URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE r i vt.: Številka 2 Ljubljana, sreda 29. januarja 1975 Cena 10 dinarjev Leto XXXII 92. Na podlagi šestega odstavka 13. člena zakona o gozdovih (Uradni list SRS, št. 16-135/74) izda-ja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije O 1> L O K o merilih za najnižji obseg prispevka za biološka vlaganja ter o načinu obračunavanja, vplačevanja in podrobnejšem namenu uporabe sredstev tega prispevka I 1. Temeljne organizacije združenega dela in obrati za kooperacijo v okviru gozdnogospodarske organizacije združenega dela (prvi odstavek 9. člena zakona o gozdovih) obračunavajo in vplačujejo prispevke za biološka vlaganja od gozdov v družbeni lastnini in od gozdov, na katerih je lastninska pravica, v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v gozdnogo- -spodarsko organizacijo. 2. Prispevki za biološka vlaganja se obračunavajo in vplačujejo od odkazanega in posekanega drevja, v nasprotju z določbami zakona o gozdovih posekanega ali pa kako drugače podrtega drevja v gozdovih, razen od tistega lesa iz gozdov, na katerih je lastninska pra- , vica, od katerega se prispevek za biološka vlaganja ne plača. 3. Prispevek za biološka vlaganja od gozdov v družbeni lastnini obračunavajo in vplačujejo tudi organizacije združenega dela, ki niso gozdnogospodarske organizacije, če z gozdovi v družbeni lastnini upravljajo na podlagi četrtega odstavka 9. člena zakona o gozdovih. Te organizacije obračunavajo iij plačujejo ter uporabljajo prispevek za biološka vlaganja tako kot velja za gozdnogospodarske organizacije. II 1. Obseg prispevkov za biološka vlaganja od gozdov v družbeni lastnini in od gozdov, na katerih je lastninska pravica, mora za posamezno koledarsko leto znašati najmanj toliko, kolikor je potrebno, da je za vse gozdove gozdnogospodarskega območja zagotovljena izvedba del s področja gozdnogospodarskih dejavnosti, ki so posebnega družbenega pomena po prvem odstavku 4. člena zakona o gozdovih (varstvo in gojenje gozdov, gozdno semenarstvo in drevesničarstvo, urejanje gozdov in odkazovanje gozdnega drevja za Posek). 2. Organ upravljanja gozdnogospodarske organizacije porazdeli obseg prispevkov za biološka vlaganja, Ugotovljenega po prejšnjem odstavku, na enoto mere Posameznih gozdnih sortimentov. Na tej podlagi določi obenem tudi odstotek, s katerim se od prodajne cene gozdnih sortimentov med letom obračunavajo prispevki za biološka vlaganja. 3. Obseg prispevkov za biološka vlaganja in način bjihovega oblikovanja, določena po prejšnjih dveh od- stavkih, postaneta obvezna za gozdnogospodarsko organizacijo v posameznem letu, ko da nanju svoje soglasje pristojna samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo gozdnogospodarskega območja. 4. Obseg prispevkov za biološka vlaganja in odstotek za obračunavanje teh prispevkov morata biti f določena in nanju podano soglasje do konca februarja tistega leta, za katero ti prispevki veljajo. Do dolo-\ čitve in soglasja k določitvi odstotka za obračunavanje prispevkov za biološka vlaganja se v posameznem letu uporablja odstotek iz prejšnjega leta. III 1. Letni obseg prispevkov za biološka vlaganja, določen po prejšnji1 točki, ne sme biti manjši kakor znaša v posameznem letu 10-odstotna vrednost blagovne proizvodnje gozdnih sortimentov iz gozdov v družbeni lastnini, blagovne proizvodnje gozdnih sortimentov in tistega tehničnega lesa za neposredno uporabo, od katerega se plača prispevek za biološka vlaganja iz gozdov na katerih je lastninska pravica. 2. Od obsega sredstev po prejšnjem odstavku se lahko uporabi največ do 40 odstotkov za odkazoviinje gozdnega drevja in najmanj 60 odstotkov za druga dela v dejavnostih posebnega družbenega pomena. IV 1. Prispevek za biološka vlaganja se ne plača od lesa iz gozdov, na katerih je lastninska pravica, in sicer: — od drv za neposredno uporabo lastnika gozda;- — od tehničnega lesa. ki je lastniku gozda potreben za neposredno uporabo v njegovem gospodarstvu in gospodinjstvu zaradi požara in naravnih nesreč (plazovi, potres, poplave, sneg itd.); — od lesa za drugo določeno neposredno uporabo, če tako sklene organ upravljanja obrata za kooperacijo. ' 1 , ' 2. Zaradi oprostitve plačila prispevka za biološka vlaganja po tretji alinej prejšnjega odstavka obseg vsega prispevka za biološka vlaganja ne sme biti manjši od obsega, določenega po II. točki tega odloka. V Temeljne organizacije združenega dela, obrati za kooperacijo in gozdnogospodarska organizacija vodijo sredstva prispevkov za biološka vlaganja knjigovodsko ločeno od drugih svojih sredstev v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v gozdnogospodarsko organizacijo. Iz knjigovodskih podatkov morajo biti za posamezno koledarsko leto razvidni podatki o količinah lesa, od katerih se plačajo prispevki za biološka vlaganja, in obseg ter namen uporabe sredstev teh prispevkov. Podatki se vodijo ločeno po sektorjih lastnine gozdov. Ko je prispevek za biološka vlaganja knjigovodsko knjižen, se šteje, da je vplačan. VI 1. Prispevki za biološka vlaganja, določeni po II. točki tega odloka, se obračunavajo mesečno od vsakega kubičnega metra prodanega ali kako drugače oddanega lesa. Dokončno se ti prispevki obračunavajo za posamezno leto v zaključnem računu za vso količino lesa, za katero je treba po tem odloku plačati prispevek za biološka vlaganja. 2. Za morebitno razliko med količino lesa, za katero je treba obračunati prispevek za biološka vlaganja, in med količino lesa, za katero je bil ta prispevek že obračunan izkaže gozdnogospodarska organizacija znesek tega prispevka, v zaključnem računu, obračuna pa ga takrat, ko les proda oziroma sama uporabi ali ko izterja nastalo terjatev. 3. Podlaga za ugotavljanje količine lesa, od katere je treba obračunati v posameznem letu prispevek za biološka vlaganja, je les drevja, odkazanega in posekanega v tem letu, ter les v nasprotju z zakonom o gozdovih posekanega ali pa kako drugače podrtega drevja, preračunan v neto lesno maso. Pri ugotavljanju neto lesne mase se, če je to potrebno, uporablja za iglavce faktor 0,85, za listavce pa faktor 0,88. VII 1. Prispevek za biološka vlaganja od tistega lesa za neposredno uporabo lastnikov gozdov od katerega se plača ta prispevek in od lesa za potrebe domače lesne obrti (točka a v 14. členu zakona o gozdovih) se določi enako, kakor je predpisano v II. točki tega odloka. 2. V skladu s tem odlokom *e s samoupravnim spojrazumom o združitvi v gozdnogospodarsko organizacijo določi kdaj in kako se za ta les plača prispevek za biološka vlaganja. VIII 1. Prispevek za biološka vlaganja, obračunan in vplačan po tem odloku, je dovoljeno uporabljati: 1. za varstvo gozdov pred. požarom, plazovi, lavi-nami, poškodbami in drugimi škodami, pred rastlinskimi boleznimi in škodljivci ter živino in divjadjo; 2. za obnovo gozdov: priprava tal, priprava sestoja, sajenje, podsajanje, setev, podsejanje in startno gnojenje ter spopolnjevanje pomladitvene površine; 3. za nego gozdov: žetev v mladju, čiščenje mladja in gošče, uravnavanje zmesi drevesnih vrst v mladju in gošči, prvo in drugo redčenje ter obžagovanjc vej; 4. za odkazovanje gozdnega drevja za posek; 5: za urejanje gozdov (sestava gozdnogospodarskih načrtov); . 6. za sestavo načrtov o gospodarjenju s semenskimi objekti; 7. za znanstveno raziskovalno delo, če se nanaša na dejavnosti posebnega družbenega pomena; 8. za združena sredstva pri samoupravni interesni skupnosti za gozdarstvo SR Slovenije (od gozdov, nd katerih je lastninska pravica); 9 za stroške poslovanja samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo gozdnogospodarskega območja. 2 Ce sredstva prispevkov za biološka vlaganja, zbrana po tem odloku, presegajo izdatke za dela iz prvega odstavka II. točke tega odloka, se lahko uporabljajo tudi za pogozdovanje in melioracijo gozdov, sredstva tega nrispevka od družbenih gozdov pa tudi za nakup gozdov. 3. Prispevki za biološka vlaganja se lahko uporabljajo potem, ko poda k načrtu njihove uporabe svoje soglasje pristojna samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo gozdnogospodarskega območja. IX Do določitve in soglasja k določitvi odstotka za obračunavanje prispevkov za biološka vlaganja v letu 1975 se uporablja odstotek, izračunan po določbah tega odloka za leto 1974. X Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o merilih za najnižji obseg ter o obračunavanju, vplačevanju in uporabi biološke amortizacije (Uradni list SRS, št. 46-271/70). XI Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od L januarja 1975. St. 422-30/74 Ljubljana, dne 16. januarja 1975. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Rudi Čačinovič 1. r. 93. Na podlagi 50. člena zakona ^ samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke (Uradni list SRS, št. 26-234/73) predpisuje republiški sekretar zo delo v soglasju z republiškim sekretarjem za finance ODREDBO o uporabi metodologije s podatki za izkazovanje, za primerjanje In za kontrolo izvajanja samoupravnih sporazumov o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov I Za izkazovanje podatkov o izvajanju samoupravnih sporazumov o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov po zaključnem računu za leto 1974 se podaljša uporaba metodologije za primerjavo skladnosti samoupravnih sporazumov in njihovega izvajanja z zakonom in splošnim družbenim dogovorom (Uradni list SRS, št. 5/72, 28/72, 1/73, 7/73, 12/73, 24/73, 33/73 in 24/74). II Obrazec OD in navodilo za njegovo izpolnjevanje (Uradni list SRS, št. 13-148/72 in št. 1-2/73) se spremeni in sc glasi: 1. Da bi se zagotovila možnost mesečnega vpogleda v gibanje in višino izplačanih osebnih dohodkov in njihova primerjava z osebnimi dohodki, ki jih določa samoupravni sporazum, so dolžne predložiti podatke na obrazcu OD pristojni enoti Službe družbenega knjigovodstva, ob vsakokratnem dvigu sredstev za osebne dohodke, vse temeljne in druge organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične skunnosti in njihovi organi. družbenopolitične organizacije in druge družbene organizacije, družbenopravne osebe in druge orguniza- čije, ki uporabljajo družbena sredstva (v nadaljevanju zavezanci). 2. Na obrazcu OD o izplačanih osebnih dohodkih so vsi zavezanci dolžni poročati o vseh izplačilih osebnih dohodkov, ki so bila izvršena od 1. januarja dalje, ne glede na to, na katero obračunsko obdobje se ta izplačila nanašajo, vključno z izplačanim zneskom na dan poročanja. 3. Zneski se vpisujejo v bruto vrednosti, ki vsebuje osebne dohodke za zadovoljevanje osebnih potreb delavcev (neto osebni dohodki), prispevke iz osebnega dohodka za samoupravne interesne skupnosti in davke iz osebnega dohodka za splošno porabo v družbenopolitičnih skupnostih. 4. Kot izplačila osebnih dohodkov se upoštevajo v BRUTO zneskih izplačane a) mesečne akontacije osebnih dohodkov brez dodatkov za, nočno delo, za delo na dan nedelje in praznika, opravljeno v polnem delovnem času; b) osebni dohodki iz delitve po periodičnih obračunih po določbah samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov oziroma splošnega akta; c) nadomestila osebnih dohodkov za letni dopust, nadomestila za prvih 30 dni zadržanosti od dela ter druga nadomestila, ki se plačujejo iz sredstev za osebne dohodke; — d) dodatki za nočno delo, delo na dan nedelje in praznika, opravljeno v polnem delovnem času, vrednoteno po določbah samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov oziroma splošnega akta. e) osebni dohodki za delo prek polnega delovnega časa vrednoteno po določbah samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov oziroma splošnega akta; f) dodatki za deljen delovni čas, jamski dodatek in podobni dodatki, določeni v absolutnem žnesku, ki niso upoštevani v pogojih dela (oceni delovnega mesta); g) osebni dohodki iz delitve po zaključnih računih 1 za prejšnja leta po določbah samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov oziroma splošnega akta; t' h) : -plačila osebam, ki delajo na podlagi pogodbe o delu v smislu 79. člena zakona o medsebojnih raz- | mer j ih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci (Uradni list SRS, št. 18-173/74). 5. NAVODILO ZA IZPOLNJEVANJE OBRAZCA OD Pod zaporedno štev. 1 obrazca OD se vpišejo bruto zneski pod a), b) in C) točke 4 izplačani delavcem, ki združujejo svoje delo za določen ali nedoločen čas, s polnim ali krajšim delovnim časom; upoštevaje vsa povečanja za delovne pogoje (razen dodatkov za nočno delo, delo na dan nedelje in praznika, opravljeno v polnem delovnem času), povečanja za vodilne, dodatek na delovno dobo (minulo delo), dodatek na stalnost in podobno po določbah samoupravnega sporazuma oziroma splošnega akta. Pod zaporedno štev. 2 obrazca OD se vpišejo bruto zneski pod d) točke 4. Pod zaporedno štev. 3 obrazca OD se vpišejo bruto zneski pod e) točke 4. Pod zaporedno štev. 1 obrazca OD se vpišejo bruto zneski pod f) točke 4 Pod zaporedno štev. 5 obrazca OD se vpišejo bruto zneski pod g) točke 4. Pod zaporedno štev. 7 obrazca OD =e vpišejo bruto zneski pod h) točke 4. —_ Pod zaporedno štev. () obrazca OD se vpišejo podatki o skupnem številu zaposlenih delavcev (brez prejemnikov izplačil po pogodbah o delu), izračunani na podlagi številčnega stanja konec posameznega meseca v obravnavanem obdobju. Pod zaporedno štev. 10 obrazca OD se vpišejo podatki o skupnem številu zaposlenih delavcev (brez prejemnikov izplačil po pogodbah o delu), izračunani na podlagi dejansko opravljenih delovnih in drugih plačanih ur. Število zaposlenih delavcev se izračuna tako, da se število ugotovljenih ur deli s 182 (na dve decimalki). Pod zaporedno štev. 11 obrazca OD se vpišejo podatki o skupnem številu pogojno nekvalificiranih delavcev (brez prejemnikov izplačil po pogodbah o delu), izračunani na podlagi dejansko opravljenih delovnih in drugih plačanih ur (na dve decimalki). V stolpcu b — vrste podatkov — je pod to zaporedno številko prostor za oznako KK *=..., kjer se vpiše podatek o kvalifikacijskem količniku. Kvalifikacijski količnik je število, ki pove kolikokrat je število pogojno nekvalificiranih delavcev večje od števila zaposlenih delavcev. Kvalifikacijski količnik se ugotavlja enkrat za vse leto takole: Zaposleni delavci — letno povprečje, izračunano po stanjih konec posameznih mesecev leta 1974 (ali izračunani po opravljenih urah, kot je to zahteval obrazec KOD) — se razvrstijo v 3 obračunskih skupin, glede na strokovno usposobljenost, ki jo splošni akt organizacije zahteva za delovna mesta, na katerih delajo. in sicer: \ I. skupina, brez kvalifikacije II skupina, priučitev za določena dela in poklice III. skupina, poklicna šola IV. skupina, srednja šola oziroma visoka kvalifikacija V. skupina, višja šola VI. skupina, visoka šola VII. skupina, magistratura oziroma priznana specializacija VIII. skupina, doktorat znanosti. Faktorji, s katerimi se pomnoži število delavcev, razvrščenih po posameznih skupinah, so: za obračunsko skupino I — 1,00, II — 1,13. III — 1,81, IV — 2,13, V — 2,50. VI — 3.13, VII -T 3,38, VIII — 3,75. Zmnožki števila zaposlenih po obračunskih skupinah s takimi faktorji za skupine pomenijo število pogojno nekvalificiranih delavcev v posameznih obračunskih skupinah, vsota zmnožkov vseh osmih obračunskih skupin pa število pogojno nekvalificiranih delavcev organizacije. Količnik, ki ga dobimo z deljenjem skupnega števila pogojno nekvalificiranih delavcev s številom zaposlenih delavcev (po stanju ali po opravljenih urah v letu 1974), je kvalifikacijski količnik (oznaka KK) npr. KK = 1,78. Tako ugotovljen kvalifikacijski količnik bo služil v letu 1975 za izračun števila pogojno nekvalificiranih delavcev; števila zaposlenih delavcev na osnovi delovnih ur, izkazana v 1., 2. in 3. stolpcu pod zap. št. 10 obrazca OD. pomnožena s kvalifikacijskim količnikom, dajo podatke, zahtevane v istih stolpcih pod zap. št. 11 Kvalifikacijski količnik se lahko popravi med letom, če se spremeni struktura zaposlenih. OSEBNI DOHODKI OBRAZEC OD v obdobju od I. januarja do 197...... leta (v dinarjih) Vrste podatkov V prejšnjem letu za vse obravnavano obdobje V tekočem letu za Indeks za obdobje 3 : 1 zadnji mesec obravnavanega obdobja vse obravnavano obdobje a b 1 2 3 4 I. Bruto osebni dohodki in delavci 1 Akontacija osebnih dohodkov ' ■ 2 Dodatki za nočno delo, delo na dan nedelje in praznika 3 Osebni dohodki za delo prek polnega delovnega časa i 4 Dodatki 'za deljen delovni čas, jamski dodatek ipd. 5 Osebni dohodki po zaključnih računih ■ . ' 6 SKUPAJ IZPLAČANI OD (1 do 5) 7 Izplačila po pogodbah o delu 8 SKUPAJ VSA IZPLAČILA OD V BREME DOHODKA (6 + 7) 9 Število zaposlenih delavcev po stanju konec meseca k 10 Število zaposlenih delavcev na osnovi delovnih ur (na 2 decimalki) 11 Število pogojno nekvalificiranih delavcev KK = ... 