ZAPOSLOVANJE SE UMIRJA, TODA...
43 8 odstotka brez strokovne izobrazbe
V letošnjem letu se zaposlovanje postopoma umirja. Objektivno primerjavo sicer močno otežujejo številne statusne spremembe, preregistracije, selitve delov-nih organizacij iz občine v občino, tako da precej bolj objektivno sliko dajejo podatki o zaposlovanju za vso Ljubljano, saj se večina omenjenih sprememb med občinami kompenzira.
V občini Center je bilo, po evidenci aktivnih zavarovan-cev, konec junija zaposlenih 70.584 delavcev (v Ljubljani 189.901), od teh 69.806 v druž-benem ter 778 v zasebnem sektorju.
Po evidenci aktivnih zava-rovancev se je število zaposle-nih v obdobju od januarja do junija 1980 v občini znižalo v družbenem sektorju za 361 delavcev (ali 0,5 odstotka), v mestu pa se je število zaposle-nih povečalo za 799 delavcev (ali 0,4 odstotka). Od konca decembra se je tako število zaposlenih v občini zmanjšalo za 317 (ali 0,4 odstotka), v Ljubljani pa se je prav tako od konca decembra do junija šte-vilo zaposlenih povečalo za 1120 (ali 0,6 odstotka).
Podatki regionalne zdrav-stvene skupnosti za julij pa prikazujejo še naprej znižanje
števila zaposlenih v občini.
Gibanja zaposlenosti po pa-nogah kažejo dokaj umirjeno zaposlovanje (opazno je, da zaposlovanje v gospodarstvu upada, v negospodarstvu pa se povečuje), relativno hitrej-še zaposlovanje pa opazimo v gostinstvu in turizmu, kar je odraz sezonskega zaposlova-nja, v finančno tehničnih služ-bah, izobraževanju, znanosti, kulturi in informatiki, v zdravstvu in socialnem var-stvu.
Tako lahko v celoti oceni-mo gibanje zaposlovanja v Ljubljani v prvem polletju 1980 za zelo umirjeno ter v ok-viru stopnje, ki je bila začrta-na in sprejeta v smernicah za leto 1980. V primeru, da bi se dosedanji trendi nadaljevali, stopnja rasti do konca leta ne bo prekoračena.
Vendar pa se pričakovanja,
da bo počasnejša rast zaposlo-vanja pozitivno vplivala na kvalifikacijsko strukturo no-vozaposlenih, zaenkrat ne uresničujejo. Za take spre-membe so potrebna pred-vsem vlaganja v novo tehno-logijo, ki zahteva drugačne kadre, to pa je daljši proces. Problematično pa je dejstvo, da organizacije združenega dela prijavljajo potrebe po višje usposobljenih delavcih, kot jih kasneje zaradi različ-nih neskladij zaposlijo. To pa narekuje potrebo po tesnejši povezavi med združenim de-lom in izobraževalnim po-dročjem, zlasti posebnimi izo-braževalnimi skupnostmi.
Kvalifikacijska struktura delavcev, ki so se letos zapo-slili v Ljubljani, je namreč še bolj neugodna kot struktura prijavljenih prostih del in na-log, saj jih je kar 43,8 otistotka brez strokovne izobrazbe. Tako je bila struktura zapo-slovanja v lanskem polletju celo ugodnejša kot letos, saj se je brez strokovne izobrazbe zaposlilo 35,8 odstotka delav-cev.
Alenka Vilfan