v GLASILO OBČINE DOMŽALE 30. marca 2001 - letnik XI, št. 4 stran 1 Ob letošnjem gregorjevem je bila v naši občini eela vrsta prireditev. Obiskali smo prireditev pri Ribiški koči ob bajerju, kjer so se zbrali številni malčki iz naših vrtcev in z različnimi pomladnimi ljudskimi (Umskimi rajanji razveselili mnoge starše in druge obiskovalce. Ko se je spustil mrak. smo se vsi skupaj preselili ob bajer, kjer so na vodni gladini zagoreli prvi »gregorčki«, katerim so se pridružili vedno novi in novi, tako da je bila vodna gladina polna lučk, obrežje pa zadovoljnih otrok in njihovih staršev, ki so navdušeno spremljali lučke. stran 5 V teh dneh praznuje prvih štirideset let uspešnega dela Turistično društvo Radomlje, kije pomembno vplivalo na razvoj turizma v občini pa tudi na delo ostalih turističnih društev. Ob tej priložnosti so pripravili slovesnost, katere se je poleg številnih članov društva, krajanov ter gostov udeležil tudi g. Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze Slovenije. V nagovoru je poudaril \wmen turističnih društev pri razvoju turizma v naši državi, g. Igorju Kuzmiču, predsedniku, pa za uspešno delo društva iskreno čestital in izročil priznanje Turistične zveze Slovenije. Skupinska fotografija z Dušanom Semoličem, predsednikom Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Osmi marec je lahko tudi drugačen Predsednik ZSSS Dušan Semolič ™ na obisku v Domžalah Z želj«, da bi se v sproščenem druženju z nekaj manj obremenjenosti z vsakdanjimi sindikalnimi problemi imeli en dan posebej dobro, vas vljudno vabim, da se udeležite srečanja ob dnevu žena, je pisalo na začetku prijaznega vabila, ki ga je podpisal g. Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, in skupaj z Justi Arnuš, sekratarko domžalskih svobodnih sindikatov, prav 8. marca 2001 v Domžale privabil številne predstavnice in predstavnike sindikatov iz vseh koncev Slovenije. nil g. predsednik Uprave Tosame. Predstavil je skoraj oscmdcsetletno zgodovino tega uspcSnega podjetja, njegove vzpone in padce, <>d katerih je posebej omenil probleme, ki so se pojavili ob osamosvojitvi. (Nadaljevanje na 8. Po prijaznem pozdravu predstavnikov in g. Janka Vel-kavrha, predsednika Uprave TOSAME, so nas predstavniki TOSAME popeljali po tovarni. Ogledali smo si nekatere najznačilnejše obrate (belilnico, mikalnico, tkalnico, različna skladišča) ter tudi v pogovorih Z zaposlenimi zvedeli marsikaj o pogojih, v katerih delajo, ter o poslovnih rezultatih, s katerimi nas je podrobneje sezna- Spoštovani občani in občanke, ob 19. aprilu - prazniku naše občine vam iskreno čestitamo' z željo, da bi tudi v prihodnje skupaj razvijali in oblikovali občino, v kateri bomo radi živeli. Občinski svet Občine Domžale Cveta Zalokar Oražem, županja Občinska uprava Občine Domžale Čestitamo zlati Bojani Lavrenčič Ponosen, da lahko tekmujem Ponosen, da lahko tekmujem, je bilo geslo Specialne olimpiade na Aljaski, katere se je udeležila tudi varovanka Osnovne šole Roje Bojana Lavrenčič. Športnica spada v okviru Specialne Olimpiade med najboljše v Sloveniji in ima za sabo že lepe Športne uspehe na področjih atletike, alpskega smučanja in teka na smučeh. Z Aljaske se je vrnila Z zlato medaljo v smuku in z bronastim odličjem v veleslalomu, za kar njej in vsem, ki so se skupaj z njo veselili uspešnega nastopa na Aljaski, iskreno čestitamo! Bojana ob vrnitvi s Specialne olimpiade na Aljaski, Informacije o življenju in delu v Občini Domžale lahko najdete tudi na Internetu www. domzale. si VabinTvas na slovesno sejo Občinskega sveta Občine Domžale, posvečeno 19. aprilu, prazniku občine Domžale, ki bo v četrtek, 19. aprila 2001, ob 20. uri v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah Program: Slavnostni govor Cveta Zalokar Oražem, županja Podelitev priznanj Občine Domžale za leto 2001 Kulturni program, v katerem bodo nastopili: Komorni zbor Domžale Skupina violončelistov Učenci solopetja Glasbene šole Domžale klavirska spremljava Tomaž Pirnat pesnik in pisatelj Dane Zaje Program bo vodila - Nataša Dolenc Vezno besedilo - Draga Jeretina Anžin Scenarij in režija - Alojz Stražar Županja Občine Domžale: Cveta ZALOKAR ORAŽEM Vesele jvelikonočne t i praznike $ 19. april - praznik Občine Domžale v spomin na dan, ko so bile leta 1952 Domžale razglašene za mestno občino Čestitamo! STRAN f OBČINSKI SVET Pišemo o nadaljevanju 22. seje ter o 25. seji Občinskega sveta Občine Domzale, kije med drugim sprejel tudi Proračun Občine Domžale za leto 2 poteku plinifikacije in osnovni podatki o prednostih izvajanja plinifikacije z ekološkega stališča. Začela jc delovati informacijska pisarna v okviru izgradnje plinifikacije in podelitve koncesije, možnost pridobivanja več informacij 0 poteku projekta plinifikacije ter ostalih aktivnostih pri nadaljnjih postopkih do izbire koncesionarja. Odprta jc spletna stran na internc-•u> pod imenom www.domzale.si in ■OOŽnott postavljanja vprašanj na naslov plin@domzale.si. Predvidene aktivnosti v naslednjih mesecih: Ustanovitev gradbenih odborov v krajevnih skupnostih, ki bodo aktivno sodelovali ob gradnji plinovodnega omrežja v Občini Domžale in poma-Bali pri ostalih odprtih vprašanjih v stikih z občani. Dokončanje izdelave koncesijske Pogodbe in prilog v okviru pogodbe s Pomočjo ekspertnih strokovnjakov (s POdrofijg tehnične, ekonomske in pravic stroke) ter izdelava razpisnih pogojev, meril in kriterijev za izbiro koncesionarja, naslednji korak jc objava javnega razpisa za podeljevanje kon-cts'je za izvajanje gospodarske javne službe oskrbe z zemeljskim plinom. Izbira koncesionarja na podlagi jav-razpisa z rokom za dokom' nosi 'P Pravnomočnost odločbe za izbrane-S> koncesionarja - ob primeru pritož-bc županji ali tožbi na sodišču sc po-ftopek lako zavleče, rok za podpis koncesijske pogodbe za izvajanje gospodarske javne službe oskrbe z. zemeljskim plinom pa bi bil s tem nekoliko odložen. Oddelek za gospodarske javne službe 23. seja Občinskega sveta Občine Domžale Svetnice in svetniki so 23. sejo začeli z določanjem dnevnega reda. V uvodu jc Simon Mavsar, podžupan, pojasnil uvrstitev posameznih točk na dnevni red, v razpravi pa jc Janez Stibrič, SDS, predlagal umik točke o obravnavi in sprejemu proračuna, ker po njegovem mnenu gradivo ni popolno. 23 prisotnih svetnic in svetnikov je z glasovanjem določilo naslednji dnevni red: 1. Obravnava in sprejem sklepa o podelitvi priznanj Občine Domžale za leto 2001 2. Obravnava in sprejem Proračuna Občine Domžale za leto 2001 ter Odloka o izvrševanju proračuna Občine Domžale 3. Obravnava in sprejem investicijskega programa za gradnjo Osnovne šole v Dragomlju 4. Obravnava in sprejem Programa komunalnega opremljanja rone PUP J 4 Jarše in .1 5 (podaljšek Trdinove ulice) 5. Obravnava in sprejem sprememb in dopolnitev Pravilnika o pogojih in merilih /.a sofinanciranje programov prireditev in drugih aktivnosti iz proračuna občine Domžale 6. Obravnava in sprejem Pravilnika o delitvi sredstev Občine Domžale, namenjenih za stanovanjska posojila ter Pravilnika o porabi sredstev za kreditiranje obnove fasad na območju Občine Domžale 7. Vprašanja, pobude in predlogi Priznanja 2001 Občinski svet jc predlog podelitve priznanj za leto 2001, ki ga jc pripravil Odbor za občinska priznanja, proslave in prireditve ter obeležja občinskega pomena prejel z naknadno pošto. V razpravi jc Roman Kurmanšek, SDS, vprašal, zakaj ni seznama vseh predlaganih, kriterijev, niti predlagateljev, enako jc bilo vprašanje mag. Milana Pirmana, LDS; Toni Dragar, LDS, član odbora, je pojasnil, da omenjenih podatkov, zlasti imen predlaganih kandidatov in kandidatk, ki niso bili izbrani, odbor ni Želel izpostaviti javnosti, predsednik odbora Janez Vasle jc pojasnil način izbora ter svoj odstop, ki jc posledica sprejetja predloga dobitnikov priznanj s preglasovanjem; Janez Grmck, SDS, pa je pred glasovanjem predlagal odmor, Po odmoru sla Janez Grmck. SDS, ter Breda Limhek, NSi, pojasnila, da sc bosta zaradi »določenih nekorektnosti komisije« njuni svetniški skupini vzdržali, še pred glasovanjem pa je Jurij Bcrlot, SLS - SKD, želel vedeli, kakšne nepravilnosti so bile pri od-ločanu o priznanju. Ker odgovora ni dobil, so svetniki in svetnice s 17 glasovi ZA določili prejemnike priznanj za leto 2001. Proračun skupaj s 23 amandmaji sprejet Uvodno informacijo jc podal Simon Mavsar, podžupan, ki je poudaril, da jc sprejemanje proračuna najpomembnejša točka dogajanja v občini Domžale ter orisal potek javne razprave in obravnave, nato pa skupaj z Metko Cerar, načelni«) Oddelka za finance in gospodarstvo, plastično, s tabelami prikazal primerjave med proračuni vse od leta 1995 do letošnjega predlaganega proračuna. Celovita analiza bo po mnenju podžupana zelo koristen pripomoček in orodje za pripravo strategije, pa tudi novih proračunov in rebalansov. Ob tem jc bilo ugotovljeno, da je letošnji proračun »težak« 3.989.670,000 tolarjev, v tej številki jc 620 mio prenosa iz lanskega proračuna, 3.319 mio prihod- kov, ki jih je iz leta v leto manj. 45 mio tekočih prejemkov, preostala manjkajoča sredstva pa naj bi zagotovili z zadolžitvijo občine. Načelnica pristojnega oddelka Metka Cerar je pojasnila le spremembe, ki so nastale S že jeseni vložili predlog za spremembo zakona, pri tem pa sledili načelu enake dostopnosti in pravic v postopkih umetne oploditve, tako da bi zakon natanćo določil kdo, kdaj in pod kakšnimi pogoji je upravičen do teh postopkov. Sprememba zakona sledi določbam slovenske Ustave, ki v 55. členu določa, da je odločanje o rojstvu otrok svobodno in da država zagotavlja možnosti za uresničevanje le-tc. Iz te ustavne pravice izvirajo tudi pravice vseh žensk, ne glede na njihov pravno-socialni status - torej tudi tistim brez partnerja - do preprečevanja zanositve, pravice do umetne prekinitve nosečnosti in pravice do ugotavljanja in zdravljenja neplodnosti ter posledično umetne oploditve, v kolikor je ta potrebna glede na medicinske indikacije ali druge socialne momente. S predlagano novelo zakona smo poslanci LDS kot predlagatelji želeli opozoriti, da je zakon po sprejetju zaradi pomanjkljivosti popolnoma zavrl postopke umetne oploditve z biomedicinsko pomočjo ter ponovno odprli in zagovarjali pravice samskih žensk oziroma žensk brc/ partnerja (tudi plodnih) do umetne oploditve. Želeli smo spodbuditi kritični dialog, ki bi omogočil konsenz glede celovite ureditve tega no komercializacijo tega področja. Spremenjeni zakon naj bi dal pravno podlago za oplojevanje Z biomedicinsko pomočjo vsem ženskam, saj zdravljenja neplodnosti razen v zelo izjemnih okoliščinah ni mogoče odreći nikomur. Poleg tega priznavamo pravico do oplojevanja tudi ženski, ki ima normalne reprodukcijske sposobnosti in lahko zanosi in rodi zdravega otroka po naravni poti, ne glede na to ali je poročena ali živi v zunajzakonski skupnosti ali pa živi sama. Upravičenost do teh postopkov v tovrstnih primerih bo ugotavljala Komisija za OBMP (oplojevanje z biomedicinsko pomočjo), v kateri bodo strokovnjaki s področja prava, medicinske etike, področja OBMP, sociolog ali psiholog in predstavnik varuha človekovih pravic. Prav slednji bo imel v njej izjemno veliko vlogo, saj naj bi artikuliral interese upravičencev in upravičenk, obenem pa seznanjal javnost s primeri, ko bi bila zavrnitev ustavno sporna, diskriminatorna ali krivična. Ena večjih pomanjkljivosti osnovnega zakona je bila tudi prepoved uvoza spolnih celic. Zaradi pomanjkanja ustreznih darovalcev v Sloveniji je bila to ena večjih ovir pri postopkih umetnega oplojevanja. Predlagatelji smo tudi to odpravili in postavili pravne okvire za uvoz spolnih celic. Sedaj veljavni zakon jc bil pomanjkljiv tudi v toćki, ko je iz postopkov OBMP izločil pare, pri katerih sta bila neplodna oba partnerja (to je pojav pri povprečno vsakem četrtem paru, ki se zdravi zaradi neplodnosti). Po sprejetih spremembah bo to po novem preprečeno. Stiske ljudi zaradi pomanjkljivega zakona so bile velike, ob tem pa so bile tudi bistveno omejene pravice žensk brez partnerja. Zato je stigmatizacija in specifična obravnava teh ljudi popolnoma nepotrebna. Prav tako je bila po naši oceni popolnoma nepotrebna politizacija tega vprašanja, ki naj bi zagovornike in nasprotnike takšnih sprememb delila na mračne in konzervativne ali napredne in preveč liberalne politične sile. Naš cilj je bil, da se olajša stiske prizadetih in nanazadnje tudi na ta način omogoči vsakomur, da uresniči svojo pravico do rojstva otroka. Zato sem bila kol poslanka LDS predlagateljica Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo. poslanka CVETA ZALOKAR-ORAZEM Skrb za zdravje občanov Šele ko zbolimo, se nekako zavemo, kako neizmerno velika dobrina je zdravje, ki ga največkrat prepuščamo mnogim naključjem, nanj se spomnimo šele takrat, ko je bolezen že tu in ko je morda prepozno. Vsakdanje hitenje za boljšim jutri nam v boju za materialnimi dobrinami ispričuje tisto - neše življenje, v katerem bi bili zares srečni in Se preden se zavemo, lahko že ugotovimo, da smo zboleli. VAŠE ZDRAVJE JE V VAŠIH ROKAH! TakSen je moto Svetovnega dneva sladkornih bolnikov, zagotovo pove veliko, pa ne le bolnikom s sladkorno boleznijo, marveč tudi vsem ostalim, ki jih pestijo Sc druge bolezni »sodobnega časa«. KAJ STORITI? Vsa ta vprašanja si že leta zastavljajo patronažne sestre vsepovsod in tudi v Zdravstvenem domu Domžale v sodelovanju z Rdečim križem občine Domžale. In kako preventivno preprečiti bolezni? V razvitem svetu so že zdavnaj spoznali, da jc treba odpraviti razvade, kot so kajenje, pitje alkohola, uživanje preveč slane in kalorične hrane, nerednim obrokom, premalo gibanja in nenazadnje stresu, posvetiti vso pozornost in narediti vse, da nas lastne zmote ne pohabljajo in ubijajo vsevprek - vsaj prezgodaj ne... Vemo, da je umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja še vedno na prvem mestu na sveu in tudi pri nas. Ali veste, da v starosti od 54 - 64 let ure 33% Slovencev in 10% Slovenk zaradi namerno prezrtih načel zdravega življenja? To se torej dogaja ljudem v najlepših letih in na mnoge dejavnike lahko odločilno vplivamo sami ali pa s pomočjo zdravil, če seveda svojega zdravnika uspemo še pravočasno srečati... Res jc, da na spol (moški so bolj ogroženi kot ženske) starost in dednost ne moremo vplivati, lahko pa na mnoge druge dejavnike. Najpogostejše bolezni sodobnega časa so: Prevelika telesna teža Dokazano je, da je povezana z zvisanim krvnim pritiskom, boleznimi srca, možgansko kapjo ... Zdravo prehranjevanje je sila preprosto, saj narava ponavadi ne komplicira - prisluhnimo ji in pomagali bomo sebi. Zvišane krvne maščobe Holesterol - le-ta je tesno povezan z nastankom arterioskleroze, t. j. holerenski proces v stenah našega ožilja, ki se zožijo in tiste zožitve na srcu so ponavadi najbolj usodne. Od nenadnih bolečin v prsnem košu, ki sicer minejo po počitku ali uporabi zdravil, lahko pa tako popuščanje srca kaj hitro privede do srčnega infarkta, nenadne smrti ... Znano je, da v Sloveniji vsako leto umre pribl. 1200 oseb za srčno kapjo pred 65 letom starosti. Kajenje Kadilci tvegajo dvakrat več kol nekadilci in s številom dnevno pokajenih cigaret sc nevarnost bliskovito veča. Zvišan krvni tlak Le-tega imajo že vsak peti ali celo četrti prebivalec naše dežele, le polovica ve zanj in le ena tratjina se jih bolj ali manj uspešno zdravi. Izmerimo ga in znižajmo ga! Čezmerno pitje alkohola Slovenci smo po količini popitega alkohola v samem evropskem vrhu! Smo zato kaj bolj veseli, manj čemerni ali morda manj samomorilni? Nasprotno! Zvišan krvni sladkor Ali veste, da je v Sloveniji od 90 -100.000 sladkornih bolnikov. Kako vedeti, da imate sladkorno bolezen? Te- meljno priporočilo strokovnjakov jc, naj bi si vsi odrasli po 45. letu starosti, dali določiti krvni sladkor na tešče. Pri normalnem izvidu (3,8 - 5,5 mmol/1) naj se vrednosti preverjajo vsake 3 leta. Sicer pa pri izvidu 7 mmol/l dvakrat zaporedoma ne odlašajte in takoj pojdite k zdravniku! Ne čakajte in se ne tolažite, da jc to samo prehodno ali nekaj, kar sc vas ne tiče... Pa še kako!!! Telesna nedejavnost in stres Gibanje, gibanje in še enkrat gibanje - kakršnokoli (hoja, tek, kolesarjenje, ples...). Najtežji jc začetek, pa čeprav preprost: že jutri pojdite v službo ali po bližnjih nakupih ali le po stopnicah v službi peš (če je le mogoče) ali morda vzemite kolo (jeza zaradi parkiranja vsekakor odpade). Ne pozabite na družabnost, smeh, ponudite roko in verjemite, prijetno boste presenečeni - kako topla jc lahko dlan in kako sproščujoč lahko nasmeh. Vzemite si vsak malo časa ... Ukrenite kaj zase še danes in tistih nekaj minut časa se vam utegne še kako obrestovati. Vedeti morate, da zvišan krvni tlak, zvišan krvni sladkor ali holesterol - vse to nič ne boli! Ko so pred nedavnim iskali zanesljiv in točen aparat za merjenje holesterola so imeli nemalo težav. Želeli so takega, ki v najkrajšem času in na preprost način pokaž za-željeni rezultat ki bi ga tudi z zanesljivostjo lahko posredovali uporabniki. Sedaj ga imajo - imenuje se CHOLES-TECK L-D-X, s katerim lahko izmerijo: celotni holetserol, HDL (dobri holesterol), LDL (slab holesterol), trigliceride, razmerje TC-HDL krvni sladkor ... Na zaslonu se po 5 minutah izpiše rezultat, na podlagi katerega lahko v procentih izračunamo vaš rizični faktor za srčno bolezen vaše tveganje v naslednjih 4-12 letih ob razvadah, s katerimi živite zdaj. Aparat je bil testiran na Kliniki za endokrinologijo in bolezni presnove v Kliničnem centru v Ljubljani in ga priporočajo zaradi njegove zanesljivosti in natančnosti. Ker se za merjenje uporabi za vsakega posebna merilna kaseta, ki z dodatki stane cca. 3500 sit, bo tudi meritev stala toliko. Rdeči križ Domžale jc v začetku akcije finančno podprl ZD z zagonskimi sredstvi tako, da bo prvih 100 - 200 meritev holesterola stalo cca. 2000 sit, poskrbeli so tudi za nabavo 4 aparatov za merjenje sladkorja (občan plača senzor) in 4 aparate za merjenje krvnega pritiska. Sam aparat CHOLESTECK je podjetje ZALOKER - ZALOKER iz Ljubljane poklonilo RK (cca 350.000 sit). Zatorej pohitite! Ne tvegajte s tem, ko ne želite vedeti! Izgubiti ne morete ničesar - lahko le pravočasno kaj ukrenete - za začetek pojdimo skupaj! Morda že letos jeseni, naslednje leto pa zagotovo bi tak način dela želeli ponuditi tudi podjetjem in ustanovam, saj smo prepričani, da bi se z občasno »kontrolo stanja« zaposlenih izognili marsikateri že omenjeni pogubni posledici. Upamo, da bodo tako delodajalci, kot občina imeli posluh za dogovor za določena sponzorska sredstva in tako čim več občanom omogočili, da začnejo misliti o sebi in da naredijo kakšno »bilanco« tudi zase - za svoje zdravje. SAŠA KOS KAM? KDAJ? • Domžale - vsak ponedeljek od 8. ure do 10. ure v prostorih Rdečega križa Domžale na Ljubljanski cesti 36, s pričetkom 26. 3. 2001. Dodatne informacije dobite na telefonski št. 729 23 33. • Dob - vsak drugi in četrti četrtek v mesecu od 8. ure do 10. ure s pričetkom 29. 3. 2001 v prostorih krajevne skupnosti. • Radomlje - vsak prvi in tretji torek v mesecu od 8. ure do 10. ure s pričetkom 19. 04. 2001 v prostorih lekarne. STORITVE CENA Merjenje krvnega tlaka Brezplačno Merjenje krvnega sladkorja 300 SIT/oscbo Merjenje z aparatom 2000 srr. CHOLESTECK l.-D-X Možnost meritev holesterola in krvnega sladkorja je tudi v ZD Domžale (laboratorij) vsak delavnik od 6.30 - II., cena cca. 2300 SIT - rezultati Sc isti dan (odvzem krvi iz žile). Patronažne sestre vam bodo še istočasno skušale svetovati čimveč v zvezi z vašimi rezultati, vi pa boste takrat, ko boste hoteli vedeti, pokazali tisti pogum in tisto mero odgovornosti, ki jc nujna, da ostanete srečni in zdravi. Domžalski župan v letu J 952 Stanislav Zule -osemdesetletnik Že kot mladenič je bil zelo aktiven v telovadnem društvu Sokol, kjer je bil njegov oče gospodar. Star komaj 19 let je kot študent postal načelnik tega društva. To je bilo v času, ko so v Evropi Nemci že okupirali posamezne države. To nevarnost je napredna mladina začutila tudi v Domžalah. Prav v tem obdobju je v društvo pristopilo veliko novih članov, ki so skupaj začeli načrtovati organiziran odpor proti pričakovanemu okupatorju. V Sokolskcm domu (stal jc tam, kjer jc sedaj Elektro - v križišču »Majhenič«), so organizirali štab, ki jc uvedel 24 urno dežurstvo v Domžalah. Dvojke in trojke mladih jc hodilo po mestu in opazovalo kako sc vedejo tujci, morebitni nemški simpatizerji, ki so prebivali v Domžalah. Poleg tega pa so zaradi nevarnosti zračnih napadov opozarjali na zatemnitev osvetljenih oken. Pred začetkom vojne so sc skozi Domžale valile trume jugoslovanske vojske, ki so se umikale proti Ljubljani. Sokoli so jim nudili okrepčila in pijače. Ker so na napad nemške vojske hoteli biti tudi aktivno pripavljeni, so Sli v svoji naivnosti po orožje kar v štab Dravske divizije v Ljubljano. Na bombardiranje so se pripravili tako, da so skupaj z dr. Benigarjcm, ki je bil starosta Sokolov, brez soglasja, preuredili vilo nekega Nemca, ki je občasno bival v Domžalah v ambulanto. Za nacionalno vzgojo je v društ- vu skrbel prosvetar, študent Tone Osolnik. V tem času so postali bolj aktivni tudi Orli. V pričakovanju nemškega napada jc med njimi in Sokoli iz-gunilo tudi nekdanje rivalstvo in so se kot prijatelji menili kako sc ubraniti ncmSke nevarnosti. Tik pred okupacijo sc jc g. Zulc skupaj s šc nekaterimi prijatelji vključil v akademsko legijo, združenje, kamor, so z željo boriti sc proti okupatorju, pristopili napredni študenti in izobraženci. Odpeljali so jih v Karlovac, toda žc po nekaj dneh so ustaši legijo razpustili in zavzeli kasarno. Med prostovoljci jc bil tudi pisatelj Tone Scliškar s sinovoma. Trije domžalčani so ustašem ušli in na poti domov pobrali nekaj odvrženega orožja, na begu pa so z Gorjancev opazovali tudi bombardiranje Novega mesta. Doma so Stanislava kot prvega Domžalčana aretirali gestapovci. Zasliševali so ga v Kamniku, nato odpeljali v Begunje in potem v Šentvid pri I jubljani. Skupaj z Jožo Čo- pom, Jožctom Vilfanom in drugimi jc čakal na izselitev. Kmalu so jih odpeljali v Valjcvo, kjer pa so jih srbski kmetje izjemno lepo sprejeli in zanje kljub revščini, zelo lepo skrbeli. D.i ne bi bil kmetom v breme je poiskal službo v rudniku antimona v Zaječi. Dirkctor Štrajhar iz Ljubljane pa ga jc v nasprotju s pričakovanji razporedil na najtežja dela. Po umiku nemške vojske iz tega predela, sc jc priključil četnikom, ki so tedaj veljali za narodno zavedno vojsko. Ko jc videl, da četniki sodelujejo z. Nemci, jc s prijateljem zbežal do Stolice, kjer so ju zajeli partizani, ki so imeli lam shod vojaških voditeljev, ki ga jc sklical Tito. Bila sta zelo sumljiva v za tiste kraje nenavadni opremi, in s šolskimi zemljevidi v nahrbtniku. Prijatelj Jože Barlc, študent prava iz. Na-klega pa jc imel s seboj Sc nekaj Policija svetuje Pred odhodom od doma za daljše obdobje policisti svetujemo, da poskrbite za varnost svojega stanovanja ali hiše. Priporočamo, da se s prijateljem ali sosedom dogovorite, da vam izprazni poštni nabiralnik in skrbi za stanovanje ter ga večkrat prekontrolira. Denar, zlatnino in druge vrednejše predmete pa spravite v sef na banki ali varnostni agenciji, ki ga lahko najamete za daljše ali krajše časovno obdobje. Prav tako priporočamo fotografiranje zlatnine in vrednejših predmetov (slike...), saj policistom olajša delo pri iskanju in prepoznavi predmeta. V stanovanjih, kjer so vhodna vrata največkrat napadena s strani nepridipravov, poskrbite za kakovosten cilindrični vložek ključavnice in ščitnik le-te, obrestuje pa se tudi nakup prolivlomnih vrat. Pri stanovanjskih hišah so največkrat napadena okna v pritličju, zato priporočamo namestitev rešetk ali drugih ovir. Prav tako je priporočljiva kakovostna alarmna naprava, ki varuje vaše stanovanje ali hišo. Poletje je tudi čas, ko na delo pridejo tatovi koles, koles z motorjem in motornih koles. Preverite doma, ali hranite račun kolesa ali drug dokument na katerem so identifikacijske številke predmetov, v nasprotnem primeru pa preglejte svoje predmete (kolo, akustične naprave...) in si izpišite serijsko številko, kar jc v veliko pomoč policistom pri ugotavljanju ukradenih predmetov. Voznikom svetujemo naj ob zapustitvi vozila le-tega zaklenejo, preverijo zaprtost šip in na vidnih mestih ne puščajo vrednejših predmetov (oblačila, torbice, mobilne telefone, denarnice, razne dokumente itd). Storilci vlomov in tatvin iz vozil sc za svoje podvige odločijo na podlagi predhodnega pregleda notranjosti vozila. Prav tako naj vozniki, ki imajo v vozilu vgrajen avtoradio s snemljivo ploSčo le-to ob zapustitvi vozila snamejo. Sami lahko največ prispevate k varnosti svojega premoženja! Policisti PP Domžale nemših reklamnih čokoladic na katere je iz dolgočasja risal kljukaste križe. Spoznali so ju za vohuna in obsodili na smrt. Jožeta so ustrelili, njega pa jc rešila skupina 111 valov, ki so ga poznali od prej. Oprostili so ga in razporedili v partizansko bolnico. Ob hajki so bolnico uničili in umaknil sc je v Beograd. Leta 1944 jc odšel v II. »Vojvodžan-sko brigado 16 vojvodžanske divizije«. Šli so na Srcmsko fronto, skozi Madžarsko, Hrvaško, skozi Domžale in nekaj časa varovali mejo na Ljubelju. Od tam so sc vrnili v Vojvodino. V partizanih jc zelo hitro postal komisar čete, nato poročnik in kmalu štabni referent za izobraževanje. Po vojni jc leta 1952 postal domžalski župan. Zaradi političnega nasprotovanja, ker sc ni strinjal z zaplembami premoženja, jc bil izključen iz Zveze komunistov in kljub nasprotovanju občinskega odbora jc kmalu odstopil. Po končanem Studiju na Ekonomski fakulteti se jc v Krškem zaposlil kot načelnik okrožja za gospodarstvo. Kasneje jc služboval v Trbovljah, bil direktor v IUV Vrhnika, na občini Ljubljana - Vič, v tovarni usnja Šmartno, v Peko, v Planiki, zadnjih IX lel pa v Tovarni«cc-luloz.c v Medvodah. Kljub temu, da je bil predvojni aktivist in borec ter komunist, je imel vse življenje zaradi svoje redo-Ijubnosti, odločnosti in nepristajanja na različne privilegije, največ težav s prenapetimi partijskimi aktivisti. Sedaj živi kot upokojenec v Ljubljani. PAVEL PEVEC april 2001 stran KAJ JE NOVEGA 10 prireditev v Domžalah V Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah je bila v torek, 6. marca 2001 osrednja slovesnost ob svetovnem dnevu civilne zaščite, na katero sta številne goste, dobitnike priznanj, ter ostale, ki delajo na področju civilne zaščite, povabila mag. Franc Kraljic, poveljnik Civilne zaščite v ljubljanski pokrajini, ter Franc Anžin, poveljnik Civilne zaščite Domžale. Prireditev je vodila ga. Dragi Jc-retina Anžin, v kulturnem programu pa je nastopila Dekliška pevska skupina Sirene. Vse prisotne, med katerimi jc bil tudi Miran Bogataj, poveljnik Civilne zaščite RS, je pozdravil podžupan Občine Domžale, Roman Kurmanšek in na kratko predstavil to področje v občini Domžale, hkrati pa se je zahvalil vsem, ki na tem področju s prostovoljnim in požrtvovalnim delom pomagajo, ščitijo in rešujejo. Vsem udeležencem jc zaželel prijeten dan v Občini Domžale. O delu pri razvijanju in krepitvi organiziranosti, usposobljenosti in pripravljenosti civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč jc predstavil delo Uprave za obrambo Ljubljana, njene naloge in sc zahvalil več kot 8300 pripadnikom, ki sodelujejo na področju civilne zaščite na obmpčju ljubljanske regije, v kateri živi četrtina prebivalcev Slovenije. Svoj nagovor jc zaključil z. naslednjimi besedami: »Počastimo praznik Civilne zaščite predvsem z zahvalo G. Franc Kraljic, poveljnik CZ v ljubljanski pokrajini, je čestital dobitniku bronastega znaka CZ g. Marjanu Fidlerju. G. Miran Bogataj, poveljnik CZ RS, je čestital dobitniku srebrnega znaka CZ g. Janezu Repniku. Aleš Stražar vsem. ki so s svojimi dejanji že prispevali k uresničevanju ciljev: preprečevanja, pripravljenosti, reševanja in pomoči ter z odstranjevanjem posledic. Veselimo se skupaj z. dobilniki priznanj in jim podarimo prijazno pozornost. Ko bomo odhajali, pa naj vsak naš korak, vsako naše dejanje deluje tako, da z. nim ohranjamo življenje, naravo in s tem cel planet.« Večji del slovesnosti jc bil namenjen podelitvi priznanj in nagrad Civilne zaščite, ki sc podeljujejo pripadnikom Civilne zaščite ter drugim posameznikom, skupinam, občinam ter gospodarskim družbam, zavodom ter drugim organizacijam za zasluge in prispevek pri razvijanju in krepitvi pripravljenos- ti, izvajanju zaščite, reševanja in pomoči ter krepitvi pripravljenosti pri izvajanju zaščite, reševanje in pomoč ter odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč. Med številnimi dobitniki priznanj jih jc bilo kar nekaj tudi iz Občine Domžale. Bronasti znak CZ sla na predlog občine Domžale prejela: gospd Marjan Fidler, ki je že več kot 20 let član Občinskega štaba civilne zaščite. Sodeluje pri reševalnih akcijah, ki jih vodi OSCZ, ter pri drugih dejavnostih za razvijanje in krepitev usposobljenosti in pripravljenosti CZ ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč. Prispeval je tudi k organiziranju sistema zaščite in reševanja, saj je sodeloval pri reorganizaciji sistema na področju zaklanjanja in vseh kasnejših spremembah tega področja, ki so bile izvedene zaradi zakonskih sprememb; Gospod Aleš Stražar je že več kot 10 let vodja občinske jamarske reševalne enote, katere naloga je reševanje iz ruševin in druga zahtevnejša reševanja. Organizira in vodi vsa usposabljanja jamarske reševalne enote. Kot član jamarske reševalne službe se požrtvovalno in uspešno udeležuje reševalnih akcij v primeru nesreč v jamah na območju celotne države. Srebrni znak CZ je na predlog Občine Domžale prejel Janez Rep-nik, ki že 14 let uspešno dela v Občinskem štabu Civilne zaščite in sodeluje pri vseh preventivnih in operativnih reševalnih ukrepih in akcijah ter pri drugih dejavnostih za razvijanje in krepitev usposobljenosti in pripravljenosti civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoć. V reševalnih akcijah uspešno vodi delo težke mehanizacije ter usklajuje izvajanje nujnih gradbenih ukrepov. Velik je tudi njegov prispevek k primernemu organiziranju sistema zaščite in reševanja, saj jc sodeloval pri sami organizaciji sistema ter vseh kasnejših reorganizacijah. Nagrajence pa smo imeli tudi med dobitniki priznanj, ki so bila podeljena v okviru natečaja z naslovom Suša, kjer jc komisija ocenila 328 likovnih izdelkov ter 119 literarnih prispevkov. Iz Občine Domžale so nagrade prejeli: Spela Jaršič z OS Venclja Perka za pesem Suša Joti Končar z isle šole za literarno likovni izdelek ter Nika Boštnar iz OŠ Dob za pesem Suša. V. i C Poročevalci na tiskovni konferenci: županja Cveta Zalokar Oražem ter podžupana Simon Mavsar in Roman Kurmanšek Tiskovna konferenca Veliko zanimivih tem Bralci Slamnika, ki redno berejo dnevnike, poslušajo radio in gledajo televizijo, so o temah tiskovne konference, o kateri pravkar berete, že seznanjeni, saj boste o vsem tem že lahko brali oz. poslušali. Novinarjem, med katerimi so bili tokrat tudi z nacionalne TV, je županja Cveta Zalokar Oražem na kratko predstavila sprejemanje proračuna Občine Domžale za leto 2001, pri tem pa posebej opozorila na prioritete, ki so določene z njim, opozorila pa tudi na problematiko trenda zniževanja prihodkov občin, ki lc-tem. zlasli na nekaterih področjih povrzočajo kar precejšnje probleme. Na kratko jc predstavila tudi letošnje nagrajence Občine Domžale, ki bodo priznanja dobili ob občinskem prazniku ter pojasnila odstop predsednika pristojnega odbora ter odločitev svetnikov ter svetnic SI >S. da o predlogu ne glasujejo. Glede na posredovano gradivo jc le s par besedami pojasnila prednosti modernizacije Centra požarne varnosti Domžale ter tradicionalno sodelovanje Občine Domžale Icr Arboretuma Volčji Potok pri zagotavljanju cenejših letnih vstopnic za vslop v park v lelu 2001. O poteku priprave projekta plinifikacije v naši občini, o kateri lahko preberete v posebnem prispevku, jc spre- govoril podžupan Roman Kurmanšek, ki jc predstavil dosedanje aktivnosti tef na vprašanja novinarjev pojasnjeval zlasli racionalnost uporabe plina, terminski plan ter ceno tovrsi nega načina ogrevanja. Podžupan Simon Mavsar je podrobneje predstavil informacijo o gradnji Osnovne šo- le Dragomelj. novinarjem pa pojasnil ludi nameravano prostorsko ter razvojno urejanje območja D 12 Helios ter pri lem poudaril pomen podrobnega spremljanja razvoja lokacijsko in velikostno pomembnega območja ožjega mestnega območja našega mesta. V. Med novinarji sta bila tudi dva radijska poročevalca: Iztok Golob (Radio Kranj) ter Matjaž Brojan (Radio Slovenija) Turizem smo ljudje —'— — j—j 40 let uspešnega dela Turističnega društva Radomlj ....... .... ..... . v r._____,____. ___*__•__ :„ ,..J: „„ ......K..,I.,,L . U-n. hllillllll Jv»S/vl fvl IHKlriV ki SO lil 1980 - postavljeni so mlinski kam ni - simboli mletja žita; 1987 - 1. mesto v tekmovanju za najbolj urejen manjši kraj; 1988 - plaketa Gostinsko turističnega zbora v Postojni za izviren turistični spominek - moka in kaša v platneni vreči; 1989 - 3. mesto za najlepše urejen kraj - kategorija manjših turističnih krajev; 1985, 1998 - založba barvne turistične razglednice; 1996 - ponovno izhaja Radomeljsko ogledalo, od leta 1996 dalje poteka akcija Najlepši vrtovi, najlepše rože v krajevni skupnosti; 1999 - barvna zloženka - turistična ponudba - Radomlje z okolico; 2000 - kaj so jedli naši dedje - založba v črno-beli tehniki - urejanje okolja in rekreativne sprehajalne poti ob Kamniški Bistrici So nekateri dogodki iz zgodovine Turističnega društva Radomlje, na katere so ponosni elani In Slanice lega društva, ki so sc 10. marca 2001 'brali na jubilejnem občnem zboru "h 40. letnici ustanovitve društva. V veliki dvorani Kulturnega doma Radomlje so se ob jubileju zbrali številni člani in krajani tet gostje, ki {O želeli z. jubilanti Se enkrat prehodili šliri desetletja dolgo uspešno POt, na kateri so bili tudi prijetni izleti v Prekmui je, na Avstrijsko Koroško ter v Slovenske Konjice, pot, ha kaleri so bile zanimive razstave: 1995 - foto razstava Radomlje -v»š kraj v našem objektivu - varstvo narave; FK Mavrica in TI) Radom Ue, Ročna dela iz skrinje stare mame; 1<)<)5 . sij,,-., vozila, velerani ob 2S-juniju, Dnevu državnosti; 1997 -razstava adventnih venčkov; 1998 -razstava cvetje na ekslibrisih. Slo- venska noša - Razstava in srečanje s prof. Dušanko Kunavcr, Aerografije - Razstava slik - prof. akad. slikarja Bogoslava Kalaša; 1999 - razstava slik prof. akad. slikarja Črtomirja Frcliha in mojstra Bojana kl< menca; 21100 - kiparska razstava Moma Lisičica »Korak do sanj«. Turistično društvo jc dalo pobudo za izpeljavo dveh projektov, ki sta izredno pomembna za kraj, občino in več občin skupaj: • Kamniška Bistrica - rekreacijska os regije; projekt občin Domžale -Kamnik in Dol pri Ljubljani; • Blata in Mlake pri Radoljah; Naravno območje sredi urbanizirane krajine; 1999: projekt je v izdelavi • Naravna in kulturna dediščina -Radomlje in okolica - v delu. To so le nekateri mejniki na poti uspešnega drušlva, ki jc s svojo dejavnostjo pomembno vplivalo na razvoj turizma v KS Radomlje in tudi širše, predvsem pa s svojim zgledom pomagalo pri delu drugim turističnim drultvom. Njihovo uspešno delo sc odraža tudi v glasilu Ogledalo tei številnih prospektih in zloženkah, pa tudi spominkih, saj na lak način ohranjajo svoj kiaj Icr njegovo naravno ip kulturno dediščino, nenazadnje na so ludi eno redkih drušlcv, ki imajo domačo stran na Internetu Po občnem zboru, ki sc ga je udeležila večina od 165 članov, je zacc-tek in potek uspešnega dela predstavil g Igor Kuz.mič. predsednik društva, ki je Ustanovnim elanom podelil spominska darila in opomnil, da je bil prvi občni zbor prav na isli dati pred Štirimi desetletji, spomnil pa sc jc tudi na prvega predsednika Vcn-eeslava Jcrovška ter ustanovne člane. Tedaj so začeli iz. nič, nato pa z veliko prizadevnosti, požrtvovalnosti in prostovoljnega dela O katerem jc govoril tudi g Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze Slovenije, naredili veliko in prispevali k temu, da jc območje, kjer delajo, turistično prepoznavno, predvsem pa prijetno in prijazno do domačinov in turis-lov. Podelili so