lil 1 1 M v m SOS ^ 405 NflS DOM GLASILO SLOVENSKE MLADINE. MARIBOR, 1911 CIRILOVA TISKARNA. Vsebina 1. zvezka: Stran Pouk. Naše delo.............................. 1 Iz Ormoža v Jeruzalem leta 1527 ... 2 Zabava: Drašek................................. 5 Izgubljena mladost.................... 8 Voščilo k novemu letu.................. 9 Razgled po svetu. 9 Dekliški vrtec: Novo'leto — novi dan................... 9 Ob novem letu..........................10 Dobra gospodinja...................... 10 Še nekaj o plesu ..................../l I Mladenkam . . . ................ . . 11 Društveni glasnik: Negova............................... 13 Kostrivnica........................... 13 Škale..................................13 Sv. Peter pri Mariboru.................14 Govorniške vaje : Združujmo se......................... 14 Pozdravni nagovor pri ustanovnem shodu dekliške zveze....................... 14 Stran Slovstvo: Starišem................................ 15 Mladeničem................................. Mladeničem............................' ^ Dekletom................................ ^3 Ženinom in nevestam..................... 15 Mater Dolorosa............................. Drobtinice : Kakšno je bilo leto 1811 ...... 16 Vroča voda kot zdravilo ...... |6 Jubilej poštnih znamk in nabiralnikov . 16 Poštni predalček. k, Slike: Parobrod.................................... 3 Listnica uredništva. Neimenovani : Na spise brez podpisov se ne moremo ozirati. — »Zvestemu naročniku« K. na Ogrskem: Lepa hvala za čestitko, tudi mi želimo vse dobro Vam in drugim našim prijateljem. Drugi: Prepozno za to številko. Dekleta naročite si pri S. K. S. Z. v Mariboru svoje dekliške znake! Naš Dom izhaja i. in 15. vsakega meseca ter stane na leto 2 K. na pol leta 1 K, na četrt leta 50 h. — Uredništvo in upravništvo je v Cirilovi tiskarni, Koroške ulice 5, Maribor. — Sklep uredništva 29. decembra igio. Vsem mladeničem se toplo priporoča: „Zlata knjiga slov. Orlov“. Spisal Franc Terseglav. Cena vez. knjigi 2 K, broš. 1 K. Dobiva se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. BOM Štev. 1. V Mariboru, 1. januarja 1911. XI. letnik. Pouk. Naše delo. Mladinska organizacija še zmiraj ■mnogim ne gre v glavo, enemu ne ugaja to, drugemu ne ono. Ne govorimo o onih zakotnih nasprotnikih, katerim je cilj: naše ljudstvo v šnopsu zadušiti, ampak tudi sicer narodno čuteči in dobrohotni gospodje deloma zanemarjajo, deloma naravnost ovirajo delo mladinske izobrazbe. Kne skrbi, da bodo trpele cerkvene bratovščine, zlasti pred »Orli« imajo strah, drugi se bojijo, da se mladina prevzame in odvrne od domačega dela, tretji (zlasti nekdo tam doli pri Sotli) se kregajo, zakaj se mladina poučuje tudi o političnih rečeh. Najpametnejši so pa menda tisti, ki hočejo, naj vse pri starem ostane, kaj treba teh novotarij, društev, shodov, iger itd. Prej tega ni bilo, pa so vendar ljudje pošteno živeli, še bolj kakor zdaj. No, s temi bomo hitro gotovi. Nekdaj tudi šol ni bilo, ne volitev, v župniji so le redki znali brati in pisati, ni bilo železnic in tovarn, ne političnih strank, ne socijaldemokratov, torej naj bo tudi dandanes tako! Društvena organizacija je nujna zahteva današnjih razmer, zlasti še mladinska. Odkar je prenehala nedeljska šola, je šoli odrasla mladina bila prepuščena sama sebi, kar je iz šole dobrega prinesla, se je kmalu razkadilo in le premnogo mladine se je celo izgubilo. Pač so cerkvene bratovščine marsikaj dobrega storile in mnogoterega mladeniča ali mladenko ohranile na pravi poti, toda njih namen je, gojiti le versko življenje, vrh tega se bratovščin mnogo krat ogibljejo ravno tisti, ki so jih najbolj potrebni. Če hočemo mladino rešiti, moramo od bratovščin stopiti malo dalje. Nismo med tistimi, ki bi pretiravali pomen društev. Društvena organizacija ne sme biti cilj, ampak le sredstvo ter se mora ozirati na dejanske razmere in potrebe krajev in ljudi. Ni zdravo razmerje, če društva odtujujejo mladino domači hiši, če mlade ljudi motijo v njih stanovskih opravilih, če jih vabijo od veselice do veselice in s tem navajajo k pohajkovanju in pijančevanju. Vse to naj trezno premislijo voditelji naših društev. Če pa društvo vodijo modre roke, je lahko pravi blagoslov za župnijo. Društvo goji vzajemnost, da se zlasti fantje različnih vasi zbližajo in sprijaznijo, društvo priredi sedaj igro, sedaj govor, veselico, deklamacijo, zborovanje, tako se mladim ljudem podaja snov, da mislijo in govorijo o nečem višjem, plemenitejšem. Kjer ni tega, je predmet njih vsakdanjega zanimanja in pogovarjanja ples in muzika, pijančevanje, ponočevanje, razbijanje, vlačugarstvo. Ne samo od hudega je treba odvračati, ampak tudi k dobremu treba privajati mlade ljudi. Naša mladina je ukaželjna, dolžnost tistih, ki so obiskovali višje šole, je drobiti mladini kruh dobrih naukov. Zalibog naše razumništvo v tem oziru zelo greši proti ljudstvu. Mnogi le to store, kar in kolikor se jim plača, drugi pa ne najdejo pametnejšega posla kakor da majejo temelje, na katerih sloni sploh obstoj naroda, poda-jejo otrobe brezverstva, zasmehujejo najsvetejše reči ter s svojim obnašanjem in govorjenjem kažejo surovost, kakršne ne najdemo niti pri prostem človeku. Poživljamo tedaj vse dobromisleče naše izobraženstvo, naj se v novem letu krepko oprime dela. Prirejajte predavanja in poučne shode o praktičnih rečeh, naši govori se le prepogostoma sučejo preveč v splošnih meglenih besedah. Govorniki navdušeno govore, a poslušalci odnesejo ravno toliko, kakor so s seboj prinesli; govorom manjka jedra, ki se lahko v spominu ohrani. Govori tudi naj ne bodo previsoki, ki bi v mladih ljudeh vzbujali le domišljavost in neki »učeni« napuh. Snov za govore naj se jemlje zlasti iz teh-le skupin: I. Apologetični govori, v obrambo verskih resnic. II. Gospodarski govori. III. Pravna vprašanja. IV. Zdravstvo, treznost. V. Krajevna zgodovina. VI. Načelna politična vprašanja. Načela raznih političnih strank, važnost volitev v razne zastope, naše narodne pravice, krivice od strani nasprotnikov. Da, političnega pouka je tudi treba! Ni treba hujskati, ampak narodna in politična zavest se more tudi vzgajati, drugače dobimo samo take brezznačaj-neže, kakor je tisti visoki gospod, za katerega se vnema gromovnik ob Sotli. Kako močno gojijo Nemci narodni čut že v ljudski šoli, pri nas pa Bog ne daj, da bi se mladim ljudem dopovedalo, da je človekova dolžnost, ljubiti svoj narod kakor svoje stariše, pa da imamo kot narod tudi pravice in nismo samo hlapci in dekle nadutih Nemcev. V tem smislu bo deloval naš list, v tem smislu naj delujejo tudi mladinska društva. Glede društev pa nam bodi ravnilo: Ne preveč društev, rajši manj, pa tam dobro delati, saj se da v enem društvu mnogokaj storiti. Ako pogledamo na Spod. Štajersko in Koroško, še je mnogokje skrb za odraslo mladino popolnoma pusto polje. Žetev je velika, delavcev je malo. Naj nam Gospod pošlje v novem letu dobrih delavcev! Iz Ormoža v Jeruzalem leta 1527. Med Ormožem in Ljutomerom se vzdiguje krasen grič s cerkvico žalostno Matere božje; imenuje se '.ieru-zalem, slovi daleč po svoji lepoti in po izvrstni ljutomerski kapljici. A čitatelju takoj povemo, da tukaj ne mislimo tega Jeruzalema, ampak pravi Jeruzalem v sveti deželi. Pot iz Ormoža v domači 'Jeruzalem je prijeten sprehod, če ni prehudo blato, a pot v pravi Jeruzalem je kaj drugega; ; tje treba precej denarja, zdravja, poguma, potrpežljivosti, Dandanes pa je tudi to potova- nje prav za prav Sala proti temu, kako se je nekdaj potovalo. Tak potopis, se nam je ohranil iz ormoškega samostana. Spisan je leta 1531. in se hrani rokopis sedaj v kraljevski knjižnici v Monakovem na Bavarskem. V Ormožu je bil nekdaj frančiškanski samostan, katerega je zatrl cesar Jožef II. leta 1780, ter so ga nekaj let pozneje prodali in podrli s cerkvijo vred. Leta 1527. sta se napotila iz toga samostana v sveto deželo dva frančiškana, Gabriel in Primož. Gabriel jo potem to potovanje opisali. 