Po&inina platana v gotovini ms i Glasilo socialno - nacionalnega pokreta Jugoslovanske akcile ffsrifeor, 15. februarja 1935 leto III. Posamezna števUka Din f'5P v Velja na mesec po pošti dostavljen Din 6*— za inozemstvo Din 10’ - Uredništvo In uprava: Gregoričeva ulica 26 Teleton 29-70 © Poštni iekovni raiun 10.502 © izhaja vsak petek 3 Oglasi po tariti. Štev. 7 Gred odiočltvijo Iz žalostne preteklosti v boSjšo S^osirrčnost V najbližji bodočncmti bode naš narod imel po dolgih letih molčanja in trpljenja pravico javno odločati, kako si hoče urediti narodno gospodarstvo, oziroma zavoženo gospodarenje potegniti iz blata. Do'žnost vseli nas le, da se pravočasno spomnimo, k?e in kdo so krivi vsega zla, Din tedensko, poleg tega pa ga še zasmehujejo v nam tujem jeziku. Z naslado opazujejo. kako naš narod hira in propada. V svoje tovarne ne jemljejo samo poklicnega industrijskega delavstva, ampak hodijo delavstvo iskat tudi med kmetski narod, ker vedo, da je tam še nekaj zdra- tako enostaven način, krizo povečali. Do-čim je poprej kriza zajemala le en stan, je sedaj posegla že na vse stanove. Vsa opozorila resnih gospodarskih strokovnjakov, pa so bila zaman. Kmet je bil prisiljen znižati cene svojim pridelkom, če j>e sploh hotel kaj prodati. Cene industrij-da ne bode pozneje zopet kesania, kakor skim izdelkom pa so ostale iste. oziroma vega naraščaja, da pa so gospodarsko šib se ie to zgodilo v ža'ostnl preteklosti. j so se še zvišale. Kar je v ugodni konjunk ki in da bodo iz potrebe po gotovini radi Kakor moramo poznati povzročitelja turi povojne dobe prištedil, je že porabil, prevzeli delo tudi za sramotno plačo 1.25 bolezni, če hočemo isto ozdraviti, tako Pričel se je zopet zadolževati, da je mo- Din na uro. Tako zanašajo tuberkulozo moramo poznati tudi povzročitelja krize,! gel zadostiti svojim obveznostim napram , še na deželo in zastrupljajo naš najzdra-če jo hočemo odpraviti. Vedeti pa ino- ’ državi. Plačeval >e davke redno, dokler. vejši. najkrepkejši del naroda. Tako so ramo tudi, kdo je oni faktor, ki je po go- je mogel in dokler je še kje dobil posoji- ! iz našega delavca naredili izmozganega lo. Kot posledica znižanih mezd in plač bolnega berača, delovnega ljudstva na eni in padec cen j ŽALOSTNO DEJSTVO kmetijskih proizvodov pod minimum na ' pri vesm tem pa j6i da' so na§ii vedno drugi strani, je pa še nastopila po krivdi raznih špekulantov. DENARNA KRIZA. Če je sedaj hotel kmet dvigniti even- sporfarski krizi najbolj prizadet in ki ga najbolj uničuje. VZROKOV SVETOVNE GOSPODARSKE KRIZE ie nebroj in v vsaki državi so drugačni. Medtem, ko je po nekaterih državah vzrok krize v previsoki vrednosti valute, podpornike med našimi boljšimi krogi, ki so jim šli v vsakem oziru na roko. Zatisnili so marsikdaj oko, samo da so jim mogli pokazati svojo naklonjenost. Naši ie zopet drugje vzrok poniaiiikanie od- .»etao težko prihrap« dinarske, d, hi » takozvani narodni veiia« no Iz- LXv za industrijske proizvode in zo- -dosti, vsa, svojin, ohveznostinn tZ bpf rlnifne DrGobilica. acramih oroduktov sel blagajne denarnih zavodov zaprte z , , - te StaSl: izgovorom, da se vloze ne izpiaMejo, j Pri nas leži glavni vzrok gospodarske ker jim primanjkuje gotovine. Mesto da krize v tem, da je na eni strani padla kup bi merodajni faktorji vsaj sedaj uvideli, na moč konzumenta, na drugi strani pa so da so napraviH veliko napako In jo posku-inozemci ustavili nakup naših agrarnih sili odpraviti, oziroma, da bi denarni za-produktov. i VO{1‘ dobili potrebne kredite, so mirno gle Medtem pa, ko se drugod resno pečajo dail, kako so pričeli razni špekulanti ve-z načrti kako bi gospodarsko krizo omi- nžitl s hranilnimi knjižicami ubogega nalili se pri nas nihče ni 'otil temeljito tega šega naroda. Jemali so na eni strani vero vprašanja, ampak so vsi poklicani več ali v naše denarne zavode, na drugi strani mani samo eksperimentirali in to vedno v Pa pushl. vlagatelje prostemu izkonsče-vellkih dozah. ! vanju. Tako je postal naš kmet skupno z Z nekako lahkovernosti in skoro bi delavcem m nameščencem cisto navaden rekli otroško, so našli glavni izhod iz go- berač, ter je seveda s tem kriza zajela spodarske krize ravno pri delavcu, držav tudi obrtnika in trgovca. . „ih uslužbencih in nameščencih, da so pri! Veriga se je sklepala m v okovih se je čeli z znižanjem nffliovih nrejemkov (er, znaže cel narod razen par ve ekapitali-s tem posredno udaril (mil kmet«-obrt stov in nekaj takozvanih rodoljubov, h nika in tntovca tako. da so Klavne stebre , Pa so to pr,!,ko porab,h m pod pretvezo narodne,« Kospodarstva pognali dlrekt. Kospodarske krize izžemal, delavno Imd- stvo. Ker sta torej obubožala delavec-name-ščenec in kmet. se je znašel obrtnik in tr- up v uboštvo. PREVISOKE PLAČE ie treba znižati, so vrgli v svet naši kapi- g0Vec sam sredi svojega lokala in s stra-tabsti in takoj so našli zagovornike in ]10m gfedal, kako so kupci, oziroma na-zastopnike, ki so temu pritrdili in začeli | j-pgnjki naenkrat izostali ter že videl na- zniževati plače in mezde delavcu in nameščence. Najprej je dala vzgled vlada Pri državnih uslužbencih z občutnim znižanjem prejemkov, ker te pač bil to .najbolj enostaven način uravnovesenja državnega proračuna. Kdo s? bode be'il glavo z raznimi gospodarskimi problemi in načrti, a zraven še veniueino reskira'i zamero pri vseh stanovih. Če jih je kdo opozarjal, da na la način kriza ne bo rešena, ampak se celo povečana, ie dobil v odgovor kvečje-teu posmeh. Vsled znižanja ptec in mezd ie padla kupna mo£ največjega konzumenta našega agrarnega produkta, to je leiavstva in nameščencev. Posledica temu je bila v kratkem času vidna. Kmet m mogel prodati več svojih pr*der?vj trgovec je stal v trgovini in zaman čakal ^jemalcev. Izvoz naših agrarnih produktov se je od dne do dne manjšal, kar je ^il le odgovor na naš zmanjšan uvoz industrijskih pridelkov iz drugih uvoznih držav. Uvažati se pa ni moglo, ker pri bas ni bilo več kupcev. Tako so oni, Ki bo si predstavljali zmanjšanje krize na prej, da tudi njega čaka usoda prvih dveh. Pritiskati so pričeli na njiju upniki nih. Niso videli naše obupane brezposelne intelektualne mladine, ki je po vseh In tak mož je g. Jevtič, ki je prijel v zadnjem hipu v močne roke vajeti, da obdrži konja in voz tik ob prepadu in ga okrene na ravno pot. Takoj ob svojem nastopu nam je g. Jev tič pokazal, da hoče ozdraviti naše razmere pri korenini. Poznavajoč krivce vSb ga zla, je z energično potezo prekrižal vse zlohotne namere bivših strahovalcev naroda, razpustil skupščino in dal narodu možnost, da odloča o svoji bodoči tise di in da postavi na krmilo ljudi, katerin* zaupa. TEŽKA JE BILA BORBA proti dosedanjim mogotcem, toda s krepko roko jim je vzel iz rok moč in vzel V svojo okolico ljudi, ki se niso strinjali s strankarsko politoko bivše klike JNS it* so bili v nji že delj časa v vrstah opozicije, ne sicer demagoške, ampak stvarne resne opozicije, ki je bila protivna metodam klike JNS ne iz kakih osebnih vzrokov, ampak edino zato, ker so videli, ćfc mora taka anacionalna in brezglava politika pritirati jugoslovanski narod in državo neizogibno v pogibelj. Slovenci sme lahko posebno ponosni, da je v to svojti kolico poklical bivšega bana dravske banovine g. Dr. Marušiča, katerega smo videli vedno v prvih vrstah narodnih borcev, ki mu je bi! posebno pri srcu naš delavski stan. Zavedamo se, da imamo v njem može jeklene volje In zato mora vso .........