ISSN 0350-5561
77
D350
556D
Pretežno jasno in hladno bo.
številka 43
četrtek, 15. novembra 2001
220 SIT
Osnovna šoia Antona Aškerca Velenje je praznovala trideset let delovanja. Na slovesnosti v veliki dvorani velenjske glasbene šote je zapel šolski otroški zbor, ki ga vodi Metka Oštir Smimov. Ob tej priložnosti so zapeli novo himno šole.
mtp
»Le složni in strpni bomo icos naiogam
«
Osrednji dogodek ob praznovanju letošnjega praznika občine Šmart' no ob Pa ki je bila svečana seja sveta, na kateri so nekaterim naj' záslužnějším krajanom podelili nagrade in pri' znanja. Najvišja občin-ska priznanja so prejeli: od leve proti desni: grb občine NH Era Šmartno (priznanje je prevzel predsednik kfubu Gvido Omladič), plaketo občine pa veteranke POD Šmartno ob Pakt (prizna^ nje je prevzela Anica Duh) ter Karel Napotnik.
mtp
216 delavcev Eka brez dela?
Delnvci Cka Velenje s<i xdgotovo tístí, ki clohi'o vedf), kjJ pomeni imeli del(K k^j pomeni stečaj in kaj hiti n» cesti. Vsakih nekaj let se jim to do^aj». In Kol ka:^e jim to }>ro7i tudi lokrul. Pi) toči/vonili je vedno prepo/nov^ vseeno ostaju ^re-na k priokus, da tisti, ki bi lahko pred leti podprli pcmujene mi»2ri(>sti, kijih .|e/a ni/rešitev pr4»l>lem(itike nekdii^je^ Kka ponujalo (iorer^e, (e^a niM) hoteli narediti. Oči t nfi je bilo ta-krat premalo posluha in preveč nezaupai\ja za taki^nopote« /o in to p4)djetje Je bilo med prvimi, ki je okusilo tenme strani kapitali/.ma, x;idnji dog<KJki pa kanejo, da bo tudi najtemni.jš«.
Većinski lasinik podjcija Eko jc francoska skupina VALEČ), eden največjih svetovnih proizvajalcev avlomobÍL*ike opreme. V Velenju .so izdelovali eiekiriône kahle za vozila Re-voz iz Novega mesta. Vodstvo je pred nedavnim predstavilo sindikatu poslovne rczuUalc, ki kažejo, da njihova proizvodnja ni konkurenčna in rentabilna, da so asivarili v zadnjih Jrch lelih /a 250 milijonov tolarjev izgube. Vodstvo predlaga ukinitev, proizvodnjo pa naj bi po neuradnih informacijah prenesli v Romunijo, kjer jc delovna sila cenejša.
O le m so se v lorek prigovarjal i predstavniki vodstva s sindikatom in občinskim odborom SKEl, ki jc vodstvu predlagal uvedbo novih proizvodnih programov, sčimcr bi vendarle lahko obranili podjetje in delovna mesta. V pisni obliki ga bodo predložili do 20. novembra, dan prej pa bodo o tem ra?-pravljali na se.sianku republiškega odbora, kot je povedala se-kreiarkii območne organizacije SKEI J<^ica I Icrct^ Vodstvo pa naj bi dokončno odločitev ^sporočilo 23. nwcmbra.
O stiskah delavcev Eka so govorili ludi na .seji upravnega i)dbora Savinjsko- ^lei^ke območne gospodarske zbornice, kjer je velenjski župan Srečko Meh obljubil pomoč. S predstavniki gospodarstva tega okolja bodo. Če bo prišlo do stečaja, .skuhali najti ustrezne rešitve.
■ Mira Zakošek
[ň](ílGííř3Dú
m \k)
v Šentiyu pri Velenju so v soboto, kljuh mr/lemu dnevu, do« mačini in turistični delavci pripravili uspesno marlinc»vai\je, že tretje po vrsti.
Prav ves dan sovrstile prireditve, na katerih so udeleženci rajžanja od vinske kleti do kleli uživali v kulinaričnih dobrotah, ki so jih pripravili na domačijah. Vino so krslili pri Vrbenjakwh, pop<^ldne pa so pred gostiščem Pirh v središču kraja pripravili Se obred Svetega Martina V Šentilj je prijahal na belem konju in poskrbel, da se je mošt spremenil v vino. Bojda zelo dobro. Ce bo le lekJo v pametnih količinah.
■ bš, foto:J. Kandolf
Zgornja Savinjska dolina
Kdo in komu naliva noro vino!?
V l}o}iedeijek je kol six>jevrslna biološka fToniba v '/poniji Sat>mjski doli ji i f)fijekjiih mvica o dotmtr.mem (frueni prinimi boltom norih hau v Sloveniji oziroma o sumu Zelo	pri vsem tem je bilo, da po
fHjiiedeljkovi novinarski konferettci rnifiislra za hnclijstvo in direklnrja velerifinvske uprave jfrav nihče od prislojnih ni veda I ničesar o ttfin primeru, j/opolna rieveth/osl je pri vseh vladala Uidi v torek zfttlraj. Več kot točilno je hiia to od muhe jenih iz Lju(7lja}ie za^ povciiana tnolČeČfUKit, kar se je k/ianeje potrdilo. Na /xuirugi M(KÍ^je niso ime.lt pojma s na veterinarski postaji niso ved^řli ničesar^ prav lako ne velernuirska inšpekt<jrtca. Nobeden od njih ni dohil nikakrÍJ}e}^a uradnega sporočila, ČeJudt bi ZA primer morali veJeti^e zaroiii prepoviuii prometa z živino in pre-
ffovediinega stilia s lo hnetijc). Kasneje se je nevednost spremenila v dejstvo^ da niso pris-iojniza izjave, poizvedovanje na terenu pa je bilo M j zgovorno. Primer je namreč znan in ni od včeraj t novost je le potrjen sum o bf>lezni norih krav v /gornji Savinjski (hI in i. Prizadetega lasUiika seveda nihče ne ieli, noř,e in ne srne izdati, p<fčakati bo pač treba na analizereferenčneg,a laboratorija vivic-arskem Bernu, ki naj (n bili na vi>ljo v začetku prihodnjega tedna. Takšno skrivnost je na majhnem območjv trn je Savmjskv doHne paČ teékf) skriti očem javnosti, zato bi bilo Ixjlje povedati resnicOy ki bi pre^trečila nel>rijelne govorice. Navsezadnje gre samo za sum o domnevni obolelosti, ki bi se mu bolj {n'ile^alo Čisto vino.
UJP
n ONOVitEC e
Slavje pred drugim polletjem
UUBNO OB SAVINJI. Na ljuhncm oh Savinji zavzeto in poscšcno /jikljuCujcjo nckiijlilno naložbo v otroško varstvo in osnovno áotstvo, vredno 4 milijone nemških mark, v zadnjem delu p» bodo pridobili pri/idck z učilniciimi in kai)i> neti 1er novo telovadnic» z 850 kvadrainimi metri u]>ora1>nili površin.
Rok izgradnje se je sicer nekoliko podaljšal, vendar je usklajen 2 začetkom drugega pi^llclja. Vsa gradbena dela bodo i?-vajalvi sklenili do koiieca lela, januarja bodo namestili opremo in nalti slavili.Upravičeno, saj Ix^do z naložbo reî»ili veliko pomembnih /adev. V celoU bodo zagouwili pígoje vjx de-veilcino rejdili prostorsko Misko v Šolski upravi, en razred bo končno zapusîil prostor v sascdnji občinski stavbi. otrokť>m Iz nířjih ra/redov ne več treba i/vajaii telesne vzgoje v učilnicah, saj v sedanji majhni telovanici zanje niso našli prostih ur, krajan(îm In^do t>mogočilo rekreacijo, .športnikom pa vadbo in tekme.
Most za tisoč let
OlKlnn Ljubno je / veliko pomoCJo in udele/lK) krajanov v minulih letih v zaselku Snvinn posodobila 4.7fKI metrov ceste in tako višinske kmetije resnično pribli^jila dolini in oi>čjn» skemu središču. I^rihodnje leto hodo poskrbeli še zn 2,5 kilometra ceste, pravo vrednost vsem nalo^.bam pa bo dal nov m« M t, ki 7, Ljulmc^^a vodi proti Sa vini. Prejšnji jc bil povsem dotrajan in /elo nevaren /a vse udeležcnce v prometu, /. novim pa IhmIo rešili tei^iivc /a tisoč lel. kot radi poudarjajo.
Deb bodo vredna 35 milijonw tolarjev, odčesar jih je 30 zagotovila občina iz proračuna. 5 krajani z izp'adnjo ograje in drugimi deli. mosl pa bodo odprh julri. v petek.
Kodrun podpredsednik mladega foruma
CEUE • Na kongresu mladef;a foruma Združene liste m»-eialnih demokratov Slovenge, kije koncc oktobra potekal v ccljskem narodnem domu, so /a prc<lscdnika i/>(i)ili Luka Jurija i/ Kopra, /a podpredsednika pa Jureta Kodruna i/ iso.š tanja.
V predsedstvo mladega ťoruma je bil izvoljen Dimitrij Amon. delo regijskega kcx>rdjnatorja pa je pav,?el Gai^per Koprivnikar.
Poslanski večer Bojana Kontiča

d
•k






Gaéper Hopriv/iikar, Jur& Kodrun, Dimitrij Amon.
Rudarji solidarni
IZOLA, 2. novembra - V premo&ovniku se dobro zavedajo pomembnosti darovanj;! krvi. Zc desetletja so/nani p<» hu» manosti in pripravljenosti pomagati ljudem v stiski.
Vodstvo osiHwne organizacije RK v Premogovniku Velenje je skupaj z občinskim odU^rom tokrat pripravilo izredno krvodajalsko akcijo za izolsko bolnišnico. V iransluzijskem oddelku BolniSiiice Izclu je kri darovalo naših krvodajalcev.
■ O.K.
Samostofnost Slovenije že med drugo svetovno vojno
VliLENJL. 12. novembra - Poslanec ZLSI) Bojan Ki>ntiČ je na tokratnem iso.slnn^kem večeru jiostil nekdanjega slovensketja predsednika, danes osemdesclletnesa J:tneZ2i Stjinovnika. Čilega, /xlravega in vedrvgii dului.
Vjavnosli se zadnje dtiselleije ni pojavljal, ttîkrai pa brez dlake nn jeziku i/ swjega žejnega kola ocenil nanxlno-osvt^bodilni boj, kije -kolje dejal - osnova naše današnje ^aniosltv jnosli.saj so takrat uspeli spremenili hlapčevj»-ki značaj slovenskega naroda v ljudi z <losU> jaasivom. kisosc bilisp^vobnidvi^iiii in oblikoval j lasinodržavi>. Ta je bila pi> njegovecn obîîkiwana oktobra leta 1943 v Ktxevju. Takrat so tudi jasno poudarili, ptid kak.sninii |>'^goji želijo stxleliwati v Jugoslaviji in pod kakšnimi bodo iz nje odšli, loso tudi udejajijili m zas-mwali prve demokratične volitve, v ustavi leta iy8y pa uzakonili, da veljajo, kadiu pride do razhajanj, republiški in ne državni zakoni. Znali so sprejeli tudi poraz na volitvah. "Demos pa je hitn.i pokayjJ. da ne /na vladali." je dejal Jane/Slajiovntk. ki njíhtwi vladinajbt>lj zameri denacionalizacijo, saj meni. da je bila 2aSlovence točna največjili napak. Napačna
je bila i^e nacion;(Ii/acija. poudaija. saj nikakor ni bilo prav, dasoobprcbt^gaiih razlaščali tudi male pixljcUîikc in kmete. Z dcnaeiiinal-ÎAicijo p;i je bilo vzeto vsem, in to ne le tej generacij, zaradi te odločitve bo namreč obre-menjenih le nekaj na.slednjih gene racij.
()l>sixlil je tudi terorizem, cto tem pa pnudar-il, da so korenine zanj predvsem v krivičnii razdeljenem svein. saj je nesprejemljivo, da Ima 375 Zemljanov loliko bogastva, kot ga na drugi strani premore ^ milijarde ljudi, leror-
iztna zato tudi ni mogoče izkoreninili z vojno, ampak je potrebno zag^^toviti, da bonîo vsi prebivalci naSega planeta živeli čKweka das-tojno življenje.
In kaj meni o povc^jnih pobojih? "C^erarjeva je naredila prav. Prav je, da se ugotwj resnica in ta bo pi^kazala, da niso p<ibijali j^arii/ani. saj je bila partizanska vojska razpviáčeiw 18. maja 1945. R^boji pa so morali bili organiziran i in vodeni drugače."
■ M.Zaicosek
90 odstotkov dijakov In 70 odstotkov študentov že prejema štipendije
»Zastoji« zaradi dohodninsl^ih odločb
VELENJE - 90 iK^stolkov dya-kov ín70odstotk<iv studentov na ohnioiju je prve i^tipend^e ii republiških .sredstev že prejelo, ostali čakijo, ker njihovu vl<^e niso po|>olne, V večni primerov inanjkiijo dohodninske odločbe, kijih je trv^i predložiti, teh pa v»i še niso prejeli. K^uh temu. Čc je to lahko tolažba, hodo š(iix;ndije v primeru, da so d<i njih upravičeni. prijeli (udi za naz^f.
V Obmv>čni slu/bi Zavcxla republike .Slovenije «i zap<^slova-nje Velenje.so p<wedali. da so le-
los prejeli 5.860 vlog, <^d lega je neresenil) 1.797,za4.010pasože izdali t')dločl>e in izpeljali prva izplačila. Od nercšenihvlogje M24 nepcipt'ïlnih prav zaradi dohod-ninskili <x)Iočb. ki jili vlagatelji niso mogli dostavili. Za Zoisove šl ipentlije prejeli 2.^4 predltigov (novih) o.snovnih šol, od ich so jih ugixlno rešili okoli KH). nekaj pa jih je še v postopku dodatnih testiranj in preverjanj.
Razlike med lani in Iťtosso minimalne. (*e|otno Število vlog zadnja leta niha med in 6m)
vlagatelji. Število republi.ških Štipendistov pa z^idnja leta upada. »Po skokovitem naraščanju v začelku devetdestih lel. ko je bilo razpisanih manj kadrovskih štipendij in je bilo zaniiuiinja za republiške zalo več. od leta 1^96 število republiških šlipendisiov spel upada,» ugotavlja Robert Rajšter. vodja oddelka v Obm^vJni službi Velenje.
Višino štipendije vsakenni kandidatu posebej iz.računajaizt*iio-ve, ki pri dijakih znaša 6.4ÎW tolarjev. pri Študentih pa 9.726 tolar-
jev lerdtxlatkcw gjede na dohodke družine prosilca.irtroškovpre-vo^a iv>iroma bivojija druge ter dodatka /a učni uspeh, ki hUiko znaša ixi .\2CH) do 8.80() tolarjev pri tjstili. z najvišjim poprečjem. Pri ZiMstwih Štipendijah je osnova nekoliko viSja, ker term dodatek na dohodke družine ne pripada. Pri dijakih znaša osno-val2.fi00 lolarjev. pri študentih 18.5(X).
■ Milena Krstič • Planine
Skupščina ŠŠK tokrat tekla mirno In brez zapletov
v v
SSK ima novega (starega) predsednika
v petek zvečtTSosc. kot smo napoved^ili, n» redni K>tni skupščini zbrali člani Saleškeg^i Štiidentskeg^t kluba 'I<»kral zjipletov ni hilo« vse je teklo kot namazimo. Po lmenovai\lu predsedstva in predstavitvi za* kyučne^a računa kluha ter pori>čllih p<»santeznih sekcij, so se lahko začele predst;ivitve pro^rtimov kandidaten in volitve predsednika kluba za novoš<»lskn leto. Kandidata sta i »stala Marko Mnrkoja in Kajetan Ćup, več študentov pa je svoj uddah»za prvega, Glas<»vulo je 100 članov kluba. 74 zn Markojo in 26 za Čo|)a. ŠŠK bo tako še eno
Območno združenje RK Velenje
la pomoci potrebne 433 polcetov
Republiški Rdeči križ je tu<li letos pripravil akctlo z naslovom Nikoli &ami. Na osnovi /:bnincua denarja, ki so }*a darovali dobri (jud-je. je kupil prehrambene pakete.
Na Območnem združenju RK Velenje jih pričakujejo 433, kar je toliko. kot so jili ob tej akciji dobili lajiL Med socialno èibke posameznike in družme so jiii alijdišebodov teh dneh razdelile krajevjie organizacije RK po obstoječem ključu, in sicerso za območje mesta Velenje prejele 132 pakeltw. vt^bčini Šoštanj III. v t^bčini Šmartno ob Pa-ki pa 40 paketov. 1.^0 paketov bodo obdržali v centralnem skladii^u RKv Velenju, namenili pa jiii bodo rcdnitu upravičcnceiu do te vrste pt>mi>ii. Prastovoljei RKv Šaleški dolini in tudi pri samem območi^em zdru/enju pričakujejo ob tej akeijikar precej slabe volje upravičencev, saj v piik'^iih n« Iv^ pralnega prnSk;», h'^ jc bilmoclostcj Nr< n^p'bli.^kvm RK so obljubili, da ga bodo kupili, vendar pa ni.w spon^čili, kdaj.
V omenjeni akciji so dobri ljudje darovali denar tudi za leiov.mjeso-eijdnoogroženUtotn>k na Debelem Rliču. Ibmožnosl bo lahko izkcv risiilo osem otrok iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki v izmeni februarja priliodnje leto,
To novem tudi za bolnišnico Maribor
■ tp
teto vodili ^i* znana ekipa, ki sejedokaiala tudi z uredit\ yo rnjvih prostorov.
Ti seveda še niso končani, poleglega bo odnos nîcd Mladinskim centrom Velenje m ŠŠK-jem po novefu pogodbeni. s;ij bixlo uporabljali iste prostore. Na li^ je ob kt^eu skii.^'Îiie študente opt)A>rÍÍ direktor MC-ja Aleš Ojsteršek, Ales Ćmič pa j im je v izngib zajîietonî. ki so se z^ diii na pn'em sklicu i^kup^ine predlagal, da posodobijo pravilnike in siaiut druátvd.	■ bš
Pml naslov za uspsSno raidainol
Državno tekmovanje iz logike
IJUBIJANA. II). novembra - Zvez» /m tehnično kulturo je na Fakulteti /a elektrotehniko pripravila 16. državno tekmovarde iz logike zn osnovnošolce, srednješolce in študente. Na rde m je nastopih» več kot 600 tekmovalcev. Med r^|lmi ludi osnovnošolci in sredrdeÂoIci iz Šaleške doline, ki so se odrezali odlično. Da so bile nalo^e zahtevni, uvrstitve res odlične, pove dijstvo, da nihče od tekmovalcev ni o.svojil v.seh možnih točk. Rezultati najboljših sohili izenačeni, s^ so o uvrstitvah odločale celo os-minke točke.
Od 12 osnovnošolcev i?. Savinjsko-šaleske regije jih je kar sedem os"vojilo zlato priznanje. Med petošolci gaje osvojila Newi l)e-lop.st (Oâ Karis Dest^wnika Kajuha Šoštanj), med 76 šeMoŠol-ciTíýda Špital (OŠ Gustava Šiliha Velenje). tekmovalcev je nastopilo med sedmoši>lei. zlato priznanje pa so osvojili: Izak Lip-nik (OŠ Mozirje) in Kîithi Kuster (OŠ Mihe Pintarja^ lblcda Velenje), Med osmoš«->lci m) bili zlati M^« Knez (OŠ Mihe Pin-taija'Ibleda Velenje), Peter Lendero (OŠ Livada Velenje) in Sanja Kovače vič ( OŠ (i ustava Šilih a Velenje). Med tckmovalei srediyih iol je bilo sedem dijakov Splošne in strokovne gimnazije Šolskega centra Velenje, kar pet med njimi pa je osvojilo zlato priznanje, in sicer med dijaki prvili letnikov Mii^a Lon^arič. med drugimi letniki Domen Strupeh in Valentina Verhovnik, med dijaki tretjih letnikov llro.< Kuzman, med četrtošolej pa David Dancv. Odlične uvriititvc dijakov je tudi tokrat dopobil vodja gimnazijske ekipe Boštjan Kuzrnan (Fakulteta zii matematiko in fiziko), kije tekmoval med »ludenti in prav tako osvojil prvo mesto.
ÍUK izdala: Čas^pbna-zaloMSka in fl1V hB^u-U diu2t>a.4tj).o,Ve(»iie ItnajsobietrtUli. C«na po&âmezne^ cvoda je SrT. mssââna naro^índ 630 SIT. trifneeCfta uroinina 2A20 SiT, goirsina naročnina 4.700 srr, Jeti» rtaroemna 8.800 SIT.
Uredništvo: Bors ZakoSek (diâMor In ^avn^ uredniK}. Slane Vovk (odporni ur$dn4i), Uilens KrstiC'Planine (ponxičrilcd urednika), Jai>e2 PlasnlK, Tat|ana Podgor^K, Bojana Ipe^l (novmaiii). UrraZaKe&ek (urednica radijs). KoSuia-^pegei ^ehM urednik). DanVr érrtid (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vod^ ptopji^inde). SaSo
KoftBčniK Jure Beričmk Q^ropagandisla):
ur»đnlitva in uprave: 3320 Velartje. Kidrltera 2a. p. p. 202. telef«) {03} 8» 17 SO. tdelai {03} 807 48 43. 2lro raiun pi APP V^n)«. ^8Vilka 52800-603-36482 6-niBll: nas.cas@siol.nel
Wlkovanje in g;at. priprava: Cas d o.o Tíslc Tâtema SET a.û.
H«narotertih (otopreíii In roito^s» ne viadamol Pozakn^oDOVIe'Na&Cas' uvršCen med proizvode In(«ma1ivmga znaCajaza i^re$epla(u|e{laveKpo 8% zniSanl slopnp.
15. novembra 2001 »"^CAS
AKTUALNO
s svečane seje ob prazniku občine Šmartno ob Pak/
»Le složni in strpni bomo kos naiogam
«
ŠMARTNO 01^ PAKI. novembra -V naslovu xapisuni» trditev je i^rck«! ilupan obCine Šmartno oh l^iki Ivan Rakun že večkrat in ludi na letošnji svečani seji svela občini: v piiča^litev leto^n^je^a 4»l)činske< ga praznilva, il. novenil>ra, se ji ni mojiel i/oi^niti. Sťja je l>i-la v dvorani tamk;ijšnje^a kulturnega doma, na njej pa so podelili nekaterim naj/a-slu/nejsim občanom priznanja in nagnde.
Dobitnik jirl>a ohčinejc bil Nogometni kluh Era Šmartno. Najvišje občinsko priznanje jc prejel /a dolgoicino delo in izjemne spor me dosežke. 1*1 a ke-to občine so prejeli Karel Napi»-t nik (za življenjsko delo na področju d ru^.b eno poli ličnega in druSivenega delovanja v kraju
1er veteranke PCil) Šmartno ob Pakl. ki požrtvovalno delajo na področju gasilstva že veliko let. [elos pa so osvojile .^e naslov pokalnih zmagovalk Slovenije v ^•voji kaiegoriji. Žtipan je izročil svoja priznanja: Ivanu Bl/jaku iz P:i5ke vasi, Jane/u Dvorniku iz Malega Vrha, slednji nagrade ni hotel sprejeti, Marjanu Pitihu, ki je s svojim delom v zadnjih letih nn>čno zaznamoval delo Društva ljudske tehnike v Smarinem ob Pakl ler^niarSke-mu Dru^h u vinogradnikov. V priložnostnem nagovoru zbranim je Ivan Rakun omenil aktivnosll v obdobju od lanskega do letošnjega praznika. Med drugim je pi^udaril, daje bilo leto 2001 leto, v kalerem so pozornost namenili predvsem pridobivanju različnih projektov.
n« osnovi kalerih se bodo lotili večjih akcij prihodnje leto. Povsem brez pridobitev tudi le-los niso. Nekalere manjine so že predali svojemu namenu, druge, kot je izgradnja pločnika med Paško vasjo in (korenjem pa bodo v naslednjih dneh. Oh pridobilvah niso zanemarili dela Številnih druílev, kalerim so omog(5ČiIi najosnovnejše delovne pogoje. »Prepričan sem. da bomo le složni in strpni kas nalogam in željam, ki so pred nami,« je ^ podčrtal Ivan Rakun.
V priložnosinem kuliurnem programu so zapeli Člani domačega mešanega pevskega zbora 1er recilalorji SmarSke osnovne i^>le.
mtp