1531. Njegov potopis jo v marsikaterem oziru poučen in zanimiv; kaže nam, s kakimi velikanskimi težavami so se morali takrat boriti jeruzalemski romarji, in kako zložno je dandanes to potovanje. Bilo je na velikonočni pondeljek leta 1527., in sicer dne 27. marca, ko sta zapustila Ormož. Ce hočemo iti dandanes na morje, se peljamo z železnico v Trst ali v Reko in smo v par urah tam. Ta dva moža sta pa potovala v Benetke, ki so bile takrat samostojna, mogočna ljudovlada. Kako sta tja potovala, potopis nič ne 0-menja, a potovala sta. gotovo preko Celja, Ljubljane in Gorice, ter se med potom mudila v frančiškanskih samostanih. Potovala sta najbrž peš, prišla sta namreč v Benetke Šele 16. maja in se nastanila v ondotnom frančiškanskem samostanu. Ko smo lani potovali Slovenci v 'Jeruzalem, nas jo ladja v Trstu že Čakala pripravljena za odhod, ona, dva sta pa morala čakati na ugodno Indijo cela dva meseca. Med tem sta si ogledovala znamenitosti v Benetkah. Sole 16. julija sta z drugimi romarji iz raznih krajev sveta dobila veliko trgovsko ladijo, ki je bila namenjeno v Palestino. Ko so bili že na ladiji, so morali Še zopet čakati na 11-goden veter. Dandanes na velikih ]n-dijali ženo para velikanski vijak, ki reže vodo in z velikansko hitrino ženo ladijo naprej, tudi če je veter nasproten in Če se tudi valovi zaganjajo proti ladiji. Takrat so pa imele veliko trgovske ladijo jadra, to je velikansko razpete ponjavo, v katere se je žaga- — 3 — iijal veter in gnal ladijo naprej. Ce je bil pa veter nasproten, so morali potegniti jadra dol in niso mogli naprej, in če je nastala na morju popolna tišina, so lahko po več dni tičali na istem mestu. Tako se je godilo našima ormoškima popotnikoma. Ko so odpluli iz luke, so prepevali sveto pesmi in se izročili v božje varstvo, a že na večer tistega dno jih je zasačil vihar, in bili so v veliki nevarnosti, da jih trešči ob kaKO skalo. Ko so srečno prepluli nevaren kraj, so razpeli zopet jadra, a že čez tri ure jih je zasačil zopet vi- har, vendar sedaj ni bilo nevarno, ker so bili na globokem odprtem morju.'Ob viharjih je namreč za ladijo, posebno jadranjačd, veliko bolj nevarno, če je-blizu suhe zemljo, ker če jo zažene veter na skalo, jo izgubljena. Na veliki ladiji so že takrat imeli kuhinjo, izbo za prenočevanje, tudi krojača, brivca in zdravnika so imeli seboj. Ker se je ladija vsled viharja močno zibala, so dobili potniki hudo-morsko bolezen, in Štiri dni niso mogli ničesar zavžiti. No, pred morsko boleznijo tudi dandanes niso popotniki zavarovani, vendar se današnje ve- / / Parobrod. •s - .- -v'*. likanske ladije veliko manj gugajo, kakor takratno jadrenjače. Četrti dan vožnjo je veter celo ponehal, da so so komaj pomikali naprej. Sele sedmi dan je postalo boljše ter so pluli mimo Zadra in otoka Korlu. Po 12dnevni vožnji so prišli na otok, Zante, ki je bil takrat v beneških rokah. Tam so obstali, aa so se preskrbeli s svežo vodo in živežem in da so se potniki odpočili ter pokrepčali, ker so živeli že več dni le ob suhem kruhu in mlačni, smrdljivi vodi. Pred otokom Zante jo morala obstati ladija daleč zunaj in so se peljali na suho v malih ladjicah. Mesto Zante so bili Turki malo poprej razrušili. Na otoku je rastlo izvrstno sladko vino, s katerim so se pokrepčali. Drugi dan popoldne so se zopet vkr- cali, a ko so vzdigovali sidro („mač-ka“), se jim je utrgalo ože, vsled česar so morali zopet čakati do drugega dne. Dandanes spušča in vzdiguje sidro poseben stroj, takrat jo moralo po 40 mož vleči sidro iz morja. Dandanes gredo ladije, ki so namenjene v Palestino, mimo Krete naravnost proti Jafi, ladija z našimi popotniki 1. 1527. pa so je obrnila na levo proti otoku Rodu, in sicer zato, kor je kapitan (poglavar ladije) hotel napraviti tam dobiček z robo. A prišli so vsled tega v veliko nevarnost. Nekega dne so se popotniki in mornarji preveč nasrkali sladkega vinca in zvečer zaspali vsi s kapitanom vred. Veter pa je zagnal o polnoči ladijo proti nekemu obrežju. Malo je manjkalo, da se ni razbila. Neka druga ladija je dala znamenje in slišal je k sreči frančiškan, ki je vzbudil mornarje, drugače bi bili vsi izgubljeni. Pa še druga nevarnost jih je čakala iam. Že na otoku Zante so jih svarili, da kroži tam okoli 12 turških bojnih ladij, ki lovijo trgovske ladije, a kapitan se ni veliko zmenil za to. Med potom so srečali neko manjšo Indijo, od katere so zvedeli,,da pri otoku Rodu čaka turški kapitan s 10 ladijami, da je polovil in oropal že mnogo ladij, tudi oni mu ne uidejo. Kaj sedaj storiti? Eni so svetovali, naj bi se obrnili nazaj, drugi, naj bi pustili Rod in se peljali mimo, tretji so rekli: Pogumno naprej na otok in tam se pogodimo s Turki. K sreči je bil ugoden veter, in pri ugodnem vetru se veliki jadrenjači ni bilo bati majhnih bojnih ladij, katere so gnali veslarji. Vendar so se vsi pripravljali na smrt in Čoh celo noč. Drugi dan okoli 8. ure so zaslišali iz daljave strel, ne da bi videli kako ladijo. Mislili so, da streljajo gotovo Turki na kako ladijo, in sedaj pridejo oni na vrsto, Vendar zgodilo se je drugače. Kmalu nato so zagledali otok Rod in v luki vsidrano turško brodovjc. Strel, ki so ga slišali, je bil pozdrav, po takratni navadi jo morala namreč ladija. trikrat vstreliti v pozdrav, kadar je prišla v luko, in turško brodovjc je bilo malo prej priplulo v luko. Kmalu so bili tudi naši popotniki v luki in trikrat v-strelili v pozdrav. Turški mornarji so kleli in se jezili, da niso naše ladije zasačili med potom, zarotili so se, da ne puste nobenega „psa“ živega. V luki jih namreč niso smeli napasti, ampak enkrat morajo iz luke zopet oditi, in. takrat bodo udarili po njih. Popotniki beneške ladije so se tedaj posvetovali, kaj jim je storiti. Sklenili so, poslati odposlanstvo k ondotnemu turškemu poglavarju z bogatim darilom in ga prositi zn varstvo. Turški paša je poslanstvo prijazno sprejel, Še bolj pa darove, in jo takoj zaukazal turškim ladijam, oditi iz luke. Turški mornarji so morali ubogati, a zagrozili so se, češ: na morju vas že Še dobimo ! Beneška ladija je ostala potem še več dni v luki, in so trgovali z ondot-nimi Judi in Turki. Nazadnje so se celo sprijaznili s Turki, ki so vse potnike povabili v mesto, ž njimi pili in jedli. Ogledali so si mesto, kjer so bile prejšnje krščansko cerkve vse spremenjene v mošeje (turške molilnice). Ko se jc približal čas odhoda, pa je nastala nova neprilika. Ondotni Judje so naše popotnike očrnili pri poglavarju, da so vohuni, in paša je uvedel strogo preiskavo; ladija ni smela prej iz luke, dokler ne dokažejo svoje nedolžnosti. Zastonj so zatrjevali, da jim še na misel ni pNŠlo, tukaj vohuniti, paša ni hotel verjeti, dokler mu niso stisnili v roko kakili 90 cekinov. Sedaj so smeli oditi. Kaj pa če jih čakajo sedaj zunaj na morju turške ladije? Prosili so paša, naj jim da vendar spremstvo, ker so jim turške ladije itak zagrozile, da jih dobijo v pest. Paša pa o tem ni hotel ničesar slišati, češ: mene to nič ne briga; tukaj sto varni, zunaj na, morju pa skrbite sami za se. Vse prošnje so bile zastonj. Kako priti sedaj od Roda v sveto deželo? Naposled se je 16 romarjev odločilo, zapustiti beneško trgovsko ladijo in si najeti malo ladijo, ki jih popelje do Jafe. Pogodili so se z nekim Grkom, ki je bil turški podložnik, da jih za 48 cekinov popelje do Jafe z ladijo, katero je veslalo 10 ve-slarjev. Poglavar beneške ladije jih jo le po dolgem pričkanju odpustil, in naši romarji so se vkrcali v malo ladjico. Na dan sv. Lovrenca, dne 10. avgusta so zapustili luko na otoku Rodu in kmalu so bili na odprtem morju ter do Velike maše niso videli drugo, kakor nebo in vodo. (Konec prih.) o Zabava. Drašek. Drašek v šoli. Hiša Drašekovih starišev je stala na koncu vasi, stara, razdrapana, po-kvečena, bolj podobna repnici kakor človeškemu bivališču. Tu je zagledal Drašek luč sveta, ali prav za prav temo, ker rojen je bil po noči, in sicer v noči oa pusta na pepelnico. Tu je Drašek z ras tol in postal najbolj zanimiva oseba v vasi. Ko je bil star Drašek 5 let, mu je oče umrl, mati je potem bodila h kmetom na delo, Drašek pa je gazil po vaških mlakah ter podil gosi in race po vasi. Poznal ga je v vasi vsak človek, pa tudi vsak pes in maček, s katerimi jo imel Drašek marsikateri nastop. Z mački je imel posebno veselje; če je dobil kje prav velik papir, privezal ga je mačku na rep; kakor nori so letali mački včasih po vaških tratah in strehah, kakor bi hudič bežal za njimi, ker je šumljal za njimi papir, privezan na njihov rep. Ce je