— * *—~~ ^ ~ njem muze tvmeric m izvršenih študijah primorana pohaikova- dejovno ljudstvo slediti njegovemu klicu, ti, videli pa so dosledno to mladino takrat. če je eden ali drugi izmed nje propade! in moral stopiti pred sodišče. Takoj so bili v vseh inozemskih in domačih pod tetjih ukrenjeni vsi koraki, da je bil zaznamovan in ožigosan kot nezanesljiv. Nihče pa se ni spomnil, da bi tem parasi-tom povedal v obraz, da so prav za prav oni največji nepoštenjaki, ki bi morali že zdavnaj stati pred sodiščem, ker pljačkajo i narod'i državo. Ti so našli povsod zaščito. Niso se sramovali naši narodnjaki in rodoljubi sedeti v njihovi družbi, sra movali pa so se lastnega naroda in ga uničevali kakor tujci. Ve to se je godilo posebno zadnja štiri leta, ko je pri nas paševala samooblastna klika v JNS, ki se tudi ni pomišliaia vzeti v svojo zaščito največ?© sovražnike našega naroda In države, samo če Je bilo pričakovati kakega gmotnega uspeha. NIHČE IZMED NJIH NI IMEL ČASA in volje pomagati ljudstvu iz bede. Vsi so pozabili na narod, vsak je imel pred in zapirali obrate ter jih pošiljali čez prag ; seboj samo svoj lastni interes. Bili so med med sestradane proletarce. j njimi, ki so bili izvoljeni z delavskimi in Torej račun gospodarske krize plačuje j kmetskimi glasovi, pa niso niti enkrat pri nas edino delavno ljudstvo, najsibo j povzeli zanj ugodne besede. Vedno so ga to delavec, nameščenec, ali pa obrtnik in znali samo tolažiti ali pa mu ukazovati, trgovec. Vsakemu, kdor te pri nas odvisen od lastnega dela, je vsled gospodar sk krize ogrožena eksistenca, d oči m ima- da molči. Obenem pa so mešetarili in spletkarili z najhujšimi nasprotniki. Tako je vso delavno ljudstvo brez vseh sred- mo na drugi strani velekapital, posebno j štev v beraškem tavanju še moralo mol inozemski, ki si je s to gospodarsko krizo kopičil milijone. TOVARNE SE ZIDAJO. V času, ko najbolj kričijo, kako jih udar ja gospodarska kriza, pa vidimo dan na dan, kako si inozemski kapitalisti v družbi z našimi narodnimi in nenarodnimi magnati zidajo pod nacionalnimi imeni nove tovarne. Vse te tovarne pa niso niti v prid državi, niti v prid narodu, ker naš čati. če se je pa kdo predrznil oglasiti, pa če je bil to slučajno delavec ali nameščenec, se ga je udarilo z vso sflo nasilnikov po glavi ali pa se mu celo uničilo tisto ubogo skromno eksistenco. Naš NAROD JE KLEN in zato je dočakal trenutka, ko se je pojavil pravičen in pošten Jugoslovan, ki je neznosnim razmeram napravil konec. Bil je zadnH čas. Vendar pa nas to nvera- narod samo izmozgavajo. Vsi ti velekapi- va, da so še pri nas možje čistih rok In talisti in njihovi zagovorniki so za naše odkriti prijatelji naroda, še se najdejo na delavstvo brez vsakega socialnega čuta. vodilnih mestih ljudje, ki jim je narod bt Drznejo si plačevati delavca celo s 50 država nad vse. ker smo tiverjeni, da nas bo prioelja! na pravo pot. Reči moramo, hvala Bogu, da je vnjegovem vztrajnem boju zmagal, ker rušili so tudi niega in to samo zato, ker je čutil z ubogim narodom. In tako smo uverieni, da se mu bode posrečilo z g. Jevtičem postaviti teden temelj naše države s pravim gospodarskim pariamen-tom, katerega najvažnejša naloga bo, gospodarsko ozdravljenje naše države fr našega delovnega naroda. VSI ZATIRANI STANOVI SE MORAJO ZDRUŽITI ter krepko in enotno stopiti v boj za pravice naroda. Pod nobenemm pogojem ne sme jugoslovansko delovno ljudstvo, kateremu prištevamo delavce, nameščence, kmete, obrtnike In male trgovce, skratka vse one, ki si služijo svoj kruh z lastnim delom, dopustiti, da bi se nam vrnili v novo skupščino zastopniki-nasit-niki in izkoriščevalci našega naroda. Opo zarjamo že danes, da se nam bodo pod raznim! krinkami poskušali približati ti krvosesl-nasilniki ter za hrbtni Izdajalci in nas preslepiti, da bi jih zopet postavili tja, kamor ne spadajo. Do sedaj je bila metoda, da so se postavljali sami. In gorje je bilo tistemu, ki bi ne bil glasoval za nje. Če bomo združeno pazlivi in štorih svojo dolžnost, potem bo bodočnost države m naroda zagotovljena. V novi parlament morajo priti pravi in pošteni zastopniki našega delovnega jugoslovanskega naroda, ki jim bode predvsem samo interes naroda in države. Nasilnike in izkoriščevalce, pa ne samo, da jim zapremo vrata v novo skupščino, tem več jih moramo za njihovo zločinsko delo Izločti iz naše poštene jugoslovanske družbe. V novi skupščini naj vladajo in dejalo za blagog naroda pošteni Jugoslovani — a iz naše banovine njim na čelu g. Dr. Marušič. Zavedajmo se, da smo odvisni eden od drugega, ker če eden hira, hiramo vsj, zato nas borba za živllenjski obstoj sili, da se združimo in ne pustimo blizu ljudi brez značajev, a obenem, da se zdramimo k novemu življenju in primemo trdno vzajemno za delo na srečo nas vseh trpečih. Odločilni trenutek rešitve nas vseh je pred nami, ter pljunimo v obraz tistim, ki so nas do danes zasramovali a priključimo sezdruženiinenotni poštenjaku tovarišu gospo-đ h Marušiču. . ita!Iam bi radi ¥ Afe@sw.S0 V zunanji politiki je stopil v ospredje konflikt med Italijo in Abesinijo. Po ita-Ijanskih vesteh so Abesinci napadli obmejne italijanske straže dne 23. januarja 1935. Tako naj bi sc bilo pričelo. Absinci pravijo drugače. Pred nekaj dnevi so prinesli listi vest, da je Italija poslala Abesiniji ultimat, glasom katerega zahteva zadoščenje od abe s:inske vlade. Pojavile so se celo vesti, da zahteva Italija, da mora abesinska armada izkazati italijanski zastavi čast. Poveljujoči častnik mora pred mimohodom poljubiti italijansko zastavo. Te vesti na se tako z italijanske kakor