ft
♦O.
J»
r
4
Priznanja župana so prejeli: od leve proti desni: Društvo vinogradnikov Šmartno ob Paki (priznanje je prevzei predsednik društva Franc Maius), Marjan Pifih in Ivan Bizjak. Dobitnikom se na odru nI prldruiil Janez Dvornik. Priznanje župana je namreč zavrnit.
Proračun MO Velenje sprejet, rebalans že januarja
Zakaj občina ne more financirati barvanja fasad na blokih?
Mesto Velenje je na novembrski seji sveta dobilo proračun z^ prihodnje leto. Sprejet je bil /|{odaj« prej kot prejšnja leta, kar je velika prednost. V r^em naj bi bilo/ii dobre 3.857 milijarde SIT prihodkov, kar j« veiiko« a tudi tokrat premalo /a vse /elje občan<tv in predloge svetnikov. Razveseljivo pa je, da se je mesto otreslo doljiov iz preteklih kt in da so uspeli poravnati vse nepravočasno plačane obveznosti.
Predlog proračuiia za leto 2(502 je sveinikom na kralko ohraz-]o2\\ župan Srečko Meh, ki je že uvodoma povedal, da bodo sredstva za investicije, ki jih zaradi različnih razlogov ne bode uspeli izpeljati leios. prenesli v novo leto. /atobo proračun že januarja doživel rebalans, ko bo že jasno, koliko bo. po domače povedano. vlAka denarja. Tudi zato se mnogi svetniki niso oglaj>ali v razpravi o razdelitvi In predvideni porabi sredstev, saj so računali, da bodo svoje pripombe in obra-zložilve potreb podali lakrat. Najdaljšo razlago predloga spremembe proračunske porabe je z amandmajem podal Jože Kavtičnik ( LDS), ki je ob tem večkrat poudaril, da bi kot svetnik amandma umakiiM, kot predsednik Športne zveze Velenje pa ga ne more. Predlagal je namreč, da na novo uvedeno postavko za Športno delovanje klubov zbriSejo, 2 milijona 900 lisoč tolarjev, kolikor znaša postavka, pa dodajo za «Sporino vzgojo mladih«. Ob lem je poudaril, da je ^pori vedno zapostavljen in da je denarja za kvalitetne programe premalo, pa čeprav mnoga društva odlično delujejo predvsem po zaslugi zagretih trenerjev in vodilnih v njih. Denar iz sporne po.siavke naj bi se po besedah Draua Martini^ka (LDS) razdelil predvsem klubom, ki se ukvarjajo 2 manj znanimi in popularnimi Športi, kot je recimo podvodni bokcj, šel pa naj bi predvsem za plačilo telovadnic in drugih
prostorov za vadbo. Kavlični-ka najholj moti, da niso Izdelani prav nobeni kriteriji za delitev tega denarja, in loje tudi prevladalo, da so svetniki njegov predlog podprli.
»Tudi sam nisem čisto zadovoljen z razdelitvijo denarja«
Tako nam je po sprejemu proračuna zatrdil župan Srečko Meh in dodal: »Zadovoljen sem, da je proračun sprejet. Ze junija smo imeli glavne namene in uporabnike opredeljene. Pomembno je, da smo clo>te^ll konsenz z vsemi pn»* računskimi porabniki in kra« jevnimi skupnostmi. Želimo narediti vse tisto, kar je najnujnejše. To pa pomeni, da smo najprej zagotovili sredstva /a osebne dohodke in materialne stroške vseh proračunskih porabnikov. Mislim, da pri tem nismo nikogar prikrajšali ...m Večje investicije, za kaiere so 7 razdelitvijo občin.ske malhe v prihodnjem letu lahko zagotovili sredstva, bodo: začetek obnove velenjskega Kulturnega doma, občina naj hi odkupila občinsko stavbo od Premogovnika Velenje, na vrslo za ot^novo bo prišlo precej dotrajanih cest, v Vinski Gori bodo gradili obsežen vodovod in prizidek k šoli... In zakaj bo proračun rebalans doživel Že januarja? »Sele 31.12. bomo natančno vedeli, koliko jc bilo proračunskih pribiidkov v letoši^jem letu. Nihče jib namreč ne zna oceniti. Natančno številko pa moramo vpisati v plan za leto 2002. Drugi razlog pa je, da nekatere investicije zaradi dolgih plačilnih rokov ne bodo poravnane v letošnjem ktdedarskem letu. vir pa se bo prenesel. Če pa bi kaj denarja ostalo, ga bomo prcraz* poredili. Leta 2001 naj bi za* ključili na odhodkovni strani / manj sredstvi, kot smo planirali. Predvsem zato, ker vse investicije ne bodo plačane.«
Podgorje bo še brez topiovoda
Razprava ob sprejemanju proračuna je bila daljša in bolj vroča od razprave pri obravnavi osnutka. Med bolj razočaranimi nad razdelitvijo proračunske pogače pa hodo zagotovo krajani Podgorja v KSPesje. Pričakovali so denar za izgradnjo to plili kaci je. njihova sokrajanka Ana Roza I Iribar je v razpravi poudarila, da so stroške pripravljeni krili v vei kol 50% vrednosti ogromne investicije, /upan Srečko Meh o razlogih, da investicije, vredne okoli 100 mio Srr ni v proračunu, pravi: »Pri razdelitvi občinskih sredstev morami» upoštevati zakonske omejitve, predvsem zakon o javnih naroČilih in pristojnostih« ki jih ima /upan. Zame je ()i I o odločujoče to, da ne moreni pinipisati javnega naroČila /a izgradnjo toplovoda, če niso znani finančni viri za pokritje investici,|e. Ker zagotovil o tlnančnih virih ni bilo, nisem mogel /ačeti postopka, ker bi bil sicer kazensko odgovoren. Drugi
razlog je. da toplovod ni ob* vezna gospodarska služba, za katero bi bila odgovorna lokalna skupnost. Ko sem se odločal med toplovodom in vod4)vodom, sem se moral odločiti. da bomo sredstva usmerili v izgradnjo vodovoda. Zdravo pitno víkÍo moramo po zakonu zagotoviti vsem krajanom. to je na.ša prednostna naloga In odgovornost, toplovod pa ni!«
Azbestnih cevi je v Velenju malo
Svetnik Ivan Blazinšek {SLS -i-SKD) je pri sprejemanju proračuna za leto 2002 vložil dva amandmaja-predlagal je, da v proračunu najdejo sredstva (ni opredelil višine) za pomoč pri barvanju fasad na večjih stanovanj.skih blokih v centru, ki so po njegovih besedah v zelo slabem stanju, nekalere že odpadajo, in zato nikakor v ponas mestu. Predlagal pa je tudi, da »najdejo« Še sredstva za čim prejšnjo zamenjavo zdravju domnevno Škodljivih vodovodnih cevi iz azbesta.
Po razpravi in obrazložitvi župana je oba amandmaja sicer umaknil, pri tem pa izrazil zadovoljstvo, da so svetniki o tem spli'>h spregovorili. »l*rob-tem se mi zdi pmioben, kot je lupljenje čebule. Bolj k<»t jo lupimo, bolj jočemo,« je zatrdil.
In kakšna je obrazložitev .Srečka Meha? » Če bi občina dafa proračunska sredstva za banarye fasad, bi ro bila vlaganja v privatno lastnino, torej v sfero, ki ne ogroža drugih občanov in kjar občina ni odgovorna, da sanira objekte. Potem bi labko vsakdo v tnes-(u rekel, da njegova hiša ni več lepa in od občine zahteval sofinanciranje obnove fasade. Drugi razlog pa je, da bi morala občina izdelati zelo natančne kriterije za tovrstno pom<»č, kar je težko, glede na število večstanovanjskih c»b* jektov v mestu . Zahtevalo bi ogrotnna sredstva. Ko smo pred leti sofinancirali obnovo fasad na Cankarjevi, smo bili, konec koncev, deležni velikih kritik. Tako dolgo, dokler je tako veliko nerešenih stanovanjskih problemov med
občani, ki si stanovanjskega vprašanja niso sposobni rešiti sami, se ml zdi, da ne bi U\\u prav, da vlagamo v obnovo fasad na blokih, ki so v pri* va t ni lasti. Ta sredstva moramo usmeriti v izgradnjo novih stanovanj, pripravljeni pa smo sofinancirati obnovo fa.sad v blokih, kjer so občinska stanovanja. V ustreznih deležib. seveda," Kar pa se azbestnih cevi tiče, smo izvedeli, da jih je v občini 5,7% največ na glavnem vodu od Doliča do Velenja. »Cevi so že stare in di»trajane. zato jih Komunalno podjetje Ve-lenjesproli zamenjuje, ker je na tem področju veliko okvar, loje tudi njihova prednostna naloga.	Nepreverjeno
strokovno mnenje je» da so t4»vrstTie cevi zdrayiu šk^Klpive. Zato bomo preverili, ali se v vmil pojavl^ia azbest ali ne,« pravi župan. Direktor CRK^-a mag. Kranc Avberšek ZLSD) je svetnikom na seji povedal, da v dosedanjih meritvah azhesia v vodi uporabnikov v Šaleški dolini niso zaznali!
■ Bojana Špegel
MIsllnJI včeraj zasedal svet občine
o razvoju regije in občinslii mallii
Včeraj po|>oldne so se mi redni seji sešli misi i nj s ki s'vetnlki. Na dnevnem redu so imeli 12 točk dnevnega reda, sej<» pa so zuičeli 7. obravnavo in sklepa-r\ient o pre<liogu Regionalnega n)zvt>jn<^a pnigrama /m Ktv n»Ško reggo. Tak<»j za tem s*t se lotili ol)lik<»vai\{a ponil>e o)>člTh skega denarja v letu 2^)02. ki ga tokrat še niso sprejemali, am-l>ak so ol)nivnavali dane |>obu-de svetnikov za p(jral)o na posameznih postavkah. Sledilo pa je še nelutj otiravnav odlokov, ki se tičejo prav v.seh občanov.
V času oblikovanja izhodišč in predlogov prora<^una občine Mislinja za lelo 20U2, je bilo s
strani <xlborov in vaških skupnosti danihvečprcdk^ovo nujnosti vključitve dodatnih nalog v proračun. Tako so predlagali, da za izgradnjo mrliške vežice v Zavr.Šah zagoi(wijo4 milijone SIT, da bi končali lil. fa/o postopka. /a ureditev oskrbe s pilno vodo v Doliču, bi potrebovali 10 milijonov tolarjevza zag(Uovliev n<)vega vira pitne vode. î^ urejena vrlina se namreč Še vedno kali, sanirali pa je ni mogtíče. /atobodo morali zagotoviti nov vir pitne vode, pri čemer vidijo več možno sti - ali ncwo vrtino, ali izgradnja novega zajema pri Sp. Pa-jenku ali (rlažiirju, V Sptxlnjem Dc^liću bi 2 mio SlTpotrelwa-
li še za izgradnjo javne raz-wet-Ijave,
4 milijcine SVV bi potrebovali za izvedbo či.^enja odpadnih voda na podn>čju porečja reke Mislinja. Izgradnji kanalizacijskega omrežja In Čistilne naprave. ki je v zaključni lazi, bo potrebno prijaviti za pridobitev nepovratnih sredstev iz programa IvSPA m Ministrstva za okolje in prostor. Denar bodo porabili le za izdelavo dokumentacije, ki naj bi jo izdelal îastiiut za ekoloáki inženiring iz Maribora.
Za izdelavo projekta kc^mu-nalne ureditve zazidalnega načrta področja Lopan 1er delno izgradnjo cest, parkirl^, ka-
nalizacije in vodovoda bi potrebovali 10 mio SIT, za vzdrževanje gozdnih a'st dodatnih mio SIT. Cc bi želela občina txJkupiti Pir^vdom. pa bi morali v proračunu zagotiv viti 20 mio STT, kolikor je <x:e-njena vrednost odkupa. Od Mislinje do PirSevega di^ma naj bi prihodnje Icio posodobili ce-.sto, zá kar so sredstav že predvidena. Svetniki so razpravljali o predlogu, da predvideno dolžino obnove ceste skrajSajo, ker naj župnijo Scnîilj ne bi bila pripravljen;! pomagati pri ol> novi. Na la način bi prihranili 9 mio srr občinskega denarja.
■ b$
Z delovnega posveta o regionalizaciji
Denarja za regije v proračunu 2002 ni
VELENJE, 5. novembra -Župitni 31 občin v tuko imenovani savinjski staltslični regiji so na temo regionalizacija doslej razpravljali kar nekajkrat. Ynúí na delovnem posvetu v prostorih hotela Paka v Velenju so poskušati ponovno preveriti, kako resne namene ima (Ir/ava umni^iti leta 1999 sprejet Zakon o skladnem regionalnem ra/voju. Udeleženci so i/vedeli. da denarja /.a ra/vojne spodbude re^lj (razen zasavske) v državnem pn»-računu za leto 2002 ni. kljub temu pa naj bi za urejai^je »regijskih posebnosti« namenila 100 milijard tolarjev. Od 12 sialisUčnih regij v Sloveniji o/iroma od ircli icsinih (savinjska, posavska in /^assiv-ska) je savinjska kot prva spre-
jela svoj regionalni razvojni program, zdaj pa poskuSa od vlade in njenih predstavnikov dobiti jasen odgovor na vprašanje, kdaj bo uidi drJ^ava izpolnila svoj del obveznosii in oblikovala poliliko, ki bo /manjkala razvojne razlike med regijami in večala delež spodbud za njihov razvoj. Pri lem je direktor Rei;ionalne razvojne agencije Ce^e Boris Klancnik poudaril, da so program, ki ga je i/delala njihova regija, doslej sprejeli že na 26 občinskih svetih od 31. Prav tako je opozoril, da Slovenija v pridružlivenem procesu kasni glede regionalizacije, čeprav bo zelo pomembno, kako organizirana bo prišla v EU. Direktor Razvojne a(;encije s Ptuja dr Stelan Celan pa je
napovedal skf»rajšnje povezovanje slovenskih regionalnih agencij, kar naj bi povečalo njihov vpliv na oblikovanje zakonskih temeljev za regionalni razvoj.
Vsi udeleženci posvcla so nestrpno pričakovali, kaj jim bo
pa vsaki po dva milijona ev-rov) Še niso porabili niii enega evra, ker zahteva EU določen čas.
Denarja v novem proračunu za razvojne spodbude regij, razen zasavske ni. Je pa nai^iel proračunske vire. iz kaierih naj
nistrsivo za promel in zveze, 3,y milijarde minisirsivo za okolje in prosior, 14,1 milijarde ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, 0,3 milijarde ministrstvo za informacijsko dnižbo in 2,7 milijarde kiil-lurno ministrstvo. K skupni
REKLI so. . .
župan mestne občine Velenje Srečko Meh {{lede tega, kaj p<k-meni ustanovitev statistične reulje za Savii^sko^^aleško re*
m>
»Tu ni nobenega vprašanja. Sedaj delamo na osnovi zakona in uredbe vlade, ki je določila savinjsko regijo kot statistično regijo, ki naj bi izvedla razvojni program za uporabo svojih, državnih in evropskih sred-siev. V razpravi o regionalizaeiji v parlamentu bomo naredili vse, da bi Sai^a osiala regija. Če bo v Sloveniji več kol 12 regij, potem bo SaSa liidi regija.«
I«
Z ćeiovnega posveta o regionaiizaciji v prostori/) hote/a Paka v Veienju
povedal državni sekretar za regionalni razvoj na ministrstvu za gospodarstvo mag. Igor Strmsnik.
Po njegovih besedah v testnih regijah (zasavski so namenili milijon, posavski 1er savinjski
bi regije dobile spodbude za reševanje svojih posebnosii, Tako naj bi 3,8 milijarde prispevalo ministrstvo za finance, 10,5 milijarde gospodarsko ministrstvo, 13,3 milijarde kmelijsko, 15,7 milijarde mi-
vsoti 100 milijard je prilviel Se 5 milijard neposrednih spodbud, denar za financiranje regionalnih mre^ različnih ministrstev, za plače državnih uslužbencev in podobno. Po njegovem mnenju bomo
cenlralistično vodenje regionalnega razvoja v driavi presegli i5ele z relormo javne uprave in javnih financ ter posledično z ustanovitvijo novih pokrajin in presirukturiranjem razvojnega dela proračuna. Dokler proces ne bo izpeljan osiane regijam zgolj (o, da kot partnerice sodelujejo z državo in se z njo pogajajo o prilivu denarja na osnovi konkreinih razvojnih projektov. Srečko Meh, župan mestne «hčine Velerye. druge največje občine v statistični regiji jo na mdkr vprašanje, ali morebiti na delovnih posvetih župani ne »mlalijo prazne slame«, kot menijo nekateri, ker pač ima škarje in plamo v rokah dri^^va, odgovoril:«
Res je, da ima platno in škarje v rokah država, vendar stvari se premikajo. Pričakujemo, da bomo na delovnih posvetov razčistili med .sabo, katere so nai5e skupne stične točke in se dogovorili, s katerimi metodami in pripomočki bt^mo preprečili zaostajanje naSe regije z osrednjo slovensko, /di se mi pomembno, da smo se na velenjske posvetu pogovarjali o lem, kako se povezovati z gospodarstvom.
mtp
Vinska Gora
s koncertom do nove gasilske cisterne
Cisterna« ki Jo gasilci Vinske Gore upo« rahljajo tudi /a oskrbo tamkajšnjih krajanov s pitno vodo je dotrajana. Odločili so se, da bodo sredstva zar^o /brali s prostovoljnimi prispevki in dru^imi akcijami. Med dri!{2im bodo v tamkajivnjem večnamenskem domu pripravili v ta namen dobrodelni koncert.
Ta ho v pciek, 23. novembra ob, 19. uri.
Sodelovali bodo Veseli kmečki godci, rogi* sli. Trio Sibanc, Modrijani, Ansamln;! Kiavžar in mnogi drugi. Vstopnice so v prodaji v gostiščih Mren, Kristina, Bisiroju Jožica,v trgovini Era v Vinski Gori, kmetiji Kraj.^ek.
Zavod za zdravstveno varstvo Celje
Preventivni pregledi za preprečevanfe srčnožiiniii bolezni
Prvi parkomati pri Zdravstvenem domu Velenje
I •«»•■•I
»Komunalni inspektor bo imel veliko dela«
Odlok o miruj(»Čem prome* tu, ki je 2e sprejet, naj bi poskusno stopil v veljavo to jesen. Na MO Velenje \m so se «Klločili. da te^a ne bodo izvedli letos, ampak spomladi 2002. Odiok bo namreč spravil v življenje tudi uvedl)o modrih con, kar Im» verjetno precej nepriljubljena novost na p<»droCJu parkiran,);! v mestu. Na veČini javnih parkirišč Im treba plačevati parkirnino. O razlogih za presiavilcv datuma uvedbe omenjenega odloka smo se pogovarjali s predMojnikom urada/a javne gospodarske zadeve pri MC) Velenje Ibnetom Brodnikom, ki nam je povedal: »Po premisleku in pogovoru t. županom smo se odločili, da modre cone pričnemo uvajali spomladi. Eden chI razlogov je zima in pluženje na parki* rtščib, ki že samo po sebi povzroča težave. Dej.stvo pa je, da moramo sprejeti nekatere pravilnike. Med njimi pravilnik o odvozu nepravilno parkiranih avtomobilov in nameščanje lisic. Taksne sankcije morajo biti natančno
določene« to pa .seveda že dobro poznajo v v&eb večjib slovenskih mestih, Kier so ni<Kire cone že uvedli.« OdloČili so se, da bodo po uvedbi mo Jrih con najprej zelo previdni. Zato bodo prve parkirne avlomale najeli in ne kupili. »Ibdl zato, da jih bomo lahko prestavljali na ra/liČne lokacije v tazi, ko l>o-mo še testirali, kak<» občani novost sprejemajo. Nebi radi naredili napake, ne želimo si nestrpnosti in kreganja na parkiriščih. Zato se po-skui^amo natančno pripraviti na lo iive<lhu.^ Dorekli so, da bo poskusno obdobje po uvedbi modrih con irajalo od 14 do 30 dni. V tem času ludi kazncrvalna po-liiika ne bo lako stroga- »Prve modre cone bomo verjetno uvedli pri velenjskem zdravstvenem domu, ker ugotavljamo, da je tu največja nasičenost avtomobilov in največ težav z iskanjem prostih mest. Zato se nam zdi prav, da omejimo čas parkiranja.« Aii bo uvedba modrih con naredila ludi več a*da pri samo-
voljnem zapiranju parkirišč z verigami in zapornicami? Vprašanje, ki se pojavlja kar samo, Brodnik pa odgovaija: »Tbdi sam Pnivilnik kot v/poredni akt z odlokom o mirujočem prometu ho to natančni» doltKal. V tHlIoku imamo zapisano. da se javna parkirišča v me?;tu naj ne bi zapirala z veriuami in zapornicami. To naj hi se prepovedalo tudi tistim, ki imajo zasebna zemljišča. Dogaja pa se, da si lastniki parkirišč ob maksimalni ol)remenitvi parki rii*č na takšen način zai^čiti-ti svoje interese, kar je poznano ludi v svetu. Kot ol)čina na zasebnih zemljiščih tudi ne moremo veliko ukrepati, saj hi morali vključiti republiške inšpekcijske službe, konkretno urbanističnega inšpektorja, ležko čakamo, da na MO Velenje zaposlimo novega komunalnega inšpek-tor;ja. Ta bo imel zagotovo veliko nalog in obveznosti! Dela mu ne bo zmanjkalo,« je prepričan Brodnik.
■ Bojana Špegel
V Sloveniji in tudi v celjski regiji ljudje najpogosteje zbolijo ifl umirajo zaradi iMilezni srca in ožilja. Po p<xlatkih Zavoda za zdravstveno varstvo Celje Je lani v 3 { občinah celjske regije zaradi srčnožilnih bolezni umrlo 1170 ljudi od 2H67 v.seh umrlih, torej so l)ile bolezni srca in ožilja vzrok smrti v «{(K odstotkih. Ministrstvo /n z<]rav-Je RS je oblikovalo nov nacionalni program preprečevanja teh bolezni, ki ga hodo izva^jali predvsem v sodelovanju s splošnimi oziroma družinskimi zdravniki. Njegov cilj je, da bi a |>omoČJo preventivnih pregle-d(»v odkrili b<»lj ogrožene posameznike Še preden zh<»lijo za katerood bolezni srca ino/ilja. Osebni zdravniki lahko pacientu, pri katerem odkrijejo de« Javnike tveganja, ustrezno sv^ tiijejo in mu nudijo pomoč. V posebno skri) /a zdravje odraslih v srednjem življenjskem olKiohJii se bo omenjeni celjski zavod vključil predvsem s koordinatorji za preventivo in z znanjem o promociji zdravja.
Po predvidenem rokovniku naj bi sploi5nj zdravniki na celj-skcm do konca meseca svojim pacientom poslali vprašalnike, s pomočjo kalerih hodo lahko odkrili zdravstveno bolj ogrožene posameznike. Prejeli naj bi jih moški, stari od do 65 let in ženske, siare od 45 do 70 let. Prav lako naj bi bili med naslovniki ludi mlajši, ki so z bole/nim i srca in ožilja družin-
sko obremenjeni. Tako imenovani prcsejalni vprašalnik vsebuje vprašanja o starosti, kajenju, povišanem krvnem ilaku, obolenjih srca in tržilja, družiaski obremenjenost i s lemi boleznimi, sladkorni bolezni in telesni leži- Izpolnjeni vprašalnik bo vsak posameznik v priloženi pisemski ovojnici poslal svojemu osebnemu zdravniku. Vse, ki bodo na osn(wi odgovorov zbrali krilične iri (očke ali več, bodo zdravniki najprej poklicali na preventivni pregled. Vpeiih le-lih bo moral vsak splošni zdravnik te opravili za vso svojo ciljno populacijo.
Na preventivnem pregledu bo zdravnik določil ludi stopnjo srčnožilnc i^groženosti. Tlsli. pri kalerih bo pokazatelj presegel določeno stopnjo, bodo deležni še posebne pozornosti. Da bi odpravili alizmanjšah dejavnike tveganja, bodo zdravstveni delavci izvajali zdravstveno-vz-gojno svetovanje. Novi-^t bodo ludi vzgojno-zdravslveni centri, ki jih bo določil minister za zdravje v okviru zdravstvenih domov, v kalerih hodo organi-
Dejavniki tveganja so: debelost, zvišan krvni llak in krvni sladkor, zvišan holesterol v krvi, kajenje, ne/.drava prehrana, prekomerno uživanje alkohola in telesna nedejavnost.
zirali svetovalne delavnice.
Nov nacionalni program za preprečevanje srčnožilnih bolezni prinaša ludi velike spremembe v delo splošnega oziroma družinskegazdravnika. Doslej so li zdravili bolne, ki so pri njih poiskali pomoč, poslej pa bodovsvojih ambulantah izvajali tudi preventivo in svoje paciente aklivno vabili na preglede ne .samo za zdravljenje, ampak tudi preprečevanje srčnožilnih bolezni. Zdravnik bo lako moral veliko časa, znanja in naporov nameniti preprečevanju bolezni. O rezu hal i, daseženih na področju preveniive, bo vsak splošni zdravnik pori^čal regijskemu zavodu za zdravstveno varstvo, ta Inštitutu za varovanje zdravja RS. Če v določeni ambulanti ne bodo Cipravili preventivnih pregledov v predvidenem obsegu, .se bo vanjo steklo manj denarja, več pa ga bodo prejeli lam, kjer bodo opravili vse po načrtih ali le celo presegli. Zdravniki naj bi svoj delovni čas prilagodili i'zvajanju preventivne dejavnosti in zalo takrat ne bodo vedno na voljo za zdravljenje.
Zdravje je cenejše od bolezni in prav zato se naložbe v preventivo obreslujejo. Vsak preventivni tolar se, po mnenju zagovornikov preventive, pri zdravju obrc.siuje štirikrat
tp
15. novembra 2001 ""^CAS
OBJAVA
Nove kuhinje, kopalnice in keramične pioščice
Včasu med 5. in 11. novembrom ]e bil na Gospodarskem razstavišču v LJubljani tradicionalni pohištveni sejem, na katerem seje predstavilo tudi Gorenje Notranja oprema z novostmi iz svojih programov kuhinj, kopalnic in keramičnih ploščic.
KUHINJE
V progi^mu kuhinj smo predstavili veliko novih modelov, ki bodo kupcem na voljo v tetu 2002. Modeli se razlikujejo tako po načinu in zahtevnosti Izdelave, kot po videzu. Izbira je res tolikšna, da lahko zadovolji vsak okus. pa tudi vsak žep.
Poleg kuhinj v svetlih barvnih odtenkih lesa javoija in breze je največ zanimanja pri kupcih požela kuhinja SIGMA v opečnato rdeči barvi. Njena posebnost Je ročaj, kije vgrajen v zgornji oziroma spodnji rob vrat in je integriran z vrati po njihovi celotni dolžini. Tako pridejo do izraza čiste, gladke in ravne linije. Temperament opečnato rdeče barve smo umirili z dodatkom elementov v sivi barvi, ki se lepo ujemajo z ostalimi dodatki v steklu, kovini in aluminiju. Novosti v opremi kuhinj: • elemente smo opremili s kvalitetnim Izvlečnim mehanizmom In opremo, ki pomaga organizirati red po predalih In elementih in s tem precej olajša delo v kuhinji.
-	nova, kvalitetna razsvetljava delovne površine,
-	možnost sestavljanja omar za jedilnico v enakih modelih vrat kot so kuhinje»
' predstavitev novih nasadnih In vsadnih pomivalnih korit lastne proizvodnje. Korita so izdelana iz Soligor materiala, katerega osnova Je poliester, ki Ima dobre karakteristike tudi za zahtevno uporabo v kuhinji.
KOPALNICE
Nov program kopalnic nudi velike možnosti izbora različnih barv osnovne sanitarne opreme (umivalniki» kopalne in tuš kadi, školjke in bideji), izbora vrat, ročajev in večjega Števila elementov.
Poleg novega programa kopalnic po naročilu smo na letošnjem sejmu pohištva v Ljubljani predstavili tudi nov program kopalnIšMh blokov Compact • to so fiksni pohištveni sestavi z umivalnikom namenjeni opremi manjših kopalnic in so različnih širin (60.70.80,100 cm).
Ponudbo kopalnic zaokrožuje modularni sistem kopalniškega pohištva CASTELLO, LAGUNA in QUANTUM. To SO programsko zaokrožene skupine z manjšim številom elementov, ki bodo naprodaj v letu 2002.
KERAMIKA
V programu Keramika smo predstavili veliko novih dekorjev in kombinacij, med katerimi smo še posebej ponosni na mozaike. Od tega programa si v bodoče veliko obetamo, zato smo se lotili velike naložbe, ki bo zagotovila:
•	tehnološko posodobitev proizvodnje,
•	povečanje zmogljivosti.
•	proizvodnjo stenske keramike formatov 25 x 33,3 cm (poleg formatov 20 x 20.25 x 20 in 33,3 X 33,3 cm).
-	skladnost ban/ in dizajnov talnih in stenskih ploščic,
-	proizvodnjo listelov različnih širin In dolžin, dekorjev in mozaikov, vedno skladnih v dizajnu in barvah s stenskimi In talnimi ploščicami.


I
Obiščite nas v naših prodaja In ah;
Prodajni studio za kuhinje in kopalnice v Šoštanju, kjer so kopalnice do konca novembra naprodaj z dodatnim 5 % popustom. Telefon 03 / 898 53 40
Prodajalna keramičnih ploščic v vasi Gorenje,
kjer so do prodaje zalog posamezni modeli ploščic tz Izvoznega programa znižani tudi do 50 %. Telefon: 03/896 61 27