pa dobil kje motvoz in kosti, je po dva psa z repi skupaj zvezal, pa vrgel kost vsakemu na nasprotno stran, da so se psi natezovali za repe, cvilili in grizli. Drašek pa se je smejal prav po izreku: Kjer se dva prepirata, se tretji smeji > Zanimiva prikazen je bil Drašek; srednje postave, lice je bilo podobno polni luni, sredi lica pa tumpast nos, da bi lahko trije čevljarji na njem tolkli podplate. Izpod čela, ki so ga deloma pokrivali kuštravi lasje, je Štrlelo v svet dvoje muhastih oči, ob straneh pa je viselo dvoje mesnatih ušes, kakor dve lopati, kakor nalašč za to, da jih človek nategne. Ko je dopolnil Drašek šesto leto, ga je poklicala neusmiljena šolska postava iz vaških mlak v šolo. Novica svetovnega pomena je bila v vasi, ko je prišel Drašek prvič v Šolo.Mati, ki ga je prignala v Šolo, je povedala učitelju »a uho, da jo Drašek bistra glava, samo, da ga otroci zmiraj za norca imajo. Bomo že videli, je rekel mirno učitelj in ga posadil v prvo klop. Sedenje v šolski klopi je bilo DraŠeku silno dolgočasno. Gez nekaj dni, ko je učir telj ravno kazal učencem Črko a, se Drašek vzdigne na klop. Učitelj ga v-praša: Kaj pa je? „Žvižgal bi rad,“ vzdihne Drašek napol z jokom. So-učenei prasnejo v smeh, učitelj pa ga potolaži: le malo počakaj, ko mine Šola, pa boš lahko žvižgal. Dolgočasno so potekali j DraŠeku Šolski dnevi, a za malo izpremem-bo in zabavo je sam poskrbel. G. katehet je nekoč razlagal, kako je Bog G dan vstvaril Štirinogate živali, nazadnje pa človeka. Potem je učence po vrsti spraševal. DraŠekovega soseda Tineta je vprašal: Kaj je Bog šesti danvstvaril? /Tine odgovori: ...štirino-gate živali. Sedaj je prišel na vrsto Drašek, No, Drašek, povej mi, kaj pa je Bog nazadnje vstvaril. Drašek napravi nenavadno pameten obraz in reče: rep! Vsa šola prasne v smeh in katehet sam se obrne v stran, ker ga je tudi smeh silil. Drašek pa je začudeno gledal, čemu se ti norci smejijo. Za take zabavo je Drašek večkrat poskrbel. Nekoč je učitelj govoril o pticah in vprašal je DraŠeka, s Čim SO' ptice pokrite. Drašek molči in gleda, zamišljeno pred sebe. Učitelj mu hoče pomagati in ga napeljati na pravi odgovor, stavi mu vprašanje: Kaj pa i-mate doma v blazinah? DraŠeku se zasvetijo oči, in samozavestno odgovori: Bolhe! Seveda zopet smeh. Tako je na^ pravil Drašek skušnjo iz naravoslovja. Malo drugače je Šlo v računstvu. Do deset se je naučil šteti, ko ga je u-čitelj prijel večkrat za lopatasta ušesa. Nekega usodnega dne pa je učitelj vprašal učence, kakšno Številko ima njihova hiša. Tudi Drašek je moral rešiti to vprašanje. Rekel je: dve potki sta! Bila je namreč pri njih številka 55. S tem je bila preslana izkušnja tudi iz računstva. Tudi s čitanjem ni Šlo naprej. Tiste nesrečne Črne kvake na papirju mu niso šle v glavo. No, vsled tako izvrstnega napredka bi bilo Škoda, če bi ga prestavili iz I. razreda. Drašek je ostal leto iza letom na istem mestu in bil ponosen, tla je že med „temi velikimi". Co je kak! učenec kaj prav neumnega povedal, je učitelj navadno rekel: To pa Se DraŠek ve. In taka polivala je Drašeku silno dobro dejala. Med tem so dobili v Solo novega u-čitelja, ki Se ni poznal DraSekovili sijajnih talentov. Od dolgega posluSanja je znal na pamet že skoro celo borilo, ne da bi poznal v knjigi kako črko. Nekaterekrati jo novemu učitelju tako gladko čital berilo, kakor noben drug, seveda je le gledal v knjigo, govoril pa na pamet. Učitelj ga je hotel že pomakniti v viSji razred, pa je Se pravočasno zvohal, odkod Drašek tako gladko bere.. Nekoč je DraSek zopet tako gladko „čital", učitelj pa je stal za njegovim hrbtom, in zapazil, tla ima DraSek narobe obrnjeno knjigo. Strese ga za ramo in zavpije nad njim: Ti pa narobe knjigo držiš? A brihtna glar va si je znala pomagati. „Gospod učitelj, jaz znam tudi narobe brati," se je odrezal DraSek. Toda učitelj si ni dal tega dopovedati, in Drašek jo ostal v prvem razredu še nekaj časa, potem pa ga je nekega dne zmanjkalo v Šoli. DraSek jo izstopil iz Šole in odnesel s seboj toliko, kolikor je notri prinesel. DraSek vaški pastir. To je bilo veselje, ko je bil Drašek zopet prost na vaški trati! Prvo, kar je storil, je Sel v gozd ptičev speljavat, ko bi ime! iti drugače v Solo. Ptičja gnezda so ga bolj zanimala, kakor pa šolsko vprašanje, s čim so ptiči pokriti. Že dalje časa je vedel, da jo par vdebov (hupkačev) imelo mlade v neki stan vrbi. Najlepšo bo, da jih prvi, od šole prosti dan spelje. Od starosti vpognjena vrba je visela nad neko mlako. Drašek spleza gori, ravno hoče stegniti roko v luknjo, ko so zlomi poet njim veja in DraSek s celo težo svojega tr upi a čvapne v mlakužo. Naenkrat je bil do pazduh v blatu in v vodi. Z vsemi močmi je pipal svoje nogo iz blata, a čim bolj se jo premikal, tem globlje jo lezel v blato. K sreči pride mimo ■star občinski pastir, mu pomoli dolgo palico in ga reši mokre ječe. Kako je Drašek izglodal, ko je prilezel 'Z mlake na suho, si lahko mislite. Njegov rešitelj ga pokrega, Češ, pusti ptiče pri miru, rajši pomagaj meni pasti, star sem in nadložen, kmalu me pokopljejo, potom pa lahko ti postaneš obč. pastir. Poleti boS pasel krave in svinje, v jeseni boš pobiral ajdovsko zbirno, pozimi pa boš hodil pšena phat za koline. Drašek je ubogai; nikoli več ni nadlegoval ptičev v njihovem do-movju, bili so mu odslej ljubi tovariši na občinskem pašniku. Zabave mu ni manjkalo. Oče Kozar so imeli v vasi najslabše konje. Spomladi so jih morali navadno z drogi vzdigovati, poloti so se potepali po pašniku če niso bili vpreženi pred voz. Drašek jo imel posebno veselje z jahanjem. Prijel je najmlajšo Kozar-jevo kobilo in jo zjahaval celi dan po pašniku. To je trpelo nekaj dni, a nekega dno pridejo oče Kozar po konje in zasačijo mlađega viteza na svoji kobili. DraŠeka prijazno pokličejo k sebi in on gre res s kobilo k njim, nič hudega sluteč. A nenadoma ga zgrabijo za lopatasta ušesa in ga tako obdelujejo, da so mu cvetela ušesa par dni kakor rdeči mak. Drašek je sklenil, se maščevati. Oče Kozar so si radi večkrat privoščili frakelc „to žgeče", in večkrat so pozno v noč merili cesto proti domu od enega jarka do drugega. Ko so pa prišli domov, so Širom odprli vrata in resno vprašali: Kdo je prišel? Žena in otroci so morali biti takoj pokoncu in reči enoglasno: naš hišni oče so prišli, ki nam za kruh skrbijo! Co niso tega rekli, so bili tepeni, da so skakali drug po drugem in si iskali svoj ponočni „kvartir" po sosednjih koruzah in Skednjih. Nekega večera so sedeli oče Kozar zopet v krčmi in bili že precej bojeviti. Drašek je šol ravno mimo in pokukal skozi okno. Kavno prav, si misli. 13do je že pozno, temna jesenska noč, da niti prsta ni bilo videti pred nosom. Tam blizu so zaklali tisti dan boleno svinjo in zakopali čreva v jamo. Pot od krčme proti Kozarjevemn domu je šla skozi ozko blatno ulico, na oni — 7 — in drugi strani jo bil visok plot. Dra-šek .razpne svinjska čreva čez cesto od ■enega plota do drugega. Kmalu prikolovratijo oče Kozar, ponavljajoč svoje vprašanje: Kdo je prišel? Pa joj! Naenkrat začutijo okoli vratu in na rokah nekaj mrzlega in mokrega, stari so se zamotali v svinjska Čreva. Dra-šek pa se je za plotom hudomušno in zadovoljno smejal, malo, da mu ni trebuh počil. Stari se je nazadnje izmotal iz črev, se obrnil nazaj in prenočil tisto noč na krčmarjevem škednju. Dra-šek je ponoči spravil zopet Čreva v jamo, stari Kozar pa je bil prepričan, da mu ie tisto noč sam hudič nastavil zanjke. Tisto zimo so pokopali starega občinskega pastirja Urbana, in ob Jurje-vem je postal Drašek občinski pastir. Dobil je velikanski rog, s katerim je trobil ter klical živino na našo ali domov, velikansko torbo, na osem gub spleten bič in palico. Bil jo poveljnik nad kravjim in svinjskim regimentom, Pa še nekoga jo dobil pod svojo komando. Jurič je bil v vasi premožen, pa zadoUen kmet, ki je moral imeii zmiraj nekaj nosobnega, Česar drugi niso imeli. Knnit sj je dolgouliatega, sivega osla. To je bil halo, ko se je prikazal osel v vasi ali na pašniku. Cele tolpe paglavcev so drvile za oslom, lovile ga za rep in za ušesa, da so mu jih še bolj nategnili. Uboga žival ni dobila nikdar doma krme, na paši pa mu paglavci niso dali miru. DraŠeku so jo osel usmilil in je sklenil, napraviti enkrat oslu dober dan. Pregov oril je par tovarišev - ponočnjakov in neke noči so potegnili Ju-ričevega osla na Štale v seno, počez pa potegnili drog, da bi osel ne padel na Skedenj. Dolgouhatec so je prav po gosposko mastil z dišečim senom, tako dobro se mu še v celem življenju ni godilo. Drugi dan so iskali osla po vseh kotih, pa nikjer ga ni bilo. Toda tudi najboljša gostija začne nazadnje presedati, in tudi oslu v senu jo Postalo dolgočasno, začel je glasno rigati — i—a—i—a—i—a in tako izdal svojo skrivališče. Ljudje so ugibali, kako je neki prišel osel na Štale, žen- ski jeziki so jo hitro uganili: to so na^ pravilo coprnice, ker je bilo ravno ob mladem mesecu. Drašek pa se je na samem smejal, da mu je po trebuhu pokalo. . ,.