abesinske strani zanikajo. Potrjene pa so vesti, da je Italija mobilizirala dve diviziji, ki jih je že pričela posijati na abesinsko mejo. V glavnem bi odšli na abesinsko mejo polki, v katerih služijo Slovenci. Tudi letala so bila že odposlana v Afriko. Po včerajžnjih poročilih je bila situacija zelo napeta, ker je tudi Abesinija od-dila delno mobilizacijo. Poročila od 13. t. m. pa poročajo, da se je italijanska bojevitost precej ohladila. Da je Italija začela popuščati v svoji agresivnosti, je verjetno, ker je dala Japonska razumeti, da v slučaju italijan-sko-abesinskega spopada ne bo ostala nevtralna, ampak se bo postavila na stran Abesinije in storila vse potrebne ukrepe, da zaščiti njene interese. Japonsko zunanje ministrstvo je dalo to stališče Italiji jasno razumeti. Vprašanje pa bi bilo tudi, kako bi se spopad med Abe-sinijo in Italijo zaključil, četudi bi ostala Japonska nevtralna. Abesinci razpolagajo s precej močno armado, govori se celo o dvamilijonski armadi, ki bi jo v skraj ni sili lahko postavili. Abesinska armada ni sicer najbolje oborožena, je pa zelo pogumna. Italijani bi ne imeli ugodnega sebno, ker čuti v ozadju Japonsko. Italijani bi torej ne imeli ravno ugodnega položaja. Diplomati velesil so tudi prepričani, da Italija nima dovolj finančnih sred štev, da bi se spustila v kakšne večje vojne operacije. Na tem sporu so pa interesiram tudi Angleži in je vlada že izdala ukaz, da mo ra biti brodovje, ki je vkrcano v Malti, pripravljeno. Angleški vladni krogi so pre pričani, da je vojna neizogibna. Tud Francija hoče zaščititi svoje interese in je poslala nekaj čet v Džibuti, da okrepi tamkajšnjo posadko, ker bo ta luka važnega pomena v slučaju italijan-sko-abesinskega spopada. Iz Džibutija pelje železniška proga proti prestolici Abesinije. Na tej progi hoče Abesinija prevažati orožje, municijo in svoje vojaštvo. Kako se bo Francija zadržala na-pram tej abesinski želji, ni danes jasno, vendar pa bi bilo iz tega zadržanja mogoče ugotoviti, kakšne koncesije daje Francija Italiji. Iz zadnjih poročil je opaziti da Abesin-ci niso prav nič pripravljeni pasti pred Italijo na kolena in se kažejo zelo samozavestne in so dali razumeti Italiji, da ne mislijo dati nikakega zadoščenja in tudi niso pripravljeni plačati kake odškod- 'line- i- • Kakšni vojaki so Abesinci, pa Italiji ni neznano, saj je imela ž njimi že opravka, ki pa v italiianski zgodovini ni ravno zapisan z zlatimi črkami. Tedai 'e bi'o nre-cej vroče tam doli in so morali oditi Italijani precej povešenih glav. Tudi sedaj ni gotovo, da bi se jim ne pripetilo kaj enako žalostnega. Zato si se premišljujejo. F. K. Ljubljana. Naorsj do cilja! »Slovenija« priobčuje podlisteh »Osebnost in ideologija Aleksandra Stainbolijskega«. Pisec v veliki meri in tudi po pravici hvali in povišuje velike ideje velikega Bulgara. Za AI , . . . , .. , , eno glavnih in mogoče največjih idej Napred drugovi je sedanji bojni klic odgovor, ki ga bodo morali dati na- vejjkega stambolijskega pa pisec najmlađe jugoslovanske generacije, ki je rodu, ko bo zahteval od njih obračun jjrge ne yC zat0 naj blagohotno opro- 3 ~ njihovega dela, a da bo ta obračun st!< če ga tadi na to Sp0mnini0. Stam- cimprej, moramo poskrbeti mi vsi Ko bolijski je bil v svojem idejnem poletu bode prišel poziv: Jugoslovani zbor! kaj drURega in nič podoben ubogim tedaj stopimo vsi v strnjene vrste pod in n,ajlinim Saraoslovencem. F.na glav prapor nacionalno-socialnega pokre- njb jdej $tambolijskega je bila zdru- ta Jugoslovanske akcije, ki nosi sim- im Jugoslovane tudi jezikovno. Ta bol borbe. Kosovski krst mora zdru- mož velikih konceptov je bil priprav- zlti vse moralno ciste m poštene, ob- Ijen v ta namen tudi žrtvovati jezik enem pa borbene Jugoslovane ki ho-|Svoiega nad vse ljubljenega naroda, cejo očuvati bogastvo nase Jugosla-]da bj ga je/ikovno zdnižii s Srbohr-vije našemu delavnemu narodu in od-1 vatL In vendar so Bulgari kaj drugega straniti vse škodljivce naroda m dr- kakor m} SiovencL Slovencev nas je zave. Očuvati moramo gospodarsko kornaj en milijon, Bulgarov pa v in iz-in politično nezavisnost jugoslovanski ven Bulgarije čez 6 milijonov. Bulga-naciji. da bo v korist sedanjim in bo- ri iniaj0 slavno zgodovino, mi na smo dočim pokoljenjem. Zmagati mora ge- sme\i oče naš v slovenskem je- polna vere in zanosa v novo drugn so cialno pomlajeno Jugoslavijo, drugo Jugoslavijo zato, ker so v prvi Jugoslaviji demagogi in strankarski partizani izmozgali narod in ga dovedli v brezupni položaj, v katerem se nahaja danes. Nič niso pomagale prošnje, nikogar ni ganil obup izmozganega naroda; brezsrčni mednarodni židovski kapital je s pomočjo domačih namišljenih nacionalistov napravil iz bogate in cvetoče Jugoslavije propadajočo evropsko kolonijo. Nacionalni socializem hoče konec take sramotne Jugoslavije in hoče drugo Jugoslavijo, ki bode dobra mati vsem Jugoslovanom. Hočemo Jugoslavijo, močno in silno, ki bo v oporo tudi našim danes še zasužnjenim bratom in ki bo obsegala vse ozemlje, kjer prebivajo naši bratje. Zavedamo se, da bo taka Jugoslavija strah in trepet zakletim sovražnikom našega naioda. Hočemo, da bode naša Jugoslavija gospodarsko neodvisna, socialno urejena, kulturno napredna in kot taka rešena vsakega tujega, duhovnega in materialnega protektorata. To je klic nove generacije, ki hoče, da Jugoslavija postane naša, ponosna na samo sebe in rešena vsake tuje nadvlade, ker smo prepričani, da ima možnost za samostojno, svobodno življenje in mi se bomo borili za ta stremljenja, ker so nam Ideje nacionalnega socializma svete, vzvišene nad vsemi dosedanjimi idejami. Naši sovražniki se zastonj trudijo, da bi uničilo našo idejo, ker je naša nova generacija polna delavne dinamike, polna fizičnega in duhovnega aktivizma. Kdorkoli bo poskušal zavirati naše delo, bo naletel na odpor mlade energične generacije, ki je pripravljena tudi na žrtve. Poleta kosovskega krsta ne bo ustavil nihče in Jugoslavija bode naša. Vemo dobro, kdo je kriv obubo-žanja našega naroda, vemo dobro, da take Jugoslavije niso ustvarili naši legendarni junaki, ki spijo večno spanje na svetih tleh Kajmakčalana. Mačkovega kamna, Cera, Krfa in Vida in tudi oni ne. ki so pretrpeli vse grozote albanske golgote. Današnjo Jugoslavijo, kjer trpi na- šlo: Jugoslavija Jugoslovanom! Naprej bratje! ziku in slovenski kmet je ogovoril karantanskega vojvodo v rodnem jezi- pomeni klic naroda, ki gre v borbo ku. Znan je Stamboliiskega izrek: proti domačim in tujim izkoriščeval- »Nisem ne Bulgar, niti Srb. ampak .lucern in krivcem današnjega bednega goslovan.