Oošlo »2 3.X. '1930- ^
Poštnina plačana v gotovini. ^ kfftt.
> »■! <'>i|4lM <!>'! 4|» I <!».|<> l^trK^ |'<i> I' <: >'I' <l > i| 141 > 11'O ' >l ■ 41 ► ■ | < [ 41 >-l i <; > I. < < i?
(!l! 41»! O Ml) |'0«Hl>i|HIMi<l) IHIHMI) MMi<IMW) MlliiKIHHI^NI^IKlJiilliHiitllilHI^MIIiNl^Nl^lKli
CELOLETNA NAROČNINA ZNAŠA 15 DIN.
NAROČA SE: PROSVETNA ZVEZA V LJUBLJANI, MIKLOŠIČEVA 5.
=/U t1 (t O cr*' ^ j '
STEV. 10.
AVGUST-SEPTEMBER 1930. L LETO XI.
Občni zbor Prosvetne zveze dne 23. oktobra 1930.
Glavni odbor Prosvetne zveze je v preteklem letu v 35 sejah razpravljal o vprašanjih, ki se tičejo kulturnega dela med našim ljudstvom. Reševal je razna vprašanja, ki so prihajala od društev in od delavcev, ki se zanimajo za to delo. Odbor je imel vedno pred očmi dobrobit in napredek prosvetnih društev. Poleg sej je priredil 3 ankete, v katerih se je razmotrivalo o tekočih zadevah, ki so zanimale tudi ostale- odseke in zveze, ki so včlanjene v PZ. Aranžiral je v Ljubljani 22 prosvetnih večerov, 7 tečajev ter priredil v Ljubljani s sodelovanjem raznih organizacij 4 večje prireditve. Omenjam le prvi nastop koroških Slovencev v Ljubljani 8. nov. 1929, kjer je nastopilo 30 pevcev iz Koroškega. Priredil je svečanost ob priliki 80 letnice češkoslovaškega predsednika Masaryka. Sodelovali smo na sijajni protiboljševiški manifestaciji v Unionu in aranžirali slične manifestacije po deželi. Vsem je v živem spominu proslava 80 letnice knezoškofa dr. Jegliča, ki je napolnila ogromno unionsko dvorano. Bilo je to pravo slovo naših organizacij od očeta, ki je nad 30 let vsestransko te organizacije pospeševal in branil. Omenjati moramo lepe uspele
prosvetne tabore, ki so se vršili 14. in 15. junija v Šmartnem pri Kranju ob priliki blagoslova Smartinskega doma. Dalje prosvetni tabor v Trebnjem dne 24. avgusta, ko' se je slovesno blagoslovil Prosvetni dom v Trebnjem, in tabora 8. septembra, ko so vrli Jeseničani blagoslovili pravo ljudsko visoko šolo, katero so iz hvaležnosti do pokojnega dr. Kreka ta dan krstili za »Krekov prosvetni dom«., ki je doslej največji v celi dravski banovini. Žilavost in agil-nost Jeseničanov naj: bo vzpodbuda marsikaterim društvom in krajem, ki pogrešajo kulturnega ognjišča. Ob priliki 80 letnice je PZ začela nabirati zbirko pod imenom »Jegličev sklad«, da bi končno vendarle enkrat uresničila sklepe vseh dosedanjih katoliških shodov in pa iskreno željo nadškofa dr. A. B. Jegliča, da se zgradi verskim in kulturnim organizacijam v Ljubljani primeren dom. Akcija je imela lep uspeh in je zbrala doslej skoro 350.000 Din. Do realizacije sklepa je pa še dolga pot in da ne bi ta akcija ovirala tekočega dela PZ, se je osnovala zadruga »Lastni dom« z edino nalogo, da preskrbi društvom primernih prostorov. Zadruga je imela doslej 4 seje, v katerih se je
razmotrivalo, kako priti do denarnih virov, da se ta dom čimprej dogradi.
PZ je aranžirala v preteklem letu 5 izletov in daljših potovanj in sicer k zlati maši sv. Očeta Pija XI. v Rim, v Palestino in Egipet, dvoje potovanj v Oberammergaui, Miinchen, Salzkanimer-gut in toinkoštni izlet na Plitvice. Teh potovanj se je udeležilo 170 oseb. Pisarna PZ vodi izposojevalnico diapozitivov, filmov, dnevno blagajno in yodi stike med centralnim odborom in društvi. Osrednja pisarna je prejela 3318 dopisov, odposlala 3975 dopisov in 3200 okrožnic. Pisarniški promet je torej znašal 10.493 dopisov. Tekom leta se je reorganizirala Ženska zveza, katera lahko pokaže že lepe uspehe. Z žalostjo pa smo vzeli na znanje, da je bila dne 19. aprila razpuščena Slovenska Straža. V bodoči sezoni se namerava vpeljati tudi izposojevalnica gramofonskih plošč in aparatov ter zainteresirati producen-te za naše skladbe in kar je najvažnejše preskrbeti snemanje pouka slovenskega jezika na plošče. Te plošče bi radi poslali našim izseljencem, ki bivajo razstreseni po Evropi, Ameriki in Avstraliji, kamor nima dostopa ne duhovnik, ne učitelj. Za te ljudi bi bile te plošče eminentno važnega kulturnega pomena. To je v glavnem delo glavnega odbora, ki ga je vršil z veliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo iz golega idealizma do našega ljudstva in do naše jugoslovanske države.
Poglejmo sedaj še na kratko delo, ki so ga vršile prosvetne družine širom ljubljanske škofije. V PZ je včlanjenih 224 društev iz dravske banovine in 42 društev, katere tvorijo naši izseljenci v Nemčiji, Franciji, Holandiji in Belgiji. Podrobne statistične podatke smo prejeli od 148 društev. V teh društvih je bilo od 1. sept. 1929 do 31. avg. 1930 786 odborovih sej, priredili so 33 tečajev, 165 skioptičnih predavanji, 156 filmskih predavanj in 369 ostalih predavanj. Dramatični odseki so igrali 597 predstav, pevski odseki so nastopili 161 krat, godbeni odseki 54 krat, zabavnih prireditev je bilo 95 in 56 izletov. V društvih je včlanjenih 5439 moških in 6025 ženskih, torej 11.465. V 148 društvih je to-
rej 71 odsekov, 20 godbenih, 39 tambu-raških, 109 dramatičnih, 17 gospodinjskih, 23 dekliških, 36 mladeniških, 35 društev ima lastne zastave, 14 društev lastne kino-aparate, 31 skioptične in 29 radio aparate. Ta društva razpolagajo z 235 prostori. Kino predstav po društvih je bilo 359, število radio ur pa 1139.