•••■- Pa tudi on si je poželel enkrat nekaj boljšega. Bilo je v poletnem času, ko so bile zrele prve hruške. Kmet Skopač je imel na svojem vrtu krasne hruške, ki so ravno zorele. Mož pa je bil zelo skop in ni nikomur ničesar privoščil. Nekega jutra je klel po vrtu, češ, neki vrag mi krade hruške, in sklenil je, iti zvečer stražit. Ravno tiste dni so obhajale Drašeka hude iz-kušnjave po Skopačevih hruškah. Tisti večer, ko je stražil Skopač na svoje hruške, je bilo zelo temno, ker se je pripravljalo k dežju. Drašeka je premagala zopet izkušnjava in lezel je previdno proti Skopačevemu vrtu. Med tem pa je čuvaja hrušek pritisnila neka potreba, kateri se ne more nihče izoghiti. Sključil se je pod plot, a v tem hipu skoči kakor zajec Drašek čez plot, pa ravno na SkopaČa. Strašno presenečenje za oba! Komaj sta prišla k sapi, potem se pa podila po vrtu in butala s čelom v slivje. Na^ enkrat pridrvi Drašek do vrtnih vra-tec, ki so kar odfrčala pred njim, on pa se, kakor je bil dolg, zvali v gnojnico na dvorišču, prek njega pa Skopač. A Drašek je bil mlajši in so je kmalu skobacal iz dišeče kopeli ter izginil v temni noči, Skopač pa je klical en čas vse vrage, potem se pa za^ čel sam smejati, jezilo ga je le, da ni spoznal, kdo je bil ta tat, ki je napravil obema tak „Špas“. Ko se je v jeseni zaprla paša, je pobral Drašek svojo zbirco, potem pa je hodil pp hišah košev plest in pšona phal, kjer so mislili koliniti. Imel je pravico, priti na vsako gostijo in na vsake domlatke. Nihče mu ni branil, ker je delal povsod kratek Čas. Nekateri pa ga vendar niso radi videli in so zaklepali pred njim duri. Bila je v vasi bogata hiša, kjer so imeli vsako zimo imenitne domlatke. Ko je bil zopet tak slovesen dan, pride zvečer tudi Drašek, a najde vrata zaprta. Gre na dvorišče, pa tudi vse zaprto. Po- - 8 — gleda skozi razsvetljeno okno in vidi, kako se mastijo s klobasami. Le počakajte, si misli. Kolikor moro, se zadere v okno: vi se notri gostite, zunaj pa imate vse v 6gnju! Kakor bi vstre-lil med nje, skočijo vsi pokoncu in bežijo proti vratom, a komaj se vežna vrata odpro, skoči Drašek notri, pa bajdi v kot za obloženo mizo! Kaj so si hoteli z norcem! Pustili so ga in se je imenitno gostil ž njimi. Kjer je phal pšeno za koline, je i-mel tudi pravico do ene prav velike koline, katero si je surovo nesel domov. Pri neki hiši so se hoteli malo ponorčevali ž njim, pa so mu nabasali pleve v črevo. Seveda je bilo to čudno cvrtje, ko si je Drašek pražil doma plevnato klobaso. Toda dolžan ni o-stal nikomur nič. Shranil je s plevami nadeto črevo, češ, bo že prišlo prav. In res, čez nekaj Časa ga zopet gospodinja tiste hiše naprosi, naj jim pride prosa phat. Drašek je vzel tisto kolino seboj, jo v stopi dobro zmečkal in zmešal med pšeno. Kakšen okus so i-mele potem tiste koline, ni znano, ker tistokrat Drašek ni Šel na „fureŠ“. Tudi tega ne smemo pozabiti, kako je Drašek prašiča lovil. Pri neki hiši so imeli precej velikega in hudega prašiča, ki so ga mislili klati. Kdo ga bo Šel lovit? Ponudi se Drašek. Spustijo ga v hlev, a komaj sta se s pujskom srečala, ga ta nahruli, DraŠku u-pade pogum, butne,vvrata, da so kar odletela, prašič pa za njim, se mu zakadi med noge, ga vzdigne na svojem hrbtu in tako sta se gnala po dvorišču. V sosednjem hlevu so bile zaprte gosi in race, ki so se močno začudile tej praski. Stari racak je na ves glas zajavkal: jaj, jaj, kaj bo zdaj! Gosi pa so spodbujale Drašeka: tiraj ga, tiraj ga! Naposled so nastavili ože ter vjeli prašiča z Drašekom vred. Duhovito je tudi, kako jo Drašek sršenom gnezdo zažgal. V njegovi koči so si sršeni napravili pod slemenom gnezdo. S takimi „o!ri“ pa Drašek ni bil zadovoljen, kor niso nič stanovanja plačevali, pač pa ga včasil opikali. Zvedel je, da se sršeni najlažjo odpravijo, če se jim gnezdo zažge. Drašek res to stori, ali sedaj Šele se mu odprejo oči, kaj je napravil. Ogenj je švignil v streho, in koča je bila naenkrat v plamenu. Komaj je skočil sam doli in ušel na prosto. V stolpu je začelo pritrkavati na ogenj in ljudje sc leteli vkup. Drašekova koča gori! On pa je stal od daleč in se smejal, ker se mu je dobro zdelo, kako jo je sršenom zakuril, Še bolj pa, ker so celi tropi podgan bežali iz goreče koče. Zdaj ni imel Drašek več svoje koče, preselil se je k sosednjemu kmetu in spal poleti na skednju, pozimi pa v hlevu. Nekoč je pa dobil ponoči na Skednju čuden obisk. Lisjak je prišel krast kuretine, ubral je pot čez ške-denj in ravno čez Drašeka. V tem hipu sc Drašek zbudi in zgrabi lisjaka za zadnji nogi, ga vleče k sosedu ter butne ž njim po oglu, da mu razbije črepinjo, S tem se je močno prikupil hišni gospodinji , ker je pokončal kurjega sovražnika. Ko so zaklali ob praznikih starega petelina, je dobil Drašek bedro. Se na stare dni je Drašek s ponosom pripovedoval svojo zgodbo z lisjakom. Nekateri mu te zgodbe niso hotili prav verjeti, Češ, a-U niste imeli doma ogla, da si moral iti k sosedu po oglu butat z lisjakom? Pa Drašek si je pomagal iz zadrege: pa je bilo k sosedu bližje! Tako je Drašek Še marsikatero „pogruntal“, a če bi hoteli vse pripovedovati, bi no bilo konec teh „štorij". Ce Drašek zdaj, še živi, ne vemo, a če Živi, dela gotovo zabavo ljudem. Tudi tak.i ljudje so potrebni na svetu. Izgubljena mladost. V vrtni uti, tam na klopci, Deva bledih lic sedeva: Solzne so ji krasne oči, Koliko trpi pač reva! Kaj je vzrok, da dekle mlado Zmir je žalostno, Ko je zunaj, tam v naravi, Vse tak radostno. Kaj, da sred cvetočih let Rosne so oči ? Kaj v daljavo njen pogled Mnogokrat hiti? — 9 Ah, odšel je, ni ga več, On, ki srcu mir je vzel, Je na veke ji odšel . . . Cvet nedolžnosti je rahel, Dušni cvet je naglo preč; Čuvajmo ta biser dragi, Zgubljen — se ne vme več. Ljubomira. Voščilo k novemu letu. Sivi starček — staro leto vzelo je od nas slovč, rajsko dete — novo leto z ljubkim smehom je prišlč I Kaj za tem se smehom skriva, nam sedaj še znano ni, lahko čaša je pelina, lahko so vesele dni. Daj, o Bog, naj bi prineslo samo le vesele dni, da življenje Vaše srečno v novem letu teklo bi. Znancem mojim in prijatljem voščim, da se jim spolnč nade, koje z novim letom za bodočnost si gojč. Tebi, mili narod Slave, novo leto slogo daj, daj ti pravo, daj slobodo, kar želiš, to vse ti daj ! Starogorski. Razgled V sredini decembra je odstopilo ministerstvo, kateremu je bil na čelu Bienerth.. Tako Slovanom sovražnega in krivičnega ministerstva že zdavnaj bismo imeli, kakor je bilo to. Dokler se ne sestavi novo ministrstvo, opravljajo še stari ministri vladne posle. — Na Ruskem so prišli na sled veliki tajni zvezi prekucuhov, ki je bila razširjena po vsej Rusiji. — Na Portugalskem jo z novo vlado vse nezadovoljno. — Prebivalstvo na Kreti burno zahteva združitev Krete z grškim kraljestvom, in jo pripravljeno z orožjem v roki to izvršiti, — V Ameriki so i-meli strahovit potres; več majhnih o-tokov se je z ljudmi vred pogreznilo v morje. — V Arabiji so nastali hudi hemiri, divji, Arabci so začeli klati kristjane. — V Manchestru na Angleškem se je zgodila strahovita nesreča. Pokvarilo se je dvigalo in obtičalo v rovu ter zaprlo dohod zraka. Vsled tena so so v rudniku vneli plini in nastal je strašen požar. V jami je bilo kakih 800 delavcev in jih je bojda 350 mrtvih. — V gorah ob avstrijsko-ita-lijanski meji je sneženi plaz zasul vo- po svetu. jaško patruljo. Vojaki so šli na rekog-nosciranje 2325 m visoke goro, kar so vdere plaz in jih zakoplje. Mrtvih je šest vojakov, polomilo jim je