še naprej je ostala prelepa Marie in le včasih pomisli na posteljo številka 503, ker potem se s solzami v očeh mora znova ločiti. Ce jemlje ti duševni mir muhavost tvoje kariere, prav rad tovariš Netopir v tolažbo skušnje svoje zbere. Pred samim vrhom strl je klin na lestvi vodstvene kreposti. Baje največji je trpin; Odvzete so mu vse dolžnosti. BRUCOV OSNUTEK ZA NOVO ŠTAMPILJKO KLUBA PEKMURSKIH ŠTUDENTOV Gotovo nisem prav hote namočil smetano v pomije, da kriv ne bom, o tem pove naj sama žrtev polomije. »Posluh! tovariš Netopir, imava midva zdaj sestanek, vse mora priti na papir, zatorej prosim vaš pristanek.« »Ne morem kaj, me sili smeh. Ti prosiš me za dovoljenje, ne veš, da skoraj pravi greh je najti v nižjih bitjih mnenje.« »Na te reči se ne spoznam. Povejte kaj o svojem vzponu, še bolj zanima me, priznam, zakaj vam zvezda je v zatonu.« »Priznam za tale intervju, da sem rojen na nizkem tramu; ne zmore miška vrh v skednju, vodilni so v ptičjem hramu. Pod isto streho smo na svet prišli in skupaj smo živeli, a jaz ostal sem v puh odet, le ptiči perje so odeli. Jim vztrajno rasel je greben, vse črno skrili so v rdeče. Zavist mi dala je namen, da sam posežem v vrhnje gneče. Prikrival sem svoj mišji rod, posnemal ptičje sem življenje, enak jim biti prav povsod, to moje je bilo stremljenje. Vzleteti ni bilo težko; sem take bolj znajdljive vrste. Parole sem razpel v roko, med svoje spretne dolge prste. NETOPIR Povrhu mi je kot nalašč naključje dalo strica Maksa svečano lepo škrlatni plašč; njegovo moč nam kaže praksa. Ko sem rdeči plašč odel, predelal jezik v zvočnik družbe, na mah sijajno sem uspel. Dobival sem vse boljše službe. Tegobam vsem sem bil imun. Ostal bi še v vodilni kasti, postati moral bi vohun, med brate za biriča pasti. Upre se skrivano srce, pokaže pticam moč brez slave. Zdaj sem pokazal jim zobe. Le miš ima vrednote prave! Množičen sprejem v Zvezo komunistov! 8 Prgišče misli poznave težnja dan za dnem obeta, da kepa znanja venomer bo rasla in up z uspehi uma misel spleta: Izraz neskončnosti bo znanost našla! Nemirni duh človeštva sel zvedavi vsemir zajema, meri zvezdam tire problem pojava lastnega ustavi polet iskanja stvarstvu praizvire. Zavest razpne v obliki slavoloka odseve stvarnosti v duha zidine in hkrati vodi do spoznave stoka: Z zavestjo nam brezskrbja sreča mine. Po vseh vidikih smo ljudje različni, prav pisan videz nas navzven odeva in v tem gotovo nismo najbolj slični, kar notranjost doživlja in odseva. Materia, ideja, v nas prvini, lovita se v karakterne načine, razklanost biti naše v sestavini povdarja plat pretežne količine. Premoč mesa zahtev duha zatira. V nagone budne pa se misel zriva, življenje se poraja, se razdira, le kje se v tem procesu smisel skriva. Če duh ubira v ritem strune biti, vprašanje »jaz« nikoli ne počiva. Nenehno um razpreda sklepe v niti s katerimi razpoke znanja šiva. Če ti iskanje smotra sploh preseda, utopi ga med dogme naveličan in onkraj smrti srečnež boš, seveda na veke srečen, od boga zveličan. Če so ti cilji zemeljske dobrine, na glas priznavaj družbene idole, varuj se vselej kritične ostrine; uspeš, če