« (Glej Carlo Sforza: »Ge-položaja. V tem klicu je glas jugoslo- stalten und Gestalter des heutigen Eu-venskih nacionalistov, ki hočejo biti ropa«. Kje je bil _ kak Samoslovenec gospodarji na lastni grudi. Iv staniu se vspeti do velike ideje in Zahtevamo, da ta zemlja omogoči reči: »Nisem Slovenec, niti Hrvat, ni-vsakemu Jugoslovanu dostojno življe- ti Srb. ampak Jugosloven.« nje. Da bomo pa to dosegli, je trebaj Le če bodo zmagale velike zamisli da prisilimo one, ki so odtegnili pri nas Strossmayerja, kralja Aleksandra, nakopično bogastvo narodu in državi Kreka in Stamboliiskega bo naša skup ter ga prenesli preko naših meja, da na bodočnost velika m častna .v kro-ta kapital pride nazaj v državo in pre- gu drugih narodov, drugače bo pa ma-vzame funkcijo v korist celokupnega la kakor listič »Slovenija« in gotovi našega naroda. Ta narodu odtegnjeni ljudje na ljubljanski univerzi., kapital je kriv brezposelnosti in vrni- A. P., Podbrezje; tev tega kapitala državi bode zatrla brezposelnost. Mi pa moramo gledati, da čimprej iztrebimo našo zemljo nepotrebnih tujih specialistov in na ta mesta postavimo naše ljudi, našo mladino, ki mora danes na žalost stati v , . , , . . vrstah brezposelnih in gledati, kako ji zom imenovan za bana dravske bano -tujec odjeda kruh in zaslužek. jne g* dr. Dinko Puc, dosedanji župan me- One škodljivce jugoslovanskega na sta Ljubljane, roda, ki živijo samo na račun naroda! Naconalnalno delavstvo m namešcen-v brezdelju, pa je treba prisiliti k de- s*vo» kakor tudi vsa druga javnost je s lu, kajti delo je dolžnost vsakega po-, imenovanjem zadovoljna. G. bana sameznika in le z delom postane člo- poznamo kot moža, ki je vedno ščitil m-vek res človek, ker samo po delu dobi terese malega človeka. Trdno smo uver-dostojanstvo človeka. | ieni, da bode tudi na svojem novem po- To so smernice socialno-nacionai-j^ožnin ostal naklonjen nacionalnemu de-nega pokreta Jugoslovanske akcije, Lvstvu in podpiral negove želje. ^ ki stremi za tem, da pride zopet sreča! K negovemi Imenovanju najiskrenejs*1 in blagostanje v našo državo. Smo za-1 častitamo! to, da postavimo vsakega človeka naj mesto, ki mu gre, a Jugoslovana pred Spremembe v višjih vojaških povelj- Novoimenovan ban dravske banov ne Dne 9. februara Je bil s kraljevim uka- rod pomanikanje, kier naš delavec ne vsakim in pred vsemi! (sivih. S kraljevim ukazom so se izvr- more dobiti zaslužka, so ustvarili! Ko bo to doseženo, ne bo v naši dr- šile v vojaških poveljstvih in je med dru strankarski partizani, ki so si prila-1 žavi. več komunistov, punktašev in li- gimi sedanji poveljnik dravske divizije stili vodstvo države, čeprav niso bili beralcev. Ostal bo samo srečen in za- g. divizjsk general Cukavac menovau za zato poklicani in sposobni! Težak bo dovoljen Jugoslovan! Ne bodite malenkostni! v ki se stopa ideje takozvanih Samo- ali Ve-likosiovencev. Male ideje teh velikih Slovencev so diamentralne velikim idejam naših velikih državnikov velikega blagopokojnega kralja in velikega blagopokojnega škofa Strossmay-era. Tudi veliki naš Krek v svojem srcu ni nosil malih idej današnjih Sa-moslovencev, ker sicer bi ne mogel goveriti o enem narodu od Triglava do Soluna. En narod ima kvečjemu lahko več dialektov, ne more pa imeti več jezikov. Malokomu je znano, da večina nacionalno zavednih Ircev več irski ne zna, in kljub temu je ta nacionalno zaveden narod upe-Ijal v svojih šolah jezik Irski, katerega se mora večina irskih otrok šele na J pomočnika ministrstva vojske in morna-!rice. Za poveljnika dravske divizije pa je imenovan divizijski general g. Peter Nedeljkovi«, dosedanji komandant vr-baske divizije. G. general Cukavac je prišel v Lubijano pred dvema letoma, teku svojega bivanja v Ljubljani si je Ljubljani izhaja vsak petek list, j vidu. Slovenstvo se Je klaverno izka- V teku svojega bivanja v Ljubljani si :< imenuje »Slovenija«. Ta list za- zalo v preteklosti, bilo je malo po ide- pridobil simpatije vsega našega naciona' jah in je zato podleglo. I nega živlena. Kai bi rada Nemčija? Z veliko nestrpnostjo se pričakuje odgovor Nemčije na francosko-angleške predloge. Trdi se. da je odgovor že sestavljen in da čaka samo končnega pri-rdila Hitleria, ki si je tozadevno pridržal odločitev. Čuje se, da bode govor sestavljen pomirljivo in'da bo Nemčija izjavila, da je pripravljena sodelovati v vseh pogajanjih, da je po to sodelovanje odvisno od priznanja vojne enakopravnosti. Obenem se pa čuje. da namerava Nem-Yiia predlagati Angliji direktna nemško-'ngleška pogajanja, ki bi naj se vršila v c.°pa namesta^a^bi^^nš^lf ^ovenski Berlinu. Nemci upajo na ta način večdo-dialekt ali jezik približati skupnemu jugoslovanskemu jeziku, samo gledajo in se trudijo, kako bi nove razlik«? postavili. Tako je to sedanje seme slovenskega naroda, katerega last je Ob tej priliki namerava Nemčija baje mešati tudi avstrijsko vprašanje in pred igati, da se v Avstriji izvrši plebiscit, akor v Posaarju. Avstrijcem naj se da -3^3101 ispodariih bila nekdaj cela Koroška, cela Štajer- možnost, da se svobodno izjavijo, ali so ska, velik del Tirolske, Nižje Avstrii- 'a sedanje.stanje, ali pa za uvedbo nemške do Dunaja. Danes na teh ogrom- nacionalnega socializma Z drugi- nih ozemljih pričajo o nekdanjih go- ai besedami za ah proti priključitvi Nem sanja iz a. samo še imena na zemlje-' čiji. Nemci delajo načrtoma. Najprej zahtevajo plebiscit v Avstriji, če bodo tega dosegli, bodo svoje zahteve stavili gle de drugih ozemelj, najpreje mogoče Klaj-pedo, za tem pa zopet kaj drugega. In počasi menijo tako vključiti vse pokrajine. ki so jih zgubili z mirovno pogodbo m mogoče tudi še več. Mladino vzgajajo tako, da je prepričana. da so. vse pokrajine, ki so po mirovni pogodbi na en ali drug način pripadle drugim državam, nemške in se ji vse te pokrajine prikazujejo kot oropano ozemlje. Ker Nemci vedo. da so Francozi v teritorialnih vprašanjih nepopustljivi, poskušajo priti v direktna pogajanja z Angleži, o katerih mislijo, da ne bodo tako odporni in da bi mogoče celo na Francijo pritisnila, naj postane poou^Fveiša. Bivši zavezniki v vseh teh vprašanjih ni-co enotni in vsak gleda na vsa ta vprašanja iz Nc‘rr,c; se tega o podatkih OUZO Leto 1930. pomeni za naše delavstvo priSetek padanja mezd. Obenem s padanjem mezd je začela naraščati tudi brezposelnost. Dočini pa je leto 1934. pričelo kazati znake gospodarskega zbolj šania in je zaposlenost delavstva naraščala^ je pa to leto v pogledu