ude in zdrobilo prsne koše. — Dne 28. dec. so se v Budimpešti sešli zopet avstro-ogrski delegati, to je zastopniki av-strijskih in ogrskih dežel, da se posvetujejo o Izadevah, ki jih imamo skupne z Ogri. Delegacije je otvoril tokrat naš bodoči cesar, prestolomv-slednik Franc Ferdinand, — Po nekar terih krajih mariborskega okrajnega glavarstva razsaja živinska kuga na gobcu in parkljih. — Tudi kolera se v drugih deželah Še zmiraj oglaša, drugih deželah Še zmiraj oglaša — Na predbožični dan, dne 24. decembra se je na Francoskem zgodila na Štirih krajih velika železniška nesreča, vlaški so trčili skupaj, več oseb je mrtvih. Tudi na Angleškem je isti dan trčil ekspresni vlak v lokomotivi, ki sta prod pred njimi vozili. Na vlaku se je vozilo 500 oseb in je bojda 0 mrtvih, mnogo pa ranjenih. — Na, Koroškem blizu Beljaka je trčil poštni vlak ob tovorni, enako na Ogrskem. Dekliški vrtec. Novo leto —novi dan. Mile mise- povrne; napočilo je pa zlato jutro, Čas strice! Novi dan je napočil, dan za- vstajenja. Sedaj pa malo premislimo in Četka! Minulo je staro loto, Šlo je v postojmo pri prvi poglavitni točki, ka-beznano večnost, in so več nazaj ne ko smo delovalo v pretečenem letu, smo si li pridobile kaj zaslug za našo milo 'domovino, smo se li držale naših vzvišenih načel? Nekaj gotovo, kajne? Vsaj tako si mislimo. Ce to natanko premišljujemo, se nam nehote vzbuja dvom v naših srcih, da smo morebiti le premalo storile. In če bi bilo to res, potem pa si danes zarišimo načrt, po katerem se hočemo v novem letu ravnati. Morebiti si bo katera mislila: več pa vendar ne morem storiti, saj tudi nisem zmožna. Pa ljube moje, to je prazen izgovor, ki nima niti ene pna-ve podlage, na katero bi se opiral. Da lahko storimo Še več za blagor mile domovine, to nam kaže lastna pamet; za’ vedajmo se svojega poklica, to je naša sveta dolžnost, ostanimo pa tudi v novem letu vredne hčerke Marijine. Posnemajmo Marijo v vseh Čednostih. Mile'sestrice! Pogum velja! Vsk'lik-nimo večkrat kot je Marija, naša Mati: „Glej dekla sem Gospodova, zgodi so mi po tvoji besedi!" Li ne veljajo te krasne besede tudi nam? Res smo se trudile v preteklem letu, da smo o-kopavale svoj vrtec — vrtec čednosti, pa potrudimo se še bolj, da v tem letu vzgojimo zopet kako novo cvetlico. Ne bi li bilo primerno za nas, ako začnemo n. pr. boj proti pijančevanju in se vnamemo za abstinenčno gibanje? U-pamo, da nas gospod urednik ne bode zavrnil, ampak nam dovolil v „Nar šem Domu“ malo prostorčka, kjer bi mogle poročati o abstinenčnem gibanju. (Opomba, uredništva: Prav radi sprejmemo dobre spise, ki se tičejo treznosti.) V treznosti je vir sreče in zadovoljnosti, zavednosti in izobrazbe, .sloge in edinosti. S trezno glavo si moremo ohraniti tudi trezno življenje. Grdo je videti mladeniča pijanca, a še grše in ostudnejše mladenko-pijanko! Izvržek poštene človeške družbe! Žalostno! Kaj pravite na to? Mladenka, ki mora biti ponos starišev, dušnih pastirjev in ponos naroda slovenskega, in ta naj bi bila pijanka! r Kje jo pač potem up boljše bodočnosti, up napredka in zmage? Ne, sestrice mile, to se ne sme nikdar zgoditi. Hčerke Marijine smo in ona nas bo \arovala, ako so k njej zateka- mo in jo prosimo pomoči. Le pod njenim belim praporom se zbirajmo in obljubimo ji stanovitnost do konca dni. Storimo obljubo v tem novem letu, da se zvesto oklenemo in ž njeno pomočjo tudi to leto srečno začnemo in končamo. Delajmo vstrajno pri prepotrebnih dekliških zvezah, udeležujmo se poučnih shodov, iger itd., kajti vse to nam bode v korist in razvedrilo. Ne o-zirajmo se na zabavljanje naših n nasprotnikov. Obrnimo zlasti pozornost na abstinenčno gibanje in bodimo njega zveste Članice, kajti le potem smemo upati, da se nam ravna pot odpre mo upati, da se nam ravna pot odpre do — zaželjenega cilja. Vse to iz srca želi vaša sestrica Pepca S. Ob novem letu. Drage tovarišice! Zbežalo je staro leto in se pogreznilo v morje večnosti. Oziramo se nazaj in v duhu vidimo vse naše delovanje, vse trude in boje, vsa zaničevanja, ki smo jih prestale v teku starega leta od naših nasprotnikov. Pa srečno smo vse prestale, in zdaj gledamo z radostjo nazaj, ker vidimo, da naš trud ni bil zastonj. In zdaj stojimo na pragu novega leta. Kaj prineslo bode leto, novo leto zdaj začeto, vprašamo s pesnikom ? Skrita nam je bodočnost. Vendar smemo trditi, da nam bo srečno in milo, ako bomo živele čednostno še naprej. — Zato pa v novem letu, drage sestrice, na delo z novo požrtvovalnostjo in srčnostjo. Glejmo, da letos pridobimo vse ostale tovarišice, ki še niso našega mišljenja. Ti pa, ljubo dete v jaslicah, mali Jezušček, blagoslovi našo mlado četo. Ne daj, da se pogubi v sovražnem svetu. Ti jo varuj, da ne zaide na kriva pota. Me pa ti obljubimo, o ljubo nebeško Detece, da ti bomo vedno zveste ostale, in potem upamo, da se bomo enkrat veselile pri Tebi in Tvoji nebeški materi Mariji. Srečno in blagoslovljeno novo leto želi vsem svojim somišljeni-cam Ljubomira. Dobra gospodinja. Divjačina (nadaljevanje). Pripravljanje zajca: Zadostno kvašen ali pečen zajec se prereže povprečki na dva dela, na mladega zajca ali prednji del in na zajčevo ozadje. Vsak del zahteva drugo ravnanje. 11 a)7Mladi zajec se pripravlja kakor obara (ajmoht), samo da se doliva na pol z juho ali'vodo, na pol s precejeno strojo (paco). Kot dodatek se nudi: pražen riž ali zabeljene rezance, b) Zajčevo ozadje špika se s slanino in speče kakor druga pečenka; ko se je meso že skoraj do celega speklo, odlije se nekaj masti iz ponve ter poliva pečenko po malem s precejeno strojo. Zadnji pridatek je nekaj žlic kislega vrhnja. Kdor želi imeti več in morda gostejšo omako, naj dela posebej na odliti masti suhi žolti pražnik in ga naj primeša omaki; dolivati je v tem slučaju na pol z juho, na pol s strojo. Razrezan zajec se vravna na ovalu, polije z omako, krasi z malimi pečenimi krompirčki, makaroni ali tudi z neposlačenimi zmočejevini krafeljki (Butterkrapfen). Kot dodatek priporočam še- riž, male cmoke, nokerle in polento, c) Kdor ima občutljiv želodec naj uživa pečenega zajca brez omake, s solato ali planinskimi jagodami (Preiselbeeren). <1) Izvrsten je tudi baše iz zajčjega me-sa* (glej baše iz mesa domače kuretine) naj si bo v vrhnjevi omaki ali tudi suh s salato. Kar smo povedali o zajcu, to velja večji ^el, osobito glede kvašenja tudi o srni, jelenu in divji kozi. Lepši kosi, kakor hrbet, stegno pripravljati je kakor pečeni zajec, manjši kakor mladi zajec. jJdpadki, od kosti odluščeni meseni koščki se vporabljajo za guljaš. Tudi naše iz manjših delov mesa priporočam. *z stegna pa se lahko naredijo izvrstni, ukusni zreški (šniceljni). Dodatki so isti kakor pri zajcu. V prihodnji številki govori o divji Perutnini stara kuharica. Se zopet o plesu. Večkrat se nas Je na naših dekliških shodih že svarilo Pfed plesom. Spoznale smo, kako škod-Jly in nevaren je ples za pošteno dekle. M,slim, da ne bo odveč, da tudi jaz iz-P.legovorim par besed, predrage tovar-Slce> o tej razvadi, ker bliža se zopet Predpustni čas, kije zelo poguben, ker y?vno v tem £asu se največ prepleše. I je stara pregreha. Plesali so zraelci okoli malika zlatega teleta. Tudi P esalci darujejo maliku, velikokrat v°je življenje, največkrat pa svoje duše. Veliko mladih . deklet si ravno na plesiščih izkoplje prerani grob. Žalostnih izgledov je na izbiro. En zgled vam hočem navesti. Pred leti sem imela prilubljeno tovaršico. Bila je res pridna, še mlada deklica. Ker pa je, bila žalibog blizu gostilne doma, jo je polagoma godbeni glas izvabil in privabil na nesrečni kraj plesišča. Prišel je oni obžalovanja vredni dan, toje pust. Prijateljica me pride obiskat in me povprašuje, bili ne šla danes kam na zabavo. Odgovorim: najboljše človek stori, če je doma in si ohrani mirno vest. Spremim jo na njen dom. Tudi mati njena nama prigovarja, naj grevi na ples in zabavo. Sklenili sve obe, da ne grevi in s tem sklepom sem odšla domu. Med tem je mati svojo hčerko pregovorila in šla je na ples. Ravno tisti večer se je prehladila. Njeno mlado življenje je začelo hirati. Drugo nedeljo po pustu je nikjer ni bilo videti. Povprašujem po njej in zovem, da je morala k zdravniku in bolehala je celo leto do mes ca septembra. Oh, kakšne obljube je delala, kako bo ravnala, če ozdravi. Pa ni ji bila sreča mila. Jetika jo je grozno posušila. V septembru je bilo končano njeno osemnajstletno življenje. Tovaršice mi drage! Tu imate vzgled za svoja mladostna leta. Omenjena mati je žalovala celo svoje življenje za edino hčerko, kateri je povzročila po svoji lastni krivdi prerani grob. Torej še enkrat svarim: nikdar in nikoli na ples! Pošteno dekle pomni dobro: za mladenko, ki na ples zahaja, se joka nedolžnost. Ne zabite besed nepozabnega Slomšeka: Na plesu nedolžnost umira, domu grede pa umre. V pustnem času si lahko priredite kako zabavo, veselite se in lepo prepevajte, a varujte se plesa, našega najhujšega sovražnika. Mladenkam, ki gredo na tuje. »Ljubo doma, kdor ga ima!