nimaš prav izredne smole. A že napredek trga mit oltarja, spoznavajo politične številke, da spremenila jih je sla denarja, v pokorno vselej kimajoče bilke. Iz sna človeštvo se osvešča, postavlja, išče zakone razvoja, zdaj družbi in ljudem na mah vse češča potreba v ^vetu trezna je presoja. Nam daje Čas za misli carstvo strojev, oblači v meje borbo preživetja, ukinja se obdobje zgleda nojev, zarit ja glav pod dnevni kup početja. Vse manj skrbi nas bomo jutri siti, ugibamo ovinke rojstva k smrti, zvedavo gremo vzdolž življenjske niti, po sebi rijemo kot slepi krti. Zaenkrat še ne najdemo korena katerega moči so nas razvile, dvomljive vse razlage so namena, ki nam odreja vlogo prve sile. Arzena rokavica »Brucu« lastni so različni — izmi: prvi bdi so nacionalizmi; nato zapleteni bili so kriticizmi. Zatem rodili so se plehki žilavizmi, obupanja bili so polni in bojazni. Lani s kolektivizmi se sprijazni; čas pove naj, kateri letos v njem so — izmi. Sprejet dvoboj Člani kluba po značaju niso isti; eni delavni so — aktivisti; (sem se štejejo tud’ žilavisti); gobcarji so le karieristi — po pripadnosti so horvatisti, (tile ne bi smeli biti komunisti!). Usmili se jih sante Kristi! brucka ^j brucka, zelena brucka, torej praviš, da si Prekmurka. A kje si dobila te modre oči, ki izzivajo mimoidoče sredi trudne in pozne noči, otožne mladen’če, pijance pojoče. Brucka, zelena brucka, Praviš,,da ti je sestra breza prekmurska. A zakaj si včasih do srca smejoča, včasih pa zopet tiha in nema; enkrat si kot radost pojoča, drugič okamenela in kot stena bleda. Brucka, zelena brucka, praviš, da si poštena Prekmurka; pa sem zadnjič pred opero obstal in tiho mi je šepnila znanka, ko sem ti veselo »Dober dan« dejal. Kaj? jo poznaš ali tt je neznanka, saj ona, ona je navadna kurba. Brucka, zelena brucka, praviš, da si nedolžna Prekmurka! Pa smo ob vinu vso noč sedeli, o svojem Prekmurju lepo govorili in včasih še vmes otožno zapeli. Tujcem sem pel o svoji krajini in lepih dekletih v naši ravnini. »Zakaj le, zakaj bi z lažmi se morili.« naveličan je nekdo od mize vstal. »Poznam eno brucko, ki je Prekmurka, a reči kar hočeš, je prostitutka!« je rekel, vsedel in vsi smo molčali. MRLIŠKI OGLEDNIK Vzrok smrti: prevelika izmučenost v hotelu »Diana«. 9 PRI VEDEŽEVALKI britkoskop Vijdite pojge dela nega. Med tej-mi šteri pa seglij delajo, delajo ni-šterni dostakrat ifallingo. Tej falinge so za nas drage šoule, štere smo nej se doj zaprti. Falinge nosijo večijni kvar — ništernin pa iže. No, včilij smo se vertivati, po til j on gučati ino šrajfe mazati. Ništerni v Boga vbrvajoči, so se njimi molit ino včijt ovčice past odijšli. Z maloga, naši pajdaši s šoulami so se pa kak zdaj mij triijdili, ka bi z dobrimi glavami in zlatimi rokami domovini slujžili. Što bi si tou mislo, ka naša domovina ne niica več nej dobri glav, nej zlati rouk. Pomali, nej se trbej trno cekniti, te pravli, dela kel>ko ščejte. Tak lejko viipamo, ka de non inouk dobro šlo. Istina je tou, po-glednite njin ešče trbej prejgnje li-dij. Somo novine si preštite. Vidli te, pouleg drujgoga, ka celou takše prejgnje lidij niicajo šteri majo: 