na padec delavskih mezd značilo najobčutnejše oškodovanje našega delastva. Naraščala je industrija vseh panog, največji podvig pa dokazuje tekstilna industrija. Delavske mezde pa so padle na tako nizko stopnjo, da se ne more več govoriti niti približno o eksistenčnem minimumu našega delavstva. Iz statistike OUZD, kjer se je vzelo v poštev mesec september 1930. in 1934. leta vidimo, kako so padle v tem času mezde in to absolutno in relativno. Mesec september se je vzel za podlago vsled tega, da ne pridejo v poštev sezij-ski delavci. Iz tabele razvidimo padec mezd v raznih okrožjih OUZD, in sicer: Olmrnfi Paviretna itoevra' ?a?aia- a m rada v sepfemta 1930 1934 i a atafiifai u e c ralafisni 26.97 22.70 4i27 18.81 23.87 19.91 3.96 19.89 32.77 27.15 5.62 20.70 28.85 23.22 5.63 24.25 28.92 23.24 5.68 24.44 24.62 19.78 4.84 24.47 31.35 25.10 6.23 24.82 30.81 24.57 6.24 25.40 25.06 19.96 5.10 25.55 32.33 17.71 4.62 26.09 24.11 18.78 5.33 28.38 23.18 17.80 5.38 30.22 25.97 19.57 6.40 32.70 21.95 16.20 5.75 35.49 27.76 20.30 7.46 36.75 22.84 16.19 6.15 37.99 23.30 16.62 6.77 40.73 Ljubljana Karlovac Sušak Split . ' Zagreb., Novi Sad Tke ograd Dubrovnik' Osijek Sombor Skoolje Tuzla Banjaluka Subotica Sarajevo Vel Bečkerek Niš Tabela nam pokaže, da je v območju . ljubljanskega OUZD najmanjši relativni padec mezd (18.810/o), največji pa v območju OUZD v Nišu (40.73°/o), Če pa vpoštevamo absolutni padec mezd, ugotovimo, da je izmed vsega delavstva v državi prizadeto najbolj ono v dravski banovini, čeprav znaša absolutni padec pri nas 4.27, v Nišu pa 6.77 Din. Vpoštevati moramo pri tem življenjske prilike pri nas in drugod. Naše delastvo prejema povprečno dnevno mezdo 22.70 Din deta 1930.. 26 9? Din), v Nišu n. pr. pa 16.62 (leta 1930.. 23.39 Din). Ne more se pa primemti našega delastva z onim v drugih pokrajinah države, posebno v Nišu, Skopliu itd. Znano je, da je živlienie v dravski banovini eno izmed najdražiih v državi. Ne sme naš torej motiti relativni padec mezd, da bi iz njega stvorjli zakliuček, da ie naš delavec - naibol’šem položaju v državi. Statistika nam nokaže, da je tako pri nas kakor drugod povprečna delavska mezda prenizka, vendar pa je vsaj, kolikor smio mogli dosedaj pri tozadevno nenoprhuih štn+istiknh ugotoviti, n. pr. v Nišu, Skopliu in sploh v južnih krajih naše države lažje živeti z dnevno mezdo 17 Din. kakor pr nas z 22.70. ker je doli vs*? življenje veliko ceneje. Čuli smo že večkrat s strani službodavcev pikre pripombe ki so kazale na delavske razmere v južnih pokrajinah naše države, češ, če tam doli shaiaio s tako nizko mezdo, za-kai bi tudi pri nas ne moglo delavstvo izhajati z isto plačo. To pokazuje ozkosrčnost naših službodavcev, ki nočejo pojmovati, da je treba nri nas delavstvo iz južnih kra'ev, ki je leta in leta robovalo tuicu, dvigniti na kulturni nivo osta lega delavstva v državi, ne pa obratno Če hočemo imeti naš narod tudi duhovno zedinjen, moramo polagati največio važnost na kulturni podvig vsega jugoslovanskega delavstva. Ena najvažne;ših nalog naše bodoče skupščine bo, da bode vprašanju “reditve delavskih mezd posvečala naivec oaž nje To vprašanje se ne bo smelo reševati polovičarsko ali pa mogoče •ono-stransko. Treba bode ugotoviti najpreje življenjske prilike v vseh pokrajinah na podlagi teh fiksirati minimalno mez do tako, da bode delavstvo lahko živel, dostojno in imelo tudi primerna sredstva za kulturno izobrazbo. Pri določitvi minimalne mezde ne more biti vpoštevana samo vsota, ki jo delavec prejme, ampak vrednost tega denarja v posameznih po- krajinah z ozirom na kupno moč dinarja. Ako bode mogoče izenačiti življenjske prilike v celi državi, je težko reči, zato je tudi vprašanje, če je mogoče minimalne mezde za vso državo enako določiti, ne da bi bilo delavstvo v eni ali drugi pokrajini prikrajšano. Glavno načelo pri 'oločanju minimalne mezde bi moralo bi-, da. bo delavstvo v celi državi prejelo ko mezdo, ki mn bo omogočala eksi-tenco. Današnje povprečne mezde pa so absolutno prenizke in ž njimi delavstvo nikjer ne more dostojno živeti. i® steter. okrožnih Uficteu. Jctctec cteatakui mcsx£ c&. septembra ^920 do septemfao--r934- znoja, nad | ' f jP/a 3'~ on * *■-^ - s- iSćčv&kž v oSmoiju. vseJičgcz ‘OHZD-ol pomucrzifo t J i.j eteeono scaoaroocoia o sepi 1930. a.) Jovpvečno dnevrvo 3xuxxrcv<7Jie? TTzezdo tj sept-a.) ifocCec povpr. c&zetme xoujczr. mascefe z> aU-neurjih.. **) Jclcčcc povpv cbiTtrne zavor mroste o ocfciothLh.. Ing. V. Č., Ljubljana: Vprašanje našega radija — veliko In važno državno vprašanje Kakor loči tradicija dveh kultur — vsaki 125. prebivalec radijski naročnik. vzhodne bizantinske in zapadne latinske — jugoslovanski narod, v prvi vrsti one njegove dele, ki so od teh kultur najbolj prežeti, to je meščane, v dva sveta, ki se le težko razumeta, tako veže ves jugoslovanski narod, od najmanjše naselbine, do največjega mesta, imperativno in nepopustljivo enakost, oziroma velika sorodnost jezika. Jezik, ki nam dokazuje naše skupne korenine in ki ie najprimarneiša, najosnovnejša in največja duhovna posest naroda, nas je združi! po svetovni vojni v današnjih mejah Jugoslavije in nas bo večno družil Vrhovna naloga sedanje in bodočih generacij je ublažitev duhovnih nasprotij med tem delom jugoslovanskega naroda, ki ga je oblikovala bizantinska kultura in onim, ki ga je skozi stoletja vzgajala zapadna kultura ter istočasno ustvarjanje in zajemanje samonikle jugoslovanske kulture iz čistega narodovega vira. Narodovi voditelji, ki bodo od generacije do generacije postali čistejši Jugoslovani, morajo nujno skrbeti za to, da se bo jugoslovanski narod čim intenzivneje Se večja je razdalja do zadnje skupine držav na Balkanu: Rumunije, Grčije, Jugoslavije, Bol'"'rije in Albanije, kjer zaostaja za Ji’; tvijo, ki ima komaj *ia vsakih 240 prebivalcev enega radijskega naročnika, samo še Bolgarija in Albanija! — Razen štirih balkanskih držav so postavile vse evropske države izredno pažnjo izgraditvi sistema emis’jskih postaj, zavedajoč se, da je prvi pogoj za razvoj radia dober spreletu odda?e v vseh pokrajinah države. Za to je potrebna 1. tolika jakost emisije, da jo oddajne postaje sosednih držav ne nadvladujejo m 2. razmestitev relejskih n ostaj po no-sameznih pokrajnah, tako, da je tudi v takozvanih mrtvih pasovih omogočen dober sprejem na cenene šibkejše prejemnike in detektorje. Skoro vse večie evropske države ima-'o danes v svojih postajah po več ko ICOkv/ oddajne energije. Največje število oddajnih postal in največje