« tako pravi pregovor. Vendar ne more vsikdar in,, povsod veljati, da bi namreč vsakdo ostal vedno doma in nikdar ne šel v svet. Zato sem se namenila pisati, Vam drage mladenke, ki morate ali hočete zapustiti domači kraj. Opozoriti te hočem, draga tovaršica, ki misliš iti med svet, da nikar ne pozabiš, se vprašati že doma: Kam greš, zakaj greš in ali si dovolj trdna v verskem in narodnem oziru ? 1. Kam greš; marsikatera ne pomisli, ima li že dobro službo pri rokah ali ne, ampak si misli, bom že dobila kako službo in potem res mora ostati tam, kjer se ji nudi priložnost bodisi dobra ali slaba, in malokatera še ostane potem v velikem šumnem mestu na dobri ali vsaj na srednji poti. 2. Zakaj greš ; žal gre tudi marsikatera tako v slepo srečo med svet, tam se kmalu izneveri verskim in tudi narodnim dolžnostim, in še celo napravlja os svojim domačim. Morda te žene v svet nečimernost ali drug slab namen ? 3. Ali si dovolj trdna, ker tudi v tem malokatera premisli, kaj je pravi Slovenki dolžnost. Malokatera dobro premisli, če je dosti duševno oborožena zoper vse mestne zapeljivosti, zoper vse zanjke, v katere si, posebno v mestu, prizadevajo vloviti mlado še neizkušeno dekle. Ako dvomiš, boš se li lahko zoperstavljala ali ne, je boljše, če nimaš doma, da si poiščeš službo na deželi. Ako pa imaš trden sklep iti v mesto, ker pregovor pravi: »Kolikor več znaš, toliko več veljaš«, poišči si zavetišča, kjer boš poleg svojih časnih potrebnih vednosti zajemala duševno hrano in kjer boš napredovala in ostala krščansito-narodna. Svet napreduje v mnogih ozirih, vse sili k napredku. Človek, ki se poslavlja od zlatih detinskih let brezskrbnosti in stopa v življenje, sprva boječe — je potreben opore. Sola ga sprejme v svoje varstvo, mu deli duševno hrano in kaže pot v življenje. Komur je napredek in splošna izobrazba resna stvar, se bo zanimal za vse in se oprijel vsega, kar mu bistri um in žlahtni srce. Kdor pa ne kaže do tega nobenega veselja, ostane zarobljen nevednež ali pa postane razuzdanec. Človek ima tudi srce, katerega ne sme zanemariti: tudi notranjo ali srčno izobrazbo si mora pridobiti. Obojna izobrazba zunanja in srčna morata napredovati sorazmerno. Če ni notranje, je človek kakor stroj brez srca in čustev; če pa ni zunanje, si ne ve v svetu pomagati. Pri splošni izobrazbi pa je treba trdnega krščanskega temelja, da se zgoji pravi značaj. Ker pa postavljamo cilj življenja višje, kakor ga pozna posvetna veda, zato moramo krščanska načela upoštevati, moramo nekaj misliti, študirati, brati. Ni pa dobro, kar vse povprek brati, ampak moramo med knjigami izbirati. Zato pa moramo na celi črti uveljaviti takozvano »Zvezo«, ki nam naj bo povsod zanesljiva opora. Spoštujmo same sebe, drugi nas ne bodo, če se ne bo^o same. Bodimo prave katoliške Slov,,., .e in marsikaj bo drugače. Katoliški kristjan mora tudi ljubiti svojo domovino. Jezus sam je pokazal z zgledom in besedo, kako moramo ljubiti svoj narod. Vera domovinske ljubezni ne otežuje, nego še jo posvečuje, ji daje trden temelj. Globoko veren narodnjak žrtvuje tudi samega sebe, če zahteva to njegovo domovinsko mišljenje. To velja tudi nam. Ne smemo se sramovati tudi v javnosti izvrševati, kadar to zahteva sv. vera, svoje verske dolžnosti in se potegniti za čast božjo. Ne smemo pa se tudi sramovati očitno priznati, da smo in hočemo biti in ostati zavedne Slovenke. Da boš mogla povsod kazati neustrašeno svoj slovenski značaj, poišči si takozvana »zavetišča« za varstvo žensk, kakor: v Gradcu slovensko društvo »Kres«; v Mariboru »Marijanišče«; v Ljubljani društvo »sv. Marte«; v Trstu zavod »sv. Nikolaja«. To v velikih mestih. V manjših krajih pa najdeš povsod že vpeljano Marijino družbo, kateri se lahko, če pa si že družbenica, celo moraš takoj po prihodu pridružiti. Ne zamerite mi, če tukaj omenim, da sem se jaz tudi, ko sem prišla v daljno službo na Primorskem v velikem trgu Sežana, takoj v začetku tamkajšnjega bivanja pridružila ondotni Marijini družbi. In v družbeni knjižnici sem dobila mnogo lepega berila, ki mi je bilo v razvedrilo zlasti ob času, ko so se drugi kratkočasili na plešiščih. Naj še omenim en slučaj, kako sem videla v Trstu, ko sem bila na izletu, eno mladenko iz slov^ -13- trga K. tavati po mestnih ulicah in milo jokati, ker ni dobila službe. Kako žalostno ! Poročaj pa tudi družbenemu voditelju, da dobiš potrebnih nasvetov za svojo prihodnjost. glej> draga mladenka, če vse to premisliš in tudi izpolnjuješ, kar sicer ni pretežko, samo treba je jeklene volje; boš mnogo koristila domovini, boš v zadovoljnost svojim domačini, dajala boš dober zgled, največjo tolažbo pa boš imela sama, ako boš srečno dokončala svoja dekliška leta. S ponosom boš lahko zrla na svojo preteklost. Vsem vrlim mladenkam širne Slovenije novoletni pozdrav izroča Slavka Horvatova. Društveni Negova. H koncu se cam bliža staro leto in ker vidim svojega očeta po njihovi stari navadi delati račun, da svoje dohodke spravijo v red s svojimi stroški, da spoznajo, kako stoji gospodarstvo, se mi zbudi misel, naj bi tudi me dekleta oziroma družbenice pogledale, kako je kaj naša družba v preteklem letu napredovala ali zaostala, pri tem premišljevanju se mi dozdeva, da če nismo najbolje, smo pa vsaj povoljno napredovale, dozdeva se mi, da se v naši župniji obrača vse na boljše. Da se ne motim, mi potrjujejo oče sami, ob sedanjih dolgih večerih si po skupni večerni molitvi kaj radi vsedemo za peč, potem nam oče radi pripovedujejo o prejšnjih časih in med drugim so že večkrat omenili, kako se je v naši župniji marsikaj na boljše obrnilo. Nekdaj tu ni bilo nikakega božjega miru, vedni pretepi in mnogo ubojev in umorstev. Ker oče pravijo, da so_ že Abrahama videli, se spominjajo pač precej daleč nazaj. Kako žalostno je bilo pri nas, kaže stara pesem, ki med drugim pravi : »Kdor k Negovi gre Marijo častit, je v nevarnosti življenje zgubit.« Ali sedaj je tukaj zlati mir, edinost in zastopnost vladata povsod, to spričuje že cerkev sama, pri kateri je vedno kaj novega in lepšega, seveda mora vsako podjetje imeti in se zahvaliti svojemu dobremu mojstru, tako ludi naša župnija mora biti hvaležna blagemu m prijaznemu dušnemu pastirju g. župniku. Pred kratkim so sprožili misel, da bi se Marijino družbo naročila nova zastava dekliška. v.lanice Marijine družbe se veselijo tega davka in hočejo tekmovati pri tem darovanju, ''endar pa ako ravno hočejo z veseljem Mariji kaj darovati, ne bo to tako z lahkega šlo, ker Je župnija mala, zastava pa hoče biti lepa in J^lik >, za to bi jaz malo s strahom na pomoč klicala sosedna dekleta, ker jih več poznam, da premorejo nekaj pod palcem in so vse te častilke Marijine. Kdor koga ljubi, mu tudi rad kaj da. Prinesite tedaj kako darilce. Me družbe-n,ce vam bomo hvaležne, mati Marija pa vam stoterno povrne. , Kostrivnica. Od vseh strani se sliši, ^ako napreduje mladina, ustanavljajo se Marij, družbe, mladeniške in dekliške zveze, prirejajo škodi itd. In ravno to me je nagnilo, da tebi, glasnik. draga kostrivniška mladina, napišem nekaj vrstic, da bi se tudi pri nas že ustanovljena Mar. družba bolj razcvitala, da bi tudi pri nas se začeli organizirati v mladeniško in dekliško zvezo. Dne 20. listopada, na praznik varstva Device Marije je bil pri nas prvi slovesni sprejem v Mar. družbo in je pristopilo lepo število deklet, a naši fantje so bolj malomarni za dobro stvar. Pri tem pa tudi ve dekleta lahko veliko dosežete, ako svoje brate pregovorite, na pristopijo k Mar. družbi in mladeniški