ludi vrsto priznanj najzaslužnejšim članicam in članom Icr slišali veliko pohvalnih in spod- TURI Radomlje DRUŠTVO budnih besed od gostov, ki so jim ob jubileju čestitali in zaželeli veliko as-pehov tudi vsa prihodnja štiri desetletja. Predsednik Turistične zveze Slovenije g Marjan Rožič jc podelil priznanja TZS, ki so jih prejeli gospod Ciril Cerar, Turistično društvo Radomlje, Arborclum Volčji Potok ter Ribiška družina llislrica. Na opravljeno delo gledamo z veseljem in ponosom je ob zaključku dejal g Igor Kuzmič, predsednik, ter na lak način sklenil jubilejni večer. V kulturnem programu so nastopili: Matic Hribar, Matija Cerar, Andrej Šraj, Folklorna skupina KD Svoboda Mengeš, kitarist in orgličar Marjan Urbanija. Otroška folklorna skupina iz vrtca Mlinček. V. Vrtci in varstvo otrok - jaz nisem proti V pismih bralcev mi je gospa Mica Kavka v zvezi s problematiko vrtcev v zadnji številki Slamnika marsikaj očitala in ocenila, da se pri urejanju teh problemov ne angažiram dovolj. Zato sem se odločila, da njej in občankam ter občanom naše občine o tej problematiki napišem nekaj več in pojasnim, kaj vse smo doslej že naredili in kje se počutimo nemočne. Najprej o prostorski stiski in velikem številu otrok, ki so že nekaj let v naSi občini odklonjeni. Občina Domzale v letih pred mojim mandatom prav gotovo ni naredila dovolj, da v zadnjem obdobju ne bi imela toliko težav. Odprt je bil le vrtec, za katerega skrbi Karitas, vse ostalo področje javnih vrtcev pa je bilo (po moji oceni tudi zaradi ideoloških razlogov, ki so se pokazali za kratkoročne in preživete) v celoti zanemarjeno - tako glede investicij kot tudi vzdrževanja ter tekočega delovanja in zagotavljanja sredstev za njihovo delo. Prav tako niso bili izvedeni ustrezni ukrepi, ki bi upoštevali demografske podatke, saj so ti kazali, da bo število mest v vrtcih v prihodnjih letih premajhno. Pri tem je naša občina specifična, saj jc dejstvo, da razen v nekaterih občinah v okolici Ljubljane, v mnogih okoljih vrtce zapirajo in se število otrok zmanjšuje. Analize proračunskih deležev jasno kažejo, da smo od leta 1995 sredstva za delovanje vrtcev občutno povečali in povečevali; na področju investicij smo zgradili nov vrtec na Količevcm in nov vrtec v Radomljah, za kar smo namenili preko 250 mio tolarjev. Bistveno pa so sc povečala tudi sredstva za vzdrževanje ter nakup pripomočkov in opreme. Karitasu smo v dolgoročni najem dali objekt opuščene šole na Kovah (z namenom preureditve v vrtec), žal pa zaradi potrebne spremembe dolgoročnega plana v zvezi s pripadajočimi funkcionalnimi zemljišči tega še ni bilo mogoče udejaniti. Načrtujemo tudi gradnjo vrtca ob osnovni šoli v Dragomlju. Toda dejstvo je, da so vsi ukrepi na nek način nični zaradi spremenjene zakonodaje. Ta je, po moji oceni zaradi splošnih trendov manjšega števila otrok v Sloveniji in strahu pred mogočimi odpuščanji odvečnih vzgojiteljic, uvajala vse manjše število otrok v skupini. Res je, da je to prineslo večjo kvaliteto dela z otroki in so zato bolj skrbno vzgajani, toda ob tem so bili in so za organizirano varstvo v javnih zavodih mnogi prikrajšani (ker ni dovolj mest). Prav tako pa vse bolj postaja jasno, da je to vrtce občutno podražilo (zaposleni s plačami predstavljajo več kot 80*% vseh stroškov) in tolikšnega standarda ne zmorejo niti starši niti lokalne skupnosti, ki zagotavljajo razliko do ekonomske cene (pri različnih plačnikih različno, saj so glede na finančno stanje razdeljeni v razrede). Ob tem so bile s spremembami kolektivne pogodbe uveljavljene tudi nove pravice delavcev v otroškem varstvu, ki so v končni fazi tudi močno povečevale si roške - ob tem želim poudariti, da le podpiram, saj vzgojitelji in drugi delavci v vrtcu zares ne morejo delati za »bohlonaj«. Občine v okviru Skupnosti občin Slovenije nismo protestirale proti tem novim in dodatnim pravicam, pač pa proti temu, da o tem nismo bile seznanje- ne in kot končne plačnice nismo sodelovale kot sogovornice na pogajanjih. Prav zato je danes povprečna cena za otroka na mesec okoli 60.000,00 SIT. Seveda te cene ne plačujejo v celoti starši za subvencije iz občinskega proračuna namenjamo kar 360 mio SIT letno. Ob tem je potrebno tudi poudariti, da takšnih družbenih subvencij niso deležni starši, ki imajo varstvo otrok urejeno drugače, torej izven javnega otroškega varstva. To je v nekem smislu prav gotovo odprto sistemsko vprašanje, ki zahteva rešitev in odpravo diskrimina-tornega financiranja in ločevanja pravic. Problem pa je, kje najti sredstva za to. Zaradi velikih težav na področju otroškega varstva smo v proračunu za leto 2001 sredstva povečali tudi na področju investicijskega vzdrževanja, rezervirali pa smo ludi sredstva za hitro ukrepanje - v najkrajšem času naj bi preučili možnosti novih mest na področju .Radomelj, kjer je odklo-njenih otrok največ. Preučili bomo možnost gradnje prizidka k staremu vrlcu ali nakup dodatnih prostorov pri novem vrtcu Mlinček. V zvezi z mojim opozorilom o visokih standardih v naših vrtcih, ki so boljši in višji od skandinavskih, pa je bila ta trditev iztrgana iz celotnega konteksta. Seveda se mi zdi, da je še zmeraj vprašljivo, ali si to (občutno manjšanje skupin) kot družba lahko privoščimo glede na finančne potenciale in številne probleme, ki so pred nami na primer na področju skrbi za starejše občane (znano je, da se kot družba staramo, tega pa ne sledimo niti na področju zdravstva niti možnosti domskega varstva in pomoči na domu). Moja pripomba se je nanašala in jc bila kritična do standardov in normativov v zvezi s prostori, opremo, zahtevami v zvezi z opremo kuhinj, posode, sanitarijami, lokacijo, osončenjem ... Prav tu pa gotovo pretiravamo in s tem onemogočamo večjo fleksibilnost, več • zasebnega varstva in podeljevanja koncesij. Znani so mi primeri, ko so bili po moji laični oceni pogoji za varstvo otrok popolnoma ustrezni, pa vlagateljica ni mogla dobiti soglasja in posledično koncesije. Zato na primer v naši občini v vseh teh letih nismo mogli podeliti niti ene same koncesije s tega področja. Večja fleksibilnost bi tako lahko prispevala k omilitvi problema pomanjkanja mesl v javnih vrtcih in ponudila nova delovna mesta za mnoge nezaposlene ženske, ki bi lahko opravljale to delo. Vsekakor niti kot županja niti kot poslanka nimam slabe vesti. Prepričana sem. da sem v svojem dosedanjem delu pokazala veliko razumevanje do otroškega varstva in se Irudila, da bi bili problemi čim manjši, saj so za mlade starše ti zelo boleči in tudi finančno obremenjujoči. Odgovorno in zavzeto pa bom delala na tem področju tudi v naprej. ŽUPANJA CVETA ZALOKAR - ORAZKM Gregorjevo v Dobu Pomlad prihaja. Če prisluhnemo ptičjemu živžavu v živih mejah, vemo, da je že tu. Valentin je 14. februarja s ključem od korenin predramil zemljo, takrat so si ptički izbrali pare in ljudje so pravili, da se snubijo. Tisti, ki je sel ta dan bos do grmovja, pa čeprav ga je pošteno zeblo v noge, se je lahko prepričal, kot pravijo stare ženice, da je zemlja že dobila zeleno preprogo. Nekoč so verjeli, da se na gregorjevo ptički ženijo, zato so ljudje v žive meje nastavljali pticam slaščice, fige, rožice in piškote, rozine ter sladkorčke. Otroci so dobrote iskali po mejah in se veselili ptičjega ženitovanja. Sonce si je nabralo moči, toplejše sape so stalile tla in na svetlo so pokukale tro-bentice, zvončki in žafrani. Gregorjevo je nekdaj veljalo za prvi spomladanski dan. Koledar danes kaže drugače, a brez njega se lahko prepričamo, da je pomlad pred vrati. Gregor Veliki je bil rojen okrog leta 540 in je eden i/med najimenitnejših cerkvenih učenikov in papežev. Proslavil se je s tem, da je uredil cerkveno petje, tako imenovani gregorijanski koral. Svetega Gregorja upodabljajo v papeških oblačilih, s knjigo in škofovo palico v roki. včasih ima pri sebi tudi goloba. Častili so ga učitelji, učenci, učenjaki, glasbeniki in cerkveni pevci. Bil je zaščitnik izdelovalcev gumbov in našitkov ter zidarjev. Žene so se mu priporočale za rodovitnost, na pomoč pa so ga klicali tudi v času kuge. Učenci četrtih razredov Osnovne šole Dob so tudi letos pod vodstvom mentoric Metke Vilar-Dimnik, Martine Lipar in Sonje Jarc pripravili čudovit gregorjev večer. Izdelali so umetelne ladjice, v rokah držali svetilke in v nedeljo ob mraku spustili lučke po dob-skem potoku. Pridružili so se jim učenci s cele šole in skupaj s krajani obudili ta stari ljudski običaj. Zakaj se ta dan luč odpelje po vodi? Včasih so rokodelci vso zimo delali ob slabih leščer-bah do pozne noći. V začetku pomladi, ko si dan in noč podata roki, pa luči niso več potrebovali. In spustili so jo po vodi. Lučke-gregorčke so v Dobu spuščali že pred mnogimi leti. Na deščico so pritrdili svečke in jih plavajoče spremljali ob potoku. Kadar je bil potok zamrznjen, so lučke plavale pod ledom, kar je bilo še posebno doživetje. Iako so ljudje pomagali soncu, da ne bi spet oslabelo in da ne bi vsi skupaj ponovno zdrsnili v mrzlo in temno zimo. A ptičjega ženitovanja še ni konec. Zadnjic v letošnjem letu se bodo ptički ženili na Svetega Urbana, 25. maja. Na tej ohceti pravijo, da je v izobilju pogač, belega kruha, cvrtja, mesa, vina in vsega dobrega. Če boste takrat hodili čez travnike, gozdove ali polja, vas bodo ptički morda povabili zraven, saj pravijo, da vsakemu radi postrežejo. TATJANA KOKAU 2. april - mednarodni dan knjig za otroke Drugega aprila leta 1805 se je na Danskem rodil »kralj pravljic« Hans Christian Andersen. Njegov rojstni dan je IBBY (Mednarodna zveza za mladinsko književnost) razglasila za Mednarodni dan knjig za otroke, ki ga po svetu in pri nas praznujemo od leta 1967. Nacionalne sekcije Mednarodne zveze za mladinsko književnost imajo priložnost, da so sponzorji Mednarodnega dneva knjig za otroke tako, da njihov mladinski pisatelj napiše poslanico otrokom vsega sveta Poslanico spremlja plakat, ki ga oblikuje njihov ilustrator. Za sponzorja Mednarodnega dneva knjig za otroke 2001 je bila izžrebana madžarska sekcija IBBY. Tako sta avtorici letošnje poslanice otrokom vsega sveta pisateljica Eva Janikovszkv in ilustratorka Krisztina Rcnvi. Poslanica pisateljice z naslovom V knjigah je vse se glasi: Doma so vsi brali. Moja mama, moj oče in tudi babica in dedek. Opazovala sem jih, ko so brali: včasih so se smejali, včasih so bili resni, včasih so napeto obračali liste. Skušala sem ugotoviti, kaj se dogaja, ko berejo. Zdelo se je, da ne slišijo, če sem jim kaj rekla - in ko so me končno zaznali, se je zdelo, kot bi se vrnili od nekje zelo daleč. Zakaj me ne vzamejo s seboj? Kaj je v knjigah? Kakšna je ta skrivnost, ki je nočejo deliti z menoj? Nato sem se naučila brati in spoznala, kaj se skriva v knjigah: ne le vile in škrati, princese in zlobne čarovnice, ampak tudi ti in jaz, naša veselja, naše skrbi, naša upanja in naša žalost. Dobro in slabo, resnično in izmišljeno, narava in ves svet - vse to jc v knjigah. Odprite knjige! V njih spoznajte vse skrivnosti!« (pripravila in prevedla Tanja Poga-čar) To je lepo vabilo k temu, da otrokom beremo. Se dovolj zavedamo, kako pomembno je, da beremo otrokom? Branje spodbuja otrokov razvoj. »Kaj se skriva v knjigah? To vprašanje sem si zastavila kot tri- ali štiriletna deklica, ko sem posedala na pručki v knjigarni moje babice in dedka. Moja babica je sedela pri blagajni, moja mama pa je za pultom čakala kupce. Za njo so bile police, ki so segale do stropa. Nanje je bila prislonjena velika lestev, ki je bila na vrhu zataknjena preko železne palice. Lestev se je dalo premikati levo in desno in na lestvi si lahko dosegel tudi tiste knjige, ki so bile v najvišji vrsti. Ne mislite, da sem sc dolgočasila! Ko je v knjigarno vstopil kupec, sem ugibala, ali bo povprašal po knjigi iz spodnjih ali zgornjih polic. Moja pametna, spretna mama je vedela za vsako knjigo, kje stoji. Če je bilo treba, je stopila na lestev in vzela knjigo z modrimi, rdečimi ali vijoličnimi platnicami. Na mamo sem bila zelo ponosna Iz dneva v dan sem bila bolj radovedna, kaj je v knjigah. Tudi na spodnjih policah so bile modre, rdeče in vijolične knjige, polne majhnih črk, toda nobena ni imela lepih barvnih slik kot moje knjige. tako čustveni kot intelektualni. Krepi čustvene vezi med otrokom in starši, bogati njegov besedni zaklad in predstavlja temelj za uspešno branje kasneje v življenju. V Knjižnici Domžale bomo praznovanje Mednarodnega dneva knjig za otroke povezali s slovenskimi dnevi knjige od 17,- 21. aprila, ko bomo zaključili projekt predšolske bralne značke. Letos nam je uspelo navdušiti več kot 600 otrok in njihovih staršev, ki so si vzeli čas, da so svojim otrokom prebirali pravljice in pesmice. Ob letošnjem mednarodnem dnevu knjig za otroke vas vabimo, da obiščete knjižnico in si morda izposodite nekaj Andcrsenovih pravljic v sli-kaniških izdajah: Cesarjev slavec. Cesarjeva nova oblačila Grdi raček, Kra-Ijična na zrnu graha. Leteči kovček, Palčiča, Svinjski pastir in druge. Tudi knjižna uganka meseca bo posvečena Hansu Christianu Anderscnu, pravljičarju, katerega pravljice so prevedene v več kot sto jezikov. S. ZANOŠKAR SIMAX - DOMŽALE Masljeva ul. 11 K U M HO - SAVA MICHELIN - KLEBER CENTR. - MONTAŽA AVTO DELI - OPREMA MEH. IN ELEKTRO SERVIS VSE ZA VAŠ AVTO tel.: 01/7241 656 Mladinski oddelek knjižnice Domžale Na mladinskem oddelku domžalske knjižnice se vedno dogaja kaj zanimivega. Puste, zimske, čeprav tokrat bolj deževne kot zasnežene dni smo si krajšali z različnimi dejavnostmi. Predšolske otroke smo povabili na pustno delavnico. Ob poslušanju pravljice smo se naučili novo pesmico. Za pustno rajanje smo izdelali živopisan klobuk in obraz zamaskirali z očali. Bilo je prijetno. Šolske otroke smo skupaj z uredništvom PILA in PILA PLUS povabili na slikarsko pesniško popoldne »KAJ JE OKROGLO«. Kaj se vam zdi, da je okroglo? Okrogle in zanimive so bile pesmi osnovnošolcev, ki so zmagale na državnem prvenstvu v pesništvu. Voditelja Matjaža Pikala jc ob zanimivih zvokih s svojimi inštrumenti spremljala skupina AVTO DA FE. Na tej prireditvi se nam je predstavila znana domžalska slikarka Mojca Vilar. Njene ilustracije smo si lahko ogledali na hodniku mladinskega oddelka, pogosto pa z njimi sodeluje tudi v reviji PIL Razstavo so pripravili skupaj s knjižničarko tudi učenci O. S. Prc-serje pri Radomljah. Predstavili so se s svojimi risbicami in spisi. Teden dni jc bila na ogled čudovita razstava učencev O. S. Vcnclja Perka iz Domžal 3-i in 4. razredov na rfiim\\\ Panoramski razgled s strehe OS Rodica proti severu Predstavitev domačega kraja na spletnih straneh OS Rodice Na naslovu htp://www2.arnes.si/~osljro2s/ so v sliki in besedi predstavljena naselja Zgornje, Srednje in Spodnje Jarše, Rodica, Vir in Količevo. V razvojnem projektu Zavoda RS za šolstvo »Vrednotenje podobe kot osnovnega sporočita o lastnostih pokrajine pri pouku geografije«, v šolskem letu 2000/2001, sodeluje tudi Osnovna šola Rodica. V tem okviru je za naselja v šolskem okolišu nastala naloga »Pokrajinska podoba domačega kraja«, ki je predstavljena na spletnih straneh šole. Odgovorna nosilka projektne naloge jc profesorica geografije Vilma Vrtačnik Merčun, ki jc prispevala besedilo in 50 fotografij, za objavo na spletni strani pa jc poskrbel Dušan Smole, računalnikar in učitelj fizike na šoli. Njegovo je tudi oblikovanje strani. Fotografije so bile posnete v lanskem novembru in decembru, vsebin- ski del pa jc nastal letos januarja in februarja. Na spletnih straneh je mlslcj dostopen opis naših krajev po naslednjih pokrajinskih značilnostih oziroma poglavjih: > Ixga domačega kraja > Panoramski razgled > Relief in kamninska zgradba > Podnebje > Prsti in rastlinstvo > Vodovje - KamniSka Bistrica > Vodovje - Mlinščice > Naselja > Kmetijstvo > Industrija > Obrtne in druge dejavnosti > Promet > Zanimivosti > Tesli Besedilo in fotografije podajajo osnovne pokrajinske značilnosti našega predela KamntSko-bistriške ravni, v zadnjem poglavju pa obiskovalec spletnih strani lahko preveri svoje znanje v poznavanju geografskih pojmov in pojavov, značilnih za tc kraje. Pred nami jc torej celostna pokrajinska predstavitev Zgornjih, Srednjih in Spodnjih Jarš, Rodice, Vira in Količcvcga. Poglejte si jo! Na koncu ste obiskovalci povabljeni, da napišete sporočilo. Sc posebej jc zaželeno, da se oglasite tisti, ki boste s svojo pripombo predstavitev v čem dopolnili ali popravili. Zavedamo se namreč, da nihče ni popoln, vseveden in da jc prav vse še mogoče izboljšati. V. V. MERČUN Tudi mi smo spuščali luč v vodo Otroci iz vrtca Urša so letos spoznali znan ljudski običaj »gregorjevanje«. Nanj smo se pridno pripravljali več dni ter aktivno vključili tudi starše, ki so bili zelo domiselni pri izdelavi »gregorč-kov«, ki smo jih kasneje spuščali v vodo. Na predvečer gregorjevega smo se zbrali pri fitnes centru Ložar, kjer smo skupaj s plesno šolo Miki pripravili pester program Nismo pozabili, da se v tem času ženijo ptički, ki nam s prisrčnim žvrgolenjem povedo, da se že čuti pomlad v zraku. Ob tem času pozabimo vse slabo in pozdravljamo pomladni čas ter z njim vse dobro in lepo. V zraku je potihnilo žvrgolenje ptic in otroci so pričeli z iskanjem pogač, ki naj bi jih ptice za njih pustile v grmičevju. Sprva kar niso mogli verjeti, toda pogače so bile res tam in so vabile, da zagrizemo vanje. Po okusnem prigrizku smo se skupaj odpravili k Mlinščici, kjer smo spuščali lučke v vodo. S tem smo simbolno ponazorili, da bo odslej dan daljši in bo delo lahko dalj časa potekalo ob dnevni svetlobi. Doživetje je bilo enkratno. Večer smo zaključili s prijaznim klepetom in rajanjem ob harmoniki. Hvaležni smo vsem, ki so na kakršenkoli način sodelovali z nami. MARTA Pisali smo pravljice Z besedo pravljica se srečujemo vse življenje. V otroštvu je vezana na branje zgodb, v odrasli dobi na prispdohe. Npr.: Živi kot v pravljici in Življenje ni pravljica. Prispodobi imata nasprotujoči pomen. V prvem pomenu mislimo, da je življenje lepo, srečno, vse se izide tako, kot je prav, dobro zmaga nad zlim, življenje je lahkotno. V drugem pomenu pa, da življenje ne teče brez zapletov, se ne izteče vse tako, kot bi radi, konec ni srečen, tudi zlo zmaga nad dobroto. Otroci se s pravljicami srečajo v najnežnejših letih. Berejo jim jih njihovi starši, babice, dedki, vzgojiteljice, učiteljice. Ko se naučijo brati, jih berejo sami. Pravljice imajo otroci radi. Spoznavamo in beremo jih vsako leto pri pouku slovenskega jezika tudi v tretjem razredu. Letos smo se v razredu lotili pravljice v različnih oblikah. Najprej smo Sli v knjižnico, kjer jih je knjižničarka seznanila z. različnimi domačimi in tujimi avtorji. Nato sem jim brala pravljice v razredu in skupaj smo jih obnovili. Doma je vsak prebral eno in nam jo predstavil. Ko so bili učenci čedalje bolj navdušeni nad pravljicami, smo si jih začeli sami izmišljati in pripovedovati. Seveda so bile to kratke pravljice. Ker smo ugotovili, da rabimo za daljše pravljice z več vsebine več časa, smo se dogovorili, da bo vsak, kdor želi, napisal svojo pravljico in jo ilustriral. Vsi so jo napisali in prinesli. Vsak je svojo pred razredom prebral. Ze sami naslovi so obetali zanimive vsebine: Trije palčki in zajec, Palčki v rudniku, Bim in Straško, Zobna miška (2), Polžek Lazar, Čarobni šolski avtobus, Ninine sanje, Deklica in govoreče živali, Tabornik Rok, Sladoledna šola, Škratek David, Prestrašeni psiček Kajo, Planetko-vi, Zvezdna vrata, Anja in čudežni čeveljčki, Veso-Ijček Zuzu, O deklici, ki je imela čudežno moč. Pravljice smo predstavili starSem na našem skupnem (učenci, starši, razrednik) prcdnovolct-nem srečanju. Vsi so občudovali ustvarjalnost otrok, njihovo brezmejno domišljijo in njihovo sposobnost reševanja iz težav. Npr.: Tako jc bilo njihovih težav konec in spet so normalno živeli. Od takrat dalje nista čutili nobenega pomanjkanja več. Živeli sta brezskrbno in v razkošju Se mnogo mnogo let. Ko sem prišel domov, sem moral napisati Sc domačo nalogo. Bila jc brez napak. Mami mi jc rekla da sc je verjetno zgodil čudež Skrivnoslno sem se ji nasmehnil. Skupno smo ugotovili, da bi bilo dobro, da bi vsem potekalo življenje kot v pravljici in da bi vsak imel svojega škrata, ki bi mu pomagal v težavah. MIRA SMRKOU OS DOMŽALE Slovenski knjižni kviz 2001 »Josip Jurčič in Dolenjska« Letošnji Slovenski knjižni kviz je že četrti po vrsti in nadaljuje tradicijo obiskov slovenskih pokrajin, kakor nam jih narekujejo obletnice naših literarnih ustvarjalcev. Tokratni kviz je posvečen predvsem pisatelju in časnikarju Josipu Jurčiču in Dolenjski. S kvizom se spominjamo tudi drugih imenitnih Dolenjcev, ki so s svojim delom soustvarjali slovensko zgodovino in kulturo, kot so: Primož Trubar, Janez Vajkard Valvasor, Fran Levstik, Josip Stritar, Tone Pavček... Kviz jc posvečen predvem 450-lctnici izida prve slovenske knjige in 120-lctni-ci smrti Josipa Jurčiča. Hkrati pa se v tem letu spominjamo Sc 360-lctnicc rojstva Janeza Vajkarda Valvasorja, 170-lctni-ce rojstva Frana Levstika in 50-lctnice smrti Louisa Adamiča. nadaljevanje prihodnjič temo pomlad. Živopisni šopki rož, ptic, lepljenk ... so nam v knjižnici odgnali dež in privabili sončno pomlad. Tokrat pa vas vabimo na ogled razstave, ki jo je pripravil vrtec Domžale. Razstavo so pripravili v okviru projekta vodni detektiv. V mesecu marcu nismo pozabili na naše mamice. V ustvarjalni delavnici smo za njih pripravili darilo. Barvali smo keramične lončke. Za to smo uporabili flomastre za poslika-vo porcelana. Če jih utrdimo v pečici, so barve odporne na vodo. Bolj spretni so se lahko preizkusili tudi v krašenju lončka-tchnikc s papirnatimi prlički. Da pa nc bi naše mame ostale brez rož, smo jih tokrat izdelali iz lepenke. V knjižni uganki meseca vam predstavljamo novo knjižno zbirko DNEVNIKI. Kot prva jc v tej zbirki izšla knjiga Hinkovi skrivni zapisi. Napisali so jo osnovnošolci skupaj v svojo knjižničarko iz Moravč. Knjiga je zelo zanimiva, zato jO preberite in rešite knjižno uganko. Čaka vas lepa knjižna nagrada. Novost, ki jo ponujamo našim mladim bralcem, jc INTERNIH. Naštela vam bom nekaj navodil za uporabnike interncla, ostale pa si lahko preberete v naši knjižnici. Brezplačen dostop do servisov inter-neta imajo le člani knjižnice Domžale. Internet na mladinskem oddelku je namenjen osnovnošolcem od I. do 8. razreda. Na voljo jim jc vsak dan od ponedeljka do petka od 1.1 do 19. ure. Za uporabo internc-ta sc jc potrebno s člansko izkaznico predhodno najaviti pri knjižničarki na mladinskem oddelku... V mesecu aprilu - 9. vas vabimo na VELIKONOČNO DELAVNICO. Namenjena bo predšolskim otrokom od 4. do 8. leta (I. skupina ob 16. uri) in šolskim otrokom od 9. do 15. leta (2. skupina ob 17.15). Zaradi omejenega števila vas prosimo, da se predhodno prijavile na mladinskem oddelku. Veseli smo vašega obiska v naši knjižnici, zato vas vabimo, da si izberete zanimive knjige, »srfate« po internem, ogledujete razstave in skupaj z nami preživite popoldan, ki vam bo ostal v lepem spominu NIVES PODMIUŠAK Umetnost (razmišljanje) Povod za razmišljanje o umetnosti je bil kulturni dan. Prejšnjo sredo smo se ob štirih popoldne odpravili v Ljubljano, natančneje v Cankarjev dom, da bi si ogledali končen Big Banda »Jazz v živo«. Koncert mi je bil zelo všeč. Kdo pa ne postane boljše volje, ko gleda ljudi, glasbenike, ki so vse svoje življenje posvetili glasbi, v kateri resnično uživajo? Glasba jc bila živahna in optimistična. V prostem času sicer nc poslušam jazza ali orkestralne glasbe. Poslušam glasbo, ki mi je listi trenutek najbolj všeč, ki dobro vpliva na moje razpoloženje ali sc sklada z mojimi čustvi. Največkrat se zgodi, da iz. moje sobe vrejo ostri in prodorni zvoki. Takrat sem jezna ali pa imam preveč energije. Kadar pa sem žalostna, sc razveselim z »zafrkljivimi« neo-punk melodijami. Mislim, da je glasba, kol le en del umetnosti, najbližja slovenski politiki, pa še to bolj komercialna. Iako se zgodi, da so likovna umetnost, gledališče in poezija manj cenjeni. O lem, o smislu oziroma nesmislu in posledicah pesniškega poklica govori Prešernova Glosa. Pesniki so bili v preteklosti in so tudi v sedanjosti včasih nerazumljeni. Umetniki imajo pač drugačen, čisto svoj pogled na svet in vsebino umetniškega dela se da razumeti na vsaj dva načina. Ljudje včasih te vsebine nc razumemo ali pa je sploh ne poskušamo razumeti, ker od nas zahteva preveč domišljije, izkuSenj in znanja. Prav znanja pa nam primanjkuje. Zakaj potem novi šolski načrt jemlje ure glasbi in likovnemu pouku? Veliko bolj je cenjeno fizično delo. Zakaj? Ker je lažje opredeljivo kot miselno delo in jc boli dojemljivo. Vendar nas umetnost bogati, zato jo moramo cenili, spoštovati in najpomembnejše, v njej uživali. VIDA FRELIH, 8. b OS PRESERJE PRI RADOMLJAH stran Aktivna zrela leta V Društvu za izobraževanje v tretjem življenjskem obdobju Lipa Domžale se zavedamo, da je temelj zadovoljstva in izobraževanja zdravje, zato poleg pestre izbire tečajev gojimo tudi rekreacijo. Vsak petek sc dobivamo v Jaršah, kjer dodobra pretegnemo kosli. Gospa l'.la Košir vodi vadbo v Fitnessu in vedno se nas /bere okrog dvajset. Po uvodnem razgibavanju krepimo svoje mišice na orodju in nazadnje ob čaju poskrbimo, da so gube na naših obrazih tudi od smeha. Ob ponedeljkih v zimskem času vzamemo pot pod noge in uživamo v naravi. Naši pohodi, ki so bili sprva kratki, se daljšajo. Uživamo v lepotah hribov in gričev v naši okolici, včasih pa jo mahnemo tudi kam više. Dobre volje nam nikoli ne /manjka. Čeprav utrujene noge žc bolj trdo slopa- IZ DELA DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ Gospod Edvard Završni k. ga društva invalidov Domžale jo, se ne damo. Lahko se pohvalimo, da nam tudi šest ur hoje ne izpijc vseh moči. Ko je vreme primerno za kolesarjenje, se spravimo na jeklene konjičke. Izkoristimo vso sezono. Tudi med poletnimi počitnicami, ko izobraževanje počiva, ne odnehamo. Nabralo sc nam je žc čedno število prevoženih kilometrov. Spoznali smo našo občino in se vo/ili tudi po okoliških, do Stranj, proti Komendi in Tunjicam, v Vodice, Moravče, Litijo... Malo nas ovira gost promet. Pogrešamo kolesarske steze. Vsako srečanje v fitnessu, na pohodih in pri kolesarjenju nas osrečuje, bogati in utrjuje. Ce sc nam pridružite, boste videli, da ne poznamo dolgčasa in slabe volje. Polni smo življenjske energije, ne glede na leta in sive lase. JANKA JERMAN Društvo • 1*1 predsednik invalidov Domžale Pred kratkim so sc na vsakoletni skupščini sestali člani in članice Društva invalidov Domžale. Pregledali so štiriletno delo in po besedah g Edvarda Završnika, predsednika društva, v tem obdobju dosegli vrsto lepih uspehov na vseh področjih dela društva. To so jim pri/nali tudi številni gostje. Poleg poročila predsednika so zbrani prisluhnili tudi poročilom tajnice, športnega referenta, blagajnika, nad/ornega odbora in častnega razsodišča. Medtem ko so poročila skoraj brez razprave sprejeli, so se odločili, da volitve novega vodstva izvedejo do konca junija. Do tedaj naj bi sc sestal upravni odbor in pripravil predloge za novo vodstvo. Sodelovali tudi domžalski jamarji Kratko poročilo z vaje v Pološki jami Pred kratkim je bila v Pološki jami reševalna vaja, na katero so bili povabljeni vsi jamarji v jamarskih društvih - članicah JZS, operativni jamarji reševalci, reševalci, pripravniki JRS in kandidati za pripravnike JRS. Minimalen pogoj za pristop k vaji je bil opravljen izpit za naziv mlajši jamar pri JZS. Vajo je vodil izkušeni jamar Aleš Stražar iz Društva za raziskovanje jam Simon Robič Domžale. Udeležilo se je je 87 jamarjev iz 27. jamarskih društev in iz vseh reševalnih centrov JRS. Prisotnih je bilo 42 operativnih jamarjev. V Pološko jamo se je podalo 7.3 re- ševalcev in sicer v šestih operativnih skupinah ter telefonska in zdravniška ekipa. Ekipe smo formirali v eni do dveh urah po prihodu reševalcev na zborno mesto, dostop do jame iz planine Polog nad Tolminom pa je I rajal okoli ene ure. V jami so bili reševalci povprečno po šest ur, nato so dobili zamenjavo. Ker je transport v nosilih neprijazen že za zdravega jamarja, smo v nosilih poškodovanec menjavali. Menjavali smo tudi druge podporne službe, tako da sc je čim več reševalcev seznanilo z. delom na površju, Le vodja operative je v jami usmerjal delo reševalcev več kot 13 ur. Vreme je bilo zelo deževno, kar je • oteževalo pristop do jame po mcliš-ču. Zastavljen cilj vaje, da pri reševanju pomaga vsak po svojih zmožnostih in močeh, smo uspešno dosegli. A. S. Na skupščini so sprejeli tudi sklep o spremembi imena druStva, ki sc sedaj uradno imenuje Medobčinsko društvo invalidov Domžale, dogovorili so se, da bodo pri pripravi programov v večji meri sodelovali posamezni odbori, posebno skrb pa bodo tudi v prihodnje namenjali težkim invalidom. Prav v teh dneh so člani in članice društva v hali Komunalnega centra v Domžalah pripravili tradicionalno medobčinsko srečanje invalidov, o katerem pa boste več lahko prebrali v naslednji številki. Delovno in prijetno Društvo izgnancev Domžale Se vedno zbiramo zahtevke prisilnih delavcev Kljub različnim objavam, tudi v drugih časopisih, v radiu, v glasilu Društva izgnancev Slovenije, v vodstvu Društva izgnancev Domžale ugotavljamo, da nekateri naši člani, pa tudi drugi, še vedno niso vložili osnovnega obrazca, na osnovi katerega bodo prejeli obrazec IOM, ki je osnova za vložitev zahtevka za plačilo prisilnega dela. Društvo izgnancev Slovenije bo pričelo s pošiljanjem osebne pošte vsem svojim članom, ki v obdobju do konca marca 2001 niso oddali zahtevkov. Obvestila bomo poslali vsem našim članom, saj nc razpolagamo s podatki, ali so bili izgnani v Nemčijo, Avstrijo, Italijo ali katero drugo območje. Prosimo pa vse, da pri vlaganju zahtevkov upoštevajo, da so do odškodnine za prisilno delo upravičeni samo: • Suženjski delavci • Prisilni delavci v podjetjih ali javnih službah (prisilno delali v Nemčiji ali na ozemlju pod nemško okupacijo) • Prisilni delavci v kmetijstvu (prisilno delali v Nemčiji ali na ozemlju pod nemško okupacijo) • Žrtve osebnih poškodb • Starši umrlega otroka • Osebe, ki so izgubile premoženje (ob neposredni udeležbi nemških podjetij in zaradi kraja svojega bivanja ali ker niso imele dostopa do informacij o premoženju, niso mogle prejeti plačila ali vložili zahtevka po prejšnjih nemških odškodninskih zakonih) • Dediči po osebah, ki so umrle do vključno 16. februarja 1999. Prosimo vse, ki bodo naše obvestilo prejeli, pa do nadomestila za prisilno delo niso upravičeni, da obvestilo sprejemajo z razumevanjem, čeprav zanje ne velja. Za vse informacije pokličite g. Jožeta Kvcdra, predsednika, tel. 7231627, oz. Vero Vojska tel. 041 634 505. Hkrati vas obveščamo, da ob oblelnici osvoboditve taborišča Mauthausen v začetku maja pripravljamo enodnevni obisk lega taborišča. Upoštevali bomo že oddane prijave. Ker pa je še nekaj prostih mest, ste povabljeni tudi ostali. Prijetno pomlad vsem skupaj! D.l. 8. marca je Krajevna organizacija TB Vir organizirala redno letno konferenco osnovne organizacije. Pregledali so delo v minulem in sprejeli naloge za tekoče leto. Vse to je po pozdravnem nagovoru vseh prisotnih članov ter vabljenih gostov, obenem z zahvalo vsem. ki so kakorkoli prispevali k uspehom, izčrpno podal predsednik, tov. KOPLAN Pavel. Da pa nc bi bila konferenca samo suhoparno uradna, so ob tej priložnosti vsem članicam podarili nagelj z najlepšimi željami za vnaprej. Za prijetno razpoloženje je poskrbel priljubljeni glasbenik Božo Matičič, za okrepčilo s skromno zakusko pa gostišče »Pri Gašperju«. Bolni člani in članice so bili s skromnim darilom obdarovani doma. ...... IVAN BOLHAR Vodni detektiv 2001 Pitna voda Na Inštitutu za celostni razvoj in okolje (ICRO) Domžale so v letošnjem šolskem letu že četrtič pripravili akcijo promocije varstva voda VODNI DETEKTIV. Zaradi letošnjega svetovnega dne voda, ki je namenjen zdravstvenim vidikom rabe voda. so otroke osnovnih šol povabili, da razmišljajo o pitni vodi, šolarje v povod ju Kamniške Bistrice so povabili, naj obravnavajo tudi temo Kamniška Bistrica - rekreacijska os regije. Natečaja se je z zelo kreativnimi in kakovostnimi izdelki udeležilo 118 slovenskih Sol, 195 mentorjev in skoraj Sest tisoč otrok, ki so izdelali blizu 400 projektov, posebej so kot vodni detektivi v akciji »Kje se ptički ženijo?« sodelovali otroci iz vrtcev - skupaj blizu 700 otrok iz. osmih vrtcev. Zaključna prireditev natečaja VODNI DETEKTIV, z razstavo otroških del ter s podelitvijo priznanj, je bila 22. marca 2001 na Ministrstvu za okolje in prostor, ki jc ludi sodelovalo pri organizaciji in izvedbi akcije. Šole so za svoje uspešno delo prejele diplome in številne uporabne nagrade različnih sponzorjev in donalorjev. Letos je bil odziv Sol izredno velik, zalo jc imela strokovna komisija zelo težko delo, da jc iz številnih prispelih del izbrala najboljše. Nagrajenih je bilo 15 šol, ki so s kvaliteto in izvirnostjo pristopa k reševanju zastavljene na-tečajne naloge izstopale, zaradi izjemno velikega odziva pa je bilo nagrajenih še pel dodalnih šol. Vsi ti so si zaslužili ekskurzijo, na kateri si bodo ogledali polnjenje pitne vode v plastneke v Pivovarni Union in pivovarski muzej, Vodarno Kleče in reko Ljubljanico. Poleg že omenjc- ■ nega ministrstva za okolje in prostor je pri projektu sodelovalo tudi ministrstvo za znanost, šolstvo in šport, or- ganizatorji pa so bili veseli tudi izdatne finančne podpore s strani Ford Motor Companv in Summit motors Ljubljana d. o. o., saj je projekt Vodni detektiv prejel drugo nagrado družbe Ford za ohranjanje naravne in kulturne dediščine v Iclu 2000. Projekt sta podprla ludi Občina Domžale ter Zavod RS za zaposlovanje - preko javnih del, LEK, Državna založba Slovenije ter drugi. Med sodelujočimi so bile ludi šole in vrtci iz naše občine in sicer: OŠ Vcnelja Perka, OŠ Rodita, ki je bila nagrajena, ter OŠ Roje, ki je dobila posebno nagrado Icr vrtci Mlinček Radomlje, Palček Vir, Cicidom Količevo ter Kekec Radomlje Strokovna komisija je ob tem ugotovila in opazila, da so se otroci s svojimi mentorji zelo resno lotili projektov. Izkazalo sc je namreč, da žc otroci zelo veliko vedo o pitni vodi in se zavedajo, da bomo morali ljudje bolj skrbeti za vodne vire, da bodo ostali čisti, saj brez vode ni življenja. Sicer pa jc akcija doživela izjemen uspeh predvsem v svojem poslanstvu, združiti kar največje število otrok in mentorjev pri skupnem projektu, tako da končni izdelek ni več izdelek posameznika, temveč celotnega luna. Okolje je namreč eno samo in skupaj Se moramo naučili, kako skladnu živeti drug z drugim. Z marsikaterim izdelkom so sodelujoči dokazali, da smo vsi skupaj lega zares sposobni. Turistično rekreativno društvo v Turnše-Cešenik Skrb za urejenost in prijetno počutje Kljub mladosti, saj ima Turistično rekreativno društvo Turnšc-CeŠenik le dve leti, se društvo lahko pohvali s Številnim delovnim članstvom in vrsto akcij, ki so jih uspešno izpeljali v preteklih dveh letih. Celoletna skrb za urejenost krajev m okolne, sanacija divjih odlagališč', čiščenje obrežij vodotokov, ocenjevanje najlepše urejenih hiš in njihove okolice, vzdrievanje turističnih znamenj ter celotna oskrba s cvetjem, skrb z.a obeleževanje praznikov 7 obeša njeni zastav, priprava društvenega koledarja, vaški piknik, ekskurzije in izleti, ohranjanje ljudskih izročil (lickanje, iz.de lava adventnih venčkov ter velikonočnih buiaru. miklavlevanje) taborjenje mladih in še in še bi lahko naštevali akcije, ki so jih prizadevni člani društva opravljali v preteklem letu. večina od njih pa je našla mesto tudi v bogatem programu dela za leti' 2001. Vse to in še več je v svojem poročilo o delu v letu 2000 ter aktivnostih v letu 2001 na začetku občnega zbora povedal g. Janez Orehek, predsednik Turistično rekreativnega društva Turnše-Ćešenik, ki se lahko tudi pohvali, da je v letu 2001 pripravilo prve. družabne igre turističnih društev ter pridobilo nujno potrebne prostore, ki so hkrati osnova za razvoj rekreativne smučarske dejavnosti v okviru Hribarjevega hriba. 