gorenje[ni(§

POGOVOR Z RAZLOGOM
15. novembra 2001
Pogovor s članom uprave Gorenja mag. Pranjem Bohincem, odgovornim za področje prodaje in maritetinga
Gorenje bo raslo še naprej
Veliko govorimo in slišimo o vse holj zaostrenih svetovnih gospodarski h ra/menih. Te Slovenije niso, predvsem pa je ne bodo ul>i>le. Najbolj Jih seveda Čutijo v tistih delovnih okoljih, ki so z Evn)po in svetom 2e povsem pove/ana. Eno taksnih Je Gorenje. ki i/voxi več kot 95 <idstolkov celotne proizvodnje. C) tem in o načrtih, ki so jih /ustavili na planski konferenci, smo se pogovarjali s članom tiprave odgovornim /a področje prodaje in marketin&a ma^. Kranjem Bohincem. Leto 2(100 Je hilo /a (korenje kljub izjemnim težavam povezanim s požarom Galvane odlično, saj ste zabeležili mnoge rekorde, na tej osnovi pa tudi zastavili /nova /elo optimističen leti»šnji plan. Ka/mere pa so se medlem močno zaostrile, kako Jih do/ivljate v (îoreryu? "Toi^ko jc. Mnogj na.^i konkurenti znižujejo proizvodnjo, zapirajo tovarne, nckalcri pa so se znašli ctílo v stečaju. To i5c posebej velja za nemško pohištveno indasirijo, pa re-eimo za enega na^ih največjih konkurentov firmo Brandi. Tisoči bodo na eesli. Položaj na trgu je resnično za-plcicn. predvsem pa v zadnjih dvaj-sciih letih zagotovo ni bi) nikoli tako zelo nepredvidljiv. Poudarili moram, da so sc gospodarske razmere začele zapletati že pred tragičnim II. sepiembrom, ti dogodki pa so jih le §c zaostrili. V Gorenju pa nam bo. nasprotno, z dodatnim angažiranjem in dobro zastavljenimi akliv-nosimi, tudi lelos aspelo prodajne in proizvodne cilje eelo preseči. Prodajo smo povečali po posameznih prodajnih programih od 15 do 20 odstotkov. Najpomembnejši program so vedno veliki gospodinjski apa-raii. lelos jih bomo prodali in proizvedli malo manj kol dva milijona in pol. To je vsekakor zelo lep rezultat, žal pa mu pokazatelji doncxs-nosU ne sledijo v laki meri. Cene vhodnih materialov rastejo namreč mnogo hitreje kol nase prodajne ec-ne. Rezerva so nam le k; slroSki in na planski konferenci smo za prihodnje leto napovedali odločen hoj z njimi."
^ l*omeni to /udi zftuinjševanje stevi»
la zaposlenih ? "Ni nujno. Se naprej načrtujemo rasi prodaje, ki je najpomembnejša žVa-rovalka" za delovna mcsia. Torej v nasprotju z na.^imi konkurenii ne slopicamo na mestu, temveč razvijamo nove irge» nove programe, nove
tehnologije ...Vsekakor pa smo zaposlovanje popolnoma ustavili, razen seveda ključnih kadrov." 9 Kakšne so torej planske usmeritve zfl
prihodnje ieio? "V eeloli bomo šlcvilke opredelili v prih^jdnjih dneh. Še vedno pa načrtujemo ras(, ki pa ne bo več dvošLe-vilčna. Računamo, da bomo v pro-
gramu bele tehnike prodali in proizvedli 2 milijona in 600.0(H) velikih gospodinjskih aparalov, kar je 8 več kot lelos, ostali programi pa bodo rasli Se nekoliko hiireje. Že letos bomo dosegli razmerje bela tehnika - t)stali programi 80 : 2U, in to kljub tako veliki rasli bele tehnike. Vse bolj se približujemo Želenemu cilju, ko naj bi ostali programi predstavljali kar čeirlino naSe dejavnosti, Leto 2002 pa bo vsekakor leto zmanjševanja stra^kov na vseh nivojih. Med ostalimi usmeritvami za leto 2002 bi želel posebej omeniti prenovo informacijskih sistemov v Skupini Gorenje z nakupom standardne programske opreme. Nadaljujemo pa ludi s projektom logistike ter z uvajanjem elektronskega poslovanja na različnih področjih. " ^ Zatlnjt dve le/i ste iyemno veliko via-Kali, ho /uili v prihodnje vaŠa na» ložhetui dejavnost tako intenzivna ?
Nikakor- Leto 2002 bo leto bolj umirjenih vlaganj. Tudi zaradi tako velikih vlaganj, ki so močno presegla visino amortizacije, naša donosnosi letos ni takšna, kol bi želeli. .Seveda
pa so bila ta vlaganja nujna, saj smo lahko le lako zagotovili našo konkurenčnost in povečali zmogljivasli. V novi tovarni hladilno zamrzovalnih aparatov, ki smo jo povsem posodobili ravno v tem času, dosegamo načrtovanih 4900 aparalov dnevno, Seveda bomo vlagali ludi v prihodnje, vendar le v okviru ustvarjenih amoriizacijskih sredstev. " % Kaj pa nova lokacija v Šoštanju. Pred časom ste (am kupili ne pre • miàtine nekdanje tovarne usnja? "Načrtujemo, da bi lahko dolgoročno v tem ž^bazenu" proizvajati okrog tri milijone in pol velikih gospodinjskih aparatov na leto in pravočasno moramo poskrbeli za primerne prostorske možnosti. Zalo smo se odločili za la nakup. Kaj konkretno bomo v Šc^lanju delali, pa še nismo opredelili." ^Svetovni trgi so v recesiji, vam pa je ociino uspelo, tako kaiejo številke, tudi v zadnjem ohdohju povečati svoje tritie deleže? "V zadnjih petih leiih smo našo prodajo in s tem iržne deleže več kot podvojili in rasi, kol .sem omenil, načrtujemo Še naprej. Vse cilje, ki smo jih opredelili v strateškem planu za obdobje 1998 do 2003, bomo dosegli že lelos, čeprav je bil strateški plan že v osnovi dovolj optimističen.'^
^ Sie biti tudi eden prvih, ki ste takoj po končani vojni v nekdanji Jugos-laviji začeli skrh/uf obdelovati te tr»
"S teh irgov, kjer nas potrošniki cenijo in zaupajo na.^im blagovnim znamkam in našemu servisu, se niko-ii nismo povsem umaknili: tudi takrai ne, ko je recimo Srbija bojkotirala slovensko blago, ko je bila vojna v Bosni itd. Bili smo prisotni s servi-sc^m, rezervnimi deli, nastopali smo na sejmih, predvsem pa ves čits ohranjali človeške relacije z našimi poslovnimi partnerji. To se nam jc obrestovalo in occnjujemo, da imamo na teh trgih, kjer smo že vodilni ponudnik bele tehnike, velike motnosti."
^ Gorenje ima pred konkurenco kar nekaj prednosti. Katere se vam zdijo najpomembnejše? ^ Vedno rad poudarjam, daje Gorenje dovolj veliko, da je zaradi ekonomije obsega laliko konkurenčno in da smo obenem dovolj majhni, da smo lleksibilni in hitrejši kol konkurenca. Irge negujemo zelo resno, še posebej dobre relacije s ključnimi
kupci po vsem svetu. Naša konkurenčna prednost so vsekakor tudi naši ljudje. S lem ne mislim le na vodsiveno ekipo, temveč ludi na vse liste, ki znajo predlagali, razvili in izdelali kvalitetne, oblikovno dtTvršene in inovativne izdelke in liste, ki jih znajo prodali in vse liste, ki na kakršenkoli drug način pripomorejo k dobremu gospodarjenju podjetja. To ni lako enostavno, kot se morda na prvi pogled zdi, povezano pa je ludi z velikim aseb-nim odrekanjem in pripadnostjo podjetju. "
^ Poleg bele tehnike, ki bo ludi v pri' hodnje vaš vodilen program, posta-jate tudi vse pomendfnejši poliiSlve-ni proizvajalci. "Po naših podatkih smo že največji v Sloveniji, S priključitvijo družb Notranja oprema in Maries predstavlja la dejavnost v slrukl uri prodaje Gorenja ?e blizu desel odslotkov. S tem programom vidimo velike priložnosti zlasti na irgih bi\^c Jugoslavije in celoine vzhodne Evrope, torej v deželah, kjer ocenjujemo, da prihaja čas obnove domov in kjer je blagovna znamka GORENJE Še posebej dobro razptrznavna. Na teh trgih pa vedno bolj uspešno prodajamo tudi naše grelnike vode, keramiko, pa televizorje, male gospodinjske aparate, klima naprave itd. Tako vedno bolj zaokroŽamo celotno paleto proizvodov za dom pod blagovno znamko (K)RENJE. " 0 Hosie tudi investirali na teh po* dročjih?
'•Prav gotovo. Nismo pa še opredelili ali bo Slo za gradnjo novih proizvodnih zmogljivosti, torej za naložbe na zelenih poljanah, ali pa bomo morda lam kupili kakšno obstoječo tovarno. Seveda je to odvisno ludi od privatizacijskih procesov v teh državah."
^ Kaj pa ostali programi ? "Kar na mnogih področjih imamo lepe reference, na primer na področju orodjarstva in strojne opreme. Ravno pred dnevi sem se vrnil iz Italije, kjer se naši konkurenti zanimajo za nakup proizvodne linije Indo-pa. pa čeprav je Italija poznana po lovrsinih proizvodih. Na teh programih sodelujemo tudi z avtomobilsko industrijo. Velike priložnosti je že izkorislila naša irgovina, OTÏ, veliko pa jih je na področjih, kot so gradt>ena mehanizacija, energetika, medicinska oprema in ekologija, še odprtih."
0 Nenehno poudarjate "borbo .v s/roški Kaj konkretno s tem mis-lite?
"Branža gospodinjskih aparatov, ki osiajajo naša osnovna dejavnost, je že vrsto let zrela branŽa, kjer so prav stroški eden ključnih dejavnikov za uspeh. Velike Irgovske korporacije širijo svoje lovke po vzhodni Evropi, na evropskem trgu so vse holj prisotni agresivni azijski proizvajalci, največji proizvajalci bele tehnike gradijo nove lovarne v nekaterih vzhodnoevropskih državah in še bi lahko naštevali. Vse to pomeni že samo po .sebi strahovit pritisk na prodajne cene in s lem na prof i labilnost poslov v celoti. Rešilev je moč poiskati samo v učinkoviii, racionalni organi-ziranosli in v obvladovanju vseh vrst stroškov. Boj s stroški pomeni varčevanje na vsakem koraku. To pomeni ostra pogajanja z dobavitelji, manj logističnih stroškov, nič več nepotrebnih administrativnih opravil, boljšo izrabo delovnega časa, večjo produktivnost, manj izmeta itd. Celoten delovni proces je potrebno pregledali in odpraviti pomanjkljivosti oziroma nepotrebne izdatke v celotni verigi vrednosti, od naročila pa do izdobave. " 0 (iospud BobinaCf Gorenje zastopa-te v izjemno pomembnem evrop» skem Ziirutenju proizvajalcev bele tehnike CECED s sedežem v Brus-lju. Kakšno združenje je to? "To je branžno združenje na evropski ravni, sestavljajo pa ga le največji zahodnoevropski proizvajalci bele tehnike. Mi smo v to eliino družbo uspeli prili pred dvema letoma. Združenje se vključuje v pripravo zakonov, ki opredeljujejo področje bele tehnike. Še posebej pa z vidika racionalne porabe energije. V zadnjem obdobju smo posvečali pozornost predvsem uvedbi dveletne garancije, ki jo zahteva evropskii unija in uvedbi cura, ki bo pomenil še dodatno transparentnost trga. Sodelovanje v icm združ-cnju pa prinaša šc druge prednosti, saj se tam srečujem z najvišjimi vodilnimi vseh pomembnih proizvajalcev bele tehnike in izmenjava izkušenj 1er iskanje novih poslovnih priložnosli so vedno dobrodošla. V združenju pa sodelujemo Še na druge načine, v ok'viru tehničnega komiteja in v različnih delovnih skupinah po produk-tnih področjih, kjer so prisotni različni strokovnjaki iz Gorenja,"
■ Mira Zakošek
Savinjsko'šaleška območna gospodarska zbornica
Restrikcija trka tudi na slovenska vrata
Savinjskem šaleška območna gospodarska /iHirnica Je pripravila v so* delovanju s klubom Manager Ciore> nje. posvet na temo uospodarske restrikcije. K stxlelovanju su povabili dr. Franceta Križaniča z Ekonomskega inštituta pravne fakultete yuhijana in dr. Oavorja Savina i/ Ekonomsko p(»slovne fakulteta Maribor.
Dr. France Križanič je uvodoma predstavil osnove gospodarske recesije. ki jih prinaša manjša donosnosi internetne trgovine in industrije mobilne telefonije, cene nafte, pa tudi manjši gospodarski optimizem in zmanjšanje investicijskih vlaganj. Te učinke zadnje čase najbolj čutijo na Japonskem, v Evropi pa je produkcija najbolj upadla v Nemčiji. Vse ic
težave seveda čuti tudi slovensko go-sptxJarsivo, ki pa mu je zaenkrat aspe-lo ohraniti solidno triodstotno rast predvsem zaradi ponovnega prodora na irge bivše Jugoslavije. Dr. Križanič napoveduje lezak prvi kvartal prihodnjega leia,Težavc bo imelo tudi slovensko gt-wpodarstvo. Po njegovem mnenju bi morali konkurenčnost okrepiti z omejevanjem inflacije.
Dr Dsivor Savin je opozoril na izjemen pomen častvenih faktorjev. Septembrski dogodki v ZDA so povzročili velike padce delnic, energentov, surovin ter valuinlh razmerij. Gospodarsko recesijo po njegovem mnenju napoveduje negalivna rast na Japonskem pa ludi že dovctkral znižana ob-
restna mera v Ameriki, ki je v tem Ča.su najnižja vzadnjih štirih desellet-
Jih,
Na gospodarska gibanja pa bodo seveda imeli vpliv ludi vojaški posegi, ki lahko povzročijo zvišanje cen nafte.
Predstavniki Gorenja so irditve obeh gostov podkrepili s konkretnimi izkušnjami na evropskih trgih, šc posebej v Nemčiji, kjer ne dosegajo načrtovane prodaje. Prav zalo bi morali nujno pospešili ukrepe za izboljšanje konkurenčnosti. Nujno je vsaj enkratno povečanje produktivnosti, kar pa bo. Če bomo pristajali na previsoko ceno dela in prekomerni nivo socialnega Iransferja, nemogoče.
■ MZ
Gorenjevo letno poročilo 2000 med najboljšimi
Prvo mesto za inovativnost
Dnevnik Finance je letos že druuič organiziral "lekm(»var\je" letnih poslovnih poročil. Na tekmovalno lestvico se je uvrstilo 52 taksnih pon»čll, večino največjih slovenskih podjety. Ocenjevalci so hili nad r\jlnii navdušeni, s^j so poničila bistveno boljša od lanskih, predvsem pa holj analitična. Poslovnim poročilom pa so podjelja. ki so jih «»eertjevali dixlula tudi posebna okolje* varstvena pon>Čila.
V podjetjih namenjajo pripravi leh pon>čil veliko skrbi, saj ocenj ujejo, da je to najpomembnejša komunikacija z del-ničaiji in poslovnimi partnerji.
(torenjevi poročili sta bili med naj-opa7ncji>imi. Po skupnem seStevku ločk so se uvrstili na tretje mesto (za Petro-lom in Drogo). Trelje me.sto je Gorenje dobilo tudi vrazvrslilvah po vsebini, po
inovalivnosli pa so bili prvi.
V imenu Gorenja je na priložnostni slovesnosti priznanje za prvo meslo za inovativnost in za Ireije mesto v skupni razvrsiitvj v imenu Gorenja prevzela Članica uprave Marija Miheljak. ki je povedala, da pripravljajo poslovna poročila v lem sLsiemu že pet IcL
Priprave se lotijo zelo skrbno, lakoj po zaključku poslovnega leta.
Lelos prvič pa so se odločili, da so okoljevarsiveno port>čilo izločili iz letnega pi'jročila in ga pripravili vsamaso-tojni obliki. Gorenje paje letos letno poročilo prvič pripravilo ludi po mednarodnih računovodskih standardih.
■ MZ
15. novembra 2001 «"^ÉAS
UTRIP
Slovenjia gre naprej
No, danes je te vmnOy Če ^re Sloven ija naprej na svetovno pr-vetisivo v nogometu ali ne. V Velenju je nekdo tako ž^jo, da naj f^ Sloi'entja naprej, po prvi t^nti z Romuni, pokazal zeJo nazorim; tak napis je kar "vgraviraP' na avto. Toda čeprav je nogomet fg tudi pri nas postal najptnnenihnej^a postranska st\'arpje za mnoge vendarle pomembneje, če gre Slovenija naprej t itd i na drugih po-dri>čjih Ce ho gospodarsko napredovala, kot si telimo, če homo (končno) prišli v obljubljeno Evropo ali v tako teîMo pričakovani Nato. Saj nekateri /rdijo, da brez njih nam tjveti ni. In se ne z/fi^rU' jo kaj dosti za liste, ki Se vedno skeptično opi)zarjajo. da lahko s takimi zdruzevanji in pridrutevanji izgubimo tisto, za kar smo so toliko let. loliko desetletij ali xe veČ tako močno prizfidewli. Ali pa je to le twva kakovostna stopnička', šele, ko snw povsem svobod' ni, se lahko sami naprej odločamo. Kako z4ruzeni homo s kom fiveli.
Vieil dneh nekateri ludipoudarjaH, da iz^ibîjamo svobodo in postajamo odvisni tudi oh prodaji nt/sih bank. Tako smo se intddi^ da smo jih pozdravili, žrtvovali veliko denarja, zdaj se bodo na našit tovrstnih žuljih redili t ujci. Z ekonomskega sialiSČa je morda lo celo razJtmljivo, ,v čisto človeškega težko. A kaj hočemo, taka so potu, ki smo jih ubra!i. in ko so nekateri za-skrbljeni za banke. sSo dmgi za denar. Mnogi občani, tudi na našem koncn jih je veliko, ki so sumi a U preko krajevnih skupnosti vložili veliko denarja v agmdnp telefonije, čakajo, kdaj bo-
do tu denar dobili povrnjen. Država l>o na osnovi sprejetih sklepov u.sirezen zakon že morala sprejeli, pa ga še ni. Tuko je še enkrat dokazal, da tudi njej ni kaj marža spoštovanje zakonom. In ko je usoda tega zakona še dokaj negotova, naj hi bilo več jasnega pri pripravi zakona o delovnih razmerjih. To malo delavsko ustavo so vsi trije partnerji r glavnem še sprejeli. In, kar .se mnogim delavcem zdi zelo .sumljivo, v.fi so s sprejetim zadovoljni. Da le ne bodo na koncu prizadeti tisii, ki so glavni "predmet" tega zakona.
V zadnjih dneh smo sSlovenci slavili .îvoj pomemben prt/znik. Krsti Sveť Martin je krstil vini S tem krečenjem so imeli Še največ dela policisliy ki so bili na preži, da se veselje po krstu ne hi spremenilo v žalost ob nesreči Policisti pravijo, da so marsikaj pri svojem delu že dosegli, nikakor pa jim ne uspe znižati ravni vinjenosti pri voznikih. Kol da je pri naših voznikih za pogon crv-tomobHov enako kot bencin jx)memben tudi alkohol. Ihi čeprav .se alkohol nenehno draži (trošarina rtme, a trošimo ga še veČ), bencinu pa občasno cena celo pade. Tudi ta teden smo že doživeli Še en tak Čudež. Konec tedna pa se je nekaterim voznikom dogodi! še en Čudež: zapadel je sneg in jih presenetil gole in l)ose.
In kot du pri nas že ni do\>olj najrazličnejše noiusti, nas napadejo še nore krave. Ki) so drugod po f:vropi na to bolezen že skorajda pozabili, je udarila pri nas. Vsaj v tem primeru ne bi imeli nič proti, če ne bi (čeprav 2 zamudo) sledili Evropi	■ (k)
Društvo novinarjev Slovenije • aktiv Celje
Javna protestna izjava
Ze !yni smo v Druàlvu nwi-narjcv - aktivu Ccljc zaznali primere. ko so organi pregona in prHvtK^xija dajali ali pristajali na pobude, da bi novinarje zasliševali o informacijah, ki so jih li pridobili med opravljanjem Časnikarskega dela. pri icm pa ne gre za primere, ko bi bili novinarji vpleteni v domnevna kazniva dejanja, ali bi imeli informacije, da.se kazniva dejanja pripravljajo, Pred sodišči so od novinarjev zahtevali priCanjc in lov primerih,ki niso imeli povezave s pripravami na ka7niva dejanja. Že lani smo javnost in pristojne usianove op(y/orili na ne.'ikJadnosi lak.4ne prakse 7 naSimi poklicnimi eiiCnimi načeli. Na§ takraini protest je zalegel, a žaJ le za kratek čas. Več kol lelo dni na
Celjskem pravosodje v takšnih primerih ni 7aslii^<^lo lu^vinar-jcv, zdaj pa je ponovno prišlo do lega.
Za najnovejši primer smo izvedeli v petek. 9. novembra, ko Sla bili na okrajnem sodišču v Celju dve naši članici zaslišani v Avzi z izjavami nekega ob-Icrženea na raéun p<jlieije.
l/vrSni odbor DNS AC najostreje proleslira proli taksni praksi, Novinarji smo kol državljani RS dolžni in pripravljeni v skladussvojimi državljanskimi dolžnostmi pomagali pri iskanju resnice in razčiščevanju okoliščin zagrešitve kaznivih dejanj. Vendar samo, kadar smo k temu pozvani kcu državljani. Ne moremo pa prislajati na prakso, s katero si policija, tožilstvo, sodniki in odvelniki
prepogosto in brez utemelje-nili razlogov ptKnostavljajo delo? zasliševanjem novinarjev v zvezi s podalki, do katerih so prišli med opravljanjem svojega dela in ki ne predstavljajo potencialne nevarnosti.
Prisiajanje na sodelovanje s sodišči prav v vsakem primeru je v nasprotju z našt> zaveza-nasijo kzaščiti virov podatkov, če so li že razkrili, pa enako nasprolujemotudi zasll.^'vanju novinarjev o njihovem mnenju v zvezi z izjavami virov. Kodeks níwinarjev RS med drugim določa; "Novinarje dolžan ,^ošlo-vaîi zaupnost, ki jo je zahieval informacijski vir. Novinar spoštuje poslovno skrivnost, sme zavrnili pričevanje in ima pravico, da ne razkrije vira informacije. (...) Zaupnosl je
dolžan spostovaii vselej, razen če je informacija sestavina načrta za kaznivo dejanje in cb-siaja zakonska c^lwczn^Kt za prijavo." Iz tega je razvidno, v katerih primerih novinar po Kodeksu sme in mora pričali pred .sodtóčem, ali kako drugače sodelovali z oblastmi.
Upamo, da bodo državni organi na Celjskem v prihodnje ravnali lako, da novinarjev ne bodo brez polrcbc silili h kršitvi poklicnega kodeksa. Cc bodo s lak^no prakso nadaljevali, bo Izvršni odbor DNS-AC zaradi zaščite poklicnih etičnih načel prisiljen pozvati člane k državljanski nepokorščini.
10 DNS AC, zanj predsednik Miran Korošec
Avto Celje
Novi center avtopnevmatik
Želje in /alueve kupcev s» iz dneva v Jan večje. ZaUovoljst* vo kupcev je klJtiOni del poslovne filozofije vsake uspešne on^ni/iicije, Maloiiv-tomohilskih trgovcev se lahko ptihvali '!. dt>l>rjm poslovanjem ter istočasno i niz-Širitvijo svo-je dejavnosti. Podjetje Avto Celje je v s<)delovar\|u s Savo
Tires i/. Krarýa na lokaciji Ipavčevt 21 v Celju, kjer /drtižujejo prodajo vozil ter servisne storitve, uredilo nov center avtopnevmatik /a oselv na in dostavna vo/ila.
Lani jer lo jc podjetje v svojih maloprodajnih trgovinah, pa tudi gfosislično prodalo, preko 19.500 pnevmatik.
Količina 1er želje kupccv so narekovale potrebo po novem centru iivtopnevmaiik. Pnevmatike progrania .Sava Tires ( (joodyear, Sava, Pulda... ) odlikujejo sodobna oblika, odlične vozne Iaslno.sti 1er visoka kakovost izdelave, V centru avtopnevmatik omogočajo hitro in kakovostno premon-
tažo vseh vrst pnevmatik lako za osebna, kot tudi za tovorna vozila, traktorje, viličarje... V urejenem skladi.^ču lahko shranjujejo ludi vaše stare pnevmatike, kar le dodatno opravičujeta visoko namembnost centra.
Podjetje Avto Celje Je izpolnilo načrte!
v desetih mesecih letos so prodali kar 17.^1 vozil. Približno tretjina prodanega predstavljajo vozila znamke Peugeot, tretjina rabljena vozila, ostalo pa vsi drugi programi. Do sedaj so ustvarili z.a kar tri miljarde sedemsto lisoč lolar-jev prihodkov, od česar 64 miljonijv tolarjev dobička. Do konca leta načrtujejo, da bodo ustvarili pel milijard tolarjev priliodkov (Viroma 75 miljonov tolarjev dobička! Podjetje Avlo (elje zaposluje 235 ljudi, naložba v nov center pa jih je stala 33 miljonov tolarjev.
■ 3K
Kaj je s holdingom?
ft
Da ne bo pomote. Nikakor ne podpiram Ciibanja ljudi, ki v Maritx^^ru zhira ptxJpise, da se sedež holdinga sbvçnskilî elektrarn iz Ljubljane - za katero se je odločil minister Kopač -preseli v Maribor, Zdaleč ne. Približno tako je namreč. kf)t takrat, ko mulci na travi za hiío nabijajo žogo, jo nekdo iz^bi, sledi kontra, padogoL pfjraženi pa pade po tleh kot ustreljen, čeá da ga je nekdo brcnil, da je prekr^k, da morajo dobiti žogo nazaj, gol pa razveljaviti. Nato se prične prepričevanje, oni& vedm>le/a na l]eli,segla.snci nakar ii^iljena stran odneha, gol se razveljavi, pcx^kiîdovani muk> magični^ vstane...
Ni slaba ideja stojničarjev iz centra Maribora, da se namreč Slovenija preveč centralizira, da st> lakt^ rekoč vsi centri moči (z ii^^mo Mle .Slovenije in Darsa) v Ljubljani, napačen je samo način, na katerega vvlijo to doseči- Pcxiaiki jim ^wrijo v prid, da Skvveni-ja torej je centralizirana. Zadnje pt>ročilo Banke Slovenije o stanju tujih nepcfircdnih nak)žb pri nas ugotavlja, da Slovenija je centralizirana. Še več, je ena najbolj centraliziranih drža\' srednje in vziiodne Evn'îpe. Lani je kar 46 od.sloik<»v (skoraj polovica) od skoraj 3, milijard ameriških dolarjev (loje nekaj več kot 700 milijard tolarjev) lujega denarja, kije prijel k nam. končalo ne samo vos-rednjcsbvenski regiji, temveč zgolj in samovMeslni občini Ljubljana. V iisredn ji Sloveniji je končala več kot polovicavsega denarja, cxstalih 11 stalisličnihrcgijsi je delilo dri»bt i nice. Pa vendar pri delitvi denarja ter politično in gospodarske moči vsi v/lrajajo, dâ centralizacije pri nas ni.
Nazaj k zgodbi. Minister je odločil, podpisal in za tem stoji z vso svojo politično odgovomcwljo. Dagabosp^^dncslo neka j tisoč razjarjen ili Štajercev, ki. roko na srce, najverjetneje ne vedo kaj holding naj bi bii temveč jih druži predvsem "an liljublj ančanstvc V je skoraj utopija „, Biti proti Ljubljani je v Mariboru in periferiji vedno in, a ne zadosten razkig, da začnemo spodnašati oblast, sploh pa ne na način, ki so si ga izbrali v Cîibanju za ljudi, lako se to ne gre. Treba je ubrali drugo pot, denimo p*)li t ično pritisnili na listih več kol 50 poslancev, ki so sprva kot predstavniki ljudstva pc^dprli idejo, da naj bo sedež holdinga v Mariboru (stvar so cek> spravili na papir, pc^dpisali in vročili minisiru Kopaču), nato papcMekli rep med noge.
Ni kaj, Kopač je z izjavo, da Marilx>r nima primernih ljudi, užalil taki> liste, ki za delo so primerni, kol tiste, ki so d^^ma v^uijer-ski prestolnici. Pa vendar, zakaj ravno Maribcv?
Tam je sicer sedei^.dravskih elektrarn, ki pa sov slovenski clek-trikarski igri eden manj pomembnejših igralcev. Na Univerzi st> primerni ljudje, a jtí mariborska univerza kadnwsko razvlečena, zaloodijv dveh. treh ali áiirih profesorjev, da hi ti sedeli na sede;^ eleklro holdinga skoraj ne pride v postcv, Ciospodarstvo je na kolenih, zatt» jc vodstvenega kadra, ki je na razp<^lago, dim^lj. V skladu z enakomerno razvojno politiko smotrno, a znova, zakaj ravno Maribor? Zakaj ne Kriko. morebiti \iHcnje ali St^tanj? Zakaj po Ljubljani ravno drugi alternativni center Maribor?
Velenje (tudi Šoštanj) tu ni odigralo vIc^e, ki bi jo lahko. Podlaga je dana: vladii je povedala, da ho do konca leiap<^denostre-lu) združila 'termoelektrarno St^ianj in Premogovnik Veknje. PiMeza jc bila pričakovana, predvsem pa je bil zanjo skrajni čas. Nesmiselno je namreč imeti dve pi^djetji, ki sodelujeta pretežno med sabo, delita dvorii^e, vmes pa za vsako posl<wno sodelovanje državi (kije njun lastnik) ) plačujela davke. Vsaka t(>napremoga, ki jo v rudniku izktípljcjo, gre po ieki">čem traku neposredno v elektrarno, vmes pa država, ne da bi mignila .s prslom, pt^bira davke, preeedan v svetovne m merilu. Poslovno smolme poteze do konca letc.iSnjega leta najverjetneje sicer ne bo, saj .se viada, posebej minister Ki^pač, bi mu hoče opozicija spodncsl i stolček, obremenjuje z drugimi stvarmi, predvsem prilK^dnjim proračunom, bo pa do ptneze prej ali slej prišlo. In tu se zgodba preplete s hi^ldin-gťjvo. Eno podjetje potrebuje en vod^^tvcn kader... pol direktorjev, tajnic, blagajnikov, piwkwnih sckrctaijev,.welovalcevinSe kiv ga bo preveč. Izobražen kader, ki je doslej delal v energetiki, bo najveijclneje prej ali slej k<5nčalnaccsli...čese ne bi zanje potegnila lokalna oblast. Možnosti s sedežem holdinga so neomejene.
Kopač in tisti, ki jim je holding v Ljubljani t>olj p<j volji, vztrajajo. da ustantwa sama ne pimieni ničesar. Ne bo pretakala denarja, ne bozaposlovala velikega Števila ljudi, prav tako bo njen vpliv minimalen. Pa vendar se spremembe sedeža branijo z vsemi mi>čmi. Holding bo imel vpliv, saj bo na odprtem evropskem elek-tro trgu koordiniral pasle vseli naših elektrarn, zatorej bo koordiniral tudi denarne tokove. Denar na sedežu ne bo osial. ho pa 5 pretokom denarja odločno vplival na gospodarsko st^mje regije, v kaleri bo. Holding bo zaposloval Ijuili. ne sicer lí)fK), pa vendar nekaj deset strokovnjakov. Pri nas jih imamo, po združitvi lela in Premogovnika bo najverjeineje kakk'n c^dveč: iilealen kader za najvišje siolčkc.
Velenje lahko odigra v obliktwanju mt>čnega in stidobnega energetskega trga pt>membno vlogo. Lahko lak Irg cek> vi>di. če se bo našel nekdo, ki bo Marilx^ru rekel ne. a hkrati ne bos tem dal prav Ljubljani, temveč bo v igro vplejal novega igralca. Takšnega, ki bo po volji vsem, tako tistim, ki pravijo da so oni drugi žabarji, kol (3nim. ki pravijo, da so oni drugi pijanci in pretepači. Mimcv grede pa so priht^dnje leto lokalne volitve in če ne drugega je igra s holdingom lahko dobro tnalo za kovanje pi>liiičnih ločk, ki bodo v politično občutljivem obdobju, kot je ta,prišle Še kako prav.
Ali bo Velenje svoje možnosii izJiorislik), si ne upa naptwedati nihče. Župan pravi, da je stvar vse preveč kompleksna, da bi jo laliko obravnavali tako enostavno, ila tu ni belih in črnih igriilcev, temveč da so vsi nekje vmes. A se hkrati zdi stvar prav banalna: zlobirati je treba, da bo holdingpri nas... Potem pa možnosti, ki jih ponuja, izkoristiti v največji možni meri.
■ Denis Oštir
AKTUALNO
8 -
Cene novih stanovanj bo v Šaleški dolini krojil tudi trg
Slabo zanimanie Veleniianov za nakup novih stanovaní
^HlAS 15. novembra 2001
Spomladi Ivlos jc MO Vck'njc ohjsivMa r-Aiýh /a prcvcrjstnje inkTc.s» »t nakup novih .stanovanj. kose l>od o.sprostil i ugodni krediti M nakup slunovanj |>o nncionalni varci^valni shemi. Preverili smo. kitk.^n jv hii ckJ/iv občanov nanj. PrcsencHji-vo slab. smo i/.vcdeli. Kljul> tu* mu, da ho v nivstu končnem do* volj p a revi /n novi^niditjť kva» litcinih majhnih blokov, in kljuh (vmu> da naj hi hita M^no-vanjska stiska âc vedno pre* cťjsnja. KJc so iorcj v/Toki M
od^iv na ra/.pis? Tone Brwlnik. predstojnik urada za Javno gospodarske nadeve pri MO Vtílcnjc- ki giwpn-daří tudizohćmskim slamwanj» skim fondoiîu pravi: »Z razj*»!-fiom smo pctókuSaii motivirati občajie, dit pr»řvcriino, kolikšen bo sploh interes, ko se bostano-vanjska varCcvaîna shema spr*v stila, /aradi varovanja osebnili
p(îdalk(îv nanireí ne nu^rcjiio dt>bitj podatkov o sievilu varčevalcev v na^i občini: ne smejo ga dali bfinke bi nc republiški stanovanjski sklad. Zato smo skiii>aii ljudem povedali in predstaviti, s kakšnimi pogoji in problemi se bodo srečevali in kdaj hi lahko nakup izvedli, Od^iv občanov pa je bil izjemne» slab. Mo?Jio jc. da so zaradi ugodnosti tovrstnega varCeva-nja iiačrlovali. tla bodo sredsiva porabili v druge namene in ne za nakup novih stanovanj. Dejstvo je tudi. da smo v zadnjih le-lih v mc6tu rešili veliko slano-vanjskili problemov. Vsako leto načrtujemo gradujte od do 5i) novih stanovanj in to nam Ziienkrat ludi uspeva uresiiičill« Morda je za slab odziv kriva cena novih stajjovanj. saj vemo. da se cena kvadrata ra že zgrajena stanovanja v me-stu giblje od 130(1 DEM v lolarski proti-
vrcdnc^sti naprej. Koliko naj hi prav/aprav stal kvadratni metiT novega stanovanja v mestu Velenje? »Na^e okolje ni primerljivo z Ljubljano. Mariborom in Primorjem. Mislimo, da je realna gradbena cena za kvadratni me-lerm>v(>zgrajenega stanovanja od iyt)ndo2100DEMvtolar-ski protivredmwu za k'vadraini meter .stanovanja. Cire seveda za neprcstïEna stanovanja. Zii cialna stanovanja pa približno 2.^ tisoč tolarjev za kvadrat manj. ker je. ob sicer dobri kvaliteti gradnje.opremljenimi lakih stanovanj malo osiro-ma^na. [zbiramo vcnejie pode, keramiko in podobno. Na nižjo ceno pa tudi v Velenju verjetno ne moremo računati.« meni Brodnik.
In kje hodo v Velenju prva nova .stanovanja?
Lokacije sosniane.za leto 2002
Rti nekatere ludi pripravljene. »Nadaljujemo Izgradnjo lOsta-novanj v lameli D na ccMi Simona Blatnika, na Ciorici bo kmalu končan blok s slanwanji. ki jih gradi zasebnik BlateSič. odkupila pa naj hi jih občina. Ob Kersnikovi cesti pa Vegrad preilvideva drugo leto gradnjo .stantwanj. Občina bo se na-prtij gradila za svoj stanovanjski fond. smo pa v intenzivnih pogovorih / drjavo. kjer bo re-publiSkiskl^d nc s amo so fina n-cintl in dajal kicdite naši ol>čini. ampak je pripravljen ludi sam financirati dok^eno kvolo stanovanj. Vvseh treh omenjenih projektih je dri^ava pripravljena kupili od 30 do Ai) odstotkov novozgrajenih stanovanj. To nam bo močno olajšalo načrtovanje naslednjih n(M>gradcnj. saj nam ho asîalo več sredstev «
■ bš
Kdaj varovana stanovanja za starejše tudi v Šaleški dolini?
v Velenju razmišljajo, v ostalih dveh še ne
Vlada Kcpuhfikc Slovenije je leta IV97 s]>rijela pnigrnm nszvoja vsirslva starejših oseh do teta 2005. V nJem je med drugim predvidela ureditev tako Imenovanih van^ vanih stanovanji ki naj hi slarejšim omo-(počila njihovo večio samostojnost In individualnost bivanja v primerjavi x domsko oskrbo, hkrati pajim Zjifiolavljula potrebno p4»moč in ne^o v vsakem Irenutku. V nekaterih občinah po Sloveniji Jc takšna oblika ^krhi za starejše občane že postala realnost, na.s pa jczanimaU», kako daleč so pri uresničevanju omenjenega ra/vojnc^a programa v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno oh 1'akl. V Velenju o njih razmišljajo PolK'sedah predstojnika Urada /a ne}{o-spodarskeJavne slu/.he pri Mestni občini Velenje maj». Petra Kovača o varovanih .stanovanjih za starejše v tem trcnulkušcie razmišljajo, v naslednjih dveh letih pa bodo poskušali v stxlelovatîju z Dotnom 7a varstv(i odraslili Velenje ugoioviii reabic pt^trtbe po njih-Jih zdaj ni? "Vsaj jasno izraženih ne. (čakalna doby za sprejem v omenjeni dom sejo precej zmanjšala, povprečno na le dva me.seca. v minulih letih pa smo mi boj razmišljali o nadzidavi velenj-
nja. R» je nekoliko kasneje kot na ravni drřave. kjer je po znanih podatkih 14- odstotkov slarih več kot 65 let. v velenjski občini pa 8 - cxJstotkcw. M(nistrstv[> za delo drui^ino in six:tulne zadeve je v izhodiščih, kakšna naj bi bila varovana sianovanja za starejše, te razdelilo v dve skupini: starnwanja za stare in namensko grajena varovana stanovanja. Za prva je pogoj, da so v pritličju, zaradi lažje do stop nos t i, druga pa naj bi bila prvenstven o namenjena osebam, ki niso sposobne same več samosltijno živeti, ampak so otivisnt od določenih uslug, ki jih izvajajo socialne službe ali pa je taka oblika pomi>či organizirana v domu starejših občanov, »Mi pridno sledimo gibanjem in trendom v državi. Ob tem moram naglasiti, da je ena oblika skrbi zastarejíe pri nas tudi že mogoča. Tisti, ki ostanejo ssami.se lahko odločijo za prodajo siarcga in kupijo novo, njim primernejše stanovanje. Pri izgradnji namenskih stanovanj za starej.^e pa je ministrstvo za delo, družino m socialno zadeve pript>r{>čiK\ naj gradi taka stanovanja stanovanjski sklad RS. /avod za pokojninsko in invalidsko zavarwanje .Slovenije, občinski stanovanjski sklad ali zasebne
skega zdravstvenega doma. kjer naj bi ur^i-diii nujno pinrebne negovalne postelje za nepokretne." Kol je še pcwedal, bodo v Mestni občini Velenje najverjetneje pristopili k reševanju lega vprašanja po letu 2003. saj se takrat obeta večji porast števila občanov, slarejših od 65 Jet, za katere so pravzaprav predvidena varovana stanova-
ťizične ter pravne osebe. Cilede na to. da jc najemnina v leh stanovanjih neprofitna, pri slednjih ^)veh najbrž ne bo prevelike vneme za gradnjo.«
Po besedah Kovača je v Mestni občini Velenje 2867 občanov, starih več kot 65 let. Glede na navodila ministrstva, naj hi to pomoč prejemalo 1.4 • odstotka le popu-
lacije, bi bilo v Mestni občini Velenje v tem Irenutku upravičenih do le ponu>Či 1 stareji^ih občancw. Ob tem mag. Peier Ktv vač diulaja, da z izvajanjem pomoči nadomu pokrivsijo piUrebe 4ilslaa'jf^ih ol>čanov, 11 pa izražajo nuKnejšo željcj po večjem številu ur le pomoči na doníu kt>t težnjo po izgradnji varovaiiili stanovanj. »Mi.slim. da jc cena za opravljeno uro zelo ugodna: ODO SIT za tistega, ki ima 14Í) tist'tč tolarjev in več pokojnine. V Ljubljajti. denimo, znaša polna cena 15C)U SI Tna uro.« .Iiilijina («rošelj. direktorica Doma za varstvo odraslih Velenje sc je v razntišljanjih o varovanih síanwanjih nagibala (glede na prejšnja prb^dcvanja po izgradnji novega doma za varstvo starejših) za dom, v katerem bi bilo na voljo nekaj lakih stanovanj. nekaj z eno in več po.steljami. nekaj ntest pa bi morda natnenili tudi nc-okreinim.
Občina Šoštanj: obstoječi dom Je dovolj velik, če ...
v iibčiiii Soitaiij stí nam povedali, da íío pri njihsicervrazvojni strategiji razmlšljalio izgradnji nadstandard nega dojna. Vse bolj pa ugotavljajo, da je obstoječi d*>m za var-SIVO odraslih v Velenju dcwolj velik, če bi tu preživljali jesen življenja le slarejSi iz lega Šaleške doline in ne tudi iz drugih občin. Zato v tem trenutku ne razmišljajo o ureditvi varovanih stanovanj. Bolj kot to pt'ïdpirajo poinoč na domu, saj menijo, da je to konkrctiia oblika skrbi za starejše, čeprav ni takt> pcxvni. Imajo pa Še to srečo, da je pretežni del občine podeželski, kjer obstaja tradicija večjih drui^n in ptHrebe pomoči na domu drugače pokrivajo koi v mestu. Po podal kih živi v občijii 1297 krajanov. .starih 65 let in več ali l.S.V-odslotka vseh t^bčanov.
Občina Šmartno: podobno
Podobno kot v občini Stxšianj razmišljajo ludi v Smarnenj ob Paki, kjer teme o ureditvi varovanih stanovanj za starejše .^e niso »načeli«. GJede na vrsto drugih aktualnih vprašanj, ki lx>do za občino velik zalogaj, je tako kmalu ne bodo, Za zdaj financirajo pi>mi>č :ia domu. v občini pa živi približno krajanov, starih več kot 65 let.
Tp
Občina Šoštanj poravnava kupnino za 12 stanovanj
Ključi v kratkem
SoStanj-i tistem, ko Je (îradheno induslrijsko podjet* jc Vcj^rad opravilo tehnični prej^lcd novega stanovanjskega kompleksa v kareju Paka v .Šoštanju, kjer je 12 stanovanj kupila tudi Občina Sošianj, v njej niso xavtučevali, ampak so skladno s po}>odlN» plačali del. za katero}*a so se dogoviK rili i/. izvaJalccm. Preostanek, 120 milijonov lolarjev, ImhIo poravnali v teh dneh, ko su se sproslijo sredstva Stanovanjskega sklada, pri kaierem Jc občina najela kredit. Skupna površina dvanajstih stanovanj znašii 791 kvadratnih metrov . Razpis za oddajo stanovanj v najem, je bil opravljen že spomladi, marca, nanj &e je prijavilo 44 prosilcev, od tega za socialna štampanja 29 in za ncpn>fi! na l.^. Î'xil v.sem letos ne bodo mogh ustreči, bodo pa v kratkem srečni v 12 družinah, ki so na listi za díxlelilev neprofitnih stanovanj. »Ključe bomo razdelili v kratkem, saj je n^k /a predajo do-lt>čen v pogodbi.« pravi štišlanjski župan Milan Kopušar.
nakupom stanovanj je ptwczana ludi naložba v gradnjo niusiu čez reko Pako, /^adil naj bi ga Vegrad. namenjen pa naj i^i bil predvsem pešcem. Na zadnji seji sveta občine Šoštanj je ta mmt. ki ga ni. obudil v spomin svetnik Anion SkornšckiSLS -h SKD). Slišati je bilo. lia ne gre za nekaj, kar bi bilo pozabljeno ali spregledano- Most bo. Ni pa ta hip primeren čas za njegovo gradnjo, saj je ta povezana s prestavitvijo toplovodne kinete. Ker pa sc; začenja višek kurilne sezone, za to gradnja zdaj ni primeren čas. »(îradn-ja mtvstu bo morala izključno iz lega razloga počakati do naslednjega leta. na konec kurilne sezone,« pojasnjujejo v Šoštanju.
■ Mil&na Hfstič - P/anxnc
Upravna enota Mozirje
"Državno'' stavbo bodo gradili!
v začetku prejšnjega tedna so sc v Ljubljani na sede/u Servisa skupnih siužb slovenske vlade na delovnem ni742o>'oru sestali gen» cralni sekretar ministrstva m delo, družino in .socialne /adevc, generalni direktor slovenske jKilicije, direktorja davčne in geo» detske uprave ter načelnik mozirske upravne enote in mo/Jrski župan Darko Kepenšekin Jože Kramer. Vsebina ra/4*ovora je hi» la nadaljevanje projekta i/^jradnjc poslovne stavhe za |>otrehe državnih organov v Mozirju, ki so ga sicer resno z.nčcli že leta 1998.
Po uvodnem razočaranju sc je sestanek za gosta iz Mo/Jrja na la»ncu iztekel zelo dobro. Najprej je sodelovanje prj izgradnji odrekla davčna uprava, saj zaradi zmanjf^anih potreb mozirske iz-pi^stavevclenj-skega davčnega urada novih prosiorovne potrebuje, pa tudi njena usmeritev v centralizacijo jc znana Že dalj ča.sa, Zelo podobno velja zagct>delsko upravo, torej je odpadla ludi njena soudeležba, kot tudi soudeležba slovenske policije. Vse njene naložbe namreč v tem času usmerjene na mejo s llrva-ško, zato se že sedaj zajeda v proračun za naslednja leta in kje drugje na-
jmanj naslednja štiri leta ne bo vlagala. Poleg tega je mozirska postaja pred nedavnim vendarle dobila nekoliko več prostorc^v in na sliwenski policiji zagotavljajo, da bi bila naložba v Mozirju možna čez osem let, Vendar je njihova usmeritev, da želijo lastno slavbo, ne pa prostorov v skupni. Naloga pristojnih v Mozirju torej je. da zagotovijo gradbeni prostor, najbolje v soseščini bodoče poslovne stavbe.
'lemuje sledil bolj vesel del z olajšanjem, saj sose dokončno dogovorili, da paslovno stavbo v Mozirju bodo gradili. / njo bodo razrešili pn^stor.sko stisko upravne enote, tudi inšpekcijskih služb, ki bodo kmalu prišle pod njeno okrilje, največ pa bo pridobitev gotovo pomenila mozirskemu ccntru za socialno delo. ki se sedaj sooča sskoraj nemogočimi delovnimi pogoji. Centcrnam-reč Že ima zagotiwljenih railijon^w proračunskih tolaijev, z njimi pa bodo naslednje leto pridobili vso potrebno dokumcntaci-joza skupno po.slovno stavbo, pri čemer bodo zagotovili pogoje za morebitne dograditve. Gradnjo bi začeli leta 2003. nove poslovne prostore pa odprli leto kasneje.
■/p
15. novembra 2001 «"^ÉAS
V SREDISCU POZORNOSTI
Ljudje v Skalah in Hrastovcu so močno razburjeni
Vzrok za jezo je zazidalni načrt, s
iiaterim se domačini ne strinjajo
Srťdi oklohni Je nied knijainl Skal in Hriistovca ^uvršalo. Predstavniki MO Velenje sn v kmju pripravili sestanek s krajani, da hi ob velikem pomanj-kanju /a/idalnih parcel v Dolini preverili njihov» pripravljenost /a l/vedho daljnega leta 19S4 sprejetega zazidalnega načrtli. Taje numreć na tem področju predvidel večjo poselitev In številne parceie spremenil v «itavima zemljišča, krajani pu jih, v većini, v teh lelih niso bili pripmvljeni prodati. Kot kaže. jih tudi v prihodnje ne hodo. Krajani pravijo, da se /e takrat 7. načrtom niso strli\ja]i in da so jih ^ejne prípeljali ce/ vo<lo. Na MO Velenje pa trdijo, da je panika odve^ in četo p<>p4»lnoma hre/ osnove. Ml smo prisluhnili ar|>umentoni obeh strani.
Na novembrski seji svcla MO Velenje je na lo vpra^nje opozoril ludi predsednik Sveta KvS ŠkčiJc - Hraslove Herman Ar-lič. Mnogi verjetno zahtev krajana, kijihjc posredoval svciu, niso razumeli. Zahteval je, d(3lx'-sedno: »da občina zadrži plačevanje ruidomestila »i nt/H' /.idane parcele /a Cas. dokier se ne uredi za/idalni nacrt v smislu infrastrukture (možnost ureditve cest, pniblem veC lastnikov /a/id a In i h parcel, problem kth munalnih koridorjev). Smutra-mo, daje potrebno znižati cenovne postavke/a m2. Seve<lno zahtevamo i/p<»)mtev dane obljube ob sprejetju za/idalne^a načrta, da lahko vsak lastnik
psi reel zadr/.i eno parcelo brezplačno za lastno up<»ral)o. Smatramo, da je zazidalni načrt, sprejet leta 19H4, proti \v\}\ kra-.|anov Skal in Hrastovca in da temeni na zakonu, kije bil spre« jet Še v bivSi državi.«
Tu bi laliko postavila klicaj in vpraSaj, pa brez natančnejše razlage problema zagotovo j>e ne bi ra/umeli. /.alo snio želeli sliSatI krajane, po odgovor pa smood^li uidi kžupanu Srećku Mehu.
»Skrbi nas visoko nadomestilo za stavbna zemljišča«
1ako pniviTone Tajnkk, predsednik vaške skupnosti Hrast«»-vec in predstavnik 61) krajanov, ki so lastniki parcel v spornem zazidalnem načrtu. Kako Je do Z2ipleta sploh prišlo in /a kaj so se krajani organizirali, česa jih pravzaprav strah, pa jeseve« da zanimalo tudi nas.
f>V Skalah, Podlubeli in Hrastovcu. je bil lela 1984 sprejet zazidalni načrl proli volji vseii krajanov. Takral so namreč v Skalah porašili gasilski dom in Šolo. Pcnrebno je bilo zgraditi nadomestna objekta, občina pa je pod pokrovileljstvom rudnika zahievala, da se moramo .strinjali s predlaganim zazidalnim načriom, sicer gradnje ne bo. Parcele naj bi bile v (Lstih lelih namenjene za krajane, ki bi za-
radi izkopavanja premoga v ŠíX^lanju ostali brez domov. Se-vedasmo bili krajani mřilo naivni, malo pasmo verjeli takratni oblasti, da ne boni<^ dobili ich objektov, Če načria ne bomo sprejeli. NaCrt je bil sprejet, mi smo dobili f^oio in gasilski d(jm. V dobrih 15 lelih na naSem področju občina ni kupovala parcel vsega skupaj je morda prišlo do 6 ali 7 novogradenj. Letos poleti pa Sla dva predstavnika občina Sla od kisinika do lasi nika parcel in povpraševala, ali so ljudje pri]>ravljenl prodali parcele. Večina je bila proli, sploh, ker cenazemljiši ni bila znana. Oktobra pa je Tone Brodnik, predstojnik urada za gospodarske službe sklical izredno sejo sveta KS Skale - Hrasiovce. Udeležil se ga je ludi Marko Vučina, predstojnik urada za okolje in prosior. Seznanil nas je, da bodo začeli na našem območju uresničevali projekt viSjih nadomestil za stavbna zemljiščii, ki so ga v velenjskem svetu sprejeli Icla 1999. lo pa v praksi pomeni, da bi nekateri posamezniki pri nas plačali tudi do 2 milijona srr lelno, saj naj bi bila cena nadomestila za kvadratni meter letos tlH, 44 SI L'lo je za nas nedopustno in razumljivo, da smo razburjeni!
25. i)klobra smo lastniki zemljišč sklicali nov sestanek in nanj povabili Toneta Brodnika, ki je Sc enkrat povedal, kakšni so nameni občine. Ljudje so samo-iniciativmî začeli pisali pritožbe.
vsaj 30 se jih je nabralo, /brali smo jih in speli, nastal pa je zajeten kup naših argumentov, ki smo jih poslali županu,« nam uvodoma pove Toni 'lajnšek.
Strinja se, da so krajani verjetno res razdeljeni na dva pola. >>Danesjť tr^no ^ospodarstvo in če bo nekdo dobro plačal, bodo nekateri za}>otovo prodali. Nič nimamo pn>tl, naj ostanejo parcele, ki so Jih lastniki pri* pravljeni prodati, v zazidalnem načrtu. Vemt>. daje kup parcel, do kiiterih otKina ne bo prišla z ustrezno infrastrukturo, ljudje pa bomo morali plačevati viso-kit nadomestila. Zato lastniki parcel menimo, da je treba po* novno med krajane in preveri-ti njihovo pripravljenost za pnh dajo zemlje. Moti nas, da nam Marko Vučina pravi, daje samo iz na^e krajevne skupnosti na njegovem uradu prijavJjenih 45 prosilcev /a parcele, mi pa ne vemo za nobenej^a! Ljudje bi nidi gradili, na svojem zemljišču. Pi\ marsikomu ne pustijo. Prepričani smo, da dragih parcel otroci naših krajanov ne Ixido pripravljeni kupiti, doma pa ne morejo {>raditl,« še doda Tajn^ek.
»Vzroka za paniko ni!«
Tako trdi župan Srečko Meh, ki scje vtorekzvečer tudi srečal tudi s člani .sveta KS ikale in I Ira-siovec, in doda: » Ne razu* mem, /akaj je do ra/lnirjenju
med krajani sploh prišlo. Kot tudi ne ra/umem njihovega nasprotovanja. Rad bi poja.snil naše namere, ^akaj smo se odločili /,û sestanek i lastniki nezazidanih stavbnih zemljišč po zazidalnem načrtu Skak - Hra-stovec. V MO Velenje imamo sprejete tri zazidalne načrte-v Šentilju, Stari vasi in Skalah -Hrastovcu. kjer se kljub pomanjkanju parcel v celotni ok>čini gradnja ne izvaja. Da bi sptidbudili gradnjo, smo pred dvema letoma sprejeli odlok, da se za ne/a/tdana stavbna /em-(jišČa plačuje višje nadomestilo kot za /vzidana. To naj bi bil na^ in.^trument, s katerim bi prisiliti lastnike parcel, da te prodajo ali pa na njih začnejo graditi sami ali njihovi bližnji son>dniki. Ko smo pi»drobneJe ugotavljali, kje so nezazidana siiwbna /emljil^a, smo ugotovili, da Je največji problem na omenjenih p4»dn)čjib. Zato smo želeli krajanom predstaviti zazidalni načrt in jih vprašati pet njihovem mnenjii. 01) tem smtj Jim poveflall, da bi lahko prišlo tudi do vitjih plačil nezazidana stavbna zemUl^ča. ki jih di>-sJeJ niso poznali. Od tu naprej pa seje začel upor proti nečemu, česar sploh nismo imeli namena narediti. Ker Je nepotrebno!,« zatrdi župan.
Kot Že rečeno, so se v torek /večer srečidi s škalskim svetom, na podlagi dogovora pa bod(5 po županovih besedah nasvetu MO Velenje predlagali, »da se
zazidalni nučn obnovi, da se posodobi in da se v nJem (k1-pravijo napake, ki so nastale v času skoraj 20 let. Potem bomo pitnovno obravnavali stališčsi lastnikov zemljišč, ali želyo ali ne želijo prodati parcel. Na osnovi od tega bomo na svetu predlagali, ali líívesti níja nad«»-mestila ali ne. Ob tem naj poudarim, daje lokalna skupnost ob sprejemu vsakega zazidalnega načrta prisiljena vlagati nemala sredstva v eeste. kanalizacijo, vodovod in drugo in-frastruktun». Sicer graditelji ne morejo graditi. Nekateri lastniki v Skalah In Hrastovcu ž.e pn>-dajajo zemljo, novi lastniki pa ne morejo graditi, ker nimajo urejene ne kanal i/uicije. ne cest in ne vode. Dogaja se, kar si ne želimo - Izvaja se stihijska gra<i* nja. Vem. <la so nekateri parce* le že kupili, zidati |)a ne morejo. ker nimajo eeste. Ljudje v Skalah in Hrastovcu so se razdelili na dva pola - na tiste, ki bi parcele radi prodali in na druge, ki tega ne želyo. Kad bi dodal, da ne bomo naredili nič takega, kar ne bi na glas povedali! Vsi sestanki s krajani so imeli (Klkrit namen, da krajani vedo, kaj se dogaja. Vsem ti« stím. ki se borijo za pravice last* nikov zemljii^č pa sporočam, da l>omo vse prav čas povedali in upoštevali tudi njihova mner^ja, k<i bom<» oblikovali posfHlobljen zazidalni načrtf«
■ Bojana Špegei
Slovenske železnice razmišljajo o ukinitvi sobotnih vlakov na progi Velenje - Celje
Bi bili rentabilni, če bi bil vozni red pravi?
župani ol>čin vzdolž Železniške proge Velenje - Celje, najglasnejši je velenjski župan Srečko Meh - odločno protestirajo zaradi nameravane ukinitve potniškega pn»meta na tej progi -tudi (»b solmtah. Zd;iJ so vlaki že nekaj let stali ob nedeljah in
praznikih, poslej - od 16. decembra - naj bi tudi oh sobotah. Župani bodo sedli skupaj« povabili na iskanje rešitve tudi predstavnikii Slovenskih železnic in poskušali spremeniti na-menivano. Kolik<i uspei^ni l>odo pri tem» se ho videlo čez natan*
REKLI so...
Srečko Meh, župan Mestne obdne Velenje:
»'Ib je korak nazaj. Sploh v Času. ko si prizadevamo za enoten regionalni razvoj in dccenlraJizacijo Shivcnije. Odločno proiestiramo. Smo proli ukinitvi in naredili bomo vse, da do Jega nc bi prišlo, Skupaj z župani prj/adelih obiin -Šoáianj, Šmartno ob Paki, Polzela, Aalcc, Velenje, ki jih ukinitev ic proge najbolj zadeva 1er predstavniki Sloven-skiJi železnic, bomo iskali možnosti za ohranitev prometnih povezav.
Navsezadnje je možno - Čc bo interes obî^in lo pokazal -najti tudi drugačne načine finanelranja In dogovarjanja. Zal nismo dobili nobenega predloga, kar pa je ritzumljtvo, saj nas vodstvo žeieznic o nameri ukinitve proge ni nili obvestilo.«
Aleksander Solki^ stiki i jovnostmi pri Slovenskih železnicah, d.d«, Ljubljona:
»Reduciranje voženj bo izvedeno po vsej Sloveniji, zajelo pa bo vlake, ki nikakor ne dosegajo rentabilnosti, oziroma vozijo većino svojega potovalnega Casa brez potnikov. Zavedamo se, da bodo nekaleri pomiki t«talj brez svojega vlaka, vendar nas v redueiranje voženj sili ekonomski Interes, ko mora posamezni vlak vsaj pokriti svoje stn'>Ske obratovanja.
Cc bomo skupaj z župani ugolovdi, da imamcî možnost vlak zapeljali po progi in pokriti osnovne stroSke, ob tem, da vemo, da to tej lokalni skupnosti koristi, smo pripravljeni za pogovore.«
ko mesec dni.
Tam-pri Slovenskih ielczni-cah, pogovarjali smo se s predstavnikom za stike z javnostmi Aleksandrom Salkičem — pa smo dobili občutek, da nameravano le malokaj (ali malokdo) Se lahko spremni, čeprav, je poudaril, je predlog o tem, katere vlake in na katerih progah po Sloveniji bodo ukinili, še vedno v usklajevalnem postopku.
Nerentabilni viaki
Elazlogza reducIranjc voženj je en sam, pravijo, to je nerentabilnost. Po nekaterih progah v Sloveniji, žal, vozijo vlaki holj kol nc prazni. Ukrepi» po katerih nameravajo poseči, pa bl prizadeli Ic majhen, zelo majhen, del potnikov.
'>(''e na neki progi potnikov ni, potem nam ne ostane drugega, kol da določene vlake ukinemo, ker finančnega rizika ne moremo prevzemati na.se v celoti.« pravi Salkič. V Velenju pa pravijo, vsaj župan Sreeko Meh je prepričan v to, da je možno. Če interes občin obstaja, nnjli tudi druge načine Imanciranja in poti dogovarjanja.
Slovenske železnice, d d., torej pravijo, da nameravajo sobotno progo Velenje - C^elje ukiniti zato, ker je nerentabilna in dodajajo, da so redukcije ptivsod po Sloveniji potrebne zaradi
zmanjšanih subvencij /a notranji promet, premajhne zasedenosti, zaixstajanje cen v primerjavi s cestnim prometom ... Lahko da. A za sobotne (bolj kot ne prazne) potniške vlake progi Velenje - Celje lahko obstajajo, tako smo slišali, ko smo sprana 11 (j ud i. tudi drugi razlogi«
Neuskiajeni vozni redi
Vraglahkotiči tudi v neusklajenosti voznega reda, ki .sobotnim potnikom ni pisan na kožo in ne upošteva njihovih poireb. Kaj pa, če sobotni vlaki niso rentabilni» ker niso vozni redi pravi?
Prvi primer. Če bi vlak iz Velenja proli Celju odpeljal ob sobotah ob 14.15, tako kot je vozil vse do letošnjega junija, s potniki ne bi bilo »težav«. Kadar Gorenje dela ob sobotah, Gorenje pa ob sobotah velikokrat dela, je ta vlak (.skoraj) tako poln kot med tednom! Le dijake je treba odšteli, Ker zdaj iz Velenja odpelje Šele ob 14.40, zanj nI zanimanja- Kako pa naj bl bilo? Zaposleni, ki končajo z delom ob 14. un, ne bodo dobře pol tire čakali, da se odpeljejo proli domu, na primer do PaSke vasi. Raje si poii5čejo kak^nt) drugo možnost
/Ta prevoz, da .so čim prej doma. Čeprav bi lahko, to mimogrede, protesiirali: mesečne virzc^vnice, ki jih plačajo, v takih primerih (xstajajo neizkorii^čcne in bodo Še bolj, če možnosti, da jih koristijo, sploh ne bodo imclil Kaj pa potem?
Ali pa drug primer. Viak, ki je ob včasih vozil iz Velenja proti Celju. Cc/. poletje je bil precej dobro zaseden, ker je imel s »pohorcem« odlično zve/o pro-li Kopru. Pa (tudi) ne vozi več!
Ali tretji primer. Vlak, ki (doslej 5e) iz Celja (tudi ob sohoUîh) (îdpeljc ob 4.45 in v Velenje prispe ob 5,34 je dokaj dobro zaseden. Koristijo ga mnogi zaposleni vzdoli^ savinjske prt^ge, ki delajo ob sobotah.
In ob teh podatkih pride človek do malce hudobnega zaključka - kaj pa. če imajo kje radi prazne vlake zato, da jih
lahko potem ukinejo?
Zvedeli slučajno
župan Mestne občine Velenje Srečko Meh, ki je protest proti ukinitvi soboinih vlakov po sredoval na več naslovov, na župane občin Šoštanj, Šmartno ob Paki, Polzela, na Slovenke železnice, sindikat žeiezničaijev, poslance s lega območja, ministrstvo za promet in zveze ter ministrstvo za notranje zadeve, pa ob vsem skupaj meni tudi, da je nedo pustno, da za lako pomembne odločilve kot so ukinitve prog za območje, v katerem živi OO.fîOO prebivalcev, zvedo slučajno. Kiij pa, če.. No,če ni slučajno?
■ Milena Krstič - Planine
Krvodajalska akcija za Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane
Od torka, 2U. do petka 23. novembra bo v prostorih Doma učencev na Ofenkovi v Velenju Območno združenje RK Velenje pripravilose zadnjo krvodajalsko akcijo v letu 2001.
V torek in v pelek bodo odvzemna mesta odprta «d 7. do 14. ure. v sredo in četrtek pa od 7. do 15. ure.
10
MED VAMI
15. novembra 2001
Pogovor z direktorjem Gost, d.o.o., Martinom Steinerjem
Ozirajo se po novih tržiščih
(»ost, (l.o.o., je hčerinsko podjetje Premogovnika Velenje, vedno v njegovi stoodstotni Insti. Korenine im» v tem kolektivu. V Prem»)2ovniku so namreč mmie-njali dol)ri prehnini med delom in delavskemu turizmu /e /elo /uoduj veliko pozornosti. la dej:ivno*»f seje tako rd/veju-\iU da sojo kasneje oblikovali v enovito piKlJetJe, ki sicer Še vedm» oskrbuje Pre-mopovnik/. gostinskimi in turistivnimi dejavnostmi, so pa v /adnjem času vse m»nj odvisni i>d "mame** in vse ÍHilj od razmer, ki vladajo na tr^u. Te pa /a gostince in turistične delavce nikakor niso rožnate. To je bila tudi rdeča nit pogovora z direktorjem Martinom Steinei^jem. ^Za Šimence vetja, <ía s/no vefieii Ijmljt in <la si indi vfiosiiUiah rodt priiv^Čimo kaj ilohrefio. Kako Čutile letošnje i elo znano po omejei'anju porabe, v vaxih Qosúnxkih UikttUh.
Martin Steiner: "Lclošnje klo jc eno težjih v poslovanju podjetja Gost, d.o.o. Sicvilni dejavniki, na većino katerih sami nimamo vpliva, krojijo na.^* gibanje na Ir-gu, tr^ne Izkupičke in ^nlnose do naSili do-bavileijcv mi eni in do kupcev na drugi sirani. Zelo Ćulimo, da ostaja naáini go-slom vse munj denarja za luksuzne diibri-ne, med le pa vsekakor sodi ludi poraba v gosilnskih lokalih. Poleg lega pa je se vedno zelo pristUna nelojalna konkurenca /ascbncgai scklorja, ki ignorira zakonodajo.
lamanje pa nas nc bo reSilo iz zagai, zato se sku^nmo Cim bolje organizirali In čim hitreje prilagoditi zakoniioslim ir-ga. NI enostavno, saj je treba odpravil i lu-dl marsikatero razvado, a drugače paČ ne grc.^
9 Rezuitate prtshvanja rednn spremljate po posameuiih ení>íah. Kaj ugotavlja' te?
Martin S tel ner: ^'Seveda in jih tudi sproti analiziramo in ukrepamo. / veseljem ugotavljam, da posiaja restavracija Klub s slaSčičamo v.se bolj priljubljena In da dobiva znova vlogo asred-nje rasfavracije v mestu. V njej ponujamo poleg tradicionalnih dobrih jedi po izviri» ludi StevDnc pripravljene manjSe obroke, med katerimi je veliko solat in sladic
po starih sloveaskih sla^ičarskih receptih. ludi hotel Barbara v Ficsi je prestal obdííbje, ko si je Iskal mesto na slovenskem turističnem trgu. Posluje pozilivno in mu dobro kaže ludi za naprej, (ilede na to, da jc pred nami obdol)je, ko ljudje VCĆ Irošijo, računam, da bomo pcîslov-no leto sklenili brez rdečih številk." ^ Ste tiuli ťiien izmetip4)mefithnih ^^enera* torje)^ prireditvene dejavnos/i. Mruifio jih organizirate .sami, na dragih .ste priso-tni kot orf^anizalorji fi<fxtinske ptmudhe. Kako pa je zizknpičkotn pri tovrstni de-javnosti?
Martin Steiner: "/al je tudi za prireditve vse manj zanimanja, ibko ugotavljajo organizaiorji Številnih prireditev, ki so pred ieti kar "cvetele " po vseh koncih Slovenije. Na 10 jc verjetno vplivala manjSa kupna mt^, mislim pa da sla Slovenija. pa tudi Velenje, prcnasičena / najrazličnejšimi dogodki. Ljudje so videli 7.C toliko zanimivega, Icpegtt in airaktiv-nega, da je težko pripraviti kaj zares novega in vabljivega. Vse to pa je seveda povezano s stroški, ki so vse večji. Tako se vrtimo v začaranem krogu. Za čim nižjo vstopnino ali pa kar zastonj, bi radi imeli najboljSe goste, lepo sceno, vrhunsko tehniko. Ob tem pa na sponzorje Iz gospodarstva skorajda ne moremo več računali.
Menim, da bomo lahko dose?en raven prireditvene dejavnosti v lem okolju ohranili s lesnejSim povezovanjem z dru.^tvi, vsemi ponudniku te dejavnosti in lokalno turistično orgitni/acijo. Zgolj z izkupičkom iz gostinske dejavnosti jih ni mo-g(^e financirali"
^/'(Cr vendar se lahko pohvalite z nekateri* mi velikimi in zefo uspešnimi projekti? Martin Steiner: "Najbolj množičnt^ obiskani sta bih srečanje upokojencev Slovenije in Niíč o)i jezeru» omenili pa velja ludi revijo pevskih zbonw dom(W za varstvo Slovenije 1er Sievilna velika družabno-sporlna srečanja slovenskih podjetij. Sodelovali smo ludi pri organizaciji Športnih srečanj, med drugim dveh lakínih prireditev, prisotni smo bili na ťcslivalih Ku-nigunda in Pika Nogavička... (''aka pa nas kar nekaj prireditev, med drugim bomo "sprejnijali" dedka Mraza, načrtujemo konccri Bajagc, poskrbeli pa bomo tudi za mnoge nianjSe In velike prijetne zaključke Icia. '/áú pa nam ni uspelo izpeljati načrtovanega velikega marlinovanja, vsekakor pa upamo, da bomo to udejanjili prihodnje leto.
Lahko rečem, da smo letos sodelovali vsaj pri 150 različnih prireditvah." 9 P' tem Casn v pwljeijih že pripra vljate usmeritve za naslednje ohdohje. Kako vidite vi leto 2002? Martin Stťiner: "Glede na organiziranost in našo lasinl^ko strukturo .smo odvisni od dogajanja v poslovnem sistemu Premogovnika Velenje. Na nas bo posredno vplivalo ludi odpiranje energetskega trga in sprememba zakonodaje v energetiki, Na to pa nismo nepripravljeni, imamt^ Sieviine usmeritve, ki jih bo treba di>reč: in udejanjili. Mnoge kadrovske in organizacijske spremembe smo že uresničili, marsikaj pa Se pripravljamo, med drugim se Že prebijamo na nova iržišča in uvajamo ludi nove programe. Prepričan sem, da bo to kakovostna nadgradnja obstoječi dejavnosti in da bomo ob se večji Hcksibilnosii zapiwlenih obranih oziroma celo razširili obseg na.'^^ga posUwanja"
■ Mira ZakoŠek
Zavod za gozdove Slovenije
Bodo gozdarsko stroko razklali?
V slovenskem /av<Klu za gozdove se v tem trenutku iiltadajit z lubadarjem. ki že luicen-ja srčiko njiltove^a <leíovai\jj). j^ni razlog zn to Je sU»>eii.skji kntettjska in ^ct/darska zlnir-nlca. Gozdarji se sicer v celoti zavedaj», du Je t;i zÍHímica v sl<»venskvm pr<»st(ini ckjstvo in imajo do r^'eneua c»bst(>jH in Jasno i/.ul)ttku>ana stališča. Ta niLikorne pomenijo, da so proti /Ixtrnici« kot mnugj prik^i-zujejo v Javnosti, želijo pa primerna sodelovanje.
'V bistvu je že zakonodajalec naredil osnovno napako, ko je zbornici predpisal enako delovanje kol jc zavodovo. kiijli zbornica In zavod naj bisc ukvarjala ssvctova-njem lasinlkoin gozdov in z njihovim izobraževanjem. V zavodu menimo, daje zl>or-nica sicer zelo potrebna, vendar naj bi lastnikom gozdov in kmetom sveîcwala na tisuli podrtičjih, na katerilî danes tega nI 'Ibje pomoč pri pr^idaji gozdnih in lesnih izdelkov, zastopanje kmetov v poslopkih do in proti držjivi, ludi proti postcjpkom naSega zavoda, saj večkrat nastajajo zapleti. Prav tako bi se morala zbornica zavzemali za vi§ja sredstva v občinskih proračunih za kmetijstvo In gozdarstvo. Prav tu in še kje vidimo pravo vlogo zbornice In v icm smislu smo sc gozdarji z njo ludi pogovarjali.
Prepričani smo, da je dovolj, če z nagega zavoda na zi>omico preide okrog 30 gozdarskih sirokovnjakov. Ib za nas ne bi pomenilo večjega osiromasenja, zbornica pa /eli 70 in več sirokovnjakov, kar pa za zavod že ni več sprejemljivo. V sistemizaciji sloven-
Toni Breznik: "Nismo proti zbornici, smo pa za primerno sodelovanje'
skega zavoda je zapisanih 820 ljudi, nas pa jc vicm trenutku v vsej Sloveniji 740. Cehi torej .še to število zmanjšali za 70 in več, zavod praktično ne bi mogel veČ t>pravljali vseh listih nalog, ki mu jih predpisuje zakon o gozdíwih. Bistvena prednost na^ga zavoda jc namreč celovita ozemeljska pokritost, saj z našimi strokovnjaki sežcmo do vsakega lasinika in njegtwega gozda, to bistveno prednost pa bi s taksnim asiromašenjem kadrovske sestave uničili. To bi pomenilo začetek konca našega zavoda in temu se upiramo," pravi direktor nazarske območne enote zavoda za gozdove.
Gozdarjem sc lorcj upravičeno ne zdi
prav, da bi gozdarsko slti^bo pt^vscm razbili, kot .so lo storili v Avstriji. Pred nedavnim so bili delci^ni obiska gíwdarjev iz Ý/:k7nc Kaple na avstrijskem Koroškcnt"Mlsmojlli lahko iz roke in takoj povedali koliko hek-larjev pride na enega gozdarja. V /gornji Savinjski in Sale.iki dolini je denimo4S.0íH) hektarjev gozdov, imamo 37 gozdarjev, torej natančno vemo koliko vsak pokriva. Tega avsirijski gozdarji ne vedo niti slučajno. Nekaj jih je na kmetijski in gozdarski zbornici, nekaj na inšpekcijskih službah, nekaj v drugih državnih organih, nekaj pri groíu Turnu. torej imajo stroko povsem ntzbito in nepovezano. Ml si tega ne želimo," jc .^e ponazorilToni Brcznik.
To pa ie ni vso, saj se gozdarji na zavodu srcčujejoitezenim lubadarjem. Po Ljubljani se namreč šušlja, da bi nekaj gozdarskih strokovnjakov rada pridobila nazaj tudi gozdna gospodarsiva, ki želijo opravljali javno gozdarsko službo v državnih gozdovih, zbornica naj bi toslužbo i/vaj ala v zasebnih, zavodu za gozdove pa naj bi ostalo nekaj malega načrtovanja in še česa. S takšnim razbitjem bi lorej izničili celovito ozemeljsko pokrivanje, zanesljivo bi odpadle posebne dejavnosti, ki jih sedaj opravlja izključno zavod, kamor sodi tudi skrli za lepo in zdravo kolje, vzgoja in izobraževanje najmlajSili In Še kaj bi se našlo. Kdt> bo lorej mi>ČnejŠi, Če že stroka ni pravo merilo?
mjp
VrUi^vi depoziti
Š« boljši pogoji za kreditno kartico Visa Electron
Če razmišljate o tem, da bi zaprosili za dovoljeno prekoračitev tekočega računa, je modro razmisliti tudi o tem, ali se nc bi raje odločili za kr^itno kartico Vîsa Electron. S prvim dnem
novembra namreč veljajo nove, znižane obrestne mere za kreditno kartico. Tb so prec^ ni^e od obrestnih mer, ki veljajo
za dovoljeno prekoračitev na tekočem računu. V Vaši poslovalnici so vam pri odločitvi pripravljeni svetovati -pozanimajte sel Paše to: podaljŠaQsmo obdobje, v katerem velja polovična članarica za kreditno kartico.
Ibko tMSte vsi, ki boste za kartico zaprosili do 31.12.2001, deležni polovične Članarine za eno ieto!
Poslovni čas Ekspoziture Velenje:
Ekspozitura Velenje, Kersnikova 1, tel.: 587-58-67,587-58-68 je odprta vsak delavnik od 8. do iS. ure in ob sobotah od 8. do 11. ure.
A BANKA O.D LJUBLJANA HTTP //WWW. ASA N K A. SI
BANKA PRIJAZNIH IN PODJETNIH LJUDI
Tomo Upnik, novi predsednik sindikata v premogovniku
• ••••éé«»éé*aaa »aa«!
i«aa« »aa«!
i«aa«»aa«aaa*
Tomo Upnik je zamenjal Jožeta Kožarja.
Pred vrati odločitev za drugi steber
kil Velenje je dirfiil no>e-gH predsednik:!. To je Tomo Upnik. Nu tem meslii Je 7.amenjal Jožeta	ki Je ta
sindikat vimIíI cdih 14 let. Novi predsednik Je pre<l i/voUlviJt» in nastopom Tunkcije p< »uče va I praktični pouk, ZiKlnja leta |>a Je v elektrostrojni usmeritvi tudi vtKiil. Kariero v podjetju pa Je xačel kot električar v jami, pri Jamski mehanizaciji. Oh deluje končal vKJo šol(K postili in/^nirelek* tnitehnike in nekaj časa
tlelal kot tehnolog in projektant velekirostrojrieni scktoiju. Zdaj je n» čelu sindikaUi	v	Je vključenih pre-
ko HO odstotkov /ap4»slenih v poslovnem sistemu in hčerah.
«Gospod Kožar mi jc zapustil lepo dediščino: moino članstvo, sindikalno apanmajc v Ćatci^kih toplicah, Moravcih, Banovcth in na Rogli, veliko narejenega v ivornem dogovarjanju y vodstvom podjetja pri politiki oblikovanja plač in zaposlovanju. Kljub temu, da seje šlcvilo zaposlenih vzadnjihleilh zelo zmanjšajo, je v^c lekalo po mirni polj. brez odpuščanja,« pravi Tomo Upnik.
Prva naloga, ki seje sindikal loteva Ýa v leh dneh pa je izpeljava tistega, o čemer so sc dve Icii veliko pogovarjali: vključitev vproslovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, znano kol drugi steber. Zadeva je v premogovniku :?e lako daleč, da bodo zaposleni skupaj s plačilnimi kuvertami v tem meseeu ic prejeli pristopne izjav^i iji se t^ločali, ali bodo pri.siopiii aH ne. »Mislim, da ta odločitev ne bo le^ka in se bo večina zaposlenih z lahkoto odločiia, ker so pogoji za pristop zelo ugodni. Zapt>sleni se lahko odločajo, ali bodo plačevali svoj del premije ali pa ho premijo plačeval samo delodajalec. Skrbi nas le veliko število zaposlenih, ki se bo morajo odločili za lo obliko zavarwanja. Morda nam b<") ta del nekoliko olajfela sjia-memba zakona, predvidena za prihodnje Icio, ko naj bi prag i/ ()(> odsiotktw z nižali na 51 odstotkov«.
Ampak v premogovniku ne bixlo čakali na naslednje leto. Če jim bo uspelo zagotovili 7adosten delež do 1. decembra, bodo v to (U'>liko zavarovanja vključeni že prej.
■ Milena Krstić - Planine
15. novembra 2001 «"^ÉAS
OBJAVE
11
Svet Mestne občine Velenje je na podlagi 30. in 31. člena ZzU-na o vrtcih (lir. list RS, št. 12/96,44/2000) in 24. člena statuta Mestne Dbdne Velenje (Uradni vestnik Mestne občine Velenje, št. 4/99 in S/2001) na 22. seji dne 6.11.2001 sprejel
SKLEP
O določitvi ekonomskih cen v Vrtcu Velenje
I,
Ekonomske cene stoiitev na otroka v Vrtcu Velenje po posameznih programih znaSaio:
CddelH
CenastorttBv
1, Celodnevni program	
(6do9uf)	
.j starostnaskuDina	66.924,00 SIT
• II. starostna skupina	60.935.00 SIT
2 Poldnevni oioaram	
Í4 do 6 ur)	
-II.starostna skupina	45.237.00 Siï
3 Kraiši programi	16.322.00 Siï
4 Oddelek sjrilagojenjm programom
1&5.888.ÛÛSiï
Vrtec Velenje predloži cene programov v določitev Svetu Mestne občine Velenje najmanj enkrat letno, oziroma vsakič, ko Izračunane cene presežejo veljavne cene za več kot 3%.
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniki Mestne občine Velenje, uporabila pa se od 01.01.2002 dalje.
Številka: 640-01-0002/2001-560 Datum: 7.11.2001
Župan Mestne občine Velenie Srečko MEH, ST.
Svet Mestne občine Velenje je na podlagi 24. člena Staluta Mestne občine Velenje (Uradni vestnil( MOV, št 4/99 in 6/2001) na svoji 22. seji, dne 6.11.2001 sprejel
MNENJE
O prenosu dela zdravniških komisij
1.
Svet Mestne občine Velenje nasprotuje prenosu dela zdravniških komisij prve stopnje, ki v dveh senatih delujeta v Velenju, iz Velenja na Ravne na Koroškem, Svet Mestne občine Velenje meni, da takšen prenos ob dejstvu, da oba senata letno obravnavata od 9.000 do 10.000 primerav zavarovancev oziroma pacientov izbranih zdravnikov izVelenia, Šoštanja, Šmartnega ob Paki ter delno Žalca, Petrove in Cdja, tako Iz organizacijskega kot U;di finančnega vidika ne bi bil utemelji,
2.
Mnenje se posreduie minls^u za zdravje, drektorjj Zavoda za zdravstveno zavarovanje RS, Zavodu za zdravstveno zavan^vanje RS, Območni enoti Ravne na Koroškem. delodajalcem in sindikatom.
3.
Mnenje začne veljati dan po objavi v Uradnem veslniku Mestne občine Velenje.
Številka: 162-02-01/2001-510 Datum: 7.11.2001
Župan Mestne občine Vrenje Srečko MEH, s.r.
Svet Mestne občine Velenje je na podlagi 24. člena Statuta Mesine občne Velenje (Uradni vestnik MOV, št. 4/99 v nadaljevanju 21. seje dne 6.11.2001 sprejel naslednje
MNENJE
O predlogu za izločitev dela bivšega naselja Preloge in dela naselja Družmirje iz Mestne občine Velenje ter priključitev k občini Šoštanj
I.
Svet Mestne občine Velenje nasprotuje predlogu za spremembo območja občine Šoštanj In območja Mestne občine Velenje z izločitvijo dela Mestne občine Velenje in njegovo prikliučitvijo k sosednji občini Šoš* tanj, kot to v predlogu z dne 22.6,2001, ki ga je na seji dne 2.7.2001 podpri tudi Svet občine Šoštanj, predlaga župan občine Šoštanj in poslanec državnega zbora g. Milan Kopušar.
II.
Svet Mes^e občine Velenje nasprotuje spremembi obnKičja občine Iztormalno-pravnih (a) in vsebinsldh (b) razlogov in svojo odločitev utemeljuje z naslednjim;
Pod tDčko a:
1.	Pn^dlog se nanaša oz. i^aja iz meja bivših naselij Preloge in Dnjžmirje. Naselja Preloge danes ni več, današnje naselje Družmirje pa je po Zakonu o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (Uradni list RS, §t. 60/54, mA. 73/94 -odi. US, 73/95-odl.US, 56/98, 67/98- odi. US, 72/98, 73/98,75/98) že del občine Šoštanj. Pri tem ob nepojasnjenih mejah biv^h naselij predlog ne določa natančno, kateri del bivših naselij naj bi se izločil iz Mestne občine Velenjein priključil k občini Šoštanj. F^dlog je zato v tem delu nedorečen in nejasen.
2.	Po drugem odstavu 2. člena Zakona o postopku za ustanovitev občin ter za določitev njihovih območij (Uradni list RS, št. 44/96; v nadaljevanju ZPUÛDO) se za del občine, katerega Izločitev in priključitev k drugi občini je mogoče predlagal, šteje območje naselja In ne območje bivšega naselja kot to predlaga predlog. Ustava in zakon kot osnovno teritorialno enoto za oblikovanje občin določata sedanja naselja. Predlog zato ne izpolnjuje osnovnega z zakonom določenega pogoja za spreminjanje območja občin (139. člen Ustave RS, 12. in 15. člen ZLS, tretji odstavek 2. člena ZPOUOO).
3.	Ker na obravnavanih območjih danes ni prebivalcev, je tu nemogoče izvesti postopke, ki so predpisani z zakonom - ni mogoče ticati zbora občanov (10. člen ZPUODO), ni mogoče določiti referendumskega ob-močia (15. člen ZPOUDÛ) in ni mogoče Izvesti referenduma (4, odstavek 15, člena ZLS, 16, in 18. člen ZPOUDO).
4.	Glede na navedeno podtočko 1-3 predlog ne izpolnjuje pogojev za izvedbo postopka po ZPOUDO.
Pod točko b:
1. Območje Mesine občine Velen Je je določeno zZako-nom o ustanovitvi občin ter o določiM njihovih obrDočij. Oblikovano je bilo v skladu z določbami ZLS in določbami Zakona o referendumu zaustanovitev občin (Uradni list RS, št 5/94), ki so veljale za določitev pn/e mreže občin. Takratni 14. čien ZLS ie določal, da ie pri določanju meje občine praviloma treba upoštevati meje katastrskih občin in krajevnih skupnosti, tako da meje občine ne sekajo meja katastrskih občin in krajev* nih skupnosti. V skladu stem je postalameja med k.o. Velenje in k.o. Šoštanj tudi meja med novo oblikovanima občinama Vrenje In Šoštanj. Območje občin Je bilo potrjeno tudi na referendumu, Razlog za šintev naselja Velenje v letu 1974, ki se navajajo v predlogu, so glede na dejstvo, da se je pri oblikovanju občin v letu 1993 Izhajalo Iz tedanjega stanja, nepom^bni. Meja med občinama je bila torej določena v skladu z zakonom, glede na pogoje veljavnega ZPOUDO pa za spreminjanje območja občin ni pogojev, lil.
Svet Mestie občine Velenje predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da ob morebitni obravnavi predloga za spremembo območja občine Šoštanj v skladu z že oblikovanim stališčem Odbora za notranjo politiko z dne 27.7.2001 ugotovi, da je pobuda formalno pomanjkljiva in da niso izpolnjeni z ustavo in zakonom določeni pogoii za spremembo območia občine Šoštanj.
IV.
Svet Mes^e obćine Velenje je mnenje sprejel soglasno.
V.
To mnenje velja z dnem sprejema in se objavi v Uradnem věstníku Mestne občine Velenje.
Številka: 068-0010/97-100 Dalum: 7.11.2001
Župan Mestne občine Velenje Srečko MEH, s.r.
^^	Slovenlfa
MESTNA OeČINA VELEN J£
* À-
JzlhUs 'AvhlO â'A'iOié/.O lAVJ'J
IJAVNOSTI TlC-a Velenje:
zbiranje, urejanje in izmenjava Informacij o turistični ponudbi Velenja in šaleške doline; oblikovanje računalniških baz podatkov turistične ponudbe Velenja in Šaleške doline; posredovanje informacij o dogodkih in prireditvah v Mestni občini Velenje domačim in tujim gostom -turistom;
oblikovanje promocijskih materialov, izvajanje promocijskih akcij ter programov; distribucija promocijskih materialov in turističnih spominkov;
oblikovanje in posredovanje programov eno in večdnevnih obiskov v Velenju in okolici; oblikovanje in vključevanje turistične ponudbe Velenja in Šaleške doline v regionalne în nacionalne turistične informacijske mreže (Internet);
povezovanje in sodelovanje z nosilci turistične ponudbe na lokalni, regionalni, državni in mednarodni ravni;
odnosi zjavnostmi, izvajanje aktivnosti tiskovnega središča (organizacija novinarskih konferenc, priprava sporočil za javnosti, zbirka medijskih objav - kliping....)
soorganizacija večjih prireditev in služb (Welcome Centre, Accreditation Centre, Press Centre,...).
I-/j:: 'JlL^jiJ^i
Turistično-informacijski in promocijski center Velenje
Šaleška 3, p.p. 123 SI-3320 Velenje Slovenija
B

