pošlo
1,1. VXO
..........prilog
Poitnip» »fatana v gotovim LetO LVII1. V Uubliani, v SObOtO. dne 15 marca 1930 Št. 62	1. »Zdaia St 2 >m
Naročnina
Dnevna izdaja
M kr«ln»i(io Jugoslitljg mesečno U Dln poileino ISO Dln celoletno 300 Dln
za inozemstvo
текешо 4U Dln nede lska izda|n ce.ole nu v Juge slaviti IZO Din, za Inozemstvo 140 C

VENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
i slo.p pelii-vrtla moli ofjlosl po 1-50 in iD.većji oyiasl nad mm v.iinc po Uin i-SO veUlil po 3 tn 4 l)in. v uredn.SkemdcIU vršilca oo H) Uit» O Pr veciem n:
Izide ob ^ ziuitoj
razen pondelirto ln dneva do orožniki '
urcunisu« i c L Kopiionevi uuci Si. 6 lii Rokopisi se ne vračalo, netranhtraaa platno se ne sprciemato v reanišiva tete Ion Si. 2030. uprarnlSIvo il 2.12«
Na'večji zločin boljševizma
n.
Množico zapuščenih otrok, ki brez varstva in nadzorstva begajo po prostrani Rusiji, so prava rak-rana na državnem organizmu, ki bi bila v sramoto vsaki civilizirani državi. Natančnega števila ubogih zapuščeueev ui nikdar bilo mogoče ugotoviti. Kdo naj tudi ugotovi njih število, ko pu se neprestano selijo sem in tja in se izmikajo vsnki javni kontroli. Treba bi jih bilo iskati po starih ruševinah in barakah, okrog kolodvorov in skladišč, v vilah po letoviščih, ki so preko zime zapuščene, v predmestjih velikih mest, po kleteh, v podstrešjih in povsod. V ranih urah jih jc mogoče videti, kako preiskujejo zaboje smeti, ki so jih meščani postavili pred vrata, da bi med odpadki morda našli kake jestvinc. Čez dan se potikajo okrog živilskih trgov, vedno oprezujoč, če bi se dalo neopaženo kuj spraviti za vedno prazen želodec. Zvečer se nastavljajo okrog gledališč, kinov, kabaretov in nočnih lokalov, moledujejo za kopejke in se skušajo neopaženo /.muzati v razsvetljen in zakurjen prostor.
Kdor spravi 10 kopejk skupaj, si more čez noč preskrbeti prenočišče na skupnem ležišču, katerih je po mestih vse polno. To so sicer strašni prostori, polno natlačeni ljudi iz ceste, ki tonejo v najhujšem smradu in nečistoči, toda vsaj topli so. Na pričnah prebije noč vsn ta brezizrazna množica siromakov in za nekaj ur v spanju pozabi svojo bedo. Drugi, ki so še revnejši, iščejo prenočišča po kolodvorih, barakah, odprtih kleteh in zlasti po kuriščih blizu ognja ali vsaj toplega pepela. Toda to so že boljša ležišča in si jih pravzaprav osvoji samo aristokracija med vagaiiundi. Drugače pa opazujejo med njimi mnogo skupnostnega duhu. Skupaj drže, si v vseh razmerah radi pomagajo in tudi plen, ki ga r.akrndcjo, tovariško med seboj razdclc.
Ko se bliža jesen, sc prične veliko preseljevanje ven na deželo in to zlasti v južne pokrajine. Znajo se vtihotapiti na vlake, vozijo se na odbijačih, med zavorami, v tovornih vozovih, povsod skrijejo svoja drobna, suhljata telesca. Seveda jc veliko nesreč, toda kdo jih pozna, kdo jih šteje? Drobne pticc selivke potujejo na jug, kjer grozdje zori in sladke melone. Potem gorje nasadom in vrtovom, ki niso skrbno zavarovani! Mali izstradanci sc vržejo kakor kobilice na sadovnjake in vinograde. Začetek zime jih šele zopet spravi'nazaj v mesta.
Tako postopaško življenje jc seveda prava šola vagabundstva in greha. Samo v šestih mesecih 1926. leta so imelo sovjetska sodišča opraviti s 33.585 kazenskimi slučaji mladih zločincev, ki se rekrutirajo iz blodečih otroških tolp, pri čemer Moskva in Leningrad niti všteta nista. Pri marsikomu gre le za mule tatvine, kjer je poboljšanje še mogoče. Toda, kako popraviti razdejanje, ki ga med to zapuščeno mladino povzroča alkoholizem in zavživanje drugih omamil, ki jc med njimi strašno raz-pasenol Kako spraviti nn pošteno pol male vla-fuge, ki se izpostavljajo že v otročjih letih naj-gršim spolnim zablodam! Petdeset in tudi osemdeset odstotkov onih, ki jih oblusti dobe v roko, je okuženih ...