'Tudi letošnji občni zbor je bit zelo dob ro obiskan, saj se ga je udeležila več kot polovica od skupaj 116 članov iz Turnš ter 49 iz Češenika, ki se vsak po svojih močeh udeležujejo aktivnosti. V letu 2000 so poskrbeli tudi rji tene. matere in dekleta, saj tanje organizirajo rekreativna sprostitve-na srečanja v Osnovni šoli Krtina, želijo pa. da bi se rekreacija v prihodnjem šol skem letu organizirala v telovadnici OŠ Dob, saj je sedanji prostor največkrat premajhen za številna dekleta, ki si telijo na tak način polepšati četrtkove večere. Pozabili niso niti na novoletne obiske starejših sokrujunov v domovih počitka, nikoli pa ne pozabijo tudi na zadnja slovesa'od svojih članov. Posebej se potrudijo tudi z vodenjem kronike društva s fotografskim m arhivskim gradivom, Žal pa pogrešajo večje sodelovanje, zlasti občine Domžale, na področju z ugotovitve prometne varnosti. V razpravi so namreč ugotavljali, da bi zaradi povečanja prometa nujno potrebovali »ležeče policaje«, če te teh ni mogoče namestiti takoj, pa pričakujejo, da bo urejena vsaj prometna signalizacija, ki bo zmanjšala hitrost prehitrih voznikov. Paše na nekaj so opozarjali na občnem zboru -na vandalizem, saj jim je v letu 2000 zmanjkalo vse: od rož. z ličnih kozolčkov, ki so jih nepridipravi metali v bližnje potoke, do zastav in novoletne razsvetljave. U zakaj, so se spraševali. Program za leto 2001 so začeli uresničevati z občnim zborom, z izJetom v Planico ter ogledom smučarksih skokov, pa tudi začetkom očiščevalne akcije za sanacijo divjih odlagališč, posebej Lukovega ba-je rja. Ob tradicionalnih akcijah načrtuje jo turistični ogled Grossglocknerja v Avstriji, razmišljajo, da bi se prihodnje leto samostojno predstavili na pustnem karnevalu na Viru, enkrat mesečno naj bi se po vzpeli na planinske vrhove, začeti pa bodo tudi z aktivnostmi za pridobitev zemljišča in ureditev prireditvenega prostora in prostora za sprostitev, za Se lepšo okolico pa bodo poskrbeli tudi z nakupom motorne kosilnice. S tem, da dobro, kaj dobro, odlično delajo, so se strinjali tudi gostje, saj so g. Pavle Cerur, predsednik Sveta KS Dob. g. Igor Kuzmič. predsednik Komisije za turizem Občine Domžale, g. Nevenka Narobe, predsednica Turističnega društva Jar še-Kodicu, ter g. Anton (Mavač. predsednik TVD Partizan Dob. vsi po vrsti čestitali društvu za opravljeno delo ter mu želeli veliko uspehov tudi v prihodnje. Predsednik Društva vojaških invalidov Domžale Dober dan, gospod Jože Brodar Funkcijo predsednika je prevzel spomladi 1998. leta, pred izvolitvijo bil blagajnik društva in začasno še v.d. predsednika. V društvu je včlanjenih 260 članov od tega 167 žensk in 93 moških iz vseh novo nastalih občin, vključno z občino Kamnik. Za boljše sodelovanje so bili organizirani po občinah pododbori, v katerih so člani zelo aktivni. Društvo nima svojih prostorov. Radi bi dobili lastne prostore nekje v Domžalah, v središču vseh občin. »Pred novini letom smo člani pododborov obiskali 145 nepokretnih članov na domovih. DvakfSI letno pa obiskujemo naše člane v domovih za Ostarele v Domžalah, Mengšu in Kamniku. Na teh obiskih podarimo kavo, čokolado, med, vino in podobno. Prejemniki so veseli naših obiskov in skromnih daril Icr pogovorov o našem društvenem delu. (""lan d rušiva je lahko vsak, ki je utrpel najmanj 20% telesno okvaro v vojski ali v vojnem slanju (Zakon o vojnih invalidih). Umrljivost članov je velika, v Iclu 2001 jih je ze 7 umrlo, kar ni čudno, saj je povprečna starost 77, let. Za vsakim pokojnim članom gre naš praporščak, seveda z dovoljenjem sorodnikov. Praporščak Dolfc MODIC jc prisoten na vseh proslavah, spominskih slovesnostih in srečanjih, pravi g. Brodar in pove ludi o izletih. Sodelujemo s socialno službo v občinah. Imajo svoj socialni program, Judi za Spon in rekreacijo skrbijo. V tem programu lahko so-deluje/o vsi člani ki sc počutijo sposobni Vključeni so v ZDVIS Ljubljana. ScdeZ društva jc v Domžalah, Ljubljanska 36. Uradne ure so vsak četrtek od 9. do II. ure Pododbor društva v Kamniku, Glavni trg 24, ima uradne ure od 9. do 11. ure. - Za konec najinega pogovora, mi jc sogovornik zaupal še nekaj iz privatnega življenja. »Vozniško dovoljenje imam od 1963. leta, dosedaj sem kar srečno vozil. S športom sc ukvarjam že vseskozi, prej sem bil športni padalec in v vojski opravil 14 skokov s padalom. Najljubši šport mi jc lovstvo in pohodnišlvo. Na Triglavu sem bil 13 krat in rad hodim po moravskih hribih. Domžalsko spominsko pol sem uspešno opravil 14 kral, rad tudi kolesarim in se družim s svojimi sovrstniki in našimi člani. Vse to koristi mojemu zdravju in ohranitvi kondicije. Sem naročnik na Dnevnik, Lovca, Stička, Svobodno misel in vse občinske časopise, ki jih rad berem, pa tudi televizijo gledam in poslušam radijska poročila. Rad se igram z dvojčicami svoje hčerke, ki živi z družino pri nama / ženo.« Mojemu sogovorniku želim zdravja, sreče in vzornega vodenja Društva vojaških invtiliiiov Domžale. Ob njegovem rojstnem dnevu in godu ■ vse najboljše, varno vožnjo, osebno srečo in varen korak ob iskanju gotskih doživetij. JOŽE NOVAK Med gosti občnega zbora Turističnega društva Turnše-Cešenik je bil tudi g. Igor Kuzmič, predsednik Komisije za turizem občine Domžale, g. Pavel Cerar, predsednik Sveta KS Dob, g. Anton Glavač, predsednik TVD Partizan Dob, ter ga. Nevenka Narobe, predsednica Turističnega društva Jarše-Rodica. IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK stran Zakaj je LDS Domžale podprla Občinski proračun 2001 LDS Domžale se vsa leta zaveda, da je vsakoletna obravnava in sprejem občinskega proračuna ena izmed najpomembnejših tem v življenju in delu občine Domžale. Zato o proračunu ne razpravljamo le ob njegovi »formalni« obravnavi, temveč poskušamo vse leto slediti potrebam, ki se kažejo na terenu, ter jih nato v okviru finančnih možnosti umestiti v proračun. Nas cilj je uravnotežen proračun. LDS Domžale je podprla izhodišča, ki jih je skupaj Z občinsko upravo pripravila županja, saj so ob nekaterih pomislekih to tudi usmeritve naše stranke, ki ob volitvah in še danes podpira županjo. Tudi letos smo si prizadevali, da bi že v sami razpravi o proračunu, torej še pred zadnjo obravnavo, naši predlogi in pobude bili upoštevani ali argumentirano zavrnjeni zato smo imeli kot stranka glede na ostale politične stranke majhno število amandmajev, za katere pa smo še danes prepričani, da odražajo potrebe naših krajanov, ki jih naši člani dobro poznajo. Amandmaji, ki smo jih predlagali, so bili podprti tudi s strani občinske uprave, negativnih pomislekov nanje pa ni imela tudi opozicija. LDS uberalna demokracija slovesu? Glede amandmajev opozicije lahko rečemo, da jih ni biki malo, katerih vsebino smo podprli, čeprav ne morda prav v obliki, kol so bili predlagani. Do večine amandmajev smo se opredeljevali glede na standard posameznega področja, ki so ga amandmaji zadevali. Ugotovili smo, da je večina amandmajev posegala na področje družbenih dejavnosti, za katerega menimo, da smo v naši občini v zadnjih letih dosegli primeren nivo. Če pogledamo po posameznih področjih znotraj tega segmenta, pa ugotavljamo, da imamo na področju socialnega varstva, kjer je bilo veliko nesprejetih amandmajev, v proračuna zagotovljenih celo vrsto nadstandardnih storitev, ki niso predpisane v nobenih zakonskih določilih in jih marsikatera druga občina nima. Zato smo menili, da povečevanje srdstev za to področje ni potrebno, saj imamo z višino posameznih postavk že brez višanja ali vključevanja novih postavk primeren nivo. Podobno je bilo tudi na nekaterih drugih področjih, kjer je nekatere amandmaje uprava sprejela za svoje (npr. vzdrževanje vrtcev), ponekod pa bi sprejetje nekaterih amandmajev pomenilo ustvarjanje novih postavk, ki pa zaradi zapletenosti posameznih postopkov podeljevanja teh sredstev ne bi bilo mogoče (pravilniki ipd.). Na kratko: podprli smo vse tiste amandmaje, za katere smo menili, da so dobri. Že sedaj pa skrbno spremljamo realizacijo proračuna ter ob natančnem spremljanju posameznih področij že razmišljamo o potrebnih spremembah in dopolnitvah proračuna, pa tudi že 0 proračunu /a leto 2002. katerega sprejemanje bo zaradi bližine lokalnih volitev še posebej zanimivo. LDS DOMŽALE Mag. Franci But med svojim nastopom Kongres je prinesel spremembe V soboto. 3. marca 2001, je v Murski Soboti potekal 1. kongres lani nastale združene stranke SLS+SKD Slovenske ljudske stranke. Iz domžalskega občinskega odbora se nas je kar pet podalo v vzhodni konec Slovenije: Predsednica Darinka Grum - delegatka občinskega odbora Rok Ravnikar - delegat kot član sveta stranke ter Jurij Bcrlot, Anton Grilj ter Edo Rcms. SLS+SKD Slovenska ljudska stranka je preživela zadnje leto v nezavidljivih, lahko bi rekli nemogočih razmerah. Po združitveni evforiji in odhodu dela članstva v novoustanovljeno stranko so morali sicer preštevilč-ni organi stranke delovati v okrnjeni sestavi. Vladala je splošna apatija članstva kar se je vse se poslabšalo po slabem rezultatu na državnozborskih volitvah. Se kako je bil čas za sklic kongresa in spremembe, ki bodo pomenile zajem nove sape in energije. Bistveni nalogi kongresa sta bili sprememba statuta stranke ter izvolitev novih organov stranke. Zaradi tega je kongres potekal praktično v dveh delih, saj so volitve potekale žc po novih določbah statuta O samem dogajanju na kongresu ste lahko že vse slišali in videli po časopisih in na televiziji. Domžalski od- SLS -SKD Slovenska ljudska stranka bor je na nek način sodeloval tudi v veliki tekmi za predsedniško mesto, saj je naš član Jurij Bcrlot kandidiral za predsednika stranke. Vsem. mnogim pomislekom navkljub ob takšni potezi našega člana je nekaj zagotovo razveseljivo; Jurij Berlot je s svojo kandidaturo pokazal, da ima v stranki SLS+SKD vsak član pravico in možnost kandidirati tudi za najvišja mesta. Tak dokaz notranje demokracije nam vliva Se dodatno zaupanje v stranko. Na kongresu je bilo prisotnih skoraj 300 delegatov, zato je razumljivo, da se je dogajanje zavleklo dolgo v noč. Po polnočnih volitvah so bili rezultati znani šele v zgodnjih jutranjih urah. Novi predsednik stranke je postal mag Franci But. sicer tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v aktualni vladi. Njegova energija jasna vizija razvoja klasične evropske desnosredinske stranke ter tudi svetovljansko poznavanje politike v širšem evropskem prostoru so tisto, kar znova daje novega zagona naši stranki. Podpredsednika sta postala Ivo Bizjak - minister za pravosodje in Darinka Mravljak, novi-stari predsednik glavnega odbora je Janez Podobnik - poslance v državnem zboru, predsednik sveta stranke pa Tone Hrovat - sicer predsednik državnega sveta Poleg njih je bil izvoljen še desetčlanski izvršilni odbor, 24-Članski svet stranke ter nadzorni odbor in častno razsodišče. Vsak kongres je priložnost za srečanje in razgovor s člani stranke iz vse Slovenije: člani SLS+SKD Slovenske ljudske stranke iz Domžal pa smo nazaj prinesli šc več volje za nadaljnje delovanje v naši občini. Pridružite se nam! ROK RAVNIKAR Upokojenci prikrajšani za eno pokojnino Letošnja razprava o državnem proračunu seje v parlamentu začela z uvodnima govoroma predsednika vlade Drnovška in finančnega ministra Ropa. Poslanci smo poslušali »staro ploščo«, vendar pa je bilo kar nekaj zanimivih izjav. Drnovšek je na primer govoril o tem, da bo letos inflacija okrog 8 odstotkov, pri tem pa pozabil na koalicijsko pogodbo, v kateri so LDS, Združena lista, Desus in SLS zapisali, da ho inflacija le 4,9 odstotna. Pomislite, minilo je le nekaj mesecev od dneva, ko so podpisali koalicijsko pogodbo, pa smo že priče tolikšnemu odstopanju od dogovorjenega in napovedanega. Takšnih spodrsljajev je še več. Rop je napovedal, da bomo poslanci dobili proračun za leti 2001 in 2002, dobili pa smo le predlog proračuna za letos, pa še to gradivo je bilo nepopolno, kajti vlada nam še ni predložila zakona o izvrševanju proračuna, ki pa je bistvenega pomena. Drnovšek in Rop sta napovedala zategovanje pasu, ker je pač država v nezavidljivem stanju, omejitve pa bodo praktično na vseh področjih. Nista pa v svojih govorih prav nič omenjala toliko opevane zgodbe o uspehu. Zato smo se poslanci upravičeno spraševali, kje se je ta zgodba izgubila, kje so sedaj vsi ti odlični rezultati osemletnega vladanja Drnovškove vlade? Kako je mogoče, da se je zgodba o uspehu končala z ugotovitvijo, da je prišel čas zategovanja pasu, kajti notranji in zunanji dolgovi države so močno presegli zadolženost, kakršna je bila v času Jugoslavije. Prvi, ki so na svoji koži občutili »izjemno sposobnost in odličnost« Drnovškove vlade, so bili upokojenci. Minister Rop je pred meseci napovedoval presežke v pokojninski blagajni, toda že v naslednjem hipu je vlada poslala v Državni zbor spremembe pokojninskega zakona s katerimi bodo upokojenci letos prikrajšani za eno pokojnino. Kako je mogoče, da se upokojencem potem, ko so pred leti, zaradi spremenjenih obračunskih obdobij postopoma Že izgubili eno mesečno pokojnino, sedaj jemlje šc eno. Preprosto. Drnovšek in Rop sta ugotovila, da pokojninski zakon, ki ga jc sprejela prav Drnovškova vlada, vendarle ni tako dober, da daje preveč upokojencem. Spremenili so ga tako, da so upokojenci dobili namesto 13,2 odstotnega povišanja le 4,5 odstotno povišanje pokojnin. Ker je bila lani inflacija okrog 9 odstotkov, so tako pokojnine padle vsaj za 4,5 odstotka. Ker pa so pokojnine nominalno nižje za 8 do 9 odstotkov, znese to v dvanajstih mesecih približno eno pokojnino manj. Drnovškova vlada je očitno začela s Svojim stabilizacijskim programom pri upokojencih, prihranila bo okrog 470.000 mesečnih pokojnin. Drnovšek in Rop že vesta kje je treba vzeti. In kako so se na to odzvali upokojenci? To pa jc že druga zgodba. Se še spominjate, kako so bili na lanskem srečanju upokojencev v Velenju številni govorniki, Kučan, Rop, predsednik zveze društev upokojencev (ZDU) Vinko Gobec in seveda predstavniki Dcsusa ostri do Bajiiko-ve vlade, ki je javnost zgolj seznanila z velikansko luknjo v pokojninski blagajni in ob tem izrazila skrb. da bo težko zagotavljati redno izplačilo pokojnin, če ne bo prišlo do dodatnega zadolževanja ali korekcij v pokojninskem sistemu. Omenjeni govorniki, med katerimi jc bil posebej glasen Vinko Gobec, so udrihali po Bajukovi vladi in izjavljali, da žc ne bodo dovolili, da bi bile pravice upokojencev kakorkoli okrnjene. Pa se niso ustavili le pri tem. Vodstvo ZDU jc svojim članom pred volitvami pošiljalo obvestila in jih opozarjalo, da upokojenci ne bodo podprli tistih, ki ogrožajo pokojnine, to pa sta SDS in NSi. O teh dveh strankah torej vse najslabše, kajti tisti, ki bodo ohranili pravice upokojencev in njihove pokojnine so LDS, Združena lista in Desus. In vidite, prav te stranke so takoj po volitvah požrle dano besedo, spremenile pokojninski zakon in upokojencem vzele eno mesečno pokojnino. Če bi bil privoščljiv bi dejal, prav vam je, kaj pa verjamete takšnim ljudem. Toda nc, mislim, da je bila množica upokojencev grdo zmanipulirana. Upokojenci so starejši ljudje, ki so očitno zaupali Kučanu, Ropu, svojemu predsedniku Gobcu in najbrž, tudi Desusu. Ko so prejeli januarske in februarske pokojnine so se pač zadovoljili žc s tem, da pokojnine sploh so. »Samo da nc bi bilo slabSe« jc tista znana tolažba mnogih Slovenk in Slovencev in prav na to struno tudi igra Drnovškova vlada. Razen nekaj posameznikov, ki so v pismih bral- SDS cev izrazili svoje nestrinjanje s takim početjem Drnovškove vlade, Desusa in Vinka Gobca, je večina tiho. Kljub temu da jc vodstvo ZDU, še posebej Vinko Gobec, očitno zlorabilo zaupanje svojega članstva se ni nič zgodilo. Gobec je še naprej predsednik, nima prav nič slabe vesti in Se na misel mu nc pride, da bi zaradi svojega nenačelnega in dvoličnega ravnanja odstopil ali vsaj napadel vlado. Nič slabe vesti nimajo v Desusu, čeprav so tudi oni zelo zaslužni za to, da imajo upokojenci manjše pokojnine. Sprašujem, kakšni so ti ljudje, ki eno vlado, ki jim politično ni blizu, pa čeprav se bori za njihove interese napadejo, vlado, ki jim zmanjšuje pravice, pa podpirajo. Upokojenci se bodo morali vprašati, ali so res zadovoljni s takim vodstvom svoje organizacije, ki podpira vlado, pa čeprav ta deluje v nasprotju z njihovimi interesi. Očitno se nekaj le dogaja kajti v zadnjem času sem prejel precej pisem iz. različnih koncev Slovenije, kjer upokojenci vendarle izražajo svoje nezadovoljstvo z vodstvom ZDU in Dcsusom in celo napovedujejo ustanovitev nove zveze upokojencev. Jesen življenja bo še burna. DR. MIHA BREJC Občinski proračun za letošnje leto sprejet brez Nove Slovenije Politični valjar »županjinih strank« melje naprej Zgodba o sprejemanju občinkega proračuna za letošnje leto se je sicer začela že v decembru lanskega leta, ko se je 13. decembra začela razprava o njegovem osnutku oziroma tako imenovano njegovo »prvo branje«. No, prva razprava o osnutku proračuna za leto 2001 bi se pravzaprav morala začeti šele naslednjega dne, na nadaljevanju 21. seje Občinskega sveta občine Domžale, ki pa je ni bilo, ker je politični valjar »županjinih strank« (LDS, ZLSD, Zeleni Slovenije, SLS+SKD-slovenska ljudska stranka, Demokrati Slovenije, Lista obrtnikov) vse že »povaljal« prejšnji dan na 20. seji. Resnici na ljubo pa moramo seveda priznati, da pravi začetek vseh občinskih »pogač« sega v čas po prejšnjih lokalnih volitvah (1998), koje nastala prej omenjena županjimi velika koalicija. Ali sploh sodelovati v razpravah o predlogih za novi proračun, je vprašanje, ki si ga vedno znova, to jc vsako t. i. »proračunsko leto« zastavljata obe opozicijski stranki-Nova Slovc-nija-krščansko ljudska stranka in SDS. Ker v obeh opozicijskih svetniških skupinah na koncu vendarle prevlada konstruktiven in pozitiven pristop, se vsakokrat temeljito poglobimo v predlagano proračunsko gradivo, kjer z veliko ustvarjalne politične energije iščemo možnosti, s katerimi bi ga lahko tako izboljšali s svojimi predlogi, da bi bili davkoplačevalci naše občine v največji možni meri zadovoljni z njim. Kajpada smo v Novi Sloveni-ji-krščansko ljudski stranki s političnim delom začeli takoj, ko smo v roke prejeli Predlog proračuna občine Domžale za leto 2001 in Odlok o izvrševanju proračuna Občine Domžale. V času do 13. januarja 2001, ko je bil zadnji rok za oddajo pripomb oziroma predlogov, smo skupaj na svojih sestankih OO N.Si-krSčansko ljudske slrankc izoblikovali zajeten »paket« novih proračunskih postavk, za katere smo bili občinski svetniki in drugi člani Občinskega odbora prepričani in smo seveda šc vedno, da bi bil letošnji občinski proračun veliko bolj kvaliteten, če bi bili v njem tudi naši predlogi oziroma proračunske postavke. Čeprav sta se dr. Breda Kokalj Limbck, voditeljica svetniške skupine Nove Slovenijc-krščan-sko ljudske stranke, in dr. Mar- N Si Nova Slovenija Hr*tan*ka liuatka arrnnka ko Starbck vse do »glavne« proračunske obravnave, ki jc bila 7. marca 2001 na 23. seji Občinskega sveta občine Domžale, ves čas močno prizadevala, da bi vladajoča kreilicija upoštevala pripombe in predloge, jima to žal ni uspelo. Na gluha ušesa pri županji Cveti Zalokar Oražem, pri profesionalnem podžupanu Simonu Mavsarju in drugih »manj pomembnih oblastnikih« občine Domžale in njene občinske uprave, nista naletela samo onadva temveč tudi drugi trije občinski svetniki Nove Slovenije: Roman Lcn- nassi, dr. Janez Vasle in Bogdan Osolin. Vsi naporni pogovori in vsa bolj ali manj trda pogajanja s katerimi se jc poskusilo prepričati vodstvo »političnega valjarja« županjinih strank, so padla v vodo zaradi njihovih argumentov moči in nc zaradi naših moči argumentov. Vsi, popolnoma vsi predlogi so bili za vin jeni z bolj ali manj »kvazipolitični-mi« floskulami, ki jih v obilni meri »poseduje« politična nomenklatura komunistične kon-linitilclc naše ne več bogate občine. Pojdimo lepo po vrsti! Zavrnjeno jc bilo: povečanje sofinanciranja dijaških vozovnic, povečanje preventivnega socialnega programa za mlade in sa-niopomočne skupine, nova postavka Si udi ja mreže domov starejših občanov na območju občine Domžale, nova postavka Pomoč materam ob rojstvu otroka, nova postavka Pomoč družinam s šoloobveznimi otroki, nova postavka Priprava idejnega projekta za novo Knjižnico Domžale, povečanje za ohranjanje kulturne dediščine, nova postavka Postavitev pomnika samostojnosti in državnosti v parku za slavim občine Domžale, povečanje za postavko Občlnskp prireditve, proslave, priznanja in poroke, postavka Analiza poplavne ogroženosti na območju občine Domžale in povečanje postavke novogradnje, rekonstrukcije in adaptaeije-ločeno zbiranje odpadkov. V letošnji proračun pa tudi ni prišla nova proračunska postavka lokacijski načrt za novo tržnico v Domžalah, ki jo jc predlagal Bogdan Osolin, občinski svetnik Nove Slovenije, in za katero je doslej žc veliko truda vložil g Janez Stcbc. Ali ima kljub triletni popolni prevladi »županjinih strank« sploh šc smisel nastopati v tej žalostni politični zgodbi Občinskega sveta Občine Domžale? Seveda ima! Kdo p;i bo njim, ki imajo škarje in platno v rokah, držal politično ogledalo, v katerem si lahko po naši vztrajnosti ves čas ogledujejo svojo nedemokratično podobo. Jasno jc, prepričan sem o tem, da se bo tudi ta »nenaravna« politična oblast v naši občini naslednje leto, ko bodo nove lokalne volitve, razpočila kot milni mehurčki. Sanje o drugačni demokraciji šc sanjamo v Novi Sloveniji. BOGDAN OSOLIN Osmi marec je lahko tudi drugačen Predsednik ZSSS Dušan Semolič na obisku v Domžalah (Nadaljevanje s prve strani) V svojih najugodnejših časih je imela TOSAMA prek 1000 zaposlenih, ki so se uspešno spopadali z vrsto problemov v različnih obdobjih svojega dela. Polovico ustvarjenega prodajo v Sloveniji, polovico pa v tujino - največ v Hrvaško, Švico, Veliko Britanijo, Nemčijo ter nekatere vzhodne države. Prizadevajo si, da bi izdelke široke proizvodnje - programa sanitete - z dosedanje 1/2 povečali na 2/3, higienski program pa naj bi se s sedanje polovice zmanjšal na tretjino. Povedal je, da TOSAMA razen v letu 1993 ni poslovala z izgubo, letno pa ustvarjajo med štiri in šest mio DEM. Omenil je uspešno zniževanje bolniških izostankov, predstavil višino plač ter konkretno skrb za socialno ogrožene sodelavce in spregovoril o skrbi za tiste, ki se bodo upokojevali v prihodnje. Pohvalil jc ludi koncept dialoga med upravo in sindikatom. , Gospa Danica Avbelj, predsednica ZSSS v TOSAM1, je predstavila pogoje delovanja sindikata, v katerega je vključena večina od 655 zaposlenih delavcev, med katerimi je 80 odstotkov žensk. Dohodki so 17% nad kolektivno pogodbo, podjetje pa zaposlenim sofinancira dodatno in nezgodno zavarovanje, omogoča brezplačne vikend pakete v posameznih zdraviliščih ter poceni letovanja v 20 kapacitetah na različnih koncih Slovenije. G. Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, se je zahvalil za prijazen sprejem, pohvalil pa tudi delo sindikata v TOSAMI, katerega delo je zelo pomembno in ga cenijo, saj vpliva tudi na delo bran-žnega sindikata, v pogovoru pa ga jc zanimala predvsem varnost pri delu - zlasti v prostorih, kjer je hrup moč- nejših. G. Janku Velkavrhu in zaposlenim se je za prijaznost in dobro kosilo zahvalila tudi sekretarka domžalskega sindikata g Justi Arnuš, ki jc ob dnevu žensk skupaj s predsednikom z rožicami čestitala delavkam v kuhinji. Iz TOSAME sc je večina obisko- valcev napotila v prijazno Ijcnčkovo galerijo v Domžalah, kjer jim jc ga. Marina Lcnčck predstavila svoje delo na področju ohranjanja narodne dediščine - izdelkov iz lecta in kvašenega testa, nato pa so vsi skupaj odšli v Kulturni dom Franca Ber-nika Ižomžalc, kjer so si ogledali ko- medijo Mirni jc pozitivka. Po predstavi je bilo na družabnem srečanju dovolj priložnosti za izmenjavo izkušenj in pogledov na sindikalno delo, hkrati pa so se vsi obiskovalci lahko razvedrili, nasmejali, sc zamislili in poglobili v zaplete in razplete dogodkov in usod, ki jih piše življenje. Domžalsko srečanje ob dnevu žensk jc vsem prisotnim prineslo veliko novih izkušenj, pa ludi prijetnih trenutkov, ki so vsem polepšali 8. marec. G. Janko Velkavrh, predsednik Uprave TOSAME, in g. Dušan Semolič, predsednik ZSSS. Ogled proizvodnje v TOSAMI, ki je bil zelo zanimiv. stran IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI Društvo podeželskih žena Domžale Pogovor s predsednico gospo Julko Cernivec Gospa Julka Cernivec je žc tretje leto predsednica društva. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1999. Njihova naloga je povezovanje podeželskih žena, gospodinj in kmetic. Udeležujejo se raznih izobraževalnih tečajev kot so kuharstvo, gojenje rož, zdravstvo, slikanje na steklo in svilo injjodobno. Zavzemajo se za enakopravnost žensk. Ženske, ki dandanes ostanejo na kmetijah, ob tem vodijo še gospodinjstvo in vzgajajo otroke, imajo pomembno in zahtevno vlogo. Pravi, da ne poznajo dopusta, saj je potrebno vsak dan dopolnjevati s prejšnjim dnem. Prav tako nimajo regresa ali kakšnega denarnega dodatka, ki bi jih morda stimuliral oziroma nagrajeval za tako zahtevno in pomembno nalogo. Gospa Julka pravi, daje delo žensk premalo cenjeno v današnjem »modernem« času. Skozi leto se predstavljajo na več krajih; - 15. oktobra je Svetovni dan kmetic - predstavitev domačih kmečkih dobrot na ploščadi pred Vele v Domžalah; Na stojnici predstavijo ljudem delo kmečke ženske in svoje dobrote, kot so: suho sadje, domači kruh z dodatki, orehova potica, krofi, flancati, domače žganje, domači jabolč-nik, pehtranova potica, špehovka in še več okusnih sladic. - Septembra je v Domžalah »Scjmarjcnje«, kjer tudi s svojimi dobrotami dopolnijo vrsto stojnic - Aprila jc na Ptuju ocenjevanje slovenskih domačih dobrot »Dobrote slovenskih kmetij«, od koder vsako leto prinesejo naše članice oziroma njihovi soprogi kar nekaj priznanj; - Decembra je sejem »Veseli december«, kjer obiskovalcem ponudijo svoje izdelke - Konec aprila - začetek maja; Dvakrat so predstavljale društvo skupaj s predstavitvijo Občine Domžale na stojnici ob spomladanski cvetlični razstavi v Arboretumu v Volčjem Potoku Na leto imajo dve strokovni ekskurziji. V letošnjem planu imajo eno ekskurzijo na Primorsko, za drugo pa sc še" dogovarjajo. Na prvo ekskurzijo so odšle v Strunjan, v petek, 16. marca 2001. Udeležilo se je je 52 žensk iz okoliških krajev kot so; Prcvoje, Domžale, Krtina, Trojica, han, Studa, Dragomclj, Mengeš, Trzin, Radomlje, Homec, Nožice, Jarše, Žiče, Hudo idr. Ženske so bile izredno vesele in vzdušje na avtobusu je bilo res spodbudno, saj si lahko takšen dan, brez obveznosti, privoščijo le malokdaj. Skozi dan so s. ogledale obnovljeno zdravilišče f,** «7, krajucSeCa- kjer je rastlinjak s 1500 vrstam, kaktusov. Sprostitvi ob tako dobri organizaciji je botrovalo še lepo sončno vreme. Ob tej priložnosti želi Društvo podeželskih žena Domžale izraziti zahvalo Hranilno kreditni službi Domžale za priskrbljeno malico. Občini Domžale se priporočajo za nadaljnjo podporo takšnih srečanj - strokovnih ekskurzij. Butara velikanka Ko sc hliža cvetna nedelja in čas butaric sc v TD Prc-serje pri Lukovici zberejo člani in s skupnimi močmi spletajo največjo butaro v Ornem Grabnu občine Lukovica. Poleg tega TD vsako leto organizira odmevno prireditev in tO izmenično, enkrat mednarodno kmečko olimpiado, drugič pa furmanski praznik z galopsko konjsko dirko, a samo s kmečkimi delovnimi konji. DruStvo tudi poskrbi za svoje interne zabave in vesela druženja, kot jc npr. izlet z ogledom raznih zgodovinskih in kulturnih znamenitosti. Naredijo tudi pustni kres, prvomajski golaž in tu je šc postavljanje .mlajev ob porokah in obletnicah. Imajo tudi staro slovensko navado »šranganjc«, katere sc člani TD temeljito lotijo ob vsaki poroki. Društvo nima samo zabavnega programa ampak tudi delovnega Dvakrat letno, spomladi in jeseni, organizirajo čistilno akcijo okolja. Kot vidite jim dobrih idej in dobre volje nc manjka. Društvo tudi letos načrtuje izdelavo butare Vsako leto butaro na cvetno nedeljo prepeljejo do farne cerkve Marije Vnebovzetc na Brdu. Tam jo člani ročno postavijo na za to pripravljeno mesto. Te butare sc razveseli tudi tamkajšnji župnik Andrej Svete, ki jo tudi blagoslovi. Butara ostane pri cerkvi ves velikonočni čas, tako da je ves ta čas na ogled. Vabimo Vas. da si na cvetno nedeljo pridete ogledat postavljanje naSe velikanke. ANTON CERAR Zakaj tehnični v obrtni coni TRZIN? pregledi Gospa Julka Cernivec pravi, da je zanimanje za zdravo, domačo prehrano, ki jo pridelajo naše žene, kmetice in gospodinje, vedno večje. Že če pogledamo v svet, kaj se lahko zgodi ob preveč industrializirani hrani, ki sledi k čim hitrejšemu in večjemu dobičku, nam pove dejstvo, da je še vedno hrana, ki je pridelana doma na naših kmetijah, najbolj zdrava. »Ljudem želimo povedati, da je delo kmetic, gospodinj in žena naporno, zahtevno in tudi odgovorno, vendar premalo cenjeno«, pravi gospa Julka. Poudarja, da dobrote, ki jih izročijo iz svojih rok, pomenijo tudi ljubezen do zemlje, dela in nenazadnje našega podeželja. Ljudje v tem hitrem današnjem tempu ne poznajo niti ne razumejo načina življenja človeka na podeželju, ki se ukvarja s pridelovanjem na naši rodni zemlji. Naša misel, ki nas spremlja, je: Naše roke, naš nasmeh, prisluhni toplim besedam našim in jasno ti bo vse. _FRN Ivan Grubič (vaški pesnik) Trojiški zvonovi Ko sc zjutraj zdani, pri Sveti Trojici zazvoni. Sedem je ura odbila, trojiške zvonove prebudila. V cerkvenem stolpu tam visijo in prav lepo zvonijo, da slišijo jih tudi ljudje, ki sem gori pridejo od drugje. Najlepše pojo, ko pride nedelja, da maša bo. Že uro prej se oglasijo, ljudi vse verne opozorijo. Ko se skoraj že znoči, zvonovi počivat niso šc šli. Vcčcrnice še zavzvonijo, od današnjega dne se poslovijo. Vinska klet Vidmar v Domžalah Prišli smo k vam Čudno se sliši, da je vinska klet v kraju, kjer trta ne uspeva. Pa je vendarle res, da je v Domžalah, na Ljubljanski cesti 19 - v najstarejšem delu Domžal STOBU na dvorišču Steinerjeve domačije - nasproti podjetja TERMIT - Vidmarjeva klet, kjer vam postrežemo z najbolj znanimi vrstami primorskih vin: sauvignon, zelen, laški rizling, rebulo, malvazijo, barbero, merlot in cabernet sauvignon. Da se boste lažje odločili, vam ob obisku kleti omogočimo degustacijo vseh osmih vrst vina. Izbrano vino domov odnesete v svoji ali naši posodi. Poskrbite torej, da bodo letošnji prazniki ob izbiri najprimernejšega belega ali črnega vina iz Vinske kleti Vidmar še prijetnejši. <9t> zrvX Predstavitve projekta daljinskega ogrevanja na biomaso se je udeležilo veliko kra|anov in krajank KS Doba, ki so z zanimanjem prisluhnili zlasti konkretnim izkušnjam občine Gornji Grad. ni k i ter javni zavodi, saj imajo od približno 8 km že zgrajenega 4,2 km omrežja, uredili pa so tudi že osnovno energetsko postajo, ki je računalniško vodena. Pred razpravo je o daljinskem ogrevanju na bio maso spregovoril tudi podžupan Simon Mavsar, ki je poudaril, da se bodo morali bodoči koristniki odločiti za ali proti temu načinu ogrevanja, ki je po njegovem mnenju smiselna koristna pametna, modra in racionalna odločitev. V kratkem tako lahko vsa gospodinjstva v naseljih Dob, Ćešenik, Turnše in Zelodnik pričakujejo obisk anketarjev, ki bodo zbirali osnovne podatke o sedanjih načinih ogrevanja, hkrati pa vsem ponudili možnost, da povemo svoje mnenje, ali smo za ogrevanje z biomaso. Izpolnjene ankete bodo osnova za odločitev o prihodnjem načinu ogrevanja, ki naj bi bila sprejeta do začetka poletja. V. h Krajevne skupnosti Dob Daljinsko ogrevanje na biomaso Vodstvo Krajevne skupnosti Dob je skupaj z Občino Domžale v začetku marca 2001 povabilo krajane in krajanke na razgovor o možnosti daljinskega ogrevanja na biomaso za naselja Dob, Češenik, Turnše in Želodnik. V razgovoru so ob predstavnikih KS in občine, ki jo je predstavljal podžupan Simon Mavsar, sodelovali tudi predstavniki agencije /a prestrukturiranje energetike ter župan Občine Gornji Grad, kjer so na tem področju že naredili velik korak naprej. Po uvodnem pozdravu Pavla Ce-tarja, predsednika Svela KS Dob, so številnim krajanom in krajankani predstavili sistem daljinskega ogrevanja na biomaso (lesni odpadki), ki ga z. nepovratnimi sredstvi podpirata ludi slovenska vlada in Evropska skupnost. V predstavitvi je bilo povedano, da je daljinsko ogrevanje na biomaso moderen, udoben, varen in energetsko učinkovit način ogrevanja ki zagotavlja visoko zanesljivost oskrbe in cenovno stabilen način ogrevanja. Zagotovljeno je ekološko čisto izgorevanje brez. emisij ogljikovega dioksida, poraba biomase pa pomeni zmanjševanje odpadkov lesne industrije in večje čiščenje gozdov na eni strani ter varčevanje fosilnih goriv (plina) ter možnost trajnostnega razvoja na drugi strani. Ena izmed prednosti tovrstnega načina ogrevanja je ludi, da s porabo lesnih odpadkov za ogrevanje zmanjšamo odliv dohodka v tujino ter prihranimo tujo valuto, ki jo sicer porabljamo za nakup plina in nafte, hkrati pa poraba biomase lahko predstavlja nov vir dohodka za kmetijsko in gozdno gospodarstvo in s tem razvoj novih gospodarskih panog in delovnih mest, zaradi čistejšega načina ogrevanja in zmanjšanja negativnih vplivov na okolje pa v večji meri omogoča tudi razvoj turizma. Predvideno je, da bo toplovodno omrežje speljano po vseh omenjenih Štirih naseljih in bo hkrati omogočalo tudi dopolnitev oz. zamenjavo vira energije (npr. v konicah s plinom), ob tem pa so pripravljavci razgovora že ugotovili, da sc na območju Doba, Čcšcnika. Turni in Zclodnika letno za sedanji način ogrevanja porabi cea 1 mio nemških mark. V predstavitvi jc bilo povedano, da bodo imeli posamezni porabniki v stanovanjskih objektih vgrajeno posebno toplotno postajo, ki bo sproti prikazovala porabljeno energijo, ter da bo strošek ureditve toplovodnega sistema v posameznem stanovanjskem objektu občutno nižji kol v primeru ureditve ogrevanja na plin. Ob tem seveda niso pozabili poudariti, da so stroški gradnje omrežja tovrstnega omrežja zelo visoki, o čemer je govoril tudi župan Občine Gornji Grad, kjer sc na tak način ogrevajo že vsi večji porab- KLE PARSTVO KROVSTVO TEGOLA SERVIS ANDREJ VRTAČ IČ Fortunata Berganfa 3,1240 Kamnik Telefon/faks: 01 83 12 355, GSM 041 689 750 Pooblaščeni izvajalec za vgradnjo strešne kritine: - BRAMAC - OPEČNA KRITINA (CREATON, TONDAH) - ESAL (SALONIT ANHOVO) - TEGOLA CANADESE - TRIMO TREBNJE „ Garancija: - 10 let za delo do 50 let za material godna akcija*. BRAMAC-ov kredit do 5 let KRONA VSAKE HISE JE DOBRA KRITINA! PREDSTAVLJAMO stran IO Predstavljamo štipendiste občine Domžale Gašper Jančigaj, univ. dipl. ing. živilske tehnologie Ime Gašper Jančigaj lahko bralci Slamnika že kar nekaj časa zasledijo pod članki o sankukai kara-teju v domžalski občini, njihov avtor pa se poleg tega, da je pravkar zaključil študij na Biotehniški fakulteti, ukvarja tudi z jogo in še kaj bi se našlo. kako je potekalo tvoje šolanje do diplome? Po zaključku šolanja na Osnovni šoli Domžale sem se vpisal na Srednjo šolo za gostinstvo in turizem v Ljubljani, kjer sem končal smer kuharski tehnik. Izobraževanje sem nadaljeval na Biotehniški fakulteti in sicer na oddelku za živilstvo. kjer sem 20.12. 