Društveni člani pridno berejo »Vest-nik«, ki ima 721 naročnikov, »Naš dom«, »Vigred« in »Kres«. Dijaški list »Mentor«, katerega izdaja Prosvetna zveza pa ima okrog 2000 naročnikov.
PZ ni pozabila naših izseljencev, katerim je poslala preko 1000 knjig.
Bilanca 30. septembra 1930.
A k t i v a.
1.	Blagajna:
a)	na vložni knjižici Din 20.106.76;
b)	v gotovini Din 8333.86.
2.	Poštna hranilnica Din 6736.66.
3.	Dolžniki:
a)	Radio-odd. postaja Din 1,099.228.77;
b)	»Radio« zadr. z. o. z. Din 449.023.47;
c)	ostali:
1. »Mentor« Din 6242.—; 1. Prosv. dr. Leskovec Din 1364.—;
3.	Prosv. dr. Vrhnika Din 15.000.—;
4.	Razni mali Din 11.512.50.
4.	Knjižnica Din 175.040.21.
5.	Inventar Din 206.265.30.
6.	Vrednostni papirji:
a)	boni Din 70.— ;
b)	del. Društv. nab. zadr. Din 500.— ;
c)	deleži »Radia« z. o. z. Din 10.550.—.
7.	Blagovna zaloga Din 71.812.57.
8.	Založba Erjavčeve »Zgod. kat. gibanja« Din 10.710.—.
Skupaj Din 2,002.496.10 Din.
Blagajniški promet je znašal v letih:
1921/22 Din 76.000.90; 1922/23 Din 303.055.70; 1923/24 Din 723.627.47; 1924/25 Din 820.287.28; 1925/26 Din 937.454.45; 1926/27 Din 986.337.05; 1927/28 Din 2,442.661.43; 1928/29 Din 5,607.969.91; 1929/30 Din 6,381.188.61.
Pasiva:
1.	Prenos iz 1929/30 Din 379.930.51.
2.	Upniki:
a)	Udeležniki pri Radio-postaji Din 1,099.228.77;
b)	Vzajemna posojilnica Din 3000.—.
3.	Rezervni fondi:
a)	za nab. radiomat. Din 583.786.82;
b)	Mladinski odbor Din 15.000.—;
c)	za nagrado najboljše ljudske igre Din 10.000.—;
d)	za deficit zvez. potov. Din 1550.—. Skupaj Din 2,092.496.10.
V Ljubljani, dne 1. oktobra 1930.
Predsednik: Dr. Jakob Mohorič, s. r.
Blagajnik: Bogo Pleničar, s. r.
Pregledali aktiva in pasiva, posamezne postavke primerjali s knjigami, ter našli vse v popolnem redu.
Pregledniki: Dr. Alfonz Levičnik, is. r.; Msgr. Viktor Steska, s. r.; Jernej Hafner, s. r.
Račun dohodkov in izdatkov 30. septembra 1930.
V breme. 1. Upravni stroški:
a)	plače in nagrade Din 73.237.—
b)	uprava pisarne Din 3250.—;
c)	pisarniške potrebščine Din 3125.50;
d)	poštne pristojbine, kolki itd. Din 11.772.60;
e)	tisk. in posl. knjige Din 1477.— ;
Prosvetno delo od 15. oktobra 1929
R. Lj. je priredil v preteklem letu 8 jezikovnih tečajev, in sicer:
Francoščina 52 ur, nemščina 39, italijanščina 37, srbohrvaščina 31, ruščina 32, angleščina 35, esperanto 14, poljščina 5. Skupaj 245 ur.
Ljudska univerza je priredila: 324 prosvetnih, 32 higienskih, 44 kmetijsko -.poljedelskogospodarskih, 44 verskih in 39 gospodinjskih, skupaj 495 predavanj.
f)	kurjava in razsvetlj. Din 5728.20;
g)	potni stroški Din 4996.50;
h)	bolniške, pokojninske in zavarovalne premije Din 9624.80;
i)	carinski stroški Din 5028.40;
j) časopisi in revije Din 1099.81; k) razni izdatki Din 2138.84.
2.	Odpisi:
a)	od knjižnice Din 26.000.—;
b)	od inventarja Din 25.843.73.
3.	Zguba pri prirejanju teč. Din 440.—. Skupaj Din 173.762.38.
V d o b r o.
1.	Članarina Din 7238.—.
2.	Dohodki iz izposojevalnin:
a)	knjižnice Din 32.054.90;
b)	kino- in skioptičnih aparatov, filmov diapozitov Din 26.816.— .
3.	Dohodki prosv. večerov Din 4883.50;
4.	Račun »Vestnika« Din 3865.70;
5.	Podpore Din 87.700.—;
6.	Obresti nalož. denarja Din 2204.28.
7.	Kino-odsek Din 9000.—. Skupaj Din 173.762.38.
V Ljubljani, dne 1. oktobra 1980.
Predsednik: Dr. Jakob Mohorič, s. r. Blagajnik: Bogo Pleničar, s. r.
Pregledali dohodke in izdatke, posamezne postavke primerjali s knjigami in prilogami, ter našli vse v popolnem redu.
Pregledniki: Dr. Alfonz Levičnik,, s. r.; Msgr. Viktor Steska, s. r.; Jernej Hafner, s. r.
Radio-Ljubljana do 15. oktobra 1930.
Pouku in zabavi1 je služilo skupaj 117 ur.
Humoristično čtivo in pravljice 73-krat, operetni večeri, šaljivi nastopi 4, recitacije 11, dramski nastopi 39.
Prenosov je bilo skupaj 308, in sicer: Iz opere 13, cerkveni, orgelski koncert, zvonenje 63, Union 16, prenosov z dežele 20, Bled 19, razni drugi 20, Zagreb 61, Beograd 47, Praga 28, Du-
naj 8, Budimpešta B, ostale inozemske postaje 10.
Glasbenih in pevskih nastopov je bilo 832, in to:
Orkester 560, godbe 18, citre, harmo-
nika 53, viola, violina 9, klavir 17, razni drugi instrumenti 17, pevski koncert (zbori) 60, pevski koncert (solisti) 98. Akademije, slavnosti 10. Reproducirana glasba plošč 2689.
Osrednja knjižnica Prosvetne zveze v Ljubljani.