1. zviin splošnih pogojev ešče, 2. organizaci j sike sposobnosti ino 3. pravilen odnos v samoupravljanju, s 4. posebnimi osebnimi lastnostmi ino da so 5. petnajst do dvajset let delali s ciglon, vapnon, pejskon, cementen, železon, zemlouv najboukše v skupni lasti, meson, mlejkon, krujon, odavanjon, oblačenjon, oštardžaštvon ino tak dale kak te že trbej. Tak te vidli, ka skoron dvajseti-pejt lejt po bojni ešče ita-k šoulani liijdi nega. Ka bi uni takše lidij po novinaj iskali, če bi dosta šoulani bilou. Samo bi v novine etak na znanje dali: Vertivanje, šteromi pozlačene ma-stij od liistva svalivava, je za volo toga med grabe prišlo ino niica: 1. Več liijdi, šteri so v visiki šolaj rejsan lače trgali ino nam potre j-ben štrik spleli. Boukše viipanje do tisti meli, šteri v ton štriki zlato nit (poseben doktorat) not spleteno majo. 2. Od njij se terdža, ka peldo naprej pokažejo, po šteron bi v našon vertivanji mrežo pleli. 3. V njej morejo lidij tak notri spletene meti, ka da mo prejk grab šli ino vertivanje nad sebov nesli, nišče ino nika nede v grabo spadnolo. što zna ge grbanji rastejo, grba-nje ma. Či bi naši pajdaši s šoulami se tou meli, bi njin vij rokej dali, pa bi te vkup šli v boukšo ino sveklo prišešnjost. Dosta njij gviiš-no ne falij, ka splošne pogoje že majo (či je tou tou, ka je človik li človik ino nej opica). Ka ste s ten že zdaj nej na kakše trno velke šoule brodili ali cilou na kakši eikstra doktorat. Stari so tildi več kak osennajst lejt ino po tejli ino diijši zdravi (dokeč nede štoj nači pravo). Za organizacijske sposobnosti ino samoravnanje (što ga nema je z njin žmetno) te gviišno mogli kakšo čudno vago meti, ka te tou lejko vagali. Ka se pa posebnih o-sebnih lastnosti tijče, mij ne vejmo komi te tou merili. Sakši pa zna, na prijliko povejdano, ka sou-sidova Mariška ma najboukše. (Vij ka tou štejte se ne smejte, či san cejlo na znanje nej mogo na prejikmursko džati. Za tisto ka so inda svejta naši očaki nej meli, so si za stou lejt nej naprej vdzbrodi-li). Ka se pa petnajst do dvajsti lejt dela, s krujon, meson, mlejkon ino oblačenjon tijče, smo tudi mij opraviti meii, či ranč je zdaj slačenje v moudi. Če se van je do tej c šteti dalou, te samij vijdite Ika se lejko bbtate za enoga od prejgnji. Šoulani van nej trbej ino ka bi tan ge nas ne niicate! Od da pa lid-gej pravijo, ka so ta nouva na znanja za že dugo znane prejgnje lidij napi j sana, pa ka je že skoron sakši takši liistvo v malon za atomsko bombo košto, si niti naši starejši VSAKA SOLA STANE DENAR — Ali ti je uspelo prodati jabolka, sosed? — Kje pa! Včeraj sem bil v zadrugi, kjer so mi povedali naj počakam, ker smo jih uvozili. Danes jih pa že moram na gnoj peljati. Gospod Bik! Z vašim potovanjem v tujino zaenkrat še ne bo nič. šolski pajdaši ne vupajo botivati. Malo več vtipanja njin nebi škoudi-lo, ka za volo njuvoga boukšega samoravnanja bi nas tildi niicalli. Znjimi bi se lejko po peldi eno malo bombo v vertivanji šli. Do zdaj smo pa oboji, tistin po takšon na-znanji zbranin na pouti. Cilou prav majo da pravijo, ka nas pri svojoj bombi ne niicajo. Ništerni pravijo, ka že tak vertivanje