2000 tudi dtplomiral. Ali pomeni diploma zate zaključek šolanja? Kakšni so tvoji delovni cilji? Po diplomi se mi zdi pomembno kot delovni cilj nadaljevati v smeri, ki sem si jo izbral tudi za diplomsko nalogo. Svoje delo trenutno zato opravljam kot pripravnik na Inštitutu za mlekarstvo na Biotehniški fakulteti na oddelku za zootehniko. Želim si, da bi mi delo omogočilo usmeriti moje znanje in ambicije v praktične naloge, ki bodo kasneje, vsaj upam, prinesle uspešne rezultate na področju mlekarstva. Kaj bi na podlagi svojih izkušenj svetoval študentom in dijakom? Vsakdo naj si najprej najde in izbere nekaj, kar ga res zanima, in si postavi neke cilje, ki si jih Zeli doseči. Ob tem sc mora zavedali, da sc jc treba za dosego zastavljenih ciljev včasih »tudi« potruditi - sc splača! Kaj ti je pomenila občinska štipendija? Meni je štipendija, ki jo podeljuje Občina Domžale, predvsem nudila možnost, da sem bil lahko bolj samostojen in neodvisen. To seveda ne pomeni »razmetavanja« z denarjem, ampak pridobivanje tistih potrebščin za študij, ki ti olajšajo in omogočijo boljše ter bolj kakovostno učenje. Ti je ob študiju in zdaj ob delu ostalo še kaj časa za druge hobije? Ob študiju in petih treningih na teden mi je ostalo bolj malo prostega časa, za katerega pa sc mi zdi pomembno, da ga uporabim za nekaj, kar ti da moč in voljo za nadaljevanje dela. ali je to zabava ali včasih neki hobi. Kot sem žc omenil, v zadnjem času pišem članke o sankukai karateju v domžalski občini za Slamnik. Karate sam smatram kot veščino in nc kot »pretepanje«, saj se je po mojem mnenju najteže boriti sam s sabo in popravljati lastne napake. Zato se raje posvečam treningu joge. Imaš svoj življenjski moto? Moj moto ni povsem enostaven in sc ga nc more napisati v nekaj stavkih, gre pa predvsem za to, da so v življenju pomembne tako vsakdanje stvari kot tudi višji cilj, torej, da ni pomemben le napredek v znanju, ampak moramo napredovati tudi v duhovnem smislu. Še kaj za konec? Sc enkrat bi se rad najlepše zahvalil vsem. ki so me podpirali v času študija in mi nudili pomoč. Upam. da bo Občina Domžale nadaljevala s takim spodbujanjem in motiviranjem uspešnih dijakov in študentov, ki si to zagotovo zaslužijo. Cim bolj zanimivo ter uspešno v življenju! BOJANA VOJSKA vam Domžalčanko Anico Gladek Tudi v Domžalah smo poskrbeli, da upokojenci nimajo občutka, da z dnem, ko se »poslovijo« od delovnih obveznosti, njihovo intelektualno življenje zamre. Univerza za 3. življenjsko obdobje je vir nadaljnjega izobraževanja in posvečanja tistemu, čemur so se morali v času aktivnega službovanja odpovedati. Marsikdo šele v tem obdobju življenja odkrije, da ima zanimanje za učenje tujih jezikov, umetnostne zgodovine, slikanje, literarno izražanje ... Ni pa to samo učenje, ampak druženje ljudi, ki imajo zgoraj omenjeni interes. Anica Gladek je ena izmed mentoric Univerze, rojena Domžalčan-ka, ki se je po mnogih letih službovanja v Ljubljani ponovno vključila v interesne dejavnosti rodnega mesa. Bili ste radijska napovedovalka na Radiu Slovenija. Vas je to delo privlačilo ali ste po naključju prišli v te sfere? Naključij pravzaprav ni, v ne- kem trenutku stvar dozori, da se odločiš in poizkusiš. 1968. leta sem se prijavila na avdicijo za napovedovalko in po enoletnem usposabljanju pri gospe Ani Mlakar sem bila sprejeta v redno službo na RTV Slovenija. Ali je konkurenca za »tako vabljiv« poklic velika? Bi se morda še enkrat odločili za takšno pot? Na vsako avdicijo se prijavi ogromno kandidatov, toda le malokdo ustreza strogim kriterijem. Potem je dolga in naporna, človek mora biti vztrajen, trmast in imeti mora veliko ljubezen do slovenskega jezika. Meni je uspelo, da sem prebrodila vse čeri in postala radijska napovedovalka za 28 let. Veselja do tega poklica mi ni manjkalo, kljub turnusnemu delovniku bi se Se enkrat odločila za isti poklic. Svoje znanje retorike ste posredovali tudi drugim, verjetno ste bili mentorica? Zadnja leta, preden sem Sla v pokoj, sem bila res mentorica v ra- dijski Soli za lep in pravilen govor, ki je edinstvena za usposabljanje govorcev v javnih medijih. Imate bogate izkušnje na področju retorike. Na Univerzi za 3. življenjsko obdobje vodite delavnico lepega in pravilnega govora, kajne? Ko sem se upokojina, sem po nekem času začutila, da svoje izkušnje lahko posredujerrj šc komu. Odkrila sem, da Univerza za 3. življenjsko obdobje goji veliko dejavnosti in ena izmed njih jc sedaj tudi Delavnica lepega in pravilnega govora, za katero so pokazale zanimanje zlasti članice literarne delavnice. Ima mogoče še katera druga tovrstna Univerza v Sloveniji takšno izobraževanje? Mislim da ne, lahko sc pohvalimo, da ima edino domžalska Univerza za 3. življenjsko obdobje tovrstno izobraževalno dejavnost. Kakšen je namen teh govornih vaj? To vam lahko kar naštejem; najprej, da se naučimo gladko govoriti in brati, da smo razumljivi v izgovorjavi, da pravilno naglašujemo in da imamo pravilno hitrost branja, da smo prepričljivi .... pa Se bi se kaj našlo. Veseli me, da ste Se vedno tako dejavni, da se nc dolgočasite, ampak svojo energijo preusmerjale v druženje z. ljudmi, željnimi znanja. SAŠA KOS Pogovor z Rokom Brajkovičem Mati Rodila me je mati in me začela oskrbovati. njo imam najrajši, z njo so dnevi krajši. Mati mi veliko da, izpolni veliko ielja. ker brez nje nobeden ni na svet prišel, je le s težavo od nje odšel. To pesem je spesnil petnajstletni Rok Brajkovič. Poprosila sem ga za objavo in kratek pogovor. Rok, marec je mesec, ko se dokončno poslovi zima. V ljudeh, ki sem jim dala pesem v branje, si zbudil prenekatero čustvo. Kdaj je pesem nastala? Rok: »K pesnikovanju sem pristopil čisto po naključju in to med počitnicami leta 1998. Razmišljal sem o Prešernu in začel s pisanjem. Prva pesem je bila prav Mati, naslednja pa Šola in služba. Ugotovil sem, da mi kar dobro gre, zato sem nadaljeval.« Povedal si mi, da pesmi ne pišeš več. Rok: »Zdaj se ukvarjam s pisanjem znanstvene fantastike. Izmenično pišem kar štiri knjige. Vse so kriminalke oz. grozljivke, kar je razvidno iz. naslovov: Nenapovedan prihod. Šolska kri. Morilec iz živalskega vrta in Avtobus smrti.« Upam, da boš imel priložnost objaviti katerega svojih romanov. Kako pa sicer preživljaš prosti čas? Rok: »Zelo rad smučam in jaham, v deževnih dneh pa v glavnem pišem.« Rok, zelo prijetno se je bilo pogovarjati s teboj. Hvala za pesem. Tekst in fotografija: LILI JAZBEC ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o., DOMŽALE 1230 Domžale, Cesta talcev 10, tel.: 01/72-11-082, tel./faks: 01/72-12-278 1. TRGOVSKA ŠOLA (IV. STOPNJA) 2. TRGOVINSKI POSLOVODJA (Priprava na izpite pri Gospodarski zbornici Slovenije) 3. GOSTINSKI POSLOVODJA (Priprava na izpite pri Gospodarski zbornici Slovenije) 4. RAČUNOVODJA (Priprava na izpite pri Gospodarski zbornici Slovenije) TEČAJI: - angleški jezik - nemški jezik - računalništvo - higienski minimum - varstvo pri delu - tečaj za voznike viličarjev - krojno šiviljski tečaj KNJIGOVEŠTVO IN KARTONAŽA, TISK... Poleg ostalih grafičnih storitev vam nudimo tudi knjigoveške storitve: vezava diplomskih nalog, listov, knjig, prevezava starih knjig, uradnih albumov izdelava albumov.. Prijave sprejemamo na ISCG, Izobraževalno svetovalni center in grafične dejavnosti, d.o.o., na novi lokaciji v Domžalah, Cesta talcev 10, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure, ob torkih in četrtkih od 7. do 15. ure in ob petkih od 7. do 14. ure ter na tel. št. 01/72-11-082 in 01/72-12-278. 80 let »Pavelnove mame« v Radomljah O mami Frančiški Žabnikar, ki je rodila osem otrok ter sta jih s pridnim možem in očetom Franceljnom spravila do poklica in kruha, je težko vse na kratko opisati. Neverjetno, toda res je, da je s svojim živahnim in iskrivim pogledom zmeraj vedra, vesela in nasmejana. »Pavelnova« mama zgleda veliko mlajša in to kljub temu, daje v življenju doživela veliko hudega. Zaradi brata, ki je bil v partizanih, je bila vsa preostala družina izseljena in pregnana v delovno taborišče Burghausen blizu Miinchna. V kmečkih družinah z veliko otroki so bili in so tako imenovani »režijski« stroški, če jih primerjamo s stroški za otroke, ki jih starši vozijo v vrtce, veliko manjši. Prihrani se tudi pri prehrani, obutvi in obleki, ki jo ti otroci bolj ponosijo. Na slovenskih kmetijah odraščajo pridni otroci tudi zato, ker se mimogrede srečujejo tako z drobnim delom kot tudi z večjimi opravili. To jc doma v hiši, v hlevih, svinjakih, na vrtu, v sadovnjaku, na polju, travnikih in v gozdovih. Razen pozimi nimajo kaj dosti prostega časa, a zaradi tega ne moremo reči, da se v šoli slabše učijo. • Spoštovana mama, najprej iskrene čestitke za SO-letnico, potem pa bova malo pokramljala o starejši in mlajši zgodovini. Sredi januarja ste bili na Viru na občnem zboru izgnancev. Ti so večinoma ostarela druščina. Kaj pravite na to, da slovenska oblast šele zdaj, po 55 letih, razpravljala o odškodnini za te žrtve? Le kaj naj rečem. Žalostno je, da se to rešuje tako pozno. Od naše družine v Spodnji JavorSici sem živa le še jaz. Med izgnanci pa jih je dobre tri četrtine že pomrlo. O tem pa zdaj odločajo tudi tisti, ki bi to lahko počeli že pred 50 leti, toda takrat so sc obnašali, kot da nas ni in uradno sploh nismo bili priznani kot žrtve vojne. Ta led je prebila Sele samostojna Slovenija. • Kako, prosim, gledate na društva izgnancev? Domžalsko je zelo pridno in delavno. Vsako leto pripravi več izletov in srečanj. Društvo izgnancev Slovenije je tudi prizadevno. Zal pa spet in spet naseda obljubam vlade in parlamenta. Tudi na Viru smo slišali, da bomo nekaj odškodnine dobili že letos. Res da je zakon sprejet, toda poplačilo jc odmaknjeno v leta od 2002 do 2008. • Ali se mladih let kaj dobro spominjate? O, to pa. Moj dekliški priimek je Merela, pri hiši pa se je po domače reklo pri Martin. V družini nas je bilo pet otrok in jaz sem bila najstarejša. Na hribovski kmetiji je vsakovrstnega dela brez konca in kraja. Delali smo še vse na roke - želi s srpi, kosili s kosami, mlatili pa s cepci. Ob mlačvi je bilo zanimivo in lepo, a zelo naporno. Po cel dan so peli cepci pika-poka. Tudi vejanje je bilo še ročno, z velnico žito iz kota v kot, na sredi poda pa so ostajale pleve. Na polju smo veliko okopavali in pleli. Posebno delo je bila košnja s spravilom sena. V hribih, z voli, je Slo to bolj počasi. Pozimi smo v gozdu napravljali les za kurjavo. Otroci smo z verigami speli debelejše veje ali okleščke in jih z.vlekli v dolino. • Osnovna šola, kako vam je šlo? Zelo dobro mi je šlo, predvsem računstvo. Včasih, poleti, res nisem sla naspana v šolo. Z atom sva začela kositi že ob štirih zjutraj. Ker smo pridno delali, nam je bila šola večkrat za razvedrilo in počitek. Tudi v cerkev smo hodili na Vrhpolje. Mojc šolanje je trajalo osem let, štiri leta je bilo navadne, štiri pa ponav-Ijalne šole. Dekleta smo se učile tudi praktičnih del. • Za pridno dekle se je včasih reklo, da je kar za »ta malo« deklo. Prala, ribala, čistila in pomivala sem večinoma jaz, kuhali pa sva obe z mamo. Veliko dela jc bilo s prašiči. Tudi z molžo sem začela žc zelo mlada Lažje je bilo potem, ko so drugi otroci porasli. Veliko jc bilo tudi prijetnega kmečkega dela. na primer lickanje koruze. Pomagat so prišli tudi sosedje. Takrat smo sc pogovarjali, se šalili in peli narodne pesmi. Zelo veselo je bilo, kadar smo imeli »kup« ali meh proso. Delali smo v parih. Držali smo se droga ob ste- Pavelnova družina. Z leve: Tine, Ani, mama, Fani, Pavla. Zadaj: Janez, Majda, Marjeta, Franci ni, z bosimi nogami jc eden odrival in kotalil snop, drugi pa jc stopal in podrsaval po latju, da se je izločalo zrnje. Na koncu kupa pa smo dekleta in fantje ob harmoniki zapeli in zaplesali. •Takrat je bilo tudi društveno življenje zelo živahno. Res jc. Najbolj so delovala pevska in dramska društva. Tudi sama sem več let sodelovala, predvsem kot igralka na različnih igrah. Spominjam se, da smo uspešno uprizorili igre Dimen, Njega ni. Razvalina življenja. Voda, Plavž in druge. Doma sem zbirala in shranjevala brošure in vloge za različne igre, vabila plakate, letake in vse mogoče. Zal pa jc v hiši, ki so jo Nemci v letu I944 požgali, vse skupaj pogorelo. • Kdaj so se pri vas pojavili prvi partizani? To je bilo poleti I942. V decembru 1942 pa je I8-Ictni brat Ivan dobil poziv za RAD - Reichsarbcitsidcnst, a je 5. januarja I943 odšel v partizane. Takrat so se začele dogajati hude in grozne stvari. 29. januarja so Nemci po MoravSkem izselili vse družine, ki so imele sinove v partizanih. Tudi naša družina jc bila izseljena in izgnana. Sedem tednov smo bili v gradu Goričane. Obupno, zelo nas je zeblo, ker je bilo premalo odej. ležali smo na tleh v zdrobljeni slami, vse je bilo umazano, prah, bolhe, uši. Kadar na to pomislim, me kar zmrazi. • Spomini na izgnanstvo v Nemčiji. Tam smo prišli v delovno taborišče Burghausen, blizu Mtinchna. Matere z otroki so ostale v taborišču, delovno sposobne pa so nas razkropili. V Munchnu sem bila dodeljena družini s štirimi otroki. Vse je ko- mandirala visoka in kapricasta nam-Ska »gospa«, a o njej ne morem izreči ene dobre besede. Otroci so bili pa pravi zlodeji. Niso se pustili umivali. Praskali so me in grizli, da sem velikokrat jokala. Imela sem svoje živilske karte, a sem neštetokrat stradala. Ijcto dni sem zdržala zaradi sestre, ki je bila blizu. Potem pa sem zaprosila, da se raje vrnem v taborišče. Tam sem potem delala pri trgovcu in obrtniku, ki je taborišče oskrboval z obutvijo. Tu jc potem za silo kar Slo. • Pomlad 1945. Osvobodili so vas Američani. To jc bilo doživetje in veselje. Takrat so pa Nemci nas prosili, da naj zanje pred Američani rečemo dobro besedo. Le zelo redki so si jo zaslužili. • Vrnitev domov. Nekateri izgnanci so veselo vriskali, ko so spel stopili v svojo hišo, v svoj dom. Mi pa smo od žalosti jokali, ker je bila vsa domačija požga-na. A to ni bil čas za jadikovanje. Zavihali smo rokave in takoj začeli obnavljati. Z gradnjo pa jc bilo težko, ker ni bilo gradbenega materiala. Fdino les smo imeli doma. Pred zimo smo v Kamniku dobili staro vojaško barako in v njej je družina preživela do leta 1952. Prva leta smo zelo garali, toda bili smo veseli, da smo spet doma, na svojem. • V letu 1947 ste se poročili in prišli k »Pavelnu« v Radomlje za »ta mlado«. Z možem Franceljnom sva se spoznala že v taborišču. Po vrnitvi domov sem mislila, da jc bilo to le bežno srečanje, a žc prvo nedeljo je prišel v vas - in po dveh letih sva se vzela. Radomlje in Radomljam so mi bili kar všeč. »Pavclnov« oče pa jc nekaj mesecev preden sem prišla sem, umrl. Ural Metod in sestre pa so šli na svoje. S tem sc jc tudi kmetija zelo zmanjšala. Francclj je poleg kmetovanja tudi precej »fural«. les s KolovSkcga, veliko pa jc razvažal opeko za Opekarno Radomlje. Zame je bilo zmeraj veliko dela, Sc posebno ko so sc začeli rojevati otroci. • Vam je kdo po porodih kaj priskočil na pomoč? Za nekaj dni sta prišla moja stal Sa, potem pa sem bila za vse sama. • In otroci so rasli. Ja, rasli in zraven pridno delali. Tudi v Soli jc Slo vsem dobro, eni so se izučili poklicev, drugi pa so do-Studirali in se tokrat vsi osamosvojili. Vsi so bili in so Sc priročni za vsakršno delo, obenem pa imajo vsi veliko posluha za društveno delo in družabno življenje. • Dolga leta ste kmelovali. Mož. 1'rancclj jc lela 1983 umrl, jaz pa sem z veliko pomočjo otrok kmetovala naprej. Da bi kaj modernizirali, jc biki kmetija premajna in tudi denarja ni bilo. Ob celodnevnem delu smo živeli zelo skromno. »Mali« država pa se je do kmečkih otrok obnašala zelo mačehovsko. Niti pare niti dinarja pomoči za otroke nismo nikoli dobili. • Ko so otroci odšli od doma, ste pravzaprav ostali sami. Ja in ne. Za večja dela so vedno priskočili in pomagali, za redno delo pa sem bila sama. To sem počela do Icla 1995. Sedaj pa v popoldanskem času kmet uje sin Iranci z ženo Francko in tudi za vsako drugo pomoč sta pri roki. Zelo sem jima hvaležna. Tudi vsi drugi mc pogosto obiskujejo, edino Janez, ki jc v Ameriki, bolj poredko. • Vaša hiša je blizu cerkve. Prav je, da sle Itiili to omenili. Zato moram posebej poudarili, da sta meni v najhujših trenutkih življenja največ pomagala vera in zaupanje. Posebno takrat, ko smo bili izgnani in lela 1945, ko smo sc vrnili na po-žgano domačijo. Tudi danes jc pripravno, da sem blizu cerkve, posebno v slabem vremenu. Ob raznih cerkvenih slovesnostih pa sc cerkvene druščine zberejo pri nas, da jih s polnočjo naših otrok in drugih prijateljev postrežemo. I traga mama, Sc enkrat prisrčne česlitke in v krogu svojih lepo praznujte. Hvala za prijel no kramljanje Sovaščan stran OD TU IN TAM v Bajer Cmelo Gregorjevo 2001 Nedeljsko popoldne sc je prevesilo v večer. Starši, otroci in vzgojitelji smo ravnokar opravili prvi del poti po gozdu. Dobremu opazovalcu je gozd sam ponudil obilo presenečenj. Detektivske naloge smo reševali vsi. očka je skrivaj prišepnil sinu rešitev, mamica je zapisala odgovor. Ob poti smo pobrali tudi nemalo smeli, ki so jih odvrgli predhodni obiskovalci in jih pospravili v koše, ki so jih pripravili skavti in taborniki, saj moramo naravo zapustil neokrnjeno, opazili smo ribiča, gozdarja in gasilce. Veselo pričakovanje, kaj se bo še zgodilo, kaj bomo našli, se je selilo po obrazili in ko smo hodili skozi gozdno galerijo, so starši navdušeno spraševali: »Si to res sam narisal? »Otroci so so hoteli kazali, katerega ptička so izdelali, kje je njihova ptičja hišica, risbica.... Ob bajerju smo sc združili - svat-jc ptičje svalbe iz Mlinčka, Kckca. Cicidoma in Palčka. množica malčkov, staršev in vzgojiteljic. Naše ve- selje in pričakovanje sc jc stopnjevalo ob petju pesmic o pomladi in plitkih, oh otroških ljudskih plesih in rajanju. Naznanilo pesmi »Cuk sc je oženil«, pa je povabilo k spuščanj »luči v vodo«. Otroci so gregorč-kc. ki so jih izdelali v vrtcu, spuščali skupaj s starši, med opazovanjem pa so prijateljem ponudili pecivo, ki so ga skrbne mame spekle za svatbo. Lučke smo opazovali še pozno v noč, čar narave jc puščal nevidne sledi v nas. Vzgojiteljice smo naslednji dan pomagale ribičem odstraniti ostanke ptičje svatbe, zahvaljujemo sc jim. ker so zelo dobri gostitelji in oskrbniki baje rja. »Kje se ptički ženijo« »Ja kaj tero so obiskali Crnelo. trden most?« je bila le ena od otroških igric, s ka-otroci polepšali nedeljsko popoldne vsem, ki so tradicionalno gregorjevo pri Ribiški koči ob bajerju Sega metanja luči v vodo je bila na Domžalskem v preteklosti še posebej živa, zato smo lahko veseli, da so jo ludi letos nadaljevali vrtci iz Kado melj, Količcvcga, Vira, Trzina in Mengša ter skupaj z. ICRO Domžale ter Turističnim društvom Radomlje letošnje prireditve za gregorjevo pripravili: pri ribiški koči oh bajerju Crnelo, blizu Radomelj, na Loki ter pri potoku Pšata. K svojim prireditvam so pritegnili celo vrsto sodelujočih, sponzorjev ter številnih posameznikov, ki so za organizacijo in izvedbo prireditev žrtvovali veliko prostih uric. Tradicijo gregorjevega so obudili tudi v drugih delih naše občine in le želimo si lahko, da bi la lepa tradicija ludi v prihodnje naznanjala prihod pomladi. V. V. Praznovanje gregorjevega v Zalogu pod sv. Trojico Turistično društvo Kača. ki deluje v okviru krajevne skupnosti Krtina, je letos že drugo leto pripravilo spust lučk po potoku Rača v Zalogo. Tam, pri Krep-eevih, je bil nekoč delujoč mlin, danes pa je v mirovanju. Tako je možno vodo zajeziti, da je n jen tok počasen. V nedeljo zvečer, na predvečer gregorjevega. smo sc zbrali na dvorišču domačije Kcpec. Učenci Podružnične šole Krtina so pod mentorstvom učiteljic pripravili svečke ki so jih letos vlili v jajčne lupine. Nekateri so svečke pritrdili tudi na les in stiropor. Prijetno druženje sc jc nadaljevalo ob glasbi, pecivu in kozarčku rujnega kar pozno v noč. Svečke so počasi plavale po vodi, otroci so uživali, ostali smo spet po dolgem času uspeli spregovoriti s sosedom in sokraj-nom. Namen akcij našega društva je oživljati stare običaje in pri tem pridobiti sodelovanje čim širšega kroga domačinov in sokrajanov. Vemo. da so od Ggrc-gorjevega dalje naši predniki: obrtniki in drugi rokodelci lahko delali brez prižganih luči, seveda sveč in oljenk. Na ta dan so tako že davno spuščali luč po vodi. Veseli smo. da sc naših akcij udeležuje vedno več IjudL obenem se zahvaljujemo našemu sponzorju. Krajevni skupnosti Krtina za finančno pomoč. ANA ŠLIBAR Med udeleženci je bilo največ staršev, ki so navdušeno spremljali ples in petje svojih otrok Projekt vodni detektiv Petletni vodni detektivi iz skupine Milovanju: Matic: men so blc všče liste ladice, samo tisti motorni čoln. mi ni bil všeč. ker ga nismo naročili. Všeč so mi bile bakle. Davili: Dobre so blc lučke, pa la-bornik. k' so Zupo kuhal, MUK) je nisem poskusil Tea: Meni jc blo všeč. ker jc bla lema, pa jc blo v gozdu polno zvončkov, pa Sc čajček od ribiča jc bil dober. Nina: Vscč so mi svečke, sla sem zvečer po potki, pa sem mislila, da jc volk. pa jc bla žaba. pa še pa še. Vito: Enkrat sem šel v gozd, pa je šc ena žaba v vodo skočila. Jure: Ko smo prišli z avtom in smo šli k Platani, pa sem gledal konje in sem stopil v lužo. Nobene žabe ni bilo. Všeč mi jc. da so ptički na ladjicah in oblanccv zlepljeni, pa da imajo jajčno svečko zraven. Kaja: V luži sem videla samo kamen. Matic jc rekel, da greva pobegnt Ptički so strnili svoja doživetja v pripo- iz kolone in sva pobegnila. Miha: Ko smo šli domov, sem pa jest vidu bajer. čeprav jc bla noč. Vidu sem pikico, pa je bil vodni drsalec. Peter: Jesl sem vidu ladico na da-Ijinca pa ni blo prav. Všeč so mi bile pesmice, lepo so otroc plesal. Eva: Moj oči jc pa vse poslikal, na tamejhne slikice. Andraž: K sem videl nekaj žab povoženih na cesti, sem jih dal v travo. Barbara: Ponoči, ko so bile svečke, se jc jure tako žabe ustrašif da jc kar poskakoval. Urška: Lepe so bile ladjice, pa z Gašperjem sem se lahko na travniku igrala. Domen: Supcr je bil Šotor, pa ogenj, skavti so pa kar vreče odnesel, a ves tiste smetmi. Sabina: Najboljši jc blo. ko so svečke plavale. Vzg. Dragico Repanšek Gregorjevanje v srednjih Jaršah Člani in in članice TD Jarše Rodica smo tudi v letošnjem letu organizirali gregorjevanje - spuščanje lučk v vodo, da bi ohranili star slovenski običaj. Po slovenski tradiciji so vaS-čani na predvečer gregorjevega. nastavljali pod grmovje razne dobrote, ki so bile namenjene za ptičjo svatbo, smo se na predvečer sv. Gregorja zbrali pri mlinu Osolin in skupaj s pisano množico otrok in njihovimi starši spuščali svetleče ladjice po Mlinščici. Učenci turističnega krožka na OŠ Rodica in tudi člani TD smo pripravili številne ladjice, da jc lahko sleherni od otrok spustil svojo svetlečo lučko v vodo. Da bi sledili tradiciji, smo člani pripravili številne dobrote, ki so privabile tudi mimoidoče sprehajalce, ki so v privoščili nedeljski sprehod ob bregovih Bistrice in Mlinščice. Le da teh dobrot nismo nastavili po grmovju, ker nam teren tega ne dopušča, ampak smo dobro napolnili mizo. Seveda pa brez zdravilnih napitkov in čaja tudi tokrat ni Slo in sleherni si je lahko domače dobrote poplaknil z dobro kapljico. Ko se je stemnilo, jc bil pogled na trepetajoče lučke nepozaben, tako kot je ostalo nepozabno doživetje za marsikaterega otroka, ko je prvič videl svetleče gregorčke. Mnogi med njimi so ob dotiku z vodo ugasnili, zalo smo imeli kar polne roke dela, da smo jih ponovno prižgali in skupaj z ostalimi spustili po Mlinščici. Z oživljanjem tega praznika smo tudi dosegli cilj. da smo poskrbeli za druženje vaSčanov -mladih in starih - v prijetnem kramljanju, saj namen našega društvu ni samo urejanje okolice, ampak tudi tudi združitev ljudi na vasi. NEVENKA NAROBE TVD Partizan Domžale - m v^-f i i \ (t t i i JL^ »y < • i'^vn'V' Za boljše počutje in zdravje ter prijetne trenutke leto na vadbe ic. da v eni uri temeljito žalc. Jc lepo urejena in Za boljše počutje in zdravje ni nikoli prepozno narediti nekaj koristnega, zanesljivo meni več kot petdeset deklet, žena in mater, ki se vsak ponedeljek zbirajo v telovadnici Osnovne šole Domžale in si prijetno urico popestrijo z rekreativnimi vajami pod vodstvom gospe Anice Čcrnc-Ivkovič. Ob prijetni glasbi razmigajo vse svoje telo in prijetno utrujeno odhajajo vsaka v svoj dom, trdno prepričane, da se prihodnji četrtek spet vidijo. Nekatere to delajo že leta, nekatere so šele prišle in sc kar takoj prepričale, da nekaj manjka, če ne preživijo dne v telovadnici, se rekreiraju pa tudi poklepetajo in združijo prijetno s koristnim. Vsako leto pred osmim marcem pa njihovi »fantje« poskrbijo, da jc njihova rekreativna urica bolj praznična. Ob čestitki, ki jim jo jc letos izrekel predsednik Janez liizjak, so jim pripravili pravcato presenečenje. Na klavir jim jc, prav tako kot bi igral v veliki operni dvorani, namreč zaigral svetovno znani pianist domačin Aci Bcrtoncclj, ki ga jc na slovesnost povabil eden najprizadevnej-Sih članov g Franc Košak. In večer jc bil še lepSi, kot sicer. K prijetnemu razpoloženju jc prispevala tradicionalna torta, obvezni rdeči nageljček, kozarce soka in čestitka gospe Mariji Košak za njen okrogli jubilej. Prihodnji čc-trtek pa nasvidenjc! TVD Partizan Domžale aktivno deluje v devetih sekcijah in ima vadbene prostore tudi v OŠ Venclja Pcrka, s pridom pa njihovi Člani in članice uporabljajo tudi •RIM slezo. Pod njihovim okriljem vadijo najmlajši, pa malce ttarejii in slarejši, mi pa smo nekatere od več kot petdeset deklet, mater in žena, ki sc redno udeležujejo rekreacije ob četrtkih Povprašali, kaj jim obiskovanje rekreacije pomeni: Ivica Burgar: Vsa obdobja živ-licnja nas vsakega po svoje Zaznamujejo in zrela lela nam dajo pečat, kaj smo naredili za svojo dušo in telo. Sama si žc od zgodnjih, skoraj najstniških let nabiram kondicijo v naših prelepih planinah. Ker pa to ni dovolj in ne sodim med disciplinirane ljudi, da bi svoje okončine razgibala sama doma sem sc žc pred leti odočila za skupinsko strokovno vodeno tedensko telovadbo. Razgibavanje telesa od glave do peta, postopom neprisiljeno našim letom in zmogljivostim primerno, v prijetnem vzdušju nic sprošča in tudi sprosti telesno in duševno. Obisk telovadnice jc postala moja prava potreba, ostalo pa jc tudi prijetno druženje. Vse našteto pa nc bi bilo tO kar jc, če nam nc bi naša vaditeljica ga. Anica Ccrnc - Ivkovič s svojo prijetno graciclno in obenem energično podobo dodala »piko na i«. Pridružile sc nam in ohranite zdrav duh v zdravem telesu. Breda Ložar: Pred nekaj leti me jc sosed gospod Franc Košak povabil, naj se vključim v telovadno društvo TVD Partizan, kjer sc enkrat na teden rekreairamo. Ker v prostem času rada sedem na kolo ali pa grem na sprehod s hišnim ljubljenčkom na domžalsko TKIM slezo, sem se Sclc po več povabilih odločila tudi za telovadbo v okviru TVD Partizan. V začetku sem vaje opravila Ic polovično, danes pa mi uspeva žc veliko bolje. Imamo zelo dobro voditeljico, saj vsakič delamo drugačne vaje tako, da razgibamo celo lelo. Na koncu vaj smo čisto prerojene in domov odhajamo z mislijo, da smo vsaj nekaj naredile zase. Lepo sc je družiti z ostalimi članicami, saj tu niso važna ne leta in tudi nc poklic. Želim si, da bi šc veliko let lahko uživala v tako prijetni in koristni sproslitvi. TVD Partizan ima žc dolgo pomembno vlogo pri osveščanju Domžal-čanov glede športa. Od približno leta 1980 daje velik poudarek rekreativni dejavnosti. Rekreativno vadbo članic vodim že vrsto let. Zanimivo jc, da je precej žensk dolgoletnih članic, vsako leto pa sc nam pridružijo nove. saj se gtas o naš siri. Mislim, da rekreativna vadba nc sme biti pehanje za lepim telesom oziroma za nemogočim. Ob njej moramo uživati in sc zabavati. Zato se kot vaditeljica potrudim, da je skupinska vadba čim bolj zanimiva in da so udeleženke kar najbolj zadovoljne. Vadba mora biti peslra in nc nekakšno mučenje za idealno postavo (kaj pa je to?), kot napačno menijo nekatere. Ure na začetku sezone so milejše, čez leto pa postajajo intenzivnejše in včasih članice kar ne morejo verjeti svojemu napredku. Seznanjena sem z odmerjanjem števila in intenzivnosti vaj, vsaka pa seveda naredi toliko, kolikor zmore. Namen vadbe jc, da v eni uri temeljito razgibamo celotno telo in s tem preprečimo ali pa vsaj omilimo marsikatero težavo, ki nam jo prinaša današnji način življenja pa tudi leta. Redna vadba pomeni torej dragocen prispevek k zdravemu načinu življenja. Meni osebno pa poleg vadbe v telovadnici veliko pomenita tudi hoja in tek. Prav teku bi se težko odrekla. Zofija Brojan: K telovadbi hodim žc šest let. Dobivamo sc ob ponedeljkih v telovadnici, vendar je rekreacija enkrat tedensko premalo, zato sc med tednom po možnosti rekreiram tudi doma in na trini stezi na Sumbcrku. Steza jc izrednega pomena za mesto, kot so Dom- žale Jc lepo urejena in označena, za kar gre zahvala nekaj prizadevnim posameznikom, ki jo vzdržujejo. Mislim, da se premalo ljudi zaveda pomembnosti rekreacije v sodobnem življenju, čeprav lahko rečemo, da njihovo število narašča. l-anči Smole: V vseh starostnih obdobjih je Iclesna vadba potrebna za krepitev psihofizičnega stanja človeka. Prav zaradi Zelje po vodeni telesni vadbi sem se odločila, da sc pridružim ženski rekreativni vadbeni skupini, ki deluje vsak ponedeljek ob 19.30 na OŠ Domžale. Sama vadba je prilagojena tako, da jc primerna za ženske vseh starostnih obdobij. Zasluge za tako odlično vodeno telovadbo pa gredo predvsem gc. Anici Ccrne-lvkovič in Ivica Burgar mu STEKLARSTVO IRMI HOMEC -DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97,01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan slekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži » uokvirjanje slik gc. Majdi Kušar, ki nas v trenutkih slabosti spodbujata k vzdržljivosti in natančnosti pri izvajanu samih gibov. Za vse tiste, ki nase skupine ne obiskujete, naj povem, da imamo vadbo razdeljeno na več delov; pričnemo s hitro hojo in tekom, nato se že ogrete posvetimo razgibavanju vratu in zgornjih okočin. nadaljujemo z gibi v pasu in spodnjih okončinah. Končamo z relaksacijski-mi vajami, ki so izrednega pomena za uravnoteženo počutje po večji obremenitvi mišic in kosti. Zdenka Pengal: Ponedeljek, 19.30. Zc dolga leta čas rekreacije za ženske v telovadnici Osnovne šole Domžale Ko sem pred mnogimi leti peljala sina k telovadbi za cicibane pri TVD Partizan Domžale, sem zvedela, da poteka tudi rekreacija za mamice. Takrat sem začela in zdaj že več kol petnajst let z nekaj kratkih prekinitev redno vadim. Priznam, včasih se je težko spraviti od doma. Vedno je Se kaj opravkov ali pa proti večeru že počivam. Ampak določen čas in misel na dobro počutje po telovadbi. Ponedeljek zvečer-rekreacijo me vedno znova spodbudita, da primera torbo s Športno opremo in grem. Naporno delo in vse hitrejši ritem življenja zahtevata telesno iti duševno utrjenega in stabilnega človeka Aoica Ivkovič, že nekaj let naša prizadevna vaditeljica, to dobro ve in razume. Z ustreznimi pestrimi vajami poskrbi, da razgibamo telo od glave do zadnjega prsta na nogi. Pa Se to: Nikoli mi nihče ne reče tako kot Anica ob koncu ure telovadbe: »Tako, zdaj pa dajte vse Štiri od sebe, zaprite oči, sprostite se, ne mislite na nič, samo poslušajte svoje dihanje.« Anica Černe Ivkovič KULTURA stran 12 DILO JE HEKOC" »Gostičevi dnevi« na Homcu, v Zagrebu in Ljubljani Kot človek je bil Gostič silno prijeten, skromen, duhovit, dobrhoten, kot večina velikih umetnikov. Samohvale ni poznal. Samo HUBAD »Prvovrsten glasbeni dogodek, ki smo ga doživeli v cerkvi Marijinega rojstva na Homcu v nedeljo 4. marca 200I. je vzvalovil navdušenje med poslušalci.« To je bil stavek, s katerim je označil liturgično in koncertno izvedbo pro-' grama poznavalec opernega in klasičnega glas-' benega repertoarja, po končanih slovesnostih v spomin na homSkega rojaka opernega pevca -tenorista Jožeta Gostiča na Homcu - direktor opere HNK Zagreb maestro Vladimir Kranjče-vič. Mlade glasove solistov, ki so preplavili akustično cerkev, je uvedel s Havdnovo MISSO BREVIS svetega Janeza od Boga Domžalski komorni zbor pod vodstvom dirigenta Tomaža Pirnata ob spremljavi Godalnega orkestra Domžale Kamnik in organistke Veronike Sarec. Lahko bi rekli - sozvočje glasbe in spomina ob odličnih, pretanjenih izvajalcih. Tudi v domžalski in kamniški občini imamo očitno izvrstno izšolane in talentirane poustvar-jalcc. Glasba je res univerzalna emocionalna govorica. Po masi, ki jo je daroval ljubljanski pomožni Skof monsig-nor Andrej Glavan in se v homiliji dotaknil tudi glasbene umetnosti in osebnosti Jožeta Gostiča, je sledil slavnostni koncert. Zgibanka, ki so jo pripravili ob koncertu člani kulturnega druStva Jože Gostič Homec, Opere HNK Zagreb, Opera SNG Ljubljana ter župnija Homec, je poleg programa predstavila tudi posamezne soliste in izvajalce obeh opernih hiS, v katerih je Gostič največkrat nastopal. Program je bil izbran glede na opere, v katerih je Jože Gostič odpel svoje najboljše vloge. Obe mladi in odlični sopranistki Ade-la Golac - Rilovič iz Zagrete in Urška Žižek iz Maribora / Ljubljane sta z visokimi toni in pianissimo artikuliranimi glasovi osvojili ušesa in srca poslušalcev. Vsi trije moški solisti -Njkša Radovanovič, te-noV, Armando Puklavec, bariton in- Jože Vidic, bariton, so v pestrem glasovnem koloritu odlično predstavili arije iz železnega opernega »Gostičevega« repertoarja. Mladost nastopajočih je osvojila vse poslušalce. Odlični in verzirani pianistki - korepetitor- ki v operi Nina Cosset-to in Olcna Bol ju baš sta instrumentalno spremljavo solistov odlično opravili in v okvirnih zvočnih kaska-dah vodili pevce in poslušalec v finale. Z ženskim žametnim glasom je harmonično in vsebinsko pretanjeno vezno besedilo Marjane Mrakove prebirala radijska napovedovalka Maja Šumej. Umirjenost in barva glasu sta očarala celo hrvaške poslušalec. Pokrovitelj koncerta je bila Občina Domžale. Prisotnost obeh podžupanov - gospoda Si- dovati po kulturnikih in slediti elementom, ki družijo in ne tistim, ki razdvajajo. Osebno menim, da je kulturno-umetniško, pa tudi znanstveno udejst-vovanjc uglednih posameznikov in društev v občini Domžale zelo veliko prispevalo in Se prispevala h kakovosti kulturne, družbene, umetniške in celo politične zavesti v tem prostoru. Kultura je bila vedno nadgradnja materialnih dobrin in možnosti. Upam, da bo tako tudi v prihodnje. Upoštevanje zgodovinskih korenin v prostoru in času zagotavlja bogato paleto pravičnih, socialnih, družbenih, kulturnih, verskih, tudi izobraževalnih in športnih udejstvovanj mona Mavsarja in gospoda Romana Kur-manška je le potrdila naklonjenost Občine Domžale kulturi in kulturnim prireditvam ter promociji pomembnih ljudi, ki so izšli ali delovali v tem prostoru. Sam koncert so omogočili KS Homec - Nožice, FOTO-I..ITO Dolenc, Ljubljana; Hescr, Homec in Župnija Homec ter še veliko anonimnih sodelavcev, ki so skrbeli, da je prireditev tekla - lahko rečem - na profesionalnem nivoju. Koncert je v celoti posnel tudi Radio Slovenija, III. Program, kar je priznanje tudi prirediteljem. Stoletnica rojstva Jožeta Gostiča lansko leto (2000), prav tako velja za letošnje praznovanje - je prvovrsten kulturni dogodek v občini Domžale? Ob teh prireditvah je postala občina Domžale ne le prepoznavna v SirSem prostoru, ampak je promovirala tudi slovensko kulturno ustvarjalnost v SirSi hrvaški prostor. Po zaslugi slovenske skupnosti v Zagrebu, ki jo združuje Slovenski dom, je bilo ime Jožeta Gostiča most za boljše razumevanje med narodoma tudi v sedanjem času. Nekdo je izrekel misel, da bi se morali politiki zglc- mlajših generacij v okviru občine. Menim, da je potrebno zagotoviti mladim ljudem naklonjeno politično klimo tudi v naši občini. Od tega je odvisno, ali se bomo pridružili biosu ali Tha-natosu, kar pomeni -ali se bomo Slovenci zapisali življenju ali smrti. Člani organizacijskega odbora za pripravo »Gostičevih dnevov« so vložili veliko energije, truda in časa v ta projekt. Brez predsednika KD Jože Gostič - Boruta JENKA in članov Saše ROči I NA. Tonija IGLICA in številnih drugih izobraženih in vztrajnih članov našega «uStva bi proslave ob 0-lctnici rojstva, postavitve spomenika opernemu pevcu pred njegovo hišo na Homcu, niti sodelovanja z vodstvom ljubljanske, zagrebške in dunajske opere ne bilo. Vsi zaslužijo pohvalo. Ob letošnjih »Gosti-čevih dnevih«, ki so dobili tudi epilog v Operi HNK Zagreb in Operi SNG Ljubljana, naj sklenem z mislijo Mirka Cudcrmana: »Jože Gostič je bil sčrno dober, prijazen in neskončno preprost, torej pravi umetnik.« Taksnega smo poznali tudi njegovi sovaščani. Dr. JANEZ MAROLT Znamenita Pengovova domžalska slikarija Po dolgih letih so odkrili znano oljno zastorsko slikarijo Godhencga doma, ki jo je na podstrešju hiše shranil in tako rešil pred uničenjem hišnik Godhencga doma. Leto I924 je bilo za Domžal-čane pomembno Iclo, 17. avgusta tega leta so godbeniki Domžal praznovali 40 letnico obstoja svoje godbe, ki je bila ustanovljena kot godba brambovcev pred požarlom že v letu I883. 