V preteklem poslovnem letu 1929/30 se je knjižnica zopet pomnožila za 1100 knjig, tako da šteje sedaj (15. okt. 1930) že 9200 knjig. Prirastek znaša pri slovenskih knjigah 617 (561 leposlovnih, 56 poučnih), pri hrvatskih 34 (31 leposlovnih in 3 poučne), pri nemških 446 (361 leposlovnih, 85 poučnih) in 3 italijanske oz. francoske. Število članov se je pomnožilo za 289, tako da šteje sedaj knjižnica 1579 članov. Izposodilo se je 8.491 slovenskih, 9.435 nemškihl, 938 hrvatskih, 67 francoskih, 20 čeških, 30 italijanskih in 15 ruskih knjig, skupno torej 18.996 knjig. Na dan se je izposodilo povprečno po 64 knjig. Število obiskov knjižnice pa je znašalo 13.248, ali povprečno po 45 na dan.
Kakor je razvidno iz teh statističnih podatkov, se osrednja knjižnica P. Z. leto za letom izpopolnjuje, tako da so postali njeni sedanji prostori že mnogo pretesni, kar močno ovira njen razvoj. Vendar smemo upati, da bo dobila morda že letos večje, primernejše prostoren ki bodo tudi sicer njenim namenom bolje ustrezali. Izkazalo se je tudi, da
je njeno tehnično poslovanje z ozirom na velik razvoj v zadnjih letih postalo zastarelo, zato se je vodstvo knjižnice odločilo, da ga postopoma reorganizira na podlagi načel in izkušenj modernega ljudskega knjižničarstva.
V idejnem pogledu pa stoji osrednja knjižnica P. Z. na višini sodobnih kul-turno-pedagoških in psiholoških zahtev, tako glede skrbne izbire knjig, ki morajo odgovarjati — kar je za knjižnico, ki stoji na idejnih temeljih katoliškega svetovnega nazora, samo po sebi umevno — religiozno etičnim zahtevam, kakor tudi glede individualnega, vzgojno odgovornega nemehaničnega izposojanja. Nesporna je kulturna važnost in potrebnost osrednje knjižnice P. Z. kot kat. kulturno vzgojnega žarišča in kot matice društvenih knjižnic na deželi. Žal moramo ugotoviti, da se velik del kat. občinstva še ne zaveda pravega namena in nalog osrednje knjižnice Prosvetne zveze v Ljubljani in je zato ne smatra za svojo prevažno kulturno ustanovo, ki jo mora z vsemi silami podpirati.
Zveza ljudskih knjižnic.
V	preteklem letu se je ustanovila kot odsek P. Z. Zveza ljudskih knjižnic, katere namen je: tehnično in idejno vodstvo ter pospeševanje ljudskega knjižničarstva. (Gl. Pravila Zveze ljudskih knjižnic v št. 1—2 Vestnika Prosvetnih zvez 1930.)
V	Zvezi ljudskih knjižnic je sedaj včlanjenih 144 društvenih knjižnic. Statistične podatke o svojem delovanju nam je poslalo 121 knjižnic, ki imajo skupno 41.739 knjig, povprečno torej vsaka knjižnica 345 knjig. Izposodilo se je 16.519 Kiijig, ali povprečno vsaka
knjižnica 137 knjig. Časopisov imajo knjižnice naročenih 214. Na novo so nabavile knjig 1869, ali povprečno vsaka knjižnica 15 knjig. Ker je uvedla Zveza za knjižnice tudi skupno nakupovanje knjig, je naročilo v preteklem letu pri njej 55 knjižnic skupno 1500 knjig (za okrog 700 knjig več kakor v poslovnem letu 1928/29).
Ker polaga Zveza največjo važnost na strokovno izobraženost knjižničarjev, je priredila 27. okt. 1929 v Ljubljani enodnevni tečaj za knjižničarje, katerega se je udeležilo 28 knjižničarjev, ki
so z velikim zanimanjem sledili posameznim predavanjem. Na tečaju so predavali g. dr. Anton Vodnik, knjižničar osrednje knjižnice P. Z., o kulturno vzgojnih nalogah in ciljih ljudske knjižnice,, g. Blaž Poznič o smotrenem in pravilnem poslovanju, g. dr. Joža Lavrenčič
pa jim je podjal pregled slovenskega slovstva.
Zveza ljudskih knjižnic obstoji šele eno leto, vendar izkazuje že lepe uspehe. Zato pozivamo naše. knjižnice, da se Zveze ljudskih knjižnic v bodoče še tesneje oklenejo!
Poročilo kino odseka.
Kino odsek je po svojih močeh skušal tudi v preteklem letu v zimskem (•asu postreči svojim članicam na deželi z dobrimi filmi. Od oktobra do maja je izposojeval po dva filma mesečno društvom, ki imajo lastne kinoaparate. Društvom, ki nimajo lastnih aparatov se je posodil zvezin prenosljiv kinoaparat. V svojih rednih sejah in privatnih razgovorih je kino odsek zlasti proučeval vprašanje, kako priti do svojega kino-gledišča, odnosno do lastne kinodvora-ne. V Ljubljani imajo naši kulturni nasprotniki v tem oziru monopol in nujno potrebno vsled tega je, da pridemo čim-preje do svoje lastne kinodvorane. Prav-tako se je proučevalo vprašanje lastne filmske izposojevalnice. Navezani srno na tuje judovske filmske firme, ki naročajo iz inozemstva filme po svojem okusu, tako da nam je mnogokrat težko med mnogobrojnim šundom poiskati dober film. Načrt lastne izposojevalnice je že precej dozorel in je upati, da se v kratkem realizira. Potreben je v ta namen seveda v prvi vrsti denar. Razpolaga pa kino odsek že sedaj s precejš-
njim številom lastnih dobrih filmov. Za normalne aparate ima 20 filmov; za Pathe Baby aparate pa 104 filme.
Vseh društev, ki ima lastne kin :apa-rate je 13. Zvezin kinoaparat je bil izposojen 84 krat. Filmi lastni in naročeni so bili društvom izposojeni 218 krat. Malih Pathe Ba;by aparatov je vseli skupaj 17. Zvezin aparat je bil i. posojen 12 krat; filmi so se posojevali 241 krat.
Prosvetna zveza ima poleg filmov tudi 278 serij diapozitivov, in sicer: 223 kulturnih, 25 pravljičnih in 30 smešnih. Društev, ki imajo lastne skioptikone je 31. Posamezne serije so bile izposojene 481 krat t. j.: 15.830 diapozitivov.
Ker nekatera društva niso bila zadovoljna z naročenimi filmi, je Prosv. zveza poslala vsem društvom sezname filmov, da si jih društva po svoji volji izberejo, Prosvetna zveza pa jih zanje naroči. S to prakso pričnemo z januarjem 1931. Kinocdsek oskrbuje tudi naročila novih kinoaparatov, skioptikonov in vseh sem spadajočih potrebščin in je na razpolago društvom za vse tozadevne informacije.