»
Telefon; 03 897 64 66 Faks: 03 586 27 80 E-mail: tic@veienje.si E>mdil: informacije® vetenje.si http ://www. velen je.si
INFORMACIJSKA MREŽA
Mese&^o zbiranje, ažuriranje In urejanje podatkov od 80 organizatorjev prireditev iz Velenja in 120 iz Slovenije
AKTIVNOSTI Tic-o veienfe:
9 v petih letih je informacije v TIC-u Velenje osebno poiskalo več kot 30.000 obiskovalcev;
#	Po telefonu in telefaksu smo podatke o Velenju, Šaleški dolini in Sloveniji posredovali 35.000 ljudem;
9 Po elektronski pošti smo informacije poslali več kot 6.000 naslovnikom;
#	V petih letih smo obiskovalcem Velenja in domačinom, ki so potovali v tujino, posredovali več kot 100.000 izvodov različnih tiskovin (promocijski katalogi, brošure, zgibanke,...) o Velenju, Šaleški dolini in Sloveniji;
9 Tako smo informacije neposredno ali posredno posredovali v naslednje države: Avstijo, Italijo, Madžarsko, Hrvaško. Nemčijo, Francijo, Belgijo, Švico, Švedsko, Nizozemsko, Anglijo, Irsko, Norveško, Rusijo, Belonjsijo. Estonijo, češko. Slovaško, Bolgarijo, Španijo. Portugaisko, Bosno In Hercegovino, Srbijo, Črno Goro, Makedonijo, Avstralijo, Kanado. ZDA, Japonsko. fCtajsko,...
MRE2NE POVEZAVE LTIS - ITIS - TIPS
V meeeénlli holetfarjll» prtwdltev • moftrtMt olUov« raMomnlli •popo^blll
Na Šaleški 3 (Rdeča dvorana) v Velenju je tudi sedež Skupnosti turistično^informacijskih centrov Slovenije in Energetske svetovalne pisarne.
TIC Velenje |e odprt vsak dan, tudi ob nedeljah In prasnlklli!
•Boris
Brinovšek» vodja velenjske poklicne gasilske enote, Jože O robe ž glavni gasilec v velenjski gasilski zvezi in Milorad Sik-man. požarni inšpektor: »Počasi, fantje. Najprej si je treba razdelili teren, da s koledarji ne bo' m o pretiravali. Ti greš tja. ti pa tja

tmB.