zvezi. Kaj pa je krivo, da je naša mladina tako malomarna in zaspana? Manjka nam pravega vodnika, najbolj pa navdušenih in za dobro stvar vnetih mladeničev in deklet Zatorej ti kličem, draga mladina, posebno naši mladeniči: zdramimo se zdaj po novem letu, in začnimo novo življenje, ker dnevi so resni in časa je malo! Splošno geslo današnjega časa je povsod: Naprej ! Oklenimo se trdno mladeniške zveze in Mar. družbe, ki nas bo navajala k poštenemu življenju. Nadalje je nujna potreba prebiral i dobre knjige in časnike, zlasti mladi ljudje naj radi prebirajo »Naš Dom«. Mladost le hitro mine, in prišel bo čas, ko bode temu in onemu mladeniču treba samostojno nastopiti. Takrat se bo reklo: zdaj pokaži, kaj znaš ? Kako boš pa znal, če se je samo s takimi fantalini družil, ki ne znajo druga ko nedelje in praznike one-čaščevati, po krčmah razbijati in zabavljati črez vse svete reči. Marsikateri bo vprašal, kaj pa bom imel končno od vsega tega? O nikar se ne boj, plačilo ti ne izostane. Prvo plačilo ti bode mirna vest, veselo in zadovoljno srce, in drugo pa, kar je največ vredno, je poštenje in dobro ime. Kaj pa naj naši duhovni voditelji rečejo, ki se z nami toliko trudijo in skrbijo, da jim dostikrat gre za življenje, pa ne želijo drugega plačila od nas, kakor da jim pokažemo z vzglednim življenjem, da njih trud ni bil seme, vrženo na skalo ali med trnje, ampak da je padlo njih seme v naših hvaležnih srcih na rodovitna tla, ter bo obrodilo v svojem času stoteri sad. Delajmo torej neprenehoma. Ni praznik, predragi mi, naše življenje, življenje naj nam bo delaven dan. Družbenik Marijin. Skale. Draga mladina! Prestopili smo prag novega leta. Z novimi upi pričakujemo — T4 — in zremo v negotovo bodočnost, vprašaje se, bode-li nam tudi prihodnje leto prineslo ono živahno gibanje, ki smo ga dosedaj opazovali pri slov. mladini. Upamo in prepričani smo, pa bodo na.ši vili slovenski mladeniči in mladenke še bolj stanovitno nadaljevali svojo versko in narodno izobrazbo. Nekai pa moramo zelo obžalovati pri naši mladini, in to je grda razvada, ki jo žene v svet, si iskat sreče v tujini. Oh koliko slovenskih fantov in deklet zapusti po nepotrebnem svoj ljubi domači kraj, morebiti z dobrim namenom, da se v tujini nekoliko izobrazi in pridobi znanosti, a marsikateri fant in dekle se grozno motita, ker prideta v slabe tovaršije in namesto, da bi se kaj naučila in pridobila znanosti, pa si nakopljeta večkrat nesrečo ali prezgodnji grob. Svariti moramo naravnost one, ki odhajajo le radi tega, ker se jim dozdeva domača gruda premalenkostna in prerevna. Ne zaničuj domačega dela in ne sramuj se svojega stanu, kajti vsak stan je od Boga in v vsakem stanu lahko tudi v domačem kraju zadovoljno in srečno živiš in se tudi zveličaš. Marsikateri slovenski oče, mnoga slov. mati, ki stavita vse upe na svoje otroke, točita bridke solze za svojim ljubim sinom ali drago hčerko, ki ji preti v tujini nevarnost, da se pogubi na duši in na telesu, Zato dragi slovenski fantje in mila slovenska dekleta, le dobro premislite, kadar odhajate in se poslavljate od doma, v kakšno hišo greste, da se ne boste prepozno kesali, če že res morate od doma. Prva skrb naj bo, da boste lahko spolnovali svoje verske dolžnosti in pred vsem čitali tudi dobre časnike in knjige. Pri vsem tem pa Vam bodi posebna skrb za zdravje dušno in telesno! Koliko mladih mora v prezgodnji grob, ker se za ta največji zaklad človeški premalo brigajo. Marsikateri mladenič in mladenka niti ne Čutita svoje nevarnosti poprej, posvetni in mestni šum ter veselje ju premami, da ne spoznata pravočasno nevarnosti in pogube. Zato dragi slov. mladeniči in slovenska dekleta, poslušajte glas ter ne iščite negotove sreče v tujini, ampak svojo srečo iščite rajši v domači slovenski zemlji, mirno domače življenje in delo naj bo' vaše veselje. Škalski mladenič. Sv. Peter pri Mariboru. »Naš Dom« gotovo že misli, da je naša dekliška zveza zaspala, ker se tako dolgo ni oglasila. A to se ni zgodilo in se ne sme zgoditi, dokler se v naših žilah pretaka slovenska kri. Imele pa srna odveč drugih skrbi, zlasti s pletenjem vencev za našo primicijo. Uprizorile smo tudi v tem času dve prelepi mladeniški igri: »Marjeta« in »Slavica ali boj za vero in čednost«. V zadnjih dveh shodih, to je meseca novembra in decembra so nam vlč. gospod predsednik pred-našali o namenu in cilju našega novoustanovljenega cerkvenega društva. Mimika Muršič je poročala o gospodinjskem tečaju v Teharjih. Krajnc Lizika je deklamirala »Marije ne bom zapustila* in Plečko Berta »Angelci so zapla-kali«. Bračko Roza je govorila o važnosti časa, posebno, kaj se mora zgoditi v teku petih minut, Oman Barba pa o poklicu nežnega spola. Zadnjič nam je Cvikl Ana še podala nekaj koristnih nasvetov iz domače higijene. Tako smo vendarle zopet dobro zaključile staro leto. Govorniške vaje. Združujmo se! Predragi mladeniči! Bogu hvala za ta krasni dan! Srca naša so prijetno ginjena. Slavlje lepo Obhajamo, toda kako je prišlo do njega ? Naše slavlje, naš današnji mladeniški Marijin shod je sad, prelep sad naše katoliško-narodne mladeniške organizacije. Mladeniči! Sv. pismo kliče na nekem mestu : Gorje samemu! In ne zastonj. Zakaj kdor nima opore, nima zvestega prijatelja, nima dobre duše, kateri bi se razodel, na katero bi se naslanjal, kaj lahko in skoraj gotovo pro-ade v velikih nevarnostih današnjega po-varjenega sveta. Slovenski mladenič, krepak po telesu bistroumen po duhu in blag po mišljenju, naj bi propadel ? Žal, le premnogo jih zajde, se jih poizgubi. Ali naj tudi mi hodimo isto žalostno pot? Bog ne daj tega! Zato pa ne pozabimo dveh imenitnih reči: zato se združujmo v Marijinih družbah združujmo se v mladeniških zvezah! Velika večina tu navzočih nas je pri Marijini družbi, Nekateri niste pri družbi, ker še je nimate v župniji, ali pa vas je kak prazen izgovor zaviral, da še niste pristopili. Jaz; rečem : Hvala Bogu in Mariji, da sem v družbi Marijini 1 Zakaj ? V njej imam tako lepo priliko ohraniti neskaljeno svojo mladostno srečo, ohraniti srce čisto in pošteno in to je pri mladem človeku poglavitna stvar. Poštena, čisto-preživljena mladost je človeku podlaga poznejši sreči in zadovoljnosti. Marijina družba me ohranjuje v varstvu Brezmadežne, me vspod-buja k posnemanju njenih čednosti in mi daje najboljše pripomočke, da si lahko ohranim mirno vest in čisto dušo in telo. Pa nisem sam v družbi. Velika četa enako mislečih bratov hodi isto pot, se vnema za iste vzore kot jaz. In to me vedno znova navdušuje, da naj ostanem stanoviten v krščanskem življenju, saj je človekovo srce le tedaj mirno ko počiva v Bogu. To srečo privoščim vsakemu slov. mladeniču. Bratje, ki ste združeni v Mar. družbah, vstrajajte v njih. Niste vi sami družabniki, nego najodličnejši možje na svetu so bili in so še sinovi Marijini: cesarji in kralji, papeži in škofje, najimenitnejši državniki in prvi učenjaki. Vi pa. ki še niste družbeniki, pristopite sedaj, da vam ne bo čez leta žal, bridko žal, da ste toliko dobrega zamudili ravno v Marijinih družbah. : — 15 — Da, bratje, združujmo se v družbah Marijinih, one so podlaga naše bodoče sreče, vir notranjega miru, poroštvo nedolžnega, poštenega življenja. Pa še nekaj ! Združujmo se tudi v mladeniških zvezah. Zopet povdarjam : ni mi žal, nikdar ne za čas, ki sem ga posvetil delu, izobrazbi pri bralnem društvu, pri mladeniški zvezi, pri njenih prireditvah. Kaj je mladenič brez pouka, brez izobrazbe dandanes? Saj jih vidite one suroveže naše, kako se obnašajo, kako živijo, za kaj se vnemajo! In sad njihovega prizadevanja je : žalost starišev, sramota celega domačega kraja. Za tako delovanje in življenje nam Bog ni dal čvrstih mladih let in bistrih dušnih moči. Kak razloček je med mladeničem, ki je v vsem dobro podučen, izobražen in med mladeničem, ki sovraži luč, lepo knj'g0) lep časopis, dober nauk, pa ljubi le temo, pitje in bitje ter se udaja najgršim hudobijam ! Bratje! Kar nas je danes tu, obljubimo si, da bomo naj krepkeje in najvstrajneje nadaljevali naše delo pri naših mladeniških zvezah po leti in po zimi. Voda, ki stoji, zasmrdi, le voda, ki teče, ostane čista, dobra. Isto je s človekom. Marsikdo se vname za kako dobro stvar, pa kmalu omahne, zaspi, pa vse dobro