12 Število prejemnikov izplačil po pogodbah o delu O , 0 II. Povprečni mesečni bruto osebni dohodki - 13 Na zaposlenega delavca na osnovi delovnih ur zaporedna 6 : zaporedna 10 14 Na pogojno nekvalificiranega delavca na osnovi delovnih ur zaporedna 6 : * zaporedna 11 Pod zaporedno štev. 12 obrazca OD se vpišejo podatki o številu prejemnikov izplačil po pogodbah o delu. Pod zaporedno štev. 13 in 14 obraze." OD se vpišejo nakazana povprečja. Podatke na obrazcu OD, zahtevane pod zaporednimi številkami 1 do 12 se vpisuje v 1. in 3. stolpec za vse obdobje kumulativno od 1. januarja dalje do dneva poročanja (dviga sredstev za Izplačilo osebnih dohodkov), v 2. stolpec pa samo za zadnji mesec obdobja, za katerega se sestavlja poročilo. Za zagotovitev primerljivosti podatkov v prvih mesecih zaporednimi številkami 9. 10 in 11 enaki podatkom, vpisanim v predhodnem obrazcu poročanja. Podatki pod zaporedno številko 10 in 11 obrazca OD se vpisujejo tpdi ob dvigu sredstev za izplačila pod e) točke 4. Podatki pod zaporedno številko 12 obrazca OD se vpisujejo ob dvigu sredstev pod h) točke 4. Ob dvigu sredstev za izplačilo delnih mesečnih akontacij, navedenih pod a) in c) točke 4 povečajte pod zaporedno številko 9, 10 in 11 kumulativne podatke o številu delavcev sorazmerno deležu 'akontacije, izplačane med mesecem, v celotni mesečni akontaciji. Ob dokončnem obračunu mesečne akontacije pa upoštevajte število zaposlenih delavcev, ugotovljenih na osnovi dejansko opravljenih delovnih in drugih plačanih ur. 6. Ob predložitvi nalogov za dvig sredstev, namenjenih za izplačilo osebnih dohodkov, morajo zavezanci predložiti dva izvoda obrazca OD. ki je objavljen skupaj s to spremembo metodologije in je njen sestavni del. 7. Obliko obrazca OD prilagodi za mehanografsko obdelavo podatkov Služba družbenega knjigovodstva. St. 1130-84/71 Ljubljana, dne 25. decembra 1974. Soglašam! Republiški sekretar Republiški sekretar za finance za delo Jože Florjančič 1. r. Pavle Gantar 1. r. 94. Na podlagi drugega odstavka 86. člena zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci (Uradni list SRS, št. 18-173/74) izdaja republiški sekretar za delo PRAVILNIK o vsebini sklepa o izbiri pomorščaka za prosto delovno mesto v temeljni organizaciji združenega dela 1. člen Ta pravilnik določa, kaj mora vsebovati sklep o izbiri pomorščaka kot člana posadke ladij jugoslovanske trgovske mornarice za prosto delovno mesto v temeljni organizaciji združenega dela. 2 3 4 2. člen i Sklep o izbiri pomorščaka za prosto delovno mesto v temeljni organizaciji združenega dela vsebuje zlasti: 1. ime in priimek pomorščaka, 2. datum in kraj rojstva, 3. številka, datum in kraj izdaje sklepa. 4. delo, ki ga mora opravljati pomorščak, 5. datum, kdaj začne pomorščak delati v temeljni organizaciji združenega dela, 6. navedbo kalkulacij ske in obračunske osnove za udeležbo pomorščaka pri delitvi sredstev za osebne dohodke, 7. kako pomorščak združuje svoje delo, a) za določen čas b) za nedoločen čas. V primeru združenega dela za določen čas mora biti točno določen čas trajanja takšnega dela. V primeru združenega dela za nedoločen čas pa morajo biti navedeni razlogi, iz katerih lahko pomorščaku preneha lastnost delavca v združenem delu in naveden čas, kolikor mora delavec ostati na delu. 8. dolžino in način izrabe letnega dopusta, 9. druge bistvene pravice in obveznosti pomorščaka, določene z zakonom ali s samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih v združenem delu. 3. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 11-10/74 Ljubljana, dne 13. januarja 1975. Republiški sekretar za delo Pavle Gantar 1. r. 95. Na podlagi 28. člena zakona o ugotavljanju plov-bne sposobnosti morskih ladij in plovil notranje plovbe (Uradni list SFRJ, št. 18/64 in 47/65) v zvezi z 19. členom ustavnega zakona za izvedbo ustave SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 6/74) izdaja republiški sekretar za gospodarstvo PRAVILNIK o ugotavljanju sposobnosti čolnov za plovbo I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Določbe tega pravilnika/ veljajo za morske čolne (v nadaljnjem besedilu: čolni), ki morajo biti vpisani v ustrezno uradno evidenco in tuje čolne, kadar plovejo v obalnem morju. 2. člen Čolni, ki morajo biti vpisani v ustrezno evidenco (očevidnik) lahko plovejo le: 1) če je njihova sposobnost za plovbo ugotovljena po določbah tega pravilnika, 2) če je izdano dovoljenje za plovbo in 3) če upravlja s čolnom usposobljena oseba. 3. člen Posamezni izrazi v tem pravilniku imajo naslednji pomen: 1. »morski čoln« je plovni objekt s tonažo do 10 BRT, sposoben za plovbo na morju, s krovom ali brez krova, kot tudi plovni objekt s tonažo več kot 10 BRT. ki nima krova, razen tehničnega plovnega objekta brez krova, 2. »motorni čoln« je čoln. ki plove s pomočjo vgrajenega ali nevgrajenega motorja, 3. »gliser« je čoln, ki s pomočjo motorja drsi po vodni površini, 4. »jadrnica« je čoln, ki plove s pomočjo potisnih naprav iz jader, , 5. »športna jadrnica« je čoln, posebne konstrukcije in s posebno opremo-jadrom, razvrščen v razred ali izven razreda po pravilih športnih organizacij, 6. »čolh na vesla« je čoln, ki uporablja kot potisno sredstvo za plovbo vesla, 7. »jahta« je čoln, opremljen tako, da je na njem omogočeno daljše normalno življenje, neodvisno od kopnega (ležišča, kuhinja, sanitarije), 8. »oseba na čolnu« je vsaka oseba na čolnu, vključno tudi člani posadke, 9. »potnik« je oseba na čolnu, ki plača prevoznino za prevoz ali je ta prevoznina plačana v znesku za skupek uslug, 10. »prevoz potnikov« je prevoz oseb za plačilo 4. člen Glede na namen služijo čolni gospodarskim potrebam (prevoz blaga, potnikov, ribolov ipd.) ali osebnim potrebam (za šport, razvedrilo in drugo). II. UGOTAVLJANJE SPOSOBNOSTI ČOLNOV ZA PLOVBO a) Pregled čolnov 5. člen S pregledom, ki se opravi po tem pravimiKu, se ugotovi ali je čoln po svoji konstrukciji, nosilnosti in opremi sposoben za plovbo v mejah, ki jih dovoljuje ta pravilnik. Pregled čolna opravi luška kapitanija oziroma luška izpostava. 6. člen Pregled čolna je osnoven, reden in izreden. Praviloma se osnovni pregled čolna izvrši, ko čoln ni v vodi, reden in izreden pregled pa, ko je čoln v vodi. Pregled čolna se izvrši na zahtevo lastnika, izreden pregled pa tudi po uradni dolžnosti, kadar tako določa ta pravilnik. Za pregled čolna se plača posebna pristojbina, na osnovi tarife, ki jo določi luška kapitanija. 7. člen Osnovni pregled je obvezen za vse čolne In se opravi pred vpisom čolna v uradno evidenco m tudi po vsaki njegovi obnovi ali rekonstrukciji, 8 8. člen Redni pregled je obvezen za čolne: — ki so namenjeni za prevoz potnikov ali za smučanje na vodi — vsako leto, — ki so namenjeni za druge gospodarske potrebe — vsake dve leti, — ki so nartienjeni za lastne potrebe (Sport, razvedrilo in drugo) — vsakih pet let. Čolni, ki jih v turističnih krajih izposojajo delovne ali druge organizacije ali obrtniki, morajo biti redno pregledani vsako leto in sicer pred pričetkom sezonskega obratovanja izposojevalnice čolnov. Z rednim pregledom se ugotovi ali je čoln normalno vzdrževan, ali ni utrpel poškodbe trupa pogonskih in drugih naprav in če so napake ali pomanjkljivosti pri opremi čolna. 9. člen Izredni pregled je obvezen vedno, kadar je čoln imel nesrečo (trčenje, potopitev, požar ipd.) ter v primerih, kadar obstojajo utemeljene okoliščine, da čoln ne izpolnjuje pogojev glede sposobnosti za plovbo. Oseba, ki upravlja s čolnom, je dolžna o nesreči čolna obvestiti luško kapitanijo ali njeno izpostavo, pri kateri je čoln vpisan, takoj, v opravičenih primerih pa najkasneje v treh dneh. 10. člen Če se pri pregledu ugotovi take napake ali pomanjkljivosti čolna, da ogrožajo varnost čolna, oseb ali tovora na čolnu, izda luška kapitanija odločbo o odvzemu dovoljenja za plovbo oziroma listin o spo-s-obnosti čolna za plovbo. Če se pri pregledu ugotovi, da ima čoln napake ali pomanjkljivosti, ki pa niso takšne, da bi ogrožale varnost čolna ali plovbe, izda luška kapitanija dovoljenje za plovbo oziroma že izdano dovoljenje ne odvzame, hkrati pa pismeno naloži lastniku čolna, da ugotovljene napake ali pomanjkljivosti v določenem roku odpravi. Če lastnik čolna v določenem roku tega ne stori, mu odvzame z odločbo dovoljenje za plovbo oziroma v dovoljenju spremeni dovoljeno območje za plovbo ali omeji dovoljeno nosilnost potnikov ali tovora. 11. člen Osnovni pregled čolna obsega oceno: ,— konstrukcije in kvalitete trupa,' — plovbne lastnosti čolna, — stanja pogonskih in drugih naprav, — kvaliteto, količino in razpored opreme. 12. člen Konstrukcija čolna mora ustrezati namenu in mejam plovbe, v katerih bo čoln plul. Pregled konstrukcije vsebuje oceno: —; kakovosti materiala, vgrajenega v čoln, — način spojitve konstrukcijskih elementov trupa, — kakovost izdelave čolna. Ocena posameznih elementov se izvrši na način, ki tehnično ustreza vrsti, konstrukciji in materialu čolna. Luška kapitanija lahko po potrebi zahteva, da lastnik čolna predloži ustrezno dokumentacijo o konstrukciji čolna. 13. člen Izjemoma ni potrebno po določbah 12. člena tega pravilnika preverjati kvaliteto in konstrukcijo čolna, zgrajenega iz plastike ali gume. če ima čoln atest Jugoslovanskega ladijskega registra ali druge strokovne organizacije; čoln tuje proizvodnje pa tuje strokovne organizacije, pooblaščene v tej državi za izdajanje takšnih atestov, 14. člen Čoln za prevoz potnikov na dajših relacijah od l navtične milje na morju, mora imeti mehanski pogon. Čoln za prevoz potnikov na razdaljah kjer traja potovanje neprekinjeno več kot tri ure. mora imeti higienska urejeno stranišče in zadostno kn'ičino pitne vode. odvisno od števila oseb, ki jih čoln lahko prevaža. 15. člen Motorni čoln, ki prevaža potnike in nima krova, mora imeti boke, ki so od podnice do naj višjega roba (»razme«) čolna visoki: a) 70 cm — pri čolnih, dolgih do 6 m b) 80 cm — pri čolnih, dolgih od 6 do 10 m c) 90 cm — pri čolnih, dolgih nad 10 m. Čoln, ki ima nižje boke, kot so predpisani v prejšnjem odstavku, mora imeti do določene višine ograjo. Čoln, ki Ima delen ali popoln krov, mora imeti na podkrovljenem delu ograjo, visoko 80 cm, pri tem ne sme presledek med vodoravnimi prečkami presegati 20 cm, razen, če ima čoln namesto prečk ustrezno močno mrežo. 16. člen Motorni čoln, ki prevaža potnike, mora imeti prostor, kjer je motor, s pregrajo ločen od prostora za potnike. Pregraja mora biti, če je lesena, obložena s pločevino ali drugo negorljivo snovjo na strani, ki je obrnjena k motorju. Izpušna cev mora biti obložena Z negorljivim materialom. Podnice čolna, iz prvega odstavka tega člena, morajo biti v prostoru, kjer je motor iz rebrastega železa ali lesa, obložene s pločevino. 17. člen • Čoln z vgrajenim bencinskim motorjem, mora imeti na cevi, ki dovaja zrak v vplinjač, žično mrežo, pod vplinjačem mora biti posoda z grlom v obliki ozkega lijaka, ki prepreči razlivanje goriva ter mora imeti urejeno ozemljitev. Ce je motor ali tank s tekočim gorivom pod krovom, mora biti prostor zadostno zračen in v njem ne sme biti nobene naprave, ki bi lahko povzročila iskro ali odprti ogenj. Posoda s stisnjenim zrakom za zagon motorja mora imeti ustrezen atest. Akumulatorski in generatorski vodi morajo biti pravilno izolirani in dobro zavarovani pred vlago. 18. člen Motorni čoln mora imeti pod motorjem zbiralno kalužo, v katero teče izrabljeno olje ah tekoče gorivo, ki ju je mogoče črpati iz nje z ročno ali z mehanično napravo. b) Plovbne lastnosti čolna 19. člen Plovbne lastnosti čolna se ugotovijo glede na njegov spodriv, nosilnost, težo. nadvodje in stabilnost. Spodriv čolna se izračuna z zmnožkom njegdve dolžine in širine (merjene na ustrezni vodni liniji) srednjega ugreza, koeficienta polnosti spodriva in specifične teže vode. Teža čolna je enaka njegovemu spodrivu oziroma vzgonu. Nosilnost čolna je razlika med težo opremljenega in vkrcanega čolna s posadko, zalogami goriva, maziva, vode in hrane na tovorni vodni liniji in težo praznega čolna brez posadke in zalog na »lahki« vodni liniji. Nosilnost čolna nredstavlja število oseb in količino tovora, ki ga čoln lahko prevaža, Čoln ne sme prevažati večje število oseb ali večjo količino tovora, kot ga dopušča njegova nosilnost. 20. člen Nadvodje čolna je vertikalna oddaljenost od tovorne linije do: 1) zgornjega roba krova, pri čolnih s krovom ali z zaprto nadgradnjo, 2) zgornjega roba boka pri čolnih brez krova ali le z delnim krovom. Nadvodje pri morskih čolnih merimo vertikalno na boku čolna v naj nižji točki krova pziroma boka in mora znašati najmanj: 1. pri čolnih s krovom ali z zaprto nadgradnjo 4 cm za vsak meter dolžine čolna, če so namenjeni za prevoz potnikov, sicer 2 cm za vsak meter dolžine čolna, 2. pri čolnih brez krova ali le z delnim krovom 5 cm za vsak meter dolžine čolna, če so namenjeni za prevoz potnikov, sicer 3 cm ža vsak meter dolžine čolna. Čolni, ki so namenjeni za prevoz potnikov ali tovora. morajo imeti označeno nadvodje na boku, na zunanji strani čolna, z vodoravno linijo dimenzije 150 X 15 mm. 21. člen Stabilnost čolna se določi tako. 1) da se čoln s krovom ali zaprto nadgradnjo, skupno z vso posadko, obteži še vzdolž enega boka s štirimi osebami na vsak kvadratni meter, vendar ne več od dovoljenega števila oseb, ki jih čoln lahko prevaža. 2) da se čoln brez krova ali le z delnim krovom, skupno z vso posadko, obteži Se vzdolž enega boka S polovičnim številom oseb, ki jih čoln lahko prevaža Pri ugotavljanju stabilnosti po prvem odstavku tega člena, se čoln ne sme nagniti nad ISJ*1 s tem. da mora v primeru iz 1. točke prvega odstavka tega člena, linija roba krova ostati nad gladino vode: v primeru iz 2. točke prvega odstavka tega člena pa mora ostati najnižja točka zgornjega roba boka nad vodno gladino, najmanj 1 cm za vsak meter dolžine čolna. 