m A
.A'
Trije» Pavli Hamoid. Oskar Žohar in dr. Milan Žvan, vsi trije izvrstni smučarji, ki svoje znanje uspešno prenašajo na mlajše, se zlepa ne utrudijo. Tokrat pa so malo popustili. Martin zna bili zelo naporen, so družno ugotavljali.
Bogota tnrvUo jesen Je odelo v svoi tepli DioSC vse okrog nos. Tuši noJnoveJSo kolekcijo Bodnih ženskih in tiKékíh otiočll v prtoojolnoti Otm PO vsei Sloveniji, velenjčartn naJDUžJe ODsleJ v ceUu in Žolcu. Za enono^lm liienooi CNU3N se skriva onogo inoctilh zgodb, ki txxto v drugi oolovlcl tego neseco dostom tudi velenjčonon. Tr^i^ko podletje ONACN Notrtnjo trgosirc obstalo in cbluje že već tot íí2 let, 9o oorovijeneíi lostnînjenju zostooo onack ugledne slovenske proizvojolca: libûd. elkrûj. bcti, komet^ SV1LÍNIT In TEKSTIL
V vBlerJsKl ûrodojolnl CNADN, no Prešernovi
00 pr^tovljen prooojnl Drogrcv ženske In fic^ modne KmfèkclJe« perilo^ spolni Drogr^ nc90vice> Mii (ïDdotki. z oogoto Donudbo Dletenin in kvalitetne usnjene galanterije. ;onjo in zonj. loko Dodo lotiko zcm^rsjšl ^i na enen nestu noSll sodobna coiočlla in oktuolne nodne dodotke.
FRKANJE
Sem in tja
P<i Šaleški dolini je prcccj fíiziíurjcnja pw/rcičilw vosi o selitvi zdravniške komisije iz Velenja na Ravne. Pa menda nima lo nol^ene /veze y »namišljenimi hoimki«. Aii kako so jih ^e nekateri imemivaii?!
NNNP
Od nekdaj tako uveljavljene akcije NNNP (nič nas ne sme pre-seneliti)je mnogim voznikom osialo Ic malo. Že prvi leloánji sneg jili je (znova) močno pre.scnclil.
Od Celja do Velenja...
Mnogi se razburjsijo, ker naj hi železničarji ukinili i>e nekaj vlakovnih povezav med <'e-
Ijem in M.'lenjeni. Pa syj bi nekulen raUI. úii bi bila ta Uva kar najbolj narazen.
Nid(o In visoko
v kojUirkarskem klubu Clek-ira je leu» dokaj slaba napetost. /tiradi lega je med nekaterimi visoka napeti^st.
Čudežniki
Slovcnei Rmo iznajdljivi, Mm>gi med nami delajo ccio čudeže. D(^se?ejo, da dobijo avtomobili noge.
Razlike
Na mozimkem konca so ljudje moCno različni. Veliko jc (bilo) takih, ki se jim vseeno zxJelo, da jc prav, da gozdovi
ptwtanejosveti«. Mozirskim svetnikom pa se gratina Brdce ne zdi prav nič svetn.
Bo kaj kruha
v SoStanjskem proračunu računajo tudi na i>d5kcîdnino zaradi kurjenja kosine moke. /.daj upajo, da ne bo Slo kaj narobe in N^do mokc5 pri njih res kurili. Sicer iz Ich računov (moke) ne bo kruha.
Ajsa
Marsikdaj, ko Irgiwci (Obljubljajo vroče cene, se kupci opeče joî
10 : 4
Med^îirinajslimi nc^miniran-ci za letošnjo naj osebnosi našega območja so le Štiri imenske Pa saj je dovolj; za vsak vogal ena.
Ob pravem časa, aa pravem mestu
PREMOIMIAŽA GUM	TRGOVIIVE Z GUMAMI
Avto Celje - Avto Lava d.n.o.,VKf.E[VJE.	Velenle KoroSkac.64.
Koroška c. 64.	Partizanska 3
Delovni čas: pon.-p€t 7.30 • 19. ure	
sotwte 8.00- 12.00 ure	
Krajevna skupnost Letuš
Po dveh letih se je le premaknilo
V knijevni skupno.sli Leiii.s, ki Mi n;i tnmieji ol)Cln Rraslt>vče« Šmartno ol) Paki in Mo/irje. v teh (Inťh ni mogoče spregleda« ti gnadhi^řa na desni slmni ce-stiska h .smeri l^etuSa proti Br»slovčam. »Končno,« je ko-m(?n(iral /iiveick del pri i/grad* nji licMinik}«	(pIcKiiika)
predsednik KS l^tu^ Roj^dan ÍWip. Po dveh lelih so le pridobili ^radl)eno dovoljenje /anj, / nJim pa htnJc» po.skrl>eli /a\ varnejšo pot peščev, predvsem uCencev tamkajšnje podružnične šole.
Delavci ccslncga p<">djclja sov ich dacli zakoličili del (rase, jo nasuli, ćc bodo lahko postorili sc kaj vct\ pa bo odvisno do denarja. V IcloSnjcn*) proračunu občine Brasiovče so zan; predvideli le 5 milijonov tolarjev, kar je seveda mnogo premah^. Po prcjjcklu naj bi namreč uredili 900 m hodnika od /aOelka naselja LciuS iz smeri Braslovč do bližine zgornjega jeza reke Savinje pr\)ii Mo/irju.
Hkraîi naj hi uredili še prehod za peSce v glavnem križL^u Letaka in javno razsvetljavo. ^Ne-mak) icJtav smo pri pridobivanju gradbenega dovoljenja imeli zaradi tega, ker gradimo pit>čnik oh državni ccsii. ki je predvidena za prcphtsiiicv. Roko na srcc, tudi pridobivanje soglasij za odsiop zemljišč pri naiih krajanih ni Šlo ^adko. Na 10 leiravo nismo naleteli le pri tej naJoŽbi, ampak Ludi pri drugih stvareh. Poskušamo pa jih seveda rešiti z dobro voljo.«
Ptîleg pločnika v KS v leh dneh obnavljajo javno razsvetljavo. Na eni trasi so jo zc, na drugih dveh so zemeljska dela v polnem zamahu. Pospešeno pa širijo Še omrežje KRS in izvajajo manjša komunalna dela.
Nad prizadevanji krajanov za izločitev dela naselja Lelu.^ i/ občine Brasiovče in priključitev kobčini Šmartnooh Paki tako Bogdan Trop kot braslovški svetniki ni^^o preveč navdašeni. »/al mi je, da sc je lo zgodilo»
kajti v pripravi imamo projekt za ureditev javne razsvetljave v tem delu KS. Zaradi omenjenih akt ivnosli zadeva sloji. Je pa tako. če so se krajani odločili, je treba njihovo voljo spoštovani. Jasno }c tudi, da bodo morali denar za pťíkritje stroškov, povezanih 7 določitvijo meje, iska-ti drugje, ne v občini Brasiovče.« Na trditve krajanov omenjenega dela naselja Letuš, da do sedaj niso iz občine Brasiovče. nič dobili, ampak so za vse, kar so postorili, poskrbeli sami. se je Trop odzval z ugotovijo: »Njihova trditev v cclo-li ne drži.« Ob tem je izrazil prepričanje, da so se sivari z nasiankom samostojne občine Brasiovče precej spremenile. Občina jo šele dobro zaživela, delali seje začelo na vseh področjih. »Verjamem, da bi prišel na vrsîo tudi ta del našo KS,« je šc poudaril predsednik KS Letuš Boi»dan Trop.
■ tp
Letos so za ureditev pfočnfka predvideli le S milijonov SfT, kar Je seveda mnogo premalo, da
bi iahko izgradnjo tudi končali.
"Graščina" Brdce v Mozirju
Nujna stanovanja ali "sanjski" Icuiturni liram?
V Mo/Jrju in okolici slano* vanj več kot primanjkuje^ z^lo so še toliko bolj nera/iiniljivi zapleti u lede načrtovane gradnje nepridobitnih in stK'iulnih stanovanj. Gre namreč za odločitev nto/irske ohčine, da poruši veliko in povsem dotrajano stavbo pri osnovni šoli In na nji.'nein mestu /gmdi prepotrelv na Ktan<»vanja. Stavba je liist velenjskega Vegrada, ki se s takšno odločitvijo strirtja. Nje* }>ovi strokovnjaki utemeljeno d«<k:i/ujejo. da jc obnova povsem nesmiselna, v sknijnem primeru pa bi hila neznansko draga, će hi se po kiikšnem ćude/u vendarle našel denar
Z ruSitvijo sc nekaj krajanov Mozirja,zdru?enihvcivilni pobudi, ne strinja, saj želijo stavbo ohraniti, obnovili injo namenili kulturnim dcjavnoslitn. Tudi zalo. ker noj bi bila to pred 4i)0 leli graščina, na njihovo nesrečo pa tudi zavod za varovanje naravne in kulturne dediščine z vseini svojimi strcjgimi meriliv in na poslopju ni odkril nikaitrsnih zgodovinskih ali kulturnih zna-
mcnjiosu-
Civilna pobuda namreč (rdi, da ni proti gradnji stanovanj, je pa proti rušitvi stavbe. Njeni privrženci želijo pravi kulturni hram s pr<wlori za različne prireditve. galerijo, prostore za godbo na pihala, za mladino in šc marsikaj, pri tem pa posamezniki z neupritvičcnim omalovaževanjem govorijo o sedanji kulturni in galerijski dejavnosti v Mozirju.
Tudi najbolj zavzeli kulturni delavci v Mozirju njiliovi n:ime-ri nasproi uje, prav t ako vodstvo oléine in krajevne skupnosti. Velik mcT/irski kulturni dom že sedaj ni polno zaseden, gareija je pač takšna kot jc, vendar potrebam kraja in doline zadostuje in svoj oIkloj vseskozi potrjuje, občinapaveč kol 8 odstotkov proračunskih sredstev za kulturno dejavjiost in vvdržcvanje .sedanjih prostorov tudi ne more zagotoviti. Pc^lcg lega je zaradi novih meril vprašljiv obstoj matične knjižnice v sedanjih prostorih, zalo kaj kmalu v neposredni bližini načrtujejo iz-
gradnjo nove, ki bi s tremi nadstropji lahko ponudila zavetje tudi zgomjesavinjski godbi na pihala in še komu. Nasprotniki rušitve se kljub temu ne predajo in na p<idlagi zadt^stncga števila podpisov pripravljajo zbor krajanov.
Zadeva lorej še ni sklenjena, ne glede na lo pa jc mozirski občinski svet na izredni seji žc .sprejel svoje določitve. Ib pomeni, Ja sprejema pogoje rcpu-bliškegci stanovanjskega sklada za soudeležbo pri gradnji stanovanj, la pa dosega (\() odstotkov celotne naložbe. Najprej bi zgradili 6 nepofilnih in šest socialnih stanovanj, denar za gradnjo stanovanj za trg pa bi zagotovil Vegrad. Na končni razplet bo líDrej treba .šc počakati.
Morda ludi na kakšen tragični dogodek, kakršnim smo skoraj vsakodnevno priča vširšcm .sliv veaskcni prostoru. T^apuščcna stavba je namreč uidi zbirališče najrazličnejših odvisnikov in lo v neposredni bližini vrtca in osnovne šole.
mjp
Letos cepiva proti gripi ne bi smelo zmanjkati
Pripravite tisočai^ ali dva
VELENJE, 9. novembra -Vse več ljudi se odloča /a preventivno cepUenje proti ^ripi, s katerim so letos v zdravstveni h domovih. tudi v Vele* n,)». začeti v petek. 1\j zagotavljajo, da ho cepiva doV4)(j za vse, ki se hodo želeli cepiti, saj so tokrat naročili k<ir 4.5()0do/Hli 1.01)0 več kol lani. ko je za prvo cepljenje ce* pivo pošlo in so ga putem dobili še naknadne».
Cepili bodo ves november in december 1er del januarja, če se grip;« ne bo piijavila že prej, kajti kose ta pojavi, je za cepljenje Že ptîzno. Kronični bolniki, starejši od 65 let ali mlajši od IS lel, bodo za cepljenje odšteli I.OlKl tolarje^, za vse druge je ccna 2.000 tolarjev.
Marjanca Kamenik. glavna sestra v Zdravstvenem domu Velenje je povedala, da so se
Cepivo je primerno shranjeno, dovolj pa bi ga moralo biti tudi za vse, tú se bodo ođ/oć//j za cepljenje, pravita Mar-Janca Kamenih in Vlasta Medved - Melanšek,
zdravstveni delavci na cepljenje dobro pripraviii, in da bodo ludi letaš, lako kot že nekaj let zaporvd, odšh v podjetja in cepili zaposlene, če bodcî ali pa so že izrazili interes za lo. Sicer pa so poskrbeli, da bo ccljcnje potekalo nemoteno, čeprav se zna zgoditi. da bo tu in tam. kadar ho istočasno prišlo več ljudi, treba malo počakati. V tem primeru, pravi Kameníkova, prosijo za razumevanje in malo strpnosti.
Siccr je pa odločitev, se cepi-tiali nc, v rokah vsakega posameznika. Ni obvezno, je pa priportxSjivo. C'epljenje poteka v dopoldanskem času v splošnih ambulaniah, v «pri-vezovalnici«, po predhodnem triažnem sprejemu, kjer plačale cepivo. Cepljenje posebej svetujejo kroničnim bolnikom, starejšim ljudem in li-slim,kt.s<'>ludisicer manj odporni.
■ Milena Krstić • Planine
Savinjsko • kozjanska zveza lovskih družin Celje
Priznanje za Martino Žoliar
Kar zajeten kuppriznai\j hrani Manimi Zohsir i/ Šmarlneua oh l\iki, ki jih Je prejela ai opravljeno delo im ru/ličnili piKln^čjih. Pred časom je k zbirki dodala še priznanje, kiji gaje za prizadevno delo pri ra/voju lovske organizacije namenila Savinjsko-kozjanska zveza lovskih družin Celje. Menda je edina Ženskii v tej Ae/i (zdru/uje 47 lovskih družin), ki je prejela kakšno priznanje. Zanj jo je predlagala Lovska družina Oljka Smartm» o]> l^)ki.
Dila gaje vesela in likrali presenečena. »Nc hodim na lov. Tudi članica družine nisem, lyrednih članov nimajo, zato bom raje dejala, da sem bolj delovna moč,« je pripovedi^ala. Sta pa člana družine oba svoj moška: mož Franci je bil nekaj let predsednik, sin Ture je danes tajnik družine. T1-nika, kol jo kličejo, Juretu vcčkral pomaga sestaviti kak.šen dopis, nepogrešljiva je njena pomoč pri raznih blagajniških opravilih. Včasih si je zavezala še predpasnik in ob različnih priložno.stih po-magaki v kuhinji. »Vesela sem, ker so opazili moje delo in me zanj nagradili. So žc vedeli, da bo zame priznanje hkrati spodbuda za nadaljnje delo všmarški zeleni hrato\^ini.« Je že nekaj Ici upo-
kojenka, ki tako kol drugi njeni vrstniki pravi, da nima prostega časa. Kolikor vemo. si ga za svoje najbližje, vn, krajše sprehode oziroma rekreacijo Že vzame.
MTp
Martina Žohar • priznanje zveze je prejela menda kot edina ženska doslej,
Šentilj
Srečanje starejših iirajanov
ŠENTIUI - l\idi letos je srečanje starejših krajanov iz Krajevne skiipnosfi Šentilj or^^anizirala krajevna organizxicya Rdečega križji. St:trejših od 70 let Je nekaj več kot petdeset, najstarejša Je krajanksi Cilka Pleteršek, ki ježe presegla devet križev. Najstarejši knijan je Martin Jelen, ki se je rodil daljnega leta 1914.
Srečanje je biliî tudi letos prava priložnost za obujanje spominw, za di>bro vi>ljo pa je pc^skrbel znani še nliljski harmonikaš Robi. kije ludi svetovni prvak v igranju na "frajtonarico". Tiste, ki se srečanja niso mogli udeležili, pa bodo prizadevni člani rdečega križa, obiskali pred novim le-
tom.
RAVNE - l^di v Ravnah pri Šoštanju je tamkajšnja knijevna organizacija RK pred nedavnim pripravila srečanje st^trejših krajanov; starih več kol 70 let.
V pnvilorih gostišča Komik je prijetno pop4>ldne v družbi ravenskili Iiarmonikarjev, člamn' tamkajšnje dramske .sku]>inc in ciirarkc preživelo 65 krajanov. Ob tej priložnosti sta jih nagovorila predsednica KS Ravne Orna OKšleter in predsednik Območnega združenja RK Velenje Jože Medved.
■ (tp), J. Kandolf
14
107,8 MHz
«»^AS 15. novembra 2001
uma IH (ÂSOPiSKi moiaík * musia m CŘSdPím mom
S UKDIjJÛ IhcDUBCD ÍÍKIHdlcřCD^IlS^
Kar nekaj večjih akcij poteka v ich dneh v uredništvu Našega časa. Začeli smo akcijo Izbiramo naj osebnost na območju, kjer berele Na5 čas. Ne boJile leni in ne odlašajte, ampak .se v izbor vključite Čim preji
Akcija je bila vsa leia dobro sprejela in prepričani smo, da bo tudi ta. Dcxslej so bralci Našega časa za naj osebm^isi izbrali; leia 94 in 95, dvakrat zapored torej, župana Mestne občine Velenje Srečka Meha. leta 9ří teniško igralko K»taiino SrelMíínik. leia 97 palronaino seslro Majdo Drev, leta98zborovodkinjoAn-
Ne spreglejte!
v oddaji 'Težave'* v sredo. 21. nuvembni. ob H. uri bit na vpnssanjii v/ve/.i/. stečajem ESO Opreme odgovarjal stečajni up* ravilelj Rudi Hramec. Pripravite vpml^iin-ja. Telefon: «97 50 03.
ko Verdnik - Ja/bec, leta 99 nogometnega trenerja Boj:tna Pra.šniksirj». lani pa paslanca Bojana Kontiêii.
Letos smo si izbor zamislili drugače. Ove številki Nagega časa smo namenili iskanju predkv gov, kdo bi 10 sploh lahko bil in na lej pt^dlagi prišli do 154 imenitnih imen? imenitnimi ob-ra/ložilvami. 'Ikko je že sedaj ja«;no, da eden ali ena od teh, bo. Kdo, pa je nehvalci:no napovedovati, ker je vse odvisno od vai Pomagajte nam izbrali naj osebnost leia 2001. Skupaj z izbrancem oziroma i/branko bomo nazdravili na Tilovem trgu, na velikem silvestrovanju na pnv stem v Velenju, kjer nas bo tokrai najbr? grel Pop design, / njimi sodelovanje ?e dogovarjamo.
Druga zadeva, ki poteka, pa je priprava Almanaha občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Pa-ki. Luč bo ugledal pred božičnimi pra/niki. Nič, kar se je zgodib v lem lelu, v njem ne bo prezrlo.	■ mkp
MTV EUROPE MUSIC AWARDS
Na osmi podelilvi glasbenih nagrad MTV C u rope, kije polekala 9. novembra v Frankliir-lu, sta slavila britanski pevcc Robbie Williams kot najboljši
OTO PESTNER V VELENJU
V oiganizaciji Max kluba in Kultumegii Centra Ivami Na-poinika Velenje bov Dumu kulture v Veler^u. I» soboto, 17. novembra, ob 20.uri nastopil legendarni pcvecsbvcnske zabavilo glaslwne scene Olo Vosu nerVelenjski publiki se bo predstavil v okviru vscsicwen-skegaprojek(a»Tridesei Ici tnih dcscilelij« skupaj s skupino Pcl-ar Ugrin Bnnd. Gre za osemíUaskomedlxx kije ime obdržala tudi po smrti Irobeo-laCa Petra Ugrin a. Oio Postne r bo s skladbami, ki jih l>o zapel na koncertu, zazjiamoval obdobje v iasu od nastanka legendarne pesmi »Trideset lel« do danes. Sicer prihaja Oto v Velenje kol solist na samostojnem koncertu po d(>lgih letih. Največkrat smo ga bili namreC v Velenju vajeni slišati kot Cla« na NewSwíngOuarteia.
moški izvajalec ter ameriška pevka in igralka Jenniler Lopez kol najboljša ženska izvajalka. Za najboljšo glasbeno skupino so bili izbrani Limp Bi/kil, ki jim je pripadla tudinagadaza najboljši album (»Chocolaté Starfish and ihc Hot Dog Flavored Waicr«) ter nagrada za najboljSo glasbeno spletno stran. Za najbolj.^ega pop-izva-jalea je bila izbrana pevka Ana-staeia, za najboljšo rock skupino pa Blink 182. Odkritje leta je po mnenju M TV Europe pevka Dido, najboljši izvajalec hip-hop glaslx; je Cminem, najboljši
HELENA BLAGNE -
\m QtoÈiS to S[l0\ï7©Dû(â(i
Najvťčja /vťxda slovenske estradne unietn(»sti in prva dď-nta sloven.ske)>a fidra» Helena Blagne. je po izjemnem u.spe* hii all)unia »Srel>rnii reka« s sodelavci ustvarila nov l/de« lek / naslovom »Nihče ne ljubi kol Slovenec«. Novi alhum je namenjen xelo širokemu kn)f;u ol>Čin.stva, v novih skladbah pu lahko spet slišimo Heleno, kakršno po/namo i/ časov skladh »Moj mor-narćek« in »MaČo«.
Kot avtorji skladb, besedil in
aranžmajev na plošči sodelujejo znani glasbeni ustvarjalci. Med njimi velja omeniti predvsem Štajerskega hitmcjkcrja Bojana Žerugo icrvciika avtorja hr\'aške glasbene scene /rinka lulica in Dorda Nov-koviča. Na novi Helenini prodajni uspešjiici (kar plošča gotovo bo) izstopajo skladbe: »/bogom, Zbogom«, kije na-rejenav/načilneni mediteranskem slogu, Verdijeva »Travia-la«, ki jo jc I lelcna posnela skupaj s svojim starim znan-
cem, »prijateljem za vedno«, Načelom Junkarjem in tri pesmi z njenega nadv.se uspešnega konecrla, 8.marca letos v ljubljaaski hah Tivoli. Koncert je sodil v sklop turneje petnajstih nastopov po velikih dvora-nali, ki so bili v hipu razprodani - koncert vTivoliju pa jc bil rekordno razprodan v enem tednu.
Polegduetaz Junkarjemso na plošči še tri skladbe v k-itc-rih I Icicna ni sama. Družbo ji delajo Davor Borno, Marijan Zgonc in /Jatko Dobrič.
1 lelcna tudi lokrai ni pozabila na svoje zvesto občiastvo. Spel namreč pripravlja veliko vseslovensko turnejo, s katero se ieli oddolžiti številnim oboževalcem in seveda predstaviti .svoj novi bdeiek. Turneja se začenja P.c v lem mesecu, zaključni koncert pa bov ljubljanski hali Tivoli spel 8. marca prihodnje leto.
Drcz dvoma gre pričakovati, da bodo pesmi v značilnem in lahko prepoznavnem pevki-nem slogu, kol večina 1 Icicni-nih skladb doslej, spet "pona-rodele" in s tem še dodatno utrdile njen položaj v sk^ven-skem zabavno glasbenem prostora Topa pričakujejo ludi pri zakižbi Dalhis, pri kateri je Helena tudi izdala svojo novo, že čelrto, skupaj pa sedmo, zgoščenko.	■ MiČ
izvajalec r'n'b glasbe pa Craig David. Preseneiila jc britanska skupina Gorillaz, ki je bila izbrana kot izvajalec najboljše plesne glasbe, dobila pa je tudi nagrado za najboljšo pesem s skladbo »Clini Eastwood«. (STA)
LENNY KRAVITZ IZDAL NOV ALBUM
Po treh letih je Lenny Kra-vitz 23.oktobra izdal nov album, ki ga je v celoti sam sprodueiral, hkrati pa je ludi avtor vseh besedil in aranžmajev. Ta trikratni dobitnik prestižne nagrade grammy (in številnih drugih) na novi plošči predstavlja dvanajst novih skladb, med katerimi jc tudi "Dig In", prvi single z albuma.
Kravitz je na novi plošči spel dokazal svoj glasbeni taleni: na dvanajstih skladbah je v studiu sam odigral kitare, bas, bobne, klaviature, številne druge inšlrumenle in seveda sam pesmi tudi odpel. Poleg nove uspešnice ''Dig ln\ Lenny na
svoji isioimenski plošči predstavlja povsem sveže pesmi, kol so "Yeslerday Is Gonc^ "Siill-ness Of Heart" in "Bank Robber Man". Slednja pesem te-
melji na njegovem srečanju s policijo v Miamiju, ki so ga zamenjali za roparja. In to le zato, ker je bil temnopolt.
■ MiČ
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
lztwpoteyav3akDsobotoob9.35if1. zmagovalno sklad» pa lahtosii^td v programu fladia Velenjs Ovďcat tínsvno: po poročilih ob 9.30 in po pofofilllh ob 18,30.
lAfROMAN-BecauselGolHigh
2.	ZUCCHERO-Baila
3.	BASSEMENT JAXX-Where's Your Head Al

r
j
Tokratni nnagovalec Izbora pesmi tedna na fladiu Velenje je Afroman. Še eden iz mnoSce raperskih izvajalcev, ki prihajalo s področja za glasbenike plodne delte Misslsslpi-ja, si je s skladbo »Because 1 Got High«, s svojega, za zdaj edinega, albuma The Good Times«, priboril pravico do vsakodnevnega dvojnega predvajanja v programu î^ad^a Velenje v lem tednu.
Student naj bo
Pa je končno za nami najbolj uraden del leia, ko si izvolimo iTvoli-ti novega predsednika. Tokrai smo to slorili brez kakšnih posebnih zapletov, udeležba je bila kar zadovoljiva, kanovega vodjo pa je bil izbran Marko Markoja, kaicrcga ime smo žc v preteklem letu zasledili pod funkcijo predsednika. Tako je uprava SŠK-ja določena in la lahko začne delovati s polno paro. LcloSnje aktivnosti bodo žc same po sebi bolj privlačne.
saj sc bodo odvijale v prelepih n(will prestorili, za kaierili blisČ se moramo zahvaliti predv.sem našim trem arhitektom: Urbanu Novaku, Robiju Cagliíu in TiniJerabek. Njihove ideje bodo osrečevale se kar nekaj generacij velenjskih Študentov. Vsekakor pa prostori niso namenjeni samo občudovanju, ampak tudi uporabi, zato vas veselo vabimo, da izkoristite naki računalnii^ke sile za zadovoljitve svojih potreb in sicer je to možno vsako popoldne v novo opremljeni računalniški učilnici, kjer jc vzpostavljen tu-
di internet za Širjenje In Î0 §c ni vse...
Medtem ko se mestni .svetniki odločajo, ali sc naj mladi Vclenjčani zabavajo ali ne, vam mi to ne samo toplo priporočamo, ampak ludi organiziramo. tako bo 16. novembra v Max-u ŠŠKzur.kispada med Studijske obveznosti. Da vas ne bo prehudo obremenil, smo namenili nekaj čéLsa ludi dobro poznanim "veselim uram", ko bodo tekočine tekle malo ce nejel
Na koncu Se cnvciik hvala od IcloSnjc ekipe in obljuba, da bomo lct(» Svicali sc bolj!
■ Maja Ahtik
LESTVICA DOMAČE GLASBE
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
Takole ste glasovali v nedeljo, 11.11,2001;
1 .PREROD: Moj bicikl
2.ŠALEŠKI:	prijatelj Abraham
3.KU\VŽAR:	Mešetar Zalar
4.vrrEZl:	Ja, ja, eks velja
5.ROSA:	Koroška gavda
Predlogi 23 nedeljo,18.11.2001:
1.ATELŠEK:	Zdravica
2.KLAVŽAR;\^no
3.M0DRIJANI:	Moja Pepelka
4.PLAMŠARJI:	Luštno je bílí plansar SVITA: Gostilna pri Janezu
10 glasov 9 glasov 6 glasov 5 glasov O glasov
V7/J Grabner
15. novembra 2001
KULTURA
15
Trideset let OŠ J^tona Aškerca Velenje
Ce hočeš, tudi zmoreš!
VELENJE,a mivcmbra-Mai ilstImi.Tâ katcR'je lcîo2iK)l jubilejno, je tiulí osmtvna íula Ajilona A^kcrca Velenje. Svojemu namenu so jo preUulí 2. novembra, pred tridesetimi le-
rak k uspehu vera vase. Možno kar nekaj dela glede šolskega
ga je doseći z znanjem, opii-mi/mom» naporom uienccv in učiteljev, /.vsem lem je Sola, ki je v Iclih do/ivela vsebinske, kadrovske in prostorske spre-
pn^siora.
Zh popotnico Cim vcČ uporabnega xnanja
V klopi novo zgrajene Sole je pred tridesetimi leii sedlo 74fi
RavnatetJ Šoie Zdenko úoriéek med učenci:"Verjamem, da bomo tudi nasfednja leta ugotav'
tjall, da smo na pravi poti."
li kol Ireljo osnovno v mestu prik'JŽnosli, Poimenwali so jo po pesniku Anionu Aškercu, ki je zatinja Siiri leta kaplaiiova-nja preživel v Škalali pri Velenju. 'Iridesei lel delovanja so zaznaimwali s sveCanostjo v veliki dvorani velenjske glasbene k)k. Na cxJru so nastopili nekdanji in sedanji učenci šole ter člani folklorne skupine Ki>le-da Velenje. Še posebej prisrčen jc bil na,sU>p -šolskega otrd.^ke-ga 7bora. ki ga vodi Metka (Hiir Smirnov. Prav za lo priložnost so mladi pevci zapeli bimnoisole, za kalen>je Ivsedi-lo napisala njihova zbor(w«>dki-nja, uglashilpajoje akademski glasbenik, mag. Slavko Šuklar. Oh lej priložno.sti je ravnatelj sok' Antona Aškerca Zdenko (fori.^ek menil.da je prvi ko-
menibc, rasla. Kar precej svojih misli je namenil vpraSanju. kakSen mora bili sodoben učitelj, kije kljubHxJobni tehnologiji in novim metodam, premwi programa 5e vedno naj-pomemhnejisi področju vzgoje ter izobraževanja. »Najboljša po{ vedno vodi naprej in mi b^mio na njej še naprej težili k odličnosjJ.« Ob koncu gov<i-ra se je CJoriSek zahvaiil vsem. ki so na laLscn ali drugačen način pomagali pisati izolsko kroniko teh 30 let. Župan mcsinc občine Velenje Srečko Meh je med drugim izrazil upanje, da bodo v letu 20132 pristopile k uvajanju novo-sîi devetletnega programa vse Šole na območju občine. S tem bo zaokrožena preobrazba šolstva liidi v Dolini, čaka pa jih Še
učencev v 26 oddelkih. Pel lel kiLsneje so učitelji pripravljali za življenje 1018 otrok, zalo so pouk organizirali v dveii iziue-nah- V lem šolskem leiu poučujejo skupaj s podružnici v Pesju 549 učencev. Ko smi^ v pog(5Voru /den ka (loriški» pov-pra:>aii, po čem se šola Aniona Aškerca razlikuje od <")stalih šti-rdi v mestni občini Velenje, je menil, da posebnih razlik med njimi ni. Vse šole v tem in tudi širšem slovenskem prostoru sc trudijo zadovoljiti p<Mrebe svojih uč«:ncev in zadostiti merilom kakovtisinega dela- »Morda bi bila (ahko ena od pttteb-nasti Šole Antona Aškerca ta. da na osnovi sodobnih didaktičnih iTictod drugo leto uspešno uvajamo projekt učenja tujega jezik;! od L razreda
dalje. V zadnjem času pa je naše delo usmerjeno na icme-Ijile priprave na p^»sU'*pnl^ uvajanje devetletnega programa, /a uvedbi^ novosti smo se prijavili v četrtetn krogu, čakamo torej na i>dgovor ministrstva, akîivnosli pa vodimo tako. kot da bomo izbrani.« Po zagotovilih Goriška si na šiili prizadevajo dati v ptipolni-co učencem čim več uporabnega znanja. Poleg obvcjinega pO' uka se lahko ti vključijo v Številne aktivnosti, kot je d<^datni pouk (namenjen je predvsem učencem, ki želijo nadgraditi ali poglobiti svoje znanje), v približno 41) interesnih dejavnosti. prilagojenim nameram in željam učencev. Prav tako jim pomagajo pri razvijanju raziskovalne žilice bodisi pri določenih projektih pri rednem pc>uku ali v gibanju Mladi raz-iskiivalci za razvoj Šaleške doline. Vsaj z dvema raziskovalni-nïa nalogama scxlelujcjo vsako kMom, predvsem s področja ekok^gije in etnologije. Pc^se-bcj ponosni so na tri pevske zbore: otroškega, mladinskega, mi zborček poilružnične šole v Pcsju ter na vokalno skupine^ Šole. Vsi se ponašajo z zavidanja vrednimi uspehi, /denko Gorišek je prepričan, da je šola v tridesetih letih delovanja pomembno zaznamovala okolje, v kalcrem dela in živi. V naslednjih letih ga bo še boly Sploli če bodi> vsi zaposleni upoštevali kratko sporočilo pesnika» po katerem nosi áola ime: če hočeš, tudi zmoreš. Največja nu^Č na svetu je volja. »Verjamem, da bomo vsa naslednja leta ugotavljali, du sn^ouspešno na pravi poti.«- To pravo pot pa naj bi med drugim tlakovali z ure-sničitvijo zastavljenih ciljev, številnimi projekti, s še boljšimi medsebojnimi od nasi.	■ Tp
Kulturno - umetniško društvo Ravne
Vzorno se vključujejo tudi mladi
Predsednik Kuiturno-ur7}et-niškega društva Ravne Peter Obiteter. »žetimo si novega kulturnega doma, v katerem bodo imeti primernejše deto-vne pogoje."
Peter Obštctcr, predsednik KiiNurno - iimctnlškcca dnišCv» Kavne pri S<»štanju ni v zadregi, ko ga pobaraš o delu (nm-kiijšnjih kulturnih zanesenjakov. »Mi (udi ni freha hiti. Sko«
raj vsak mesec pripravimo Wtkšno prireditev. CíHni so prizadevni, sploh vesel pa .sem, da se v delo n:)ših sekcya tak<»>~//»r-no vključujejo mladi, Z ostalimi društ>i v kraju delamo z roko v roki,« nam jc povcilal.
Pred nedavni so pripravili prireditev z naslovom Kulturno društvo Ravne se predstavi. Tisti. ki so si jo ogledali, so menili, da je bilo kaj videli- »V naši vasi sc dogaja (îgroniiu) stvari in Zii to prireditev skorajda nismo mogli strniti vsega dela sek-tfijvprogram.*<51 krajauwjena društvenem .seznamu in kot zatrjuje Obšteier so eni redkih ljubiteljskih kulturnikov, ki zavzelo delajo praktičn<^ skozi celo leto. .»Mislim, da smo res zanesenjaki z wljo, Zii^anosijo. ljudje, ki nam ni vseeno ali wîkraja-ni -samevajo, sc s čim ukvarjajo oziroma delo sekcij spremljajo. Iz izkušenj vem, daje pc^trebno ljudi spodbudili, jih organizirali in tudi nagradili za njihovo delo. Uspeh ne more izostati« Pevci zbora ubrano prepevajo in razveseljujejo ljubitelje zborovskega petja že 25 lel, prizadevno delajo člani dramsko-recitalorske sekcija, brez har-
monikarjev in učencev ravenske p^^drul^nJčne šole ne mine nobena prireditevv kraju.
Do ki>nca jesensko-zimske sezone jih čakala še dva diikaj obsežna projekta: srečanje ljudskih godcev in premiera komedije Spoiazor, <\z le kap. Prav tako nameravajo medse sprejeti še člane ravenske godbe. Na nedavni prireditvi so se prvič predstavili fn obiskovalci so menili, da bodo ravenski glasbeniki -upokojenci kar prava kt>nkuren-ca Konovskim štrajbarjem. 'lako kol zadnja so ludi mnoge druge prireditve ravenskih kulturni-
kov, v p rime rjav i z drugimi, dobro obiskane, /akaj? ObŠteier meni, da zato. ker so člani društva v bistvu doma iz celih Ravn.
Delovni program drušiva za priliodnje leto bo morda nekoliko drugačen od lett^njega. Zanesljivo bodo sokrajane povabili na prireditev vsak mestc. pogovarjajo pase Se o enem zeki obsežnem projektu, /adeva ni toliko dozorela, da bi nam lahko ( )bšteter v lem trenutku pcwedal kaj več.
■ tp
Večer ljudskih pesmi in viž
ŠMARTNO OH IV\KI «V dvorani kulturnega cl<ima v Šmartnem »h htki hosla v soboto, 17. noveml>r», ol> 19. uri tamkitjsnje kuU lurtto društvo in velenjska ohmočna izpostava javnega .Sklada /a kulturno dejavni»^! pripravila Večer (judskih pesmi in vi/.
Na njem bodo nastopili; fantje z CiraŠke Gore. pevci iz Andraža, prijatelji, Pomiadni odmev, lomaž (î la.senčnik, Oljkin pi^dailadek. Malčka .îelen in Lojzka .lezcrnikiz Šentilja. Oblakovi bratranci. Andrej Rak in Ivan Goslečnik izSmihcla ter ljudski godci z Ljubne-
Dopoldaji in p^^poldan omenjenega dne pa bciv avli šmarške šole potekal še seminar za vodje otroških folklornih skupin. Vodile ga bodo NevaTrainpašin Matjana Bračič iz Velenja ter Ne ve nka Ger I s Ptuja-
■ tp
V soboto vabijo šoštanjski obrtniki In podjetniki
»Šoštanjski izziv 2001«
v Šoštanju so se obrtniki in podjetniki ter lamk^ijšnje Turi* stično društvo odUičili. da s\Ki povabijc» svoje .sokrnjane na vedno toplo sprejeto prireditev »Šoštanjski i/.rJv«. Pripravljajo &a lo soÍH>toob 18, uri v Kulturnem domu Šoštanj, Ziigotovo pa bo tudi tokrat v <lvonini lesno. Ztiradi dobrega obiska, seveda, saj so bila (udi stojišča vedno povsem polna,
iudi letos ho v prvem delu prireditve modna revija, na kateri se biîdo predsiavili tak(^ krealor^i in izdeltwaici modne konfekcije kt>l irgí)vci, DogajaJije na odru bt>do popestrili pevci in glasbene skupine. P<» prireditvi pa bctdo vavli Kulturnega doma Šoštanj pripravili Še klepet z udeleženci ob polno obloženih mizah. Vabljeni! _Mbš
Mladinski center Velenje
Večer romslie
poezije
v Velenju rtekaj Ici uspešmi deluje rom-sko društvo ROMA* NO VOZO. Vanj sc /druj^ujejo romi, ki v večini prebivajo n» }ira win i Turn, delujejo pa pnxlvsem na kulturnem p<K)roC'ju, Kjer jv romsko izrcičilo res hi^ato. V stiïwUï zvečer v-sïs vabijo na »Večer romske poc/.lje«, ki se I») v Mladinskem centru Veler^ic priCvl ob 19. uri.
Pri izvedbi prt^grama bodo sodelovali: Romsko društvo Romani Union iz Murske Sobote, ki se \k> pre^lstavílo s ťoikiornim nastopom in poezijo. Ck>sija iz Novega Mesta bo rtmiska pisateljica Jelenka Kovačič- Predstavili pa se bodo tudi pn^stovoljci Šolskega centra Vek^njeptxl mentorstvom Alenke fas. Seveda btxbvpav gramu sodelovali tudi člani društva Romano vozo. predstavili pa se bodo s pcjezijo in iolkk^nim ností^pom.
■ bš
Veselo popoldne v
VELtNJE • Kulturno prosvetno društvo Frane Sehrciner i/ Sen» liija pri Velenju vas vabi. da se jim to neddju, od 15. ure dalje, pridru/.ilc v dvorani doma krajnnov v i^cnlilju.
Nastopili bodo ansambel Dori, vaški muzikanlje iz Andraža, Konovski Štrajharji. 'Irio Roberta Golerja 1er R^jberl^wi učenci na dialonični harmoniki.
Računajo, da sc bo nastopajočitn na odru pridružil Še kdo.lzkupiček namenjen za nakup električnili orgel za pevske zbore, ki delujejo v kraju. Vstopnina pa bo .500 STl!
■ bš
Druga kaseta Konovskih štrajharjev
VELHNJIÎ • Po (».sniih letih delovanja Konovskih štrajharjev, ki navdušujejo ljubitelje ljudskih napevov s svojo izvirnostjo in igranjem na doma narejene inštrumente, so se Člani in članice i>o-trudili in pripravili drugo kaseto s svojo gUi,sbo.
Predstavitev kasete skupine, ki deluje v okviru KUD LIPA Koňovo. pripravljajo lo soboto. <'»b 18, uri, v Domu krajanov Koňovo- K so<lek>vanju sopc^vabili tudi g(ístujoče skupine, zato t^bljub-Ijajo pester in zanimiv večer.
■ bš
Prireditve Kuiturnega centra ivan Napotnik Velenje
Centralno Azijo
V	petek, 16.11. ob 19.00, b<^ v Do tnu kulture v Velenju predavanje z diapozitivi Tranca Horvata Veliki krog ali poUwanje po zahodnem delu ZDA,
Vslopnijic ni! Pîkin obonma
Prva predstava v Pikincm abonmajubo v sol>oto, 17, nwem-bra ob lO.fK), v Domu kulture Velenje. Sten Vilar bo Ziiigral Nen'^dno AvguStino. Trideset let tridesetih let
V	sodelovanju z Max Cluhont bcî vs<">bino. 17, novembra ob 2il.n(), v Di'»mu kulture v Velenju, koncert Ota Pestnerja ixi or-kes Ira Petra Ugrina,
Vstopnice 20fJCl SIT!
Zeleni abonma
V	ponedeljek, 19. novembra ob 19..^), bo v Dontu kullure Velenje tlniga prestava v okvini Zelenega abonmaja: Poikija napcv moč. v izvedbi Kuhurnega di^ma MengeS.
Vstopnice 2ÍXK) SIT!
16
VI PÏSETE
15. novembra 2001
MNENJA IN ODMEVI
Nam bo zdravstvo dovolilo umreti, ali bo umrlo kar samo?
Zagotovo še vsi pomnimo naslop dr. Lazarja v Jonasovj oddaji bipo jc bili milijonar... In poslal je milijonar, sodei po izjavah lakral prist^lnih s tem celo popravil vtis zdravnikov, loda - ali ga jc res?
V	Šoštanju sc jc treba za obisk zdravnika na rot? iti kar nekaj dni prej. včasih ccl leden. Je res možno, da bodo ljudje sami vedeli, kdaj bodo zboleli? /akaj bi p<")lem sploh Se potrebovali zdravnike? In ko bodo pc>iem po lednu dni. žc popolnoma obnemogli» !e lahko pristopili do zdravnika, njega verjelno ne bo v ordinaciji.
Se.slre enoslavno ne odpirajo vral. Po slari navadi je treba pac še malo pťJíakaii • pa saj slo že dolgo Čakali, kakšna urica veC ali manj zdaj res ne more biti bistvena!
Pacienti v Čakalnici so na-jvečkrai nemírni, ne marajo uifc>ncga zavlačevanja, a nikoli nihCe ne spregovori... zakaj? Morda pa se bojijo, da ne bodt> prilvli na vrsto niti čez leden dni?
Na vralih je obešen listek na katerem je zapisana Številka, ki jo morajo pacienti zavrteti, da se lahkih naročijo. Ampak kako smo lahko ie preko telefonskega klica prepričani, da na^ je medicinska sestra res naroČila na prvi prost datum, prvo prosto uro? Delavci Zdravstvenega doma so bodo branili, da se lahko nujni primeri vedno oglasijo v Zdravstvenem domu Velenje. Vendar pa so tudi tam nekoliko nejevoljni, kovidijo pacienta iz ioStanja, ko pa njegov zdravnik vendar dela... - in kdo bi jim zameril?
V	Šoštanju se je zgodilo že tudi. da so v Velenje poslali primer s poškodbo, saj je imel pacient osebnega zdravnika v Velenju! Ampak ali ni do I iznosi vsakega čk>veka. (Človeka! Kaj šele med-
icinskih delavcev!) da pomaga pa^kodovancu?
Posledice so lahko hude... Zdravnik za to verjelno sploh ni vedei. pacienta je eno.stavno odslovila kar sestra. Kdo je torej kriv? Sestre? Zdravniki? Ali pa mogoče Ministrstvo vji zdravstvo RS. ki s svojim pUinom delovanja di^pasča takšne slvari? Morda si Slovenci preveč želimo v Evropo in pri tem ne pazimo na ti.sto, kar je najbolj pomembno. Gre za napake, od kalerih je odvisno zdravje državljanov, če ne kar življenja.
Vsekakor vam, če se zadeve ne bodo kmalu spremenile, predlagam» da se, ko boste potrebovali zdravnika, oglasite raje v zobni ambulanti, pri otroškem zdravniku ali pa sc žc na začetku namenite kar v Velenje • mogoče vam ho čas, ki gti boste (verjetno) zapravili v Šoštanju, lahko re.^il življenje, pomagal ozdraveli ali pa vsaj namenil kak.^n U^pel čaj z limono.
■ Mojca Hrajnc, študentka __novinarstva
v
Se enkrat o delih na Gorici
V tej rubriki je bilo 8. novembra kar nekoj zapisanega o delih na Gorici! tiKli ni briki Dogodki na tretji suani je bila poodobna vsebina, vendar od d rug ill o<^eb. (t. novembra ^em na seji Sveta MOV postavil kar nekaj vprašanj, na katera pa veijetno ne bom dobil odgovorov. kot žc n« predhodno več postavljenih vpraAanj, V vipanju, da bo članek olijavljen. bom zapisal dejstva, kijih poznam, i^aj tudi sami/vajam taksna dela.
Z vsebino g. Jožeta Miklavca sc popolnoma strinjam, le dodati je potrebno nekaj k njcgiwemu drugemu otisiavku. kjer je zapisano, »da Komunalno podjetje ni bilo več navdušenca nad«..-G. Miklavc, vi verjetno ne ptwnate vsebine normalne pogodbe, ki mora bili sestavljena tako. da jo je možno prekiniti, če so kršena njena določila. Pogodbe pa direktor Komunalnega pixljetja Velenje ne želi prekiniti, kar je tudi moàio rjizbrati iz njegove i'^'AVc v rubriki Dogixlki. kjer je zapihano kar nekaj zavajajočih besed. Ker ne želim biti razs^idnik.
pi'>siavljam direktorju konninalne-ga [xxljeija javna vprašanja:
1.	Ali je bilo katero piîdjetje ee^ nejSc od izbranega?
2.	Koliko je bilo cenejše tn če je bilo, kaj vam je manj nudilo?
.i. Kdo je prv>jcktiral sanacijo?
4.	Kdo je voilil na<lzor in zakaj ni nadzorni organ predlagal prekinitve pogi^dl>e?
5.	Kdaj sle vi osebno podpisali pogotlbo in kdaj izvajalec?
6.	Navedite ponudnike za dcxlal-na dela. če ta presegajo 10% pogodbene vrednosti?
/akaj želim wlgovor pi>d Šesto točko? V dodatna dela se ponav;«-di skrije marsikaj in tudi nadzorni organ vsega ne more ugotoviti, 5e najmanj pa takšen, ki ni (če ni) predlagal prekinitve pcîgodbel
Ko bodo objavljeni ixigovori, bo občanomvse bc^lj jasno.
Najbolj zanimiv pa je nauk iz te nekvalificirane sole, kol se je zapisalo g. Miklaveu; »»Ali smo res tako nori, da vse to plačujem*)«?! <)dgi> vor je g. Mikiave in občani žal pritrdilen. Kolikor sem seznanjen.
večina investicij, ki jih vodi komunalno pcxljetje, presegajo pn^oó-beneviediJoRli, ne glede na izvajalca. Izstopajoči printerje vodovod Zg. Črnova, kjer jc vrednost izvr.^nihdel 6(1 mil. Pogi>dbaje bila sklenjena m A(t mil komunalno podjetje pa je plačak> 35 mil. Da sc je prihranilo nekaj sredstev, ju zasluga <lobrcga nadzornega organa, ki ni podpisoval glavnemu izvajalcu Vegradu vse. kar sije izmislil, ter <lobre koordinacije.
Drugi pisec, g. BlazinSek, sprai^uje o.smiselnosti menjave vodtjvcxlnih cevi glede na starost. Osebno se strinjam (in večina hi se lahko) z njegovim vprašanjem, glede staro-siiicevi, če bi cevovod pt^lagali zaposleni vodovodarji na komunal-nent pixijeiju, bi bila menjava upravičena, saj Si''uspi^M^bljeni za taksna dela.
Ker pa so cevtjvod polagali tuji državljani in so prvič videli taksen material, da o spajanju cevi ne govorim. .saj so namesto masti uporabljali na začetku detergent za pranje postxle.jc smiselnost nîcnja-
ve res vprašljiva. G. direktor komunalnega podjetja bo scvetla seznanil javnost, kdo bo plačal sanacije. ki so se že iA'cdIe, ker sistem ni tesnil.
Kdo je za vsemi temi stvarmi, ni potrebno posebej zapisati. Pred leti sem postavil vprawnja. kdaj bt^ izvajalec del na Cankarjevi odpravil nekvalitetno izvrSena dela. Dela je namreč izvajalo isto podjetje. Kakšen izvajalce jc omenjeno podjetje. lahko povedo krajani v Krajevni .skupnosti Šmartno, Nič boljših izkukinj nimajo v Skalah. Tako, da zapjsv rubriki Ddogodki. kjcrje zapisano, da je isto podjetje izvajalo že kar nekaj del v MOV in da doslej z njimi niso imeli slabih izkušenj, ne drži. Velenjski medijski prostor je pač preveč oniejen in ni h\\o možno ziif^isati tudi sanacije kanalizacije v Šaleku in £e bi laWío našteval. Ker se moje podjetje ukvaija ludi z omenjenimi dcH, bi bilo nekorektno vso krivdo zvaliti na izvajalca, ker vem kakšne so Želje in večkrat tudi zahteve posameznikov, ki imajo ^arje in platno.
Direktor komunalnega podjetja se sicer izgovaija, da ni katastra in na neugtxJno sestavo lal. ki jc ijihče ni pričakoval, ker ptxlalkiw o tem ni bilo. G. direktor, moj sin ima s;uno 5esllel iiï v to pravljico ne bi verjel. Saj je vendar zgrajenih kar nekaj objektov na Gorici in je znana struktura tal. Vzrok je drugje, in loje nestrokovni pristop k sami investiciji.
Zakaj? Naj navedem samo en primer. Ko sem zahteval, da jc potrebno pridobiti geološke raziskave, če želimo imeti točne podatke za izvajiinje Vi'>diWixla v Vin.ski (.5o-ri, sle se zadovoljili z geološkim poročilom.
Temu se reče nestrokovni pristop in posledica je povečanje investicije. kot je praksa, odkar ste direktor. ,S podrejenimi imate individualne pogodbe in čc hi razmišljali siro kovno, kar so uspow^bljcni. jim je možno prekiniti pogo<lbe,
■ franc Sever
= i X
f*