Da bi se odpomoglo tej strašni mladinski stiski, jc nu privatno pobudo bilo osnovunih več pomožnih organizacij, ki so tudi imele nekaj uspehov. Pozneje pa je sovjetska vlada privatne organizacije ukinila, ker ne trpi nobene zasebne karitativne akcije. Vso stvar je vzel v roke Dzcržinski, glasovili načelnik Čeke. On jc vso pomoč državno organiziral in zbirokrutiziral. Ustvaril je velik državni aparat, kateremu pa manjka olja, dn bi tekel, lo je, manjka mu ljubezni.
Zgradili so nekakšne otroške kolonije, med katerimi so sc nekatere obnesle, kakor ona v moskovskem predmestju Boljšcvo, ki jo jc tudi Mnksim Gorki občudoval. Večinoma so pa s kolonijami boljševiki doživeli velik neuspeh in se jim ni niti posrečilo, mlade fante obdržati skupaj, kaj šele, da bi jih mogli pripraviti Ii kakemu koristnemu delu. Po lastnih boljševiških izpovedih je morala |>o teh otroških taboriščih strašna. Pa tudi ni čudno. Mladi izgubljenci bi potrebovali vsak zase prav posebne nege in ljubezni, ki bi morda v njih vzbudila klico novega, boljšega življenja. Moral bi se izvršili pravi lov na duše, ki gu jc zmožna le živa krščanska ljubezen. Tako kasarniško življenje nn uhiju pri tej že itak izgubljeni mladini sploh vsak nravstveni čut. Kaj čuda, da sr največ iz vrst teh izgubljencev tvorijo čete. ki \ zadnjem času divjajo okrog iu kol
l/prava iv uHoptiutievi uj.sj.o * ceftuvnl račun: C/ubl/ana štev. I0.05« In 10.Л49 sa Insetalc, &ani)evošt.7303, Zafjreb SI. 39.0II. Prana In ltunai šl. 2-1.7»7
Zboljšan položaj v Londonu
Amerika bo daM Franciji varstveno jamstvo - Slovesna protivoina izjava
petih velesil - Briand o koncesijah Franche
London, 14. marca. n. S strani, ki je blizu Briandu, se doznava, da se v njegovih razgovorih z MacDonaldom in Stiinsonom išče formula, ki bi omogočila, da bi se Amerika ne branila več, dati Franciji varnostna jamstva, najbrže na ta način, da bi petorica v Londonu zbranih držav slovesno izjavila, da bodo pri vsaki vojni nevarnosti sodelovale, da preprečijo izbruh vojne. Briand je izjavil včeraj v zaupnem krogu, cla bi bila nesmisel, da bi države z 88% skupne svetovne tonaže vojnih ladij ne našle formule, ki bi onemogočila pomorsko vojno. Nemogoče jc, dopovedati javnemu mnenju sveta, da se je konferenca razbila zato, ker države
niso pripravljene, preprečiti pomorske vojne. Briand jc za tako jamstvo miru pripravljen, dati ne samo koncesije v tonaži, temveč pristati tudi na petletno mirovanje brodovij, na dogovor o omejitvi velikosti bojnih ladij in o rcglementi-ranju porabe podmornic.
Pariz, 14. marca. n. Tardieu dospe jutri popoldne v London. Za nocoj ob 10 je sklical sejo ministrskega sveta, ki bo najbrže razpravljala v glavnem o položaju v Londonu. Kake spremembe v dosedanji politiki francoske delegacije ni pričakovati, ker je neverjetno, cla bi Tardieu mogel iti še preko koncesij, ki jih je dal Briand.
Možnost Iranc.* italijanskega kompromisa
Ital ji se načelno prizna pariteta, lahtično pa bi imela Francija
močnejšo mornar co
Pariz, 14. marca. u. Ministrski predsed- ' MacDonaldu na njegovem letnem bivališču, nik Tardieu odpotuje nocoj v Lonclon, da bo 1 Francoski listi vidijo uspeli Francije zev tem, skupno z Briandom prebil konec tedna pri t dn so italijanske zahteve po pariteti s Fran-
cijo vsaj ostali člani konference smatrali za nemogoče. Zato je razumljiva nova MacDo-naldova de marša pri Grand i iu, v kateri je Macdomild pozval Grandija, naj sporoči svoje zahteve glede neodvisne tonaže«. Pariški listi izjavljajo soglasno, da si Francija ne ho pustila črtati nobenih zahtev glede svoje mornarice. Francija rabi namreč za svoje preko-morske potrebe: :> križarke po 10.000 ton v kitajskih vodah, 2 križarki za Guayano in Novo Kaledonijo, I križarko za Madagaskar in 2 križarki za Severno morje. Za Sredozemske morje, za francosko tuniško. alžirsko, maroško in sirsko obalo ii torej ne ostane več kakor (i križark. torej ravno toliko, kakor jih ima danes Italija. Echo de Paris* poroča: Pri včerajšnjem razgovoru s prvim lordom an-I gleške adniiralitete se je pokazala kompro-I msina možnost, da se sicer v načelu prizna j pariteto Italije, da pa se v praksi za Francijo določi toliko izjemnih določb, da bi imela Francija '200.000 ton več kakor Italija. Nevarnost je lorei edino tn, da bi se Italiji načelno dovolila pariteta.