oddajnike majo države srednje Evrope. Tako ima Nemčija 11 oddajnih postaj z vkuono 664 k\v, Švica tri postaje s cca 140 k\v, ^SR 6 postaj z 185 levv, Poljska 6 s cca organiziral v enotnem jugoslovanskem i jn nage nenosredne sosede: Ita- pravcu in da se bo v tem pravcu vzgajal ijja j} postaj, katerih oddajna energija bo mladi naš zarod. Najmodernejše in naj učinkovite'še organizacijsko in vzgajalno posredovalno sredstvo je radio. Velikega pomena radia kot onega važnega državnega instrumenta, ki neposrsd no, z živo besedo prenaša narodu misli državnikov-vodnikov naroda, se v polni meri zavedajo voditelii vseh civiliziranih držav sveta. Samo z državno pomočjo je mogel rado doseči v teku desetih razvodih let današnjo ogromno razširjenost, V osmih visoko civiliziranih državah Evrope: v Danski. Angliji. Švedski, Švici, Nemčiji, Holandski in Luksenburški nride povprečno na 12 prebivalcev po en '•adijski naročnik; v nadalinhh 10 državah: Madžarski, Norveški Belgiji itd. pa ie povprečno vsaki 35. prebivalec radijski naročnik. V veliki razdalji sledi tretja gruna držav: Poliska, Litavska, Balija in Portugalska, kjer je povprečno šele kmalu presevala 400 kw, A vs trika 7 s cca ?00 kw, MacUarska 2 z nad 120 kw in Ru-munija 5 s 120 lev, vse samo za srednje valovne dolžine! Poleg teh številk Izgleda Jugosiavid, ki ima v vseh treh oddajnih postaja*’ Beogradu. Zagrebu in Llub-lia.ni koma? 9kw oddahie energije, kot nravi nrit'ikavec. Ta nezmtna ođdm’na energija, zlasti Beograda z 2 5 kw in Zagreba z 0.7 kw, omogoča dober spreiem le v neposredni bližini postaj, na večje razdale pa je mogoč spreiem le z dragimi ninogosevnimi aparati ob ugodnih •Bmosferičnih prilikah. Drugi pogoj za razvoj radia so ceneni 'nrejemnl anarati, dostopni širokim plahem naroda. Današnje cene radijskih aparatov, ki se konstantno držijo v višini nad 3000 Din, pri nas absolutno onemogočajo razširjenje radija. Le mali odstotek visoke predstavlja materielno vrednost aparata, z vso ostalo kupno vsoto plačamo dobiček inozemskim tovarnam, njih drago administracijo in rezervne fonde, ter končno uvozno carino in zaslužke mnogih vmesnih zastopnikov in mešetarjev. Koliko važnost polaga n. pr. Nemčija na razširjenje radia, nam dokazuje dejstvo, da je Hitler odredil konstrukcijo cenega tipa ljudskega sprejemnika s tremi cevmi, ki si ga more vsakdo nabaviti. Do konca julija lanskega leta je bilo konstruiranih 700.000 takih ljudskih sprejemnikov in 600.000 tudi že prodanih. Za številne pokrajine, kjer še ni izvedena elektrifikacija, pa je Hitler odločil konstrukcijo lOO.OOOcenenih 3cevnih akumulatorskih prejemnikov, da izpolni v kro-; gu nemških radijskih poslušalcev tudi to vrzel. V Jugoslaviji izvršuje danes radio ie v neznatni meri ono visoko poslanstvo, ki ga vrši v velikem obsegu v vseh kulturnih državah sveta, ko širi med narod prosveto ter ga vzgaja in organizira v enotni nacionalni smeri. Zlo, ki sledi iz zanemarjanja radija kot mogočnega državnega instrumenta, rd samo v tem, ker se vsled tega zanemarja toliko potrebno vzgojo in prosveto naroda v enotnem pravcu, temveč poseb no še v tem, ker so vsled nedosegljivosti šibkih domačij postaj navezani naši poslušalci na inozemske addaje, ki oddajajo tudi v našem jeziku, seveda ne iz ljubezni do nas, temveč s čisto določenimi političnimi nameni in cilji. Italijanska oddajna postaja Bari, postavljena tik ob Jadranskem morju, daje poročila in pouk v srbohrvaščini našim Dalmatincem, Hercegovcem in Črnogorcem; tržaška postaja širi »kulturo« v srbohrvaščini in slovenščini v Hrv. Vinodolu, Liki, Krasu in Sloveniji. V Srbiji, Vojvodini, Slavonji, Hrvatski in severni Sloveniji izborno sK-šnno Dunaj, Budimpešto in Bukarešto prc ko^ vsega dneva, medtem ko se slišijo naše postaje šele po zatonu solnca, če so jih sploh sliši. Izredno nizki razvojni nivo Jugoslovan skega radia je sramota, ki jo mora prenašati ves jugosiovanski narod, dasi je ni zakrivil... Radio ni in ne sme biti luksuz. Postati mora tudi pri nas važen državni instrument, ki bo segal s svojim glasom v slednjo vas! To bo mogoče doseči šele tedaj, ko bo država izgradila sistem oddajnih postaj, ki bo odgovarja! geografskim prilikam naše zemlje, ko bo postavila v Beogradu centralno postajo, v velikosti vseh velikih evropskih oddajnih nostaj, dalje močne oddajne postaje v Skoplju, Zagrebu in Ljubljani, releiske postaje v Sarajevu. Splitu ter naših obmejnih mestih Mariboru. Subotici in Sušaku. Na mednarodne določbe, ki pravijo, da se 50 km od državne meje ne sme graditi oddajnih postaj. se ne smemo ozirati, dokler bodo delovale avstrijske oddaine postaje v Celovcu in Gradcu ter italijanska v Trstu. Ko bo država sama vzela v roke fabri-kacijo eno- in dvocevnih aparatov in detektorjev. za katere bo zaenkrat treba uvažati edinole cevi, vse ostalo pa bomo izdelovali doma — bodo po svojih cenah dostopni najširšim plastem naroda. Radiiski aparat mora dobiti vsaka šola, vsak Sokolski in zadrušni dom, radio mora priti v najmanjšo vas! Ne načrtov, temveč dejanj hoče 113 rod! Dopisnikom! Dopisnike z dežele orosJmo. da nam dopise pošiljajo tako, da jih orefme uredništvo najkasneje vsako sredo, ker nam je sicer nemogoče uvrstiti jih v list, ki izide vsak petek! Jugoslovanski nacionalisti! Pomnite, da je bila naša država ustvarjena s sto in stotisoči žrtev. Vsaka ped naše zemlje je prepojena z njihovo krvjo! Ne dopustite, da bi to zemljo izko- riščal kdorkoli samo v svoj osebni cene iz inozemstva uvoženega aparata prid! Stran 4. »BORBA« V M a r i b o r o, dne 15. II. 1935. ■KMMB—iiBiBiiBi' ii 'i> V Klajpedi Po plebiscitu v Posaarju so nemški vladni krogi z Gobelsom na čelu pričeli močno propagando za glasovanje v Klajpedi (Memel) in napovedujejo obenem tudi boj za Avstrijo. Trdno so uverjeni, da bodo povsod z glasovanjem uspeli in vključili tudi te pokrajine nemški državi. Ce bi bilo s tem poželjenje Nemcev po pokrajinah drugih držav končano, bi se nam ne bi bilo treba oglašati. Stvar bi bila do neke meje celo upravičena, toda nas zanima bolj dejstvo, če bi v slučaju, da bi Nemci dosegli kakšno glasovanje v Avstriji za prikliučitev k Nemčiji, bili Nemci tudi res tako pošteni in bi tudi tukaj rešili razno vprašanje na ta način, da bi pustili glasovati tudi koroškim Slovencem — ki gotovo niso čista nemška rasa! — o tem. kateri državi hočejo bili priključeni. Tukaj pa prihajamo v velik dvom. Vsa dejstva namreč kažejo, da hočejo Nemci doseči glasovanje samo tam, kjer gre za vprašanje njihovih narodnih bratov, tujftn narodom pa te