Ljudski oder v Ljubljani.
Ljudski oder je v svoji 13. seziji od 15. okt. 1929 do 1. okt. 1930 uprizoril skupaj z reprizami 10 predstav na Ljudskem odru, in sicer: Calderonova komedija »Dama-škrat« dvakrat; »Mlinar in njegova hči« enkrat; »Ulica št. 15« enkrat; »Divji lovec« enkrat; ter verski misterij Marija v nebo vzeta« trikrat. Obisk teh predstav je bil razmeroma slab; kar je ob koncu sezije prineslo očiten deficit. Vendar pa kljub temu * članstvo ni izgubilo dobre volje ter se je poleg predvajanja na Ljudskem odru,
tudi v Radiu prav pridno udejstvovalo z raznimi igrami, ki so bile po večini na novo naštudirane. Poleg tega se je priredilo tudi gostovanje dne 10. in 11. maja t. 1. v Kamniku oz. Mekinjah z Halbe-jevo dramo »Reka« in Nestroyevim Utopljenca«.
Dne 4. maja t. 1. je imel Ljudski cder ob navzočnosti večine članstva in zastopnika Prosvetne zveze, svoj redni občni zbor ki je pokazal naslednjo sliko po svojem poslovnem letu 1929/30. Dohodkov Din 48.255-60; izdatkov Din
56.020-90. Primanjkljaj znaša 7.765-90 Din, ki se je pokril iz preostanka koncem 1. 1928/29. Saldo je znašal torej dne L maja 1930 Din 1.257-20.
Odbor je imel v svojem poslovnem letu 9 sej, ki so se vršile po večini skupno z režiserskim zborom. Od 15. oktobra 1929 pa do 1. oktcbra 1930 je imel skupno 7 sej, na katerih so se.obravnavala predvsem tekoča vprašanja in posebno pa, kako najti sredstev in možnosti, za nadaljnje delovanje Ljudskega odra v Ljubljani.
Statistika izposojevanja iger in garderobe, pa nam v dobi cd 15. okt. 1929 do 1. okt. 1930 podaja sledečo sliko: V tem času se je izposodilo 373 izvodov iger in 127 strankam garderobo. Obenem pa je na tem mestu razvidno, da so si podeželski odri izposojevali največ lažje uprizorljive ljudske igre.
Pri tem pa moramo omeniti še, da je z marcem tega leta stopil v veljavo novi državni avtorski zakon, ki je z raznimi davščinami že itak obremenjenim podeželskim odrom naložil še plačevanje tan-tijem za uprizarjanje iger, ki spadajo pod določbe tega zakona. Po zakonu je določena tantijema za uprizoritev iger jugoslovanskih avtorjev 15% od forutto dohodkov; od inozemskih pa 10%. Da pa je mogoče to breme v bodoči sezoni v kolikor mogoče olajšati, je sklenil »Ljudski oder« z »Autor-centralo« pogodbo, po kateri plačujejo društva, ki si
izposojajo igre cd Ljudskega odra samo 10 oz. 8% od brutto dohodkov. Vsako društvo, ki si igro izposodi, se obenem obvesti, če in v koliko je igra podvržena tantijemi. Za bodočo sezono si je Ljudski oder preskrbel tudi nekaj novih iger, ki so podeželskim odrom na razpolago. In sicer: »Sneguljčica in škratje«, pravljica v 5. dej., 5 m., 3 ž., 7 otrok; »V znamenju križa«, zgod. drama v 5. dej., 14 m., 13 ž., št.; Judita«, zgod. drama v 5. dej., 18 m., 9 ž., št.; Nebesa na zemlji . burka v 3. dej., 6 m., 5 ž.; »Vesela povest o žalostni princesi«, burka v 1. dej., 7 m., 2 ž.; Ugrabljene Sabinke . burka v 4. dej.. 6 m., 4 ž.
Delovanje Ljudskega odra v bodoči sezoni je v kolikor zadeva izposojevanja iger in garderobe, ostalo popolnoma ne-izpremenjeno. Kar pa zadeva uprizarjanje predstav na Ljudskem odru, je treba povedati, da je »Stavbna zadruga Ljudski dom sklenila stavbo Ljudskega doma v notranjosti prezidali na ta nafin, da bo oder in dvorano zazidala. Ker ni še gotovo, kdaj natančno se bo to prezi-davanje pričelo, tudi ni gotovo, doklej se bodo naše predstave v teh prostorih vršile. Po vsej priliki se bodo vsaj nekatere predstave še odigrale na tem odru, pozneje si bo pa moral Ljudski oder poiskati kje drugje streho za uprizarjanje svojih predstav. Z upanjem na boljšo bodočnost končujemo s tem svoje poročilo.
S. K. Ženska zveza.
Ob današnjem občnem zboru gleda S. K. Z. Z. zopet na eno leto svojega dela. Delo v tem poslovnem letu je S. K. Z. Z. vršila po svojem starem programu: delo za žene in dekleta vseh stanov in vseh vrst, kjerkoli je bilo treba.
Za čitalnico v provizoričnem domu služkinj v Marijinem domu, Slomškova ulica, kjer se shajajo zlasti brezposelna in na službo čakajoča dekleta, je S. K. Ž. Z. zbrala večjo množino knjig. Te knjige bodo služile dekletom, da si ob čakanju na službo krajšajo čas in se obenem izobražujejo za razne stroke svojega poklica. — V ta namen je tudi vsak
teden enkrat predavala tem dekletom zastopnica S. K. Ž. Z. o raznih vprašanjih ženskega in služkinjskega življenja.
Zastopnica S. K. Ž. Z. se je v maj-niku udeležila VIII. mednarodnega kongresa katoliške unije ženskih zvez v Rimu. Predavanja in resolucije na tem kongresu bodo služile S. K. Ž. Z. za njeno delo v bodočnosti.
Zaradi velike potrebe, da se mestni otroci in otroci iz industrijskih krajev vsaj za dobo počitnic naužijejo svežega zraka, je S. K. Ž. Z. ustanovila za šolske počitnice počitniško kolonijo na Romeu pri Kamniku. Kolonija je obse-

gala štiri skupine po 20 otrok. 40 dečkov in 40 deklic v starosti 6 do 12 let je bivalo po 14 dni v prelepo ležečem Društvenem domu na Homcu. Izdatna hrana, mnogo počitka, lepi izprehodi in izleti v bližnjo in daljno okolico so jih vidno okrepili, da so se veseli in rdečih lic vrnili domov.