v reformi boukše ta pelamo. Mij smo pa pomislili, ka pa če po-tače v stari koletečnicaj mamo, lid-gej pa prestrašeni bole vlečejo, ka nebi na cesti ostanoli. Delo bi radi melj ino z njin v svejklo prijšešnjost šli, pa kak naj-prle komunizem vidli. Z duogoga štenja (štero je za stou lejt naprej spijsano ino stou lejt naprej vb plačano) )znamo, ka naj bi tan dobro bilou, ge je sveklou. Od da je pa dela svalijlo, malo vtipanja mamo. 10 Vijdite tou te prav napravili, ka te ženske v soldake pouzvali. Zakoj bi se doma somo z moškami bile. Braniti se trbej, one so pa tou pozabile. Či ranč njij stou procentov prve pomouči ne vej, je trbej strejlati navčiti. Po takšon mo pa moški mogli za vertare iti, ka de tak vd vidlo, kalk či bi se mogli pijsmeni nepijsmenosti včiti. šoulari smo se bar v Sloveniji ino s tem itiidi prejkmurski poseb-nin regementon vd ognoli ino si zmislili, Ika či de ranč trbelo, mo te z vomi vtkiiper vimrejti ino bejžati znali. Ka ibi z babami vkup ... smo ešče nej pravoga gezika na j šli. Ka ščejte — ništerne je straj. Pravijo, ka vrag pa baba v noči pri j deta. Tisti, ka se bogijo, kak mo front držali, pa njij je nej straj, pravijo ka de vrag, či neprijateu eno par milijounov miši na front spistij. Mij smo si zmislili, ka de te že boulkše, če do ženske za sebej držale. Bar se nišče nede mogo resno držati, če nan vujdejo. Tak kaik vijdite se mamo ..., tudi par stou nouvi milijard (viipajmo stari dinarov). Tou je najmenje, zakoj bi se v vertivanji bbtivali ino tak gor vangejrali. Generale so nej s heca delali, tak pa svoje strategije nemren naprej pelati. Pajdaši v domače logej pojmo, pa mo se tan rajši za Taiijane šli. Eno mo lovi jli, driijgo pa zgrabimo.. Vijdite, tudi v domačon lougi se živi j na pasej. Prvo ka smo v lougi zaglednoli je stara zmantrana ino se pocukana koza bijla. Tak je vd vijdla, kak či bi jo si dojili. Sigdar je .kmee-e-e-e krijčala, na šteroga smo se friško navadili. Ponašala se je tak ka či bi domača bijla. Rusi, šteri je tak kak Amerikanar tildi skouz te naš loug z nami šou, je tisti n jej ni kmee na žijvce šou. Skakala je pa tak, kak či bi se njemi ščela vd pokazati. Rusi je toga dosta bilou, pa jo je ranč te v rit brsno, da je KDO KOGA PLAČA V SOBOŠKI BOLNICI praznike sem prignal, da niste mogli priti jutri? — Strašno me boli, gospod doktor, zato so me napotili k vam. Specialka za prekmurske ceste kmeeeee —... držala. Taikši močen .. .t je z njej spadno, ka smo se spoglednoli. Amerikanec je vča-si gor prišo, ka on tej kmet pozna. Od da se je ta naša koza v sousi-dovoga strijca ograček past odla, je malo k sej prišla. »Ali kakša je pa te bijla, da je strijc ograček gori odpro. Boug se smiliij, či je tou življenje«, je pobožen Amerikanec pravo ino itak našo kozo s pomiluvanjon glej do. Driijgo, ka smo v lougi zaglednoli, je bijla obečanja vre j dna ino li-pou rastopča stvar. Takše mi j niica-mo! Glavou je mej la veliko — til de ešče za mozge mesto. Strašno rada je ešče italk tou bougo kozo cecala, ka smo spouti večkrat cuj gledali. Pa tudi zavolo njenoga čuj-donga špilanja smo vidili, ka je ešče malo decinska. Skous je mumlala: »Pojmo ka mo se šli za ges pa ge-zero,... ges pa dvejgezero kooperantov ...