opusti. Ali naj bomo mi mladeniči taki omahljivci ? Ali naj zapustimo pravo pot navdušenega dela za Boga in domovino, ki smo jo nastopili s toliko vnemo? Prav za to smo se sestali danes na tem shodu, da se dušno oživimo in okrepčamo za delo v prihodnjosti, da znova obljubimo vstra-jati na potu, ki edino vodi nas in naš narod k pravi sreči, časni in večni. Na delo torej tovariši ! Poživimo bralna društva z našimi mladeniškimi zvezami. Ne glejmo ravno na veliko število nedelavnih udov. Velike koristi za društvo je, če ima vsaj 10 čvrstih mladeničev združenih v mladeniški zvezi. Malo število nas naj ne straši! Naj velja o naših četah črnogorski pregovor: Malo nas je, a smo junaki! Sicer pa delajmo, da pridobimo v naš krog vse dobromisleče poštene mladeniče. In takih še ima vsaka župnija precej. Bratje mili! Ne pozabimo torej : v naših Marijinih družbah in v naših mladeniških zvezah počiva naša in narodova sreča, naša in narodova moč, naša in narodova nada boljše prihodnjosti slovenske ! Pozdravni nagovor pri ustanovnem shodu dekliške zveze. Spoštovane zborovalke! Iskreno vas pozdravljam, mladenke preblage, ki sem ste prispele, da bi se za namene, svete in blage danes tu vnele. Mi stopamo danes v javnost. To zahteva naša čast in naša korist. Pravim, to zahteva naša čast. Dekletom se sicer spodobi, da smo tihe in skromne. Če pa ostanemo popolnoma tihe, bodo nas naši nasprotniki zaničevali. Tega pa ne smemo dopustiti. Kajti poštena mladenka, mora skrbeti za svojo čast. Da javno nastopamo, zahteva naša korist, ker se s tem potegujemo za svojo naobrazbo. In to najdenfo v pošteni družbi, v naši zvezi. Tukaj bomo našle podučlpvo berilo, podučljive knjige, dobre časnike, posebno »Naš Dom«, ki je naravnost pisan za krščansko mladino, krščanske mladeniče in dekleta. Ob enem bomo se privadile javno nastopati, javno govoriti ali kake lepe pesmi deklamirati. S tem bomo si bistrile um, blažile srca in si urile zmožnosti ter si spopolnjevale naše znanje. Imamo pa tudi nasprotnike. Teh se nam ni treba bati, ampak stopajmo svojo pot pogumno naprej. In to lahko storimo, ker imamo dobre voditelje. Vemo, da je naš cesar nastopil vlado z geslom: Z združenimi močmi ! Po tem geslu se ravnajmo tudi mi in stopajmo srčno in pogumno naprej. Slovstvo. Starišem. Pouk o vzgoji. Spisal Anton Bonaventura, škof ljubljanski. Cena izvodu 60 vin., deset izvodov in več po 50 vin. Mladeničem. Drugi zvezek. Življenje po veri. Spisal Ant. Bonaventura, škof ljubljanski. Cena izvodu 1 K 20 v., deset in več izvodov po 1 K. Obe knjigi sta izredno važni za vse družinsko življenje. Pisatelj se je prepričal, koliko mater je slabih in bolnih, koliko otrok bledih, slabotnih in zgodaj umrlih, ker matere ne vedo, kako naj se obnašajo pred porodom in po porodu svojega otroka. Opazil je tudi, kako pomanjkljiva, celo naravnost napačna je vzgoja otrok, ki se preslabo oborože za borbe zoper pogubno poželjivost, pa se zgodaj pokvarijo na duši in na telesu. Temu je hotel opomoči s knjižico namenjeno staršem, v kateri podaja staršem prav natančen pouk za vzgojo otrok od prvega začetka, pa do 14. ali 15. leta starosti. Nadalje je pisatelj z veliko bridkostjo srca opažal, kolike so nevarnosti za naše sicer plemenite mladeniče, da zabredejo zgodaj v surovosti, v pijanstvo in v nečistost, pa razdirajo ne le svoje osebno zdravje, ampak tudi srečno družinsko življenje. Kot vzrok tem tužnim pojavom je spoznal pomanjkanje pouka sploh in posebno pouka o poželjivosti, o njenih virih, razlogih in posledicah. Zato je mladeničem namenil knjige o verskem življenju, v kateri natančno razpravlja o vseh straneh življenja, kakor se razvija v srcu mladeniča, ki raste in dozoreva dušno, telesno in spolno. Prav obsežno govori o čistosti (str. 31—41), o nezmernosti (str. 62—89), o nečistosti (str. 89—110) in o družini (str. 154—174). Dodal je pisatelj prav lepe nauke o društvih za blagostanje, za izobrazbo in za krščansko življenje (str. 114 do 182) in pa o domovini slovenski, avstrijski in nemški (str. 187—190). Dobe se tudi še knjižice istega pisatelja, ki so že prej bile izšle: Mladeničem. Prvi zvezek. Obramba vere. Cena izvodu 1 K, desetim izvodom in več po 80 v. Dekletom. Prvi zvezek. Krščansko življenje. Drugi natis. Cena izvodu 80 v., desetim in več po 80 v. Ženinom in nevestam. Pouk za srečen zakon. Cena 30 vin. Vse te knjige se dobe v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Mater dolorosa. V sedmih dramatskih slikah. Silvin Sardenko. Ljubljana 1910. Izdalo »Apostolstvo sv. Cirila in Metoda«. Natisnila Katoliška tiskarna. Cena 1 K. L. 1908 je »Dom in Svet« objavil »Mater dolorosa« (Žalostna Mati božja v pesniški obliki) Sedaj pa je pesnik Silvin Sardenko objavil svoj umotvor v popolnoma prenovljeni obliki, priredil ga je za dramatične predstave, zlasti za ženske Marijine družbe in ženske organizacije. Knjižica je posvečena Mariji in njenim družbam. V tem dramatskem umotvoru srečamo globoko nežno žalost, ki pa ni brez solnca in tolažbe; saj je Devica Marija trpela tudi za nas in tako postala tolažnica žalostnih. — Oseb je devet, med njimi samo ena moška vloga, ki jo pa lahko prevzame tudi ženska. Naročanje te lične knjižice in uprizarjanje tega dramatičnega dela toplo priporočamo. Drobtinice. Kakšno je bilo leto 1811? Zgodovinarji poročajo, da je 1. 1811. prirastlo srednje veliko vina, a bilo je tako izvrstno in sladko, da se enakega najstarejši ljudje niso spominjali. Tudi ohraniti se je dalo prav dolgo in se je kot starina prodajalo po 1 gl. do 2 gl. bokal. Leto je bilo bolj suho in je vsega še precej prirastlo. Zato pa so naslednje letine bile slabše. Iz leta 1811. je še omeniti, da je takrat padla vrednost denarja na eno petino, vsled česar so mnogi prišli na beraško palico, zlasti tisti, ki so imeli svoje premoženje v denarju. Zavoljo francoskih vojsk in slabih letin je nastala strašna draginja, denar je izgubil veljavo in vlada je 10. februarja 1811. izdala skrivni ukaz, ki se je razglasil 15. marca ob 5. uri zjutraj. Od te ure naprej so papirnati bankovci imeli le petino vrednosti. Kdor je n. pr. 14. marca imel v papirju 100 gl., je drugi dan to veljalo le 20 gl. Nasprotno pa, kdor je bil n. pr. dolžen 5 gl. davka, je moral plačati 25 gl. Vroča voda kot zdravilo. Neki angleški zdravnik priporoča vročo vodo v teh le slučajih: Če te glava boli, daj si vlivati na tilnik kolikor mogoče toplo vodo in noge porini tudi v toplo vodo. Če imaš drizko in te grize, namoči kos platna v vročo vodo in deni na želodec. Enako pri vratnem vnetju ali če te zob boli, ali imaš protin, na boleči ud deni v vroči vodi namočeno ruto in jo ovij še s čim drugim. Jubilej poštnih znamk in nabiralnikov. Te dni je preteklo 70 let, odkar so se pričele prvič rabiti poštne znamke. L. 1837. je angleški zavarovalni uradnik Rooland Hill sprožil v javnosti misel, naj bi se vpeljaja za pisma enotna pristojbina, ne glede na to, kam se pismo pošilja. Angleška poštna uprava se je izpočetka temu upirala, morala pa je končno ugoditi trgovcem, ki so najbolj silili na to, in v zadnjih dneh leta 1840, je vpeljala prve poštne znamke in poštne nabiralnike. Posledica te novosti je bila, da je pisemski promet nenadoma zelo narasel in poštna uprava je kljub znižani pristojbini imela večje dohodke. Polagoma so sledile Angleški ostale države. V Avstriji so leta 1850. uvedli trojno pisemsko pristojbino in istočasno so začeli postavljati povsod poštne nabiralnike. Do tega časa pa so morali ljudje nositi pisma na pošto in čakati po več ur, da so jih mogli oddati. Poštni predalček. P. Regulili smo vinograd, pa smo našli v zemlji vse polno loncev, notri je bil neki pepel in pa razne drobnarije, tudi kosti. Kaj to pomeni? Odgovor: To so starinski grobovi, še morda iz časov pred Kristusom. Zakladov v takih loncih ni, ampak za zgodovinsko vedo so velike važnosti. Takih reči nikar ne razbijati, ampak jih skušajte cele izkopati in lepo shraniti. Najdbo pa naznanite »Zgodovinskemu društvu« v Mariboru. — S. Razmere me silijo, da grem v Maribor zasluška iskat. Rad pa bi tudi tam bral slovenske knjige in časnike ter zahajal v slovenska društva. Kam se naj obrnem ? Odgovor: Oglasi se v Cirilovi tiskarni, Koroške ulice 5 (blizu Alojzijeve cerkve). Tam zveš vse.