17. avgusta I924 se je zbralo na praznovanju godbeniške obletnice, pet godb, od katerih jc vsaka namenila praznovanju svoje zvoke. Tedaj je bilo tudi sklenjeno, da godba pospešeno prične graditi svoj godbeni dom. Gradnje so se lotili ^.septembra 1926, ko jc tedanji župan Domžal Anton Skok tudi vzidal temeljni kamen in posebno kamnito ploščo z letnico začetka zidave - 1926. Dom so potem zidali vse do 24. avgusta I929, ko so Domžal-čani - tedaj žc uradno tržani -(Domžale so postale trg I925) stavbo - prvi godbeni dom v državi - slavnostno odprli in blagoslovili. Kdaj so se godbeniki lotili popolnega opremljanja notranjosti doma ni zapisano, so pa izdelavo velike oljne zastorske slikarije zaupali akad. slikarju Slavku Pengovu. ki jc bil tudi izvajalec slikarskih - freskant-skih del v domžalski cerkvi. Kaže, da je Slavko Pengov dobil naročilo za izdelavo te slikarije v svojem zgodnjem ustvarjalnem obdobju, ko je le končeval zagrebške študije na tamkajšnji akademiji in ko jc najraje ustvarjal v tehniki olja Kasneje jc mojster segal v monumentalno stensko slikarstvo; delo. ki ga je opravil, pomeni najobsežnejši tovrstni slikarski opus 20. stoletja v Sloveniji. Domžalčani smo potem dolga leta, vse do poznih petdesetih let 20. stoletja lahko opazovali bogato oljno posli kavo na svojih prostorih knjižne ponudbe nanovo urejenega doma godbenikov srečanje na temo: Spomini na stari godbeni dom in njegove ljudi.... Prireditev bo v sredo, 11. aprila 200) od 19.30, na prireditev pa so povabljeni vsi, ki jih zgodovina doma zanima, ki imajo o njej kaj povedati, ali pa hranijo kakega od predmetov, doku- Pa še nekaj: na prireditvi bomo tudi razjasnili, kaj je pisalo v podnožju oljne slike. Prav zaprav razpisujemo posebno nagrado tekmovanje: Kaj jc pisalo na oljni slikariji, ki jo danes objavljamo? Odgovor sporočile na Svet knjige Domžale, Kajuhova 5 do tO. aprila. Med pravilnimi odgovori bomo na prireditvi zastoru v domu, opazovali smo ga pred vsako prireditvijo, ko se je pred predstavami - oljna slika dvigovala, po sklenjenih pi-reditvah pa spuščala. Vse to jc siki zanimivo krajevno tkivo, ki pa ga jc žal marsikaj pozabljenega, pri mnogo-kom pa vendarle še živi v spominu. Roman Kos in Svel knjige na Kajuhovi 5 v Domžalah (Godbeni dom) organizirala v mentov ali morda spomine na čase gradnje... Na prireditvi-srečanju bodo nastopili domžalski g(xlbcniki, posredovali bomo mnogo zanimivih informacij o domžalski preteklosti, razvozlali pa hotno morda tudi marsikaj zanimivega o motivih in alegoričnih komponentah vsebine slikarji, ki smo jo spel lahko nedavno posneli; potem, ko je bila dolga leta skrila očem... 11, aprila 200I izžrebali 3 nagrajence in jih nagradili s tremi lepimi knjižnimi nagradam. Torej: kaj je pitalo na odrskem zastoru v Godbenem domu? Sicer pa: povabilo velja! II. aprila 200I pridite ob 19.30 v Godbeni dom, da skupaj ODU dimo spomin na zanimiv košček zc odmaknjene krajevne zgodovine ... Rok Jarc - predsednik Društva za promoviranje nedovoljenega trgovanja z idejami O vašem društvu smo v zadnjem času veliko slišali v zvezi s pismom, ki sta ga naslovili na Občinski svet občine Domžale. Zakaj ste se odločili napisati to pismo in kaj pravzaprav zahtevate? V pismu od občinskega sveta zahtevamo, da sprejme odlok, da se mladim v Domžalah v čim krajšem času zagotovijo primerni klubski prostori. S čim utemeljujete to zahtevo? To utemeljujemo z. dejstvom, da v Domžalah ni prostora, kjer bi sc mladi lahko dtiružili in organizirali prireditve za mlade, kot so koncerti, filmski večeri in podobno. Seveda se da tudi v Domžalah marsikaj priredili, tudi koncert, če smo že pri tem. Vsaj v poletnem času, ko sc lahko zatečemo v park za občino. V hladnejših obdobjih pa sc izkaže, da nimamo kam - Hale C se za manjši - nekomercialen -koncert prav gotovo ne splača najemali, druge dvorane pa bi se, tako vsaj pravijo, ob malo glasnejši mužiki žc v pol ure sesule. Sicer se pa že sama zgodovina obstoječih prostorov z vsemi štirimi upira tovrstnim dogodkom. Šele klub oziroma klubski prostori bi omogočili, da bi se v Domžalah redno nekaj dogajalo tudi na tem področju, s tem pa bi se radikalno spremenila tudi podoba samega 'mesta' - na bolje, seveda. Zakaj zahtevate klubski prostor prav vi, vaše društvo? Na takoj povem, da smo -skupaj z Mladim formumo ZLSD Domžale - samo pobudniki, saj bo klub namenjen mladim in upam, da sc nam pri sestavljanju in realizaciji programa poleg posameznikov in posameznic pridružil vsaj Se .Študentski klub Domžale. Pri tem bi se lahko zgledovali po Ilirski Bistrici, Kopru, Postojni, Vrhniki, Pivki, Sežani. Brežicah, Železnikih... Sicer pa jc dotično pismo podpisalo I83 mladih (ta- ko ali drugače...), ki živijo v Domžalah, podprl pa ga je tudi Kulturni dom Franca Berni-ka, zato menimo, da jc zahteva utemeljna. Ste dobili že kakšen odgovor za pismo? Pravega odgovora ni bilo. Zaenkrat smo dobili samo povabilo na sejo Odbora za kulturo, šport in dejavnosti društev, na kateri naj bi predstavili naše društvo. Sicer pa smo pisali tudi direktorju Ljubljanskega urbanističnega zavoda, ki ima v lasti opuščene poslovno-skladišč-ne prostore za Kitajsko restavracijo, če bi nam dovolil občasno uporabljati te prostore za koncerte in razstave, vendar po treh mesecih odgovora še nismo dobili. Mogoče bi moral pisno podpisati kdo drug Nemara gospa županja? Sicer pa naš namen ni pljuvati po občini in želimo ta problem reševati v konstruktivnem vzdušju, pri tem pa ne želimo širše publicitete. Ali je v občini sploh kakšen prostor, ki bi bil primeren za mladinski klub? Baje naj bi v okviru novega športnega parka za Rcpovžcm mlad dobili tudi mladinski klub. Vendar pa naj bi bil ta zgrajen Sclc čez dve leti. Medtem pa bi morda lahko od občine dobili prostor v kleti nekdanje knjižnice na Kolodvorski ulici ali pa opuščeno skladišče za Kitajsko restavracijo. Tam smo žc prej imeli dva koncerta in eno sli-karsko-kiparsko razstavo, pa filmsko projekcijo, in vsakič smo se imeli prav fino. Kaj pa Center za mlade na ljubljanski 70? Mar ne bi mogli delati v okviru tega centra? Obstoječi (enter za mlade jc bil žc ustanovljen s čisto drugačnimi cilji in bi sc nemara lahko imenoval center za najmlajše. Resda bi nam bili pripravljeni pomagati, vendar si ne moremo predstavljati, kako bi v teh prostorih priredili razsta- vo, kaj šele koncert. Vsekakor smo tukaj naleteli na področje, kjer bo treba Sc marsikaj postoriti. Mislim, da sc nas jc našlo kar nekaj, ki bomo vse to in Sc več naredili z veseljem. Sicer pa jc, roko na srce, Sc kako res, da bi morali mladinski center voditi mladi, ne pa da mladinski centri vodijo mlade za nos. Prav tako sc človek lahko samo nasmehne ob pogledu na kupe formularjev, ki naj bi jih bilo treba izpolniti, če hočeš samo vnesti malo življenja v tole naše podalpsko mestece ... »Svašta!« To je kar ostra izjava. Ali niste v ničemer vezani na občinske službe, kako financirate vaše dejavnosti? V DPNT smo zbrali sami entuzijasti, prostovoljci, res pa pe-reko /veze kulturnih društev Domžale (hvala, Pavle), pridobimo nekaj malega sredstev iz Javnega sklada za ljubiteljsko kulturno dejavnost. Če prav razumem, se ukvarjate z mladinsko kulturo? Ja, prirejamo razstave, koncerte, filmske projekcije, predavanja, izdajamo svoj časopis in sc povezujemo s podobnimi društvi po Sloveniji. Sicer pa v našem glasilu T3.40 objavljamo mladinsko poezijo, prozo, ilustracije, fotografije, stripe, leorcl-ske in informativne članke. Do sedaj jc svoje prispevke v njem objavilo preko 30 avtorjev. Sicer pa trenutno načrtujemo še de delavnici (strip in fotografija), razstavo konkretne in vizualne poezije, pedavanja o dada-izmu in nedrcalizmu, koncerte skupin Žoamho Žocl VVorkes-trao in Zvvckete ter nekaj manjših projektov. Trenutno pa jc za nas najpomembnejši cilj to, da bi mladi v Domžalah končno dobili v uporabo klubske prostore, ki bi bili primerni za koncerte glasbenih skupin, ki sicer igrajo po klubih v Sloveniji, pa za vse ostale - žc stok rat omenjene - vrste prireditev, seveda. Šele s tem bi bilo lokalni samo organizirani mladinski kulturi omogočeno, da sc razraste vsaj do te mere, da bomo Domžalam (skoraj) upravičeno lahko rekli mesto. Načrtov in energije vam torej ne manjka in upam, da bodo v občini našli prostor tudi za mladinsko kulturo. Hvala za pogovor in veliko uspeha vam želim. KRISTINA BRODNIK V spomin trem prijateljicam Stiska STISKA - izvir trpljenja in nemoči noč in dan teži, življenje greni. STISKA - na DUŠO in SRCE pritiska, liho in nevidno, pod pritiski ječi, življenje greni. STISKA - last dobrih nemočnih soljudi, je strah in trepet -vzbuja preplah, zdravje rahlja, življenje greni. STISKA - nerazumevanje »trdih« in močnih do nemočnih soljudi -jo rodi. Strah in trepet DUŠO k tlom pritiska. življenje greni. STISKA -dokončni SIKI S -DUŠO POGUBI Nc vidi izhoda, brez moči, ječi, ječi .... Izniči DUŠO m SRCE, v večno lemo hiti, hiti.... Življenja več ni! STISKA - (iitimo solze v očeh, škoda DUŠ in SR( , škoda življenj, ki jih več ni! AGICA KRIŽNAR stran 13 KULTURA h. zakladnice pregovorov »Ni dekleta brez ljubezni, kakor ni sejma brez tatov« Ljubezen Je podobna prometni nezgodi: nekdo Irci vale, prevrneš se in potem preživiš ali pa ne,« je šaljivo zapisala Juliette Greco. Tudi pregovori govorijo o ljubezni včasih resno, včasih v šali. Ljubezen ima veliko oblik in razsežnosti: razvnema srca fantov in deklet, mož in žena, staršev in otrok; vera pa poleg tega govori o ljubezni do boga in bližnjega. Gre za eno največjih vrednot, ki vsakemu človeku osmišlja življenje: ljubezen je največje bogastvo. Kdor ne najde ljubezni, ni ničesar našel. Kjer je ljubezen, tam ni tesno. Prava ljubezen se pokaže v siis-ki. Kjer je ljubezen, tam ničesar ne manjka Poštena ljubezen ni ne sramota ne greh. ljubezen je zakon nebes, črt (so- vraštvo) zakon pekla. Večno mlada ostane samo ljubezen. Čeprav je ljubezen v ednini, vendarle prebiva v dveh srcih. Zanjo je potrebna neka podobnost, medsebojno poznanje in zaupanje: Podobnost povzroča ljubezen. Ljubezen rodi ljubezen. Cesar ne poznaš, ne moreš ljubili. Kjer ni zaupanja, ni ljubezni Vrata ljubezni so oči: Ljubezen se začne z očmi. Oko je sel ljubezni. Oči ranijo srce. Pogledi porajajo ljubezen. Daleč od oči, daleč od srca. Ljubezen je lahko le svobodna: prisila na tem področju nima smisla: Ljubezni in petja ni mogoče izsiliti. Izsiljena ljubezen in pobarvana lica ne trajajo. Ze Sveto pismo v glavni Visoki pesmi omenja moč ljubezni: Močna kakor smrt je ljubezen (Vp 8,6). Tudi pregovori ugotavljajo, da ljubezen vse premaga in ji ni nič nemogoče. Nadvse je iznajdljiva in povsod najde pot do cilja: Ljubezen vlada v svojem kraljestvu brez meča. Ljubezen poganja svet naprej. Ljubezen pozna skrite poti. Ljubezen najde pot (tudi sko/i ši-vankino uho). Nihče se ne more odtegnili njeni moči: Proti ljubezni ne raste nobena zeL V vojnah ljubezni je zmagovalec listi, ki zbeži. Človek se lahko odloča o lem, da začne ljubili, ne pa o tem, da preneha. Ljubezen ne pozna starosti. Srce se ne postara. Ljubezen stanuje v kočah in v palačah. Ni travnika brez trave in ni ženske brez ljubezni. Nadaljnja lastnost ljubezni je. da je zahtevna in ne pozna mere in meja: ljubezen in smrt ne poznata meja. Ljubezen nikoli ne reče »dovolj«. Kdor ljubi, ne računa. Resnična ljubezen je zvesta in nikoli ne mine: Spomladanski oddih na slovenski in hrvaški obali: tro-, pet- in sedemdnevni paketi že od 9.300 SIT PRVOMAJSKA POTOVANJA: Rimini San Marino-San Leo 2 dni; 27.4. in I.5.; 18.900 SIT Sahburg Passou-Lmz; 2 dni; 27.4. in l.5.,- 23.900 SIT Toskonski biseri; 30.4.-2.5., 33.500; San Gimignmu>-Siena-ENw Piso-Firenre; 3 dni; 27.4.; 32.900 SIT Krakov Jasna gera-Aosdiwitz, 4 dni; 26.4. in 29.4.; 35.900 SIT Ažurna obala in otok Korziko 5 dni; 26.4,59 900 SIT Sicili|a; 5 dni; 25.-W.5.;l 19.900 SIT Letalo - letalo Potepuhov NASMEH POLETJU po NAJUGODNEJŠIH CENAH! Naročite na dom brezplačni bataloa POTEPUHOVO POLETJE 2001! Zvestoba je sestra ljubezni. Ogenj drv ugasne, ogenj ljubezni gori večno. Prava ljubezen se nikoli ne postara. Kako pomembno je zaupanje, razodeva naslednji pripetljaj: Slon in >lonica se zaljubita. Držeč se za rilca se sprehajata po živalskem vrtu. Nenadoma se ona ustavi, ga pogleda in vpraša: - Ti, ali me res vlečeš za nos? • BOGDAN DOLENC Bogastvo slovenskega jezika Obrušenke V pogovoru s prijatelji in znanci je bilo slišati kar nekaj pripomb na zadnja dva prispevka v tej rubriki. Da sem zaoral pregloboke brazde naše jezikovne njive. Po svoje imajo prav. Svetovali so mi, da naj se raje držim bolj pri vsakdanjih stvareh, to je pri hrananju omenjene njive, ker da je na tej površini veliko jezikovnega plevela - površnosti, nedoslednosti, drobnih napak in vsega mogočega. Nekateri govorci na radiu in televiziji niti sklanjati več ne znajo. In tudi na dvojino se več ne spoznajo. Malo se izprehodimo po tej jezikovni njivi. Iz- prehodimo, ali res? IZPREHODITI SL. ALI STE 2E ŠLI NA IZPREHOD? Ne, kaj takega zlepa (ne: IZLEPA) več ne slišimo, pač pa: SPREHOD in SPREHAJATI SE. Podobno je z besedama IZPODBUDA in IZ-PODBUDITI. Tudi pri teb je prišlo do obrusit-ve in do obrušenih besed. Med temi je najbolj značilna beseda SPRIČEVALO. Še enkrat moram povedali, tla smo imeli IZPRIČEVALA do šolskega leta 1940/41, naprej pa so slovenski šolarji dobivali SPRIČEVALA. Podobnih obrušenk je še veliko. POSKUS. SSKJ našteva: poskus na živalih; potek poskusa / delati poskuse / s poskusom dokazati, ugotoviti / prepoved atomskih, jedrskih poskusov; fizikalni, kemični poskus; laboratorijski poskus / lioskus z novim škropivom ni uspel... poskusi v gospodarstvu... umetniški poskusi... Kljub vsemu temu pa moramo na radijskih in televizijskih prenosih s tekmovanj še vedno poslušati: prvi POIZKUS, drugi POJZKUS, tretji POIZKUS, pa še predzadnji ler zadnji in tako naprej. Naj navedem še nekaj obrušenk: izbrusiti: zbrusili, izčvekati: ščvekati. izhirati: shirati, izhoditi: shoditi, izkazati: skaziti. Ali ni bolj prijetno slišati namesto predpone IZ- le navaden S. Naprej: zlepa, shuda ali zgrda - ne pa: i/lepa, izhuda ali izgrda. Na tem prostoru bodo ZGRADILI novo ZGRADBO. Mojster je SKONSTRUIRAL nov stroj. Utrujen je hitro SPIL kozarec sveže vode. Natakarica je dvakrat SPLAKNII.A kozarec. SPODBODEL je konja in hitro od jahal. Pri šoferskem izpitu mu je že tretjič SPODLETELO. Prijatelj mu je SPODMAKNIL stol. Končno je SPREVIDEL da tako ne more več naprej. Voda je SPRALA zemljo s hriba. Vsi glagoli v navedenih stavkih so včasih imeli predpono: IZ-. Naučili se bomo SPODREZOVATI korenine Največja SPOSOJA knjig je v knjižnici. SPODRAST - to so novi poganjki ali zarod. Najnovejša SPOPOLNITEV Se ne pride v po- štev. Zadnja SPREMEMBA je bila dobrodošla. Omenjeni samostalniki pred desetletji Se niso bili v rabi. Še nekaj zastarelih oblik glagolov: To blago pa je že zelo IZPRANO. IZPREOBRNJENA se je končno vrnila domov. Tudi pri nas že IZPRIJENA mladež popiva kar do jutra. V tem primeru moramo upoštevati 1ZPREME-NJEN program. Zaradi IZPODBIJALNE tožbe se bo stvar zavlekla. Danes večina vsi govorimo: sprano, spreobrnje-na, sprijena, spremenjen, spodbijana. Slovenski jezik je živ in se spreminja. FRANCE CERAR koledar prireditev »ti, za otroke sobota, 7. april 2001 nb 10.00 uri, tZVBN Vesselin Botdevpo bratih Grimmi /A ll.ll KRALJ lutkovno predstava, Mini teater, Ljubljana Žabji kralj je vesela in zanimiva pravljico, ki nosi v sehi pomembno sporočilo z.a otroke. Razkriva, da so na ivetu stvari, ki so videti grde in strašne, če pa je človek potrpežljiv, lahko v njih odkrije lepoto. Vseeno pa mora biti previden, < lovek prav lahko naredi napako. Včasih se tgodi, da poljubiš tabo in ta se spremeni v primeša, lahko pa poljubiš princeso, pa se spremeni v oho... Samo resnična ljubezen lahko naredi čiulež. Predstavo so skupaj S slovenskimi lutkarji pripravili najboljši bolgarski lutkovni umetniki. sobota, 21. april 2001 ob 10, uri, IZVEN PIKA GRE V ( IKK t /S plesna predstava. Plesno društvo hitino Koper V mestu vlada vznemirjenje: prihaja cirkus! ludi Pika jc zelo ratlovedua. Odpravi se na obisk: spozna cirkuškega ravnatelja, prisluhne orkestru, se sali s klovni, občuduje močnega Adolfa in neverjetne spretnosti slavne vrvohodke Elvire. Cirkusko življenje to bi bilo nekaj ta Piko' Naj ostane pod bleščečimi cirkuškimi lučmi, ali naj se vrne med svoje prijatelje domov ' Pikina odločitev je skrivnost, ki jo bomo izvedeli šele na kom u pmlstave.V koreografiji I ione Johnson jc predstavo pripravilo 25 mladih plesalk. gledališče ponedeljek. 2, april 2001 ob 20.00 uri, IZVEN Wilty Russell: SIIIRIEV VALENTINE monokomctlijei, teater Komedija BTl'. I juhi Jana VVillv Russell je uslovel s komedijama »Shirlex Valentine-' in •'Edueating Rita«. Povsod, kjer so se lotili njune uprizoritve, sla postali uspešnici. V gledalkah in gledalcih, ki ..apns>ČOJO njegove predstave, želi ..anciiti hrepenenje po optimizmu in dobrem. V notranjosti gospe Bradslum; lene gospoda Joca Hradshaiva. nekje mi dnu Srca, se Se vedno skriva mlada in neugnana Shirley Valentine. Pa čeprav jc mati dveh odraslih oirok in ima 42 let. Zapuščena od i Ivljenja in osamljena se vsak dan pogovarja s svojo prijateljico steno, medtem ko kuha motu večerjđ, ki mora biti nd miz.i vsak dan točno ob istem ciisu. Poleg kuhinjske stene ima Shirlcv še prijateljico Jone. Ta jo povabi na počitnice v Grčijo. Morda pa se bo življenje gospe Bradslum vendarle spremenilo in mogoče se ji bo jctitorka v klarinetnem razredu prof. Hende v Haslu. ERANf, 'OIS HENDA je rojen v Hraz.iliji. kjer je dobil tudi prvo glasbeno i. .obra. bo. Študiral je klarinet, kompozicijo, glasbeno teorijo in komponiranje. Kot komorni poustvarja- lee pa jc začel kariero v Švici leta 19HH. Odtlej jc reden gost na priznanih glasbenih jnireditvah po vsem svetu. Posnel jc tudi nekaj laserskih /-lose Je redni profesor za klarinet na Akademiji za glasbo v BerUnu in v Hasln. predava pa tudi na različnih medinuodnih tečajih. Program: R. St humanu, ( \ Ocbussy, H. Martinu. L Stravmski. E. Poulenc četrtek, 12. april 2001 ob 20.00 uri, ZAKLJUČENO ponedeljek, 16. april 2001 ob 20.00 uri, IZVEN SIMIONIČNI ORKESTER DOMŽALE-KAMNIK - M) let delovanja V letU 2001 praznuje Simfonični orkester Domžale Kamnik, edini amaterski orkester v Sloveniji. 30 letnico delovanja. Orkester sestavljajo glasbeniki, izjemoma tudi nekaj glasbenih pedagogov in poklicnih glasbenikov. V dolgih letih deiovtiuja se je /.oblikoval bogat koncertni program, ki obsega tradicionalne novoletne koncerte, celovečerne koncerte simfonične in komorne glasbe ter nastope Ob otvoritvah razstav in drugih priložnostih. Orkester .e od \\scga ..ačetka sodeluje nO ftstivalu vGrohljuh. v njegovem okviru pa deluje tudi komorni orkester s pihali. Orkester jc gostovat na ■Zimskih glasbenih večerih ■•, na Hrvaškem in v Italiji. Kol solisti pO SO se občinstvu predstavili številni slovenski najvidnejši glasbeni poustvarjale!, Glasbeni pedagog prof. Tomaž llabe jc bil vodja orkestra od njegove ustanovitve do leta 199.1, ko je to mesto prevzel dirigent Aleksandar Spasič. Na sporedu: Uldwijt van Beethoven Solist: 1'rimoi Navšak, violina Dirigent: Aleksandar Spasa Organizaciji Simfonični orkester Domž.ale-kumnik balet sobota, 7. april 2001 ob 20.00 uri, IZVEN DeloJusu: DUBROVAČKI KANTU NI komorni balet, Kamerni teater $3 Sarajevo Delo Jusičje znano ime iz. glasbenega sveta: skladatelj i" ustanovitelj skupine Dubrovački trubaduri vGO, letih, ustanovitelj in vodja zbora -Muli raspjevani Dubrovnik^, selektor Mednarodnega otroškega festivala v Šibeniku, dirigent simfoničnih in velikih revijskih orkestrov doma m v tujini, skladatelj simfoničnih del in filmske ter scenske glasbe. Glasba Dela JusiČajt podlaga z.a komorno Indetno predstavo gledališča Kamerni teatar 55, ki sta jo nadgradila in :aokrožila še ,lva odlična avtorja: priznana režiserka in koreografinja Edina Piipo in /ibretist (i radi mir (iojei. Skupaj s jieterico odličnih plesalcev so ustvarili predstavo, kjer se prepletajo elementi klasičnega baleta, modernega baleta in ti lesne plastike. Komorni prostor, kjer se izvaja balet, je j>oschen izziv Z.a ph-saicc. ki se tembolj posvetijo ne samo govorici telesa, pač pa tudi mikro gibu. mikro mimiki m vcstiki. skoraj na dosegu publike. Dubrovački kantina je predstava O ljubezni: o fenomenu, ki je pfOV toliko neulovljiv kot fas< inunten. O ljubezni, ki jc kot kruh potrebno z.a Življenje, pa vendar vedno znova skrivnostno skrivajoča se zu ■■kantuiu--zunanjih in notranjih prostorov i loveka. Režija: Edina Papo slovesnosti četrtek, 19. april 2001 ob 20.00 uri, IZVEN - PRAZNIK OBČINE DOMŽALE četrtek, 26. april 2001 ob 20.00 uri, IZVEN - DAN HOJA PROTI OKUPATORJU 19, aprila 1952 SO bih' Domžale razglašene za mestno občino, zatO tega dne praznuje občina Domžale svoj občinski praznik. Na slovesnosti bodo podeljena priznanja občine Domžale za leto 2001. V kultni nem programu bedo sodelovali: Komorni .bor Dom.ale pod vodstvom Tomaža Pirnatu, skupina vioiončelistov prof Zdenke Kri.stl Marinič, učenci solopetja Glasbene šole Domžale, pisatelj in pesnik Dane Zaje; slovesnost /m bo vodila Nataša Dolenc. Slovenci smo 27. april ohranili kot državni praznik tudi v novi drŽavi in kot spomin na ustanovitev Ob' sedaj predstavlja Dan boja proti okiijuitorju. Na slovesnosti, ki jo bo vodila Dragu Jcrctiua Anž.in bodo v kulturnem programu sodelovali: Plesna skupina Miki Domžale, učenci osnovne šole Rodu a, harmonikar Božo Matičič, solisti Joži Kališnik. Jane: Majcenovic in Rok Lip ter oktet Tosama. Organizacija: Občina Domžale in Zveza kulturnih društev Domžale galerija domžale razstavlja LIKOVNO DRI STVO PETRA LOBODE DOMŽALE odprtji' razstave: četrtek, 19. april 2001 ob I H. uri Likovno društvo Petra Lobode jc bilo na pobudo Kulturne skupnosti Domžale ustanovljeno v letu 197J. Od takrat neprekinjeno deluje do danes. Duhovni in strokovni vodja je akademski slikar Danijel Lovro Luggei. Pod njegovim mentorstvom se člani društva tedensko sestajajo v Osnovni šoli Domžale, kjer se izobražujejo in ustvarjajo. Člani društva so aktivni tudi v drugih društvih, kjer dosegajo vidne uspehe domu in v tujini. Ob koncu šolskega leta se s svojimi deli redno predstavlja jo v Galeriji Dom ah-. Razstavljajo: Vina Končan Erelih, Agica Kriinar, A sta Perko Slante, Ida Rebula, Nevenka Semeja, Danica Smrdel, Gorazd Skender, Marjana Tavčar in Jote Vajda Razstava bo odprta do 5. maja 2001 Galerija je odprta od ponedeljka do petka od W.O0 do 12.00 ure ,n od 15.00 do 19.00ure, ob sobotah od 10.00do 12.00 ure. Vstopnine ni Vstopnice so v prodaji štirinajst dni pred prireditvami ob delavnikih od 10.00 do 12.00 ure v upravi Kulturnega doma Iranca Bernika. ob delavnikih od 16.00OO 19XX) ure v klubu Kulturnega doma L muca Bernika i Ljubljanska r>l. Dom tile. vhod z. dvorišča, kletni prostori) ter eno uro pral pinetkom juireditev v blagajni doma. Informacije in rezervacije po telefonu: 722 50 50. Rezervirane vstopnice je potrebo prevzeti najkasneje do pol ure pral prieetkom prireditev, sicer jih posredujemo v redno prodajo! Spoštovani obiskovalci kulturnega doma! Piosimo \as. da ne zanutjale juheditev ter da v dvorano ne nosite mobilnih telefonov, ur ali drugih nuprav, ki oddajajo zvočne signale. Vabimo Vas. da obiščete Klub Kulturnega doimi L ranca Hernika. ki je Odprt vsak delavnik od 16.00 do 19.00 ure v odmoru prireditev in po njih. V prijetnem in mirnem okolju boste ob osvežilnih pijačah, kavi ali kiju lahko j prijatelji poklepetalt O kulturnih in drugih dogodkih. a pril 2001 ponedeljek 2 lIltilKiknilHilija Willv Russell: sniKi i:y Valentine Teater komedija, Ljubljana 20.00 IZVEN četrtek 5 lutkovna igrica 9.30 in Svetlanu Makarovit: 11.00 ENA, ENA, TKI abonma URŠA 1 Lutkovno gledališče in URŠA 2 Zoom Ljubljana sobota 7 lutkovna predstava J. in W. (jrimm, V. Boidev: ŽABJI KRA1J Mini teater Ljubljana 10.00 IZVEN sobota 7 balet Delo Jusie: DUBROVAČKI KANTU NI Kamerni teater 55 Sarajevo 20.00 IZVEN torek 10 koncert 50 LET 19.311 GIA SBENE ŠOLE DOM/A LE /Z VEN organizacija: Glasbena .lola Domfate sreda 11 koncert 20.00 Francois HENDA - klarinet, abonma MODRI Eva BOHTE BENDA- klavir in IZVEN četrtek 12 koncert SIMFONIČNI ORKESTER DOMŽALE -KAMNIK-30 let organizacija: Simfonični orkester Domžale - 20.00 Kamnik ZAKIJUČENO ponedeljek 16 končen SIMFONIČNI ORKESTER DOMŽALE -KAMNIK-30 let organizacija: Simfonični orkester Domžjale - 20.00 Kamnik IZVEN četrtek 19 odprtje razstave LIKOVNO DRUŠTVO PETRA IA)BODE DOMŽALE 1X00 IZVEN četrtek 19 proslava PRAZNIK OBČINE DOMŽA 1.1. organizacija. Občina Domžale in /KI) Domiale 20.00 IZVEN sobota 21 plesnu predsatva PIKA ORE V CIRKUS Plesno društvo Ijitino Koper 10.00 IZVEN četrtek 26 prireditev DAN HOJA PROTI OKUPATORJU organizacija: 20.00 Občina Domžale in ZKD Domžale IZVEN POKROVITELJ SEZONE 2000/2001 (/© ) banka domžale ^—Banka za vas V BESEDI IN SLIKI stran 14 Čestitamo zlati Bojani Lavrenčič Ponosen, da lahko tekmujem (Nadaljevanje s prve strani) Na Aljaski je bila letos že sedma zimska specialna olimpiada - svetovne zimske igre Specialne olimpiade, katere seje udeležilo 16 športnikov iz Slovenije, ki so bili izbrani na osnovi najboljših rezultatov, doseženih v zadnjih dveh letih. Tako se je v slovensko ekipo uvrstila tudi odlična športnica Bojana Lavrenčič. varovanka Osnovne šole Roje, ki je skupaj ' drugimi športniki veliko naredila za prepoznavnost Slovenije. Ob tem pa je treba reči, da so bile igre medijsko izredno podprte, saj je CNN v Ameriki dnevno poročala o njih. 1750 tekmovalcev iz 79 držav je bilo na Aljaski deležnih veliko pozornosti. Organizatorji so jim pripravili pester program, v katerem so se spoznali z navadami in kulturo, se medsebojno spoznavali, navadili na spremembo časa, vsak pa jc bil deležen tudi zdravstvenega programa. 7. zimska specialna olimpiada se je kot vse druge začela s slavnostno otvoritvijo, tej pa So sledila tekmovanja, v katerih je bila slovenska ekipa zelo uspešna Posebej se je odlikovala prav mlada Bojana Lavrenčič, ki je osvojila zlato medaljo v smuku ter bronasto v veleslalomu Igre so se II. marca zaključile s svečanostjo ter obljubo, da se Športniki ponovno zberejo leta 2003 v Dublinu na Irskem. Skupinska fotografija z zmagovalko Bojana jc bila ob prihodu na letališče deležna velike pozornosti, posebej pa se je razveselila sprejema, ki ga je pripravila Osnovna Sola Roje. Delavci na tej Soli se trudijo, da bi vsem učencem omogočili čim bolj polno, bogato in integrirano življenje. Tako se je Sola takoj aktivno vključila v gibanje Special Olimpic, ki je že Zlati olimpijki Bojani Lavrenčič so njeni prijatelj iz Osnovne šole Roje na letališču Brnik pripravili prisrčen sprejem. pred 60 leti v Ameriki začelo v Spori ne igre in tekmovanja vključevati tudi osebe z zmerno in težjo motnjo v duSevnem razvoju. Bojani udeležba na olimpiadi na Aljaski ni bila prva, saj si jc že v letu 1995, na enakem tekmovanju v Schladmingu, pritekla drugo mesto, lahko pa se pohvali tudi z naslovi državne prvakinje ter podprvakinje. Čeprav jc letoSnja zima skoparila s snegom, nam je Športna pedagoginja na OS Roje ga. Bronka Mulec povedala, da so uspeli najti nekaj smučišč, kjer je Bojana pridno vadila, tako da sta obe medalji z letošnje zimske specialne olimpiade rezultat njene prizadevnosti in želje biti uspešna Zlati olimpijki Bojani Lavrenčič za izreden uspeh tudi v imenu Uredništva iskrene čestitke! BOJANA Predstavitev knjige Matjaža Brojana Začetki radia na Slovenskem Vedno polno zaposleni domžalski novinar Matjaž Brojan, tudi dolgoletni odgovorni urednik našega glasila, je v lanskem letu izdal knjigo Začetki radia na Slovenskem. Kot smo v Slamniku že zapisali, je knjiga velik prispevek k predstavitvi zgodovine tega medija na Slovenskem in za ohranitev njegove zgodovine in prihodnosti, zapisali pa smo tudi, da smo Domžalča-ni ob tem še posebej ponosni, saj igra v tej zgodovini naše mesto zaradi postavitve prvega oddajnika na njegovem obrobju pomembno vlogo. Na povabilo Knjižnice Kamnik je svojo knjigo g Matjaž Brojan predstavil v večnamenski dvorani te knjižnice, pri tem pa so mu pomagali: g. Jože Mastnak, pomočnik generalnega direktorja Radia Slovenija, igralec Aleksander Valič, citrarja Blaž Kladnik in Martin Zlobko, ki ju je za nastop pripravil g Tomaž Pla-hutnik, pa tudi nekateri obiskovalci, ki so obudili spomine na začetke radia na Slovenskem. V uvodnem nagovoru je g Jože Mastnak poudaril da »brez Brojana ne bi bilo zapisane zgodovine radia, saj je s knjigo zapolnil veliko vrzel«. Knjiga je bila deležna že mnogih pohval in ugodnih kritik, saj pomeni velik prispevek k doslej neobdelanemu področju zgodovine radia, ki je pomemben del v zgodovini naroda »Matjaž je po srcu dober Igralec Aleksander Valič, ki je na prijetnem večeru obudil spomine na svoje začetke nastopov na radiu in prebral nekaj odlomkov iz knjige, v prijetnem pogovoru z dr. Nikom Sadnikarjem, ki se je tudi spomnil svojih prvih srečanj z radiom. človek in dober pisec« je končal svoj nagovor g Mastnak in avtorju iskreno čestital za knjigo ter se mu zahvalil za vse opravljeno delo. Avtor Matjaž Brojan jc predstavil vsebino knjige in poudaril da na tem področju Slovenci nismo zaostajali, pač pa smo Sli v korak z drugimi narodi. Začetek radia je bil po njegovem mnenju čas velikega zanc-senjaštva, ki jc tedanjim poslušalcem prinašalo informacijo, nova znanja in zabavo v njihove domove - direktno iz studia brez kakršnih koli priprav. Knjiga je tudi zahvala vsem, ki so se lotili vzpostavljanja radia na Slovenskem ter vsem, ki so se trudili, da je bilo to področje tehnično, programsko in vsebinsko naravnano v zadovoljstvo vseh poslušalcev in poslušalk. Ob citrarjih je prijeten večer popestril igralec Aleksander Valič, tudi sam sodelavec radia ob koncu vojne. Ob obujanju spominov je prebral tudi par odlomkov iz knjige, med njimi tudi tistega o gradnji oddajnika v Domžalah. Svoje spomine na začetke radia jc obudil tudi znani Kamničan g Sad-nikar, katerega družina je med prvimi kupila tedanji radijski aparat, v gimnaziji pa so dijaki ob pomoči prof. Leopolda Andrca tudi sami naredili detektor. Spomnil pa se je tudi, kako so kot gimnazijci obiskali radijski stolp v Domžalah. Na najpomembnejše može iz zgodovine radia se je spomnil tudi g Mastnak, svoje mesto v predstavitvi knjige pa jc našla tudi kukavica, kateri je pravi literarni biser namenil Fran Mil-činski, oče popularnega Ježka. V knjigi je g Brojan zajel kar 400 ljudi, ki so tako ali drugače oblikovali zgodovino radia, v kateri pa posebno mesto zanesljivo zasedajo napovedovalci, med njimi najbolj znani Ivan Pengov, ing arhitekt, katerega podobi so tedaj namenili pravcato pesmieo. Ob koncu večera se je radijskega stolpa, kot ga jc srečeval v mladosti, spomnil tudi g. Ambrožič. Najstarejša zgodovina radia na Slovenskem jc po zaslugi novinarja Matjaža Brojana, ki se je ob koncu srečanja zahvalil vsem, ki so skupaj z. njim oblikovali knjigo, zapisana. Manjka pa še novejši del, za katerega je g. Mastnak izrazil željo, da bi tudi pod Brojanovim preresom našla pot v knjižno obliko. Tisti, ki smo avtorjevo delo o začetkih radia na Slovenskem prebrali, si tega zelo želimo. y^ $ SUZUKI Učiteljica Alenka Dragan z učenci. Drugačna ura Da so otroci iz dneva v dan bolj zahtevni, vemo vsi. Hitro se naveličajo enoličnih stvari, potrebno jim je dati več. Ker smo odrasli, pričakujejo od nas, da nismo dolgočasni. Tega nam sicer ne povedo, nam pa to na različne načine pokažejo. Zato je naloga učitelja čedalje bolj zahtevna. Če pa si pripravljen prisluhniti otroku, postane zabavna. Med nami je veliko staršev, ki marsikaj vedo in so nam pripravljeni pokazati. Potrebujejo samo spodbude, tako kot vsi. Tako nam jc sodelovanje s starSi v naSem razredu prineslo zanimivo uro, pri kateri nas je mamica Ingrid TIČ naučila izdelovati adventne venčke. ••• V razred je prišla Juretova mamica. Naučila nas je izdelovati adventne venčke. Vsakemu od nas je izdelek lepo uspel. Ko smo venčke dokončali, smo jih polepšali z. okraski in jih odnesli domov. Doma so mamice zelo lepo okrasile stanovanje. ROK, VITO, 3. b Delo v Soli je lahko zelo prijetno. Tudi v naSem razredu je bilo tako. Na obisk je prišla Juretova mamica in nas naučila nekaj novega. Izdelovali smo venčke. Porabili smo veliko smrečja, žice, okraskov. Pri delu smo bili delovno živahni. Pomagala nam jc tudi učiteljica Alenka. Ko smo z delom končali, smo vse lepo pospravili. Juretova mamica je bila zelo vesela, saj nas jc naučila delati nekaj lepega. ŽIGA,JOŠT,3.b Vesele počitnice v Centru za mlade O maškarah, fosilih, da tigra niti ne omenjamo V času od 26. februarja do 2. marca, v času zimskih počitnic, se je skupina desetih otrok v starosti od osem do trinajst let družila in ustvarjala v CZM v Domžalah ter šla na izlet z vlakom. Kako so doživljali medsebojno druženje, kaj so videli in doživeli, si lahko preberete v naslednjem prispevku. Nina Štefe: v Centru sem preživljala počitnice žc lani poleti. Tu se počutim zelo dobro in posebno si bom zapomnila ogled cirkuških Živali v Ljubljani: Skupinsko smo se fotografirali, meni pa so dali v roke malega tigrčka. Luka Lanišek: V torek jc hil pust in smo se lahko napravili v maškare. Jaz. sem prinesel s seboj kostum za oso, v Centru pa smo se s posebnimi barvami poslikali po obrazih. Obiskale pa so nas tudi maškare iz. vrtca Čebelica. Tina Hafner: Jaz sem si izbrala poslikavo, ki jc predstavljala morski zaliv s palmo, galebi in soncem na nebu. Animator Tilcn nam je »uredil frizure« z. gclom in barvnimi spreji. Naslalc so zanimive maske: kuza, pajkova mreža, okostnjak, tiger, sladoled,.. Klemen Jasene: Tudi midva s sestrico sva že večkrat preživljala vesele počitnice v Centru. V četrtek smo se odpeljali z. vlakom na Jesenice in obiskali Muzej železarstva in fosilov, šli na osnovno Solo Tone Ču-far, kjer smo imeli kosilo. Lam nam jc prijazna gospa Pavla pokazala lutki Bozota in Lucija. l-uci jc hudoben in če nas obvladuje, ga preženemo v mezinec, na njegovo mesto pokličemo dobrega Bozota. Tomaž Žahnikar: V muzeju s fosili smo si lahko ogledali kamenine, v katerih so bili vidni školjke, polzi, lišaji in mahovi, ki so jih našli v hlizini Jesenic. V Centru smo lahko igrali tudi na računalnik, drsat pa nismo Sli. Domen Slabe: Igrali smo sc tudi družabne igre »Boogle«, Človek ne jezi sc, odbojko z. balonom in sc veliko pogovarjali. Jan Flis: Slikali smo s posebnimi barvami na folijo, ki sc posušijo, odlepijo in nalepijo na steklo. Narisal sem medvedka ter napisal svoje ime. Žiga Vrenjak: Jaz pa sem narisal poleg imena tudi rumeni pas, ker treniram karate. Obiskali smo tudi knjižnico, bili v čitalnici in »brskali« po internetu. Kar prehitro so minile ure, ko smo morali oditi domov. Tekst: MATEJA ABSEC Foto: LILI JAZBEC Mladost in pust na stopnicah Dvotonski trojanski krof Ekipa pod imenom »dvotonski trojanski krof« sc je tudi letos udeležila pustovanja na Viru. Sodelovali so žc prejšnja leta, zadnji dve leti pa se predstavljajo z največjim krofom na Slovenskem. Ekipa ima osem članov, od katerih jih večina hodi Sc v srednjo šolo. Tako so se letos odločili, da bodo krof naredili čisto na novo. Pod sponzorstvom gostinskega podjetja Trojane, ki jim je poleg denarne pomoči izročilo tudi veliko krofov, ki so jih med povorko razdelili med obiskovalce, in Eragmata, ki jim jc dal neomejeno količino stiroporja ki so ga uporabili kot sladkor na vrhu krofa, ostalo pa za posipanje krofa med povorko, jim je v slabih treh tednih uspelo narediti krof. Za pravo vzdušje so člani poskrbeli med povorko, ko so polnili krof z velikansko injekcijo in ga posipali s podaljšano »roko«. Sami pravijo, da so zelo zadovoljni in da komaj čakajo naslednje leto. Se enkrat sc zahvaljujejo sponzorjema in vsem, ki so kakorkoli pripomogli pri ustvarjanju »dvoton-skega trojanskega krofa.« TROJANSKI KROF Maškarada v pirueti Na pustni torek je bilo veselo rajanje tudi v kotalkarskem klubu Pirueta, saj so pripravili pravo maškarado. Vsi člani kluba so si, primerno pustnemu času, spremenili zunanji izgled in popestrili vsakdanji trening umetnostnega kotalkanja. Trening je sicer zgledal drugače kot ponavadi, saj so se razni vitezi, Telehajski, klovni in ostali obnašali čisto drugače kot pravi umetnostni kotalkarji. Pridružile so se jim tudi neznane maškare, ki so še dodatno prispevale k veselemu rajanju, tako da je bila v klubu res prava maSkarada. Tudi za pijačo in jedačo jc bilo poskrbljeno, saj nas je že tradicionalno obdarilo gostinsko pči prepričajo o naši skrbi za varstvo okolja oz. o temi. ki smo jo poskušali s tem pismom pojasnili. HELIOS Tovarna bar, lakov in umetnih smol Količevo M. Vresk Kako vas mi vidimo: Vrtec kot dom »Učitelj vpliva na večnost, saj vsa njegova pozitivna dejanja, misli in občutja pripomorejo k ustvarjanju boljšega svela.