« Nan se je tou ni/kaj nej smejšnoga vidlo. Optimisti pa je toga gviišno dosta bilou, pa je s cejlin glason skrijčo: »Idi se tij s trinajst gezero kooperantov!« »K I K« je z nje treščilo. A takša je ta rejč, moški si!« se je začudo Amerikanar. Nej je ešče vrejdi tou vd pravo, že smo poplate segrejvali. Amerikanar de si dobro zapomno, ka je »K I K« rejsan moški«. Optimist pa tildi številke trinajst v gezeraj nede hitro krijčo, če se tou KIKi ne vijdi. Bruci priporoučamo naj karto naprej kiijpi, ka de lejko gledat šou da do se z njin metali zavolo toga špilanja. Skrb naj ma na koga stavi, ka do najbrž zvežbane bikoborce pouzvali. Pojge gron je vdairo v grabo smo spadnoli... Pesimist: »Kristoš kakša krnica. Nikak je tou grabo dugo kopo, samo ka je vo odišo. Pajdaši posvejt vužgite, ka mo ‘bar kaj vid-li... Boug nebeški kak čuden stvour je tu notri, na se malo slijči. Tli je dosta prste pouleg melo, prle kak je tou stvorgenje na svejt prišlo. Boug ne daj, ka bi se til ešče štoj cuj spravlo. Kakši bi pa te svejt v prišešnjosti vd vido ... Pajdaši meni se vijdi, ka doj mejra. Gej ešče kaj sopej?« Optimist: »Kak nebi sopelo, či praviš ka ešče mejra.« Ges: »Samo kak sopej ... A g r r r ... m e rrr r... agrr... merrr... v njen rope j ino srca pa... k uuu r r ... k uu rrr ... pravi.« »Amerikanar, tij se pa ne smej kak či bi ti štoj rit kazo, ka boš gor počo. Če si rejsan tanač za pel-de, povej ka mo s ten.« Amerikanar: »Mašijne je nepoum-livo zoudao, kak de pa grabo kopao. Diši j po zgubi!« Optimist: »Taj se nouri delaš, tej stvour je na slejgnjon, tebe pa figa briga ... Pažalsta rusikij tavarišč, ne drži se kak či bi zmrzno, rajši tij povej!« (Nadaljevanje na 14. strani) Črna borza v razcvetu 11 — Izvolite, s tem vam bo šlo hitreje. (Vsaka podobnost sprejemanja našil zakonov je zgolj slučajna). H ORO VODNAR 1 V tem znamenju so rojeni predvsem pomorščaki in kletarji. Politiki so redkejši, čeprav je manj kletarjev, ki ■ ■■ mešajo vino z vodo, kot politikov, ki mešajo ljudi s propagando in servirajo laž za resnico. Vodnarke so ledene samo na površju. Ko jim pomlad stopi led, jih čustva preplavijo; marsikaterega lahkoverneža uto-pijo. Ljubijo tako silovito vroče kot parni stroj, žal jim ventil časa jemlje vroči pritisk. Bolha muhavosti jim daje karakterno nestanovitnost. Moške odlikujeta dve praznini, zato hitro splavajo na površje. Želodčno praznino polnijo tako, da žrejo okolici živce. V ženskah ljubijo samo telo, to je pa itak vse kar je v ženskah. RIBI 20 2—2) 3 Tu so rojeni idealni državljani. V kalnih in čistih dogodkih so potrebno kratkovidni. Imajo odličen posluh za politična valovanja in nikdar ne plavajo proti toku. Sicer si pa pri nas privoščijo ta šport le tisti, ki iščejo brezplačno stanovanje. Značaj imajo potrebno spolzek in se znajo izmuzniti iz roke pravice. Ženske \ tega znamenja ljubijo molče. Razumljivo: vpijejo vendar samo device. Moškim klecajo kolena samo pred denarjem in seksom in to zaradi teže prevelike skromnosti. Tudi oni so previdno molčeči; redko kateri se j pred rojstvom