pravice ne priznajo in jih hočejo s silo vključiti v svojo državo im potujčiti. Zato se gotovo ne varamo, če trdimo, da bi Nemci v slučaju, da dosežejo glasovanje sedaj v Klajpedi, nato v Avstriji, prav gotovo kmalu zahtevali glasovanje tudi v onih pokrajinah, kjer še prebiva kak Nemec, ne glede na to, ali so tam Nemci avtohtoni prebivalci, ali pa samo naseljeni in tudi ne oziraje se na to, dali živijo kompaktno naseljeni, ali pa samo v otočjih, obkoljenih po drugem narodu. Najpreje bi gotovo posegli po severni Češki, nato bi mogoče zahtevali isto v Šleziji in bi v tem slučaju celo riskirali prijateljstvo Poljske, ki itak ni iskreno mišljeno (vsaj s strani Nemčije ne!) slej ali prej pa bi zahtevali tudi glasovanje v dravski banovini, čeprav jim je znamo, da tu Nemci nikjer ne prebivajo kompaktno, ampak so samo priseljeni v posamezna mesta. Do danes se sicer nemški politiki spretno izogibajo kakim tozadevnim izjavam, zato pa tembolj pridno in vztrajno skrivnostno namigujejo ra naše pokrajine nemške publikacije od najznamenitejših pa tja doli do najbolj zakotnih. In naši Nemci? Tudi tu imamo večkrat priliko poslušati, kako skrivoma izražajo željo, da bi prišlo tudi pri nas še do glasovanja in nekateri celo drzno trdijo, da je to že gotovo dejstvo. Zato Nemcem ne smemo zaupati. Nemški narod slej ko prej trpi na fiksni ideji, da >e nekak božji izvoljenec in da njemu pripada nadoblast nad vsemi drugimi narodi. Te duševne bolezni jih ni ozdravila svetovna vojna in niti ne dejstvo, da ravno vsled te domišljavosti na svetu ne in kje še? morejo nikdar najti prijateljev —• vsaj ne iskrenih. Da nemški narod — lahko rečemo ves — trpi na tej maniji, pa ni čudno. Tako je vzgajan že leta in leta. Pri njih je vseeno, ali jih vlada marksist, ali hitler, ali pa tudi komunist. Vzgajali jih bodo njihovi politiki vedno enako in vedno v isti domišljiji. In danes vsak Nemec trdno veruje, da je res nekaj več, kakor vsak drug narod. In če bo še doživel kdozna koliko porazov, vojnih in političnih, on bo ostal isti. Cel nemški narod je tozadevno duševno bolan in ta duševna bolezen 'e neozdravljiva, nje nevarvnost se pa da oreorečiti samo s — prisilnim jopičem. Ker so Nemci ostali, kakor so bili, je nujna posledica za nas. da tudi mi ostanemo proti niim isti. Ker so oni os+a1' domišljavi in oholi, kakor so bili tedaj ko so se prištevali tudi pri nas —- čeprav jih je bilo malo — k »herrenvolku« moramo tudi mi ostati budno n-* straži. Preje smo se morali žniimt boriti, pa nas niso molgi streti, toliko lažje borno sedaj samo pazili, da nam ne bode treba imeti žm'imi boia. Skoda je ponujati Nemcem bodisi nri nas, bodisi izven naŠeh meja — roko sprave, ko pa si maramo biti popolnoma svesti, da ie oni nikdar iskreno sprejeli ne bodo. Stati moramo dosledno mi r.a eni — oni na drug strani. Vsako politično sodelovanje žnjhni je nemogoče in kdorkoli izmed slovanskih narodov bode žnjimi koval politične vezi, jih bode koval v svojo škodo. Zato se tudi v naši notranii politiki ne sme dogoditi nikdar več, da bi Nemec bil vpisan v kakršnokoli nacionalno listo. Na nacionalni listi Nemec ne sme biti !z-voljen. Ne sme se najti več jugoslovanski nacionalist, ki bi za par nemških glasov omadeževal našo narodno č ist z nemškim kandidatom. Boljše je, da jih smatramo za odkrite naše nacionalne nasprotnike in občujemo žnjimi kot takimi kakor pa da bi žnjimi 'Menah kakšno prijateljstvo. Nemci so bili, so in bodo ostali nasprotniki slovanstva, pa najsi bodo to Nemci iz rajha, aii iz Avstrije, ali pa tudi v naši državi sami. Oni bodo in so loialni samo, kolikor je to njim v prid, nikdar pa ne bodo opustili svoje želje po nadoblasti. In to mora biti za nas morilo, da ne pride za Klaipedo na vrsto dtavska banovina, katero si tudi politično lastijo, čenrav so imeli že pred votno nešteto dokazov, da ta pokrahna ni nemy,'a in da so tu prav za nrav samo — gostoljubno sprejeti tujci! Političen pregled notranje G. Jevtič bo sprejel nosilstvo državne kandidatne liste. Tako je izjavil beograjskemu občinskemu svetu in delegaciji beograjskega občinskega sveta. V svojom odgovoru delegaciji je g. Jev tič izjavil, da se v volilni borbi ne morejo in ne smejo obravnavati in reševati vprašanja, ki so bila nespremenljivo rešena z ustavo od 3. decembra 1931. O tem ne sme nihče dvomiti in nihče ne sme zaustavljati koraka cele nacije. O tem se ne bo glasovalo. Obljubil je, da bode vlada izdala proglas na narod, v katerem mu bo povedala vse ono, kar je in kar naj bi bilo. V proglasu bodo obrazložene glavne linije vladne politike in programa. * Izjava g. ministra Marušiča. Te dni se je mudil v Uubljani minister za socalno politiko dr. Marušič. Dopisniku »Vremena« je gled volitev izjavil, da bodo po-stavHene kandidatne liste v dravski banovini po odredbi nosilca liste oreclsedni ka g. Jevt;ča. Organizacije, ki že obstoje v banovini, bodo sodelovale pri volitvah, kakor tudi vse tiste osebnosti, ki izjavijo, da so pripravljene sodelovati. Zyim*fe Nov varnostni kotmsar na Koroškem. j V Avstriji je imenovan za varnostnega komisarja za Koroško Vilibald Perko, v čegar rokah je vsa policijska oblast na Koroškem.. Mož je po rodu Slovenec, ču-I ti se pa Nemca. Njegov brat je v Jugosla-| viji poštni uradnik. Ali bo za našo narod-I no manjšino pravičen in objektiven, bo pokazala bodočnost. Za enkrat ne more« l mo nič prerokovati. Upanja pa imamo malo... Malo nerodna reč. »Politika« prinaša iz Amsterdama vest, da je bivši nemški kronprinc nehote poskusil prinesti v Nemčijo zabranjeno levičarsko literaturo. Pred nekoliko tedni je namreč prisostvoval svečanostim rojstnega dneva biv šega cesarja Viljema v Dornu. Ko se je vračal v Nemčijo, so mu na meji cariniki pregledali prtljago. Na veliko začudenje kronprinca so našli v enem izmed kovčkov več tisoč izvodov bele »knjige«, ki je natisnjena z zelo majhnimi črpami na 20 straneh in opisuje junijska umorstva v Nemčiji. Kronprinc ni mogel pojasniti carinikom, na kak način so prišle te knjige v njegov kovčeg. Carin!ki so o svoji najdbi obvestili oblast v Berlinu. Sedat se trdi. da je bil kronorinc ori Hitlerju radi tega neprijetnega dogodka | in ne radi finančnih težkoč bivšega cesar ja, kakor je bilo objavljeno. G. Hitler je o tem slučaju molčal in odredil, da mora ostati vse tajno. Kakor pa se vidi, ni ostalo tajno. Komunisti in socialdemokrati, ki vsak dan stavljajo svoje življenje v nevarnost s tem, da preko nemške meje širijo prepovedano levičarsko literaturo, so se to pot poslužili kronprinčeve