22. člen Število oseb, ki jih sme prevažati čoln. se ugotovi tako, da se nosilnost, izražena v tonah, deli s 75 kg, kolikor se računa za vsako osebo. Dva otroka do 10 let starosti veljata glede teže za eno osebo. 23. člen Število oseb, ki jih sme prevažati čoln, določi luška kapitanija In to tako. da vzame: 1) pri čolnih s krovom ali z zaprto nadgradnjo za vsako osebo 0,50 m2 proste površine na krovu ali pod njim, ki je namenjena za ljudi, 2) pri čolnih brez krova ali le z delnim krovom za vsako osebo po 50 cm dolžine sedeža. Ce se s tem, da se vkrca toliko oseb, kolikor jih sme čoln prevažati po računu iz prejšnjega odstavka tega pravilnika, čoln ugrezne čez črto. ki je določena z nadvodjem, se zmanjša število oseb ki jih sme čoln prevažati, za toliko, da se čoln ne ugrezne čez omenjeno črto. 24. člen Čoln. ki je namenjen za prevoz potnikov, mora imeti na vidnem mestu napisano število oseb. ki jih sme prevažati, in sicer z barvo, katera se loči od barve čolna: številke in. črke morajo biti velike vsaj 10 centimetrov. Gliserji morajo imeti oznako in številko napisano na opažu boka čolna s kontrastno barvo, v velikosti najmanj 20 cm. 25. člen Izmeritev morskega čolna, s katero .se ugotovi bruto registrska in neto registrska tonaža, opravi luška kapitanija na način in po postopku, ki je določen s posebnimi predpisi. Za izmeritev čolna plača lastnik pristojbino, ki jo s tarifo določi luška kapitanija. 26. člen Kadar lastnik čolna zahteva spremembo namembnosti ali meje območja plovbe za čoln, lahko luška kapitanija zaradi razlogov varnosti plovbe spremeni dovoljeno število oseb oziroma potnikov ali tovora, ki ga čoln sicer lahko prevaža, kakor tudi spremeni območje plovbe za čoln. c) Oprema čolna 27. člen Čolni, ki so namenjeni osebnim potrebam (za šport, razvedrilo in drugo) ter čolni, ki služijo gospodarskim potrebam, razen za prevoz potnikov, morajo imeti naslednjo opremo: a) čolni, dolgi do 5 metrov: — sidro ali drugo sredstvo za sidranje z 2U m dolgo vrvjo ali verigo za sidranje in dvoje vrvi za privez, dolžine po 10 m, — dve vesli s tremi palci ali rogovilami, — vedro s korcem, — predpisane luči, — konkavno ogledalo pri gliserjih, ki se uporabljajo za smučanje na vodi; b) čolni brez kabine, dolgi nad 5 metrov in čolni s kabino do 7 metrov: — sidro s 30 m dolgo vrvjo ali verigo za sidranje in dvoje vrvi za privez, dolžine po 10 m, — dve vesli s tremi palci ali rogovilami, — vedro s korcem ali ročno črpalko, — predpisane luči, — konkavno ogledalo pri gliserjih, ki se uporabljajo za smučanje na vodi, — dve škatlici vžigalic v nepremočljivem ovitku; c) čolni, daljši od 7 m s kabino: — sidro, ustrezne teže s 40 m dolgo vrvjo ali verigo za sidranje ter dvoje vrvi za privez, dolžine po 10 m in ustrezne debeline, — dve vesli s tremi palci ali rogovilami ali drugo pomožno pogonsko sredstvo, — vedro s korcem ali ročno črpalko, — predpisane luči, — dve škatlici vžigalic v nepremočljivem ovitku, — škatlo ali zavitek s potrebščinami za prvo pomoč, — baterijsko svetilko, — komplet orodja za vzdrževanje mehanskih pogonskih naprav. 28. člen Čolni, ki so namenjeni za prevoz potnikov, morajo Imeti naslednjo opremo: a) čolni, dolgi do 5 m in čolni, dolgi nad 5 m brez kabine, opremo iz točke b) 27. člena tega pravilnika In dodatno še: — škatlo ali zdvitek s potrebščinami za prvo pomoč, — dve škatlici vžigalic v nepremočljivem ovoju, — baterijsko svetilko, — rešilne jopiče v tolikšnem številu, kolikor oseb lahko prevaža čoln, — čolnarski kavelj; b) čolni s kabino, dolžine nad 5 m in do 7 m, opremo iz 27. člena, točka c) tega pravilnika in dodatno še: — rezervno ročno rudo, če se čoln krmari s kr-marsko napravo, — čolnarski kavelj, — protipožarno sekiro in najmanj en prenosni protipožarni' aparat, — rešilni pas s 25 m dolgo vrvjo in rešilne jopiče v tolikšnem številu, kolikor oseb lahko prevaža čoln, — platno za zaščito pred soncem; c) čolni s kabino, dolgi nad 7 m: — sidro, primerne teže, s 25 do 100 m dolgo verigo ali vrvjo, tolikšne debeline, kolikor je potrebno za težo sidra ter dvoje vrvi za privez, dolžine po 10 metrov, — vitlo ali drugo sredstvo za privez, • — rezervno ročno rudo, če se čoln krmari s kr-marsko hapravo, — ročno črpalko z vedrom in korcem, — dve primerno dolgi vesli s štirimi palci ali vilicami in čolnarski kavelj, — predpisane luči, — kompas z osvetlitvijo, — pomorske karte vzhodne obale Jadrana, seznam svetilnikov, vodič (peljar) Jadranskega morja, šestilo in dva navtična trikotnika, — rog za meglo ali drugo zvočno sredstvo, — šest rdečih ročnih bakelj, štiri rdeče rakete in dve škatlici vžigalic v nepremočljivem ovitku, i — protipožarno sekiro in najmanj en prenosni protipožarni aparat, — škatlo ali zavitek s potrebščinami za prvo pomoč, — dva rešilna pasova (s 25 m dolgo vrvjo, debeline 6 mm) in rešilne jopiče v tolikšnem številu, kolikor oseb lahko prevaža čoln, — platno za zaščito pred soncem, — komplet orodja za vzdrževanje mehanskih na-naprav na čolnu s potrebnimi rezervnimi deli, — baterijsko svetilko. 29. člen Čoln. ki ima skladišče za prevoz tovora, mora imeti pokrov ali nepremočljivo prekrivalo za skladišče. III. OBMOČJE PLOVBE 30. člen Čolni', ki so namenjeni osebnim potrebam ter čolni, ki služijo gospodarskim potrebam, razen za prevoz potnikov, lahko plovejo v obalnem morju v naslednjih območjih plovbe: a) čolni dolgi do 5 m lahko plovejo v obalnem morju v oddaljenosti do največ štiri navtične milje od obale, oziroma dve navtični milji od obale zunanjega roba najoddaljenejših otokov, b) čolni, daljši od 5 m brez kabine in čolni dolgi do 7 m s kabino, lahko plovejo v delu obalnega morja v oddaljenosti največ štiri navtične milje proti od- prtemu morju, računano od osnovne linije teritorialnega morja, c) čolni, dolgi prek 7 m s kabino, lahko plovejo v celotnem obalnem morju. 31. člen Čolni, ki prevažajo potnike, lahko plovejo v obalnem morju v naslednjih območjih plovbe: a) čolni, dolgi do 5 m lahko plovejo na ožjem območju luške kapitanije oziroma njene izpostave ali le na določeni relaciji, odvisno od konkretnih pogojev plovbe, na oddaljenosti do dveh navtičnih milj od obale, b) čolni, dolgi nad 5 m brez kabine lahko opravljajo prevoz potnikov na celotnem območju luške kapitanije ali dveh ali več luških izpostav odnosno na določeni relaciji, odvisno od konkretnih pogojev plovbe, na oddaljenosti do treh navtičnih milj od obale, c) čolni, dolgi nad 5 m in do 7 m s kabino, lahko opravljajo prevoz potnikov v mejah območja dveh ali več luških kapitanij, na oddaljenosti do štirih milj od obale, č) čolni, dolgi prek 7 m s kabino, lahko opravljajo • prevoz potnikov v obalnem morju, v oddaljenosti največ štiri navtične milje proti odprtemu morju, računano od osnovne linije teritorialnega morja. 32. člen Čoln lahko odpluje iz obalnih vod SFRJ le skladno s predpisi, ki urejajo prehajanje čez državno mejo. 33. člen Čolni, ki jih ni treba vpisati v uradno evidenco čolnov, lahko plovejo v oddaljenosti največ 1000 m od obale. 34. člen Luška kapitanija lahko izjemoma omeji posameznemu čolnu območje plovbe, ki je določeno v 30. in 31. členu tega pravilnika, zaradi varnosti plovbe, upoštevaje plovbne sposobnosti, konstrukcijo, pogon in druge lastnosti čolna. IV. POSADKA ČOLNA 35. člen S čolnom lahko upravlja le usposobljena oseba. Za usposobljeno osebo se šteje: 1) kdor je opravil izpit za voditelja čolna in je star 16 let, oziroma 18 let če upravlja gliser, 2) kdpr ima priznano usposobljenost po 41. členu tega pravilnika. 36. člen Ne glede na določbo prejšnjega člena tega pravilnika lahko upravlja s čolnom, ki ima zunanji motor do 5 KM ali s čolnom na jadra, dolgim do 5 m tudi oseba, ki op'ravi le preizkus znanja o sposobnosti za upravljanje s čolnom. Preizkus znanja po prejšnjem odstavku obsega poznavanje pravil o izogibaniu trčenj na morju iz programa za izpite za voditelja čolna. Preizkus znanja se opravi pri luški kapitaniji ali njeni izpostavi, ki izda o tem pismeno potrdilo. Čoln na vesla, ki se uporablja za osebne potrebe, lahko upravlja oseba brez izpita za voditelja čolna ali preizkusa znanja o sposobnosti za upravljanje s čolnom. 37. člen Motorni čoln, ki je namenjen za prevoz potnikov izven območja luške kapitanije in čoln za druge gospodarske namene, ki sme plut! v celotnem obalnem morju, lahko upravlja le mornar-motorist. Motorni čoln, ki je namenjen za prevoz potnikov ali tovora in ki sme pluti v celotnem obalnem morju, mora imeti poleg momarja-motorista še enega mornarja, kot člana posadke. Člani posadke morajo imeti pomorsko knjižico ali dovoljenje za vkrcanje. Gliser, ki se uporablja za učenje smučanja na vodi, mora imeti poleg voditelja čolna še eno osebo, ki nadzira smučanje in daje navodila. 38. člen Izpit za voditelja čolna se opravi v luški kapitaniji. Voditelj čolna je pooblaščen, da upravlja z vsakim čolnom, razen s čolni, ki so navedepi v prvem in drugem odstavku 37. člena tega pravilnika. Izpitni program za voditelja čolna obsega pravila o izogibanju trčenj na morju, pomorske predpise, temelje navigacije, mornarska dela in veščine, motoro-znanstvo in nudenje prve pomoči. Izpitni program, ustanovitev izpitnih komisij in način opravljanja izpita, določi republiški sekretar za gospodarstvo S posebnim predpisom. Pristojbino za opravljanje izpita določi s tarifo luška kapitanija. 39. člen Potrdilo o usposobljenosti za voditelja čolna, ki ga dobi oseba, ki je uspešno opravila izpit, vsebuje: 1. ime organa, ki izdaja potrdilo, 2. tekočo evidenčno številko, 3. kraj in datum izdaje, 4. ime, priimek, kraj in datum rojstva, 5. fotografijo voditelja čolna, format 3 X 3,5 cm, 6. usposobljenost, 7. pooblastilo za upravljanje s čolnom, 8. podpis in žig organa. Potrdilo o opravljenem izpitu za voditelja čolna je lahko izdano v slovenskem in enem tujem svetovnem jeziku. t Luška kapitanija lahko začasno vzame potrdilo o usposobljenosti za voditelja čolna osebi, ki grobo krši s plovbo svoje dolžnosti ali hudo ogroža varnost plovbe, posadke, potnikov, tovora ali tretjih oseb. O začasnem odvzemu dovoljenja, ki sme trajati največ do treh let, se izda odločba. 40. člen Jugoslovanski ali tuj državljan, ki si sposodi ali najame motorni čoln z vgrajenim ali zunanjim motorjem z močjo nad 5 KM (razen gliser), jadrnico oziroma športno jadrnico, daljšo od 5 m, pa nima izpita za voditelja čolna, lahko upravlja tak čoln, če opravi preizkus znanja o sposobnosti za upravljanje s čolnom iz predmeta, ki je določen v drugem odstavku 36. člena tega pravilnika. Preizkus znanja se opravi pri luški kapitaniji ali njeni izpostavi, ki izda začasno dovoljenje za upravljanje s čolnom z rokom veljavnosti do konca tekočega koledarskega leta. Izjemoma lahko jugoslovanski ali tuj državljan upravlja s čolnom iz prvega odstavka tega člena, tudi brez predhodnega preizkusa znanja, če sl čoln sposodi od turistične ali druge organizacije, pooblaščene za sposojanje čolnov. V tem primeru lahko čoln pluje le na ožjem območju kapitanije oziroma luške izpostave, pri kateri je vpisan v evidenco čolnov in pod nadzorstvom osebe, ki ima naziv pomorščaka v jugoslovanski trgovski mornarici. 41. člen Usposobljenost za voditelja čolna se brez izpita prizna naslednjim osebam: 1. ki imajo naziv pomprščaka jugoslovanske trgovske mornarice ali notranje plovbe, 2. ki so v jugoslovanski vojni mornarici končale oficirsko ali podoficirsko šolo, 3. ki so opravili izpit za kvalificiranega ali visokokvalificiranega ribiča v morskem ribištvu, 4. ki so v športnih jadralnih društvih opravili izpit za jadralca — kapitana. Luška kapitanija izda potrdilo o usposobljenosti za voditelja čolna osebam iz tega člena na njihovo zahtevo in po predložitvi ustreznih listin. V. DOVOLJENJE ZA PLOVBO 42. člen Dovoljenje za plovbo izda luška kapitanija oziroma luška izpostava potem, ko je ugotovila sposobnost čolna za plovbo. Dovoljenje za plovbo se vpiše v evidenčni list za čoln (evidenčno knjižico). 43. člen ' V evidenčni list za čoln se vpiše poleg podatkov, ki se vpisujejo na podlagi predpisov o vpisu.morskih čolnov v uradno evidenco in podatkov o spodrivu in nadvodju čolna, tudi območje dovoljene plovbe ter označba tistega člena tega pravilnika, ki določa opremo čolna, katera ustreza opremi, ki jo čoln ima. 44. člen Dovoljenje za plovbo velja za čas do naslednjega obveznega rednega pregleda čolna iz 8. člena tega pravilnika. V evidenčni list se vpiše datum in potrditev pregleda, z rokom veljavnosti dovoljenja. 45. člen Evidenčni list za čoln, z vpisom veljavnega dovoljenja za plovbo, mora biti med plovbo na čolnu. Oseba, ki upravlja s čolnom, pa mora imeti pri sebi potrdilo o usposobljenosti za upravljanje s čolnom. VI. PLOVBA TUJIH ČOLNOV 46. člen Tuj čoln, ki mu je dovoljena plovba v jugoslovanskem obalnem morju, mora imeti dokumente o sposobnosti čolna za plovbo, izdane po predpisih države, ki ji pripada. Ce čoln nima ustreznih dokumentov, izvrši luška kapitanija osnovni pregled čolna po določilih tega pravilnika. 47. člen Oseba, ki upravlja tuj čoln, mora imeti potrdilo o usposobljenosti za upravljanje s čolnom, izdano po predpisih njegove države. Oseba, ki upravlja tuj čoln in nima ustreznega potrdila iz prejšnjega odstavka tega člena, lahko opravi izpit za voditelja čolna ali preizkus znanja o sposob- nosti za upravljanje s čolnom pri luški kapitaniji oziroma njeni izpostavi. 48. člen Ne glede na predpise države pripadnosti, mora imeti tuj gliser za čas plovbe v obalnem morju naslednjo minimalno opremo: 1. sidro primerne teže z vsaj 30 m dolgo vrvjo ali verigo in eno vrv za privez, dolžine najmanj 10 m, 2. dve pomožni vesli, 3. korec za izlivanje vode, 4. zavitek prve pomoči, 5. šest rdečih ročnih bakelj in dve škatlici vžigalic v nepremočljivem ovitku, 6. konkavno ogledalo, če se uporablja gliser za smučanje na vodi, 7. predpisane luči. Ostali tuji čolni morajo imeti opremo iz točke 1), 2) in 7). Dovoljenje za plovbo mora biti vedno na čolnu, ki plove, kakor tudi listine o usposobljenosti osebe, ki upravlja tuj čoln. VII. NADZOR 49. člen Nadzor nad stanjem sposobnosti čolnov za plovbo opravlja luška kapitanija na svojem območju. Ce pri opravljanju nadzora luška kapitanija ugotovi nepravilnosti, postopa po določilu 10. člena tega pravilnika. V primeru, ko luška kapitanija odvzame dovoljenje za plovbo, obvesti o tem tisto kapitanijo, ki je dovoljenje izdala. VIII. KAZENSKE DOLOČBE 50. člen Z denarno kaznijo od 1.000- do 2.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba, ki je imetnik pravice uporabe čolna: 1) če čoln plove, ne da bi izpolnjeval pogoje (2. člen), 2) če čoln ni bil na rednem ali izrednem pregledu (8. in 9. člen), 3) če čoln prevaža večje število potnikov ali večjo količino tovora, kot dopušča nosilnost (19. člen), 4) če čoln, ki prevaža potnike in mu je dovoljena plovba v obalnem morju Jugoslavije, nima predpisane opreme (28. člen, točka c) in 31. člen, točka d), 5) če čoln plove izven dovoljenega območja plovbe (30. in 31. člen), 6) če čoln, namenjen gospodarskim potrebam, upravlja neusposobljena oseba (prvi odstavek 37. člena), 7) če čoln nima člana posadke, kadar je to predpisano (drugi in tretji odstavek 37. člena), 8) če sposodi čoln jugoslovanskemu ali tujemu državljanu, v nasprotju, z drugim odstavkom 40. člena. Z denarno kaznijo od 500 do 1.000 dinarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge pravne osebe iz prejšnjega odstavka. 