oglasi. Oven 25 3—20 4 V tem znamenju rojeni so za moralo pravi rušilni ovni. Politično so zaletavi; devicam vsiljujejo seksualno koeksistenco. Ženskam opravičuje videz krotke ovce glava za štiri noge. Večinoma so glasnejše in inteligentnejše od črede ovac. Obožujejo orglice z zvončki. Možje tega znamenja si ne prizadevajo biti enakopravni; žena sme kar sama odločiti, kakšna darila bo kupila moževim ljubicam. V drugi puberteti se ločijo od pravih pubertetnikov po frizuri; pravijo, da je pleša elegantnejša od dolgih las. Ovni so trmasti — pred smrtjo jih zlepa ne spraviš v grob. OIK tl 5) s Bike vabi rdeča barva; rdeči cunji slepo sledijo v propagirani raj. Biki so silne osebnosti. Od svojih namenov ne odstopajo niti za las, težnje drugih pa teptajo s paragrafi. Bič rotacije jih zaenkrat ne more doseči. Zapiramo jih šele takrat, ko izpraznijo družbena korita. Lačne jih znova izpuščamo na občinske pašnike. V ljubezni so slabiči; takšni so povsod, kjer je treba parole zamenjati z dejanjem. Zanje bi bil umestnejši izraz voli, bolj posrečeno bi podal marsikatero njihovo značajno črto. Ženske tega znamenja ohranijo' nedolžen pogled še potem, ko nima več nobene realne osnove. dvojčka 12 4—2) 6 fA Dvojčki so rezultat intenzivne ljubezni. Poudarjena erotična črta jih spremlja skozi vse življenje. Sprejemati ™ 1 jih je treba s pridržki, ker so vseskozi dvolični. V diplomaciji delajo sijajne kariere. Dekleta tega zname-nja že v rani mladosti naključja večkrat razdevičijo. Cas naredi iz tega nujno potrebno zlo. Poročene ženske so talentirane prešuštnice; naskrivaj varajo ljubimce z lastnimi možmi. Soprogi so dvakrat nesrečni: vzgojo otrok jim prevzema zbor proizvajalcev, hkrati pa jim čas jemlje potenco, ne da bi ženam zmanjšal pože-f___________| lenje. Kljub razočaranjem po smrti ne silijo na samomor. RaR Ti a—23 i V raku je rojena večina naših gospodarstvenikov in duhovnikov. Pravijo da je bila v raku rojena tudi naša reforma. Se moda ima dosti skupnega s tem znakom; prav rakovsko ubira pot do Eve. Raki se zadušijo na zraku, če jih ne obrnemo na hrbet. Z ženskami tega znamenja je treba v postelji enako ravnati, če ne se zadušijo od razočaranja. Moški so navadno okrogli. V začaranem krogu bežijo in se vračajo k alkoholu in prvi ljubezni. Napredni so jim predvsem dolgovi in pleša. Poročenim krasijo čela rogovi. 12 Tu je rojena večina odgovornih ljudi; le-tem pripada levji delež napak in dohodkov. Levi so sesalci; dojilje so jim nižji sloji. Statistika kaže, da prebivajo v uradih, če slučajno niso na počitnicah v inozemstvu. Levinje so seksualne kapacitete; moškim sušijo strast in denarnice. Pred poroko redkokatera postane vdova. Moški so v ljubezni manj vzdržljivi, pomagajo si z moško vodo in sosedi. Zanimivo je, da stari levi ne umirajo mladoletni. DEVIC/) 70 8^-23 9 Kaže, da so device redko in hitro pokvarljivo blago. Vendar so napake vodilnih ponavadi trajno deviške; ne-zaželjena kritika jih ne sme onečaščati. Sicer je pa sploh zgrešeno povezovati politiko z devištvom. ko so pa pri nas tako pogosti abortusi. Vse ženske rojene v tem znamenju so bile device. Device ne morejo