> GUSBENA {OLA FRAN KORUN KOZEUSKI VELENJE In CONSORTIUM MUSICAE VELANENSIS
vabita
na
KONCERT DUA LORENZ - SCEK
lOMAŽLORENZ-violina AUNKAŠČiK LORENZ'klOTlr
Id bo v torek, 20. novembra 2001 ob 19.30 v orgelski dvorani velenjske glosbene šole.
SPORED;
6. ÍGrtíRi	SONATAZA VÍOUNO IN CONTINUO v q-m\\i
E. Grieg	SONATA ZA VlOUNO IN KUVIR v F-durti. ft. op. 8
A.Srebotnjak I.SONATINAZAViOUNOIN KLAVIR S. FVotofjev SONATAZA VlOUNO IN KUVIR v 0-dtirv,!f. 2. op. 94 ^oliflist TOMAŽ LORENZ je diplomiral in mogistnrol íz violinske in komorne igre Ro IjuUjonski glasbeni okodemiji v rozr. prcL Le^no Pfeiferja. I^polnievol se ie v Rimu, Siem, Trstu in Budimpešti. Kot solist, clan trlo lorm In nekoterh drugih komornih združenj, je koncertirol v ve^ni evropskih držav, v Konodi, ZDA, Mehiki, Brniliji, Argentini« Izraelu, Indiji, Keniji in Iront;. Posveta se tudi pedogí^kemu delu. No ^dnji glosbeni šoli in Akothniiji zo glasbo v Ljubljani poutíuje komorno Igro (er vodi tečaje komorrega muziciranjo doma in na ti»[em. Ima obsežen dIskografsJu opus. Fr^el je tri nagrade Prasemovego sklada, <(ve nagradi Društva slovenskih sklodoteljev, Žvponćićevo in Betlovo nagrado, zo (z[emrw pedagoške uspehe pa Škerjon^o diplomo. V njegovem obsežnem repertoarju Imo slovensko usNoqoIrtostîe prov posebno mesto. Tako je samo krstno izvedel preb 7Û sollsti&iih In komomili del naSih sklodoleljev. Roflistko ALENKA ŠfEK-LORENZ je diplomirala pri prof. Zdenki Novok no Akademiji zo glasbo v Ljubljani in se mrto izpopolnjevolo pri prof. Ranku Filjoku v Zogrebu. Vet let je nostopolo kot tembalistko z Akademskim borotnlm kvortetom In sodelovalo z ve^odliíníml mlodlmi glod^enlki. Že mod študijem {e prejelo vrsto nograd in priznanj, med drugim Prešernovo nogrado AG zo diplomski nostop. Je tudi dobi^ico ftogrode Prešemov^o sklada. Deluje kot koncertno pionlstko Ia umetniško sodelovka - korepeťitorko nt3 ljubljanski glasbeni akademiji. Duo LORENZ • Š^EK deluje od leto 1980. Z bogatim repertoarjem od borocnih do noisodobnej^lii del nostopo z velikimi uspehi domo in v tujini. Med svoje najveće dosežke uv^ izvedbo Antologijo slovenske violiRske glosbe (34 del no petih večerih), ki mu je prineslo nogrado Prešernove^o sklodo.
Treking po patagonskih Andih
(5)
Piše: Marjan Marinšek
Višek jc bil pohod na 3.478 metrov visoki Tronadorali po naSc Gromovnik, kakšnih 70 kilometrov zahodno od Bariloč. Gora ima 3 vrhove: .srednjega, ki jc najvišji in se imenuje Mednarodni vrh, saj teče preko njega meja med Argentino in Oilem, v7hodnega. ki se imenuje Argent i n^ki vrh in zahodnega, ki pripada Cilu.
Do vznožja Gromovnika sc peljemo z avtobusom, plačamo vstopnino v park in sc pripravimo za dvodnevno bivanje visoko v Andih. Od spodaj si ogledamo mogočni slap Hudičevo žrelo, ki nastaja zaradi neprestanega taljenja tronadorskih ledenikov. Pri slapu je go.siiŠčc. ki ga je zgradil Franc Jerman in kjer si dodobra odpočijemo in kjer smo po-strei^ni po slovensko.
Sam vzpon na Tronador se prične z najemom konj na postaji Pampa linda, kar pomeni "lepa ravan". Konji bodo nosili na^ nahrbtnike na osemnajst kilometrov dolgi poti. Gauči računajo sedem dolarjev po nahrbtniku, potem pa, ko so konji že otovorjeni pa ceno modro dvignejo na devet. Seveda bi lahko vso dolgo pot v Ande tiidi jahali, a le trije se odločijo za ježo. Slane jih petind-
vajset dolarjev po osebi, oprostite, po konju.
Sam grem peš, saj se na vsakem koraku odpira nov pogled, zdaj na kilometrski slap, zdaj na trideset metrov debelo .steno ledenika in na Tronador, ki je zavit v en sam oblak.
»Vreme je resda lepo in jasno, a kapa na Tronadorju mi ni čislo nič v5eč,« govori Doris Kambič, naS vodnik, ko nam na gozdni meji gauči odvr/ejo nahrbtnike. Naprej gre lahko samo Še človek, čeprav s tenkim nahrbtnikom na ramenih- Res je že kar uro strmega v7pona po ostrih granitnih kockah, ustavljamo se in okušamo aromatične čaure, neke vrste bele brusnice, ledenik pa buči in se kolje po kosih.
Noč se že približuje, ko dosežemo gorsko kočo "Otto Meilling" na višini 2050 metrov, ki je edino izhodišče za naskok na Tronador. V tej borni, iz pločevine narejeni koči, ki je vselej polna gornikov, lahko prenoči tudi do .vstdeset oseb. Skupna ležišča so na podstrešju, kjer pasi, kljub obupnemu mrazu, zaščiten vsaj pred divjim vetrom, ki zavija okoli koče. Res pa je nekaj: kljub močnemu nočnemu grmenju tukaj sploh ne vedo, kaj je to strela. Kako je če strela udari v
gorah!
»Ne vemo kaj jc to strela,« mi razloži Boris KambiČ in zvija vrv. ki jo ima s seboj. Ta bo odrešilna na nekaterih nevarnih mcsiih na ledeniku,
»Ne samo strele, Se kaj drugega ni vArgenlini,« nadaljuje KambiČ. »Na primer strupenih kač. Tudi vsaka goba, ki jo poberete je užhna.«
ReS jeî sem pomislil. Pa ludi psi
so tu bolj mirni, sploh ne lajajo brez razloga, kol pri nas. pa tudi privezani niso, kot sem videl v Bariločah.
vSamo tisoč metrov nas še loči od vrha Tronadorja, razmišljam, ko se pozno zvečer zarijem v spalno vrečo. Vzpon na lo goro je bila tudi ena prvih nalog novo nastalega planinskega društva v Bariločah leta 1951. Petdest let pozneje je gora še vedno težko dostopna, čeprav jg Otto Meilling kol prvi stal na njej že pred sedemdesetimi leti.
Ledenik na Tronadorju je eden redkih, ki Še ostajajo. Vendar je ludi njega vsako leto manj. Poleti ga močno sonce načenja in lopi, vse
polno je majhnih tolmunčkov in curkov, ki v številnih slapovih padajo v dolino in tvorijo glavni vir reke Man-so, ki s svojimi močvirji tvori porečje namenjeno Tihemu oceanu. Da! Na razvodju smoî Ko pa že govorimo o vodah, povejmo, da so patagonski Andi, poleg polarnega ledu, največja zaloga pitne vode na svetu. Na vsakem koraku nekaj teče, samo kozarec pristaviš in lahko pijeŠ kjerkoli ali pa zajame.^ vodo iz jezera.
Veter, mraz, oglušujoče grmenje, dež in babje pšeno ter ostra lava, ki leži vsepovsod naokoli, bodo naši glavni sovražniki, ko bomo jutri skušali zavzeti grmečo goro.
Naslednji dan pa zaradi poledenelega dežja in divjega vetra, ki ni dovolil stati na ostrih žlindriistih skalah, nismo uspeli naskočiti Tronadorja. Vso pepelnično sredo, leta Gospodovega 20t)l, smo čakali, polem pa smo obupali in se zgodaj popoldne, po snegu in blatu (babjo kaso nam jc metalo v obraz), odpravili v dolino. Kondorje krožil nad našimi glavami in prav prestrašil sem se, ko sem opazil, da sem zadnji v skupini in da bi me lahko ... Ne neJ Kondorji tu niso nevarni. Radi krožijo nad gorniki, včasih se iz. neba privrtinči celo kakáno kondorjevo pero, sicer pa je znano, daje tem pticam, ki imajo čez krila tudi po iri metre, glavni vir preživljanja mrhovina. Kljub icmu sem sc po obisku kondorja bolj držal skupine in se ves premočen vrnil na Pampo lindo.
hOrOSKOP
OVEN 00 21.3. 00 21.4.
čeprav se vam ne bo zdelo, da se veliko uf^^arjate s preteklost-|o. se bosie v naslednjih dneti lei temi posvečali veC kol bi bilo ireba FM^sibD^lel,dasevmgtevsedan|ost,sa|bote2ko posluSal vaSe s^^oinine Zato &o bolje, če se uniknete v svoj svelinsi čas kj^i^ie s kakšno dobro knjigo, ki leže dolgom-sievzeiivrDke.Zaradivsemznanegavzrolg porranj^^fačasa Se kdaj vpraSate. kako bi lahko 2A ur dneva bolje razporedili tn izkofistili^ Ne bi bilo slabo.
BIK 00 22.4. 00 20.5.
Lotili se boste nekega dela, ki ga že dolgo odlašale Ker se bolite miselnih naporov. Predvsem zato. ker si bosle morali pn-znafi, da ste kar maice zaspaii In da vam bo dodatno izobraževanje vzelo veliko časa, ki ste ga doslel poSUiaii v nic Kaj kmalu pa boste ugotovili, oa v nov^ početju u^v^te. Caka pa vas še ena težka r^oga svojcem dopovedati, da nič večne bo. kotjebiiovpretekiosti.čežeNte doseči svoj cilj, si boste moiBli več časa vzeti za-se. za razcfejanie drugim pa ga nebo prav na prerek._
DVOJČKA 00 21.5. 00 216.
Dnevk kipnhaiajo. se vam ûodo zdeli precej nenavadni Novembrska sivina bo namreč tokrat utrudila tudi vas. pa čeprav ste bill doslei eden tistih k( tun)bno lesensko-zlmskeoa časa niste občutili kot obdobje malodušja Vzrok poznate leljaje močna, a kaže. da bo le 2ei]d premalo, da bi prišli do cilja Riiščlte pomoč strokovnjakov, dnjgače očitno ne bo §)o. Da bi ćakali, da se kar zgodi, pa tudi ne bo naiboljša rešitev čas tokrat pač nebo de-falza vas
RAK 00 22.6. 00 22.7.
Ne verjemite čisto vsega, kar vam bo priSlo na uèesa. V vsaki govorici je sicer neka{ resnice, toliko, da bi si lahko tokrat vzeli ksr^u. panikakorne Kai latiko se zgodi, da boste r^eko-ga od bfi^jit^ zelo prizadeli če boste bol] verjeli tujcem kot svojcem Zato pazite, govorite in se poskušajte otresla slabiti misli. Vzelo vam bo veliko energije, amoralise boste potrudil in se spet bolj odpreti Življenju In ljudem. Čeiudi se ne boste najbolje počutili, pojdite večkrat med IjUdi.
LEV 00 23.7. 00 23.8
Končno boste dobili priložnost da se dok<^te In vsem pečete, kaj znate čeprav vas važa Ma le2ko pohvali, ker so pač tipični Slovenci tokrat ne bodo osâli liho Odkritosrčne pohvale m bodo segle do sna Dale m bodo nov elan veter vvaša jadra pa boste 2 lahkoto lovili m tudi usmerjali v prave vode F^-siedice vaših dejanj bodo tokrat dobro vplivale na vaše počutje, posledično pa tudi na ra^oioZenje v dru!ini In partnerskem odnosu S partnerjem se bosQ spet veliko smejala, iskreno. In uZivala v vs^em^pnemtrenuftu
OEVICA 00 24. 8. 00 23.9.
Ste kdaj pomislili, da se lat)ko človek dvakrat zaljubi v Lsto osebe? To se bo nanreč v nasiednjiti dneh do^ialo pr?^ Ohlajen odnos bo ponovno vzplamlel m spoznali boste, dajebria ljubezenska kriza pravzaprav nefôj, kar ni bilo stabo. Da se v vsaki slabi stvari pol^ ludi kaj d(Arega, boste sedaj ver;eli tud) VI Kar se tinanc tiče bodite previdni nekdo vas bo skušal prepriûi] za nakup, v latere^ sami ne verjamete najbolj. Trikrat preverite davsmne bokasneieZal
TEHTNICA 00 24. 9. 00 23.10.
Zdravje vam bo malce ponagajalo, a boste tmiasto vztrajali v prepričanju, da ne smete zboleti To bo pomagalo saj se tudi t(M ne boste dali m 2e vnekai dneh lahko pričakujete iz-boljšanie. Malce boij občutljivi ste ker ste zadnje čase pre* cef obremenjeni Sicer pa so obremenjeni tudi vsi okoli vas, kar močno občutite. F^ st tega spet ne priznate Trma bo po-sBia vaša dobra prijateljica le pazite, da je ne boste vzeli čisto za svojo.
ŠKORPIJON 00 24.10. 00 22.11.
Ne bo se vam prav dosti Ijubito. a vas bo življenje prisililo, da ne boste mogli misliti le na lenafjenje m pole^vanjc. Kar nekaj dogodkov v pret^lem tednu vsm je vzelo vet energije, kot ste računali. Nabrâo se ba ato se lahko zgodi, ^ vam bo iïol-ce ponagajalo zdravie Te^ve poznate, malo je kriva tudi turobna jesen Fariner vas bo spel podpiral pri vseh vaSih dejanjih. pri čemerne bo pričakoval kakšne vefike hvaležnosti Čemu jo pokaZete vsaj malo, pa bo presrečen_
STRELEC 00 23.11. 00 22.12.
Poskušali boste pozabiti na realnost vsakdana, saj ^ kar nekaj stvari, ki se bodo dogajale ob koncu tega tedna, ne bo všeč A čisto odriniti iz svojih misli jih preprosto ne bostemogli. To seveda ne bo prav pozitivno vplivalo na vas, čepr^ se boste trudili, da boste v vsem našli kaj pozMega Nekateri se morajo tega ruučiti, vi pa niste med njimi Obupa doslej niste poznali In ga še vedno ne bosle. zato boste tudi tokrat Izbitke priih kot zmagovalec
KOZOROG 00 23.12. 00 20.1.
Strah, ki ste ga v sebi nosili vzadnjih dneh. se bo iztezal res le kot nekai nejasnega z velikimi očmi 2e do sobote se ga boste popolnon^ otresli, notranji nemir pa bo ostal v vas še nekaj dni Vendar boste spoznali, da je bila tudi ta izkušnja dobra Odslej bostes^arl trikratm ne le dvakrat preverili, preden bosle kar koti storili in ukrenili Priiatetj v^sbo razveselllz obiskom m novicami veliko se bosta smejala m ugotavljala, da svet vendarle še m tako nof. kolse na trenutke zdi.
VODNAR 00 21.1. PO 19.2.
Ko se boste moiBli izjasniti o neki občutljivi zadev;, boste go-vonli zapleteno m zmedeno To sicer za vas m značilno, zato bodo vsi vedeli da ste tokrat res prizadeti m da se zato ne boste odločili za odkrit ^opad z v^im nasprotnikom f^zite. da se ne boste preveč zaprli v svoj svet. sai se lahko zgodi, da sqs napade melanlioliia Te pa se bi v 2e tako depresivneni novembru zelo težko otresli Zato pazite, kaj govorite drugim insebi kadarstesamisse-boj Podzavestjelahkomočanscrvrinik
RÍBI 00 20. 2. 00 20.3.
Odločalise boste med dven^ potone, pa prav nobeden vam ne bo prav všeč Nikakor nebo šlo drugače, kot (Ë boste prizadeli nekoga od vaml|ubih besed ali pas^e. Vse prevečkrat breme dogodkov vzamete na svoja ramena, kar nikakor m dobro. To se vam zadnje čase krepko pozna tudi na zdravju Imejte se bolj radi m recite kdaj tudi "Ne' i Verjetno se boste morali te^a celo naučiti', a drugače očitno ne bo šlo. F^rtner vas bo prijetno presenetil in spet dokazal, da je tudi iskren pri|atelj, Se dolgo mu boste hvaležni.
Vese/o martinovanje v Šentilju
»
Pijmo ga po pameti!
«
Tako Je med svetim krstom mlďde};»^ vína iva don)uCt|í Vrt)e-njak v La/ith pří Vdenjii »daril župnik, koje vinu dajal svoj bln^oslov. Kljiit) mr/temii dnevu mu je prislnlinilo okoli 100 poli<Klnik4»v in f)ohodnic, ki so se ta dan od/vali v.ihilu kry-Je>'níh lurisiićnili delnvcev, ristićne Zve/e Veleí^je ter lUrU slíč-ne^a društva Velenje in se podali mi nij/iin,ie od vinske kleti do kleti.
Pohod Ncjc priCclžc oh 10. uri dopoldne, pohodniki pa so sc ;'bfali pred domom krajanov. Od lu jiii jc pot vodila na domaiije PongraC, Cîril, Vrbenjak, Irbar do Mčilcv^evc kJcti. Prav povsod so pripravili obilo kmcčkili dobrot, od pečenega ododjka. do (^kusnc svinjske pcccnkc in 5c boljScga pcciva. Seveda pa so tatiko pohodniki okusiti tudi mlado vino, kije bojda lcu)s dobre k'viilitetc. Prvi blagoslw mladega vina lelos pripravili pri Vrbenjakovi kletivLa/ah. Go-spt>dar jc bil leii« t udi vinski starešina. /branim pa je v nagovoru povedal, daje ireba irlo skrbno negovati, se polruditi tudi pri predelavi in sktadin^enju vina, pa jc lelina zagotovo dobra, letos so i njo /adovolj ni tudi vinogradniki v Šentilju, njihova Vinska pot pa se je ^c prijela med obiskovalci tega lepega kraja pod obronki Kožlja. Kako ludi ne, saj so ljudje gostoljubni, pripravili pa znajo ise iLsoć in eno dobroto. Krajevnega řupnika, kije opravil obred svetega krsta mla-
Mošf so v vino tudi uradno prvič spremeniti ob Vrbenjakoví zidanici. Krst Je bil lep, v nJem pa Je župnik večkrat položil na srce, naj ga uporabniki pijejo po pameti In brez ziorab...
degavina,WJ k VrbenjíJctwi kleli pripeljali s k^ićijii, spremljali pa w)jo tudi konjeniki, /a loje ludi tokrat j'Kiskrbela družina Vra-njek iz Šentilja. [Ved krstom vina so se na odru in pod njim /vrstili nast(ipajoči, vsi domačini, ki Sli 7 ubrano pesmijo poskrbeli /a toploto v hladnem dnevu, Vino so polem blagoslovili k: enkrat, ob 16. uri. pred pred gostilno Pirh. Uro kasneje pa se je priteci vesel /aklju6ik i^ujanja starih ljudskih obiCajev ob dnevu sv. Mariina. Ni treba poudarjali, da jc bilo v domu krajanov pod nJim so se v programu ob krstu mladega vina	^^	, ^
Številni domačini, spregovoril pa Jim Je tudi vinski	^
starešina, ki je z letošnjo tetino zeto zadovoijen.
Na odru in predstavili
Modni z Namo
Veleblagovnica Nama pripravlja vsako sezono mi)dne revije na katerili predstavi svojim kupeem najnovejše modne trende in seveda mtîdelc. ki jih je mogoCe pri njih kupili, Tudi s lokraino revijo so prilcgnili številne obiskovalce, predvsem pa obiskovalke, ki so ot>Cudovale Čudovite modele za lo jesen in zimo, kot obiOajrio pa so brhka dekleta najbolj navdušita v kopalkah.
■ Foto: SandI Zakošek
nikoli sami
107,8
Velikanka za posiastico
/nani "Šcntlan" Jože Pečečnik je imel lelos bogato bero gob- Ci.sro na kraju leloSnje gobje sc/onc pa je v neposredni bii^^ini svojega doma naiicl veliko zraSčcnko, kije tch-taia skoraj 15 kg. v višino jc merila 50 v Širino pa kar 6IJ een-timeirov. Pravi, da jcia goba siecr užitna, vendar jo letos niso pojedli, ker je bilo jurCkov dovolj. ■ Handotf
18
TV SPORED
«»^AS 15. novembra 2001
ČETRTEK, 15. novembra
PETEK, 16. novembra
SOBOTA, 17. novembra
NEDEUA, 18. novembra
PONEDEUEK, 19. novembra
TOREK, 20. novembra
SREDA, 21. novembra
SLOVENIJA 1
08,00 Odmevi 08.30 Mostovi 09.00 Pod klobukom 09.50 Zgodbe iz ško^ke 10.30 Avstralska kn^ika, 2/12 11.30 Obiskali smo. 9/17 12.00 Prezrta okolja, 4/5 12.30 4x4
13.00 Poročifd. šport, vreme 13.10 Napovedniki vremen^a
panorama 13.30 Intervju
14.20 Mario.nedaljskivečerv
2ÍV0
16.00 Slovenski utnnki 16.30 Poročila, šport, vreme 16-45 izgubjeno in najdeno,
rgiani }i[m 17.00 11 šola 17.45 Modro 18.20 Dosežki 18.45 Risanka 19.00 Kronika
19,30 TV dnevnik, šport, vreme 20.05 Tednik 21.00 Prviifidnjgi 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22i0 Oddaja o filmu 23.20 Modro 2355 Dosežki
SLOVENIJA 2
08.00 Vremenska panorama 10.00 TV prodaja 10.30 Vremenska panorama 14.30 TV prodaja 15.00 Videospotnke 15.35 Sovražnik vsega
ćfoveštva, dokum. oddaja 16.30 Rad imam Lucy 17.00 Sylvia. 13/15 17.55 [zgubljena hôf, 1/2 19.30 Videospoinícs 20.00 EvroHga; Union CIImpija-
Opel Sky liners, prenos 20.30 Budućnost-Krka Telekom, prenos 22.20 Kam gredo divje svinje. 9/10
23.15 Zbogom, ljubi dom!.
(rane. film 01.10 Akcija!, 4/14 01.55 Videospotnice
09.00	Oprah show
10.00	Vsiijívka. nad.
10.55	Crni biser, nad.
11.50	Prepovedana strast nad.
12.40	TVpnxIajâ
13.10	Lepo je bili milijonar
14.05	Zakon v Los Angelesu
15,00	TV prodaja, nan.
15,30	Oprah shew
16.25	Prepovedana strasl. nad
17.20	črni biser, nad.
16.15	Vsiljivka. nad.
19.15	24 ur
20.00	Raztresena AHv. nan.
20.55	Prijatelji, nan.
21.30	Seksvme^tu. nan.
22,00	Zahodno krilo. nan.
22.50	Udarci pravíce, nan.
23.40	M.A.S.H.. nan.
00.10	24 ur, ponovitev

Kanali
ar ea
09.00 Odprta tema. ponovitev
oddaje 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Naj spot dneva 10.10 Na obisku, ponovitev 10.40 Videostrani 18.05 Regionalne novice 18.10 Vabimo k ogledu 18.15 OtrciSki program'
Spoznajmo j rti. obisk v Živalskem vrtu 18.55 Naj spot dneva 19.00 Videostrani 19.55 Vabimo k ogledu / Ogfasi 20.00 Skrbimo za zdravje 21.00 Avtomobilsko zrcalo, reportaža, Frankfurtski avtomobilski sejem 21.30 Beli piamno. zabavno-
glasbena oddafa 22.45 Regionalne novice 22.50 Naj s()ol dneva 22.55 Videostrani
SLOVENIJA 1
08.00	Odmevi
08,30	Prisluhnimo liáini
Q9.00	Fra6|i dol, 5/23
09.25	Izgubljeno in najdeno.
igrani Film
09.55	11. šola
10.30	Modro
11,(K	Dosežki
11.25	Alpe. Donava. Jadran
11.55	Dr. Ouinnova, 11/29
13.00	Poročila, sport, vreme
13.45	Čari začimb, 3/20
14.15	Prvi in drugi 14.35 Osmi dan
15.05	Vsakdanjih in praznik
16.00	Mostovi
16.30	Poročila, šport, vreme
16.45	Ž(riki.7/17
17.15	iz popolne torbe
17.45	National geographic, 1/10
18.45	Risanka
19,0	Kronika
19.30	TVdnevnik. šport, vreme
20,05	Beli zajec, tv nadaljevanka
20.35	Deteiiica
20.45	Poljub v Glasgowu, 1/6
22.00	Odmevi
23.30	Kultura
22.50	Pofnocniklub
00.00	National géographie, 1/10
Û0.30	Živa zemlja
SLOVENIJA 2
08.00 Vremenska panorama 10.00 TV prodaja 10.30 Vremenska panorama 14.35 TV prodaja 15.05 Videospolnice 15.35 Stoletje odicitij, 4/10 16.30 Rad imam Lucy 17.00 Sylvia, 14/15 17.55 Izgubljena hči. 2/2 19.30 VKleospotnice 20.05 S[oves,8/11 20.55 BB§ć in beda Kurtizán, 5/9
21.45 Brez sledu, island, iîlm 23.15 S srcem pod krinko, 00.05 Iz slovenskih iaz klubov Q1.05 Videospolnice
09.00	Oprah show
10.0	Vsiljivka. nan.
10.55	Čmi biser, nan.
11.50	Prepovedana strast, nad.
12.40	Lepo je bfb milijonar
14.10	Zakon v Los Angelesu
15.00	TV prodaja
15.30	Oprah show
16.25	Prepovedana strast, nan.
17.20	Cmi biser. nan.
18.15	Vsiliivka. nan.
19.15	24 ur
20.00	Miss sveta 2001
21.40	Privid zločina, nan.
22.30	Udarci pravice, nan.
23.30	M.A.S.H.,nan.
QO.OO	24 ur
©
ttmnmU
2T
ss
09.00 Dobro jutro, informativno
• razvedrilna oddaja 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Naj spot dneva 10.10 Beli pianino, ponovitev 11.25 Avtoffcbilsko zrcalo •
Frankfurtski seiem 11.35 Videostrani 18.00 Vabimo koledu 18.05 Regionalne novice 18.10 Športni blok 18.15 Miš Maš, kontaktna
oddaja za otroke 18.55 Naj spot dneva 19.00 Videostrani 19.^ Vabimo k ogledu / Oglasi 20.00 řVedstavlja se... Lesnina
d.d. PE Leveč 20.10 Lokalni ulnp Kozjanskega
in Obsotelja 20.45 Znani obrazi 21.05 Ljudje Evrope: Okolju phjazen razvoj, dokumentarna oddaja 4/20
21.15 Regionalne novice 21,20 Športni blok 21.25 Vabimokogledu 21.30 Zelena bratovščina 22.30 Iz oddale Dc^ro jutro 23.20 Naj spot dneva 23.25 Videostrani
SLOVENIJA 1
08,00 Odmevi 08.30 Zgodbe iz školjka 09,00 Gulimišek 09.25 Radovedni Taček 09.40 Pod klobukom 10.35 Nenavadna varuška,
franc, film 12.00 Tednik
13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 Mostovi 14.30 4x4
15.00 20.000 milj pod morjem, 1/2
16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 f^ogočna reka, ris. film 17.10 Trnovo robidovje, 2/8 17.50 Na vrtu 18.15 OzaiB
18.20 Z vseh koncev sveta,
1/13 18.50 Risanka 19.00 Danes 19.05 Utrip
1S.30 TV dnevnik, šport, vreme 20,05 Pokaži, kaj znaš. nad. 20.35 Vikend pri Serniju. amer, nim
22.10 60letknčača 22.55 Poročila, šport, vreme 23.25 Sopránoví. 10/13 00.15 Dve potovanji Jacquesa
Lecoqa. 1/2 01.05 Zvseh kofîcevsvela, 1/13
SLOVENIJA 2
08.00 Vremenska panorama 09.00 Videospotnice 09.35 Raymondaimafovsiiadi, 9. del
10,05 Murphy Brown. 21/24 10.35 Jasno in glasno 11.30 Alfi Nipič In muzikanti
Evrope, 2. del 12.30 Tv prodaja 13.00 Šport
17.45 Celje: liga prvakov v rokometu (M), 2. krog Celje Pivovarna laško:Banik Karvina. prenos 19.30 Videospotnk:e 20.05 Koncert Uniceia,
posnetek 21.35 Praksa, 58. del 22.15 Stóotnanoč 01.15 Videospc^nice
08.00 TV prodaja 08.30 Slonček Benjamin, ris. serija
09.00 Princesa Sissi, ris. senja 09.30 Cmi pirat, risana serija 10.00 Možjevčmem. ris. serija 10.30 Jezdeci senc, ris. serija 11.00 Hroéčeborgi, miad. serija 11.30 MladiHerkul. mlad. serija 12.00 Šolska košarkarska liga 12.55 Preverjeno 13.40 TVdoberdan 14.30 Zakon v Los Angelesu. nan.
15.20 Miss sveta 2001,
ponovitev 17,30 Prvi koraki, amer, film 19.15 24 ur
20.00 Lepo je biti milijonar 21.10 Ugrabitev, amer, film 23.20 Domnevno nedolžen,
amer, film 01.00 24 ur, ponovitev
inmll

Bâ
09.00 f^iš Maš. ponovitev 09.40 Vabimokogledu 09.45 Naj spot dneva 09.50 Lokalni utrip Kozjanskega
in Obsotelja 10.25 Ljudje Evrope: Okolju prijazen razvoj, dokum. oddaja 4/2G 10.35 Predstavljaše...Lesn^a
d.d.,PE Leveč 10.45 Videostrani 18.55 Naj spot dneva 19.00 IZ produkcije ZLTV-oddaja televizije AS Murska Sobota 19.30 Vîdeostrarû 19.55 Vabimo k ogledu/Ogla^ 20.00 1034.VTV magazin, regionalni intomiativni program 20.30 Primorski fantje.
posnetek koncerta 22.10 Baza, amerišld film.
ponovitev 23.40 Naj spot dneva 23.45 Videostraru
SLOVENIJA 1
08.00 Živžav 09.^ Promenádní koncert 10.25 Med valovi 11.00 Alnka-poQledstal.1/13 11.25 Ozare 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje In zemlja 13,00 Poročila, šport, vreme 13,10 Vremenska panorama 13.30 Breza. hrvašW film 15.00 lzvir(n)i 15.30 LIngo. tv igrica 16.00 Čari začimb, 4/20 16,30 Poročila, šport, vreme 16.45 Vsakdanjik in praznik 17.45 Slovenski magazin 18.15 Prezrta okolja. 5/7 18.45 Risanka 18.50 Žrebanje lota 19,00 Danes 19.05 Zrcalo tedna 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.(^ Maric 21.50 Pod preprogo 22.45 Poročila, šport, vreme
Zgodbe o knjigah 23.15 Bostončanke, amer, iilm 01.15 Prezrta okolja, 5/7
SLOVENIJA 2
08.00 TV prodaja 08.30 Videospotnice 09.00 Blišč in beda kurtizán, 5/9 09.50 Kamgredodivjesvinje.
9/10
10.40 Obljubljena dežela, 19/22 11.30 Pri pra^jenL oddaja o
sk)v. vojski 12.00 Pevski zbor akademije za
glasbo 12.30 Tv prodaja 13.00 Šport
17.55 PokaiEHF v rokometu (M). Mobile Prule 67:Kiel, prenos 19.30 Videospotnice 20.05 Laboratorij v vojni,
dokum. oddaja 21.00 Murphy Brovm. 22/24 21.30 Homo tuhsticus 22.00 Končnica 23.00 Veronika Oeseniška,
opera 01.05 Videospotnice
■ J
08.00 Tvpffodaja 08.30 Slonček Benjamin, ris. s^ija
09.00 Princesa Sissi, ris serga 09.30 Čmi pirat, hs. serija 10.00 Možje v čmem. ris. serija 10.30 Jezdecisenc, ris, serija 11.00 Hroščeborgi, mlad. serija 11.30 MladiHerkul.mlad.serija 12.00 Šolska košarkarska liga 13.00 Velfkazgodba, amer, him 14.40 Otroški zdravnik, nan.
15.40	Gorski zdravnik, nan.
16.40	Možje v belem. nan. 17.30 Post mortem, nemški Iilm 19.15 24 ur
20.00 Lepo je biti milijonar 21.30 Športnascena 22.15 Elvis sreča NÈxona. amer, film
00.10 24 ur, ponovitev
<52>
kAfiAlI
S7
as
PONOVITEV ODDW
TEDEf^SKEGA SPOREDA 09.00 Miš maš. pon. oddaje 09.40 Iz pon. odd. Dobn:^ jutro 10.30 1033. \rTV magazin 10.50 Športni lorek. športna
intormativna oddaja 11.10 Iz olimpijskih krogov 11.15 Športni gost, pogovor 12.00 Oglasi/Vabimokogledu 12.05 12 sred. odd. Dobro jutro 12.55 Predstavljaše...Lesnina
d.d.. PE Leveč 13.05 Znam obrazi: Karolina Mavec
13.^ Izpet, oddaje Dobro jutro 14.15 Skrbimo za zdravje 15,15 Videostrani 18.00 1034. VTV magazin, pon, 18.30 Poslanska pisama.
gostja: Sonja Arih Lavrič. poslanka SNS 19.30 Lokalni utrip Kozjanskega
in Obsotelja 20.05 Košarka, posnetektekme: KK Pivovama Laško: KK Bosna Sarajevo 21.45 Videostrani
SLOVENIJA 1
08.00 U In p 08.20 Zrcalo ledna 08.40 4 x4 09.10 Iz popotne tort» 09.30 Afnafriki. 2. oddaja 10.00 Dnevnik velikih mačk, 2/10
10.35 National geographic. 1/10
11.30 Návrtu
11.55 Z vseh koncev sveta,
1/13 12.25 lzvir{n)i 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Vremenska panorama 13.30 Ljudie in zemlja 14.20 Polnočni klub 15.30 Odd^aofilmu 16.00 Oober dan. Koroška 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Telebajski 17.05 Radovedni Taček 17.20 Krokodil, encikk)pedija
živali 17.45 Dobervečer 18.35 Žrebanje3x3plus6 18.45 Risanka 19.00 Kronika
19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.05 Komisar Rex, 6/15 21.00 Gore in ljudje 22.00 Odmevi 22.50 Branja 22.55 Brez reza 23.55 Dobervečer
SLOVENIJA 2
08.00 Vremenska panorama 10,00 TV prodaja 10.30 Vremenska panorama 14.30 TV prodaja 15.00 Videospolnice 15.35 Sloves. 8/11 16.30 Rad imam Lucy 17.00 Sylvia, 15/15 18.00 Tele M. oddaja tv Maribor 18.30 Štafeta mladosti 19.30 Videospotnce 20.05 Parada plesa 20.30 Svetovni izzivi 21.05 Studio city 22.00 Stoletje odkritij, 5/10 23.00 Brane Pončel izza odra 00.25 Videospolnice
09,10	Dragon Bali. ris. serija
09.35	Hroščeborkj, mlad. serija
10.00	Vsiljivka, nad.
10.55	Cmi tŇser. nad.
11,50	Prepovedana strast, nad.
12.40	TV prodaja
13.10	Športna scena
14.05	Zakon v Los Angelesu
15.00	TV prodaja
15.30	Oprah show
16.25	Prepovedana strast, nad.
17.20	Cmi tBser. nad.
18.15	Vsiljivka. nad.
19.15	24 ur
20.00	TVdoberdan.nan.
20.55	Sedma nebesa, nan,
21.50	Urgenca, nan.
22.40	Udarci pravice, nan.
23.30	M.A.S.H..nan.
00.00	24 ur, ponovitev