Kvarnersha svobodna cona
Rim, 14. marca. r. »Giornale d' Italia- potrjuje, da se 16. t. m. objavi kvarnerska svobodna cona, katera bo obsegala Reko, Volo-skj, Opatijo, Vetrinac, Učko, Iko, Lovrano, Medvedje, Moščeniško Drago in Sv. Ivan. — predpriprave za ta zakon so izvršene. Mussolini je izdelal (a načrt po vsestranskem pro-učavanju reškega vpraîan'a. Giornale cl Italia« se nadeja, da bo na Ia način končno re-
šeno ekonomsko vprašanje Reke in bo tako dobila Reka izvrstne predpone za gospodarski razvoj. Istočasno se bo objavil tudi sklep, po katerem sc. v Pulju zopet otvarja prosta luka. Značilno je, da naglaša Giornale d' Ita-lia<, da je t~ sklep italijanske vlade izzval največje zadovoljstvo ne samo na Reki in v Pulju, marvei tudi v Trstu.
Pred glasovanjem o rudarskem zakonu
Rudarji zahieva o sprejem zakona — 40 poslancev odide v opozici o, če no bo zakon sprejet
London, 14. marca. AA. V spodnji zbornici bo več važnih glasovanj o vladnem premogovnem zakonskem načrtu. Politični krogi priznavajo, da bo razprava o tem zakonskem načrtu zelo dolgolrajna in težka. Avtoritativno poročajo, da je kabinet proučil celotno situacijo in sklenil, da bo vlada v primeru neuspeha pri glasovanju umaknila premogovni zakonski načrt in ostala še nadalje na krmilu.
Vladni krogi smatrajo, da je določba, ki dovoljuje ureditev minimalnih cen premogu bistven del zakonskega načrta, ker bi brez tega ves načrt za prodajo premoga postal brezpredmeten. Trgovinski minister je izjavil, da mora zbornica v celoti odobriti premogovni načrt. Lastniki premogovnikov, ki proizvajajo tri petine premoga v vsej državi, so se odločno izjavili proti premogovnemu zakonskemu
načrtu. Snoči so odobrili resolucijo, v kateri izjavljajo, da bo novi premogovni zakon pomnožil brezposelnost iu škodil v splošnem interesom države. Ostali lastniki so s predlaganim zakonskim načrtom sporazumni.
Na drugi strani pripisuje rudarska zve.zu veliko važuost določbam premogovnega zakona glede skrajšanja delovnega časa in ustanovitve narodnega mezdnega razsodišča. Izvršni odbor rudarske zveze je snoči odločno zahteval, naj zbornica premogovni zakonski načrt brez odloga odobri. Zastopniki rudarske zveze so prejeli navodilo, naj posetijo pred razpravo o premogovnem zakonu v spodnji zbornici trgovinskega ministra in ga obveste o želji rudarjev. List rudarske zveze izjavlja, da bo 40 rudarskih poslancev prešlo v opozicijo, ïe nc ho vlada sprejela rudarskih zahtev.
Krvav pretep v švicarskem parlamentu
Gurih, 14. marca. n. V parlamentu kantona Basel jc prišlo do krvavih pretepov med socialnimi demokrati in komunisti, ker je socialno-: demokratski predsednik parlamenta Stohler dal
Kongres lekarnarjev
Belgrad, 14. marca. k. Danes se je tukaj vršil kongres lekarnarjev, kateremu je prisostvovalo okrog 300 delegatov iz vse države. Na tem kongresu so bile sprejete resolucije, v katerih lekarnarji izražajo svojo željo za spremembo nekaterih določil zakona o lekarnah, ki ga je že izdelal vrhovni zakonodajni svet.
Posebna delegacija lekarnarjev je obiskala predsedništvo vlade, kjer je bila sprejeta od vrhovnega inšpektorja Nikoliča. kateremu je predložila tiskano spomenico. Vsi lekarnarji soo dšli na dvor, kjer so se vpisali v dvorsko knjigo.
predstruža brezbožnikov ruši cerkve in samostane.