« S to Geothcjcvo mislijo bi začela svoj članek, čnu namen jc predstaviti Vrtec Urša vsem, predvsem pa z njim seznanili starte, ki vpisujejo otroke v domžalske vrtce in to z zornega kola mamice dveh otrok, ki obiskujeta omenjeni vrtec. PISMA BRALCEV - ŠAH Vrtec se nahaja tik ob našem domu, čez cesto, tako da je sama po-z.icija vrtca več kot udobna. Delovni čas vrtca jc prav tako ugoden, (odprt jc od 5.30 pa do 18.30), posebej za starše, ki se vozimo v Ljubljano v službo. V pogovoru s slarši otrok svojih sodelavcev v Ljubljani (državna uprava) sem ugolovila, da je naš vrlce eden od redkih vrtcev s tako ugodnim delovnim časom. Vzgojni program je osnovni, dodatni in obogatitveni. V osnovnem programu jc predvideno prav vse, kar je potrebno za dobro predšolsko vzgojo otrok. Iz samega vzdušja v vrtcu so jasno prepoznavne temeljne naloge in cilji vrtca Urša. Celostna usmeritev vrtca jc dejansko naravnana k vzgoji naših otrok za življenje v sožitju. Prve izkušnje, ki jih naši otroci dobijo v vrtcu, so temelj za vzgojo, šolanje in vse poznejše medsebojne odnose v življenju, osnovna in glavna popotnica za življenje. Vrtec UrSa si prizadeva vse to dvigniti na čimbolj kakovostno raven in s lem nam, staršem, pomaga k dvigu življenjske ravni (kot nad-standard vrtec ponuja npr. abonma z.a starše v Kulturnem Domu Franca Bernika v Domžalah - starši so v gledališču, otroci pa ta čas v varstvu v vrtcu). »Dobra klima« v vrtcu je vzpostavljena s pomočjo kvalitetne medsebojne komunikacije med otroki. K pestrosti ponudbe vrtca, poleg stalnih projektov, kot so npr. jesenski Uršin živ -žav. Bralna značka. Pravljični december, Miklavžev zajtrk, Babičini spomini. Knjižni nahrbtnik, Zimovanje otrok, Pica dan. Skrb za okolje. Ko sc znajdemo v prometu, Zdrava prehrana - pripravimo zdravo juho. Slavnostno kosilo. Abonma vrtca Urša, Zajčkovi dnevi z narodnim običajem pisanice, pripomorejo ludi različni tečaji: plavalni, plesni, tečaj angleščine, tečaj kotalkanja, glasbena delavnic, ipd., izleti v kckčcvo deželo, živalski vrl, v neznano; tradicionalni pomladanski piknik s starSi, zaključne prireditve, letovanje otrok, obisk gasilcev ipd., akcije: Uredimo svoj vrt - posadimo svojo rastlino, čistilna akcija..., razstave: ob zaključku vsakega projetka, ob praznikih, priložnostno in podobno. Poudarila bi pomen sodelovanja staršev z vrtcem, pri doseganju kakovosti predšolske vzgoje, to naše medsebojno sodelovanje veliko prispeva k ustreznemu dopolnjevanju družinske in institucionalne vzgoje. Poudarili pa bi, da dodatni prodnim vsebuje različne tečaje in aktivnosti, katerih namen jc razbremenitev staršev, da popoldne svoje aktivnosti usmerimo v druženje z otrokom in da sc dejansko ukvarjamo z otrokom, nc pa da zapravljamo čas, ko ga vodimo na različne tečaje. Menim, da je to modra rešitev, ki jc marsikateri vrtec v Sloveniji iz različnih razlogov nc premore. Obogatitveni program je za otroke, ki dopoldan vrtca ne obiskujejo, tako da imajo tudi ti otroci možnost vključitve v predšolsko institucionalno vzgojo in izobraževanje. V prostorih vrtca Urša je prav čutiti toplino, vedrino in prijaznost. Vzgojiteljice izvajajo izobraževanje z veliko odgovornostjo, so dinamične, spremljajo novosti in jih prenašajo v svoje delovno okolje. Vzgojiteljice v vrtcu Urša se zavedajo, da bodo z otrokom navezale pristen odnos le z uspešnim medsebojnim sodelovanjem in zaupanjem. Za zadovoljne in srečne otroke, kar jc skupni cilj staršev in vzgojiteljic, je vrtec drugi dom. Za najina dva otroka je to zares drugi dom v pravem pomenu te besede. Zato sem zelo vesela, da imamo vrtec, ki je lahko zgled drugim. ZORICA ZAKLAN Spoštovani! Na začetku Vas prav lepo pozdravim. Zclim. da bi napisali v časopis Slamnik te besede: Gre za g. dr. Ccrarja iz Domžal, ki je že skoraj pozabljen. Napisala bi, kako je zdravil mojo mamo. Ležala je 7 let na postelji, g. dr. Ccrar pa je redno prihajal k njej. Tudi če ni bilo nikogar doma. Vedel je, kje je ključ in odprl vrata. Enkrat je bila zelo bolna. Rekel je. da jc mama tako bolna, da ne more več pomagati, a je živela Se več let. Tudi taščo, ki je imela raka je zdravil. Prihajal je vsake 3 dni in ji lajšal bolečine. Enkrat se mu je neka Ženska skrila, pa je rekel, da zato ker bi morala še delati, ne pa iti v pokoj. Tudi mene jc zdravil. Na nogah sem imela vnete žile. Šla sem k tovarniškemu zdravniku, a je rekel, da bo treba čakati najmanj 2 leti in o bolniški in zdravljenju ni hotel ničesar sliSati. Potem sem šla k dr. Cerarju. Zc čez 14 dni sem Sla na operacijo. Tisti zdravnik, ki me je operiral, je rekel, da bi me kap, ker sem imela zamašeno glavno žilo. Nekoč, ko sem pazila sosedova otroka, sem šla k dr. Cerarju in dobila zdravila, otroka nista več imela vročine, starša pa sta lahko delala naprej. Tudi naši, ko jc imela za-čelek pljučnice je dal taka zdravila, da sc jc pozdravila. Enkrat sem mu za uslugo hotela dati denar, pa je rekel: »Kdaj je Sc lačna vrana sito pitala?« in ni hotel denarja. Bil je dober zdravnik, pomagal je tudi otrokom, pa ni bil otroški zdravnik. Čudežev pa ni mogel delati, ker ni bil čarovnik, ampak je le zdravnik. Naj končam in hvala, da ste napisali. Lep pozdrav in srečno. KRAU MARIJA, starejša Selo pri Ihanu 40, 1230 Domžale Kje je resnica Na valovili radia lili smo v zadnjem času lahko slišali, kako Kulturno društvo MLIN ne more izvajati svojih vaj za pripravo svoje nove igre v prostorih Kulturnega doma Radomlje. Vendar, ali jc vse to res? KS Radomlje jc dolžna, da skrbi za komunalno infrastrukturo kraja, prav tako pa za kulturno dogajanje in razvoj društev ter njihovega delovanja. Kulturni dom je v lasli KS, ki pa za svoje redno obratovanje potrebuje tudi finančna sredstva. KS potrebuje za radno letno obratovanje cca 7.000.000,00 SIT. Kol pa vemo, je vladni proračun vedno nižji, s tem je pogojen tudi manjši pritok sredslev na Občino Domžale in posredno tudi na KS Radomlje. Tako jc naš delež proračuna le 2.400.000,00 za redno obratovanje KS. Iz tega izhaja, da se mora KS poljih • Na črnobelih po Februarski zmagovalec Jack Hitropolczni turnirji Vele Domžale se tudi letos odvijajo nemoteno. Februarja se jih jc udeležilo 29 šahislov. V mesečnem seštevku je bil najboljši prvo-kategornik Artur Jack z. 39 točkami, pred Bogdanom Osolinom s 34 točkami, (igral je na treh od štirih turnirjev), Janjičem 30, Šemrlom 27, (irčar jem 23, (oba z enim turnirjem manj), Cerarjcm, Koširjem 23 itd. Dve koli pred koncem obe ekipi Vele na vrhu V prvi ligi ljubljanskega delavskega prvenstva sc še naprej zelo dobro držita obe ekipi Vele Domžale, saj prva ekipa vodi. druga pa ie na drugem mestu. Stanje po sedmem kolu: Vele Domžale A 13, (19), Vele Domžale II II, (IX), Komenda I II, (17). Klinični center 8, (15,5), Zeleni Vlak 7 (14,5), KPŠDR Karel Jeraj 7, (13) Itd. v drugi ligi, kjer jc sodelovalo 14 ekip, igrali pa W devet kol po švicarskem sistemu, je zmagala ekipa SV IZ Mentor iz Ljubljane, za katero so igrali fide mojster Darko Steiner, Marjan Butala, Mitja Ukmar m Boris Šimenc. V ligi so sodelovale ludi ekipe iz lir-Sega domžalskega območja. Končni vrstni red: SVIZ Mentor 27,5, (18), LŠK Upokojenci B 25, (14), Medvode 22, (13), Višnja gora Stična 18,5, (11), ŠD Črni graben 18,5, (8), ŠD BOR Dob I 18,5, (10), SI) BOR Dob »183, (8), Mengeš II 17, (8), TE - TO Ljubljana 17, («), Komenda III 17, (8), Biring Tamiz - Mengeš I 16 <<•), Bar RKPKK Tr/.in 12, (6), Študent ŠOLI 11,5,(5), MenggJTU7(1).(Prve so ločke iz partij, v oklepaju Pa ločke iz posameznih dvobojev.) V švicarskem sistemu BO veljale pri končni razvrstitvi dosežene točke iz posameznih partij, zalem buholc ločke, šele kol lrKlJi k r i I o i i j pa točke v dvobojih. Nadj in Lenič odlična Nova ljubljanska banka sc jc tudi letos lotila organizacij ciklusa nedeljskih turnirjev v pospešenem šahu. Zc prvi turnir jc opravičil svoj sloves, poleni ko se jc na njeni zbrala zelo močna zasedba 47 ša-histov. Zmagal jc mednarodni mojster Janez Barle iz mariborske Piramide, pred Zvonimirjem Meštrovi- čem, z enakim naslovom, tretji pa je bil velemojster Pavasovič, vsi trije so osvojili sedem točk. Zelo dobro sta se odrezala domžalska prvokategornika, petnajstletni Aleksander Nad j, ki je s petimi točkami in pol dosegel odlično 13. mesto, nič kaj tosti ni za njim zaostajal dve leti mlajši Luka Lenič, ki je pristal na 15. mestu. Zbral jc pet točk in remiziral s Pavasovi-čem, skoraj ves turnirje imel zelo močne nasprotnike. Sele poraza v predzadnjem in zadnjem kolu z mednarodnima mojstroma Mazi jem in Podlesnikom sta ga potisnila na 15 mesto. MK Boris Skok je bil s šlirimi lučkami na 28. mestu, solidno uvrstitev jc pokvaril z nesrečnim porazom proti Pcrelu v zadnjem kolu. Končni vrstni red: Barle, Meštrovič. Pavasovič, Mazi 7, Podlesnik, lile. Kos, V. Srebrnič, Cepon 6, Šebenik, Tratar, Podržaj, Nadj, B. Hribar 53, Lenič, Zorko, Šoln, Music. Kragclj, Percl, .lakša, Ristov 5 itd. Dobski turnir domačinu Bogdanu Osolinu Turnir v pospešenem šahu jc tokrat pripravilo ludi športno društvo Dob in sicer njegova šahovska sekcija z intenom BOR. Igralci so imeli na volk) za razmislek 15 minul, zbralo pa sc jih jc 29. Član Vele Domžale, mojstrski kandidat Bogdan (Kolin, ni dovolil, da bi ga na domačem terenu kdo prehitel inje s šestimi točkami iz sedmih partij kar zmagal, pred MK Igorjem Babnikom, ŠD Medvode, in. Velevcema Vi- dom Vavpetičem in Lukom Leničem. Vsi trije prvo-ii vrščeni so za svoje dosežke prejeli pokale, zmagovalec turnirja, Osolin, pa še prehodni pokal Doba. Pokal za najboljšega mladinca je prejel Lenič. Končni vrtni red: Osolin. Bahnik 6, Vavpetič, Lenič, Korošc 5, Omahna, Dolinšek, M. Ocepek, 4,5, Kavčič, Majcen, Svoljšak, Bizjak, Kremžer, M. Ocepek ml. 4 itd. Skok dvakrat peti Turnir v Dobu Na prvem nedeljskem pospešenem turnirju Rudarja iz Trbovelj je med 20 udeleženci zmagal domačin Oto Kranjec 6, pred Milinkovičcm in Jažbecom 5, Cerarjem, Jožefom Skokom, Kotnikom 4,5 itd. Na pospešenem turnirju za mesec februar v Žalcu pa jc med 37 udeleženci v močni zasedbi zmagal domačin, mojstrski kandidal Dušan Brinovec6,5, pred Ivačičem 5,5, Studničko, Matkom, J. Skokom, Novakom 5 itd. Dolgoletni član domžalskega šahovskega društva Vlado Ivačič, ki je sicer osvojil drugo mesto, odslej nastopa v šahovskem drušlvu Griže, kamor seje včlanil v letošnjem januarskem prestopnem roku. JOŽE SKOK Ekipno državno prvenstvo osnovnih šol v šahu V Novem mestu jc 10. in II. marca potekalo ekipno državno prvenstvo osnovnih Sol, na katerem so nastopili zmagovalci šestnajstih področij, dečki in deklice, ki so letnik 1986 in mlajši. Naše področje so zastopali učenci in učenke OŠ Domžale. Pri dečkih so zmagali OŠ Hoče, naši učenci pa so zasedli 7. mesto. Pri deklicah jc zmagala ekipa OŠ Prežihov Volane iz. Jesenic, naše učenke pa so zasedle 8. mesto. V poslavi dečkov SO Igrali: Domen lavrič, Luka Pavlic, Andraž Šmon, Kcgel Denis in Luka Bcvc. V postavi deklic so igrale Irena Doki, Nika Pavlic, Špela Orchck, Katja Vozel in LorelaV Somi. Ker sta bili obe ekipi v poprečju najmlajši na prvenstvu je uvrstitev obeh izreden uspeh. I" k i pa deklic bo še dve leti igrala z enako postavo, tako da sc lahko nadejamo Sc večjih uspehov. Zaenkral pa vsem čestitamo za borbeno igro in prikazano šahovsko znanje. BELA SOMI tudi tržno obnašati. Če želimo, da je naše poslovanje pozitivno, moramo prostore KD tudi oddajati. In kje je sedaj nastal problem? Predsednik Kulturnega društva MLiN je istočasno tudi član sveta KS Radomlje. Na prvi letni seji ni oddal urnika, ki bi ga potreboval za rezervacijo terminov, ki jih potrebujejo za vaje pri izvedbi igre. Ko smo mu to tudi povedali, je pojasnil, da so bile vaje v veliki dvorani že vsa leta. In kako naj mi to vemo? Vaje se namreč izvajajo samo od decembra pa do sredine marca. Zato smo podpisali pogodbo, po kateri oddajamo prostore velike dvorane skozi vse leto, in sicer od ponedeljka do petka od 19.30 - 21.30, za dejavnost telovadbe in aerobike za mlajše in starejše krajanke in okoličanke, ki si te rekreacije zelo želijo. Torej prosti termini so na razpolago društvu vse ostale dni in vse ostale ure, s čimer pa se ne strinjajo in niso pripravljeni sklenili kompromisa. Torej, pojasnili smo vam vse. Odločitev razsodbe pa prepuščamo vam. Omenimo naj še to, da vsa društva v našem domu lahko uporabljajo prostore brezplačno in v terminih, ki so prosti ali niso oddani po pogodbi. Univ. dipl. ing. str. LIDIJA AMBROZ-MARCUN predsednica KS Radomlje Dobrodošli v Radomljah ali ne kiti se s tujim perjem Na Radiu Slovenija smo 8. 3. 2001 lahko prisluhnili oddaji Dobrodošli, v kateri se je predstavila krajevna skupnost Radomlje. Gospa Lidija Ambrož in gospod Igor Kuzmič sta kraj predstavila kot center vsega dogajanja v tem območju občine Domžale. V svoji predstavitvi sta bila tako temeljita, da sta pokojnega Jožeta Gostiča, slavnega tenorista predstavila kot Radomljana, kateremu je bila v počastitev njegove lOO-lelnice rojstva odkrita spominska plošča z veličastno slovesnostjo. Nič nimamo proti, če so Radomljam ponosni na Jožeta Gostiča, saj je bil res plemenita osebnost in človek z izrednimi pevskimi in igralskimi sposobnostmi, vendar naj svojemu ponosu dodajo Se malo poštenja in natančnosti. Povedo naj, da je Jože Gostič živel na Homcu, kjer stoji njegova hiša, pred katero smo lani hvaležni sok rajam odkrili doprsni kip, delo mlade umetnice Vesne Bukovec s Homca V prireditve, ki so tekle skozi celo leto je bilo vloženo veliko truda, časa in sredstev. Zato je ta izjava gospe Lidije Ambrož prizadela vse, ki smo kakorkoli sodelovali pri uspešni izvedbi tega velikega projekta ki bo kot vse kaže imel svoje nadaljevanje. MARJAN LOBODA podpredsednik KD Jože Gostič Homec Kulturno društvo Jože Gostič Homec vabi na premiero komedije G. Feydoja - Nc sprehajaj se no vendar čisto naga V soboto, 7. aprila 2001 ob 20.00 uri v Osnovni šoli Preserje pri Radomljah 72 14 599 Vprašali smo namesto vas Kot je videti, vas je prihod pomladi malce uspaval, saj smo v treh tednih od izida zadnje številke Slamnika prejeli manj vprašanj kot običajno. Pa vendar jih je bilo nekaj, na katere smo skušali namesto vas poiskati odgovore. Bralko Malči iz Domžal je zanimalo, kakSne so pravzaprav uradne ure v občinski stavbi, saj se ji je že zgodilo, da so ji povedali, da eni imajo še uradne ure, drugi so že zaprli, tretji pa so Sli že domov. Povprašali smo in izvedeli, da ima Upravna enota Domžale (kjer npr. urejate osebne dokumente, gradbene zadeve ipd) uradne ure vsak ponedeljek od 8. do 14. ure; vsako sredo od 8. do 13. ure ter od 14. do 18. ure ter vsak petek od 8. do 13. tire.; Občina Domžale ima uradne ure ob istem času. Ker pa je na istem naslovu tudi »davkarija« kot po domače največkrat imenujete Ministrstvo za finance, DURS, Davčni urad Ljubljana. Izpostava Domžale zapišimo še njihove uradne ure: ponedeljek in petek od 8. do 12. ure, ob sredah pa od 8. do 12. ure ler od 14. do 16. ure. Upamo, da smo s tem pomagali tudi drugim naSim bralcem in bralkam. Gospod Ivan nas je vprašal, če že velja novi delovni čas odlagališča komunalnih odpadkov v Dobu. Če bo malce podrobneje pregledal SLAMNIK, bo novi delovni čas našel posebej, za vse, ki berete to rubriko, pa tudi tu zapišimo, da je novi poletni delovni čas odlagališča v Dobu ob delavnikih od 14. do 20. ure ter ob sobotah od 8. do 20. ure. Pridobili pa smo tudi nekaj številčnih podatkov o učencih, ki obiskujejo Glasbeno šolo Domžale. Za podatke nas jc vprašal bralec Bojan iz Domžal. Glasbeno šolo Domžale v letošnjem letu obiskuje 539 učencev iz naslednjih občin: Domžale 370, Mengeš 142, Lukovica 14, Moravče 13. podatka za Občino Trzin nimajo, otroci iz te občine obiskujejo oddelka v Domžalah in Mengšu. Za konec današnje krajše rubrike pa Se obvestilo bralki iz Škocjana, ki nas je opozorila, da na cesti Skocjan-Prevoje ni prav nobenih prometnih znakov, ki bi omejevali hitrost. Vprašanje smo posredovali pristojnim in upamo, da boste odgovor na svoje vprašanje lahko prebrali že v naslednji številki. Uredništvo Knjižne nagrade za naše bralce Majice za pravilni odgovor na vprašanje, kdaj bo Javno komunalno podjetje Prodnik odvažalo kosovne odpadke (od 26. do 30. marca 2001) prejmejo: Jože Novak, Vrhpolje, Majda Kavčič, Domžale, Mačkovci, Mari l/inčai, Kokošnjc, Alma Marine, Račni vrh ter Zvonka Slapar, Rafolče. Čestitamo! Majice lahko prevzamejo v Uredništvu v času uradnih ur. Danes bo pet izžrabancev, ki bodo pravilno odgovorili, prejelo knjigo Ivana Stoparja, Grajske stavbe v osrednji Sloveniji, v kateri smo našli tudi nagradno vprašanje. V kaleri Krajevi skupnosti stoji dvorec Čcšenik? 1. Krajevna skupnost Radomlje 2. Krajevna skupnost Dob 3. Krajevna skupnost Vir Pravilni odgovor obkrožite, ga prilepite na dopisnico, in pošljite do 6. aprila 2001 na naslov SLAMNIK, Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale - ZA NAGRADO. Veliko sreče! Lokostrelski biatlon Boris Andrejka med najboljšimi v Evropi O biatlonu smo pisali v prejšnji številki in svetovno prvenstvo na Pokljuki nas je dodobra seznanilo s tem smučarskim sportom. Najbrž pa le malo naših bralcev pozna lokostrelski biatlon, ki močno spominja na že omenjeni biatlon, tako po sprintu kot v zasledovalni vožnji, le puško tekmovalci zamenjajo z lokom in prav v naši občini se lahko pohvalimo, da imamo enega od najuspešnejših tekmovalcev v Kvropi. To je Boris Andrejka, doma s Homca, ki se ob lokostrelskem biatlonu rekreativno ukvarja tudi s kolesarstvom. Lokostrelskega biatlona se je na predlog prijateljev, ćeš, ti dobro tečeš, s smučarskim tekom se je namreč ukvarjal rekreativno, znaš tudi streljati z lokom, lotil pred dvema letoma. V naši državi je ta šport še mlad, saj so ga posamezniki zaceli gojiti pred petimi leti, v nekatirih evropskih državah pa ima že blizu dvajsetletno tradicijo. Včlanil se je v Lokostrelski klub Mamut Kamnik in po rednih treningih kar kmalu postal član slovenske državne reprezentance. Državno prvenstvo mu je prineslo drugo in tretje mesto, na 2. evropskem prvenstvu na naši Pokljuki je med 55 posamezniki zasedel 14. in 19. mesto, skupaj pa je bil s štafeto četrti. Odlične uvrstitve so mu omogočile tudi sodelovanje na 3. svetovnem prvenstvu na Poljskem. Tu je med 106 tekmovalci zasedel 17. in 23. mesto, spet pa se mu je posrečila odlična uvrstitev s štafeto, saj so bili peti na svetu. Odlična uvrstitev štafete mu je prinesla mednarodni razred športnika. Proge so enako dolge kot pri biatlonu. Tekma obsega 16 streljanj z lokom (tarCa je oddaljena 18 m, najprej se skuša sredino zadeti s štirimi puščicami kleče, nato štiri stoje in nato se vse to nadaljuje). V RS je trenutno 19 tekmovalcev, Boris pa je edini Domžalčan med njimi. V štafeti sta ob njem še dva člana loko-strelca - bivša olimpijca z doseženim četrtim mestom na olimpiadi v Atlan-ti, četrti član štafete pa je iz Radovljice. Ob službi v KON-TROLMATIKU v Domžalah, kjer mu »gredo na roke«, ves čas namenja treningu. Za fizično pripravljenost poskrbi z dve do tri urnim tekom na smučeh, v poletnem času pa sta to tek ali kolesarjenje. Ob tem še dve do tri ure strelja z lokom v hali v Kamniku. Njegov strelski rekord je zadetih 530 krogov na 18 metrov od 60 puščic. Vsa finančna sredstva zagotavlja sam, najboljši sponzor pa mu je Športno društvo SOKOL Ihan Vabi na kotalkarsko tekmovanje, ki bo 21. aprila 2001 ob 14. uri v Rekreativnem centru Urbanija v Ljjkovici. Dobrodošli! žena. Pričakuje, da bo lokostrelski biatlon postal olimpijski šprt in morda bo Boris leta 2006 olimpi-jec. Največ finančnih sredstev, blizu 2000 DEM, porabi za lokostrelsko opremo, ki si jo zagotavlja sam, tekaški del pa so jim zagotovili sponzorji. Kolesarjenje je bil Borisov prvi šport, v katerem je bil tudi tekmovalno uspešen, saj je pred petimi leti postal državni prvak v kategoriji od 30 do 40 let. V poletnem času tako opravi blizu 15000 kilometrov, praktično je s kolesom prevozil celo Slovenijo. In kako bo z lokostrelskim biatlonom v prihodnje? Boris Andrejka pravi, da se bo rekreativno s tem športom ukvarjal tudi v prihodnje, odvisno od časa, predvsem pa od volje, pa tudi od podpore doma, saj brez te ne bi šlo. Rad bi bil uspešen predvsem v evropskem merilu, kjer si želi doseči peto mesto v evropskem pokalu. To je njegov tekmovalni cilj, o olimpijadi v letu 2006 skoraj ne razmišlja. Razmišlja pa o tem, da bi v prihodnje nudil pomoč mlajšim, rad pa bi tudi sodeloval pri razvoju tega športa, ki ima veliko bia I Ionsko zaledje, mladi v svetu, pa tudi pri nas, zanj kažejo zelo veliko navdušenje. Prepričana sem, da bo lokostrelski biatlon, tudi zaradi uspešnih nastopov ter pomoči mlajšim, mojega sogovornika Borisa Andrejke, napredoval. Zato, srečno, Boris! V. VOJSKA IPORT Nogometni podmladek v Domžalah Cicibani (U-10) stran 16 Prvi nogometni koraki so še kako pomembni v razvoju vsakega nogometaša in zato je še posebej pomembno, da ima klub v svojih vrstah strokovnjaka, pedagoga, ki s svojim znanjem in pristopom otrokom posreduje tak tiČnoteh nične prvine nogometne igre in predvsem »vceplja« mladim ljubezen do nogometa. In prav gotovo je bil prihod g. Ra-doslava Bečejca v NK Domžale »zadetek v polno«, kajti že sedaj so razvidni prvi plodovi njegovega kvalitetnega dela z mlajšimi kategorijami (op. a. g. Bečejac vodi selekcijo cicibanov-dečki do deset let). Bivši igralec zrenjaninskega Proleterja, beograjskega Partizana in ljubljanske Olimpije seje po končani igralski karieri posvetil izključno vzgoji mladih nogometašev. V Olimpiji je pustil za sabo velik pečat in vzgojil vrsto igralcev, ki danes igrajo pomembno vlogo v slovenskih prvo-ligaših. Je »duša in srce« t. i. domžalskega otroškega nogometnega vrtca in prav gotovo je njegova prisotnost v domžalskem klubu velikega pomena za sam klub. Že v zelo kratkem času so cicibani dosegli vrsto odličnih rezultatov, kot npr. prvo mesto v pokalu Cockta, nepremagljivi so v zimski ligi malega nogometa na odboj in slovenski finalisti tekmovanja pod nazivom »Radi igramo nogomet«. In kdo so nadebudni fantiči, ki se vsak ponedeljek, sredo in petek od 13.30-15.30. na igrišču, oz. v primeru slabega vremena v šotoru, podijo za žogo? Cicibani (dečki do 10 let) za sezono 2000/01 so: Aljaž Jure, Brzovič David, Bračič Aljaž, Cerar Luka, Erak Slavko, Forster Bojan, Gate Matjaž, Gazdek Matjaž, Grujičič Nenad, Gregorin Franc, Iva- čič Aljaž, Juran Jure, Kvedcr Aleš, Mali Denis, Lepoglavcc Florijan, Macura Dejan, Miklavčič Matic, Martini Miha, Me-mič Elvis, Mladenović Aleksandar, Muz-ga Jan, Okič Elvis, Per Blaž, Plahutnik Sašo, Pogačar-Cerar Lovro, Praznik Domen, Rus David, Rošić Dino, Sitar Peter, Šti-mac Blaž, Šmuc Bor, Škrijclj Alen in Anel, Todorovič Dragan, Tomič Luka, Vučkič Haris, Vukojcvič Darko, ter Zore Aleš in Rok. Sliko bomo objavili v prihodnji številki Slamnika. V prostorih NK Domžale na Kopališki 4, v sobi št. 29, oz. pri koordinatorju mladinskega nogometnega centra g. Ledenku Ivanu, vpisujemo v mladinsko nogometno šolo letnik 1993, od ponedeljka do petka med 14. in 16. uro, vse informacije o vpisu in ostalem pa lahko izveste na telefonski številki 041/774-892. GRKGOR BKRLKC Atleti Peter Kastelic, Domen Jarc, Jernej Kastelec in Jože Pir-nat, manjka Matej Juhart, so bili najuspešnejši moški del AK VELE Domžale v preteklem letu. Bo tako tudi letos? Zaključen zimski del sezone Člani in članice Atletskega kluba VKLK Domžale so še s tremi državnimi prvenstvi zaključili zimski del letošnje sezone. Najmlajši so se pomerili na državnem dvoranskem prvenstvu v mnogobojih, ki jc bilo v Celju 3. in 4. februarja. Najboljše uvrščena DomžalCana sta bila Merima Hadžič in Jaka Kovač, ki sta nastopila v kategoriji pionirjev. Oba sta sc pomerila v teku na 60 m z. ovirami, metu krogle ter skoku v daljino in višino, ob koncu pa jc morala Merima preteči 800 m, Jaka pa 1000 m. Merima jc s skupno 2003 točkami zasedla šesto mesto, Jaka pa jc z 2527 točkami za Domžale osvojil srebrno medaljo. Metalci in metalke so se v Kopru pomerili s konkurenco iz. cele Slovenije v metu kopja, diska in kladiva ter v suvanju krogle. Najbolje sta sc uvrstila Mojca Grojzdck, ki jc bila v mc- Japonski mojster Rikuto Koqo z udeleženci seminarja »Atom« Shotokan Domžale Nova mojstra Člani in članice »ATOM« Shotokan Domžale so v teh pomladnih dneh aktivni, da jc kaj. Člani in članice mlajših in starejših tekmovalnih skupin sodelujejo na kvalifikacijah SK1F državnega prvenstva v borbah posamezno, v katah posamezno in ekipno za uvrstitev med prvih osem. Starejši tekmovalci so imeti prve kvalifikacije v Mariboru 17. Z in druge kvalifikacije 17. 3. v Poljčanah. Mlajši tekmovalci pa so se v kvalifikacijah pomerili v Domžalah in Radljah ob Dravi, finale državnega prvenstva pa bo prav v teh dneh v Rasah. V povezavi s SKIF Slovenijo so v začetku marca v Domžalah pripravili mednarodni seminar z japonskim mednarixJnim mojstrom karateja Ri-kulo Kogo. 7. DAN. Značilnost seminarja je bila Japonceva natančnost, ki jp je hotel in tudi uspel prenesti na udeležence Vsi. ki so želeli in hoteli, so sc naužili klasične tekmovalne tehnike kumiteja - borb in seveda kač V nedeljo, H. marca 2001 so se po dopoldanskem treningu na izpitu potili mojstrski kandidati. V Domžalah smo tako dobili novega mojstra karateja Cmcga pasu. Borisa Grada iz Ihana, sicer tudi inštruktorja in dolgoletnega člana društva Atom Domžale, in učenca mojstra Lovrenca Ko-kalja. Čestitamo! »MOM« SSHOTOKAN IX)M2.A-I t se /ahvaliujc vsem. ki so poma-gali pri organizaciji. B. Sankukai karate klub Domžale Karate turnir za dečke in deklice V Grosupljem je v februarju potekalo pionirsko tekmovanje v kategorijah dečki - borbe in deklice - kale. Pionirska tekmovanja se odvijajo dva - do trikrat v sezoni in tokrat so ga ponovno organizirali člani Sankukai karate kluba Grosuplje. Ker bo domžalski klub v spomladanskem delu organiziral podobno tekmovanje, so se naši člani (pionirji) odpravili »kalit, svoje znanje, da bodo lahko pred domačim občinstvom prikazali vse svoje sposobnosti. Tekmovanja se jc udeležilo več kot 130 pionirjev iz vseh Sankukai klubov Slovenije, tako da so v polni dvorani na Brinju skupaj s publiko pričarali prijetno športno popoldne, katerega, še zlasti tisti, ki so prejeli medalje ali diplome, še dolgo ne bodo pozabili. Domžalčani pa so dosegli naslednje uvrstitve: 1. mesto: Luka Merela, Dušan Svetlin, Blaž Merela, JoSl tlribcrnik. Mark Grad, Tcja Groza; 2. mesto: Ksaver Potrpin. Tilen Kotar, Aleš Pohlin, Marko Udovč, Tilen Sotlar, Dejan Kuna, Primož. Vidmar; 3. -4. mesto: Jan Cuglaj, Aleš Krestič, Žiga Gorenc. Rok Pervinsek, Albert Bogi-či. Žiga Vrenjak, Gašper Anžič, Matej l ranko; 5.-8. mesto: flvis Šljivar, Dejan Mav, Matej ZriinSck, Tomaž. Humar, Jure Kočar, Jost Kočar; Pionirke Kate: 2. mesto: Saša Sel nikar. 3. mesto: Petra ZrimSek, Teja Grad; 4. mesto: Urša Re-tek, Denise Petrič; 5.-6. mesto: Lara Kozarski. tu kopja tretja, Se en bron pa je za Domžale prav tako v metu kopja osvojil Jože Pirnat. Dve sprinterki sta nastopili na državnem prvenstvu za člane in članice v dvorani, in sicer smo dobili eno peto in eno sedmo mesto. Bojani Hostnik jc v B finalu teka na 60 m prvič uspelo tcCi pod osminu sekundami - s časom 7,99 s jc zmagala v B finalu in bila skupno sedma, Nastija Capuder pit jc bila v konkurenci tekačic čez ovire na 60 m peta. Čestitke in uspešno pripravo na poletni del sezone! _A. K. Občni zbor športnega društva Preserje in prva akcija 2001 V januarju je imelo ŠD Preserje prvi redni občni zbor. V poročilih vodstva društva je bilo Čutiti zagnanost in željo po aktivnem delovanju tudi v letošnjem letu. V preteklem letu je bilo izpeljanih veliko Športno-rekreativnih dogodkov, ki jih bo treba ponoviti. Nekateri pa so postali že tradicionalni. Društvo je z občnim zborom poslalo bogatejše za namiznoteniŠko sekcijo, Število članov društva pa je naraslo z 20 na 41. Rekreacija oz. odbojka je od jeseni vsako sredo v telovadnici OS Roje na Rodici, ko pa bo telovadnica v OŠ Preserje odprta, bo spet možnost za kakšen turnir na domačih tleh. Prva akcija ŠD Preserje sc jc zgodila na pustni torek, ko so Člani društva pripravili velik kres. Ta dogodek je bil seveda družabnega značaja, saj se je ob ognju zbralo veliko ljudi. M. L. Zbor pred tekmovanjem v Katah. ŠD F AN VIT - AS Smučarski tabor v Kranjski Gori Tako kot lansko leto smo tudi letos med zimskimi počitnicami organizirali sedemdnevni smučarski tabor za vse tenisače, haseballiste in ostale udeležence naših programov. Letošnja zima nam je povzročila kar precej preglavic, saj smo morali smučarski tabor zaradi pomanjkanja snega na Ribniškem Pohorju prestaviti v Kranjsko Goro, kjer so s pomočjo snežnih topov poskrbeli za dobro pripravo smučarskih prog. Tabora se je udeležilo 20 otrok, starih od 6 do 15 let. Skoraj vsi so pod vodstvom učitelja Roberta poskusili tudi z horda njem in nekateri so se tako navdušili, da horda niso več hoteli zamenjati za smuči. Še posebej zanimivo je bilo doživetje starejše skupine, ki si je med smučanjem na poligonu v Podkorenu ogledala trening slaloma in veleslaloma slovenske reprezentance in pogovor z Mitjo Kuncem in Matjažem Vrhovnikom. Predzadnji dan, v petek, so sc otroci pomerili v vclcslalnmski tekmi v dveh kategorijah. V mlajši do 10 let je bil vrstni red naslednji: I) Luka Krdani; 2) UroS Cencič; 3) Samo TurSič. V starejši do 15 let: I) Peter Bračun; 2) Peter TurSič; 3) Bojan Testen. Poleg smučarskih užitkov Se nekaj časa ne bomo pozabili na nogometno tekmo, ki smo jo odigrali v sredo popodan na nogometnem igrišču pred Porcntovim domom, v pravem snežnem metežu, po 20 centimetrih novega suhega snega. Zaradi slabega vremena smo dva dopoldneva preživeli v bazenu, kjer smo plavali in skakali v vodo in kasneje pri kosilu pojedli popolnoma vse. Polen tega smo igrali tudi basa nall-tccball. streljali z. lokom, se na pustni torek zabavali v maskah in preživljali večere ob zabavnih igrah. Kljub manjšim nesporazumom med otroki smo na koncu vsi trije, Dušan, Rohcrt-Čarli in Marijana skupaj z otroki ugotovili, da smo preživeli čudovite počitnice in sc strinjali, da drugo leto vse skupaj ponovimo. DUŠAN IN MARIJANA Kanada - festival BANFI 1997 - z leve proti desni Anatoli Boukreev, Silvo Karo, Doug Scott ter Yvon Chouinard Včasih je treba stisniti zobe Vrhunski alpinist iz Domžal Silvo Karo ho v Cankarjevem domu predstavil svojo uspešno alpinistično pot po velikih stenah svetovnih gorstev - Naš alpinist med 32 svetovnimi alpinističnimi imeni v knjigi Voices from the Summit, ki jo je izdal National Gco-graphic. ga odseka Domžale, ima seveda Sc precej ciljev. V zadnjem času sc posveča hitrim vzponom v visokih, kombiniranih Stenah. S čim manj opreme, kar pomeni, da sc mora pczalcc izredno dobro poznati in biti prepričan vase, v svoj uspeh. Takšen način vzponov jc že večkrat uspešno uporabil, predvsem pri nekaterih izredno hitrih, a vseeno težkih vzponih v granitnih stenah Patagonije, znan pa jc tudi po nekaterih rekordno hitrih vzponih v stenah Yoscmitov v ZDA. Zanimajo ga tudi prosti vzponi v velikih stenah, tako jc lani s soplczalccm iz. Italije preplezal težko prosto smer v Andih, a tudi v domačih stenah jih jc kar nekaj z njegovim podpisom. In kam se odpravlja v prihodnosti? »Čc bo vse po sreči, gremo konec maja v Pakistan, cilj pa je gora Ogrc, visoka 7285 metrov. Bila je osvojena samo enkrat do sedaj, ko so na njen vrlr stopili Angleži leta 1977. Preplezati nameravamo jugovzhodno steno v Sc ncprcplczancm vzhodnem vrhu, ki je precej visoka, okoli 1500 metrov pa je zares težavnega plezanja. Sicer pa me že dolgo časa zanimajo velike stene in če jc le možno, jih jc treba preplezati v lahkem hitrem alpskem stilu.« A Silvo ni samo plezalce, alpinist, velikokrat se jc že izkazal tudi kot snemalec. Film, ki sta ga z. Janezom Jcgličem posnela v južni steni Cerro Torreja, jc na festivalu gorniškega filma v italijanskem Trcntu prejel celo prvo nagrado - srebrni encijan med alpinističnimi filmi. Vabijo ga na Številne gomiske festivale, kot jc v Trcntu, Banffu, Grazu, Popradu in drugod, sodeloval pa jc tudi v festivalskih žirijah. Skratka, lahko bi rekli, da je v tujini med alpinistično javnostjo skoraj bolj poznan in cenjen, kot doma, kar jc pravzaprav sreča, saj so ga tako lani povabili k sodelovanju pri izdaji nekakšnega zbornika ob 25. obletnici festivala gorniskega filma v kanadskem Banffu. Knjigo z. naslovom Voices from the Summit (Glasovi z vrhov) jc izdal National Gcographic, v njej pa jc 32 avtorjev iz sveta alpinizma, med katerimi najdemo sama pomembna imena od najstarejših (t iti -mund llillarv, Ricardo Cassin, Anderl Hcckmair ...) pa vse do najmlajših generacij, med drugim pa so svoje prispevke dali Rcinhold Mcssncr, Krz.vs-zlof Wiclicki (oba sta osvojila vse osemtisočake), Doug Scott, Lvnn llill, Cathcrinc Dcstivel in drugi. Pravzaprav jc velika čast in Se posebej priznanje, da sc oh vseh leh imenih pojavlja tudi slovensko ime. Silvo Karo jc v knjigi prispeval esej z naslovom Patagonia: Terra Mvstica. V njem jc predstavil svoje izkušnje s plezanjem v palagonskih gorah in svoj pogled na prihodnost alpinizma v tovrstnih stenah. Zagotovo velika potrditev kvalitet domžalskega alpinista, ki nas bo zagotovo Sc presenetil s kakšnimi podvigi v velikih stenah sveta. In kaj bomo lahko videli na projekciji v Cankarjevem domu? »Kakor žc naslov predavanja govori, bom predstavil velike stene, ki sem jih preplezal. Prikazal bom dva filma, Cerro Torrc - South Facc o vzponu v Patagoniji in zadnjega o Sfingi oziroma gori BI Esfingc v perujskih Andih, kjer smo plezali sredi lanskega leta. Ostale stene bom predstavil z diapozitivi.« Sicer pit film Sfinga potuje sedaj na festivale gorniškega filma, verjetno ga bomo videli žc v Trcntu čez dober mesec, tam pa bo zagotovo tudi Silvo Karo. 2. aprila v Cankarjevem domu pa bo vsekakor izjemna priložnost videti del izredno uspešne plczalskc poti našega vrhunskega alpinista. Ne zamudite priložnosti' BORIS STRMŠKK V ponedeljek, 2. aprila sc bomo ob 20. uri srečali v Cankarjevem domu v Ljubljani z vrhunskim slovenskim alpinistom in osvajalcem številnih sten ter vrhov Sirom po svetu - Silvom Karom iz Domžal. Predavanje jc pravzaprav ponovitev, saj sta bili prvi dve predstavi sredi februarja popolnoma razprodani. Nekakšna predstavitev njegove pestre alpinistične kariere nosi naslov Velike stene, popeljal pa nas bo od domačih sten v Himalajo, Ande, Grenlandijo, na Aljasko, v granitne severnoameriške stene in seveda Patagonijo, kjer velja za enega največjih poznavalcev znamenitih granitnih konic. Povzpel se jc tudi na osemti-sočak Broad Pcak v pakistanski Himalaji, plezal na Evcrcst in Se bi lahko naštevali. Vsak, ki sc vsaj nekoliko resneje ukvarja z. alpinizmom, se je že srečal s kakšno od številnih smeri po slovenskih stenah, ki jih jc prav Silvo Karo preplezal prvi. Precej prvenstvenih vzponov je opravil v družbi s Frančkom Knezom in Janezom Jcgličem - Johanom. O Knezu jc žc nekaj let slišati bolj malo, Johan pa je leta 1997 tragično preminil v Himalaji. Silvo Karo jc v več kol dvajsetih letih aktivnega ukvarjanja z alpinizmom dosegel že veliko ciljev. Še vedno najde nove? »Ciljev jc vedno dovolj, treba jc imeti samo idejo in veliko motivacijo zanjo. Včasih sem Sel na odpravo tudi čc me cilj ni pritegnil. Sel sem pa zaradi tega, ker jc bila državna odprava in ni bilo težav s sredstvi. Danes se. lotevam ciljev, ki so meni samemu zanimivi, pa čeprav težje zberem sredstva.