Hmnmti atT
S3
09.00 Dobro jutro, informativno
- razvedrilna oddaja 10.00 Vabimokogledu 10.05 Naj spot dneva 10.10 1034. VTV magazin,
ponovitev 10.40 Primorsld fantfe,
ponovitev 11.45 Videostrani 17.55 Vabimokogledu 18.00 Regionalne novke 18.05 Košarka, posnetek tekme; KK Pivovama Laško; KK Bosna Sarajevo 19.45 Videostrani 19.55 Vabimo k ogledu/Oglasi 20.00 Spomini na začetek
oboroženega spopada v Jugoslaviji 91.pogovorz Konradom Kolškom 21.00 Regionalne novice 21.05 Nogomet, posnetek
tekme; NK ERA Šmartno • NKOlimpija 22.45 Iz oddaie Dobro jutro 23.35 Naj spol dneva 23.40 Videostrani
SLOVENIJA 1
08.00 Odmevi 08.30 Mostovi 09.00 Čar(Ani šolski avtobus. 25/39
09.25 Radovedni Taček 09.40 Gulimišek, 4. oddaja 10.05 Oddaja za otroke 10.30 Dobervečer 11.30 Dokumentarna oddaja 12.05 KomisarRex,6/15 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Vremenska panorama 13.50 Obzorjaduha 14.20 Goreinljudje 15.10 Dve potovanji Jacquesa
Lecoqa. 1/2 16.00 Pod Pekrsko gorco,tv
Maribor 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Zlatko Zakladko 17.00 Otroci na ladji luna. 6/8 17.45 Pustolovščine v evoluciji
Človeškega rodu, 1/8 18.45 Risanka 19.00 Kronika
19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.05 Titáni, 9/13 21.0 Aklaalno 22.00 Odmevi 22.50 Het paradijz. drama 00.10 Pustolovščine v evolucij» Človeškega rodu. 1/6
SLOVENIJA 2
08.00 Vremenska panorama 10.00 TV prodaja 10.30 Vremenska panorama 14.30 TV prodaja 15.00 Videospotnice 15.35 Studncity 16.30 Rad imam Lucy 17.00 Sylvia. 1/10 17.55 Let bele goiobce,
amer.ang. film 19.30 Videospotnice 20.05 Narodno zabavna glasba 21.00 Liubezenski primer,
jugoslov. čb liim 22.05 /Uica, dokum. film 22.30 Svet poroča 23.00 Še dobro, slovenski kratki film
23.15 Tokijske oči, jap.iranc. Iilm
00.45 Videospotnice
09.10	Dragon Bali, ris. serija
09.35	Hroščeborgi, mlad. serija
10.00	Vsiljivka, nad.
10.55	Čmibiser.nad.
11.50	Prepovedana strast, nad.
12.40	TV prodaja
13.10	TVdoberdan,nan.
14.05	Zakon v Los Angelesu
15.00	TV prodaja
15.30	Oprahshow
16.25	Prepovedana strast, nad.
17.20	čmibiser,nad.
18.15	Vsiljivka, nad.
19.15	24 ur
20.00	Preverjeno
20.45	Kje so moji otroci, amer, film
22.30	Udarci pravice, nan.
23.30	M.A,S,H.. nan
00.00	24 ur, ponovitev
Hmnmn
a? 4e oa
SLOVENIJA 1
08.00 Odmevi 08.30 Dober dan, Koroška 09.00 Trojčíce. 6/13 09.25 Mogočnareka, ris. film 09.50 Zlatko Zakladko 10.05 Otroci na ladji Luna. û^S 10.30 Lingo, tv igrica 11.00 Pustolovščine v evoluciji
čk)vejškega rodu, 1/6 12.00 Tftani.9/13 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Vremenska panwama 13.50 Nenavadna vanjška.
franc, film 15.10 Aktualno 16.00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Male sive celce. kviz 17.45 Avstralska kronika, 3/12 18.45 Risanka 19.00 Kronika
19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.05 Sladki poslej, kanad, film 22.00 Odmevi
22.55 Kitajske sanje, simfoniki rtv
23 45 Avstralska kronika, 3/12
SLOVENIJA 2
08.00 Vremenska panorama 10.00 TV prodaja 10.30 Vremeni panorama 14.30 TV prodaja 15.00 Videospolnice 15.35 Homo tunsiicus 16.05 Pripravljeni, oddaja o
slov. vojski 16.30 Rad imam Lucy 17.00 Ženska. 2/10 17-55 Košarka KF za EP leta 2003
Slovenija :Portu9dlska (M). Kranj 19.40 Videospotnice 20.05 Liga prvakov v nogomebj 00.00 Videospotnce 00.25 Umori, 32/45
09.10	Dragon Bal L ris. serija
09.35	Hroščeborgi, mlad. serija
10.00	Vsiljivka. nan.
10.55	Crni biser. nad.
11.50	Prepovedana strast, nad.
12.40	TV prodaja
13.10	Preverjeno
14.05	ZakonvLos^^gelesu, nan.
15.00	TV prodaja
15.30	Oprahshow
16.25	Prepovedana strast, nad.
17.20	Črni biser. nan.
18.15	Vsiljivka, nan,
19.15	24 ur
20.00	Knjtidvom. amer. Iilm, 2/2
21.45	Newyorška policija, nan.
22.40	Udarci pravice, nan.
23.30	M.A.S.H., nan.
00.00	24 ur, ponovitev
<53>
Hmw%m9i 27
S9
09.00	Nogomet, posnetek	I 10.30
	tekme; NK ERA Šmartno:	
	NK Ûlimpija	i 10.50
10.45	Vabimo k ogledu	i 10 55
10.50	Naj spot dneva	i 11.40
10.55	Spomini na začetek	1 18.05
	ot»roženega spopada v	i 18.10
	Jugoslaviji 91, pogovorz	I 18,15
	Konradom Kolškom	
11.55	Videostrani	i 1855
19.00	Vabimo k ogledu	[ 19.00
19.05	Uršarije. oddaja za otroke	! 19.55
	• Hiša ekperimentov,	\ 20.00
	ponovitev	
19.30	Naj spot dneva	i 20.30
19.00	Videostrani	
19.55	Vabimo k ogledu / Oglasi	
20.00	1035. VTV magazin.	I 20.45
	regionalni informativni	
	program	
20.20	Športni torek, športna	
	informativna oddaja	i 21.15
20.40	l2 olimpijskih krogov	i 21.20
20.45	Športni gost, pogovor	: 21.25
21.30	Viva turishca	[ 21.30
22.00	Vabimo k ogledu	
22.05	Proizvajakii,	
	dokumentarni film	! 22.30
22.35	Naj spot dneva	! 23.20
22.40	Videostrani	1 23.25
09.00 Dobro jutro, informativno
• razvedrilna oddaja 10.00 Vabimokogledu 10.05 Najspotdneva 10,10 1035. VTV magazin, regionalni Infomiativni program
Spoitni torek, športna informabvna o(Maja
za nas
ljubitelje filma Kako bomo oblečeni to jesen in zimo? posnetek modne revije Motor sport mundial. tedenski pregled dogajanja na področji moto športa
oddaja - Strokovnost v slovenskih porodnišnicah
15. novembra 2001 "»^ĆilS
MODROimA KRONIKA
19
Poostreno!
Velenjski potIcUtj bodo v torek. 20. noveinbrav na območju Šaleške doline i/vajali radarski nadzor v prometu, posebej ptv zoriîi pa tx^do tudi do pc^ccv. Podobno akcijo napovedujejo ludi za čctrlok. 22. ncwembra. v popoldanskem času.
Naj vas na leni mestu še enkrai sponininio. Čeprav smo prepričani, da vesle - od danes. 15. niwembra. je v Skweniji obvezna zimska ^)preiDana vo/ilili. Znjolx^vc^žnjavziinskjii ražin eraJi vainejSa.
Nezaželeni v petih hišah
V	veCernlh urah, v peick. novembra, je bilo na obnioêju Dobri}k:vasiin Podvinavbnilje-no v pel stanovanjskih hil. Pri vlomih v iiiSe lasi K H.. S. S. in M.<». je neznanec p(^7roC 11 ?>ko-doz vdíwni. PovU^niuvhiw A. L. je vlomilec odnesel denar, lasinika pa oski'>dt>val za V.OOO lolarjov. I z stanovanjske h i Je lasi ,1. S. pa je odnesel moško rt^íJno uro in B.S. iiskodoval loîarjev.
Trčil v ograjo mostu
V	sredo. 7. novembra, ob 21.35, jc 36-lelni R. S. iz Kasa/ vozil osebni avio Iz (triž proti Žalcu. Koje pripeljal do mmtu CezSavinjo, gaje zaneslo in trčil je v kiwinskc» ograjo mi^tu. V irčenju se je voznik huje pt>Sko-dovul. iu^potnik v vxv/ilu. 23-lel-ni J. C. iz<7rižpa jevncsreči ulr-pcl la?Je telesne poSkt>dbe.
Izgubil oblast nad motoriem
V	Četrtek. novembra, ob 17. lU. jc 64-leini V. R. iz Ponikve pri JCalcu \a>zil kolo z motorjem po lokalni cesti ÎZ Ponikve proti PoJlopj. Ko je voj:iI po klancu navzdol, je zapeljal na desno bankino. pri tem izgubil oMasi nad vozilom in padcL S hujšimi poškodbami so ga z reševalnim vozilom odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico-
Avto in osumlienka najdena v Postojni
íx vpc>nedel}ek,5. novembra zjulraj. med 2. in 7.30 uro, je neznanec s parkirnega prostora na Salciki cesti v Velenju odpeljal osebni avlo liai uno, kovinsko sive barve. la.st G. M. iv Velenja.
Polieisii so Se isti večer avtomobil i/sledili v P<«iojni- Skupaj z njini pa osumljenko. B. E. zoper katero bodo napisali kazensko ovadbo.
Vlomilci brez predaha
V	torek. 6. novembra, je neznanec na SuboiiSki cost i v Velenju razbil steklo na vraiih vozila ford esocorl, lasi M. Z., iz avtomobila pa (^dnescl aviora-dio. S tem je lastnika t^kotfoval za 50.Î)UÛ lolarjcv. Na parkirišču v Šaleku je bilo vlomljeno v jugo. P. V. je oslal brez avtoradia. vlomilec pa mu je povzročil za ok«^li3tMXX) tolarjev .iikode. Med 17. in iy.4i)uroje nezjianec vlomil vstanovanjskohiStî A. L. na Gubčevi ccsli v Velenju. Odnesel je kovinsko blagajno z nakitom in Aikimienti ter denarjem. Lasinikii ^e o^ocbval za4f)0.0jfi
tolarjev.
V	sredo» 7. luwen^bra, pi'>pol-dan. je neznanec iz odklenjene hL^e v Pa^ki vasi iz ženske torbi-cc pobral gotovino, T. H. pa oj>kodoval za 56.IKM) tolarjev. Neznancc, ki je okoli 15.20 skakal prili v stanovanj.sk<î hlŠo na Špcglovi v Pesju. pa ni imel prave sreče. Med plezanjem skozi okno so ga zalotili di^mači
Vsi'îbino. 10. novembra, med 1, in 2. un\ je neznancc vlomil v Erino trgovino na <"aiikarjevi. v njej pobral nekaj cigaret in sladkarij, pi^djetje Kra pa oškodoval za Mn) Tolarjev. Na Standovi v Velenju je iz gara?e last V. K. B. nekdo odpeljal gorsko kolo vredno okoli	tcilar-
jev.
Vnc>či na i 1. mwember.je bilo vlomljeno v dva kioska v Velenju. na Prešernovi in na Vodnike wL Neznanec je t odnesel predaj registrske blagajne in več plastenk sokov. Lastnika B. P. je oškodoval za okoli 3.lJí)í) tolarjev. L. S. pa za J.tllKl tolarjev. Istega dne, a zvečer, je bilo vli^mljeiuï ludi vkicttk na Kardeljevem trgu. Od lam je neznanec odnesel več cigaret in čokolad. Lastnika I). K. je oSkodoval za «miO tolarjev. Nekdo je lom>č poskus a I vlocniii v prmiore me-tadonske ambuianle v Velenju. Po tistem, ko je že razbil steklo, je moral odnehali.
Slovenija gre naprej?!
V	večernih urah. v nedeljo. 11. ntwembra.je bil v garaži na Kardeljevem trgu. na delu wiîno eden t»d nog^imelnih navdu^n-ccv, ki ga je izid lekjne Slovenija - Romunija, tlodobra razvnel. Na osebnem avtomobilu audi Aftjezosirim predmetom napisal Slovenija gre naprcjl Lastnika avtomobila K V. iz Vclejija je oškodcn'al za okoli 4(HM«X) tolarjev.
Delovna nesreča v
Gorenju
V sredo. 7. novembra» okoli 16. ure. se je v Gorenju, v obra-
Nov pomočnik komandirja
VELEN.iE-Na velenjski policijski pt^slaji so se okrepili. Zoran (iradišnik je niw pomočnik komaiidirja, zadolžen za promet in tujce. PriSel je iz Žalca, kjer je med drugim opravljal naloge kriminalista.
mHp
lu hladilno zamrzovalni aparati pripetila deloviia nezgctda. v kateri seje huje poškodoval 2í-leiniB. B. iz. Velenja.
Delavca sta poŠki>diwala dva dostavna vi>zicka med kaieraje
s lup il. Poi^ kodova nega, ki ima poškodbe na nogi. je najprej (•»skrbel delwi^dja. (xMem pa stí ga prepeljali v Bt^Liišnico Celje. kjer je t\slal na zdravljenju.
Kaj delajo!
KOZMETIKA
Marguč Alenka s.p.
Gledališki trg 7, Celje, Tel.: 492-60-00
1322233 • trajno odstranjevanje dlak in kapilar_
■ w 1 a a 1 - tretma za celično pomlajevanje kože (po metodi dr. med. Erich Schulte)
1 • najučinkovitejša profesionalna metoda za lokalno odstranjevanje maščobnega tkiva OSTALE STORITVE * kozmetika, pedikúra, manikúra...
Leasing
RT Leasing d,o,o., dnâba za finančne stcntve, 3320 Velenje, Rudarska 3, Slovenija T9l9fon: 03/ 899 52 00 n,c., Fax; 03/ 5B7 66 00« E-mail: Info^fît-fdasing.sl
OBJAVUA PRODAJO SLEDEČIH VOZIL:
1./	ALFA ROMEO 155 1,8 TS 16V, let.1997	999.000,00 SIT
2./	AUDI A8 3,7 QUATTRO TIPTRONIC, let.1996	4,280.000,00 SIT
3./	MITSUBISHI SPACE WAGON 2,0 GLXi, 4x4,1.1994	1,199.000,00 SIT 47 KIA CLARUS 1,8 SLX, let1998	1.099.000,00 SIT
5./	SEATCORDOBA1,4 VARIO, let. 1998	1,150.000,00 SIT
6./	KIA PRIDE 1.3 WAGON, let. 1998	819.000,00 SIT 1.1 ROVER 620i, let 1995	1,190.000,00 SIT
8./	DAEWOO LANOS 1,5, let.98	925.000,00 SIT
9./	AUDI A6 2,5 TDI AVANT, let.96	2,050.000,00 SIT
10./PEUGEOT	405 GL, let.93	325.000,00 SIT 11 ./BMW 6201, let.93	885.000,00 SIT
Dodatne informacije na tel. 03/ S99 53 91 ali 031/ 39$	$34
Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA VELENJE
p.p.40.3322Veleni6
Republika Sloveril|a, Upravna enola Velenje, Rudarska 6a, Vrenje, na podlagi 59.člena in Z. točke 60. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS. Številka 32/93 in i/96) In 153. č^na Zakona o splošnem upravnem postopku ( Uradni list RS, številka 80/99 In 70/00) v postopku izdaje enotnega dovoljenja za prizidavo in rekonstrukcijo proizvodne Itale keramliftih ploSčic vMjućtio z rekonstrukcijo tehnološke opreme, na zatitevo družbe GORENJE NOTRANJA OPREMA d.0.0., Partizanska 12, Velenje, ki jo zastopa direktor SreoorVerbič.stBm
JAVNIM NAZNANILOM
OBVEŠČA JAVNOST
•	da 80 lavno razornieni oziroma dani na vooaled fn seznanHev
od16.11.20D1 do vkllučno 30.11.2001,
v prostorih Upravne enole Velenje, Rudarska 6a, Velenje, v II nadstropju • avia hodnika, v času uradnih ur Upravne enote Velenje, ob poned^jkih, torkih med 7.30 in 14.30 uro, ob sredah med 7.30 in 16.30 um. ob petkih med 7.30 in 12.30 m, naslednji dokumenti:
•	osnutek enotnega dovoiienja a prtzidavo in rekonstrukcijo proizvodne hale keramičnih ploščic vključno z reltonstrukcijo tehnološke opreme, na zemljišču s parcelnima številkama 511 in 614/17, v katastrski občini Gorenje,
' poročilo o >^livth na okolje trgovskega centra številka 1181*09-
01,	ki ga je 07.09.2001 izdelal EK0SY5TEM, Zavod n ekološki In varstveni Inženiring, Špelina ulica 1, Maribor,
•	lokacilska di^meirtacija številka 183V01-LD (v nadaijevanju LO), ki jo je 04.04.2001 izdelata družba Zavod za urbanizem, d. 0,0., Trg mladosti 2, Velenje.
•	projekt za pr^obitev gradbenega dovoljenja št. 14A)1. ki ga je junija 2001 izdelala družba ŠTURM d.o.o., Kardeljev trg 2, Velenje, in vsebuje načrt gradbenih konstnikcif.
•	pn^jekt za pridobitev gradbenega dovoljenja št. 14/01'PQD, katerega ie iunila 2001 Izdela drufba ŠTURM d.o.o., Kardeljev trg 2. Velenje. In vsebuje načrte lehnologile z elaboratom varstva pri delu.
•	projekt za pndobltev gradbenega dovoljenja št 14*K^Q1*PGD,lô ga je oktobra 2(K)1 izdelala družba ŠTURM d.o.Q., Kardeljev trg
2,	Velenje, in vsebu|e načrt lovilca olj In greznice.
- da bo lavna obravnava z zaslISanlem Investitorja oaravUena
vtorak, 27,11.2001,ob 10.00uri v (mistorlh Upravne enote Velenje, Rudarska 6a, soba 13;
nadstropje.
- da se mnanfa In pripombe lahko vplSelo v kniroo pripomb, ki se v času iavne oradstavitva nahaia v orosloiih Upravna enole Vala nje, fl^da r ska 6a. Val enje i say p j sn j o bilki pgs radujejo Upravni enoti \felenie do tonca javne fazgrnttve. lahko pa se dajo tudi na zapisnik na lavni obravnavi.
Po pooblastilu načelnice UE Velenje EdI VUČINA, unlv.dlpí.ínž.art^.
VODJA ODDEIXA ZA OKOUE IN PROSTOR
POVZETEK POROČILA O VPLIVIH NA OKOUE S SKLEPNO OCENO SPREJEMUIVOSTI OBRAVNAVANEGA POSEQA, ki |e
sestavni del Poročila o vplivih na okolje številka 1181 -OS-OI, ki ga je 07.09.2001 izdelal EKOSYSTEM, Zavod za ekološki in varsWenI inženiring, Špelina ulica 1. Maribor.
Osnovne značilnosti nameravanega posega v prostor so: - k obstoječi proizvodni hali keramičnih ploščic se bo dogradil dodatni pmizvodnl prostor z dvema 120 m3 vkopanima mešalnima armimnobetonsldma rezervoarjema gline.
•	v zahodr>em delu hale se bodo povišali obstoje&i silosi gline in posledično se bo ustrezno dvignila In prilagodila obstoječa stTBha,
•	v obstoječi transformatorski postaji v južnem vogalu hale se bo Instaliral dodatni transfonnator (poleg obstoječega lODOkVAse paraielno instalira še dodaten transformator enake moči),
•	v že obstoječi hali se bo izvedla posodobitev o^njma zamenjava nekateriti dotrajanih strojev oziroma sklopov opreme fn sicer v smislu "staro za novo":
•	predvidena je zamenjava mlinov za mletje glazur,
•	predvidena je menjava mlinov za mle^e gline (povečanje kapacitete).
•	predvidena menjava stiskalnica za keramične ploščice, ker le počilo njeno ohišje,
•	predvidena le menjava celotne valjčne peči za keramične ploščice,
•	predvidena je menjava paleQzalorlev.
Tehnologija ostane v osnovi nespremenjena, razen delitve procesa na zidne in talne ploščice.
Pri pregledu predložene dokumentacije in ogledu lokacije ugotavljamo, da je predvideni poseg v predstavljenem obsegu na lokaciji glede pričakovanih >^llvov na okolje sprejemljiv ob pogoju, da se upoštevajo dokičene zah^ve Iz navedenega Poročila o vplivih na okolje.
Liga Si. Mobil
I •••••••••é é «•
Šmarčani skalili Muro
Zanuli nas(opii reprezentance pmli Romuniji sfí /lo^onicinipnv/if^di v nedeljo odiptili le itilek' me. Naiijači so bilipnór Jokajpresenetfjà'im ii-idom. predvsem pti veliki uCinkoviiosii, saj so sire/ci na samo ireh tekmuh kar peinajsikrai za' deli mrežo.
Nogometaši prv\ aIjs kcga Koroiana so kar s 4:1 zmagali v Donúuíah in lamkaj^njega tekmeca v IjoJu za (Jlisianek prikovali na dno. s\'ojepredza-dnje mesto f XI so prt^}Lsiili Kranjčanom, /h iki iri-^luv so namrvč pastovala r Novi Gorivi in pnni kilavcem ie vudiUz 2 :1, nato pu so .si domaČi v pičlih íí/rř/í minniali s tremi zadetki zagotovili zmago, Čeprav se PrewljČani niso predali in so u.\l)eli znižati m/ končnih 4 :
Svoje ^te\'ilne prixTzence so z zmago v gos teh znova raz\ eselili igralci Šmartno. Ciostova-liso v Murski SolX)ii in t okni t pov.se m raT\'odene-lo Muro premagali hir s 3 : 0. Šmarčani tako o.stajajo v vrhu lestvice po os^ x)jenih točhdt v go-.•^teh, prekletstvo neodločenih izidov nu domaČem igii<ču pa bodo shišaliprekinili v nedeljo, ko bo v.Smiirfncm ob Jhki f^sionila Olim/njtL Smart ani (M) nepopolnem 16. krogu na vL'ioki'm Četrtem mestu s 25 točkami, lorej jiii imajo već kot zadnja dva na lestvici skupaj.
Tokrat fm'.iožene leknu- med Mariboutm in I^i-morjeniy ()limpijninKf>proniterRudaijem inI*nbH' kumom h<)(io nu sporedu v sredo, vrednem }7. kro' gti pa lx/do konei- tedna igndci vchnjskegii J^ucliirju gostovali v Ktjpni.	|
NK ERA Šmartno
Nova zmaga na gostovanju
Danijel Repovž, £RtN kapetan, proti hitovcem za ograjo, v nedeljo najbofjši na igrišču na Fazaneriji.
No^omvlHM ERE s(» v Mursko Soboto odpotovali / mhMm str«)-hotiK »ij Muni na svojem igrišču ^fH i:li»l>rc). OH meíek p» Ji* v prtjsnjeni kroj^u visoko úi^uhi-In v Kopru in bi torej moraUi iM^prmni i/.prt. VencU^rM» tokrat nouomťtHsi trenerja Bi^ea /iii^rali ncohremcnji'uo in /, od» li(>no i}>ro povjíťm /^senčili do»
mačinv. k»r |>os(;lhij vvijh /m i^ro v prvem polčasu. V i^^i gostov se Je po/nal» vrnitev Repov/n, obramlM je lu(>i zcto /anesiJKfli ob /uir> uibljivi iuri v nafuidu pa so bi» li igralci Mure x^res iiumočni.
Smarûiiii so si z napadalno in požrtvovalno igro prcvIaJo na jgriiču zagouwili Žc na zaCctku
Ickme. v29. minuli pa jc v^>dMvo zanje s svojim prvim zadetkom v .<marskcm dresu dt^cgol Suki-jnyni, prcmoO pa jc v 42. minuti poirdil SmajkwiC in pri 2:0 je bilo žc jasno, da Šmarćani le lekmc ne morejo izgubili.
Po odmoru so domaći siccr skuj^ali storiti nekaj vet\ vtndar }c bilo?e v5o. minuti 0:3. ko seje Reptwř v kazenske m pri*.lorupi^-igral z domačimi branilci in zatresel mreŽtí. Dokt>nca tekme so imeli oboji še nekaj prilik zii spremembo izida, vendar sc la do /ai-dnjega sodnikcwoga žvi?ga ni .^prc-menil in tri debele UKkes*>odšle v Šmartno.
NK Rudar
Tri tekme v osmih dneii
Prvenstveni odmor je prav príwl no^irmeta^'m Rudarja, saj 2)0 igralci pozdravili poškodl)t% trenirati Je A^čel tudi Peter Kin-kovski> ki se je s Pre>'HlU vrnil /. nalom Iju ním prstom. Seveda so se ludi odpočili in se /av/elo pripravljali 7i) zadnje tri prvenstvene nastope, v kjilerih biKJi» imeli kar dva lokalna derb^a.
jesen.sko prvenstveno sezone^ boćo namreč sklenili na dc^maCem igrL^u.saj bodo gosi i I elj i na predzadnji tekmi in Tudi na ZÁidnji. V sredo bodo namreC igrali pre-lo^mnekmosceijskim Pitbliku-v nedeljo novembra) pa ERO ímarino. Vendar o teb dveli tekmah sc ne razmiSljajo, ampak sc te dni zavzeto pripravljajo z^ solKMno gostovanje v Ktv
pru. kjer i^elijo nadaljevali dobro igro z zadnjih dveh prvenstvenih lekem. zavedajo sc. daje Oblakovih mo^lvt^ favoriu loda Velenjčani so jih veni najlepših tekem dosedanjega prvenstva premagali na domaiem i^išču.
Hiemen Lavrič in Aien Mujanovič.Bo kdo izmed njiju zatresel
mrežo v Hopru?
»To bo zelo težka tekma. Koper bro kot na zadnjih dveh tekmah in najivojcm igri^u letos^ ni izgu- mordu ga Ic presonciimo,« je nabi Ue enkrat je igral neodločeno, povedal trener Rudarja Vi>jisl;w Pi^ska^ali bcjmo zaigrati lako do- Simciuiovič.	■
ZRK Vegrad
Igralke Veg rada trenutno druge
Velenjske rokomctušice so v prvenstveni tekmi I B lige minuli petek gostovale v Sen* ijerneju. Znova si» igrale zelo dobni in domaČe istoimensko ekl|x» premagale s : 24.1^» novi zmagi so druge na lestvi' ci za celjsko Celuio.
V soboto btxJo v "prcdlck-mi" v RdeCi dvoriini gostile (17.00) igralke mariborskega Branika.	■
Črni Martin za Šostanjčane
Vse tri sostai^lske ekipe je MartimA o zavilo v Crno, saj so na gostovn-njili dokjij neprivakr»ano vse izgubile z 2:6. Chun pne ekipe so v Hrastniku proti Rudarju z^ićeli izjemni» dobni, nato pa priCakovano /niago izpustili i/ rok in izgubili 12:6 in
SoStanj: Kri^<ATiik 858 (II). Nwak 842 (0). Glavić «65 (d). L. Fidcj 933 (1), HasičiC 892(1), Arnu584y (0). Veliko manj ixi pričnkcwancga so pokopali Uid i kegljali i <lnige ekipe, ki jih je ekipa A^o Ru5c v Slovenskih Konjicah premamila s 6;2 in 4927:4«55.Šoštanj: Šehic (1). Soller 785 (0), Alcksi<i784 (0),/.nidar 780 (O).SeCki «01(0). MiiUc^822(l).F\wisi>ki/ana-ci v prvem krogu visoko izgubila tud i dekleta proti celjskemu Min>tck-su. izid pa jc bil 6:2 in 2474:23«il.^šianj; Pwloû 392 (I), Lesnik 3«7 (0). KriJaji 417 (1). Kranjc.W (0). Boawnik 404 (D), Lozić 413 (0). Po tednu doi prciiK^ra bodo vse triektpeprtlKKlnjo'ii^oio igrale na svojem kegljišču.
Škalčanke se na vrhu
v prvi ženski tlr^avniligisoniifis^njeiaiviceodigrak; 9. prvenstveni krog. Igralke ekipe Skale Mila Kr^kosovgosleh premagale Seno«ii«;4:0 in skupaj z Iju]>lj3nsk<i llirijo<>itajaj<i navrliu Icsilvia* z lepo prednostjo pred In; (jimi Jaršami.	■
V drugi tekmi so Estonce zmleli s čvrsto obrambo in hitrimi nasprotnimi napadi (Foto: vos)
RK Gorenje
Odločno med
šestnajst najboljših
Rokometasi Gorenja s«» v petek in nedeljo naredili dva odloCna koraka na z^ičetku letoi>nje ev* ropske poti in se uvrstili me<I 16 najlHdjših moštev v pokalu ev* ropskih pokalnih zmagovalcev, /aradi visoke kaktw«lne ravni slovenskega rt^komcta so prvo tekmovtem tekmovanju odigrali .wle v 3. krogu, njihov nasprotnik pa bila zadnja leta najboljša estonska ekipa F\«NaServiu, Zaradi velike oddaljencisli in visokih stn^kov so se VelenjCani z nasprotniki dogovorili zit obe tekmi v Velenju, igralci C »oren ja pasi^ po pričakovanjih obe zanesljivo dobili. Prvovpei«ks26:22,ptw-raino v nedeljo pa 2 31:21-
Obe srecajiji sta piMrdili, da v Sloveniji in tudi v Velenju i^a-mo znalno lx>ij.^i n^komct kol v Estoniji. V pctek so se sicer gostje precej dolgo aspešno upirali rt^komelai^m Cîorenja. ki Si^ nji-
hov odpor štrli ^ele v drugem piîlêasu. tekmi v petek sc^ gostitelji neugiîdin) igro Estonccv temeljilo pn^uCili in na nedeljski nasprotnika povsem nadigrali. Estonci na v.vj tekmi niti enkrat niso pcTvedli. izid pa je bil izenačen le enkrat na zaCetku tekme -1:1. Domači so nasprotnika zmleli s čvrsto obrambo in hitrimi na.spro-tnimi napadi ter hitro odloiiili zmagovalca. Cc bi rokomela.^i Gorenja tudi v zadnjih desetih minutah igrali tako zavzelo, hi bila konina razlika še znatno večja od dcselih zadelkiw.
Min) l'(»žun, trener: »1'rvo tekmo v |)e(vksmo igrali v grču. Precej naših igralcev je prišlo iz nižjih lig in nimajo mednnnid-nih izkušenj, poleg tega pa nismo po/na I i nasprotnika in njegove s(i»ga igre. seveda smo si podro* bno pogledali posnetek tekme, spoznali njihov način igre in se do
druge tekme v nedeljo nanj dobro pripravili. Na tej tekmi je tudi n<i^ vratar l)ranil veNko Ixilje, luir je mu je omctgocila tudi nasa veliko bolj čvrsta (»bramba. Na ta način smo si zaigotovili hitre nasprotne napade in povedli/it deset /Jidetkov. Zh tem smo razJiko je držidi. vesel pa se, da so zaig-nili prav vsi rokometasi. Zal mi je le, da na evropskih tekmah ne sme igrati t4 igriilu'v. saj bi nekateri naši mlajši lahko pridobili dragocene mednarodne izku.snje.
Ib sta hili naporni tekmi, naporen pa Ik) tudi ta (eden. saj nas čďka v sredo (včeraj- p .p.) .so.sed-ski ilerbi v Slovenj (iradcu s Pre-ventom. Ta segle<le na zmago in igro proti Slovakom v evnipskem tekmovimju očitno prebuja i?, krize v z^nčetku lekm<ivalne sezone, 2e v soboto (začetek ob 19.(K)) pa b<»mo vVetenju gostiti Izolo.« ■
OK Šoštanj Topolšica
Bodo v soboto »razbili« Granit?
Uvodne štiri kroge so odigrali (udi odbojkurji v prvi državni figi. pri čemer ^el> odbojkarjem Šoštanja Topolšice ni bil preveč naklonjen. Igrali s<i namreč z naj^ lM»IJšinii slovenskimi klubi, za nameček še trikn^t v g<is(eh.
Z igro vsekakor dokazali, da lahkt> z vsemi enakovredno merijo moči. v svoji dvorani so premagali ludi Umske podprvake z Bleda, za večji izkupiček pa jim jc zmanjkali) izkušenj in včasih ludi
šp<irlne sreče.
V 4. krt>gu so gtîSlovali na Ravnah na Koroškem, domači Fu?inar pa jo s 3 :0 dokazal, da je trenutno boljše moštvt>, Borbeni giblje so odlično igrali v prvem nizu, saj sc> večji del vodili, priliko /a presenečenje pa kol Žc nekajkrat doslej zapravili v končnici.
(«istittf Iji so to znali kazmwati, v naslednjih dsvh nizih pa so z močnimi začetnimi udarci in igro
na mreži pt>vsem onemogí^ill ter zabeležili 5c četrto letošnjo zma-
V naslednjem krogu čaka igralce .ioJtanja 'loptU^icc pi^memb-na tekma, saj bodo v ŠoStanjski špt^rtni dvorani go^lilí ekipo Cîra-nita iz Slovenske Bistrice, ki je njihov neptjsredni tckmec.
Tekma bo v soboto s pričet ko m ob 17.tH).
Odbojkarji Šoštanja Topolšlce v soboto pričakujejo drugo zmago
(foto: Marjan Tekauc)
Smučarski šport

Nordijci so se predstavili v Gorenju
Slovenski rcprczvnlanti v nordijskih smučarskih disciplinah S4i sc |}nxi ućulkom [et<».^njc olimpijske /.imske samnc j« .svojimi načrli in cilji pr<H)slavili na novinnrski konfcr^nd v poslovni stavi>i vcknjsk^n (kircnja, siccr ncrnlni*^ spon7J»rj;i slovenskťj^» nordyskcj^a smuâ)rske$>a skiada. Vsi po vrsti m> potrdili« da so skrbno opravili priprave, ki so jim jih omogočili /vesti sponzorji. Zagotovili si> tudi, da bodo dost<ijno predstavljali slovenski smučarski sport v tckniovanjili /a svetovni pokal in na olimpijskih igrah. Njihove velike 7£lje temeljijo na odličnih pripravah in na lepih dose^.kih na poletnih tekmovanjih, tudi na Kvctovni ravni.
V jmwnu gosliieíjň jim je dobrci^ožlico izrekel Drago Uahun.siccr predsednik izvršnega odlw>ra slovenskega nordijskega skltida In med drugim dejal: »Prepričan sem, da tekmovalke in tekmovalci znajo ceniti naš prispevek In hodu profesionalno >/pi»lnjeva(i svoje obveznosti ter nas ram'seljevati lepimi do.se^ki. Zlasti me veseli dejstvo, da je većina sponz(»r-jev i (àorenjem na ćelu }jí izraxila pripravljenost z^ sodelovanje / nord^ci tudi v naslednjem olimpijskem oJxlohju med leti 2002 in 2006. bolj vesel sem, da sta se nam pri» dru/Jla ni»vi glavni spon/A)r Siemens, ki podpira tudi nemi^ko in nekatere druge reprezentance, ob njem pa tudi velenjski M Club, kijev idmskem športu le dolgo prisoten, slej pa Ik) glavni opreml|e>^lcc naših reprezentanc.«
Skakalci, ickaći In nordijski kombinalt^rci so xadiM>ljni z opravljenim delom» želijo in obljubljajo dobre dosežke na tekmali svel^wne-ga pokala, vsi po vrsi i pa si seveda želijo uvrstitve na olimpijske igre,ccmursovvcliki me-
ri podredili vse svojc delo. Zlasti smučarski skakalci trdijo, da imajo mlado in skromno rc-prea.'nI sntx), vendar dobro, kolje ni bilo vrsto leu Vsi upajo na dober začetek se/i>ne, kar je predpogi'ij za uresničitev zahtevnih ciljev, ti pa so; na olimpijskih igrah ekipna uvrstitev do 6. mesta, posamično pa po enkrat do 8. in 12. mesta. Na svetovnem prvenstvu v poletih je osnovni cilj ena uvrstitev do 10. mesta, v svetovnem pokalu pa vsaj dvakrat uvrMitev na stopničke, štirikrat do6.,vskupni razvrstitvi pa uv Rt i lev vsaj dti 15. mesta.
Posebej zadtwoljen je bil Primož literka, ki mu je Clan uprave Gorenja dr. Emil Roje posebej ůcstlial k nedavnemu rojstvu sina Maja in mu izroiil lep<f darilo za mamico Renato: »i>o dveh letih in pol premora, će smem tako
re^i, sem končno dosegel osnovni cilj, luir pomeni uvrstitev na tekme svetovnega pokala, se-vc*da ujum na veliko rezultate, ki stejih bili vajeni v tem Času, glavni cilj pa je seveda nastop na olimpijskih igrah, kar ho ob hudi konkurenci v nasi reprezentanci doki<J zahtevna naloga,« je poudaril Primož. Drago Dahun pa }e o tem dejal: »Primožu želimo stali oh strani v dobrih in slabih trenutkih. Osebno verjamem v r^jega in sem prvpri6in, da nas bo še razveseljeval.« Drago Bahun je še piîudaril, da p^>moč Cîorcnja nordijskim rcprc/entancam pomeni vložek v pr<'>pagando ini^' Ix^lj prispevek za razvoj slovenskega, zlasti 7ímskega športa.
Srečno torej, ski venski »nordijci«!
'Prepričan sem, da nas bo Primož ie razveseijeval'\ je dejal Drago Bahun, na sre-
di Peter Žonta (Foto: vos)
KK Elektra