51. člen Z denarno kaznijo od 500 do l.OOo dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali e f druga pravna oseba, ki je imetnik pravice uporabe čolna: 1) če čoln za prevoz potnikov, plove v nasprotju z določbo 14. člena tega pravilnika, 2) če čoln, namenjen za prevoz potnikov ali tovora nima označeno nadvodje (zadnji odstavek 20. člena) ali če čoln nima napisano največje število potnikov ali v predpisani obliki napisane označbe (24. člen), 3) če čoln nima predpisane opreme, kot je označena v dovoljenju za plovbo (43. člen), 4) če čoln plove brez veljavnega dovoljenja za plovbo ali sploh brez dovoljenja (42. in 44. člen). Z denarno kaznijo od 250 do 500 dinarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge pravne osebe iz prejšnjega odstavka, kakor tudi občan, ki je lastnik čolna. 52. člen Z denarno kaznijo od 200 do 800 dinarjev se kaznuje za prekršek oseba, ki upravlja čoln: 1) če plove s čolnom, ki mu je potekel rok za redni pregled <8 člen), 2) če v roku • iz 9. člena ne obvesti luške kapitanije ali njene izpostave o nesreči čolna, 3) če čoln, ki prevaža potnike na razdaljah, kjer traja potovanje več kot tri ure, ni predpisano unejen (drugi odstavek 14. člena), 4) če čoln prevaža večje število oseb ali večjo količino tovora, kot dopušča nosilnost (19. člen), 5) če plove s čolnom, ki nima predpisane opreme, ki je označena v dovoljenju za plovbo (43. člen) oziroma določena za tuj čoln v 48. členu pravilnika, 6) če čoln. plove izven dovoljenega območja plovbe (30. in 31. člen), 7) če čoln upravlja oseba, ki ni usposobljena za upravljanje s čolnom kot je predpisano (35., 3čf., 37., 40. in 47. člen), 8) če čoln plove brez člana posadke ali član posadke nima pomorske knjižice ali dovoljenja za Vkrcanje (drugi odstavek 37. člena), 9) če uči smučanje na vodi brez osebe, ki nadzira smučanje (tretji odstavek 37. člena), 10) če tuj čoln nima dokumentov o sposobnosti čolna za plovbo, pa ni bil izvršen osnovni pregled čolna (46. člen). 53. člen Z denarno kaznijo 100 dinarjev se kaznuje za prekršek takoj na mestu oseba, ki upravlja čoln: 1) če s čolnom brez mehanskega pogona prevaža potnike na razdalji, večji od 1 milje (1^. člen), 2) če čoln nima označenega nadvodja (20. člen), 3) če čoln, ki je namenjen za prevoz potnikov nima napisano največje število potnikov ali čoln nima v predpisani obliki napisane označbe (24. člen), 4) če čoln, ki se ne vpisuje v uradno evidenco čolnov, plove na oddaljenosti nad 1000 m od obale (33. člen), 5) če plove s sposojenim čolnom v nasprotju z določili 40. člena pravilnika, 6) če se na čolnu med plovbo ne nahajajo dovoljenje za plovbo in potrdilo o usposobljenosti voditelja za upravljanje s čolnom (45. člen). Z denarno kaznijo 100 dinarjev se takoj na mestu kaznuje za prekršek tudi kdor se kot član posadke čolna vkrca brez pomorske knjižice ali dovoljenja za vkrcanje. Za izterjavo denarne kazni takoj na mestu za prekrške iz tega člena tega pravilnika, so pooblaščene, uradne osebe luške kapitanije, ki opravljajo nadzorne naloge. IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 54. člen Osebam, ki so opravile izpit za voditelja čolna pred pričetkom veljavnosti tega pravilnika, se prizna usposobljenost za upravljanje S čolnom. Na njihovo zahtevo bo izdala kapitanija novo potrdilo o usposobljenosti. 55. člen Čolni, ki so bili vpisani v uradno evidenco čolnov in jim je bilo izdano dovoljenje za plovbo pred pričetkom veljavnosti tega pravilnika, morajo biti ponovno redno pregledani najkasneje v času enega leta po uveljavitvi tega pravilnika. Po preteku tega roka plovbeno dovoljenje preneha veljati. Do izVršitve rednega pregleda iz prvega odstavka tega člena in izdaje novega plovbnega dovoljenja, oziroma do poteka enoletnega roka. lahko plujejo čolni v mejah, ki so jim bile določene po tedaj veljavnih predpisih. Pregledi čolnov po tem členu pravilnika se opravljajo na zahtevo lastnika čolna v časovnem razporedu, ki ga določi luška kapitanija. 56. člen Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, se v SR Sloveniji preneha uporabljati pravilnik o ugotavljanju sposobnosti čolnov za plovbo (Uradni list FLRJ. št. 8/58). 57. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. marca 1975 St. 34/B-013/73 Ljubljana, dne 27. januarja 1975. Republiški sekretar za gospodarstvo Drago Petrovič, dipl. oec. 1. r. 96. Na podlagi 28. člena zakona o ugotavljanju plov-bne sposobnosti morskih ladij in plovil notranje plovbe (Uradni list SFRJ, št. 18/64 in 47/65), v zvezi z 19. členom ustavnega zakona o izvedbi ustave SR Slovenije (Uradni list SRS. št. 6'74) ter v zvezi z 38. členom pravilnika o ugotavljanju sposobnosti čolnov za plovbo (Uradni list SRS, št. 2-95/75), izdaja republiški sekretar za ffosoodarstvo PRAVILNIK o izpitni komisiji, izpitnem programu in o načinu opravljanja izpita za voditelja čolna 1. člen Komisija za opravljanje izpita za voditelja čolna v smislu 38. člena pravilnika v ugotavljanju sposobnosti morskih čolnov za plovbo (Uradni list SRS, št. 2-95/75) se ustanovi pri luški kapitaniji Koper (v nadaljnjem besedilu: kapitanija). 2. člen Komisijo za opravljanje izpita za voditelja čolna (v nadaljnjem besedilu: izpitna komisija) imenuje luški kapitan. Pri kapitaniji se lahko po potrebi ustanovi več izpitnih komisij. Izpitna komisija se imenuje za čas enega leta. Izpitno komisijo sestavljajo predsednik in dva člana, ki so obenem tudi izpraševalci. Predsednik in člani izpitne komisije se imenujejo izmed strokovnih delavcev kapitanije. 3. člen Roke za opravljanje izpitov za voditelja čolna določi kapitanija ter jih javno objavi na primeren način. Izpiti se opravljajo praviloma na sedežu kapitanije. 4. člen Kandidat, ki želi opravljati izpit za voditelja čolna, mora vložiti pismeno prijavo kapitaniji najpozneje 8 dni pred izpitnim rokom. 5. člen Izpit za voditelja čolna ima ustni in praktični del. Ustni del izpita obsega naslednje predmete: pravila o izogibanju trčenj na morju, pomorski predpisi, osnove navigacije, motoroznanstvo in nudenje prve pomoči; Praktični del izpita obsega predmet mornarska dela in veščine. 6. člen ' Izpitno gradivo za posamezne predmete obsega: — pravila o izogibanju trčenj na morju: izogibanje trčenja pri prehitevanju, križanje in nasprotni kurzi s praktičnim prikazom z modeli čolnov; luči in označbe na plovni poti, za ladje in čolne na mehanični pogon, na jadra in vesla, ko plujejo, .vlečejo, ko so vsidrane ali nesposobne za plovbo in ribiške ladje, ko ribarijo; zvočni signali; signali in znaki podvodnih dejavnosti; . — pomorski predpisi: o vpisovanju morskih čolnov, ugotavljanju sposobnosti čolnov za plovbo, redu v lukah in morski obali; pravni režim obalnega morja; omejitve plovbe v posameznih predelih obalnega morja; zastave; nadzor nad varnostjo plovbe: pomorski prekrški; pomorski upravni organi; pomorske nezgode; reševanje na morju; — osnove navigacije: navtične karte, njihovo branje in uporaba; določanje kurza plovbe in merjenje oddaljenosti; priročniki za plovbo; oglasi za pomorščake; osnovni pojmi o kompašu in njegovi uporabi; plovba pod težjimi pogoji (naravne in umetne ovire — megla, dež. sneg, veter, ozki prehodi, mostovi, kabli idr.); vremenske prognoze; vetrovi in BeaufOrlova lestvica; vpliv morskega toka na plovbo; — motoroznanstvo: osnovpi pojmi o delu motorja; bencinski in diesel motorji za čolne, priprava motorja za pogon, vklopljanje in izklopi jan je motorja, kontrola dela motorja, vrste hlajenj in podmazovanje motorja, kontrolni instrumenti na motorju, odpravljanje manjših okvar na motorju, vzdrževanje akumulatorja, vrste goriva in varnostni ukrepi v času nakladanja in uporaba, sredstva za gašenje požara; — nudenje prve pomoči: mehanične in tonlotne poškodbe, zlomi, sončarica, utapljanje, opekline in ubodi strupenih rib. umetno dihanje, sredstva in načini r>udenj«i prve pomoči v navedenih primerih; — mornarska dela in veščine: vrste čolnov, material in način gradnje ter vzdrževanje; oprema čolnov; vrste vrvi, uporaba vrvi, vozli; krmilo in krmarjenje, stabilnost čolna glede na razporeditev tovora; nad vod j e in vgrez; dimenzije čolnov; ravnanje v primeru požara in vdora vode; nasujcanje čolna; padec osebe v vodo; praktično krmarjenje čolna, pristajanje, sidranje in privezovanje. 7. člen Izpita o nudenju prve pomoči niso dolžni opravljati kandidati, ki so ta izpit opravili pri kakem drugem organu ali organizaciji in komisiji predložili pismeno potrdilo. 8. člen Ustni del izpita kandidati opravljajo posamezno. Ustni izpit lahko traja največ dvajset minut za vsak predmet, izjemoma lahko tudi več, če tako odloči izpitna komisija. « 9. člen Praktični del izpita se praviloma opravlja na čolnu. Cas in način opravljanja in trajanje praktičnega dela izpita določi izpitna komisija. ’ • 10. člen Kandidat, ki ne pokaže zadostnega znanja iz dveh predmetov, izpita ni opravil. Kandidat, ki ni pokazal zadostnega znanja iz enega predmeta, lahko enkrat opravlja popravni izpit iz tega predmeta, vendar ne prej kot v 15 dneh. 11. člen Po končanem izpitu izpitna komisija ocenjuje kandidate z večino glasov. Predsednik izpitne komisije v navzočnosti vseh članov komisije objavi uspeh izpita. 12. člen Kandidatu, ki je opravil izpit izda kapitanija potrdilo o usposobljenosti za voditelja čolna; potrdilo podpiše luški kapitan ali oseba, ki ga nadomešča. 13. člen Administrativna dela v zvezi z organizacijo in izvajanjem izpitov opravlja' luška kapitanija. 14. člen Ta pravilnik začne veljati osem dni po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. marca 1375. St. 34/B-072/75 Ljubljana, dne 27. jaguarja 1975. Republiški sekretar za gospodarstvo Drago Petrovič, dipl. occ. 1. r. 97 Zaradi uresničitve ustavnega načela, da imajo delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost t osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, na podlagi svojega dela v načelu enak družbenoekonomski noložaj in v osnovi enake nravice In obveznost’' kot delavci v organizacijah združenega dela > v skladu z 10 členom zakona o davkih občanov (Uradni ifct SRS št. 21-224/74, 39-468/74), 4. člena zakona o osnovah in načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1974 (Uradni list SRS, št. 18-179/74) in 4. člena zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1975 (Uradni list SRS, št. 39-464/74), sklenejo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in Republiški svet zveze sindikatov Slovenije DRUŽBENI DOGOVOR o merilih in načinu za ugotavljanje osebnih dohodkov občanov, ki z osebnim delom opravljajo kmetijske, obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualne ali negospodarske storitve 1. člen Podlaga za ugotavljanje višine osebnih dohodkov, do katere občani, ki z osebnim delom opravljajo kmetijske, obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualne ali negospodarske storitve, plačujejo enake prispevke in davke, kot jih plačujejo delavci v organizacijah združenega dela enakih ali podobnih poklicev iz osebnega dohodka, so osebni dohodki po statističnih poročilih o čistih osebnih dohodkih delavcev v združenem delu po poklicih, ki jih zbira Zavod SRS za statistiko. Pri tem se uporabijo podatki o osebnih dohodkih za leto pred letom, za katerega se obračunavajo prispevki oziroma odmerjajo davki, valorizirani s stopnjo porasta povprečnih osebnih dohodkov zaposlenih v gospodarstvu SR Slovenije v letu/ za katerega se obračunavajo prispevki oziroma odmerjajo davki. Če niso 1. februarja znani podatki o osebnih dohodkih za leto pred letom, za katero se obračunavajo prispevki oziroma odmerjajo davki, se uporabijo zadnji razpoložljivi podatki, valorizirani z ustreznimi letnimi stopnjami porasta povprečnih osebnih dohodkov zaposlenih v gospodarstvu. Občanom, ki z osebnim delom opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti po obrtnem zakonu (Uradni list SRS, št. 26-235/73) in imajo višjo ali visoko strokovno izobrazbo, kakršno zahtevata stroka in delo, ki ga dejansko opravljajo, se kot podlaga iz prejšnjega ods*avka šteje čisti osebni dohodek, ki je za ustrezeh poklic in stopnjo izobrazbe naveden v statističnih poročilih Zavoda SRS za statistiko o čistih osebnih dohodkih po poklicih. Za nomenklaturo poklicev pristojni organ razlaga, kaj je šteti za podoben poklic, v primerih, ko posamezen poklic ni uvrščen v seznapi poklicev, za katere se zbirajo podatki o višini osebnih dohodkov. Podlaga za ugotavljanje višine osebnih dohodkov odvetnikov, do katere plačujejo odvetniki enake prispevke in davke kot delavci v organizacijah združenega dela, so povprečni čisti osebni dohodki sodnikov okrožnih sodišč doseženi v letu, za katero se odmerja davek. Višino osebnih dohodkov ugotovi republiški sekretar za pravosodje in občo upravo. Cisti osebni dohodki po tem členu se povečajo za prispevke in davke iz osebnega dohodka na način, koi je določen za ugotavljanje osebnih dohodkov delavcev v združenem delu. Izjemoma se čisti osebni dohodki za leto 1974 povečajo za prispevke in davke, ugotovljene po stopnjah, veljavnih za mesec oktober 1974 na območju občine, pristojne za odmero davka iz dejavnosti. 2. člen Letni osebni dohodek iz 1. člena tega dogovora se glede na doseženi dohodek iz dejavnosti (celotni dohodek, zmanjšan za stroške) zviša in to: Ce doseženi letni dohodek Iz dejavnosti presega osebni dohodek iz 1. člena tega dogovora (v din) Se osebni dohodek zviša za ‘U do 10.000 2 nad 10.000 do 20.000 4 nad 20.000 do 30.000 6 nad 30.000 do 40.000 8 nad 40.000 do 50.000 10 nad 50.000 do 60.000 12 nad 60.000 do 80.000 14 nad 80.000 do 100.000 16 nad 100.000 do 120.000 18 nad 120.000 do 150.0,00 20 nad 150.000 , do 200.000 "22 nad 200.000 do 250.000 24 nad 250.000 do 300.000 26 nad 300.000 do 350.000 28 nad 350.000 3. člen 30 Občanom, ki opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti po obrtnem zakonu, razen občanom iz drugega odstavka 1. člena tega dogovora, se glede na zahtevnost in značaj njihove dejavnosti osebni dohodek iz 1. člena zviša oziroma zniža: — občanom (samostojnim obrtnikom in samostojnim gostincem), ki opravljajo dejavnosti, za katere se zahteva po obrtnem zakonu strokovna izobrazba In najmanj dveletna. praksa (88. in prvi odstavek 111 člena obrtnega zakona), razen samostojnim gostincem, ki opravljajo svojo dejavnost v bifejih, se osebni dohodek zviša za 10 °/o; — občanom, ki opravljajo dejavnosti, za katere se zahteva strokovna ali dve oziroma triletna praksa in preizkus strokovne usposobljenosti pred komisijo (89. in drugi odstavek 111. člena obrtnega zakona), in občanom, ki opravljajo dejavnost na podlagi preizkusa znanja brez dokazila o praksi (91. člen obrtnega zakona), se osebni dohodek ne spremeni; — občanom, ki opravljajo dejavnpsti, za katere se ne zahteva praksa in ne dokaz strokovne usposobljenosti /tretji odstavek 89. člena obrtnega zakona — odredba o delih iz posameznih obrtnih dejavnosti, za katera se ne zahteva posebna usposobljenost — Uradni list SRS, št. 43/73 in 112. člen obrtnega zakona) in samostojnim gostincem, ki opravljajo svojo dejavnost v bifejih, se osebni dohodek zniža za 10°/i>. 