V pomladnih mesecih so imele članice na Viču večerni kuharski tečaj.
Od 1. julija do 1. oktobra t. 1. je priredila S. K. Ž. Z. trimesečni večerni kuharski tečaj za meščansko kuhinjo v Ljubljani. Drugi tak zopet trimesečni kuharski tečaj pa se pravi ar vrši od 1. oktobra do 31. decembra.
Zdaj v jesenski sezoni se vršita dva 10-tedenska kmetijsko-gospodinjska tečaja vsak s 16 tečajnicami in sicer v Borovnici in Ovsišu.
Poslevodeča podpredsednica je ob priliki prosvetnih dni K. A. v Trebnjem vodila enodnevni prosvetni tečaj za žene
Pevska
Odbor P. Z. je v desetih dolgih sejah pretresaval razna vprašanja, ki se tičejo P. Z.
Da bi poživil, oziroma dobil stike z zbori, je takoj v začetku razposlal vsem zborom okrožnice, v katerih jim je sporočil položaj Zveze in jih vabil k sodelovanju. Osebnih stikov mu ni bilo mogoče tako gojiti, kakor bi jih bil rad in bi bilo za vcepljenje novega življenja organizaciji potrebno, ker mu je manjkalo zato vsakršnih sredstev in so bili odborniki z notranjim organizačnim in svojim stanovskim delom preobloženi. Da bi se pa zbori prepričali o našem resnem delu in usmerjenim ciljem, smo jim sporočali sproti v »Slovencu« in »Pevcu« vse važne sklepe o d bo rov i h sej.
Ponovno že je bilo sklenjeno na občnem zboru, naj Zveza priredi za pevovodje večdnevni tečaj, a do letos se ta sklep še ni bil izvršil. Ker smo bili prepričani, da nam bo prinesel tak tečaj poleg strokovnih dobrin, ki jih bodo imeli pevovodje od tečaja, tudi še najživahnejši stik z voditelji naših zborov, smo priredili z velikimi žrtvami pevski tečaj, ki
in dekleta, ki se ga je udeležilo okoli 200 žen in deklet.
Prav zadnje tri dni pa je priredila S. K. Ž. Z. tridnevni prosvetno-organiza-torični tečaj za odbornice in članice ženskih in dekliških odsekov in ženskih društev. Na tem tečaju jim je v predavanjih in praktičnih vajah pokazala teoretično in praktično delo v ženskih in dekliških odsekih in društvih; zlasti pa društveno poslovanje. Obenem so spoznale potrebo ženske izobrazbe, zlasti gospodinjstva ter vzgoje in higijene v družini. Udeleževalo se ga je prav lepo število tečajnic.
Novih načrtov za bodočo poslovno dobo S. K. Z. Z. nima, ker bi rada z dosedanjimi preizkušenimi sredstvi koristila tudi tistim odsekom in društvom, ki doslej še niso prišli na vrsto, zlasti pa novim in na novo se snujočim odsekom, ki se jih je preteklo poslovno leto ustanovilo lepo število.
zveza.
je trajal štiri dni, se vršil v Marijanišču in uspel kar moči ugodno. Udeležilo se ga je 122 udeležencev, zastopana je bila vsa ožja domovina, celo Prekmurje; zelo veliko je bilo med udeleženci tudi crga-nistov s Štajerskega, kamor je naša stvar dosedaj le prepočasi prodirala. Zanimanje udeležencev za predavanja, resnost predavateljev in izredno pojmovanje naših teženj naj potrdita dejstvi, da so vsi udeleženci, tudi tisti, ki so se bili prijavili za en ali dva dni, vztrajali do konca in so v izrednem navdušenju slednjič sklenili, da ustanove pod okriljem Pevske zveze stalen pevski zbor organi s tov in p e v o v o d i j, da bi v zboru pokazali svojo stanovsko solidarnost in zavest in bi se Ob rednih vajah vedno bolj izpopolnjevali v svoji lepi umetnosti. Toliko lepega uspeha nismo mogli pričakovati in nas je v resnici vse presenetil. Seveda ima pri tem uspehu svoj izredni delež tudi vodstvo »Marija-nišča«, ki nas je sprejelo za ves čas z odprtim srcem na stan, hrano in nam dalo na razpolago tudi učilnice in kapelo za vsakdanjo službo božjo. Naj sprejme

tudi na tem mestu našo najiskrenejšo zahvalo. Pevski zbor bomo osnovali, artistični odsek je o tem že ukrepal in že izdal poziv za prijave. Po letu bomo imeli gotovo že zbor, ki bo bržkone že samostojno nastopil, če se mu bo nudila primerna prilika.
Odjek notranjega dela odborovega se kaže tudi v pisarni sami: lani je izkazala tajniška knjiga vseh dopisov 92, korespondenca je bila zaključena že 1. julija, dasi se je vršil občni zbor šele 3. novembra, letos smo pa dobili oziroma odposlali v 9 mesecih, t. j. od 3. nov. 1929 do 28. avg. 1930 1113 dopisov, med katerimi pa ni všteta korespondenca >Pevca«. Razmerje korespondence z lanskim letom je 1 : 16.5, torej se je pošestnajsto-rila, dokaz, da je ta stran odborovega dela popolnoma uspela.
Ker so bila na lanskem zboru od odbora predložena in že od oblasti potrjena pravila odklonjena, je preskrbel odbor nova pravila, ki so v bistvu obdržala vse temeljne smernice prvotnih naših pravil, jih na izrednem občnem zboru 23. febr. v živahni debati pretresel in so že dobila potrditev oblasti, tako da je slednjič tudi zadeva društvenih pravil, ki je nekaj časa čakala primerne rešitve, sedaj urejena.
Naše notranje delo je v živo zadel zakon o zaščiti avtorskih pravic. Če bi se morali naši zbori boriti za tantieme in proti njim sami, ne bi dosegli uspeha in bi imeli s tem neizmerno delo. Če pa bi morali plačati tantieme, bi bilo udušeno naše petje. Odbor je tudi to stvar pazno zasledoval od kraja do konca in je sklenil izprositi od skladateljev oprostitev tantiem za vse v Zvezi včlanjene zbore. Ta akcija je gotovo za našo pevsko umetnost življenskega pomena. Naši skladatelji so to tudi uvideli in so nam šli drage volje na roko. Imamo že 22 oprostilnih izjav in sicer so nam jih poslali gg.: Bajuk, dr. Dolinar, dr. Hochreiter, Jereb, Jobst, dr. Kimovec, Klemenčič, Mav, Mihelčič, Mlinar-Cigale, Ocvirk, Pavčič, Sattner, Tome in Vodopivec, Grum, Adamič Karlo, Doktorič, Kramar in Prelo-\ec, Železnik in Ive v. Odbor se tem gg. prav prisrčno zahvaljuje in bo prosil še tudi druge, ki jih še nismo prosili. S tem
bomo ujeli udarec, ki bi ga dobila sicer naša pesem. In če nič drugega ne bi bila Zveza letos storila, je že samo to delo vredno njenega obstoja in glasno dokazuje njeno potrebo in je bilo poročilo lanskega odbora o likvidaciji preura-njeno.