Usodnost zadnjih sekund
Zadi\ji trenutki tekem v domaći dvorani postajajo usodni za košarkarje šoštanjske Eleklre.V pr>'ih .štirih krogi prve državne lige so trikrat igrali v domaći dvorani in trikrat /jipravili zmago v končnici tekme, čeprav Je bil razplet tekem pi>vsem različen. Tako je hilo tudi v siihoto. ko so $ krai\|-
skim Ir^lavom in po enakovredni igri spet tesno ljubili s
IVener Darko Miri: »ČisUi nezadovoljen z igro nisem, po vnovičnem porazu v zadnjih trenutkih pa je tei^ko kaj pt>vedati. Danes sicer nismo dovtilili na.sproiniku vist^kega vodstva, ko pa smo se približali in cvio povedli, smcî spel
naredili napake in slabo i2jvajali preste mete. Igralci bodo vsekakor miîralisivari razćistitivsvojih glavah, predvsem glede lega, če hočejo igrali kolektivno košarko. Brez obrambe paC ne moremo zmagiwali. Pi^leg tega ni res, da ne dobijo priložjitwii.imajo jih, vendar jih ne znajo izkoristili. Vsak leden se pt^govorimti, (xllično vadijo, na lekmi pa je polem neka povsem druga ekipa, V nasled-njeni krogu nas Caka ird naspnv Inik, to je llclios v Dom/^iah. ležko bo, vendar je nai^a prva na-bga, da sc poberemo in zaigramo po svojih močeh.«
Vladimir Ki/.man: »Ne znam razložili zakaj smo spet iigubili na takšen način. Tri tekme v domači dvorani smo izgubili skupme za vsega Sest točk, čc bi jih dobili, bi biiivvrhu. Morda nimamo vodje na igri^u, ki bi vlekel in znai prevzeti odgovornost v ključnih ue-nuikih. Sam sem na lej tekmi igral katastrofalno, vendar bi tudi pri izkoristku metov 0:10 vrgel odločilnih žogo. Košarka se paČ igra zalo, da mečeš na kos. Zdaj samo upam, da bo ludi nam sreča končno odprla vrata.«
■ (Foto: vos)
Vroč konec tedna
Velenjski koMrkarji konec tedna nis>» mli^nili tc4ime3. km-ga tretje SKL, saj sojo zaradi holc/ni članov druge ekipe Pivovarne Laško s privolitvijo Velenjóanov preU»žili na torek. Sicer bo konec icdna v telovadnici OS Šalek vroCe, saj bodo pionirji, kadeti, mlatlinci in člani ij^ali doma. C'lanska ekipa ïxi v sobolo ob I8.fl0 gostila Pivovam<3 Lipnik iz Šmarja pri JelSah.
Mladi upi zmagujejo
Redni prvenstveni krog so odigrali ludi mladinci in kade-li v prvi in drugi državni ligi. Velenjski upi so na svojem igri.^ču zabeležili dvojni uspeh z enakim izidom. Mladinci in kadeti namreč z 2:1 premagali w;lmke kluba Bilje Primorje. V drugi državni ligi so bili uspesni tudi mladi nogi>me{a^i šmarske ERE. Mladinci so premagali Koroian s kadeti pa vrstnike istega kluba s 4:1. Mladinci ERE Šmartno so osvojili ludipokai na področju MNZ Celje in se uvrstili v nadaljnje tekmovanje, na dveh tekmah pa so z 2:1 in 5:0 premagali mladince velenjskega Rudarja.	|
Mladinci zmagali z rekordom
v sobotnem 3. krogu državne strelske li* l^e z zračnim oro/|em v Škofji Loki so se le« po i/kazali mlajši mladinci velen,iske^a Mroža, ki so zmagali in s I03$kni(si |H>sta-vili državni rekord za svojo kate^^rijo. V ]h»samični konkurenci je bila Mitja Blago-vič 2., .lure HanovSek In Peter Žagar 5. V nedeljo so nastopili 5o pionirji, pri čemer Sli; Luka Avberžek in Nisveia Nakičosvtv jila 4. mesli, pionirji so bili ekipno 5., pionirke pa 3.Že prejšnjo sredo sc pionirji in pionirke v Zidanem mostu nastopili v ko-roškt^-Štajerskivzasavski H^. Pionirji Mroža so bili ekipno treiji, pri posameznikih je zmagal Luka Avber^k: pionirke bile ekipno druge, posamično pa sta Nisveia Nakič in Živa Malovrfi osvojili 2. in mesto.	■
Anja Arzenšek državna prvakinja
Na državnem prvenstvu v krosu na Ravnah na Kor<\5kem so se t^dlično odreziile predstavnice velenjskega kluba. Med siarejSimi mladinkami (4ÍMM) m) je Anja Arzenšek ugnala vse ickmice in osvojila naslov dr/avne prvakinje. Lidija TamJe je bila peta in Anja Rak .sedma, kar je v ekipni ramstiJvi /adtisiovalo za drugo mesto. Med članicami (4f)()0 m) je zelo dobro tekla Jolanda Čeplak ini'ïsvojila drugo mesto, čeprav lo ni njena prava disciplina. Slavica Poznič je v cilj pritekla čeirui. lo pa je pomenilo naslov državnih prvakinj, v.skupni razvrstitvi atletinj pa je velenjski klub osvojil drugo mesto za Mariborom in pred Olimptjo. Med m lajSimi Člani (8(KX) m ) sta bila Boris Verbnik in Boris Vugrincc peii in Sesli.
■ V.p.
Ali$a nepremagljiva
v Novi (rorici je bilo državno prvenstvo v karateju M mlaj^* kategorie, / naslovi državnih prvakov v luitah pa M) se izkamli tudi predstavniki ve le rýske^a kluba Tfeer. Alisa Redžič je tokrat prvič nastopila med kadelinjami in se ludi v tej kaiegf.^riji zavihtela na prvo mesio, dodati pa je treba, daje v nižjih kaiegorijah osvojila že deset naslovov državne prvakinje. Zmagala je tudi prva ekipa kadclinj (Redžič, TamSc. Adamovjč), da drugi .siop-nički pa so stale kadelinje druge ekipe Tigra (Ana^ič, Hankič. Jol-dič). ■
Namizni tenis
ia«»éa »««»I
Vegrad mesto pod vrhom
v 6. krogu prve državne namizno teniske lige so se ij^ra Ici velenjskega Ve$2rada na domaćem igrišču pi^mcrili / ekipo iz .^kofif in zmaga« lis6:4.
Tri posamične zmage za končni UApch Vegrada je prispeval Jure SlatinSek. ki je skupaj z bralom UroSem zmagal ludi v igri dvcijlc, enkrat je biluspeScn Damijan Vodu^k, eno pcxsamičnozmagopa je dosegel tudi Uroš ,SlalinSek, ki je zaradi p<\škodbe nastopil le v enem posamičnem dvoboju. Svoj prvoligaški debi sla lokrai doživela mlada igralca Vegrada Davor B«.fenjak in Mario /.rnič. S to zmago je ekipa Vc-grada na prvenstveni razpredelnici na drugem mestu.
Igralci mlajših selekcij so konec minulega ledna nastopili na mednarodnem kadetskem turnirju v Varaždinu. Patrik Rose, Benjamin Klaužar, Dejan Lame.Šič in Miha Kljajič so osv(ïjiii druga mesta v predlekmovalnih skupinah, velik uspeh pa je dosegla Tamara .lerič, ki je v kategoriji kadeiinj z odlično igro premagala vse svoje nasprotnice in osNDjila prvo mesto na turniiju- Zmaga V finalu je premagala drugo najboljšo hrvai>ko katlelinjo.
■ DK
Gorsfid reševalna služba
Reševali in obnavijaii
Člani (»orskc re^valnc službe Celje - v njej so re^valci iz Velenja, Celja, Žalca in Mozirja • smo imeli letošnjo se/xmo /elo veliko dela. Posredovali smo k^ir sudemnajstkraL Spodbudno jc to. da ni bilo smrtnih žrtev. Bilo pa je nekaj hudih po.^kodb j^lave. V dveh primerili Je p(»nesrečenca redila čelada. z^t<j jo reševalci zeh» priporočao planincem, ki se lx)do odpravljali na ture, kjer je možnost padajočega kamenja velika. Rcm va Ici v zadnjih letih opažami» veliko erozijo In zato veliko skalnih odlomov in odkruškov. 'Ihk odlom Je bil ludi vzrok, da seje letoši^jo pomlad smrtni» pone.srečil na^ mladi re^evatce-pripravnik Jernej Sinkovič iz Celja.
Se večino pa smo velikť>krat posretlovali zaradi lahkomiseln<'>sti planincev, ki se v hribe odpravljajo nepripravljeni in p<fmanjkljivo opremljeni. »Zanimiv« je bil klic na pomoč dveh, po njunem mnenju izkušenih planincev. Povedala sta, da sta sc že naveličala hodili po na-dclanih poteh, zjito sia se odk>čila preplezali lai^o plezalno smer Hudi prask v Mrzli gori. /aradi nepoznavanja smeri in nepopc^lne opreme (imela sta skersvetilki, čeladi, vrv, vendar brez klinov in kkidiva) in neizkušenosti jujc pri sestopu ujela tema, zato se eden izmed njiju ni upal sestopali naprej. Po mobitelu sta prek svojih družin pt>kli-cala na pomoč, nato pa smo posredovali rescvaici inju ponoči po vrvi ipusiili v diilino, na srečo brez pojlkodb,
Ptileg dežurstva na obmt^ju Logarske doline in dežursiva leialt^;?v rešcvalcev na Brniku smo letos obnovili že zelo dotrajano strelna za-veti?^anaGolieh (na sliki). Dela .smo, ob še posebej zelo veliki prizadevnosti nekaterih reševalcev, opravili sami.
Ob lej priložjiosti se zahvaljujemo firm: ESAL iz Anhovega,ki nam je ptîdarila kritino.
■ Ivo Hans Avberšek
Tako so igrali
Tako so igrali
Liga Si. Mobil, 16. (nepopolni) krog:
Mura - ERA Šmartno
0:3(0:2)
ERA Šmartno: Sraga, Štancar Romih, Mernik, Pojič, SulejmanI, Tel-novič (Borštnar), Mujakovlč, Vico. Smajlovič (Pokleka(, Repovž (Korun).
Strelci; 0:1-Sulejmani (28), O ;2-Srna)lović(41),0:3-Repovž (49).
Rokomet, pokal pokaltiih znia-govafcev, 3. krog, 1. tekma:
Gorenje - Poelva ServNI
26 : 22 (13:13)
Gorenje: TamSe 5, Kavaš, Pla-sKan 6. Miakar 3, Ošir, Sovič 4, Sirk 4, laJnšček. Belko 3, DobelSek, Doubonossov, Begovič 1.
Pokal pokalnih zmagovalcev, 3. krog, 2, tekma: Poelva Serviti - Gorenje 21.31 (9:14)
Gorenje: Kavaš 3. Kavtifinik 6, Plaskan 4, Mlakar 2, Oštlr2, Sovič 1, Sirk 5, lalniček, Belko 2. Do-b^šek3, Doubonossov, Begovič 3. Hypoliga, 4. krpg: CleMra - Triglav 62:65 (51:51,37:36,16:20) Elektra: Marinkovič Rizman 8. Tajnik 7, Božč 9. Mallčevič 4, Šapo-rac 14, Dražovič, Nuhmvič 6. Prva SOL, moški-4. krog: Fužlnar- Šoštanj Topolšloa 3:0(23,1B, 15) Šoštanj Topolšica: Medved. Pa-vič, HnOer^ek, Najdič, Mihafenlec, Daćović, D. in S. Sevčnikar, Kugov-nié, Sovin ek, Stanojčič.
KINO VELENJE-

OBRAČUN
krimi drama, triler Režija: Franl< Oz, Robert De Nero Vloge: Robert de Nero, Edward iMorton, IVIarlon Brando Dolžina: 123 minut
Četrtek, 15.11., ob 20.30 Petek, 16.11. ob 23.00 Sobota, 17.11. ob 20.30 Nedelja, 18.11. ob 18.00 Ponedeljek, 19.11. ob 20.30 Nick je zločinec velikega kalibra, ki ga niso nikoli zasačili. Pripravlja se na upokojitev toda njegov partner IVlax ima druge načrte. Opraviti mora še en velik posel. Pri tem rabita pomoč mladega, spretnega tatu Jacka, ki se je zaposlil v carinarnici kjer bodo izvedli največji rop do sedaj. Fant pozna vse dostope in varnostne sisteme. Toda le Nick zna odpreti veliki sef, ki hrani več milijonov vreden plen.
MOULIN ROUGE
drama
Režija: Baz Luhrmann Vloge: Nicole Kidman, Ewan McGregor Dolžina: 122 minut
Četrtek, 15.11., ob 18.00 Petek, 16.11., ob 20.30
Sobota, 17.11., ob 23.00 Nedelja, 18.11., ob 20.30 Ponedeljek, 19.11., ob 18.00
Dogajanje je postavljeno v razvpiti, bleščavi nočni klub ob prelomu stoletja. To je razkošna kostumska drama, prepredena s sodobnimi pop skladbami. Satine je Bleščeči diamant, zvezda Moulin Rouga in najbolj slavna mestna kurtizana, ujeta je v mrežo ljubezni mladega pisatelja in obsesijo drugega moškega.
ZALEZOVALEC
psihološki triler Režija: Joe Charbanic Vloge: Marisa Tomei, Keanu Reeves, James Spider Dolžina: 96 minut
Petek, 16.11., ob 18.00 Sobota, 17.11., ob 18.00 Torek, 20.11., ob 18.00
Zvezni agent Joel Campbell je utrujen od preganjanja morilcev po Los Angelesu zato se zavije v osamo in poskuša zaživeti manj stresno življenje. Toda v mestu se začnejo dogajati kruti umori mladih žensk s katerimi želi David Allen Griffin samo pritegniti Joelovo pozornost in mučiti ubogega detektiva, ki je krutega morilca neuspešno lovil že dolga leta. Za konec pa David planira zadnji umor s katerim bo Camp-bella dokončno uničil.
AMERIŠKA UUBUENCA
komedija Režija; Joe Roth
Glasovi: Catherine Zeta-Jones, Julia Roberts, Larry King, Billy Crystal Dolžina: 95 minut
Torek, 20.11., ob 20.30- premiera pred slovenskim startom
Kikije je sestra in osebna asistentka prelepe, vase zagledane megaz-vezdnice Gwen. Koje potrebno reklamirati njen zadnji film, ki ga je Gvi/en posnela s svojim odtujenim možem, mora Kiki napeti vse moči, da bi se zakonca predstavila svojim oboževalcem v lepi luči. Toda to je samo iluzija. Med njima ni več nobene ljubezni še posebno po aferi-ci, ki jo je Gv\/en imela s španskim soigralcem. Toda tudi Kiki se nehote naveže na svojega svaka.
KAJ ŽENSKE UUBIJO
romantična komedija Režija: Nancy Meyers Glasovi: Helen Hunt, Mel Gibson Dolžina: 126 minut
Sreda, 21.11., ob 20.30- premiera pred slovenskim startom
On je velik ženski osvajalec. Pričakuje napredovanje tudi v službi. Toda njegovo mesto dobi ženska, nova moč podjetja. Njegov ego je načet. Poleg tega pa se mu zgodi, ko preizkuša ženske proizvode, ki jih morajo reklamirati, da ga
močen električni sunek obdari z posebno lastnostjo. Sliši vse kar ženske samo mislijo. In to je grozno. Nič dobrega namreč ne mislijo o njem. Nekaj časa predstavlja zanj to veliko breme toda, ko odkrije, da lahko stvar izkoristi sebi v prid sklene peklensko maščevanje svoji novi šefici. Toda ona je tako simpatična.

ZALEZOVALEC
psihološki triler Petek, 16.11. ob 20.00 Sobota, 17.11. ob 21.00
DINOZAVER
animirani film (Otroška matineja) Nedelja, 18.11., ob 17.00
SOVRAŽNIK PRED VRATI
triler
Filmski ciklus VOJNE VIHRE Ponedeljek, 19.11. ob 19.00 Torek, 20.11. ob 19.00
Cena vstopnic: redne predstave 700 SIT, premiere 800 SIT, otroške matineje 400 SIT. Informacije in pred prodaja vstopnic tudi za teden dni naprej: 898 24 91 vsak dan pol ure pred prvo predstavo in dalje. Ni rezervacij vstopnic!
--------------------
Kino nagrajuje
Izrežite kuponček in ga pošljite ali prinesite na uredništvo. Vsak teden bomo izžrebali tri ljubitelje filmov za brezplačen ogled ene izmed filmskih predstav.
Ime in priimek:. Naslov:
Izžrebali smo: Vojko Tovornik, Goriška c. 38, Velenje; Sonja Zidam, Pod-kraj 64/a, Velenje in Tanja Grčar, Goriška c. 44, Velenje.
Fori FaShion
FORI TinKO d.o.o.
Prešernova c. lA Velenje NOVO!!! VeLiKa IzBiRa MoDnIh ObLaČiL zA
mLaDe !!!
Nagradna križanka Fly club Velenje
MEHKA BOMBAŽNA TKANINA, NAVADNO BELJENA, TKANA V PLATNENI VEZAVI
VRSTA BUČE, niNJA
HITRA TE-KAČIpA IZ GRŠKE MITOL.
VTIS, IMPRESIJA
ANTON LAJOVIC
CRNÔMOR.
nHcev
GRUZIJI
OGRINJALO (ZASTAR.)
NAVPIČEN B\SZIOU,KI RAZČLENJUJE STENO
VZDEVEK GOETHEJE-VE MATERE
PETI MESEC
VEDA O NAVADAH, VEDENJU ŽIVALI
à
PETERZOR KITAJSKI POLITIK (ČUEN...}
TOVARNA GORENJA V LJUBLJANI SUNKOVIT POTEG
IZOBČENJE iZ CERKVE
SL. PISATELJICA MIHELIC
MOŽAK Z VEL OČMI
VIETNAMU
N
PTICA s ČRNIM IN BELIM PERJEM IN DOLGIM REPpMTER VRESCEČIM GLASOM
MERA ZA ČISTOST ZLATA
DRUŽINA GRADIT GODAL IZ CREMONE
PEVKA POPEVK BARUCA
VEL.FINS-KO JEZERO ANDREJ NOVAK
DEBELEJ-
V
MAKEDONIJI
VELIKI KAMNI
SPRETNA UKANA
FRNIKOLA
NORV.JEZl-KOSLOVEC Affl
ANA ROJE
INDIJSKI FIZIK, NO-BELOVEC
HIMÂLAJ-SKA KOZA
ANTON AŠKERC
PISATELJ FLEMING IGRALKA EKBERG
NAJVIŠJA GOPA TURČIJE
KILOMtTER GL,MESTO ANTIČNE ASIRIJE
PAVEL KUNAVER
OČESNA BOLEZEN, SIVA MRENA
UREJEN PROSTOR ZATABOR-JENJE
GLASBENIK SOSS
NEM.FIZIK, RAZISKOV AZIJE (ADOLF)
ORIENT ŽGANJE IZ RIŽEVEGA VINA
FLY CLUB VELENJE
Trg mladosti 6, Velenje Tel.: 041/679-348
Tekom celotnega leta -možnost poleta z baloni -tudi pozimi!
Klub sprejema nove člane. Polet za eno osebo 15,000 tolarjev. Izkoristite možnost popusta pri nakupu več darilnih bonov. Najemite balon za popestritev rojstnega dne, poroke, ali kakršnekoli dmge obletnice. Balon s čestitko postavimo na primernem mestu in presenetimo slavljenca.
NOVO - NOVO - NOVO
Za otroška praznovanja pripravimo z zrakom ali helijem napolnjene balončke v poljubnih količinah.
POKLIČITE IN POLETITE Z NAMI!
Rešitev križanke, opremljene z Vašim naslovom, pošljite najkasneje do ponedeljka 3. DECEMBRA na naslov: Naš čas d.o.o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom nagradna Križanka FLY CLUB. izžrebali bomo tri nagrade:
1.	nagrada: polet z balonom za eno osebo
2.	nagrada: majica z logotipom
3.	nagrada: nekaj tekočega
NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE PODJETJA TEVES IZ Črnove 35 pri Velenju, objavljene v tedniku Naš čas 25. oktobra 2001.
1.	nagrado: popravilo ali nakup v vrednosti 5.000 tolarjev prejme Medara Zlatan, Prešernova 2, 3320 Velenje
2.	nagrado: popravilo ali nakup v vrednosti 4.000 tolarjev prejme Andreja Kolšek, Podgora 42 a, 3327 Šmartno ob Paki
3.	nagrado: popravilo ali nakup v vrednosti 3,000 tolarjev prejme Lidija Naber-nik, Šalek91,3320 Velenje Nagrade prejmete osebno v podjetju Te-ves, v Čmovi 35 c, pri Velenju, telefon 03 / 58715 97 s predložitvijo osebne izkaznice. Čestitamo!
It il IM O V E L E K J E
8 : 897 5005
ČETRTEK, 15. novembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17,00 Zdravniški nasveti; 18.30 Pomčila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 16. novembra: e.oo Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Pomčila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Pomčila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 17. novembra: 6.00 Dobm jutm; 6.30 Pomčila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Poiepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Pomčila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Pomčila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
NEDEUA, 18. novembra: 6.00 Dobm jutra; 6.30 Pomčila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Pomčila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Pomčila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDEUEK, 19. novembra: 6.00 Dobm jutm; 6.30 Pomčila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Ponedeljkov nasvet za racionalno porabo energije; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila;. 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Pomčila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Pomčila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Brez pardona; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 20. novembra: 6.00 Dobra jutra; 6.30 Poračila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30,9.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 21. novembra: 6.00 Dobm jutm; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30; Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8.50 Strokovnjak svetuje - pokroviteljica Era Velenje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Pomčila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Poroke:
Smrti:
Antonija Zupan, roj. 1913, Polzela 13; Jakob Grabner, roj. 1948, Mali vrh 60/a; Srečko Pleh, roj. 1953, Velenje, Rudarska 2/c; Edvard Bla-gotinšek, roj. 1946, Velenje, Jeri-hova 18; Frančiška Vršnak, roj.
1920, Dol Suha 16.
Upravna enota Žalec
Poroka:
Smrti:
Helena Tominšek, Bočna Slatina 7, Gornji Grad, stara 69 let; Jožefa Hudournik, Andraž nad Polzelo 34, stara 90 let; Aleksander Munih, Ž-alec, Trubarjeva ulica 3, star 61 let.
ONESNAŽENOST ZRA

V tednu od 5.novembra 2001 do 11.novembra 2001 so povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka v naslednjih dneh:
8,novembra 2001
AMP ŠOŠTANJ
172 mikro-g S02/m3
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE S02 od 5.novembra 2001 do 11 .novembra 2001 (v mikro-g S02/m3 zraka)
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOUE IN PROSTOR
			
			
			
			
			
			
			
			
ŠOŠTANJ TOPOLŠICA ZAVODNJE GRAŠKA VELENJE VELIKI VRH ŠKALE QORA
H5.nov 06.nov Q7.nov DS.nov 09.nov DlO.nov B11.nov
mejna vrednost: 350 mil<ro-g S02/m3 zraka, kritična vrednost: 700 mikro-g S02/m3 zraka
15. novembra 2001 "»^ČAS
OBVESCEVALEC
23
mali OGLASI
APARATI IN STROJI
GSM APARAT ERICSSON 926 In
teîelonsko tajnico prodam. Telefon 5875-825.
SUŠILNI SfROJ GORENJE PRODAM. Telefon 5874-939 zvećer ali GSM 031/811-411.
LOKALI
ODDAM POSLOVNI PROSTOR primeren za croizvodno dejavnost aH sWadlSče.GSM 0d1/723-125.
STIKI-POZNANSTVA
40-LETNA prijazna trgovka želi spoznati prijatelja za resno vezo, do 50 let. Kom. tel. 090/7442, Alaa Kreigh. 11, Celje,
UPOKOJENKA, 60-letna, želi prijatelja do751et. Kom. tel.090-7442 Krejhg.11,Celje.
RAZNO PRODAM
KORENJE ZA KRMUEtUE ŽIVALI PRODAM. Telefon 03/5831-520. GOBICE, JURČKE IN SIVKE
vložene v kis prodam. GSM 041/825-820.
SAKSAFON ALT PRODAM, kupim prtljažnik za Peugeot 405. GSM 041/504-854.
PO UGODNI CENI prodam pohištvo
za otroško sobo. Telefon 5863-038.
ZIMSKE GUME 165 SRI,3$ platišči za in druge avtomobile poceni prodam. Telefon 5875-124. SUHA BUKOVA DRVA in bukove mizarske debele deske, prodam. Telefon 5869-940. ŠE NEKAJ KVALITETNEGA GNOJA. mo^a tUdI dostava in domače slivovo žganje, predamo. GSM 041/344-883.
DVE DOBRO OHRANJENI LEŽIŠČI
prodam. Telefon 5869-411. BELO IN RDEČE VINO prodam. Te* lefon 031/764-944 ali 586-62-257. UGODNO PRODAM SEDEŽNO GARNITURO, kotno, staro eno leto. Telefon 040/852-797. CHICCO VOZIČEK, mareia, stajico, stolček za hranjenje, avtoseddž ro-mer9-20 kg, prodam. Telefon 5870-969.
SUHA TROA DRVA pmdam. Telefon 5893-071.
TELEFONSKO ŠTEVILKO V PESJU
zelo, zelo ugodno prodam. Ponudbe na odzivnik 040/38-58-98. ŠTIRI OBNOVLJENE PNEVMATIKE ugodno prodam. GSM 031/768-155,
BUKOVA DRVA IN OOMAČEŽGA-
NJE prodam. Teiefon 5885-056.
STORITVE
FANT SREDNJIH LET prevzame skrb za starejše invalidne ali onemogle osebe v Velenju in okolici do 20 km. GSM 031/820-954.
STANOVANJE
MIREN SLOVENEC Išče za krajši čas sobo v Velenju ali okolici. GSM 031/403-835.
SOBO IN KUHINJO oddam. Telefon 5882-509.
ENOSOBNO OPREMLJENO STANOVANJE 43 m2 v Velenju oddam. GSM 041/960-609.
VOZILA
JUGO FLORIDA, letnik 91, zelo lepo ohranjen, drugi lastnik, prodam. GSM 041/490-022. AVTOMOBILSKO TOVORNO PRIKOLICO zelo ugodno prodam. Telefon 031/348-660. ODLIČNO OHRANJEN MERCEDES -VITI, letnik 1998, prodam. Cena po dogovoru. 6SM 041/628-531. HONDO CONCERTO 1,6 6V, letnik 91, rdeče barve, redno sen/lsiran, ugodno prodam. GSM 031/693-334.
HOND01,4, letnik 99 (klima, servo volan, centralno zaJ^lepanje, elekr-tíčna stekla, zimske gume), pro-
V SPOMIN
Mineva leto žaiůsli, odkar nas jc zapustil dragi mož, oče, tast in dedi
IVAN HRIBERNIK
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki sc ga spominjale, postojite ob njegovem grobu, prižgete svečo -iskrena hvala.
VSI NJEGOVI


ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice
KRISTINE PODVRATNIK
17,12.1929 - 26.10. 2001
VVfyVí i)lcnmiiU)sl U} dohcoUi se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v leh težkili trenutki)) boMa xu ved/io ostal/v naših stali ob strani, darovali cvelje in sveče 1er jo pospremili na nns/ih m srrÛj.	p^^^j
Uvala bolnišnicam Slovenj Gradcc, Maribor in 'Ibpolšica za oskrbo in lajšanje bolečin. Za pomoč se zahvaljujemo ruJi vsem sosedom, govorniku Ivanu Cioličniku, pevskemu zboru Zavodnje in
duhovniki! za opravljen obred. Za toplino pri opravljeni storitvi sc zahvaljujemo tudi pogrebni službi Tiî>ina.
/Mtujii(!i: hči Anica z družino, .sinovi VikUir, Janaz iu Jenwj z družinami ter pravnukinja
iMra.
dam. GSM 041/466-630. ŠKOOO FAVORIT, letnik 93, temno rdeče ban/e, ugodno prodam. Telefon 5864-284.
ŽIVALI
KRAVO SIMENTALKO s prvim teletom, prodam. Telefon 5881-838. TELICO SIVKO, breio 8 mesecev, prodam. Telefon 5893-725. PET BREJIH OVC prodam. Cena po dogovoru. GSM 041/776-443. TELIČKO SIVKOJjmuzin, staro 10 dni, prodam, Telefon 5881-279. PRAŠIČE za zakol prodam. GSM 041/905-999.
PRAŠIČA, težkega 130 kg, krmljen z domnačo krmo, prodam. Telefon 5882-627.
TELIČKO SIVO RJAVE BARVE 130
kg prodam. Telefon 5881-921. PRAŠIČA, 150 kg, domače reje, prodam. Telefon 031/542-798. PRAŠIČE težke 100 do 150 kg prodam. T^efon 5881-764. PRAŠIČE ZA NADAUNJO rejo, težke cca. 80 kg prodam po 400 SIT/kg. Telefon 5722-396.
TRGOVINA KOŠARICA fCP^^
Pemovo 17a (pri Veliki Pirešici) ^
T9af#fOf»/fe» 03/ 572 80 80
POSEBNA PONUDBA
TUDI V NOVEMBRU KUPUJTE ZELO UGODNO!
KRfvINIJECMEruiKG	32^90
KRMNAKOHUZAJKG	32^90
PgSNI REZANCI 1KG	33,90
BRIKniZAPSA15KG	2.990,00
ROZINE 5006	169,90
ARiaSKG-i-CO	3.249.90
OUE RASTI. PVC 12/1L$amo187,90 KAVA BAR 100G	144,90
RIZ SPLENDOR 1KG	139,90
NAPOLfTANKElKG	449.90
PAŠTETA GAVRlLOVlClOOG 179,90 VEGETA SOOG	499,90
VEUKA UBiBA SLADKEGA PROGRAMA IN fGRAČ, DA BO MIKLAVŽ LAHKO NAPOLNIL SVOJ KOŠ!
TUDI MIKLAVŽ VARÍUJE, ZATO V KOŠARICI NIPUJEI
DEŽURSTVA
KRATKOROČNA		
		
« CELJE Kosovelova 1 6
03/ 492 68 93
male OGLASE in ZAHVALE sprejemamo do ponedeljka,
do 16. ure. tel.: 898 17 51
Zdravstveni dom Velenje
OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas. dajete!.: 112rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAli^O V NUJNIH PRIIÍ/IERIH, ko je zaradi bolezni aJI poškoobe ogroženo življenje In je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. 2d Informaci' je v z\/ezi z reševalno siuzbo kUťúB na telefonsko številko dezmo slutbo pa na 8995-445.
Zdravniki:
četrtek, 15. novembra - dopoldan Špitaj, dr med,, popoldan Urbane, dr. mednočni Blatnik, dr med. in Friškovec, dr med. Petek, 16. novembra* dopoldan Blatnik, dr med, popoldan Kle-
CVEUICARNA IRIS IN POGREBNA SLUŽBA TIŠINA
'iiroki ponudba mnžru|ev» eiret|a, lončnic.^ -poirebne storitve y celoti MoiMit plačila Ba več obrokov
24 u rta dan
M:0I/SS6 96 52, fiSH: 041/112*169
mene, dr med., nočni Urtanc, dr med. In Slawč, dr. med. Sobota, 17. novembra - dežurni RrtovSeK, dr med, In Stravnik, dr med.
Nedelja, 18. novembra - dežurni Pirtovšek, dr med. in Slravnik, dr. med.
Ponedeljek, 19. novembra - dopoldan Puvalič, dr. med., popoldan Vrabič, dr med., nočni RiSkovec, dr. med. in Špital, dr. med. Torek, 20. novembra - dopoldan Puvaiič, dr, med., popoldan Čolič, dr. med., nočni Vrabič, dr. med, in Čolič, dr med.
Sreda, 21. novembra - dopoldan Puv^ič, dr. med., popoldan Klemene, dr. med., nočni Vidovič, dr. med. in Siupar, dr. med.
Zobozdravniki:
17. in 18. novembra* Borut Ko-njn, dr stom, v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje (od 8. do 12. ure).
IBSDEB^B
Lekarna Center Velen]e, Vodnikova 1. Izdaja nujnitizdravIHn zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13 00 do 14.00, îeleîon 898-1880.
Od 16, novembra do 23. novembra - ffanc Blatnik, dr. vet. med., gsm 041/618-117.
V SPOMIN
Minilo jc leto dni, odkar nas jc zapustila na«i draga sestra in teta
OLGA MEŠIČ
rojena Miklavzina 9. /. /931 - /3. //.2000
že leio (l/J/ vgmhu spiš. n v uaši/i srcih šc ž/v/i. 'fiv/ pjviuni y.aJn/i dom icj w^c y.daj kiasijo, ij] svečkfí Ijvhozni 'J) vodno v spowiu gonjo. Kûgur imaš rad, tiíknli JU) nmi'e • le daleč /«,..
ZELO TE POOREŠAMOí
Se^fr/j Iva ti/l, luŤakinje liaríntra
in retra.
		ZAHVALA
		
	/	Z glotx")ko bolečino v srcu vam sporočamo, da nas je zapustila draga ANGEÏ A BOŽIČ iz Velenja 24.9.19/8' 5. J 1.200/
Olf. hiko loMi. Iskrenosezahvaljujemostîrodnikom,sosedom in vsem, kiste k^ Te vai wffd nami lu. pospremili na njeni zadnji poliji darovali cvetje, sveče in izrekli iskreno si)žaljc. Zahvaljujemo se tudi gospodu Urbancu, dr. med. in urgenlni ekipi. Bolnišnici Celje» pogrebni dejavnosti komunalnega podjelja, govorniku, pevcem in gospixiu kaplanu za opravljeni obred.		
		VSI NJENI
Povsem nepričakovano je odSol od nas na^ dragi in plemenili
JAKOB GRABNER
1948 " 200/
Zahvaljujemo se vsem, kisle ga imeli radi in ga spošlovali. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam p<imagali v leh leřkih Ircnuikíh in izkazali poslednjo časi našemu ded (ju.
7a ganljive l>cscde slovesa sc zahvaljujcmi) gospe Zdenki Kolene. Poset^ej sc zahvaljujemo gospodu župniku za ptigrebni obred, gospodu Sluparju, dr. med., družinam Pocajl, Funlek, Lesn jak, Pokleká in vsem astalim. ki sle ga pospremili k
zadnjemu ptićilku,
Žaiujoći: ieria Martina, sin Jože Z Ženo Klavdijo, hči Petra s Poidijem^ vmtki Dea, Tadt^J,
Žan in Ž^a (er ostaii Žaiujim.
Naš cas s pomočjo bralcev izbira naj osebnost ieta 2001
Vrstni red -prvič
I
Po tistem, ko so postali kandidati za laskavi naziv naj osebnost leta 2001 na območju, kjer beremo Naš čas, znani - v ožji izbor seje na predlog bralcev uvrstilo 14 kandidatov - se je iskanje najbolj priljubljene osebe lahko začelo. Iz kroga v krog bomo izbirali med štirinajstimi kandidati in na koncu ugotovili, kdo od teh je tisti, ki ogreje največ bralcev.
Vrstni red, po preštetili glasovih, te štejemo vsak torek ob 10. uri, bomo sproti objavljali.
Kako so se kandidati odrezali za »prvič?«
Začetki so vedno skromni. Pomenijo ogrevanje, ki pa se potem iz tedna v teden stopnjuje. Tega smo vajeni. Po tem prvem delu uradnega glasovanja, pa smo že prejeli toliko glasovnic, da se da sestaviti prvi vrstni red.
Sodelovanje nagrajujemo
Malo zato, da vas spodbudimo, malo pa zato, da vas nagradimo, bomo vsak teden med prispelimi kuponi izžrebali vsaj dva, ki sta poslala glasovnico v tistem tednu inju nagradili. Cisto na koncu pa tako kot vedno - enega izmed vas čaka velika nagrada.
Tokrat sta nagrajenca: Ana Rožen, Brdinje 91/9,2390 Ravne na Koroškem, ki bo po pošti prejela bon za 2.000 tolaijev, nagrado Pekarne, slaščičarne Brglez in Tone Bahor, Šercerjeva 13, 3320 Velenje, ki lahko nagrado - majico - dvigne v prodajalni Elan v nakupnem centru.
Sodelovanje bomo nagrajevali še naprej.
Kam z glasovi?
K nam! Na Uredništvo NAŠEGA ČASA, Kidričeva 2 A. Čim prej.
Ne pozabite pa: naj osebnost izbiramo samo med predlaganimi kandidati.

1. JOŽE PRIBOZIC, 2. PETER LAZAR,
župnik, dekan zdravnik iz Šošta-Šaleške dekanije nja in milijonar
3. MARJAN MA-RINŠEK, organizator kulturnih prireditev v KC Ivana Napotnika Velenje
4. JANEZ POLES,
specialist interne med,, direktor Bolnišnice Topolšica
5. DR. FRANC ŽERDIN, direktor Premogovnika Velenje
6. ALEKSANDRA 7. JOŽE STANIČ, 8. FRANC SEVER,	9. NATALIJA VER-
ŽUBER, zdravnica predsednik uprave predsednik krajev-	BOTEN, pevka in
Gorenja d.d.	ne skupnosti Vin-	voditeljica
ska Gora
10.IVIEHIVIED BEĆIČ, podjetnik, direktor podjetja VEL-VAR
14. JARO
VRTAČNIK, direktor
Termoelektrarne
Šoštanj
11. IVAN MARIN,
ravnatelj Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje
12.J0LANDA ČEPLAK, atletinja
13. GVÍDOOMLA-DIČ, predsednik uprave, Era, d.d.
NAJ osebnost leta 2001
PREDLAGAM:.....................................................................
MOJ NASLOV:.....................................................................
Pekama-Slaščičarna-Trgovina-Bar
ZVESTOBA SE NAGRAJUJE!
CO
Prodajno mesto Velenje Nakupovalni center
Tel.: 897-58-80
Vesela Martinova sobota v Smartnem ob Paki
Martinova vas in vaške skupnosti
Občina Šmartno ob Paki praznuje 11. novembra. Takrat namreč goduje tamkajšnji farni zaščitnik Sv. Martin. Tako kot minulili nekaj let, so ga občani na Veseli Martinovi soboti, kot so poimenovali prireditev orga-
šmarškega kulturnega doma pripravili ustvarjalne delavnice, na katerih je sodelovalo blizu 100 otrok in že tradicionalni gostje Martinove sobote - šaleški likovniki.
Priložnosti za pogovor, kdaj
izvirne
in zakaj je kdo omagal, bo vse do naslednjega novembra. Prav tako za nove ideje, s katerimi bodo šmarški turistični delavci privabili v svoje okolje še več obiskovalcev od blizu in daleč.
■ tp
Najbolj oblegani so bili v Martinovi vasi seveda "šanki", kjer so vse do prihoda Sv. Martina pili mošt, po krstu pa mlado vino. Ugotavljali so, da je sladko, predvsem pa pitno.
nizatorji - člani tamkajšnjega turističnega društva - počastili kot se zanj spodobi.
Na osrednjem prireditvenem prostoru pri brunarici ob železniški progi so letos uredili Martinovo vas. Dogajanje v njej so poleg »gostinskih šankov« domačih vinogradnikov, čebelarjev in rejcev ter ljubiteljev konj, srečolov turističnega društva popestrili šmarški šolarji, ki so na eni od stojnic prodajali rabljene knjige iz šolske knjižnice, v popoldanskem času pa vaške skupnosti, ki so ob tej priložnosti na izviren način prikazale stare običaje ter seveda nastopajoči: Strašna Jožeta, trio Šibane, dvojčici Vesna in Vlasta z Janezom, sv. Martin, kije krstil mošt v vin ter domači folkloristi. Precej pozornosti obiskovalcev je pritegnila tudi licitacija pečene race, za katero so šmarški vinogradniki iztržili slabih 30 tisoč tolarjev, z njo pa so se mastili mladi šmarški nogometaši. Člani domačega nogometnega kluba pa so poskrbeli, da so lahko ljubitelji nogometa kar na prireditvenem prostoru spremljali nogometno tekmo med Slovenijo in Romunijo.
V praznovanje so se vključili še člani tamkajšnjega Društva pri-	pozornosti obiskovalcev so vzbudile šivilje in likarice
jateljev mladine, ki so v avli	^^^^ kar prijetno pogreti ob
^	'	"gašprčku".
Krajani in krajanke Malega vrha so pletli košare in pekli
piškote.
E A
te.: 58710 31
IŽREDNA PONUDBA ZÉNSKEG; IN MOŠKI PERIU, NOGAVI

F A L K E
Pli


PROMOCIJSKA PONUDBA PLETENIN ROS PO IZREDNO PRIVLAČNIH CENAH
NOVE
BLAGOVNE ZNAMKE
moške in ž konfekcije
Sporima
vsak delavnik \ t od 8 do 19 || |
sobote 8-13 I ErA j Prešernova 10,3504 Velenje, tel.: 03 8960 100, WWW.ERA.SI '^30letpríjaznih nakupo