4. člen Občanom, ki opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti po obrtnem zakonu ter zaposlujejo delavce, se zaradi narave samostojnega osebnega dela. povezanega s pripravo in vodenjem delovnega procesa, na njihovo zahtevo osebni dohodek iz 1. člena tega dogovora zviša do 40 °/o in to: — za storitveno obrt (drugi odstavek 144. člena, 146. in 150. člen obrtnega zakona) za vsakega zaposlenega delavca in učenca v gospodarsvu za 2 "/o: za presežek dohodka nad osebnim dohodkom iz 1. člena tega dogovora se prizna tudi po 2 •/o za vsakih 5.000 din presežka na zaposlenega delavca: — za proizvodno obrt za vsakega zaposlenega delavca in učenca v gospodarstvu za 1 °/o; za presežek dohodka nad osebnim dohodkom iz 1. člena tega dogovora se prizna tudi po 1 °/o, za vsakih 5.000 din presežka na zaposlenega delavca. Število zaposlenih delavcev in učencev v gospodarstvu se izračuna iz povprečnega števila zaposlenih po stanjih na koncu mesecev. Občanom, ki opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti po obrtnem zakonu ter ne zaposlujejo delavcev, se zaradi narave samostojnega dela, povezanega s pripravo in vodenjem delovnega procesa, na njihovo zahtevo osebni dohodek iz 1. člena tega dogovora zviša do 20% in to: — za storitveno obrt 'za presežek dohodka nad osebnim dohodkom iz 1. člena tega dogovora se prizna po 2% za vsakih 5.000 din presežka; — za proizvodno obrt za presežek dohodka nad osebnim dohodkom iz 1. člena tega dogovora se prizna po 1 % za vsakih 5.000 din presežka. Zvišanje osebnega dohodka po prvem oziroma tretjem odstavku tega Člena ne pripada občanom, ki opravljajo naslednje dejavnosti: — storitvene z gradbeno ali kmetijsko mehanizacijo, z avtodvigali, z avtovleko, z viličarji ali z vlečnicami; — izdelovanje proizvodov al' opravljanje storitev z uporabo avtomatov ali drugih visoko produktivnih strojev v linijsko kontinuiranem tehnološkem procesu, z enostavno predelavo surovin; — izdelovanje umetnih mineralnih vod, brezalkoholnih in alkoholnih pijač ter izdelava drugih živilskih izdelkov, ki se proizvajajo z avtomati in se prodajajo na mestu izdelave; — storitve bifejev; — avtoprevozništvo; — brodarska dejavnost; — prodaja na drobno. Odvetnikom se zaradi opravljanja samostojne družbene službe osebni dohodek iz 1. člena na njihovo zahtevo zviša dp 20 %. 5 5. člen Občanom, ki kot samostojni obrtniki opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, se na njihovo zahtevo osebni dohodek iz 1. Člena dogovora zviša in to: — če samostojno opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti že nad pet do deset let, za 2%, — Če samostojno opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti že nad deset let, za 3%. 6. člen Občanom, ki opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, se na njihovo zahtevo prizna dodatek za težje pogoje dela, če osebno opravljajo taka dela. Dodatek se prizna v višini kot bi pripadal za enako delo delavcu v skladu z določili kolektivne pogodbe. 7. člen Najvišji letni osebni dohodek, ugotovljen po določbah tega dogovora, ne more presegati trikratnega povprečnega letnega osebnega dohodka delavca v združenem delu v SR Sloveniji. 8. člen Ta dogovor začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se tudi za obračun prispevkov in odmero davkov za leto 1974. St. 113-47/73 Ljubljana, dne 14. januarja 1975. Skupščina SR Slovenije Izvršni svet Član Izvršnega sveta republiški sekretar za gospodarstvo Drago Petrovič, dipl. oec. 1. r. Republiški svet zveze sindikatov Slovenije Predsednik republiškega odbora sindikata obrtnih delavcev Slovenije Branko višič 1. r. Gospodarska zbornica Slovenije Predsednik republiškega zbora samostojnih obrtnikov Matko Kavtičnik 1. r. Odvetniška zbornica Slovenije Podpredsednik sveta Peter Breznik 1. r. AKTI NARODNE BANKE SLOVENIJE . 98. Na podlagi četrtega odstavka 17. člena zakona o Narodni banki Slovenije (Uradni list SRS, it. 3/73) in 4 člena odloka o uporabi sredstev, vplačanih kot depozll pri investicijskih vlaganjih v nove negospodarske In neproizvodne investicije (Uradni list SRS, št. 30/72, 38 72. 53/72. 54/72, 27/73. 41/73, 14/74, 17/74, 19/74 in 39/74) izdaja Narodna banka Slovenije ODLOČBO o spremembah In dopolnitvah odločbe o pogojih za kredite, ki ilh daje Narodna banka Slovenije poslovnim bankam iz sredstev, vplačanih kot depozit pri Investicijskih vlaganjih v nove negospodarske in neproizvodne Investicije 1. V 1. točki odločbe o pogojih za kredite, ki jih daje Narodna banka Slovenije poslovnim bankam iz sredstev, vplačanih kot depozit pri investicijskih vlaganjih v nove negospodarske in neproizvodne investicije (Uradni list SRS, St. 28/73, 41/73 in 20/74 — v nadaljnjem bespdilu: odločba) se določile pod 3) spremeni in glasi: *3) kredite, dane organizacijam združenega dele za industrijsko proizvodnjo objektov za otroSko varstvo, ki ustrezajo minimalnim zahtevam za ureditev objektov in opreme vzgojnovarstvenih zavodov, ki jih le določila republiška skupnos* otroškega varstva, In sicer do višine 20 mUijonov dinarjev in z rokom vračila do 31. decembra 1980. leta v osmih enakih polletnih obrokih, ki zapadejo vsako leto 30. junija in 31. decembra. Prvi obrok zapade 30. junija 1977. leta. Obenem je še pogoj, da znesek kreditov, ki so jih banke dale za ta namen, znaša najmanj 30 milijonov dinarjev;« 2. V l.a točki odločbe se določilo pod 3) spremeni in glasi: »3) reeskontni kredit za kreditiranje Železniškega gospodarstva, Ljubljana, za trajna obratna sredstva do višine 40 milijonov dinarjev do 31. decembra 1980. leta v.petih enakih polletnih obrokih po 8 milijonov dinarjev, ki zapadejo vsako leto 30. junija in 31. decembra. Prvi obrok zapade v plačilo 31. decembra 1978. leta.« 3. Za l.a točko odločbe se doda nova l.b točka, ki se glasi: »l.b Poslovne banke so dolžne vrniti Narodni banki Slovenije reeskontne kredite, ki so jih dobile za namene in pod pogoji 2.d člena odloka o uporabi sredstev, vplačanih kot depozit pri investicijskih vlaganjih v nove negospodarske in neproizvodne investicije (Uradni list SRS. št. 30/72, 38/72, 53/72, 54/72, 27/73, 41/73, 14/74, 19/74 in 39/74) za dokončanje turističnih objektov, do 31. decembra 1980. leta v petih enakih polletnih obrokih, ki zapadejo vsako leto 30. junija in 31. decembra. Prvi obrok zapade v plačilo 31. decembra 1978. leta.« 4. Za novo l.b točko se doda nova l.c točka, ki se glasi: »l.c Poslovne banke so dolžne vrniti Narodni banki Slovenije reeskontne kredite, ki so jih dobile za namene in pod pogoji 2.č člena odloka za financiranje šolanja računalniškega kadra v gospodarstvu v višini 6 milijonov dinarjev v treh enakih polletnih obrokih, ki zapadejo 30. junija 1976., 31. decembra 1976. in 30. junija 1977. leta.« 5. Ta odločba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. O. 1/75 Ljubljana, dne 17. januarja 1975. Narodna banka Slovenije Guverner Svetko Kobal, dipl. ek. 1. r. PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANE 99. Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) ter 21. in 166. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na 54. seji dne 13. januarja 1975 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi lokacije kamnoloma v Iški vasi, ki predstavlja spremembo oziroma dopolnitev urbanističnega programa mesta Ljubljane 1. člen Urbanistično dokumentacijo, ki ponazarja lokacijo kamnoloma v Iški vasi, katero je pod šifro projekta 1813 v aprilu 1974 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, se v skladu z določilom prvega odstavka 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) javno razgrne. 2. člen Predlog lokacije kamnoloma v Iški vasi iz 1. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v avli Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. Trg MDB 7 in v prostorih krajevne* skupnosti Ig, ter bo na vpogled občanom in delovnim organizacijam v času od 29. januarja 1975 do 27. februarja 1975. St. 77/1-75 Ljubljana, dne 20. januarja 1975. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane Dagmar Šuster 1. r. SKUPŠČINA OBČINE BREŽICE 100. Na podlagi 50. člena temeljnega zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/74) in 202. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 28/74) je Skupščina občine Brežice na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 30. decembra 1974 sprejela ODLOK o začasnem financiranj'u proračunskih potreb v občini Brežice v I. trimesečju 1975 1. člen Potrebe občinskih organov in drugih porabnikov proračunskih sredstev se v I. trimesečju 1975 financirajo vse do sprejema proračuna za leto 1975 na podlagi proračuna za leto 1974. 2. člen Izdatki proračuna ne smejo v I. trimesečju 1975 presegati 25 % skupnih izdatkov občinskega proračuna v letu 1974. 3. člen Dohodki in izdatki, pobrani oziroma porabljeni na podlagi tega odloka, so sestavni del proračuna občine Brežice za leto 1975 in se morajo prikazati v njegovem zaključnem računu za leto 1975. 4. člen Skupščina občine pooblašča izvršni svet, da v primeru neenakomernega priliva proračunskih dohodkov lahko za nemoteno financiranje proračunskih izdatkov najame iz rezervnega sklada proračuna ustrezna posojila. 5. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975. St. 400-29/74-1 Brežice, dne 30. decembra 1974. Predsednik Podpredsednik zbora združenega dela Stane Rebernik 1. r Franc Mohor 1. r. Predsednik zbora krajevnih skupnosti Rok Kržan 1. r. Predsednik družbenopolitičnega zbora Ivan Videnič 1. r. 101. POROČILO o izidu referenduma za uvedbo občinskega samoprispevka za sofinanciranje programa modernizacije občinskih cest na območju občine Brežice Po sklepu Skupščine občine Brežice (Uradni list SRS, št. 38/74) z dne 26. novembra 1974 je bil opravljen referendum za uvedbo občinskega samoprispevka dne 19. januarja 1975. Kot je komisija ugotovila, .so bila vsa volišča odprta ob 7. uri :n nato vse do 19 ure, kolikor niso na posameznih voliščih že prej opravili volitve vsi volilni upravičenci. Občinska volilna komisija ni prejela nobene pripombe glede poteka referenduma. Vseh volilnih upravičencev, vpisanih v volilne imenike, je bilo 18.084. Od teh pa jih je bilo na delu v inozemstvu 801, v JLA pa 220 Tako da je bilo dejansko upravičencev, ki se upoštevajo po zakonu o referendumu 17.063. Od navedenega števila volilnih upravičencev je glasovalo 16.250 volivcev, tj. 95,2 %. Za referendum je glasovalo 9833. proti 5888, neveljavnih glasovnic je bilo 529. Glasovalo pa ni 813 volivcev. Glede na število volilnih upravičencev 17.063 in glede na število veljavnih glasovnic »za« referendum, katerih je bilo 9833, je glasovalo za referendum 57,6 %. Predsednik Predsednik komisije za izvedbo Skupščine občine Brežice " referenduma Franc Skinder 1. r. Zvonimir Gabršček 1. r. 1 102. Na podlagi 202. člena statuta občine brezice je Skupščina občine Brežice na skupnem zasedanju zbora združenega del e. zbora krajevnih' skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 30 decembra 1974 sprejela ODLOK o povračilu nadomestila osebnega dohodka, potnih in drugih stroškov voljenim in imenovanim funkcionarjem, delceatom občinske skunščine članom nosameznih komisij in drugih skupščinskih teles 1. člen Voljeni in imenovani funkcionarji občinske skupščine, ki profesionalno ali neprofesionalno opravljajo svojo funkcijo, imajo pravico do mesečnega nadomestila osebnih dohodkov. Osnova in merila za določanje mesečnih nadomestil osebnega dohodka in drugih prejemkov voljenih in imenovanih funkcionarjev določi Skupščina občine Brežice z drugimi zainteresiranimi družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi interesnimi skupnostmi, z družbenim dogovorom. 2. člen Vse zadeve, ki nastajajo v zvezi z izvrševanjem družbenega dogovora iz prvega člena tega odloka izvršuje komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve Skupščine občine Brežice, kolikor niso dane v pristojnost posebni medobčinski komisiji. 3. člen Delegati občinske skupščine, člani posameznih komisij in drugih skupščinskih teles, v nadaljnjem besedilu: »delegati«, imajo za udeležbo na sejah občinske skupščine ali njenega posameznega zbora, komisij ali drugih skupščinskih teles (v nadaljnjem besedilu: »seje«) pravico do nadomestila za izgubljeni zaslužek po določilih samoupravnih aktov delovne organizacije ali skupnosti, ki je delegata delegirala v občinsko skupščino. Delegatu, ki je zasebni kmetovalec, obrtnik ali opravlja svoboden poklic, pripada nadomestilo za izgubljeni osebni dohodek za čas, ko je bil na sejah v višini povprečnega bruto osebnega dohodka visoko kvalificiranega delavca s področja kmetijske dejavnosti ali obrti, oziroma delavca z visoko šolsko izobrazbo v družbenih dejavnostih v družbenem sektorju Povprečni bruto osebni dohodek iz prejšnjega odstavka se ugotovi na podlagi uradnega akta Zavoda SRS za statistiko. 4. člen Stroški, ki jih imajo delegati v zvezi z udeležbo na sejah se povrnejo: — za zamujeni čas do 4 ure 60 din — za zamujeni čas nad 4 ure 80 din Delegati imajo poleg sejnine tudi pravico do dejanskih potnih stroškov, ki jih imajo v zvezi s’ prihodom na sejo, in sicer v -višini javnega prevoznega sredstva, če je kraj njihovega bivališča izven območja mesta Brežice. 5. člen Delegatu, ki po nalogu občinske skupščine opravlja zadeve zunaj območja občine Brežice pripada dnevnica določena z DD iz drugega odstavka 1. člena tega odloka. Po določbi istega družbenega dogovora se obračuna tudi povračilo stroškov uporabe lastnega vozila, kadar je za izvršitev naloge delegata uporaba avtomobila primernejša od javnega prevoznega sredstva 6. člen Denarna sredstva potrebna za nadomestilo OD voljenih in imenovanih funkcionarjev, za nadomestila delegatom iz drugega odstavka 3 člena tega odloka, kakor tudi sredstva potrebna za potne stroške iz 4 in 5. člena tega odloka, se zagotovijo v proračunu Skupščine občine Brežice. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o povračilu osebnega dohodka in drugih nadomestil odbornikom, članom svetov in komisij Skupščine občine Brežice (Uradni list SRS, št. 33/72) in odlok o višini nadomestila osebnega dohodka in drugih nadomestil predsedniku in podpredsedniku Skupščine občine Brežice (Uradni list SRS, št. 33/72). St. 113-29/74-1 Brežice, dne 30. decembra 1974. Predsednik Podpredsednik zbora združenega dela Stane Rebegnik I. r. Franc Mohor 1. r. Predsednik Predsednik zbora krajevnih skupnosti družbenopolitičnega zbora Rok Kržan 1. r. Ivan Videnič 1. r. SKUPŠČINA OBČINE GROSUPLJE 103. Volilna komisija krajevne skupnosti Ivančna gorica daje po 10. členu zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) POROČILO o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Ivančna gorica in to naselja: Ivančna gorica, Malo Hudo, Malo Črnelo, Mleščevo, Gorenja vas, Skrjanče, Mrzlo polje, Spodnja Draga, Stranska vas ob Višnjici, Studenec, Veliko Črnelo, ki je bil dne 8. decembra 1974 Referendum je razpisala krajevna skupnost Ivančna gorica s sklepom o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje osnovne šole in gimnazije v naselju Ivančna gorica, ki je bil predpisan za dobo petih let in to od '1. II. 1975 do 31. I. 1980. Referendum je bil 8. decembra 1974. Volilna komisija je na podlagi pregleda glasovnih spisov preizkusila zakonitost referenduma in ugotovila, da je bil postopek za izvedbo referenduma in sam referendum izveden v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na izid glasovanja. Po ugotovitvah izida glasovanja je volilna komisija ugotovila, da je od 936 volilnih upravičencev glasovalo 882 volilcev, da je glasovalo »za« 812 volilcev, »proti« 63 volilcev. neveljavnih glasovnic je bilo 7, glasovanja pa se je vzdržalo 54 volilcev. Na podlagi prej navedenega izida glasovanja volilna komisija ugotavlja: da je predlog za uvedbo samoprispevka sprejet, saj se je zanj izrekla večine glasovalnih upravičencev. Ivančna gorica, dne 8 decembra 1974. Volilna komisija krajevne skupnosti Ivančna gorica Tajnik Predsednik Milena Kosec 1. r. Jakov Blaževič 1. r. Član Lucija Radi 1. r. 104. Svet krajevne skupnosti Ivančna gorica je na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in statuta krajevne skupnosti Ivančna gorica in izida referenduma z dne 8. decembra 1974 na svoji seji dne 8. januarja 1975 sprejel SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Ivančna gorica za sofinanciranje gradnje osnovne šole in gimnazije v naselju Ivančna gorica 1. člen Za območje krajevne skupnosti Ivančna gorica, ki obsega naselja: Ivančna gorica, Malo Hudo, Spodnja Draga, Stranska vas ob Višnjici, Mleščevo, Veliko Črnelo, Malo Črnelo, Gorenja vas, Skrjanče, Mrzlo polje in Studenec pri Ivančni gorici se na podlagi odločitve občanov na referendumu dne 8. decembra 1974 uvede krajevni samoprispevek za sofinanciranje gradnje osnovne šole in gimnazije v naselju Ivančna gorica. 2. člen Krajevni samoprispevek se uvede za dobo petih let in sicer od 1. februarja 1975 do 31. januarja 1980. Samoprispevek se plačuje v denarju. 3. člen Samoprispevek plačujejo naslednji zavezanci: — po stopnji 5 °/o lastniki in uživalci zemljišč od katastrskega dohodka — po stopnji 2 0/n zaposlene osebe od neto osebnega dohodka iz rednega delovnega razmerja, vključno nagrade in dopolnilno delo — po stopnji 2 °/o upokojenci, ki prejemajo meseč- no pokojnino, ki je višja od pokojnine z varstvenim dodatkom x — po stopnji 3% zavezanci, ki opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti ter intelektualne storitve, od osnov, od katerih se odmerja davek od obrti, drugih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev. 4. člen Plačevanja samoprispevka so oproščeni občani od dohodkov, ki jih določa zakon o samoprispevku 5. člen Z denarnimi sredstvi, ki se zberejo od krajevnega samoprispevka se bo gradila osnovna šola in gimnazija v Ivančni gorici. 6. člen Samoprispevek zaposlenih in upokojencev se obračunava in plačuje od izplačil čistega osebnega dohodka, oziroma od pokojnin, obračunavajo pa ga delovne organizacije oziroma skupnosti invalidsko-po-kojninskega zavarovanja. Kmečkim gospodinjstvom in drugim osebam, ki se ukvarjajo z obrtno in drugo gospodarsko dejavnostjo in intelektualnimi storitvami, obračunava in odmerja samoprispevek davčna uprava SOB Grosuplje., Odmera in plačilo samoprispevka se opravi na enak način kot se odmerjajo in plačujejo prispevki in davki občanov. , 7. člen Sredstva, ki se zberejo od krajevnega samoprispevka, se stekajo na poseben račun krajevne skupnosti Ivančna gorica — sredstva za izgradnjo osnovne šole in gimnazije v Ivančni gorici, ki so strogo namenska. 8. člen Svet krajevne skupnosti Ivančna gorica je dolžan, da vsako leto na krajevno običajen način seznani občane o višini zbranih sredstev, njihovi porabi in drugih važnejših podatkih, ki se tičejo samoprispevka in izvajanja programa iz 5. člena tega sklepa. 9. člen Po izteku petletnega obdobja, za katero se uvaja samoprispevek, mora svet krajevne skupnosti sestaviti zaključni račun o.zbranih in uporabljenih sredstvih samoprispevka ter o opravljenem delu in ga predložiti zboru občanov krajevne skupnosti Ivančna gorica. 10. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik sveta krajevne skupnosti Ivančna gorica Slavko Medved 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LENART 105. Skupščina občine Lenart je po 164. členu zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS št. 36-196/64, 43-334'67, 43-232/ /70) in 165. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) na sejah zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 19. decembra 1974 sprejela ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Lenart za leto 1974 1. člen Odlok o proračunu občine Lenart za leto 1974 (Uradni list SRS, št. 21-607/74) se v 1. členu spremeni tako, da glasi: Skupni dohodki proračuna občine Lenart za leto 1974 znašajo od tega: — za razporeditev po posebnem delu proračuna — za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo 2. člen Spremeni se z. odstavek 5. člena tako, da glasi; Od sredstev, ki so v glavnem namenu 06 razpore-rejena za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav kolektivne porabe pripada komunalnemu skladu občine Lenart 350.000 din ter cestnemu skladu občine Lenart 245.973 din. 3. člen Spremeni se tretji odstavek 6. člena, tako da glasi: Organu za kaznovanje prekrškov občine Lenart se prepuščajo za redno dejavnost dohodki doseženi po členih 40/V, 40/VI, 41 in 166/11 zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73). 4. člen Črta se 11. člen. 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974 dalje. St. 400-7/73-218 Lenart, dne 19. decembra 1974. Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš 1. r. din 12,349.522 12,022.714 326.808 Pregled dohodkov in razporeda dohodkov bilance proračuna občine Lenart za leto 1974 1. Davek n,a doh. in davek iz OD 3,701.000 2. Davki 4,265.000 3. Takse 430.000 6. Dohodki organov in razni drugi dohodki 10.000 7. Dopolnilna sredstva 538.000 Sredstva iz solidarnostnega sklada občin SR Slovenije 3,405.5‘,‘' St. gl. n. Razpored dohodkov Skupaj din 03 Kulturnoprosvetna dejavnost 31.000 04 Socialno skrbstvo 2,154.125 05 Zdravstveno varstvo 105.150 06 Komunalna dejavnost 601.973 07 Delo državnih organov 5.765.414 08 Narodna obramba 150.000 12 Dejavnost krajevnih skupnosti 180.000 13 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 520.015 14 Negospodarske investicije 1,578.733 15 Gospodarske investicije 418.391 16 Gospodarski posegi 354.984 17 Proračunske obvez, iz prej. let 41.234 18 Rezervni sklad 121.695 19 Nerazporejeni dohodki 326.808 Skupaj 12,349.522 Skupaj 12,349,522 106. Na podlagi 6. odstavka 3. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 80-379/72) in 165. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 19. decembra 1974 sprejela ODLOK o podrobnejši določitvi, kaj se šteje za investicijsko vzdrževanje, revitalizacijo, tekoče vzdrževanje, upravljanje in obratovanje stanovanjskih hiš na območju občine Lenart 1. člen Za investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj v breme stanarine se šteje celotna in delna zamenjava dotrajanih konstrukcij, elementov in opreme ter obnovitvena dela na dotrajanih konstrukcijah, elementih ter opremi. Za taka dela štejejo zlasti: — obnova ali zamenjava strešne konstrukcije in kritine; — obnova ali zamenjava strelovodov, skupnih televizijskih in radijskih anten; — obnova ali zamenjava mizarskih, kleparskih in ključavničarskih elementov; — popravila, ki so potrebna zaradi zamakanja strehe, pokanja vodovodne instalacije, kanalskega omrežja in instalacije centralne kurjave, kakor tudi odstranitev škode, ki je .zaradi tega nastala, če to ni posledica nepravilnega ravnanja in upravljanja s strani imetniške stanovanjske pravice; — obnova fasade hiše; — obnova ali zamenjava instalacij in opreme v skupnih pralnicah in sušilnicah; — obnova ali zamenjava stopnišč in balkonov; — obnova ali popravilo greznic in ponikalnic; — obnova ali zamenjava stropov, stropnih konstrukcij in podov; — obnova ali zamenjava dotrajane vodovodne, plinske in elektro instalacije, hišne kanalizacije ter plinskega in kanalizacijskega priključka; — popravila in odstranitev škode, ki so nastale zaradi pokanja kanalizacijskih ali vodovodnih instalacij; — obnova ali zamenjava dotrajane instalacije centralne ali etažne kurjave, toplotne instalacije in hišnega priključka; — obnova ali zamenjava centralnih bojler jev toplovodnega omrežja; — obnova ali zamenjava osebnega ali tovornega dvigala; — obnova ali zamenjava vertikalne ter horizontalne hidro izolacije; — obnova ali zamenjava drvarnic in drugih pomožnih objektov, ki spadajo k zgradbi; — pleskanje kompletnih oken in vrat na pročeljih hiš. rolet, vetrnic, balkonskih in dvoriščnih ograj, strešnih žlebov, dimniških in strešnih obrob, snegolo-vov in strelovodov. 2. člen Zamenjava posameznih elementov in opreme iz 1. člena tega odloka se izvaja po predhodni ugotovitvi, da je element ali oprema resnično dotrajana ob normalni uporabi in po poteku določene dobe trajanja. Stroški zaradi poškodb elementov in opreme v stanovanjih po krivdi imetnikov stanovanjske pravice gredo v njihovo breme. V breme imetnika stanovanjske pravice gredo tudi stroški, ki nastajajo zaradi nepravilne uporabe posameznih elementov in opreme v stanovanju. 3. 'člen Med stroške investicijskega vzdrževanja v breme stanarine spada tudi zamenjava elementov opreme v stanovanju, če jim je pretekla doba trajanja. Doba trajanja elementov stanovanjske opreme, upoštevajoč tekoča vzdrževalna dela, ki jih mora izvrševati imetnik stanovanjske pravice na lastne stroške je: I ' let 1. zidani štedilnik 40 čiščenje štedilnika, plošče in dimne cevi, popravilo ali zamenjava samotne obloge, pekači, kotličkov za vodo, grelne plošče, kurilne rešetke, obročev, vratič in posode za pepel; 2. železni premični štedilnik 10 ista vzdrževalna.dela kot pod točko 1 ter redna zaščita z grafitnimi premazi; 3. emajliran železni štedilnik 20 ista vzdrževalna dela kot pod točko 2; 4. plinski štedilnik 20 redno čiščenje, vzdrževanje, popravila in nadomestitev stikal, gorilne šobe, gorilcev, gumbov in priključne cevi; 5. električni štedilnik 20 redno čiščenje, vzdrževanje, popravila in nadomestitev grelnih teles, stikal in kontrolnih luči, termostatov, gumbov in priključnega kabla; 6. lončena peč (kurjenje z drvmi ali lignitom) 20 čiščenje peči in vratič, popravilo in prelaganje, nadomestitev kurilnih rešetk, vratič iii pločevinastih vložkov; 7. železna peč — litoželezna . 20 čiščenje peči, plošče in dimnih cevi ter zaščita z grafitnim premazom, popravila in nadome- stitev Samotne obloge^ kurilne rešetke, dimnih cevi, obročkov, vratič in posode za pepel; 8. železna peč — pločevinasta 12 vzdrževanje enako kot pod št. 7; 9. lutzova peč 26 vzdrževanje enako kot pod št. 7; 10. termoakumulacijska električna peč 20 vzdrževanje in nadomestitev priključnega kabla, grelcev, stikal, gumbov ter kontrolnih luči; 11. emajlirana peč na plinsko olje 15 , čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev gorilnika, dimnih cevi in gumbov; 12. trajno žareča peč na trdo gorivo 20 čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev kurilne rešetke, vratič, dimnih cevi in gumbov; 13. toplovodni pločevinasti radiator 20 vzdrževanje in popravilo stikal, ventilov. tesnil, zamenjava koleščka na ventilu in pleskanje; 14. toplovodni litoželezni radiator 40 vzdrževanje in popravilo ventilov, tesnil in zamenjava koleščkov na ventilu ter pleskanje; 15. plinski radiator čiščenje gorilcev, mazanje pipe, pregled vleka dimnika in nadomestitev metuljčkastega gorilca ter pleskanje; 16. infra peč vzdrževanje in nadomestitev stikala, spirale ter potezne vrvice; 17. peč v kopalnici na trdo gorivo (kurjenje z drvmi ali lignitom) čiščenje, popravilo in nadomestitev kurilnih rešetk, obloge, dimne cevi, vrat posode za pepel, spajkanje kotlička, nadomestitev armature; 18. WC školjke in bide iz fajanse ali porcelana redna čiščenja, popravila in nadomestitev sedežne deske in gumi manšete, nadomestitev škatle in nosilcev za toaletni papir; 19. umivalnik iz porcelana ali fajanse redno čiščenje, popravilo in zamenjava sifona ter nadomestitev zamaška in verižic, 20. WC rezervoar — emajliran popravilo in nadomestitev tesnil, plavača. potezne vrvice in odsesača; 21. WC rezervoar — plastični vzdrževanje enako kot pod tč. 20; 22. pločevinasto pomivalno korito — emajlirano čiščenje, popravilo in zamenjava sifona, nadomestitev tesnila, zamaškov z verižico in lesenih okvirjev; 23. litoželezno pomivalno korito — emajlirano vzdrževanje enako kot pod tč. 19; 24. pomivalno korito iz nerjaveče pločevine vzdrževanje enako kot pod točko 19; 25. plinski bojler redno čiščenje in odstranjevanje vodnega kamna najmanj vsaki dve leti, vzdrževanje in nadomestitev gorilca; 26. električni bojler redno čiščenje in odstranjevanje vodnega kamna najmanj vsaki dve leti, vzdrževanje in nadomestitev grelca, termostata, varnostnih ventilov, kontrolne luči ter termometrov; 27. pločevinasta kopalna kad — emajlirana čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev odtočnih ventilov, sifona, tesnil, zamaška ter verižice; 28. litoželezna kopalna kad emajlirana čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev odtočnih ventilov, sifona, tesnil in zamaška z verižico; 29. vgrajeno kuhinjsko pohištvo a) mehki les b) trdi les redno čiščenje in vzdrževanje s pleskanjem, oziroma lakiranjem, nadomestitev, okovja; 30. vgrajeno sobno pohištvo a) mehki les b) trdi les vzdrževanje enako kot pod tč. 29; 31. navaden lesen in ladijski pod a) položen na izolirano podlago b) položen na neizolirano podlago redno vzdrževanje, manjša popravila: 32. lamelni parket (jesenov, bukov, hrastov) redno vzdrževanje z loščenjem ali lakiranjem, manjša popravila; 33. bukov in jesenov parket redno vzdrževanje s struženjem, loščenjem ali lakiranjem, manjša1 popravila; 34. 35 35. 10 '36. 20 37. 38. 39. 30 40. 30 41. 30 42. 25 43 44. 30 40 45. 20 46. 47. 20 48. 30 49. hrastov parket 80 vzdrževanje isto kot pod tč. 33; tlaki iz umetnih mas a) guma, linolej, podolit, likolit 20 b) topli podi, vinas 10 redno vzdrževanje z umivanjem in loščenjem z dovoljenimi loščili; ksilolit tlak 25 redno vzdrževanje z loščenjem; teraco in venecianski tlak 80 redno vzdrževanje (pranje, mazanje) betonska tla 40 redno vzdrževanje (čiščenje, pranje) tlak iz keramičnih ploščic 40 redno vzdrževanje s čiščenjem in nadomestitev razbitih in poškodovanih ploščic ;• tlak iz marmorja 100 redno vzdrževanje (čiščenje, pranje); lesene rolete (esslinger in polkna) 30 vzdrževanje in nadomestitev potezne vrvice, avtomata in okovja; pločevinasta ali plastična žaluzija 40 redno vzdrževanje, popravilo in nadomestitev okovja, pleskanje; platnene zavese s samonavijalci 10 vzdrževanje in nadomestitev potezne vrvice In avtomata; lesena vratca 50 redno vzdrževanje, popravila In nadomestitev ključavnice, ključev, kljuk, ščitnikov, tečajev in drugega okovja ter pleskanje; leseni vratni okvirji , 60 redno vzdrževanje, pleskanje lesena okenska krila in okvirji na fasadi 40 redne vzdrževanje, oliv, profilov in ostalega okovja: lesena notranja okna 50 redno vzdrževanje In nadomestitev zaključkov, oliv. profilov, ostalega okovja ter pleskanje; kovinska krila in okvirji na fasadi ' 80 redno vzdrževanje in nadomestitev zaključkov; keramična zidna obloga 50 redno vzdrževanje in čiščenje, nadomestitev razbitih in odlepljenih ploščic ter stičenje; 50 50. električna instalacija a) nadometna 20 b) podometna 50 redno vzdrževanje, nadomestitev varovalk, stikal, vtičnih doz. svetlobnih teles; 45 51. domofonska instalacija in električna ključavnica 20 redno vzdrževanje In nadomstitev tipkal, slušalk, mikrofonov in priključnih vrvic 40 50 4. člen Tudi po poteku dobe trajanja navedenih elementov in opreme nabavi samoupravna enota za gospo-25 darjenje s stanovanjskim skladom v družbeni lastnini 10 (v nadaljnjem besedilu: enota za gospodarjenje), element le v primeru, če obstoječega ni mogoče popra-30 viti Za elemente katerih pred iztekom dobe trajanja ni mogoče usposobiti za uporabo s popravilom, prisne-50 va izjemoma enota za gospodarjenje amortizirani del stroškov le, če je posta) element neuporaben brez krivde imetnika stanovanjske pravice. 