prtljage. Kje in kdaj, kdo ve ... * Kaj se godi v Bolgariji? Zadnji čas prihajajo iz Bolgarije nepovoljne vesti o sedanji vladi. Trdovratno se širijo vesti, da sedanji ministrski predsednik, general Zlatev ni zadovoljen, ker ima preveč vezane roke. Namerava odstopiti in svoje mesto prepustiti sedanjemu notranjemu ministru generalu Radevu, ki je imel te dni že dališo konferenco z zunanjim ministrom Batolovom in z drugimi osebnostmi iz vladnih krogov. Mar'bor t Štefka Vauhnikov a. Nenadoma, nepričakovano je zapustila svojega moža. Iz-pol”1’-’ ie sveto materinsko dolžnost ir ne da bi ji bilo usojeno pobožati možu nod^rjenegu o+ročička, je odšla v vsemir-je. Zapustila je strtemu md5u dete, ki | nikdar ne bo poznalo materinske h'ubez-ni, nikdar občutilo ljubko božaiočega pohoda ljubeče matere. V četrtek jo je sure mila na zadnji poti ogromna množica znank in Priiateljic. Snremljaie so jo matere, da ji s tem izkažejo zadnjo čast. Za krsto je storal skrušen mož. naš znani nacionalni delavec g. dr. Vauhnik v spremstvu svojega brata. Sprevod se le ustavil ob Tomšičevem drevoredu, od koder so prenehali trunio pokojnice v domači krai k Sv. Jakobu v Slovenskih goricah. Pokornici ve"en sponrn. težko nrizadetemu možu naše najgloblje sožalje! * Nova nae!nnafua trdnjava v okolici V nedebo, dne 10. februarja dopoldne se te vršil v Krčevini ustanovni občni zbor krajev, orvanizac'te Narodne odbra ne Krčevina-Košnki. Občnega zbora so se udeležili v velikem številu domačini. Videli pa smo tudi nacionalne borce iz Maribora n Pobrežja. Predsednk oblastnega odbora NO g. dr. Jančič je otvon! občni zbor in pozdravil zastopnika oblasti g. Jakra, gg. dr. Vauhn’ka, dr. Irgoliča in dr. I nš;*a ter zastopnike sosednih orgon'zacii NO. Šolskemu unravitebu pa izrekel zahvalo za prepustitev sobe za zborovanje. V globoko zamlŠbenem govoru ie nato razpravljal o pomenu in potrebi NO, ki je bila ustahovbena leta 1908. v Srbiji in to prav tedaj, ko je Avstrija anektirala Bosno in Hercegovino in ravno radi tega. Velepomembna ie bila naloga NO v balkanski volni, prav tako tudi v svetovni vojni. V Mariboru je bila ustanovljena Narodna odbrana 1. decembra 1°?S. Sledila ie nato razlaga nravil NO. K besedi se je oglasil šolski upravitelj g. Cvetko, ki ie pozdravil zbor kot zastopnik občinskega odbora. Pdečega križa in Sokola III. G. dr. Vauhnik je govoril o potrebi boja proti tujcem in tujemu kapitalu. G. dr. Lašič je pozdravil zbor v imenu mariborskih podružnic CMD. G. dr. Irgolič je poudamh da mora NO pred vsem nacionalno vzbuditi obrnemo prebi valstvo. Ze nekaj let sem vrši tako delo društvo »Mete« na Kobanskem, treba pa je naše narodnoobrambno delo razširiti no vseh Slovenskih goricah in po Prekmurju. G. Fras je pozdravil zbor v Imenu nacionalnega delavstva, g. Štibil na v imenu kraievne orgamzacite Pobrežje. Pri volitvah je bil izvoljen kot predsednik Stevko Prebevšek. 1. podoredeod-nik Slavko Pete. 2. podpredsednik Franjo Cvetko, tainik Leopold Šalda, ntegov namestnik Jožko Šturm, blagainik Tone Penko; O'teibrmki: dr. A'bert c»n+ex*pk< Franjo Jaki. Martin Beribak. Karl Fras, Anton Btecahga in Framo Duh: nadzorni odbnr: Ivo Cerinšek. ptnnVp Derenčin, dr. Franjo Irgolič. Jernej Pirš in Ivo Šetinc. G. predsednik je nato zaključil občni zbor s pozivom na smotreno in vztrajno delo za nacionalno idejo. * NACIONALISTI! Vaša dolžnost je, da ugotovite, če ste vp’sani v volilne imenike. Če niste, reklanvrajte. Noben glas nacionalista ne sme biti zgubljen! Ugibanja o volilnih kombinacijah. Zadnje dni so časopisi, posebno beograjski in zagrebški, poročali o raznih kombinacijah za prihodnje volitve. Vse vesti pa so bile preuranjene in še ni gotovo, ali bode opozicija, ki je stala izven parlamenta, postavila enotno listo, ali pa bodo šli v volitve ločeno. Jugoslovanska narodna stranka se je odločila, da bo šla samostojno v volitve. Prihodnji teden bomo mogoče lahko že kaj več poročali. Rezervni oficirji! Mestno poglavarstvo v Mariboru, vojaški urad, obvešča vse v Mariboru bivajoče rezervne častnike, da se vrši glasom dopisa komande mesta v Mariboru v prostorih častniškega doma »Kazino«, dne 16. februarja t. 1. od 18.30 do 19.30 ure važno predavanje, ki je za vse rezervne častnike obvezno. Oni rezervni častniki, ki bi bili zadržani, morajo v opravičilu, ki se naslavlja neposredno na komandanta mesta v Marboru, navesti vzrok izostanka. »Posnemajte! Združenje gostilniških podjetij v Mariboru je na pobudo predsed nika gosp. Gjuro Valjaka votiralo znesek 3000 Din za počastitev spomina b’agopo-kojnega Viteškega kraha Aleksandra 1. Zedinlteha. Razen tega bodo pa še člani združenja prispeval posebej. Vzgledu a zavednost naj služi v posnemanje. Odbor za počastitev spomina blagopo-kojnega Viteškega kralja Aleksandra 1» Zedinitelja naproša vse, ki so prejeli nabiralne pole ali pa položnice, da po svoji najboljši moči zbirajo darove, odnosno prispevajo primerno svojemu socialnemu in gospodarskemu položaju. Nabiralna akcija je v polnem razmahu ter so številni zbiratelji in darovalci, čijih imena so deloma že objavljena v časopisih, deloma pa še bodo priobčema, pokazali vzgledno zavednost in požrtvovalnost. Odbor upraviosno pričakuje, da se bode ves narod naše obmejne pokrajine odzval našemu pozivu. Spomenik v Mariboru naj priča o našem rodu, ki mu je iz krvi in groba zaživel mrtvi kralj. Zbiramo od vseh tistih, ki jih sili na dar ljubezen in hvaležnost do kralja in Jugoslavije. Spomenik naj zgradijo vsi. da bo spomin vse ga našega rodu, zvestega kraljevski oporoki: »Čuvajte Jugoslavijo!« Cele Podporno društvo revnih otrok za celi sko okolico je imelo preteklo nedeljo svoj 12. redni občni zbor. Iz tajniškega poroči la, ki ga je podala nadvse marljiva in agilna gdč. Mara Poglajen, je razvidno, kako narašča beda v celjski okolici. Za Miklavževo je bilo obdarovanih 317 rev nih otročičkov. Zahvala gre predvsem celjski okoliški občini, katera je prispevala k obdaritvi 5 000 Din. Žal, da je osta la javnost precej brezbrižna in ne pomaga temu, takorekoč najbolj potrebnemu društvu v celjski okolici. Da si društvo za svoj plemeniti cilj in namen nekallko opomore, priredi v nedeljo, dne 7. julija t. 1. veliko javno tombolo. Pri volitvah je bil izvoljen ves dosedanji odbor. Poravnajte naročnino! Ferdo Babic stavbeno umetno bi jučavn {{ar-sivo in auto^e-niSke varenje se priporoča Maribor ŽldovsH ulica 4 Izdaja, odgovarja in unejuje TONE BAJT. — Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik ravnatelj STANKO DETELA v Mariboru.