V artističnem odseku, ki mu je glavna skrb in naloga izdajanje glasila Pevca«, so bili letos sledeči gg.: Jovan, dr. Kimovec, dr. Ploj, msgr. Premrl, Primožič in Zdešar. Prostovoljno sta izstopila dr. Dolinar in dr. Vurnik. Načeloval mu je po pravilih zvezin pevovodja M. Bajuk. Odsek je prevzel v svoje roke drugo nujno nalogo odbora, t. j. restavracijo »Pevca«. Sklenil je takoj na svoji prvi seji dne 10. decembra, da se vrne Pevcu« za vsako oeno samostojnost. Težave niso bile majhne: uredniška miza prazna, na Dunaju dolga čez 6.000 Din, število naročnikov minimalno, zaupanje po deželi porušeno. Po daljših pogajanjih in osebnih posredovanjih smo se pogodili, da nas tiskarna na Dunaju počaka do junija 1930, in sicer na osebni kredit. Zbrali smo iz vse Slovenije oferte za posamezne številke ^ Pevca v in se pogodili z najcenejšo, t. j. Jugoslovansko tiskarno, da nam sicer tiska list, toda samo proti takojšnjemu plačilu vsake številke. Vrnili smo listu zopet ono smer, ki jo mora po svojem namenu imeti, pričeli z agitacijo, poslali na ogled številke vsem bivšim naročnikom, toda zaupanje se je vračalo le silno počasi, kajti prejšnji letnik je ostal naročnikom dolžan celo zadnji dve številki. Danes je število naročnikov poskočilo tako, da smo dosegli in celo nekoliko presegli lansko število, in pošiljamo danes :> Pevca v okroglo 550 izvodih, kar seve še ni dovolj, toda napredek je, in sicer soliden napredek, ki je nastal vsled vsebine in točne izdaje lista. Naročnino iztirjavamo s primernimi opomini in je danes še komaj nekaj desetič neplačanih naročil. »Pevec se danes že sam vzdržuje in bi bil že skoro aktiven, če ne bi moral plačati starega dolga. Do danes smo ga odplačali tako, da ga imamo le še okroglo 3.500 Din.
Je pa še nekaj, kar moramo omeniti, ker je važen kalkil v naši bilanci in v mobilnosti našega Pevca . Novi zakon
prepoveduje vsako prepisovanje not, ki tudi samo na sebi v večji meri ni več primerno. Storili smo tudi v tem oziru važen sklep, da prodajamo zborom glasbene priloge po taki ceni, kot jih ni mogoče prodajati nikomur; vse priloge celega leta stanejo zbore samo 10 Din ali ena stran okroglo 22 par, s tem prihranimo zborom neizmerno zamudno delo prepisovanja in morejo zbori takoj, ko sprejmejo list, že iz njega peti. Če se nam bo posrečilo, da bodo vsi zbori naročili pevčeve priloge, bomo izven vseh finančnih težav in »Pevec« bo pomogel Zvezi v vsem njenem notranjem delu s svojimi prihranki.
Najtežavnejše in skoro najmanj uspešno delo je imel odbor z reparacijo blagajne. Članarine ni mogel iztirjavati, ker je bila popustila notranja vez med zvezo in zbori, dalje ker zbori večinoma nimajo svojih blagajen in tudi prej nobeno leto nismo mogli iztirjati večine članarine iz pravkar omenjenega razloga. Obrnili smo se na več naslovov po podpore. Uslišala nas je veleugledna Vzajemna zavarovalnica in Ljudska posojilnica, ki je tudi edina naročila inserat. Oba zavoda sta nam darovala po 1000 Din, za kar naj sprejmeta iskreno zahvalo. Pred nekaj dnevi nam je nakazala še kr. banska uprava 1000 Din za kritje stroškov pevskega tečaja, kajti dali smo udeležencem hrano in stanovanje zastonj, da ne bi imel nihče izgovora vsled denarnih težav. Vse druge prošnje so ostale neuslišane in smo sedaj izgubili že tudi upanje, da bi nas ta ali oni uslišal. Če bo šlo po sreči, bomo stanje blagajne
vseeno uredili, četudi težko, in sicer po načrtu, ki smo ga izdelali in ga zbori že Izvajajo.
Sklepno bodi samo še to omenjeno., da je imelo letos okrožje »Krško polje« dva koncerta, po enega pa Trebanjsko in Kranjsko, več okrožnih prireditev pa je v pripravi, ker so jih različne okolnosti dosedaj zadrževale.
Naša bilanca je torej letos, hvala Bogu, pozitivna, aktivna, zlasti še v moralnem oziru. V bodočnost gledamo s polnim zaupanjem, ki nam ga je vlil i letošnji uspeh sam i živo zanimanje pre-številnih udeležencev pri pevskem tečaju, ki so vsi naš program dobro razumeli in z navdušenjem sprejeli. V bodočem letu bo naše delo posvečeno novemu zboru organistov in pevovodij in notranji organizaciji: ugotovili bomo- članstvo zborov in na podlagi tega razvili po okrožjih živahno delo za našo stvar, ki pač zasluži vsestranske žrtve in podpore. Za to delo je pač število 6 odbornikov, ki so jih imela prejšnja (popravljena) pravila, premalo, zato smo njih število v novih pravilih zvišali zopet na prvotno deset. Sedaj je setavljen odbor takole: V. Lavrič, predsednik, I. Primožič, podpredsednik, M. Bajuk, tajnik, pe-vovodja, urednik in upravnik, M. Kunay, blagajnik, T. Lavrič, arhivar, D. Dokto-rič, M. Jovan, Klančnik, dr. Ploj, N. Loboda, St. Premrl in Ivan Zdešar, odborniki. Dobra volja in navdušenje odbornikov nam je porok, da bomo mogli vzdržati z božjo pomočjo smer svoje poti vztrajno navzgor in bo naše poročilo ob tu še veselejše.
H. B.:
Film v luči mladinske vzgoje.