5- člen Stroški za revitalizacijo starih hiš in stanovanj, ki eredo v breme stanarine, so stroški za obnovo ali zamenjavo konstrukcij in gradbenih elementov stanovanj v sodobnejših izvedbah zaradi njihove zastarelosti in istočasno dotrajanosti, če se s tem poveča: — funkcionalnost stanovanja; — uporabna vrednost stanovanja; — stanovanjski standard. Po izvršitvi revitalizacije se mora ugotoviti nova vrednost stanovanjske hiše in stanovanja v skladu z odlokom o ugotavljanju vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj. 6. člen Ze tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši se štejejo vsa manjša popravila, stanovanjske hiše ter vsi stroški v zvezi z normalno uporabo stanovanjskih hiš. a) Stroški tekočega vzdrževanja skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši, ki gredo v breme stanarine so: — čiščenje snega s strehe, strešnih vencev in na-puščev; — popravila dimniških kap in zamenjava dimniških vratič in izžiganje dimnikov; — delna zamenjava in popravilo strešne kritine (podstrešje); — slikanje in pleskanje skupnih prostorov in stopniščnih vrat; — popravila svetlobnih jaškov in zaščitnih mrež; — popravila kleparskih izdelkov; — čiščenje žlebov in peskolovcev, usedalnikov; — popravila izolacije ravnih streh, balkonov in teras; — popravila strelovodov in meritve prevodnosti; — popravila na vratih, oknih in roletah v skupnih'prostorih in na pročeljih zgradb; — popravila ometov na fasadah in skupnih prostorih; — popravila podov, pragov, tlakov in prelaganje parketa; — pleskanje kompletnih vhodnih, hišnih in stanovanjskih vrat s stopniščnega vretena ali hodnika; — pleskanje fasadnih oken z zunanje strani in kompletnih oken na stopniščih in drugih skupnih delih; — popravila vhodnih vrat in oken v stopnišču in vetrolovih; . — popravila skupnih" prostorov v primeru poškodb vodovodnih cevi in podobno; — popravila stikov, tesnil in ventilov na glavnih vhodnih ceveh, pri glavnih plinovodih in kanalizaciji; — zamenjava manjših dotrajanih delov na instalacijah; — popravila električnih instalacijskih vodov; — popravila plinskih, električnih in centralnih bojlerj ev — pr,-.ravila in pleskanje instalacij centralne kurjave, plina in radiatorjev v zgradbi in stanovanjih, ki se nahajajo izven zidu; — odstranitev škode in popravila, ki so potrebna zaradi zamakanja strehe, pokanja, vodovodne instalacije ali kanalskega omrežja, če to ni bila posledica nepravilnega ravnanja In uporabljanja s strani imetnika stanovanjske pravice; — stroški rednih servisov za osebna In tovorna dvigala, toplovodnih postaj, registrov, hldroforjev ter skupinskih TV anten; — nabava in obnova požarnovarnostnih naprav in nabava opreme za civilno zaščito; — nabava drogov za zastave in zastav; —* stroški deratizacije. b) Stroški tekočega vzdrževanja stanovanja, ki bremenijo Imetnika stanovanjske pravice obsegajo: — beljenje stanovanja (slikarska dela) ter zamenjava tapet; — pleskanje oken, razen na zunanjem — fasadnem delu; — popravila in nadomestitev varovalk, vtičnic, stikal, električnega zvonca, telefonov (domofonov); — nadomestitev električnih svetilk in žarnic; — popravila vrat in oken v stanovanju;. — popravila in nadomestitev ključavnic, kljuk in okovja; — nadomestitev vseh vrst iztočnih pip in mešalnih baterij, tesnil pri vodovodnih pipah, baterijah v kopalnici in kuhinji; — nadomestitev in popravilo umivalnikov, pomivalnih korit in kopalnih kadi pred potekom amortizacijske dobe trajanja; — čiščenje in odmašitev straniščnih školjk, pomivalnih korit in kopalnih kadi; — popravilo in nadomestitev straniščnih desk in škatel za toaletni papir kot tudi poteznih vrvic z ročajem in plavačev v rezervoarjih; — pleskanje oljnih površin v kuhinjah, kopalnicah In straniščih; — nadomestitev stekel na oknih in vratih; — vsa popravila, ki so potrebna zaradi slabega vzdrževanja stanovanja In zaradi poškodb s strani uporabnika; — pregled in obvezno čiščenje električnih tn plinskih bojlerjev (vsaki dve leti); — nadomestitev termostatov, grelcev, varnostnih ventilov in kontrolnih luči v električnih bojlerjih; — čiščenje in struženje parketa: —. redno tekoče Vzdrževanje vseh ostalih naprav In opremfe v stanovanju. 7. člen Za tekoče vzdrževanje skupnih delov In naprav v stanovanjski hiši se smg uporabiti od skupno zbranih stanarin v določeni skupini zgradb tale višina sredstev: Zgradbe odstotek stanarine glede na starost Mie AM 100 let 0—10 10—30 30—60 nad 60 .3 5 6 5 Skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti določi višino sredstev za investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš. 8. člen Stroški upravljanja sklada stanovanjskih hiš ter skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši, ki jih obsega stanarina so: — zavarovanje zgradbe; — bančni stroški in strošk; denarnega prometa; — pisarniški material za potrebe hišnih svetov; — stroški za Izdajanje navodil, informacij In obvestil, ki so namenjena hišnim svetom, stanovalcem v zvezi z intenzivnejšim izvrševanjem del pri vzdrževanju stanovanjskih hiš; — del stroškov samoupravne stanovanjske skupnosti ter enote za gospodarjenje po dogovoru, ki ga sklenejo samoupravne enote v kviru samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lenart. 9. člen Stroški obratovanja stanovanjske hiše, ki gredo v breme imetnika stanovanjske pravice obsegajo zlasti: — poraba vode, elektrike in plina za skupne prostore in naprave; — čiščenje skupnih prostorov in funkcionalnega dela zemljišča, ves potrebni material in orodje ter osebni dohodki zaposlenih (hišnik, snažilke, upravitelji); — čiščenje snega in ledu po veljavnem odloku o zimski službi s pripadajočim orodjem in potrošnim materialom; — zamenjava žarnic v skupnih prostorih In hišnih varovalk; — popravila ključavnic in zamenjava razbitih stekel v osebnih in tovornih dvigalih; — nadomestitev in vzdrževanje drogov za zastave, oglasnih desk, okvirov za hišni red, poštnih nabiralnikov, seznam stanovalcev ter nabava in vzdrževanje opreme skupnih prostorov hišnih svetov; — vzdrževanje zvoncev s skupnimi napravami domofonov in električnih ključavnic; — vzdrževanje in pregled skupinskih anten in TV naprav; — čiščenje in odmašitev vertikalne in horizontalne kanalizacije in kanalskih priključkov na zgradbo; — vzdrževanje, čiščenje in odmašitev jaškov za smeti in košev za smeti; — vzdrževanje dostopnih poti, parkirnih prostorov, zelenih površin, živih mej, ograj, peskovnikov, gugalnic ter naprav, ki spadajo k stanovanjski hiši; — stroški za redno vzdrževanje požarnovarnostne opreme; — stroški nadomestitve in vzdrževanje opreme za civilno zaščito, ljudško obrambo in reševalne garniture; — stroški za popravilo poškodb in odtujitev v skupnih prostorih in napravah zgradb, če krivca ni bilo možno ugotoviti; — stroški enote za gospodarjenje, če opravlja na podlagi odločbe pristojnega upravnega organa občinske skupščine zadeve, ki bi jih moral opravljati hišni svet; — stroški sanitarnih pregledov in dezinfekcije. 10. člen Stroški obratovanja stanovanjske hiše, ki gredo v breme imetnika stanovanjske pravice, so tudi stroški komunalnih storitev individualne komunalne potrošnje (voda, kanalščina, elektrika, PTT, plin, 'smeti, fekalije, dimnikarske storitve, razni prispevki po predpisih In centralno ogrevanje stanovanj). Stroški obratovanja stanovanjske hiše, ki gredo po tem členu imetniku stanovanjske pravice, plačujejo uporabniki stanovanj skupaj s stanarino z ločenim izkazom. 11. člen Hišni svet je dolžan pred nastopom novega leta za prihodnje leto izdelati plan obratovalnih, komunalnih in drugih stroškov, plan stroškov za centralno ogrevanje pa do konca meseca maja vsako leto za prihodnjo kurilno sezono; za stanovalce in najemnike poslovnih prostorov celotne zgradbe, v katerem bodo izkazani mesečni in letni zneski posameznih vrst stroškov, višino teh stroškov po enoti v kateri se ti stroški obračunavajo ter mesečno in letno višino teh stroškov za vsako vrsto (velikost stanovanja). Ključ za delitev teh stroškov določi zbor stanovalcev. Kolikor ga ta pravočasno ne določi, ga določi hišni svet oz. prisilni upravitelj. Ob koncu leta oz. kurilne sezone je hišni svet dolžan izdelati obračun obratovalnih in komunalnih stroškov, stroškov ,za centralno ogrevanje in dfugih stroškov. Isto velja za poslovne prostore, če so le-ti v stanovanjski zgradbi. Hišni svet je dolžan letni plan in obračun obratovalnih in komunalnih stroškov, stroškov centralne , kurjave in drugih stroškov predlagati v potrditev zboru stanovalcev. Hišni svet lahko sklene, z enoto za gospodarjenje ustrezno pogodbo, na podlagi -katere enota za gospodarjenje izvršuje dela in opravila, ki se smatrajo kot stroški, v zvezi z obratovanjem hiše. s tem, da se po-godbehi stranki pogovorita za način obračuna izvršenih uslug in rok plačila. 12. člen Etažni lastniki stanovanj v družbenih stanovanjskih hišah so dolžni hišnemu svetu plačevati stroške tekočega vzdrževanja skupnih delov in naprav v višini določeni s tem odlpkom. Hišnemu svetu morajo plačevati tudi stroške obratovanja. Sorazmerni del stroškov za investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj morajo etažni lastniki plačevati v obliki akontacije, ki mora biti najmanj tako visoka, kakor znaša stopnja za tekoče vzdrževanje po odloku, če se pogodbeno ne zavežejo, da bodo v celoti krili stroške investicijskega vzdrževanja ko ti stroški dejansko nastopajo. 13. člen Izvršni svet Skupščine občine Lenart je pooblaščen v spornih primerih tolmačiti, kaj spada v investicijsko vzdrževanje stanovanjske hiše, revitalizacijo, tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši ali za tekoče vzdrževanje stanovanja ali stroiki za obratovapje stanovanjske hiše. 14. člen Z dnem uveljavitve tega odlbka, preneha veljati odlok o minimalnih tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini in o načinu delitve sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje na območju občine Lenart (Medobčinski uradni vestnik, številka: 30-471/65. 22-338/66, Uradne objave, št. 22-257/67, in Uradni list SRS, št. 46-524/70; 33-815/73). 15. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 36-8/65-27 Lenart, dne 19. decembra 1974. Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Toš 1. r. SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE 107. Izvršni svet Skupščine občine Mozirje je po 25. členu odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 27-804/74) na svoji seji dne 19. decembra 1974 sprejel SKLEP o ustanovitvi in nalogah stalne komisije za kmetijstvo 1 Ustanovi se stalna komisija za kmetijstvo, ki dela v okviru odbora za gospodarstvo Izvršnega sveta Skupščine občine Mozirje. 2 Naloge komisije so, da proučuje problematiko in stanje na področju kmetijstva; da zavzema stališča do te problematike in ugotovljenega stanja; da daje pobude za reševanje kmetijske problematike na območju občine, in da svoja stališča potom odbora za gospodarstvo ali neposredno, posreduje Izvršnemu svetu Skupščine občine Mozirje, da o njih razpravlja in odloča ali da jih posreduje Skupščini občine Mozirje v dokončno odločanje. 3 V komisijo se imenujejo: 1. Anton Resnik, mr. vet., Mozirje, predsednik 2. Alojz Plaznik, dipl. inž.. Mozirje, član 3. Vlasta Urlep, dipl. inž.. Gornji grad, član . 4. Rudi Gabrovec, inž.. Mozirje, član 5. Jože Petrin, kmet. Rečjca'Savinji 49. član 6. Jože Vodušek, ml., kmet, Dobrovlje 4, član 7. Peter Resnik, kmet, Podvolovljek, član 4 Mandatna doba članom komisije traja 4 leta. 5 Komisija dela na sejah po poslovniku, ki si ga sama predpiše. 6 . Ta sklep velja od dneva objave v Uradnem listu SRS. Št. 021-44/74-2/1 Mozirje, dne 19. decembra 1974. Predsednik Izvršnega sveta SO Mozirje Hubert Herček 1. r. SKUPŠČINA OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH 108. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 24. decembra 1974 na podlagi 124. člena statuta 'občine S m ari e pri Jelšah na predlog Obrtno komunalnega podjetja Rogaška Slatina sprejela SKLEP o soglasju k cenam komunalnih storitev v občini Šmarje pri Jelšah I Tarifa za odvoz smeti in odpadkov: — za "nspodinjstva, osnovne šole in vrtce mesečno 0.25 din/m* — za ostale mesečno 0,35 din/m* / Osnova za plačilo odvoza smeti po tarifi za gospodinjstva, osnovne šole in otroške vrtce je koristna stanovanjska oziroma poslovna površina. Vsi drugi plačujejo odvoz smeti po gornji tarifi za nepokrite površine poslovnih prostorov in za nepokrite poslovne prostore, ki se uporabljajo ali koristijo za opravljanje poslovne dejavnosti. Za odpadke, ki nastajajo pri proizvodnji in predelavi ali gradbeni dejavnosti in odpadke iz kmečkih gospodarstev, ki jih stranke same odvažajo, plačujejo prispevek za vzdrževanje javnih odlagališč v višini 1/4 od tarife za odvoz smeti. Gornje tarife se nanašajo samo na odvoz smeti in odpadkov, ki se nahajajo v tipiziranih smetiščnih posodah. Smeti in drugi odpadki, ki se nahajajo na drugih zbirnih mestih (deponije, smetiščne jame ipd.) podjetje odvaža po posebnem naročilu. II Režijska ura za dimnikarske storitve je 31 din. III Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o soglasju k cenam za komunalne storitve na območju občine Šmarje pri Jelšah, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 42-869/71. Št. 010-114/74-2 Šmarje pri Jelšah, dne 25. decembra 1974. Predsednik Skupščine občine i Šmarje pri Jelšah Joško Lojen 1. r. 109. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah jq na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 24. decembra 1974 na podlagi 124. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah na predlog Obrtno komunalnega podjetja Rogaška Slatina sprejela SKLEP o soglasju k cenam za komunalne storitve v občini Šmarje pri Jelšah I Vodarina po m3 4,00 din (Tarifa se nanaša na vse koristnike vode iz javnih vodovodov, kateri so v upravljanju Obrtno komunalnega podjetja v Rogaški Slatini). V gospodinjstvih, ki.nimajo števcev je le-te namestiti v roku 6 mesecev po objavi tega sklepa. Do namestitve števca se zaračunava potrošena voda v pavšalnem znesku mesečno, ki znaša: — v komfortnih stanovanjih po osebi 20 din/mes. — v stanovanjih brez kopalnice po osebi 15 din/mes. — za veliko živino po glavi 6 din/mes. II Z dnem. ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o soglasju k cenam za komunalne storitve, ki I jih opravlja Obrtno komunalno podjetje Rogaška Slatina, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 38-794/72. III Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-116/74-2 Šmarje pri Jelšah, dne 25. decembra 1974. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah - Joško Lojen 1. r. SPLOSNI AKTI SAMOUPRAVNIH, INTERESNIH IN DRUGIH SKUPNOSTI 110. Izhajajoč iz smernic plana razvoja občine, organizacij združenega dela in temeljnih organizacij združenega dela v letih 1976—1980 in na podlagi določil ustave SR Slovenije, členi 36., 91. prvi odstavek, 147., 186 tretji odstavek prve alinee ter določil statuta občine Litija v členih 34, 35. 36, in 37 ter upoštevajoč spoznanja. da je hitrejši gospodarski razvoj občine organizacij združenega dela in temeljnih organizacij združenega dela skupna odgovornost vseh nosilcev planiranja in gospodarjenja sklenejo organizacije združenega dela, temeljne organizacije združenega dela. gospodarske samoupravne interesne skupnosti in skupščina občine DRUŽBENI DOGOVOR o združevanju dela sredstev razširjene reprodukcije za gospodarski razvoj organizacij združenega dela ih temeljnih organizacij združenega dela v razvojni sklad ter ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za razvoj gospodarstva v občini Litija I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Z družbenim dogovorom uredijo člani skupnosti (v nadaljevanju podpisniki) vse zadeve, ki so skupnega pomena za njihova medsebojna razmerja. Določajo natančneje, delovno področje skupnosti, njeno organizacijo, način delegiranja v skupščino,, način odločanja in opredelijo odgovornost skupščine in njenih organov. Prav tako opredelijo način reševanja spornih vprašanj, kakor tudi druge zadeve, pomembne za funkcioniranje sklada skupnosti. 2. člen Podpisniki so tisti subjekti, ki sklenejo družbeni dogovor in prevzamejo obveznost vplačevanja v sklad in sicer: — organizacije združenega dela in temeljne organizacije s sedežem v občini ,in izven nje — obrati oziroma delovne enote OZD, ki imajo sedež izven občine — samoupravne interesne skupnosti z gospodarskega področja — skupščina občine K skupnosti lahko pristopijo tudi drugi interesenti, ki sklenejo družbeni dogovor in plačajo prispevek. 3 4 3. člen Skupnost je pravna oseba, sedež skupnosti je v Litiji. II. MEDSEBOJNA RAZMERJA V SKUPNOSTI 4. člen Cilj skupnosti oziroma njenega sklada je: — v smislu predvidenih planskih nalog pospeševati razvoj posameznih OZD in TOZD — pospeševati razvoj zlasti tistih OZD in TOZD, ki imajo zastavljene razvojne programe, vendar ne morejo same takoj zagotoviti zadostna finančna sredstva — pospeševati dejavnosti, ki so v občini preslabo razvite oziroma nimajo zadosti lastnih sil, da bi hitreje zastavile razvojne programe — podpirati možnosti, da se v gospodarstvu občine odpirajo nove gospodarske dejavnosti. 5. člen Skupni interesi podpisnikčv se kažejo v pospešer vanju gospodarskih dejavnosti v OZD in TOZD, posebno v tistih primerih, ko tak skupen pristop pripomore k' hitrejšemu razvoju OZD in TOZD ter istočasno pomeni prispevek k razvoju občine kot celotč 6. člen Financiranje razvoja je vezano na čvrsto zastavljene programe razvoja, dobijo pa jih lahko tisti interesenti, ki nudijo najboljše pogoje, med katerimi je pomembno zlasti hitro vračanje sredstev, in imajo ustrezno kadrovsko zasedbo vodilnih in strokovnih delovnih mest. 7. člen Oblike in pogoji financiranja so: — investicijski kredit do 5 let in pol, — premostitveni kredit na 12 mesecev za osnovna sredstva in do 6 mesecev za obratna sredstva — soudeležba sklada pri investiciji kot lastna naložba za nove objekte v občini, če se tako odločijo posamezni ali pa vsi podpisniki — obresti in drugi pogoji se določajo po bančnih odločitvah, odstopanja pa lahko določi skladno z investicijsko politiko skupščina ob razpisu posojila. 8. člen Osnova za dodeljevanje sredstev je razpis, ki ga skupnost razpisuje skladno z zahtevami razvojnih programov TOZD, OZD in občine. Medsebojna razmerja med skupnostjo, OZD in TOZD urejuje pogodba, ki vsebuje običajne elemente. Do končne odločitve opravi skupnost preko posebne komisije konsultacije z vsemi interesenti in pristojno poslovno banko. Na razpis se javijo lahko podpisniki: drugi interesenti pa lahko konkurirajo tako, da predhodno ali pa v času odločanja, podpišejo družbeni dogovor. Izjemoma pa se lahko javi na razpis še drug interesent, če v svojem programu predvideva na območju občine realizirati razširitev oziroma zgraditev novih kapacitet in šele potem pristopi k družbenemu dogovoru. 9. člen Podpisniki namenijo del sredstev razširjene reprodukcije za financiranje razvojnih nalog posameznim članicam skupnosti. Članice se zavežejo, da zberejo letno najmanj 2,000.000 din z izhodiščem v letu 1975 in se lahko nato vrednost, določena s sporazumom, valorizira v prihodnjih letih s posebnim aneksom k družbenemu dogovoru. 10. člen Delež, ki ga prispeva posamezni podpisnik skupnosti v sklad se določi tako, da je premo sorazmeren njenemu deležu v skupni masi ostanka dohodka in bruto osebnega dohodka vseh podpisnic tega sporazuma. Pri izračunu se upošteva predvidena vsota, ki jo podpisniki zberejo v posameznem letu. \ Zato se delež posamezne podpisnice izračuna po naslednji formuli: (ostanek dohodka + bruto OD) X 2,000.000 P ---------------------------------------------------- skupna masa ostanka dohodka in bruto OD vseh članic Za izračun se upošteva doseženi ostanek dohodka in bruto osebni dohodek dosežen v preteklem letu in se uporablja za izračun prispevka za drugo leto. (Izračun na osnovi rezultatov v letu 1973, se uporablja za leto 1975.) 11. člen Delež, ki ga prispeva posamezni podpisnik, so njegova neodtujljiva sredstva in se zato evidentirajo tako, da je možen stalen vpogled nad celoto vplačanih sredstev vključno s tistimi, ki se prlnisuieio deležu na osnovi poslovanja skupnosti. 3 12: člen Vplačani delež posameznika podpisnika je dolgoročni brezobrestni kredit skupnosti, vendar najmanj za šest' let. 13. člen N • Vračanje kreditov poteka tako, da se odplačujejo letne anuitete v celoti v letu dospelosti. Vračanje kredita se začne z začetkom osmega leta po vplačilu posameznega deleža. Podpisnik se lahko odloči, da se odpove vračilu kredita in se za toliko poveča njegov delež v skupnosti. Podpisnik se lahko odloči, da v delež prispevka za tekoče leto, v katerem zapade,vračanje kredita, vračuna zapadlo anuiteto v sestavni del deleža. 14. člen Ce je podpisnik v težkem finančnem položaju ali pa ima izkazano celo izgubo se plačilo obveznosti odloži, naknadno pa lahko skupščina njegovo obveznost črta kot sestavni del akcij za sanacijo poslovanja podpisnika. 15. člen « Vplačila za leto 1975 se nanašajo na podatke po zaključnih računih za leto 1973. Podpisniki so dolžni, da obveznosti za posamezno leto poravnajo do 30.'junija tekočega leta. ' ' 16. člen Vsak podpisnik lahko odpove sodelovanje v skupnosti. Odpovedni rok je dve leti. Pravice in obveznosti iz njegovega dotakratnega^sodelovanja se realizirajo po tem družbenem dogovoru in sklepih skupščine. 17. člen Poleg virov sredstev v skupnost, ki jih prispevajo podpisniki, so možni še drugi viri kot so razni krediti, dotacije, vplačila raznih presežkov in drugo. III. ORGANIZACIJA IN UPRAVLJANJE SKUPNOSTI 18. člen Organ upravljanja skupnosti je skupščina. Delegate v skupščino izvolijo delavski sveti oziroma drugi organi samoupravljanja. Vsak podpisnik izvoli enega člana v skupščino. Podrobnejša določila o skupščini in njeni sestavi kakor tudi o izvolitvi, določijo podpisniki s posebnim sklepom, ki ga pripravi odbor za pospeševanje gospodarstva. 19. člen Vsebina dela skupščine je naslednja: — usklajevanje programov razvoja OZD in TOZD s programom občine — določanje osnovnih finančnih načrtov za uporabo sredstev — določanje valorizacije prispevkov podpisnikov — obravnavanje poročil o rezultatih naložb — odločanje o delu sredstev, ki jih skupnost nameni v sovlaganje — določanje notranje samoupravne organizacije poslovanja skupščine in skupnosti. 20. člen Delegati skupščine so dolžni najmanj emirat letno poročati o svojem delu organom, ki so jih izvolili. 21. člen Skupščina skupnosti se sklicuje po potrebi, mora pa zasedati najmanj dvakrat letno in sicer pri sprejemanju plana koriščenja sredstev in pri obravnavanju rezultatov poslovanja minulega obdobja. 22. člen Skupščino sklicuje predsednik skupščine skupnosti, ki ga izvoli skupščina na prvi seji in traja njegov mandat štiri leta. Skupščina ima enega ali več podpredsednikov. 23. člen Delegati skupščine so izvoljeni za štiri leta in so stalni: Organ, ki jih je izvolil, jih lahko zamenja pred Iztekom mandata. 24. člen Skupščina lahko imenuje za proučitev posameznih vprašanj stalne in občasne komisije. Vsebino dela komisij določi skupščina s posebnim sklepom. 25. člen Odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta je predsednik skupščine. 26. člen . Administrativne, tehnične in finančne posle sklada skupnosti opravljata oddelek za gospodarstvo in finance občinske skupščine. IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 27. člen Celotna sredstva sklada se ob morebitni ukinitvi sklada razdelijo vsem vlagateljem, sorazmerno z višino vplačil. 28. člen Skupnost prevzame s 1. I. 1975 v upravljanje glede pravic in obveznosti sedanji sklad za razvoj gospodarstva. ki je bil ustanovljen z odlokom občinske skupščine Litija dne 24. decembra 1970. 29. člen Skupščina sprejme poslovnik, v katerem opredeli podrobnejšo vsebino, delo, medsebojna razmeria skupščine in njenih organov. 30. člen Skupnost začne ž delom, ko je sklenjen družbeni dogovor in se njeni sklepi nanašajo na čas po 1. I. 1975. organizacije združenega dela, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.« II S tem popravkom se razveljavljata popravka besedila tega zakona, objavljena v Uradnem listu SRS, št. 13/74 in 17/74. St. 351-16/74 31. člen Družbeni dogovor je obvezen za vse podpismike. 32. člen Sestavni del družbenega dogovora so sklepi, sprejeti v OZD, TOZD in interesnih skupnostih, s katerimi so podpisniki sprejeli odločitve o ustanovitvi te interesne skupnosti in o sodelovanju pri združevanju sredstev. 33. člen Konstituiranje upravljanja v interesni skupnosti mora biti izvršeno najkasneje do konca februarja 1975; to nalogo opravi sedanji upravni odbor sklada za pospeševanje razvoja gospodarstva. 34. člen Družbeni dogovor velja od vključno leta 1975 do vključno, leta 1980. Po tem času deluje skupnost še naprej, če ne odpove sodelovanja 2/3 podpisnikov. V tem primeru se skupnost na novo organizira ih sprejme novi družbeni dogovor. 35. člen Sedanji upravni odbor sklada za pospeševanje razvoja gospodarstva v občini se z dnem konstituiranja upravljanja v interesni skupnosti ukine. Generalni sekretar Skupščine SR Slovenije Jože Pacek 1. r. v s E B I NA Stran 92. Odlok o merilih za najnižji obseg prispevka za biološka vlaganja ter o naCInu obračunavanja, vplačevanja in podrobnejšem namenu uporabe sredstev tega —s prispevka 95 93. Odredba o uporabi metodologije s podatki za izka- zovanje, za primerjanje in za kontrolo izvajanja samoupravnih sporazumov o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov 96 94. Pravilnik o vsebini sklepa o izbiri pomorščaka za prosto delovno mesto v temeljni organizaciji združenega dela 99 95. Pravilnik o ugotavljanju sposobnosti čolnov za plovbo 99 96. Pravilnik o izpitni komisiji. Izpitnem programu In o načinu opravljanja izpita za voditelja čolna 105 97. Družbeni dogovor o merilih in načinu pa ugotavljanje osebnih dohodkov občanov, ki z osebnim delom opravljajo kmetijske, obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualne ali negospodarske storitve 106 AKTI NARODNE BANKE SLOVENIJE 98. Odločba o spremembah in dopolnitvah odločbe o pogojih za kredite, ki jih daje Narodna banka Slovenije poslovnim bankam iz sredstev, vplačanih kot depozit pri investicijskih vlaganjih v nove negospodarske in neproizvodne investicije 108 36. člen Družbeni dogovor se objavi v Uradnem listu SRS. Litija, dne 6. decembra 1974. Podpisnijti: Predilnica Litija, Lesna industrija Litija. Kmetijska zadruga Gabrovka-Dole, Gostinsko podjetje Litija, Kovina Šmartno, GOP »Komunala«-Litija. Industrija apna Kresnice, Industrija usnja Vrhnika TOZD Šmartno. Kmetijska zadruga Litija. Splošna mizarska zadruga Litija, Splošna mizarska delavnica Gabrovka. Mizarstvo Litija, Mesarija in prekajevalnica Litija, »Tekstil« Ljubljana TOZD Pletilja Litija. GIP »Beton« Zagorje ob Savi, Sektor Litija. Skupščina občine Litija. V zakonu o graditvi objektov, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 42-338/73, so bile v primerjavi z izvirnikom ugotovljene napake, zato na podlagi 2. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije in tretjega odstavka 246. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije dajem POPRAVEK zakona o graditvi objektov I V 70. členu je pri prepisovanju izpadel drugi odstavek v naslednjem besedilu: »(2) Z denarno kaznijo do 15.00C dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek tudi odgovorna oseba PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN 99 Sklep o javni razgrnitvi lokacije kamnoloma v Iški vasi, ki predstavlja \ spremembo oziroma dopolnitev urbanističnega programa mesta Ljubljane 109 100. Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb v občini Brežice v I. trimesečju 1975 109 101. Poročilo o izidu referenduma za uvedbo občinskega samoprispevka za sofinanciranje programa modernizacije občinskih cest na obfhočju občine Brežice 110 102. Odlok o povračilu nadomestila osebnega dohodka, potnih in drugih stroškov voljenim in imenovanim funkcionarjem, delegatom občinske skupščine., članom posameznih komisij in drugih skupščinskih teles (Brežice) 110 103 Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Ivančna gorica (Grosuplje) 111 104. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Ivančna gorica za sofinanciranje gradnje osnovne šole in gimnazije v naselju Ivančna gorica (Grosuplje) 111 105. Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Lenart za leto 1974 ' 112 106 Odlok o podrobnejši določitvi, kaj se šteje za investicijsko vzdrževanje, revitalizacijo, tekoče vzdrževanje, upravljanje in obratovanje stanovanjskih hiš na območju občine Lenart 113 107. Sklep o ustanovitvi in nalogah stalne komisije za- kmetijstvo (Mozirje) 117 108. Sklep o soglasju k venam komunalnih storitev v občini Šmarje pri Jelšah 117 109. Sklep o soglasju k cenam za komunalne storitve v v občini Šmarje pri Jelšah 117 SPLOŠNI AKTI SAMOUPRAVNIH, INTERESNIH IN DRUGIH SKUPNOSTI 110. Družbeni dogovor o združevanju dela sredstev razširjene reprodukcije za gospodarski razvoj organizacij združenega dela in temeljnih organizacij združenega dela v razvojni sklad ter ustanovitvi samoupravne Interesne skupnosti za razvoj gospodarstva v občini Litija 118 —• Popravek zakona o graditvi objektov 120 Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS - Direktor in odgovorni urednik Milan Blber — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1975 200 din, inozemstvo 300 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo In uprava. Ljubljana. Veselova 11. poštni predal 379/VII — Telefon- direktor uredništvo, uprava «n knjigovodstvo 20 701. prodaja, oreklici in naročnine 23 579 — 21ro račun 50100-602-40323 — Oproščeno prometnega davka oo mnenju Sekretariata za informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, št. 421-1/72.