« Velikokrat sc jc s soplezalci lotil visokih in Sc ncprcplczanih sten, ki so zavrnile mnoga poznana imena svetovnega alpinizma. Po več dni trajajoči vzponi čez previse, gladke plošče, navpične poči, včasih sredi padajočega ledu, kamenja ... Sam pravi, da sc mu zdi nekako najtežja njegova preizkušnja vzpon, ki sta ga z. Jcgličem opravila čez 1.300 metrov visoko steno Bhagirathija III (6454 m) v indijski Himalaji. Šest dni sta preživela v steni, vzpon pa velja Se danes za enega najtežjih v tem delu Himalaje. A bilo je Sc veliko drugih težkih preizkušenj, kot na primer južna stena Cerro Torreja, ki sta jo prav tako z Jcgličem preplezala prva. Kaj ga je prineslo v alpinizem, kako preživiš taksne pustolovščine? »V začetku je bila želja po nekaj več znanja, kot ga ima navaden planinec, potem pa srečaš nekaj ljudi in dvajset let jc hitro naokoli. Vselej pravim, da jc treba previdno tvegali. Ob težkih situacijah v stenah je pomembno, da človek ostane miren in suvereno nadaljuje svoje delo, pa čeprav jc včasih treba krepko stisniti zobe. Drugo pa so objektivne nevarnosti, katerim pa se človek težko izogne. V tistih prvih letih nas jc pri plezanju vodilo predvsem to, da smo plezali s srcem, pa še denarja, ki pač kvari ljudi, je bilo bolj malo. Med nami ni bilo tiste prave tekmovalnosti, ravno toliko, da smo postajali vedno boljši.« Silvo, ki jc pripadnik športne čete Slovenske vojske in član alpinistične- E-mail: www/nogomet.klub-domzale \ stran 17 SPOROČILA Po nasvet in rešitev težav v fizioterapijo Zrnec Tel: 56-26-736 Bolečina - govorica telesa (III) V prejšnjih dveh sestavkih sem predstavila, kako nastane bolečina, in razložila nekaj besed njenega besednjaka pri bolečinah v hrbtenici, mišcah in drugih sklepih. Do sedaj so bila v fizioterapiji na področju bolečine, ki nastane pri neenakomerni "bremenitvi, na voljo le znanja in terapevtski postopki, ki bolečino lajšajo, vzroka samega pa se: v glavnem niso dotaknili. Večina teh (simptomatskih) terapij tudi ne prepreči ali zmanjša pojava bolečine v prihodnosti. Bolečina se vrne, ko učinek terapije popusti. Simp-tomatsko zdravljenje bolečine ustvarja tudi odvisnost bolnika od terapevtu in terapije, saj bolnik vsakokrat, ko se bolečina pojavi, poišče pomot zdravnika, I iziolernpevta, itd ... Zato se dolgoročno le terapije niso izkazale z.a učinkovite, bolniki, ki ne morejo rešili svoje bolečine v okviru uradne medicine, pa se zatekajo k drugim nemedicinskim načinom zdravljenja, ki so premnogokrat nestrokovna in ne temeljijo na z raziskavami podprtih znanjih. S lem pa na žalost tvegajo poslabšanje stanja. Tudi vaje in nasveti bolnikom še vedno temeljijo na preteklih spoznanjih o vzroku, ki povzroča bolečino. Tako se boste v većini ustanov, ki sc ukvarjajo s terapijo bolečine v mišicah in sklepih, še vedno srečali z nasveti, da smejo ljudje, ki trpijo za bolečino v krizu in vratu, plavati le hrbtno in da je najos- novnejša vaja pritiskati križ ob podlago. VeČina vaj, s katerimi pridejo bolniki v stik, pa je za njihov problem v tistem trenutku neprimernih. Med njimi je tudi za večino ljudi zelo škodljiva vaja. pri kateri iz položaja leže na hrbtu pritegnemo koleni na prsni koš in jih stisnemo k sebi. Ker v okvir.n zdravljenja na napotnico za večino ljudi ni predvideno individualno Ircsliranje bolečine s strani svojega terapevta, rnarsfcpga po izvajanju vaj »z listka« boli bolj. kot ga je pred izvajanjem vaj, saj nasveti niti vaje ne temeljijo na bolnikovem resničnem stanju. Razlaga, da sc mora bolečina najprej povečati in šelc nato zmanjša- li, je napačna. Bolečina se seveda poveča, če izvajamo vaje, ki problem povečujejo in celo preprečujejo telesu, da bi ga zdravilo. V svetu in sedaj tudi v Sloveniji so na voljo znanja, ki ponujajo več kot le odpravljanje bolečine: metoda McK.enz.ie ima vse kvalitete dobre in uspešne terapije: temelji na individualnem testiranju, deluje na vzrok, uči bolnika, kako samostojno nadzira in odpravlja svojo bolečino, kako skrbi /.a prizadeti del telesa in kako preprečuje ponovni pojav bolečine. BARBARA ZRNEC, v. ft., mednarodna terapevtka za metodo McKenzie Transcendentalna meditacija za boljše počutje Zdrav duh v zdravem telesu Te besede nas spomnijo na pomembnost telesnega pihanja. Ob svojem nastanku je rek pomenil »naj bo v zdravem telesu tudi zdrav duh«, nanašal pa seje na tiste starodavne atlete, ki so se posvečali le razvijanju mišic. Poglejmo si rek še kot celoto: duh in telo sta povezana, zato stanje duha vpliva na stanje telesa, hkrati pa je od telesnega zdravja odvisno mentalno delovanje. Odgovornosti, Oprav Mag. Iztok Toma/in, dr. med. Spcc. splošne medicine, gorski reševalec in vrhunski alpinist publicist, pisatelj in pesnik Barbara Korun, profesorica na Gimnaziji Bežigrad, nagrajenka za najboljši pesniški prvenec (I990): Opravičilo Zaradi objave številnih javnih povabil in razpisov v tej številki vse dopisnike in dopisnice obveščamo, da bodo njihovi prispevki objavljeni v eni prihodnjih številk. Zahvaljujemo se za razumevanje. Uredništvo ki, dolžnosti pritiskajo na nas, v vsakem trenutku mora biti naš odziv pravilen, hiter in hkrati ljubezniv. Nam pa manjka spanca, energije, dobre volje in če se stresne situacije nabirajo iz. dneva v dan. nam to lahko načne telesno zdravje - zdravniki ocenjujejo, da je kar 80% zdravstvenih težav psihosomalskega izvora. Obvestilo staršem predšolskih otrok Starši, ki želite svoje otroke v Šolskem letu 2001/2002 vključiti v VRTEC URŠKA in Se nimate vložene prošnje za sprejem, prosimo, da to storite do 30. aprila 2001. Obrazec »PROŠNJA ZA SPREJEM OTROK V VRTEC« dobite na upravi vrtca UrSa, Slamnikarska 26, Domžale. Poslovalni ćas je od 7. do 15. ure, ob torkih pa od /. ao i /. ure. Prošnje oddane po tem roku se bodo upoštevale v naslednjem šolskem letu. Naša stran v zvezi z informacijami o vrtcu se nahaja na naslovu: http:// wwwZ.arnes.si/-wzljur VRTEC URŠKA OPTIK Martina Skofic Ljubljanska 87, Domžale, tel.: 01/721-40-06 Slovenska 24, P.E. Mengeš, tel.: 01/723-89-80 Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine v počastitev 19. aprila - praznika Občine Domžale vabi na 3. tradicionalni meddruštveni turnir slovenskih paraplegikov v kegljanju za pokal Občine Domžale, ki bo v soboto, 14. aprila 2001 od 7.30 do 14. ure na kegljišču Repovž v Domžalah. Dobrodošli! OBVESTILO IAVN0 K0MUNAI NO mhll III , PRODNIK .1. Javno komunalno podjetje Prodnik, d.o.o., obvešča vse uporabnike komunalnih storitev odvoza in deponiranja komunalnih in nenevarnih odpadkov, tla bo s 1. aprilom 2001 začel veljati spremenjen -letni obratovalni čas odlagališča. Odlagališče bo v času od 1. aprila pa do 1. novembra "dprto ob delavnikih od 14. do 20. ure, ob sobotah pa od 8. do 20. ure. Veliko pomeni, če se redno rekreiramo ali si kdaj celo privoščimo savno, masažo ali oddih v zdravilišču. Težav pa sc lahko lotimo tudi z. drugega konca, pravzaprav pri začetku - pri našem duhu. Transcendentalna meditacija (TM) je povsem preprosta in naravna miselna tehnika. Uvodno predavanje, na katerem bodo podrobno predstavljeni učinki tehnike TM in znanstvene raziskave o njej, bo v četrtek, 5.4., ob 19. uri v prostorih Izobraževalno svetovalnega centra (BOG) v Domžalah (Kolodvorska c. to. Naslednjega dne oh isti uri bo sledilo nadaljevalno predavanje, na katerem bo podrobno razloženo delovanje same tehnike in šc mnogo drugega. VSTOP PROST. Vet in formacij pa lahko dobile tudi po tel. 031 572 675 ali 04 533 15 68 (Rajko Gebavs, učitelj tehnike TM). »Mnogo zdravstvenih in drugih težav sodobnikov izvira v izpostavljenosti stresu in nesposobnosti njegovega obvladovanja. Tehnika TM omogoča vsestransko uravnoteženje, obvladovanje stresa in osebni razvoj. Številni so njeni dokazani ugodni učinki - od globoke Sprostitve in osredotočenja do povečane ustvarjalnosti In izboljšanja zdravja. Na temelju lastnih izkušenj in prepričljivih raziskovalnih podatkov i<> toplo priporočam vsem, ki /ase in za svojo okolico želijo storili čim vec dobrega - na telesnem, duševnem in duhovnem področju.« »Opazila sem, da mi tehnika TM pri mojem delu izredno pomaga. Z njeno pomočjo se lažje zberem, v stresnih situacijah laže od reagiram pravilno, kar je vse posledica notranjega miru, pridobljenega s to tehniko. Opazila sem. da govorim bolj jasno in sistematično, da do ljudi, s katerimi sem v vsakodnevnem stiku, gojim zmeraj večjo empatijo, da jih laže razumem, spontano bolj čutim z njimi. Mislim, da jc tehnika TM skoraj nepogrešljiva /.i vse vodstvene in menedžerske kadre, pa tudi za vse tiste, ki v službi delajo pod velikimi obremenitvami.« Turistično olepševalno Društvo Brdo-Lukovica VABI na Peregrinov sejem in Srečanje harmonikarjev Lukovica, dne, 27. 4. 2001 ŠRD KONFIN - SV. TROJICA Vabi ob 57. obletnici strmoglavljenja ameriškega bombnika na tradicionalno prireditev »NIKOLI VEĆ VOJNE« Prireditev s kulturnim programom bo na velikonočni ponedeljek, 16. aprila 2001, na vrhu Sv. Trojice. Prićetek ob 14. uri. Vabljeni! Filc, d.d. Mengeš, Slovenska 40 Tel.: 01/72 47 000 Zaradi širitve svoje dejavnosti proizvodnje netkanih tekstilij zaposlimo: 4 delavce v proizvodnji - vodje linij Od kandidatov pričakujemo: - dokončano srednjo ali poklicno šolo strojne ali elektro smeri - odslužen vojaški rok - zaželen izpit za voznika viličarja Prijave z življenjepisom in opisom dosedanjega dela pričakujemo od 17. 4. 2001 na naslov: FILC, d.d., MENGEŠ Slovenska 40, 1234 Mengeš 4 J>OMZM< V mesecu aprilu pripravljamo: - predavanje z naslovom O BOLEČINI, ki ga bo posredovala ga. Barbara Zrnec v četrtek, 12. aprila, ob 18. uri v prostorih KNJIŽNICE DOMŽALE. Vstop je brezplačen. Mladi, pridružite se članom KLUBA MLADIH. Informacije: 041/265-332. Informacije in prijave na tel.: 722-66-00 vsak dan dol 6. ure, torek in sreda do 18. ure. JAVNI RAZPIS za izbiro literarnih in likovnih ustvarjalcev za udeležbo pri kulturnem projektu Jesenske besede ... v letu 2001 • PREDSTAVITEV: Jesenske besede ... je tradicionalni kulturno umetniški projekt, ki ga organizira center za mlade Domžale. Projekt s triletno tradicijo ima za seboj tri pesniške zbirke, na njih vezane literarne večere in dve vzporedni razstavi likovnih del. Vse to pa oblikujejo mladi, neuveljavljeni umetniki s podporo mladih uveljavljenih prostovoljcev in sodelavcev. • ORGANIZATOR: Center za mlade, Ljubljanska 70, Domžale • PREDMET RAZPISA: Izbor treh (3) pesnikov, dveh (2) prozaistov in treh (3) likovnikov, ki bodo sodelovali v projektu Jesenske besede ... pri izdaji knjige z istoimenskim naslovom, izpeljavi recitala v novembru 2001 in likovni razstavi v istem času. • KRAJ IZVEDBE: Kulturni dom Franca Bernika, Ljubljanska 61, Domžale • POGOJI RAZPISA: - Starost udeležencev razpisa ne sme presegati 30 let. - Prijavljeni morajo biti občani občine Domžale. - Prjavijo se lahko mladi, ki kot ustvarjalci niso sodelovali pri dosedanjih projektih Jesenske besede ... - Prijavljeni ne smejo imeti izdanega samostojnega literarnega dela, ne smejo biti že uveljavljeni umetniki ali se profesionalno ukvarjati z omenjenimi dejavnostmi. • NAČIN PRIJAVE: - PESNIKI se prijavijo z deli, ki ne presegajo 350 enovrstičnih verzov (ali cca. 10 pesmi), ki so vsebinsko pripravljene na tisk (kasnejši popravki bodo možni). - PISCI PROZNIH TEKSTOV se prijavijo z deli (novele ali črtice), ki ne presegajo 10 tiskanih strani, ki so vsebinsko pripravljene na tisk (kasnejši popravki so možni). LITERARNA DELA naj bodo POSLANA v veliki rjavi zaprti kuverti, speta v skripto. Na prvi strani navedite SAMO ŠIFRO (šifra je lahko poljubna), ki si jo izberete sami. Na kuverti naj bo napisan le naslov Centra za mlade s pripisom »ZA Jesenske besede«. Kuverta mora biti zaprta. - LIKOVNI USTVARJALCI se lahko prijavite tako, da na fotografijah formata 10x15 pošljete svoja likovna dela (na fotografiji naj bo le likovno delo). Število poslanih fotografij naj bo štiri. Na hrbtni strani VSAKE FOTOGRAFIJE naj bo napisana vaša šifra. Fotografije pošljite v belih zaprtih kuvertah na katere napišete le naslov Centra za mlade s pripisom »ZA Jesenske besede). - VAŠI PODATKI IN ŠIFRA naj bosta napisana na listu, poslana v modri zaprti kuverti, na kateri naj bo le naslov Centra za mlade s pripisom »ZA Jesenske besede«. Podatki, ki jih potrebujemo so: ime in priimek, točen naslov in telefonska številka, letnica rojstva ter šifra, ki ste jo izbrali. - Vsa pošta mora biti poslana po pošti. - Ustvarjalci se lahko prijavijo le v eni kategoriji. • ROK PRIJAVE: na razpis se lahko prijavite pod zgoraj navedenimi pocjoii do vključno 19. 4. 2001, na naslov Center za mlade, Ljubljanska 70, Domžale 1230 s pripisom ZA Jesenske besede ... • Komisijsko odpiranje ponudb bo potekalo v roku 14 dni. O izboru in odločitvi komisije bodo prijavljeni obveščeni najkasneje 30 dni po odpiranju ponudb. Za vse nejasnosti lahko pokličete Center za mlade Domžale na telefon 722 66 00. Center za mlade Domžale VOJKA IZBIRA ocniZA VSAKO GLAVO \ OPTIKA \ /I pV Delovno« m/ II ■ delovnih od 8 do 12 ure, y M od 15 do 19 ure sobota od 8. do 12. ure OČCSNft ftMBUlftNTfl - okulistični pregled - merjenje očesnega pritiska . očala - kontaktne lece Cesta borcev S, 1235 RRDOMUC - telefon 01 722 88 90 stran "1 8 Na podlagi 9. ćlena Pravilnika o ugodnem kreditiranju za pospeševanje razvoja podjetništva in obrti ter ostalega zasebnistva v občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 20/95, 5/99), Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo v dogovoru z SKB d. d., Ljubljana, PE Domžale - Kamnik ponovno objavlja Razpis kreditov o ugodnem kreditiranju podjetništva in obrti ter ostalega zasebnistva v občini Domžale 1. člen Razpisana vsota kreditov znaša 145.000.000 SIT. 2. člen Kredit se dodeljuje za naslednje namene: • uvajanje oz. nadomeščanje proizvodnje ali izdelkov, ki odpravlja obremenjevanje okolja; • izdelava dokumentacije zahtevanih projektov in aktivnosti (npr. programov razvoja, tržnih analiz, marketinga, promocij, itd.); • nakup nove in generalno obnovljene opreme in nadomestnih delov za popravilo opreme; • nakup, urejanje in opremljanje zemljišč in pridobivanje projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov, • nakup, graditev, prenovo ali adaptacijo poslovnih prostorov; • nakup patentov in blagovnih znamk za opravljanje dejavnosti; • pospeševanje turizma v občini. 3. člen Kredit se prednostno dodeljuje pro- silcem, ki v večji meri izpolnjujejo naslednje kriterije: • odpirajo nova delovna mesta. • dajejo pozitivne ekonomske učinke, • uvajajo sodoben, tehnološko in ekološko neoporečen, energetsko varčen delovni proces, • dopolnjujejo proizvodne programe ostalega gospodarstva v občini, • so izvozno usmerjene, • nadomeščajo uvoz, • so turistično in promocijsko usmerjene, • ki uvaja nove metode diagnostike in zdravljenja v medicini z nakupom nove ali zamenjavo stare opreme. 4. člen Kredit se lahko dodeli: • podjetjem v zasebni lasti, ki sc po določbah Zakona o gospodarskih družbah uvrščajo med mala podjetja, • samostojnim podjetnikom, obrtnikom in ostalim zasebnikom, • občanom, ki so pri pristojnem organu vložili popolno vlogo za samostojnega podjetnika, obrtnika oz. drugega zasebnika. Sedež samostojnega podjetnika, obrtnika, drugega zasebnika oziroma podjetja in kraj investicije morata biti na območju Občine Domžale. 5. člen Doba vračanja kredita znaša 4 leta, letna obrestna mera pa TOM + 1,00%. Visina zaprošenega in odobrenega kredita ne more biti nižja od 500.000 SIT. Kreditojemalce prične vračati kredit v skladu s pogoji iz kreditne pogodbe, ki jo sklene z banko. 6. člen Kreditojemalcu sc odvzame možnost koriščenja kredita, če v roku 3 mesecev od sprejema sklepa o dodelitvi kredita, nc podpise kreditne pogodbe z banko. 7. člen Prosilci vložijo proSjo za kredit v zaprti kuverti skupaj z zahtevano dokumentacijo v 30 dneh od dneva objave razpisa kredita v Slamniku na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo. Ljubljanska 69, Domžale z oznako »krediti za podjetništvo«. ProSnja za kredit mora obvezno vsebovati ime, priimek in naslov prosilca, opis in predračunsko vrednost investicije, visino zaprošenega kredita z navedbo lastnega deleža, rok zaključitvc investicije in predvideno Število novozaposlcnih delavcev. 8. člen ProSnji za kredit mora biti priložena naslednja dokumentacija: 1. dokazilo o registraciji: • samostojni podjetnik: fotokopijo prigla-sitvenega lista (obrazce 1/1, 1/2) potrjenega od krajevno pristojne izpostave DURS - Izpostava Domžale oz. potrdilo o vložitvi popolne vloge pri pristojnem organu za vpis samostojnega podjetnika. • obrtnik: fotokopijo obrtnega dovoljenja oz. potrdilo o vložitvi popolne vloge pri pristojnem organu za vpis obrtnika, • drugi zasebnik: fotokopijo registracije o statusu drugega zasebnika oz. potrdilo o vložitvi popolne vloge za vpis drugega zasebnika, • podjetje v zasebni lasti: celovit izpisek iz sodnega registra z vsemi spremembami, ki ne sme biti starejši od 3 mesecev in odločbo o opravljanju dejavnosti 2. dokazila o plačilni in kreditni sposobnosti: • fizične osebe: potrdilo DURS - Izpostava Domžale o plačanih davkih, ki ni starejše od I meseca, bilanca stanja in uspeha, overjena fotokopija davčne napovedi za preteklo leto in zadnjo odločbo o odmeri davka od dohodka iz. dejavnosti, • pravne osebe: BON I ali BON 3 oziroma potrdilo, da Sc niso pričele poslovati, ki ni starejše od I meseca, bilan- ca stanja in uspeha za preteklo leto, • vsi prosilci, ne glede na pravno subjek-tiviteto v primerih, da znesek zaprošenega kredita presega 20 mio SIT in nc gre za nakup zemljišč ter prosilci začetniki, v primeru, da znesek zaprošenega kredita presega 10 mio Sri': kratek finančno ovrednoten investicijski program za investicijo. 3. dokazilo glede na namen kredita: • pri nakupu nove in generalno obnov Ijcne opreme in nadomestnih delov za popravilo opreme: predračun ali račun (ki ni starejši od 6 mesecev); pri nakupu generalno obnovljene opreme pa Sc pisno izjavo - garancijo izvajalca generalnega popravila, • pri nakupu patenta in blagovne znamke: pogodbo o nakupu patenta oziroma blagovne znamke, • pri nakupu, urejanju in opremljanju zemljišč za gradnjo poslovnih prostorov: overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo za zemljišče in predračun stroškov urejanja ter opremljanja zemljišča, • pri nakupu poslovnih prostorov: overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo, • pri gradnji, prenovi ali adaptaciji poslovnih prostorov: gradbeno dovoljenje oz. odločbo o priglašenih delih, predračun (ki ni starejši od 6 mesecev), zemljiškoknjižni izpisek ali izjavo lastnika oz. upravljalca poslovnih prostorov, da dovoli nameravana dela in najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo vračila kredita. 4. dokazilo (fotokopijo obrazca - prijav delavcev v zavarovanje Ml/2), da je odgovorna oseba podjetja v delovnem razmerju v podjetju oz. pismeno izjavo podjetja, da bo odgovorna oseba podjetja sklenila delovno razmerje v podjetju najkasneje v roku 3 mesecev od dneva porabe posojila, če odgovorna oseba podjetja Se ni v delovnem razmerju v podjetju. 9. člen Nepopolne in nepravočasno vložene prošnje sc nc bodo upoštevale. 10. člen Poslana dokumentacija sc prosilcem nc vrača. 11. člen Oddelek za finance in gospodarstvo bo najkasneje v 30 dneh po preteku razpisanega roka sprejel sklep 0 dodelitvi kreditov in bo najkasneje v 15 dneh po sprejemu sklepa obvestil vse prosilec o višini odobrenega kredita. 12. člen Krediti sc plasirajo preko SKB BANKI- d. d. Ljubljana, PV. Domžale - Kamnik, s katero je Občina Domžale sklenila ustrezno pogodbo. 13. člen Dodatne informacije morebitni prosilci lahko dobijo v času uradnih ur na tel. 01 721-42-51 ali osebno pri ga. Petri Cirkman. OBČINA DOMŽALE ODDELEK ZA EINANCE IN GOSPODA RSTVt) Občina Domžale Oddelek za finance in gospodarstvo Javni poziv za subvencioniranje naravnega pripusta kobil in žrebic v letu 2001 1. Razpisana sredstva - znesek javnega poziva V proračunu Občine Domžale za leto 2001 so v postavki »Reprodukcija v živinorejo« zagotovljena nepovratna sredstva v skupni visini do 5.400.000 SIT -za sofinanciranje umetnega osemenjevana živali in naravni pripust kobil in žrebic. 2. Predmet javnega poziva: Predmet javnega poziva je subvencioniranje naravnega pripusta kobil in žrebic, opravljen v letu 2001. Upravičenci do subvencije so kmetje in rejci domačih živali, ki imajo stalno bivališče na območju občine Domžale in ki redijo živali v občini Domžale. Višina subvencije je določena v Sklepu o določitvi višine subvencije za reprodukcijo v živinorejo, objavljenem v glasilu Slamnik. 3. Pogoji za pridobitev sredstev: Na javni poziv se lahko prijavijo prosilci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - prosilec ima stalno bivališče na območju občine Domžale in redi živali v občini Domžale, - prosilec mora opravljen naravni pripust dokazati z verodostojnim dokumentom. 4. Potrebna dokumentacija: Prosilec zaprosi za pridobitev subvencije na predpisanem obrazcu, ki ga lahko dobi v času uradnih ur na Občini Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, soba 71. Obrazcu - vlogi morajo biti priložena naslednja dokazila in dokumentacija: - potrdilo o plačilu naravnega pripusta; - potrdilo o opravljenem naravnem pripustu. 5. Obravnavanje vlog: Prispele vloge bo obravnavala Komisija za kmetijstvo Občine Domžale, ki bo posredovala predlog pristojnemu oddelku. Pristojni oddelek bo obravnaval predlog komisije in s sklepom odločil o tem, katerim vlogam sc ugodi. Nejasne in nepopolne vloge se ne bodo obravnavale in sc bodo s sklepom zavrgle. Prosilci, katerim sredstva ne bodo dodeljena, bodo o tem pisno obveščeni v roku 60 dni po izteku pozivnega roka. 6. Način in rok za dostavo vlog: Rok za dostavo vlog je do 30. 11. 2001. Prosilci lahko vloge oddajo na vložišču Občine Domžale ali pa jih pošljejo priporočeno po pošti, v zaprtih ovojnicah, opremljene z, naslovom pošiljatelja in označbo »JAVNI POZIV NARAVNI PRIPUST« na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo. Ljubljanska 69, Domžale. Vloge, ki ne bodo dostavljene na način in v roku iz 6. točke tega poziva, se ne bodo obravnavale. Občina Domžale JAVNO POVABILO ZA PREDLOŽITEV VLOG ZA SOFINANCIRANJE RAZISKOVALNO-RAZVOJNIH PROGRAMOV V LETU 2001 V OBČINI DOMŽALE i. Prijavljeni programi morajo podpirati dolgoročni in strateški razvoj občine Domžale, na primer na naslednjih področjih: 1. Gospodarstvo občine: Hitrejši tehnološki razvoj, uvajanje raziskovalno-razvojnih dosežkov v prakso ter na tej podlagi nastajanje novih podjetij in novih delovnih mest. 2. Družboslovni razvoj: - pospeševanje inovativne dejavnosti mladih; - raziskovanje družboslovnega razvoja občine: - publiciranje raziskovalnih dosežkov, pomembnih za razvoj občine. II. Na natečaj se lahko prijavijo vse fizične in pravne osebe. Praviloma bomo iz občinskega proračuna sofinancirali raziskovalno-raz-vojne programe največ do višine 40% vrednosti posameznega programa. Prednost bodo imeli programi, ki jih sofinancira Ministrstvo za znanost in tehnologijo ter druga ministrstva Republike Slovenije ali tuje institucije oz. fundacije. III. Vsak prijavljeni raziskovalno-razvojni program mora vsebovati: - naslov programa, - naslov prijavitelja, - priimek in ime vodje programa ter sodelavce, - izhodišče in namen programa, - predvideno uporabnost rezultatov programa glede na strokovne in znanstvene dosežke, - pričakovane gospodarske in ekonomske učinke, - predlog strokovnjakov, ki rezultate programov lahko recenzira- jo, - predlog finančne konstrukcije ter izjave drugih financerjev. IV. Predlagatelji raziskovalno-razvojnih programov naj svoje predloge pošljejo najkasneje do 17. 4. 2001 na naslov: Občina Domžale, Oddelek za družbene dejavnosti. Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Vse d(xlatne informacije dobite na telefonsko številko: 7220-100 int. 153 ali 150. Županja Cveta Zalokar-Oražem Občina Domžale JAVNO POVABILO ZA PRIJAVO PROGRAMOV SOFINANCIRANJA DRUŽBENOSOCIALNIH IN SOCIALNO HUMANITARNIH DRUŠTEV Občina Domžale ima v letu 2001 v proračunu predvidenih 11,500,000,00 SIT za sofinanciranje programov družbeno socialnih in socialno humanitarnih društev. Vabimo vsa društva, ki izvajajo dejavnosti na navedenih področjih na območju občine Domžale in ki bi želela pridobiti sredstva za sofinanciranje teh programov, da pošljejo prijave. Prijave naj vsebujejo podatke: - ime, sedež in status prijavitelja, - celoten opis programa (cilj, obseg, kraj, čas izvedbe) - predračunska vrednost programa, - viri financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna. Programi, ki so jih izvajalci že posredovali za leto 2001, bodo upoštevani v okviru tega javnega povabila. Programe lahko vložite najkasneje do 17. 4. 2001 na naslov: . OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti. Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Vse dodatne informacije dobite na telefonsko številko: 7220-100 int. 153 ali 150. Županja Cveta Zalokar-Oražem Občina Domžale JAVNO POVABILO ZA PRIJAVO PROGRAMOV SOFINANCIRANJA DRUŠTEV S PODROČJA RAZISKOVANJA IN TEHNIČNE KULTURE Občina Domžale ima v letu 2001 v proračunu predvidenih 860,000,00 SH za sofinanciranje programov društev s področja raziskovanja in tehnične kulture. Vabimo vsa društva, ki izvajajo dejavnosti na navedenih področjih na območju občine Domžale in ki bi želela pridobiti sredstva za sofinanciranje teh programov, da pošljejo prijave. Prijave naj vsebujejo podatke: - ime, sedež in status prijavitelja, - celoten opis programa (cilji, obseg kraj, čas izvedbe) - predračunska vrednost programa, - viri financiranja in pričakovani delež, občinskega proračuna Programi, ki so jih izvajalci že posredovali za leto 2001, bodo upoštevani v okviru tega javnega povabila Programe lahko vložite najkasneje do 17. 4. 2001 na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti. Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Vse dodatne informacije dobite na telefonsko številko: 7220-100 int. 153 ali 150. Županja Cveta Zalokar-Oražem Na podlagi 13. člena Pravilnika o porabi in dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja kmetijstva v občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 7/00) Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, izdaja naslednji SKLEP o določitvi višine subvencije za reprodukcijo v živinorejo 1. Subvencija za sofinanciranje osemenjevanja živali (govejih plcmcnic, svinj in drobnice), ki jo plačuje Občina Domžale, znaša 3.000,00 SIT na osemenitev posamezne živali. 2. Subvencija za sofinanciranje naravnega pipusta kobil in žrebic, ki jo plačuje Občina Domžale, znaša 3.000,00 SIT na naravni pripust. 3. Subvencije iz I. točke tega sklepa, se porabljajo na podlagi pogodbe, ki jo je Občina Domžale, podpisala z Veterinarskim domom Domžale d. o. o., pravno osebo, ki imn pridobljeno koncesijo za opravljanje tc dejavnosti na območju občine Domžale. 4. Subvencije iz 2. točke tega sklepa sc porabljajo na podlagi javnega poziva upravičencem. 5. Upravičenci do subvencij iz I. in 2. točke tega sklepa so kmetje in rejci domačih živali, ki imajo stalno bivališče na območju občine Domžale in ki redijo živali v občini Domžale. 6. Sredstva za reprodukcijo v živinorejo so zagotovljena v proračunu Občine Domžale, postavka »Reprodukcija v živinorejo«. 7. Višina subvencij iz 1. in 2. točke tega sklepa velja od 01. 01. 2001 do 31. 12. 2001. OBČINA DOMŽALE Oddelek za finance in gospodarstvo NAČELNICA ODDELKA Metka Cerar, univ. dipl. ckon. Občina Domžale JAVNO POVABILO ZA PRIJAVO PROGRAMOV PREVENTIVNIH SOCIALNIH PROGRAMOV ZA MLADE IN SAMOPOMOČNE SKUPINE Občina Domžale ima v letu 2001 v proračunu predvidenih 6,100.000,00 SIT za sofinanciranje programov - preventivnih socialnih programov za mlade in samopomočne skupine. Vabimo vse pravne in fizične osebe, ki izvajajo dejavnosti na navedenih področjih na območju občine Domžale in bi želeli pridobiti sredstva za sofinanciranje teh programov, da pošljejo prijave. Prijave naj vsebujejo podatke: - ime, sedež in status prijavitelja, - celoten opis programa (cilji, obseg, kraj, čas izvedbe) - predračunska vrednost programa, - viri financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna. Programi, ki so jih izvajalci žc posredovali za leto 2001, bodo upoštevani v okviru tega javnega povabila. Programe lahko vložite najkasneje do 17.4. 2001 na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti. Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Vse dodatne informacije dobite na telefonsko številko: 7220-100 int. 153 ali 150. Županja Cveta Zalokar-Oražem stran 19 SPOROČILA Na podlagi 13. Člena Pravilnika o ugodnem kreditiranju likvidnoslih težav zasebnikov in malih podjetnikov (Ur. Vestnik Obćinc Domžale, št. 8/99, 10/99, 5/00), Občina Domžale Oddelek za finance in gospodarstvo PONOVNO OBJAVLJA RAZPIS UGODNIH KRATKOROČNIH KREDITOV ZA PREMAGOVANJE LIKVIDNOSTNIH TEŽAV ZASEBNIKOV IN MALIH PODJETNIKOV 5. POTREBNA DOKUMENTACIJA PODATKI O KREDITU Razpisana vsota kreditov, ki se bodo dodeljevali za obdobje 9 mesecev po pogojih TOM + l % znaša 190 mio SIT. 2. NAMEN UPORABE KREDITA Krediti se lahko uporabijo za naslednje namene: a) plačilo davkov in prispevkov, plač in drugih dajatev b) nakupe reprodukcijskega materiala, c) nujna vzdrževalna dela. 3. UPRAVIČENCI Upravičenci, ki lahko zaprosijo za kredit, so: podjetja, ki imajo najmanj 6 mesecev pred dnevom vloge za kredit sedež in dejavnost v Občini Domžale in ki se po določbah Zakona o gospodarskih družbah uvrščajo med mala podjetja. - samostojni podjetniki, ki imajo najmanj 6 mesecev pred dnevom zaprosila za kredit sede/ na območju občine Domžale, in izpolnjujejo naslednje pogoje - preteklo leto so zaključili s pozitivnim poslovnim rezultatom oziroma v tekočem letu vsaj 6 mesecev izkazujejo pozitivni poslovni rezultat; - na dan prijave nimajo blokiranega žiro računa več kot 45 dni; ■ izkazujejo likvidnostne težave, ki so razvidne iz. razpisne in priložene dokumentacije iz 5. točke tega razpisa 4. VIŠINA ZAPROŠENEGA KREDITA Višina zaprošenega kredita je odvisna od kreditne sposobnosti prosilca in ne more bili nižja od 200.000 SIT in ne more biti višja od 5.000.000 SIT. Vloge za kredite, ki odstopajo Od določenih zneskov, se zavrže. Posameznemu prosilcu se lahko likvidnostni kredit v okviru tega razpisa odobri večkrat, na podlagi vsakokratne njegove vloge ter razpoložljivih sredstev, vendar skupni obseg odobrenih kreditov ne more biti višji od 5.1KK1.000 SIT. Pri povezanih firmah se kredit lahko dodeli vsaki od njih, vendar skupni znesek ouobren.h kreditov v okviru enega razpisa ne sme presegati 5,000.000 SIT. Prosilci, ki imajo status samostojnega podjetnika morajo vlogi, pripravljeni na obrazcih, ki so predpisani v razpisni dokumentaciji, predložiti naslednjo dokumentacijo: - fotokopijo priglasitvenega lista, - potrdilo DURS Izpostava Domžale o stanju neplačanih davkov, ki ni starejše od I meseca, - izpis kumulativnega prometa na žiro računu po posameznih mesecih za preteklo in tekoče poslovno leto, - fotokopijo zadnjih 5 izpiskov iz računa, preko katerega se opravlja dejavnost, - zadnjo odločbo o odmeri davka od dohodka iz dejavnosti in overjeno zadnjo napoved za odmero davka od dohodka iz dejavnosti; - obrtno dovoljenje; - potrdilo o registraciji, ki ga je izdal Davčni urad. Prosilci, ki imajo status malega podjetja morajo vlogi, pripravljeni na obrazcih, ki so predpisani v razpisni dokumentaciji, predložiti naslednjo dokumentacijo: - potrdilo DURS Izpostava Domžale o stanju neplačanih davkov, ki ni starejše od I meseca, - izpisek iz sodnega registra z. vsemi spremembami, ki nc sme biti starejši od 6 mesecev, - odločbo o opravljanju dejavnosti, - obrazec BON 2, - izpis kumulativnega prometa žiro računa podjetja za zadnje pol leta. • fotokopije kompletnih zadnjih 5 izpiskov iz žiro računa podjetja, - fotokopijo obrazca prijav vseh zaposlenih v podjetju v pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje (M I-2); - potrdilo o registraciji, ki ga je izdal Davčni urad. Poslana dokumentacija se prosilcem ne vrača in se bo obravnavala kot poslovna skrivnost. V primeru dvomov o izpolnjevanju pogojev iz zadnje alinee 2. odstavka 3. točke lega razpisa lahko komisija iz 8. točke lega razpisa od prosilca pisno zahteva dodatno obrazložitev oz. dokumentacijo. V kolikor je prosilec nc predloži v roku 15 dni po prejemu pisnega zahtevka, se vlogo zavrne kol nepopolno. 6. ROK /.A PRIJAVO NA RAZPIS Rok za prijavo na razpis prične teči od prvega dne po objavi ter traja do porabe sredstev 7. NAČIN ODDAJE VLOG Vloge je potrebno oddati na razpisni dokumentaciji, ki jo prosilci ob plačilu 100 SIT lahko dobijo v času uradnih ur na Oddelku za finance in gospodarstvo, Ljubljanska 69, Domžale, soba 71. Potrdilo 0 plačilu je potrebno priložiti vlogi za kredit. Vloge je potrebno osebno oddati na Občino Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, vložišče -soba št. 1, kjer bodo prosilci ob oddaji dobili tudi ustrezno potrdilo o zaporedni številki, dnevu in uri oddaje vloge. Vloge, ki nc bodo predložene v skladu z določbami 1. odstavka tc točke ter vloge, ki ne bodo oddane na način, določen v 2. odstavku tc točke, se ne bodo obravnavale in bodo zavržene. 8. OBRAVNAVA VLOG Vloge za dodelitev kredita bo obravnavala posebna strokovna komisija pri pristojnem občinskem oddelku. Sklep o odobritvi oz. zavrnitvi kreditov bodo prosilci prejeli po pošti v roku do 30 dni od dneva prijave. Kreditojemalec mora podpisati kreditno pogodbo z Banko Domžale d. d. Domžale najkasneje v 45 dneh po prejemu sklepa o odobritvi likvidnostnega kredita, sicer mu preneha pravica do koriščenja. V takem primeru se mu izda Sklep o prenehanju pravice do koriščenja likvidnostnega kredita. Izbrana banka ima pravico, da višino zneska kredita zniža glede na kvaliteto Zavarovanja kredita OZ. glede na kreditno sposobnost prosilca. Izbrana banka ima pravico, da kljub sklepu o odobritvi kredita, s prosilcem nc sklene kreditne pogodbe, v kolikor se izkaže, da je le-ta kratkoročno kreditno nesposoben. 9. NADZOR NAD NAMENSKO PORABO SREDSTEV KREDITA Namensko porabo kredita, pridobljenega po tem razpisu, lahko preverijo pristojni organi Občine Domžale. Kreditojemalec je dolžan takoj vrniti dodeljeni kredit v primeru: - zamolčanja resničnih dejstev ali posredovanja lažnih podatkov, ki so vplivali na dodelitev kredita, - če se ugotovi, da je kredit izkoriščen za namene, ki niso našteti v 2. točki lega razpisa. V teh primerih se neodplačani del kredita revalorizira in obrestuje v višini zakonskih zamudnih obresti po stopnji, po kateri revalorizira kredite banka. Občina Domžale JAVNO POVABILO ZA PREDLOŽITEV VLOG ZA SOFINANCIRANJE OBNOVE KULTURNIH DOMOV V OBČINI DOMŽALE * i. Vloge lahko predložijo: - lastniki in upravljalci kulturnih domov in letnih gledališč. - lastniki in upravljalci drugih objektov, v katerih so urejeni prostori za kulturne prireditve, - ljubiteljska kulturna društva. II. Proračunska sredstva za obnovo kulturnih domov so namenjena za nujna vzdrževalna dela na objektih in nabavo opreme z namenom: - preprečevanja propadanja objektov in - izboljšanje možnosti organizacije kullurnih aktivnosti v teh objektih. III. Kandidati za proračunska sredstva za vzdrževanje in opremo kulturnih domov morajo v prijavi navesti: - ime in sedež objekta, - starost, lastništvo objekta in opremljenost, - namembnost objekta, - uporabnike objekta, - kulturne prireditve v letu 2000, - večja realizirana vzdrževalna dela na objektu in vložena sredstva v opremo v zadnjih pelih letih, - načrt vzdrževalnih del ter nabave opreme v letu 2001, - predračunska vrednost vzdrževalnih del in nabave opreme v letu 2001, ■ vire financiranja in pričakovani delež iz občinskega proračuna. IV. Pri odobravanju proračunskih sredstev za obnovo kullurnih domov bomo upoštevali naslednje kriterije: - stanje vzdrževanosli in opremljenosti objekta, - delež kulture v namembnosti objekta, - intenzivnost kulturnega dogajanja v ojektu, - prostovoljno delo krajanov in njihovo angažiranje za pridobitev drugih virov sredstev za vzdrževanje, - odobrena proračunska sredstva za vzdrževanje in opremo objekta v preteklih petih letih in njihova namenska uporaba. V. Vloge za sofinanciranje obnove kulturnih domov lahko vložite najkasneje do 17.4. 