V času, ko se življenje odigrava vse prej kot v naravnih odnošajih, kaže že šolobvezna mladina v svojem duševnem razvoju znake, ki niso preveč razveseljivi. »Nervoznost«, bolezen modernega časa, je prešla kaj hitro tudi na mladino in se odraža včasi v komaj opaznih odtenkih. Nastopajo manjša in večja du-
ševna nesoglasja, nerazpoloženja, ki ne ovirajo samo pravilnega duševnega razvoja, temveč tudi telesni. Morda se nam je zdelo vsedoslej to premalen-kostno, da bi bili iskali poti, ki bi mogle vse to brez težave preprečiti. In posledica tega je oni nebroj otrok, ki že v prvi mladosti nosi znake izgubljenega ravno-

težja. Izredno veliko je vzrokov, ki v današnjem času pripomorejo poleg prirojene šibkosti k temu.
Eden teh, ki pa gotovo ni najmanj važen, je ta razvada, da jemljejo starši otroke zlasti po mestih in trgih k najrazličnejšim predstavam. Nihče ni imel doslej pomislekov k temu, dokler se ni javil klic — iz zdravniških krogov. In komur je na srcu zdrav razvoj mladine, bo morda vendar vzel v premislek tole:
Pred dvanajstim letom nima otrok v gledališču ničesar iskati in najsi je to predstava katerekoli vrste. Tudi »mladinske predstave« ne delajo izjeme. Šele takrat more namreč otrok ločiti namišljeni svet od resničnosti. Skušnja uči, da zlasti mestni, zgodaj razviti, nervozni otroci cesto sami že zelo zgodaj prosijo, da bi smeli v gledališče. In ravno pri teh je nevarnost največja, da jih taki poseti duševno in telesno oškodujejo. Ravno ti bi se morali vzgajati čim bolj daleč proč od gledališča. Mnogi sicer smatrajo zlasti »mladinske predstave« za dragoceno vzgojno sredstvo in zgodnji poset za neoporečen, a skušnje so pokazale vprav nasprotno. Take predstave najrazličnejše vrste so mnogo pripomogle poleg vseh
drugih duševnih in telesnih motenj k zgodnji seksualni dozorelosti velikomest-nih otrok. Morda bi marsikatere zgodnje stranpoti ne bilo, ako bi mladina v naj-nežnejših letih uživala več pažnje, pozornosti.
Nasprotno se je pokazalo, da je filmska predstava, pravilno izbrana, mnogo koristnejša. In vprav iz zdravniških krogov izhaja mnenje, da morejo kratki poučni filmi (in samo ti!) mnogo doprinesti k duševnemu razvoju otroka, vendar tudi ti šele v času šoloobveznostd. — Tudi filmska igra, najsi je eventuelno pravljična ali kakorkoli, ima trenotke napetosti, življenjsko prikrojene vsebine in spada prav tako šele v vrste odraslejših otrok kakor oderska igra.
Naj bi torej oni, ki imajo opravka z mladino, malo pomislili na to, da s takimi razvadami v pravem pomenu besede, mladina pre_ dvanajstim letom mnogo več izgubi kakor pa pridobi. Zamujenega ne bo ničesar in ako bo tudi v vseh oru-gih poglediu ^.uševni in telesni razvoj harmoničen in ne prenagel, bo imela mladina tedaj od svojih raznovrstnih predstav tolixo več razvedrila in haska.
Odborom sporočamo:
Ker je po novem državnem avtorskem zakonu uprizoritev iger, posebno inozemskih avtorjev podvržena tantijemi, ki na podlagi zakona znaša 10—15% od brutto dohodkov, je Ljudski oder v Ljubljani sklenil z »Autor-centralo« v Zagrebu pogodbo, po kateri se vsem društvom včlanjenim pri Prosvetni zvezi in ki si izposojajo igre od Ljudskega odra, zniža tantijema na 8—10% , t. j. od jugoslovanskih avtorjev 10%, od inozemskih pa 8% od brutto dohodkov. Pri tem pa se opozarja, da mora vsako društvo igro, ki je podvržena tantijemi 8 dni pred uprizoritvijo prijaviti pri zastopniku »Autor-centrale« g. Ciril Tavčar-ju, Ljubljana, Grajska planota 1, da se s tem izogne event. posledicam avtorskega zakona. Igre, ki so podvržene tantijemi imajo od lr julija t. 1. dalje na naslovni strani to-
zadevno obvestilo in žig »Autor-cen-trale«.
Prosvetni teden od 19. do 26. oktobra.
19.	oktobra, nedelja: Blagoslovitev prosvetnega doma v Celju. Predava g. dr. Basaj: O zadružništvu, g. Fran Terse-glav:»0 katoliški prosveti«.
20.	oktobra, ponedeljek: g. dr. Slavič: Mednarodna zveza duševnih delavcev, g. dr. Fabijan: Katoliška mednarodna zveza duševnih delavcev.
21.	oktobra, torek: Kino in katoličani. Vprašanje kina v Ljubljani, g. katehet Pivk.
22.	oktobra, sreda: Naše knjižnice, predava g. dr. Vodnik, Naše časopisje, predava g. Košiček.
23.	oktobra, četrtek: Občni zbor Prosvetne zveze, nato referata: g. dr. Kuhar: Naša ljudska visoka šola, g. dr. Ahčin:
Kaj se učimo od inozemskih kulturnih organizacij.
24.	oktobra, petek: Tečaj za knjižničarje, zvečer ob 8 prosvetni večer: Slovenski slikarji, predava g. msgr. Viktor Steska.
25.	oktobra, sobota: Ljudska igra pri nas, N. Kuret, Ljudska pevska in glasbena umetnost, g. katehet Lavrič.
26.	oktobra, nedelja: ob 9 občni zbor Ženske zveze, popoldne ljudska igra: Julij Cezar.
Prosvetni večeri.
V zimski sezoni 1930/31 bo priredila Prosvetna zveza v Ljubljani serijo prosvetnih večerov z različnim sporedom. Na programu so ljudska predavanja opremljena s iskioptičnim slikami, deloma tudi s kulturnim filmom, deklama-cije, recitacije, pevske in godbene točke. Večeri se bodo vršili od 10. oktobra 1930 do 27. marca 1931 in sicer vsak petek ob 20 v verandni dvorani hotela Union. Prireditve so javne in vsakomur dostopne.
Spored večerov: 1930.
1.	10. oktobra: Dr. Alojz Kuhar, urednik Koroško vprašanje na mirovni konferenci.
2.	17. oktobra: Dr. Marko Natlačen, odvetnik: Carigrad.