možem naprtiti očetovstva, zato bi jih morali ljubiti, ne pa uničevati. Devico je težko dobiti v zakon in v njem tudi dolgo ne ostane. Ni čudno, da devištvo izumira; device bolj poredko rodijo. Moški z ljubeznijo uničujejo dve stvari: devištvo in alkohol. TEHTNICA 3A 9 — 23 10 To znamenje rodi dvomljivo poštene ljudi. Statistično je dokazano, da je večina vodilnih rojena prav tu. Niso pa rojeni v tem znamenju vojskovodji, le-ti premalo tehtajo svoje odločitve. Ce sta oba zakonca iz tehtnice, je ločitev nujna; slučaj bo že našel tehten razlog. Prava ljubezen tu sploh ne obstoja. Zenske se ne morejo upreti zapeljivi moči denarja in iščejo moškost v denarnici. Možje se, razen v politiki, uveljavljajo še v trgovini; varajo občane, sami pa so varani v ljubezni. Obglavljenec tega znamenja zaradi manjkajočega dela ne zgubi na teži. ŠKORPIJON 14 <0—22 <1 Škorpijoni so vedno v opoziciji. Njihova ostra kritika je nevaren strup birokratski samovšečnosti. Načrtno zatiranje jih pri nas dela redke. Zenske imajo strupene jezike in so brez predsodkov; pod obleko so nesramno gole. Glavo nosijo lahkotno pokonci; imajo pač samo kostni mozeg. Skorpijonke niso nevarne samo na krasu, napadalne so tudi pod odejami! Moški so v ljubezni in po smrti čisto brez življenja. Zanimivo je, da imajo nekateri, razen prstov, vse kratko. STRELEC n. n —22 12 V strelcu so rojeni militaristi pa tudi mnogi nepolitični zločinci. Zenske so nevarno oborožene s čari in kozmetičnimi triki; ubijajo pa denar in devičnike. Včasih so sramežljive; če so nage se moraš pošteno potruditi preden jo spraviš iz postelje. Strelke so prav bojevite, v postelji sploh ne marajo umreti, čeprav tu največkrat podležejo. Moški rojeni v tem znamenju, bi ustrelili kozla, če bi merili vase. Tega se zlasti dobro zavedajo poročeni in zato je v veliko žalost njihovih soprog in sosedov med njimi najmanj samomorov. ftozonoo ta <2—20 t* | V kozorogu so rojeni tudi bistroumni ljudje, sicer pa predvsem politiki. Sanje so za njih usodne. Vse življenje posvečajo razlagi in uresničevanju sanj. Jezične konice imajo boleče rdeče, zato govorijo z jeziki drugih. Zenske so dialektično zveste. V zakonu so nazadnjaške; umetno preprečujejo številčni razvoj družine. Moški so vseskozi pošteni, vendar do zdaj še nobeden med njimi ni bil pred smrtjo zveličan. Zakon med kozorogom in strelcem je nepriporočljiv — naraščaj je kozostrelski. Moškim pada potenca z dolžino rogov. 13 (Nadaljevanje z 11. strani) Rus: »V Siibiirr... pošlite!« Optimist: »či tejva kaj znata, te lej ko na mejsec ideta. Nas zgrabila neta, ka smo mi j že za mejsecon. Tak pajdaši ouj prijmlite, ka mo tou stvar na sveklo vrgli. Zdaj pa si houuuruk. Žmetno pa je kak o-louf. Vbni naj naši tou z zlaton not namažejo, te ta pa ešče vliva. vidala ka tou vala.« Ges: »Pajdaške, nikak mo mogli vb z grabe prijti. Rus pa Amerika-nar ta pri stejni. Tij pesimist skoči Rusi na rbet, tij optimist pa Ameri- BRUC IZ MURSKE SOBOTE PRI IZPITU Pojma nimate. Moje sožalje vam in vašemu profesorju na srednji šoli. ino potuj pravla: »Ma ajde drugovi šta je sa vama ... ovde nema ništa!« Odi j šla je ... Ništerni