2001 na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Vse dodalne informacije dobite na telefonsko številko: 7220-100 int. 153 ali 150. Županja: CVETA ZALOKAR ORAŽEM Občina Domžale JAVNO POVABILO ZA PREDLOŽITEV VLOG ZA SOFINANCIRANJE VEČJIH VZDRŽEVALNIH DEL NA ŠPORTNIH OBJEKTIH V OBČINI DOMŽALE i. Vloge lahko predložijo: - lastniki in upravljalci športnih objektov, - lastniki in upravljalci drugih objektov, v katerih so urejeni prostori za izvajanje treningov in športnih prireditev. Proračunska sredstva za vzdrževanje športnih objektov so namenjena za nujna večja vzdrževalna dela na objektih z namenom: - preprečevanja propadanja objektov in - izboljšanje možnosti organizacije Športnih aktivnosti v teh objektih. Kandidati za proračunska sredstva za vzdrževanje športnih objektov morajo v prijavi na razpis navesti: - ime in sedež objekta, - status in lastništvo objekta, - namembnost objekta, - uporabnike objekta, - treninge in športne prireditve v letu 2000, - večja realizirana vzdrževalna dela na objektu zadnjih pet let, - načrt vzdrževalnih del v letu 2001, - predračunska vrednost vzdrževalnih del v letu 2001, - vire financiranja in pričakovan delež iz občinskega proračuna. IV. Pri odobravanju proračunskih sredstev za vzdrževanje športnih objektov bomo upoštevali naslednje kriterije: - stanje vzdrževanosti objekta, - delež športa v namembnosti objekta, - intenzivnost športnega dogajanja v objektu, - prostovoljno delo krajanov in njihovo angažiranje za pridobitev drugih virov sredstev za vzdrževanje, - odobrena proračunska sredstva za vzdrževanje objekta v preteklih petih letih in njihova namenska uporaba. V. Vloge za sofinanciranje vzdrževanja športnih objektov lahko vložite do 17.4. 2001 na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti. Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Vse dodatne informacije dobite na telefonsko številko: 7220-100 int. 153 ali 150. Županja: CVETA ZALOKAR ORAŽEM Občina Domžale JAVNO POVABILO ZA PRIJAVO PROGRAMOV SOFINANCIRANJA ZALOŽNIŠTVA L Programe lahko prijavijo vse fizične in pravne osebe. II. Prijavljeni programi bodo osnova za oblikovanje občinskega programa založništva v letu 2001, ki se bo v celoti ali delno financiralo iz občinskega proračuna. III. Prijave morajo vsebovati: - ime, sedež in status prijavitelja, - celoten opis programa, - kraj in čas izvedbe programa, - predračunska vrednost programa, - viri financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna. IV. Prednost pri izbiri bodo imela dela domžalskih avtorjev ter dela specifičnega pomena za občino Domžale. Programe lahko vložite najkasneje do 17.4. 2001 na naslov: OBČINA DOMŽALE Oddelek za družbene dejavnosti. Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Vse dodatne informacije dobite na telefonsko številko: 7220-100 int. 153 ali 150. Županja: CVETA ZALOKAR ORAŽEM Občina Domžale JAVNO POVABILO ZA PRIJAVO PROGRAMOV SOFINANCIRANJA KULTURNIH PRIREDITEV L Programe lahko prijavijo vse fizične in pravne osebe. Prijavljeni programi bodo osnova za oblikovanje občinskega programa kulturnih prireditev v letu 2001 na področju likovne, glasbene, gledališke, plesne in drugih kulturnih dejavnosti, ki se bodo v celoti ali delno financirali iz občinskega proračuna. III Prijave morajo vsebovati: - ime, sedež in status prijavitelja, - celoten opis programa, - kraj in čas izvedbe programa, - predračunska vrednost programa, - viri financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna. IV. Prednost pri izbiri bodo imele tradicionalne prireditve, prireditve širšega pomena za občino in prireditve s priznano kvaliteto. Programe lahko vložite najkasneje do 17. 4. 2001 na naslov: OBČINA DOMŽALE Oddelek za družbene dejavnosti. Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Vse dodatne informacije dobite na telefonsko številko: 7220-100 int. 153 ali 150. Županja: CVETA ZALOKAR ORAŽEM Občina Domžale JAVNO POVABILO ZA PREDLOŽITEV VLOG ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV DELA Z MLADIMI i. Programe lahko predložijo vse fizične in pravne osebe. II., Programi za delo z. mladimi morajo biti predvsem namenjeni odraščajoči mladini po končani osnovni šoli do konca rednega Šolanja, ki urejeno in organizirano odvračajo mladino od brezciljnega in nezdravega posedanja po lokalih in jim dajejo smoter in pobudo za medsebojno druženje in izpopolnjevanje prostega časa in življenja. Dosežen mora biti namen vključiti mlade, ki nimajo ambicij ali niso vključeni v druge oblike dela v društvih in organizacijah. III. Prijave morajo vsebovati: - ime, sedež in status prijavitelja, - opis programa in, njegov namen, - kraj in čas izvedbe programa, - število vključene mladine - predračunska vrednost izvedbe programa, - viri financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna. IV. Pri odobravanju proračunskih sredstev bomo upoštevali zlasti aktualnost problema, ki ga program reSuje, število vključene mladine in delež drugih virov financiranja. Program lahko vložite najkasneje do 17.4. 2001 na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti. Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Vse dodatne informacije dobite na telefonsko številko: 7220-100 int. 153 ali 150. Županja: CVETA ZALOKAR ORAŽEM SPOROČILA stran Zdravstveni dom Domžale Dežurna služba v zobozdravstvu Po podatkih ZZZS v letu 2000 40% odraslih prebivalcev Republike Slovenije še ni imelo izbranega osebnega zdravnika. Ta podatek velja tudi za občino Domžale. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (člen 185) zagotavljajo celotne zobozdravstvene storitve samo tistim pacientom, ki so že izbrali osebnega zdravnika. Zato nam pacienti, ki si osebnega zobozdravnika še niso izbrali, takrat, ko potrebujejo prvo pomoč, povzročajo nemalo težav. Tovrstni zapleti povzročajo slabo voljo na obeh straneh, pri zobozdravnikih in pacientih, zato želimo s tem prispevkom razjasniti osnovne težave, povezane s tistimi posamezniki, ki še niso izbrali svojega osebnega zobozdravnika. Želimo namreč, da bi pacienti iz naših ordinacij odhajali zadovoljni. ZZZS je leta 1995 v svojih Pravilih opredelil osnovne pravice zavarovancev, ki plačujejo osnovno in dodatno zdravstveno zavarovanje. Poudariti moramo, da lahko te pravice uveljavljate samo pri svojem osebnem zobozdravniku. Izjema je le nujna zobozdravniška pomoC, ki jo pacientu lahko nudi dežurni zdravnik. Ce se ne želite opredeliti za nobenega zobozdravnika, vam bo dežurni zobozdravnik lahko nudil samo nujno pomoC. K nujni pomoči štejemo ruvanje zoba, prerez otekline (toliko da odteče gnoj), trepana-cijo zoba, namestitev zdravila pri obolelem zobnem živcu in druga zdravljenja, s katerimi zaustavimo širjenje infekcije (Pravila, 186. člen). Po nujno zdravniško pomoč se lahko zatečete vsak delavnik od 7. do 18. ure. ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Dežurna zobozdravniška pomoč je opredeljena v 17. členu Področnega dogovora za zdravstvene domove in zasebno zdravniško dejavnost, koordinira jo zdravstveni dom. sodelujejo pa zobozdravniki, zaposleni v njem in zasebni zobozdravniki s koncesijo. Razpored dežurstev je objavljen na oglasnih deskah v Zdravstvenem domu Domžale in ordinacijah zasebnih zobozdravnikov. Vsi tisti, ki si nc želite izbrati osebnega zobozdravnika, se Se vedno lahko v vseh naših ordinacijah dogovorite za samoplačniško obravnavo. Opozarjamo pa vas, da vam samoplačniške usluge lahko nudimo samo izven ordinacijskega časa. dogovorjenega z ZZZS, Zobozdravniki, ki delamo v okviru Zdravstvenega doma Domžale in zobozdravniki s koncesijami (ki v okviru dežurstev tudi nudijo nujno pomoč), vse občane prosimo, naj se, če je le mogoče, vedno oglasijo pri svojem osebnem zobozdravniku. Osebni zdravnik namreč najbolje pozna pacienta, ima njegovo kartoteko in morebitno rtg dokumentacijo. Če se zobobol oziroma druge težave, povezane z zobmi, začnejo potem, ko je vaš zobozdravnik že končal z načrtovanim delom tistega dne, vas prosimo, da skušate bolečino ublažiti sami. To boste najlažje dosegli s katerim od stedstev proti bolečinam, naslednji dan pa se oglasite pri svojem zobozdravniku, ki bo najbolje vedel, kako rešite vaše težave. Glede na število prebivalcev Upravne enote Domžale zobozdravniki nismo enakomerno obremenjeni, zato občane prosimo, naj si svojega osebnega zobozdravnika izberejo v kraju, kjer stanujejo. 1. Občani Mengša in Trzina v -Zdravstveni postaji Mengeš, kjer delajo za odraslo populacijo sledeči zasebni zobozdravniki koncesionarji: Ivo Raišp. dr. stom. Jelena Markovič. dr. stom., Gabrijela Strosar-Rozman, dr. stom 2. Občani Lukovice v Zdravstveni postaji Lukovica, kjer je zaposlen v javnem zavodu Matija Andrej-ka, dr. stom. 3. Občani Moravč v Zdravstveni postaji Moravče, kjer je zaposlena v javnem zavodu Barbara Škrlj, dr. stom. 4. Občani Domžal v Zdravstvenem domu Domžale, kjer so zaposleni naslednji zobozdravniki: Majda Lenassi-Sibič. dr. stom., Helena Su- bclj-Ciregorič, dr. stom. (nadomešča jo Branka Vran, dr. stom.). Iris Str-lič, dr. stom., Olga Macun, dr. stom. Marko Mole, dr. stom. in zasebniki koncesionarji: - Maja Komatar, dr. stom. Mestni trg 2, 1230 Domžale - Janez Novak, dr. stom. Mestni trg 2, 1230 Domžale - Igor Praprotnik, dr. stom, Zg. Jarše, Kamniška 24 - Ana Lukič-Merela, dr. stom, Preserje, Pelechova 15 - Vojko Gašperin, dr. stom, Domžale, Prešernova 21b. Op.: podatki o zobozdravnikih za odraslo populacijo. Izbira osebnega zobozdravnika: Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja v 162. členu, 2. točki določajo: »Osebni zobozdravnik je zobozdravnik, ki si ga zavarovana oseba izbere praviloma v kraju svojega stalnega ali začasnega prebivališča oziroma tam, kjer je najlažje dosegljiv. Vsak pacient ima pravico zamenjati osebnega zobozdravnika (167. člen), zamenjavo pa lahko zahteva oziroma predlaga tudi osebni zobozdravnik.« 168. člen Pravil navaja, da zobozdravnik lahko zahteva zamenjavo, če ugotovi, da ne more uspešno in odgovorno opravljati nalog izbranega osebnega zobozdravnika ter zaradi neprimernega odnosa zavarovanca in zaradi nespoštovanja navodil oziroma postopkov pri zdravljenju. I. aprila 2001 bo pričel veljati nov razpored nujne zobozdravniške pomoči. Zobozdravniki, vključeni v to službo, vse paciente vljudno prosimo, naj si ga ogledajo in se po njem ravnajo. Med letnimi dopusti bo veljal drugačen razpored, ki bo tudi objavljen v občinskih glasilih. Svct-jemo vam, da si ga ogledate in ga shranite, tako da se ne boste takrat, ko bo zob najbolj bolel, ukvarjali še z vprašanjem, kateri zobozdravnik je dežuren in kje ordinira. Priporočamo vam tudi, da informacijo preverite v sprejemni službi ZD Domžale na telefonski številki: 72 45 100. Ob koncu bi vam vsi, ki skrbimo za zdravje vaših zob, sporočili, da smo tudi mi samo ljudje in kot taki lahko sem ter tja zbolimo, zato vas prosimo, da pred prihodom v ordinacijo pokličete telefonsko številko vašega zobozdravnika. URNIK SPREJEMANJA ZOBNIH BOLEČIN ZA ODRASLE OD 1. 04. 2001 DALJE V OBČINI DOMŽALE Dan dopoldne Kraj, kjer 7.ohozdravnik ordinira popoldne Kraj, kjer zobozdravnik ordinira Ponedeljek Branka Vran, dr. stom. ZD Domžale, Mestni trg 2 Iris Strlič, dr. stom. ZD Domžale, Mestni trg 2 Torek Ana Lukič-Merela, dr. stom. Preserje, Pelechova 15, Radomlje Igor Praprotnik, dr. stom. Zg. Jarše, Kamniška 24 Sreda Vojko Gašperin, dr. stom. Prešernova 2IB, Domžale Majda Lcnassi-Šibič, dr. stom. ZD Domžale, Mestni trg 2 Četrtek Maja Komatar, dr. stom. ZD Domžale, Mestni trg 2 Janez. Novak, dr. stom. ZD Domžale, Mestni trg 2 Petek Olga Macun, dr. stom. rviciri\w ivKJit,, ur. tiiižiti. ZD Domžale, Mestni trg 2 VETERINARSKI DOM DOMŽALE D. O. O.OBVESTILO Na podlagi 114. čl. Zakona o veterinarstvu, o izvajanju preventivnih ukrepov zaradi odkrivanja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni v letu 2001, ur. list št. 15/911, 2001 se bo v občini Domžale izvajala splošna vakcinacija psov proti steklini po sledečem razporedu Razpored obveznega cepljenja psov proti steklini Dne: sobota. 7.4, 2001 8.30-10.30 Domžale, Veterinarski dom Domžale, C. talcev 10 11.-12. ure Studa, pri Kosu, Študljanska 12 12.15-13. ure Dcpala vas, pri Pavovcu, Depala vas 16 Dne: ponedeljek. 9. 4. 2001 8.30-9. ure Dragomelj, pri Lukan, Dragomelj 9.15-9.45 Pšata. pri Luku Mivšku, Pšata 25 10. -11. ure Selo p. Ihanu, pri Mihaeli Flerin, Selo 11.15-12.15 Ihan. pri gasilskem domu 12.30-13. ure Prelog, pri Francu Bitencu, Prelog 4 Dne: torek. 10.4. 2001 8.15-8.45 Nožice, pri Jakobu Grašiču, Gostičeva 28 9.-9.30 Homec, pri gasilskem domu 9.45-10.30 Preserje, pri /\lojzu Černivcu, Kamniška 36 10.45-11.45 Radomlje, pri krajevni skupnosti 12.15-12.45 Rova, pri gasilskem domu 13.-14.15 Jarše, pri gasilskem domu Dne: sreda. 11.4.2001 8.30-9.45 Vir, pri krajevni skupnosti 10.15-10.45 Količevo, pri Centru požarne varnosti 11. -11.30 Češenik. pri Janezu Gaberšku 12.00-13.30 Dob, pri krajevni skupnosti 13.45-14.15 Žeje-Sv. Trojica, pri gasilskem domu Dne: četrtek. 12. 4. 2001 8.15-9. ure Krtina, pri Francu Simonu, Krtina 37 9.15-10. ure Zalog pod Sv. Trojico, pri Vinku Kcpccu, Zalog 5 Cepljenje psov za zamudnike je na naslednjih krajih ter na mestih v rednem cepljenju. Dne: sreda. 18. 4. 2001 8.30 Nožice, 9. uri Homec 9.30 Rova, 10. uri Radomlje 11. uri Količevo, 11.30 Dob, 12. uri Jarše, 13. uri Domžale Dne: četrtek. 19. 4. 2001 10. uri Krtina, 11. uri Prelog p. Ihanu, 11.30 Ihan, 12. uri Selo p. Ihanu, 12.30 Pšata, 13. uri Dragomelj. Ne pozabite prinesti s seboj izkaznice o cepljenju psov. Cepimo vse pse starejše od 4 mesecev, breje in doječe psice pa cepimo po odstavitvi. Posamezno cepljenje je v VETERINARSKEM DOMU DOMŽALE, CESTA TALCEV 10, vsak dan od 7. do II. ure in od 17. do 18. ure ter ob sobotah od 7. do 9. ure. Ko lete noč, ko jutro razjari, se znova zavemo, da te ni. ZAHVALA Iz. naročja toplega doma nas je v petek, dne, 9. 3. 2001, za vedno zapustil naš ljubljeni sin, brat, vnuk in nečak DAVID SMIDOVNIK iz Škocjana pri Dobu Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sošolcem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, darove za sv. maše in cerkev ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja veleposlaniku v Argentini, gospodu Tomažu Kunstelju, ter tunjiškemu župniku, gospodu Juhantu, za pomoč pri vrnitvi našega Davida domov. Hvala tudi dobskemu župniku, gospodu Pcčniku, za lepo opravljen pogrebni obred, tunjiškemu oktetu za zapete pesmi slovesa ter gospodu Valentinu Zabavniku in sošolki Sonji Kostrcševič za poslovilni govor. Posebna zahvala velja tudi delavcem podjetij Mcrcator in Tosama za pozornost in pomoč. Vsem in vsakomur, ki ste bili v dneh čakanja na njegovo vrnitev in slovesa z nami ter boste našega Davida ohranili v lepem spominu, iskrena hvala. Vsi njegovi! Naše srce črna tančica prekriva in naHe oko solza zaliva, prav zares nam je hudo, ker vemo, da med nami te nikoli več ne bo. Toda spomin na te večno bo ostal in vsak od nas na f>rabu tvojem ti lučko bo priznal. ZAHVALA Po kratki in hudi bolezni nas jc 1. marca 2001 v enainšestdesetem letu zapustil dragi mož, oče, stari ata, sin in brat DARKO PRASNLKAR iz Brezij pri Dobu Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svele maše ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala pevcem in gospodu župniku, Janezu Kvaterniku, za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem skupaj in vsakemu posebej, ki imate dobro misel nanj, iskrena hvala! Z nami in v naših srcih boš ostal za vedno! Vsi njegovi Hiša prazna je postala, ko vzela si od nus slovo, a žalost pa ostala, ki pozabjtna ne bo. Zdaj v probit, dra^a mama, mirno spiy v naših sn ih U noprej livit. ZAHVALA V triindevetdesetem letu starosti je za vedno zaspala naša draga mama, stara mama, prababica, teta ifl tašča JOŽEFA STRAŽIŠAR, roj. Kranjc Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in druge darove. Posebna zahvala osebnemu zdravniku gospodu dr. Tomažu Mušiču in gospe dr. Poloni Burja. Hvala patronažnim sestram, posebno gospe Mariji Prclc, gospe Romani Pirnat, negovalkam, posebno gospe Ivanki Barlc, gospe Justi Kosirnik in gospodu Janezu Jcrnejčiču za nesebično pomoč. Zahvala gospodu župniku Tonetu Komparetu za lepo opravljen pogrebni obred, Kranjskemu oktetu za lepe pesmi in praporščakoma. Vsem, ki sle bili v dneh slovesa z. nami in boste našo drago mamo ohranili v lepem spominu, iskrena hvala. Žalujoči: hčerka Olga z možem, vnukinja Majdki z možem, pravnukinja Urška in Natalija i. možem in ostalo sorodstvo. TestnaVOzila slika je simbolična po nižjih cenah AVTOM ARKET ( Leasinci 2DOo) ^*Ves najboljdi partner m~ VTOMARKE i TRGOVINA LEASING AvtomarkeT d.o.o., Dunajska c. 421, Ljubljana Črnuče • Prodaja in servis • Leasing • Kredit na položnice • Staro za novo Avtornarket, Ljubljana • tel.:01 561-35-25 in 01 562-33-00 Sl.VMMK - april 2000 stran 21 SPOROČILA ZAHVALA V 93. letu starosti nas je zapustila draga mama, babica, prababica, sestra in teta. ANTONIJA MLKLAVCIČ roj. Slevec iz Preserij pri Radomljah Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrećeno sožaljc, darovano cvetje, sveCe, sv. maSc in darove za cerkev. Hvala gospodu župniku za opravljene pogrebne slovesnosti, pevcem za lepo petje ter trobentaču za zaigrano TiSino. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni 7jiman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, usoda je bila močnejša od iivljenja. ZAHVALA V sedcminscdcmdcsctcm letu je umrla MARIJA KAVKA Iskrena hvala vsem sorodnikom, vsem sosedom iz Bistriške ulice za darovano cvetje, sveče, maSc in dar za nov župnijski dom. Zahvala g župniku mag. Silvestru Fabijanu, g. dekanu Janezu Kvatcrniku, g. Francu Zaplati se iskreno zahvaljujemo za lepo opravljeni pogrebni obred. Zahvala ihanskemu cerkvenemu pevskemu zboru za lepo petje, zahvala Ani Plevel za poslovilne besede in Joži Hribar za vso pomoč. Zahvala vsem, ki ste jo posprcili na njeni zadnji poti. Vsi njeni 33 let 1 dolgoletno tradicijo in strokovno usposobljenostjo vam pri nas poleg darilnega in poročnega programa nudimo tudi storitve na področju žalne floristike in sicer: * dekoracija žare ali krste * aranžmaji za dekoracijo vežice * venci (klasičnih in sodobnih oblik) * sveče Delovni čas: od H. do 12. ure in od 13. do 19. ure, sobota: od 7. do 12. ure Ljubljanska cesta 72, 1230 Domžale Dostava brezplačna. Telefon: 72 14 875, faks: 72 26 520 Srce je omagalo, dih je zastal a spomin nate ho vedno ostal SpoČij zdaj pridne si roke in oči, zxi vse Se enkrat ■ hvala ti. ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata, strica in svaka JOŽETA PESTOTNKA iz Domžal se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se gospodu župniku Tonetu Komparetu za pogrebni obred, pevcem, trobentaču, Heliosu in praporščakom. Hvala ludi vsem, ki ste ga imeli radi ter ga spremljali na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA Ko se je na obzorju rojeval nov dan, je po težki bolezni ugasnilo življenje naSega očeta, dedka in brata LOJZETA KOVAČIČA, st. Ob tej grenki bolečini se zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili v tako velikem številu na njegovo zadnjo pot. Hvala gospodu kaplanu za lepo opravljen obred, pevcem za petje in kolektivu VVO Domžale za poslovilne besede. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iz srca hvala. Vsi njegovi V SPOMIN Osemnajstega marca je minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno, nepričakovano in mnogo prezgodaj, zapustil dragi mož, oči, dedek, brat, svak, tast in stric V' VALENTIN GORJUP iz Radomelj Iskrena hvala vsem, ki se udeležujete njegovih svetih maš, darujete sveče, cvetje in postojite ob njegovem grobu. Iskrena hvala. Vsi njegovi IN MEMORIAM Stane Grilj (1922 - 2001) Počiva jezero v tihoti ln listje rahlo mi šumi.... Sredi marca smo se sodelavci, znanci in prijatelji v velikem številu poslovili od predsednika Območnega združenja Zveze borcev in udeležencev NOB Staneta GRIUA. Številni prapori in besede slovesa Rajka Hafnerja, podpredsednika ZBU NOB, so nas spomnili na predano delo pokojnika, ki je vrednotam, za katere se je boril, ostal zvest do konca svojega življenja. Gospod Stane Grilj je bil rojen 18. januarja 1922 v Blagovici. Z velikim trudom in odrekanji si je pridobil naziv predmetni učitelj ter začetek druge svetovne vojne dočakal v Sarajevu kot gojenec vojaške glasbene šole. Od tu je odšel v Kamnik in se zaposlil na občini Kamnik. Po vojni je bil organizacijski sekretar Okrajnega odbora OF, opravljal je vrsto zadolžitev na področju kulture in pro-svete, od leta 1959 dalje pa se je povsem posvetil področju turizma in ve- liko prispeval k razvoju turizma v Sloveniji ter povezavi na tem področju z drugimi republikami. Odgovorne funkcije je opravljal tako v Krajevni skupnosti Simona Jenka kot v nekdanji SZDL, zadnjih deset let pa je bil predsednik občinskega in območnega združenja Zveze borcev in udeležencev NOB. Borci in borke so imeli g Staneta Grilja radi. Pod njegovim vodstvom so na našem območju nadaljevali z razvijanjem tradicij narodnoosvobodilne borbe in vselej poudarjali pomen njihove borbe za današnjo samostojno in svobodno Slovenijo. Gospod Grilj je bil kot predsednik preudaren človek, ki je v programu borčevske organizacije vedno našel takg aktivnosti, ki so se jih njegovi tovariši in tovarišice radi udeleževali. Kljub težki bolezni je svojo funkcijo opravljal prizadevno in zato ga bomo pogrešali. Pogrešali njegove preudarne besede, njegov umirjen nastop in njegovo prepričanje, da bodo vrednote, za katere se je boril, za vselej ostale del zgodovine slovenskega naroda. Hvala ti, spoštovani predsednik, za vse, kar si nam dal! Ženi in sinu pa izrekamo iskreno sožalje. Območno in občinsko združenje ZBU NOV Domžale ZAHVALA Po težki bolezni je devetega marca 2001, tiho odšel naš ljubljeni STANE GRILJ iz Domžal Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vam za topel stisk rok, prijazne besede ter rože in sveče, s katerimi ste se mu zadnjič poklonili. Hvala tudi vsem sodelujočim pri pripravi ter izvedbi pogrebne slovesnosti, saj smo se kljub slabemu vremenu in žalosti v naših srcih lahko dostojno poslovili od oafcp Staneta. Vsi njegovi Srce je omagalo, dih je zastal, ti spomin nate bo vedno ostal. Spočij zdaj pridne si roke in oči, za vse Se enkrat - hvala ti! ZAHVALA V devetdesetem letu nas je zapustila draga mama, babica, prababica, teta in svakinja MARIJA MOČNIK Metna Minka iz Preserij pri Radomljah Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče in denarne prispevke za cerkev. Hvala tudi osebju Doma počitka v Mengšu za nego in požrtvovalno skrb, gospodu župniku za opravljeno pogrebno slovesnost, g. Vinku Kavčiču PGD Homec, ZB Radomlje gospodu Antonu Pavlicu za poslovilni govor. I Ivala pa ludi vsem, ki ste našo mamo obiskali v času njene bolezni in jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Ni konec, ko pride tvoj z.emeljski konec, samo vsakodnevno orodje pospraviš in se k počitku odpraviš. ZAHVALA Štirinajstega februarja 2001 smo se poslovili od dragega moža. očeta in dedija FRANCA BERNARDIČA z Vira Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej iskrena hvala sodelavcem z Elcktra, obema govornikoma ter gospodu župniku. Vsem skupaj in vsakemu posebej, ki imate dobro misel nanj, iskrena hvala! Z nami in v naših srcih boš oslal za vedno. Vsi njegovi Delo. skrb in trpljenje je bilo tvoje tivtjenje. Bolečine si prestala zdaj boš v grobu mirno spala. m*, '*< ff ZAHVALA V sedemdesetem letu starosti nas je zapustila naša draga mami. stara mama, prababica, sestra, tašča in teta ANI STARE roj. Ravnikar iz Turnš Ob boleči izgubi se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, vaščanom, TD Turnše -Češenik in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove svetih maš in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku Vladu Pečniku za lepo opravljen pogrebni obred. Posebna zahvala pa velja gospodu Janku Jeraju za lep in ganljiv poslovilni govor. Vsem še enkrat iskrena hvala Vsi njeni U delo, skrb, ljubezen in trpljenje izpolnjevalo Tvoje je iivljenjc. To polk so ti moči in zaprl trudne si oči in čeprav spokojno Sfli z nami kakor prej iiviš. ZAHVALA Ko se je na obzorju rojeval nov dan, je nenadoma ugasnilo življenje našega dragega moža in očeta JAKOBA MAJDIČA iz Sela pri Ihanu Iskrena hvala vsem, ki ste mu izkazali spoštovanje in ljubezen. Hvala za darovano cvetje, sveće, sv. maše in darove za cerkev. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam pa izrekli pisno in ustno sožalje. Zahvaljujemo se g župniku Silvestru Fabijanu za opravljen pogrebni obred, domačemu pevskemu /boru in g. Savniku za lepo izzvenelo Tišino. Posebna zahvala pa g. Juretu Majhcniču in celotnemu kolektivu Varnost Ljubljana, ter gasilcem GD Ihan za izkazano pomoč. Hvala za tolažilne besede in vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani. Vsi njegovi Veliko si delni in mak) počival. Ob prostih minutah harmonko zaSpilal. Veliko ljudi srečnih je blo, ker srečali tvojo tO dobro roko. Dobro si voljo raznešui povsod, brez nje tud doma bil nis nikol. Kes. moje vse u redu in prav, le, da Oa nas odšel si prebn.au. Domu je prazno sedaj, ko te ni, lep spomin NATE je lučka v temi. ZAHVALA Ob prerani in tragični izgubi našega ljubljenega in nenadomestljivega moža, atija, ata. tasta, brata, strica in svaka MIHA ZAJCA iz Čepelj pri Lukovici se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja in tolažilne besede, darovano cvetje, sveče, maše in denarno pomoč ter vsem, ki ste ga pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo njegovim sodelavcem kolektiva Lck Mengeš, gasilcem PGD Lukovica, župniku g Andreju Svetetu. pevcem. TD Lukovica, ČD Lukovica ter govornikom: svaku Ladu Brnotu, g Mateju Kotniku, g Francu Zavasniku in g Juretu Močilnikarju za zaigrano tišino. Žalujoči: žena Marinka, hčerke Nataša in Katja z družinama in Brigita s I ranci jem ter vsi, ki ste ga imeli radi. SLAŠČIČARNA OGER stari Trzin, Mengeška 26 Nudimo vam veliko izbiro poročnih in otroških tort tujih katalogih, domačo potico, ročno izdelane domače piškote in ostale slaščice. Odprto vsak dan od 7. do Tel.: 7215 699 Stalno je na zalogi torta za DIABETIKE. a d e x PRODAJALNA SANITARNIH IN OGREVALNIH INSTALACIJ Po ugodnih cenah vam nudimo instalacijski material in opremo za vaš dom, poslovni prostor Oglasite se lahko v naši prodajalni na RADIO CESTI 1 a v Domžalah, t.j. ob glavni cesti v smeri proti Šentjakobu, ali po telefonu št.: (01) 72 44 258, 72 44 259 SONČEK - ZORE 041/421-743 01/7216479 - hoby rastlinjaki - vrtni paviljoni - kovinske stopnice - balkonska ograja - obhišni in garažni kovinski nadstreški - pokritje teras z LEXflN ploščami V prodajnem salonu LIP RADOMLJE prodajamo HRASTOVE LESNE ODPADKE -DRVA po ceni 20.800,00 SIT - za 5m3 Odpadke lahko naročite vsak delavnik od 8. do 19. ure in ob sobotah od 8. do 13. ure. Kr \ VI II Odločilna menjava v pravem trenutku! n 1 MfBt |l tŠ^ P*M tnmutrfc, octiM p" vtlrtru furota* H * urtfcupm vftthHHti prritrti $C 1 50,000 SIT. M odkupu mtv*. Id nt * i*,twlu / HM rvop**« MMkl h*^* tfatjraftm k I pMftpMi rko himom v 50.000 SIT. ' (MIM.Klt'.., \ • Om, lwtnq«», Kamj**«, Mćiianr m Scmn *namlt..*i AVTO SET - SETNIKAR DRAGOMELJ 26 DOMŽALE TEL.: 56-27-111; GSM: 041-648-166 ODPRTO: PON.-PET.: 8.-18.; SOB.: 8.-13. SPOROČILA SREDNJA SOLA DOMŽALE Izobraževanje odraslih V šolskem letu 2000/2001 Srednja šola Domžale organizira izobraževanje odraslih v popoldanskem času. Izobraževali bomo kandidate za naslednje poklice: STROJNIŠTVO - strojni tehnik (PTI) za kandidate, ki imajo končano poklicno šolo strojne smeri Naslednje poklice lahko vpišejo kandidati, ki imajo končano osnovno šolo ali srednjo šolo s skrajšanim programom, oziroma se želijo prekvalificirati: - avtomehanik, avtoklepar, - monter (instalater), klepar-krovec, - strojni mehanik, finomehanik, - preoblikovalec kovin (klepar, varilec, ključavničar) -oblikovalec kovin (orodjar, puškar, brusilec, strugar, frezalec). Organiziramo tečaje za pridobitev internih kvalifikacij (PK, KV; VKV) za poklice instalater, klepar-krovec, itd. USNJARSTVO - usnjarsko predelovalni tehnik (PTI) za kandidate, ki imajo končano poklicno šolo ustrezne smeri, - izdelovalec in predelovalec usnja za kandidate, ki imajo končano osnovno šolo in prekvalifikacije. TRGOVINA IN KOMERCIALA - ekonomsko-komercialni tehnik (PTI) za kandidate, ki imajo končano poklicno šolo trgovske meri, - trgovec, prekvalifikacija Izobraževanje bo traialo 2 leti. Potekalo bo 3 do 4 dni v tednu (torek, sreda, četrtek) po 4 šolske ure na dan od oktobra do maja. Tečaji za pridobitev internih kvalifikacij bodo zaključeni v 1 do 2 mesecih. Izobraževanje za prekvalifikacije pa predvidoma 4 mesece. Predvpis poteka od marca do 29. septembra 2001. Vse informacije dobite pri: Branko Vrtek (za program strojni tehnik) na tel.: 031 22 23 02 Marko Mlakar (za poklice iz strojništva) na tel.: 031 54 84 11 Grega Cedilnik (za usnjarstvo) na tel.: 041 25 68 38 Ida Pliberšek (za trgovino in komercialo) na tel.: 01/724 06 30 faks: 01/724-06-41 NAHAJAMO SE V STAVBI ZD DOMŽALE PANCUR & Co. VLASTA PANČUR, tel.: 01/72 45 106. PEDIKURA Mestni trg 2, DOMŽALE Jop.-pon., sre.; Dop.-tor., čet, pet. stran 1 ^2 NOVA CORSA. ODRASLI MALI AVTO. OBIŠČITE NAS OD 30. MARCA DO 1. APRILA NA DNEVIH ODPRTIH VRAT IN PREVENTIVNIH PREGLEDOV VOZIL. PREDSTAVITEV OPEL ASTRE VIVA • PREDSTAVITEV OPEL ASTRE Z NOVIM DIESELSKIM MOTORJEM 1.7 DIT • TESTNE VOŽNJE OPELCREDIT OPEL O POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL OPEL Avtotehna VIS in KOSEC, Kamniška 19. Domžale, tel. 01/7216 092 (prodaja vozil), tel. 01/7215 333 (servis) OPTIKA BRIGITA Bukovčeva 30, VIR pri Domžalah:01/7211-890 - x......v.v Nudimo kompletno oskrbo vida: * okulistični pregled * veliko izbiro okvirjev kakovostnih stekel sončnih očal Nakup očal je še možen na več čekov. Delovni čas od 8. do 19. ure, sobota od 8.30 do 12. ure. KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.0.0. Ulica padlih borcev 23 v Ljubljani. Odprta je vsak delovnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ur Naročila in nujne primere sprejemamo na novo telefonsko številko 01/5655 120 STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90 Ordinacijski čas: Ponedeljek od 13.-18. ure Torek od 9.-12. ure Sreda od 13.-18. ure Četrtek od 13.-18. ure Petek od 9.-12. ure OBVESTILO LASTNIKOM MLADIH PSOV Kinološko društvo Domžale obvešča lastnike mladih psov starih od dveh (2) do Sest (G) mesecev, ne glede na pasmo, da v mesecu aprilu organizira MAI/) ŠOLO. Prtčetek male. šole bo v četrtek 5. aprila 2001, ob 17. url v društvenem domu za Sumberkom. Udeleženci male šole pridejo ta dan na teoretični del brez psa. Namen tnale, šole. je, da se mladi psi navadijo medsebojnega druženja, da se na ta način prepreči agresivnost do drugih sovrstnikov, lastniki pa se seznanijo s pravilno osnovno vzgojo mladega psa, pravilno prehrano, nego in zdravstveno zaščito psa. Praktični del šole bo potekal enkrat tedensko v tjopoldanakem času. Vse Informacije lxxlo podane na prvem srečanju 5. 4. 2001. Da ne boste imeli težav z vašim psom ko dorasle, vas vljudno vabimo, da se. udeležite tega tečaja, kjer boste seznanjeni s pravilnim pristopom, do vzgoje vašega malega psička. KINOLOŠKI mZDKAV informacije: tel. 721 10 37, Hribar KI) Domžale Komisija za šolanje JUS SECURiTY,d.o.o. Slamnikarska 29, DOMŽALE E-pošta: jus-security@siol.net http://jus-security.8m.com AVTOŠOLA: teoretično in praktično usposabljanje kandidatov kat. A, B, C in H, tečaji in vaje iz CPP v ponedeljek, torek in sredo od 16. do 18. ure, na Ljubljanski 105, tel. 7244-130 (od 8. do 18. ure) MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE!!! VAROVANJE; oseb in premoženja, montaža protivlomnih alarmnih in video sistemov, servis, spremstva, prevozi denarja, dežurni center, intervencije, tel. 7219-890 (od 00. do 24. ure) REDARSTVO: zagotavljanje javnega reda in mira na objektih, prireditvah, gostinskih lokalih, intervencije, tel. 7219-890. stran Avto J - , j $ jjj Obrtniška 8, Domžale PRODAJA: tel. 01 72 16 221 KREDIT -KREDIT NA POLOŽNICE MOŽNA MENJAVA STARO ZA NO popusti za vozila letnik 2000 Od 100.000 do 600.000 SIT <@>HYunnni ITRA SPOROČILA Mali oglasi KUPIM delnice UP Radomlje in Titan Kamnik. Nudim takojšnje plačilo. Tel. 04/25-95-421, po 16. uri. INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: 72-38-157, GSM 041/ 322-571. OBREZUJEM sadno drevje in drevesa. Drevje ludi podiram in odpeljem. Tel.: 01/831-58-72, zvečer, GSM 040/209-433. SERVIS šivalnih strojev, Kajuhovu 15. Preserje (v bližini Kemisa). Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure. V soboto od 9. do 12. ure. Telefon: 01/722-78-97. USPEŠNO instruiram angleščino. Tel.: 721-49-78, Romana, po 18. uri. PRODAM betonske stebre za trto, dolžina 3 m in 220 kom. strešne opeke Bramac. Tel: 721-55-17. Zaposlimo kvalificiranega avtokleparja za manj zahtevna samostojna kleparska dela. POGOJI 2 Idi delovnih izkušenj ■ odslužen v(»)aški rok OPEL SERVIS KOSI/ Tel.721-SH-HS ha>/>DSUJ POHIŠTVO Uit Karantania PUSTITE SE PRESENETITI! Kvalitetno pohištvo po najugodnejši ceni. Izdelava po dimenzijah vašega prostora. www. Iii7.-karantania.si Domžale, Antona Skoka 2, tel.: 721-01-30, Ljubljana, Topniška 5, tel.: 430-77-30 Delavnik: od 8. do 12. in od 1530 do 19. ura Dobava gnoja in komposta. Mletje vej in odvoz. Gradbeni izkopi, urejanje okolice, terensko peskanje kovin in kamnitih površin, pobiranje in mletje poljskega kamenja, izposoja kontejnerjev, praznjenje greznic. EKO AGRAL, d. o. o. Domžale, tet 72 42 056 041 589 187 V Metalki PC Domžale, Ljubljanska 63 slikopleskarstvo - fasaderstvo s.p. Breznikovo. 61 a, IHAN, 1230 Domžale GSM: 041/637 210 ■ pleskanje napuščev ■ barvanje fasad izdelava toplotnih fasad in ostala slikopleskarska dela STAVBNO KLEPARSTV0, KR0VSTV0 IN BARVANJE NAPUŠČEV U LCAR Roman Ulčar ing. str. • tel.: 01/831-34-47 mob.: 041/686-536, Nožice, Gosticeva 64, 1235 Radomlje KOTNI BRUSILNIK ISKRA ERO, KB 69 A, (Z>II5,800W______________________________ VIBRACIJSKI VRTALNIK ISKRA ER0, S 558A, 7I0 W. + SET_____ ELEKTR0PNEVMATSK0 KLADIVO DeVVALT 566 -t- pribor v kovčku_________________ KROŽNA ŽAGA DeVVALT 62, I020 W___________________ STABILNA ŽAGA Z MIZO DeVVALT 7I0____________ MEDENINASTA KLJUKA ZA VRATA art I l/L za cilindričen ali navaden ključ- SIT: 9,490,- 12.990,- 44.99D,- 19.990,- 82.990,- 1.990,- S %]PV^^iv vilakov, vrtnega orodja METALKA TRGOVINA METALKA TRGOVINA MIZARSKE STORITVE IZDELAVA - MONTAŽA - OBNOVA KUHINJE IN OSTALO POHIŠTVO SE PRIPOROČAM! Avbelj Milan, s.p. Stegne 1, Moravče TEL: 01/7231-476 GSM: 041/641-446 Gospe Mateji Burgar se iskreno opravičujemo za neljubi dogodek, ki se ji je pripetil dne 15. 1. 2001, ob 16. uri v Blagovnici Vele Domžale. Vele Trgovska družba, d.d. domžale » Uprava MrMUROž anaa " NOVO FIAT DOBLO NOVO (L. r ••■•i OPREMA SX: ZRAČNA BLAZINA, SERV0 VOLAN, EL. STEKLA, CENTRALNO ZAKLEPANJE, DELJIVA KLOP 60/40 MOTORJI: 1.2 8V65KM-od 2.324.099 sit 1.9 D, 63 KM -od 2.612.738 sit VABLJENI NA PREDSTAVITEV MODELOV IN TESTNE VOŽNJE 30. IN 31. MARCA OD 8. DO 18. URE PROD VI V VOZU,! I ;iIiomt 2, tel.: 04/2529 070 si R\ is \o/ll.: I ahovče 40, tel: 04/2529 050 OSHKOSH WHAT THE FUTURE WEARS. NOVA KOLEKCIJA JE TU!!! Prisrčno vabljeni v trgovino OSHKOSH B'GOSH na Ljubljanski 104 v DOMŽALAH, telefon 724 20 20! Zastopa in prodaja: BETRAKO doo., Dunajska 22, LJUBLJANA Tel./faks: 01 43 30 494 S4M ® Podjetje za komercialni inženiring, d.o.o Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4 B, DOMŽALE TEL: N.C.: 01/722-00-20 TRGOVINA: 01/722-05-60 FAKS: 01/721-32-88 e-mail: dom@sam.si Trgovina z gradbenim materialom Zg. Stranje 1A, STAHOVICA TEL: 01/83-27-030, 83-27-035 FAKS: 01/83-27-045 e-mail: st@sam.si OD OPEKE... DO STREŠNIKA - in še mnogo več... lil NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO TER ZA UREDITEV DVORIŠČ IN OKOLICE VAŠEGA DOMA ^» KRITINE: BRAMAC, TONDACH, SALONIT, CREATON IN OSTALE >~ HIDRO IN TERMO IZOLACIJE >■ APNO, CEMENT, MALTIT >• FASADE IN FASADNE SISTEME BA UMIT, JtJB in TIM >■ SCHIEDEL DIMNIKE >* ARMA TURNE MREŽE IN BETONSKO ŽELEZO >• ROBNIKE, TLAKOVCE, BETONSKA KORITA >■ OPEKO IN OPEČNE IZDELKE VSEH VRST >■ ORODJE IN OPREMO ZA GRADBENIŠTVO >■ TER OSTALE ARTIKLE IZ PRODAJNEGA ASORTIMANA VABIMO VAS, DA NAS OBIŠČETE IN SE PREPRIČATE O NAŠI PONUDBI, Za kamionske pošiljke vam nudimo prevoz fco kupec in možnost dostave z avtodvigalom. V trgovinah vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. internet: www.sam.si V SAM-u NISI NIKOLI SAM lil VSEM MATERAM ISKRENO ČESTITAMO OB NJIHOVEM PRAZNIKU J POMLAD - CAS, DA RAZ velika izbira koles in ostale športne opreme v blagovnici Vele Domžale Kolo Douglas full suspension MTB 24 q00. Blagovnica Vele Domžale, Mestni trg 1# Domžale, ~* AKCIJSKE CENE VEUAJO DO RAZPRODAJE ZALOG. VSE CENE SO V SIT.