3.	24. oktobra: Msgr. Viktor Steska: Glavni slovenski slikarji.
4.	31. oktobra: Inž. Ciril Jeglič: Naše sobne rastline.
5.	7. novembra: Dr. Valter Bohinec, prof.: Fritjof Nansen in njegova odkritja.
6.	14. novembra: Dr. Franc Kulovec, minister n. r.: Kulturni boji v zgodovini.
7.	21. novembra: Dr. Milan Dular, 8. 28. novembra: Dr. Alojz Kuhar, urednik: Naši izseljenci.
konzul: Ob 100 letnici belgijske neodvisnosti.
9.	12. decembra: Dr. Stjepan Marku-lin, odvetnik: Zagreb.
10.	19. decembra: Prof. Janko Mlakar: Moje potovanje po Sredozemskem morju.
1931.
1,1. 9. januarja: Dr. Valter Bohinec, prof.: Indija, njeno bogastvo in njena beda.
12.	16. januarja: Dr. Alfred Šerko, rektor ljublj. univerze: Zoološki vrtovi.
13.	23. januarja: Prof. dr. Josip Jeraj: Duhovno stremljenje sodobnega človeka.
14.	30. januarja: Prof. Josip Šimenc: Kaj sodi znanost o okultizmu?
15. 6. februarja: Prof. Franc Koblar: Delo Franca S. Finžgarja, pregledano ob njegovi 60 letnici.
16.	13. februarja: Predpustni večer V sliki, pesmi in prozi.
17.	20. februarja: Dr. Stane V urnik: Naša narodna pesem.
18.	27. februarja: Dr. Anton Brecelj, zdravnik: Zdravstveno predavanje.
19.	6. marca: Dr. p. Roman Tominec: Človeški obraz in njegov izraz.
20.	13. marca: Franc Erjavec, urednik: Socialna zgodovina Slovencev.
21.	20. marca: Dr. J. Mal, muzejski ravnatelj: Ljubljana in leto 1848.
22.	27. marca: Prof. Jan. Šedivy: Pogled v vselovanski svet.
Drušiva poročajo
Kat. prosvetno društvo v Kamni gorici je svojo 30 letnico proslavilo v dneh 23. in 24. avgusta t. 1. na zelo slovesen način.
'Slavnostna akademija je privabila v soboto 23. avg. zvečer lepo število doma-• činov kakor tudi okoličanov v krasno razsvetljen Dom, kjer so vsi z največjim zanimanjem sledili krasnim točkam pe-
strega programa. Mogočno je zadonela kot prva točka z odra »Slovenska pesem«, ki je radi res popolnega izvajanja pod spretnim vodstvom g. prof. M. Tomca žela priznanje vseh poslušalcev. Gosp. prof. L. Arh je nato v krepkih in stvarnih besedah podal nakratko zgodovino društva. Opisal je trud njegovih ustanoviteljev, ki se niso strašili nobe-
nih naporov, le da so uresničili Krekove ideje itn dali kamnogoriškemu delavcu društvo, ki naj foi ga vzgajalo, mu dalo razvedrila in mu bilo z eno besedo drugi dom, za domačo cerkvijo in šolo največji ponos, naštel prve odbornike, ki so še skoraj vsi živi, njihove napore za dosego idej in končno zmago, ko so si postaviti svoj lastni prosvetni dom, na katerega lahko gledajo s ponosom, saj je res lastnina njihovih žuljev, njihovih misli in njih trdega dela. Pri izvajanju »Dume« je občinstvo v resnici občutilo bedo naših izsljencev, kajti člani mladinskega odseka so jo res živo in z občutkom simbolično prikazali. »Divji lovec« igralcev-jubilantev je občinstvo v vsakem oziru zadovoljil. Bil je tako igran, kakor mora biti ta Finžgarjeva umetnina, da je res narodna igra, narodova last. Občinstvo je z zadoščenjem in priznanjem odhajalo s te akademije, ker je spoznalo ves trud in vse žrtve društva v preteklosti, napredek in mogočno rast v sedanjosti in videlo v tem prizadevanju še lepšo bodočnost tako agilnega društva.
V nedeljo, 24. avg. so se člani korpo-rativno udeležili ob 10 zahvalne službe božje v domači cerkvi, kjer so se zahvalili Bogu za njegov blagoslov in njegovo pomoč pri njihovem 30 letnem delu. Pri sv. maši je lepo pel domači cerkvni zbor, czačen z društvenimi pevci - pod vodstvom g. prof. L. Arha. Zbor pa je mojstrsko spremljal na orglah g. prof. M. Tome.
PO službi božji se je pred Domom vršilo odlikovanje 12 članov - trideset-letnikov, ki je izvenelo po kratkem, a navdušenem govoru društvenega predsednika g. Janeza Varla v odkritosrčno manifestacijo za našo lepo Jugoslavijo, našega kralja in njegov vzvišeni dom ter se končaro z državno himno.
Popoldne ob 3 pa so dijaki s Shakespearovo komedijo »Beneški trgovec« dosegli popolen uspeh. Igranje, oder in sploh ves nastop bi bil vreden strokovnjaške ocene, kajti z gotovostjo lahko trdimo, da Shakespeare še nikd.ir in nikjer na naših podeželskih odrih ni žel toliko priznanja, pohvale in odobravanja od strani občinstva. Ljudje so se s popolnim razumevanjem sicer precej težke snovi, vživeli v igro in vztrajali skoraj 3 ure v prenapolnjeni dvorani kljub žgoči vročini. Ker pa je bila prostorna dvorana premajhna, da bi zadostovala za vse došlo občinstvo, so igro na splošno željo prihodnjo nedeljo, dne 31. avg. ponovili.
Po igri se je razvila res prisrčna prosta zabava v zunanjih prostorih Doma z bogatim srečolovom in petjem.
Velik uspeh tega jubileja je zelo vzpodbujevalno vplival na vse društvene člane, ki bodo v prihodnje napeli vse svoje moči, posebno v novo ustanovljenem mladinskem odseku in poživljenem dekliškem krožku, da s svojim prosvetnim in kulturnim delom proslave še na bolj dostojen način še marsikak tak jubilej.
Vsebina: Občni zbor Prosvetne zveze dne 23. okt. 1930. — Prosvetno delo radio oddajne postaje v Ljubljani. — Osrednja knjižnica Prosvetne ziveze v Ljubljani. — Zveza ljudskih knjižnic. — Poročilo kino-odseka. — Ljudski oder. — S. K. Ženska zveza. — Pevska zveza. — Film v luči mladinske vzgoje. — Odborom sporočamo. — Društva poročajo.