Pokvarjena mladina — to je največje zlo boljševiške strahovlade. Vrše se prav zločinski poizkusi z mladino, katerih bi se sramovuli cclo divjaški rodovi. Za kaj podobnega nimamo primero nc v preteklosti ne v sedanjosti. Boljševiki so telesno in moralno unropnstili eno celo rusko- generacijo, česar ne bo mogoče več po-1 praviti.
nekemu komunisti, ki mu jc pretil, zaušnico. Pri pretepu je bilo ranjenih pet komunistov in trije socialni demokrati. Na tleh dvorane so bile velike mlake krvi.
20 odstotni boni že po 90 do 95 odstotkov
Ljubljana, 14. marca 1930. p. Danes je bila zu 20%nc kronske priznanice izredno čvrsta tendenca, povpraševanje se od ure do ure stopnjuje, saj se približuje zadnji dan za njih vnovčenje, t. j. 17. marec.
Tako so se danes trgovali dopoldne v Ljubljani šc po 85—90, popoldan pa je cena radi stalnega povpraševanju in ker ni bilo blaga ua trgu narasla čez 90 iu mestoma dosegla že 95%. Eden največjih kupcev je bila Uprava Merkurja, ki je zadnja dva dni prejela nalogov za nakup cn. 3.8 milj. dinarjev naminala, toda zaradi premajhne ponudbe je bilo mogoče kriti sunio 2.35 milj. Din in to po visokem tečaju ca 92%. Podoben položaj je bil tudi v Zagrebu, kjer je danes tečaj skokoma narastel čez 90%. tudi v Zagrebu danes skoro ni bilo mogoče dobiti blaga. Opažati pa je. da so se v splošnem boni ugodnejše vnočevuli za lastnike \ Ljubljani kukor v drugih delili države, v prid slovenskim lastnikom je. bilo dnevno beležiti pri nas višje tečaje kakor drugod, ker je bilo lc v interesu našega gospodarstva.
Dunajska vremenska nnonveil. Nekoliko toplejše vreme. Na jugu poslaušano.
Ruska zahvala nodškoiu dr, Baueriu
Zagreb. 14. marca. r. Predsednik zveze ruskih udruženj \ Zagrebu jc izrazil zagrebškemu vuulškofu dr. liuiierju svojo globoko zalivalo /ii njegov nastop proti preganjanju kristjanov v Rusiji. Zagrebški katoliki so se poziva svetega Očeta odzvali v največjem številu. V ^ nedeljo po prazniku s\. Jožefa, to je 23. marca, sc bodo \ vseli zagrebških cerkvah brale svete maše /m luske vernike. V pravoslavni cerkvi ho tega dne svečana poulifikulnu maša, |x> ka-kateri bo govoril vodja katoliške akcije g. dr. Medjimurec. V sokolskeiu dvoru na trgu kralja Aleksandra s,, bo ob It. uri vršilo javno zborovanje. na katerimi bo govorilo več /nameni' lili osebnosti i/ našega javnega življenja.
Letna skupščina zveze gosikničartev
Belgrad. 14. marca. k. V Belgradu sc: jc; danes vršila redna letna skupščina zveze gostilničarjev, hotelirjev iu kavarnarjev naše države. Občni zbor se je vršil v hotelu Palace in mu je prisostvovalo okrog 200 delegatov iz vse države. Predsednik Zveze Mi liée vir je naglasil pomen solidarnosti in organizacije gostilničarjev. Gostilničarska zveza je imela dosedaj v glavnem precej uspeha, vendar ne loliko, kolikor bi bilo mogoče doseči, če bi bila organizacija boljše izvedena.
Pred prehodom na dnevni red je naglasil, da so gostilničarji ne samo iz ljubezni dc di v.ave in patriotizma, temveč ludi iz lastnega interesa vedno zato, da v državi vlada red in zakonitost in i/, tega razloga kličejo največjemu zaščitniku reda in zakonitosti: Živijo! . Nato je bil soglasno sprejet in z navdušenjem odobren pozdravni telegram kralju Aleksandru.
V	imenu pravnega odbora .je nalo predsednik prečital poročilo o delu v preteklem letu. Zveza je precej napredovala. Doslej ni bilo v njej še nikdar organiziranih toliko go-stilničarskih društev. Včlanjena so že vsa dru-
i štva gostilničarjev in hotelirjev ■/. izjemo zagrebškega. Vendar pa se lahko pričakuje, da ! bo tudi to društvo pristopilo, ker so potekala i tozadevna pogajanja dosedaj zelo ugodno.
V	nadaljnih točkah dnevnega reda je bila ! predvsem sprejeta sprememba pravil in sire.'
j soglasno. Nato je bil izvoljen nov odbor. Zn doživljenskega častnega predsednika jc bil iz-, voljen Dušan Miličevič, ki ima zelo velike za-j sluge za zvezo. Za predsednike so bili izvo-j ljeni Djordje Popara, holelir iz Belgrada, Jo-; sip Urbane i/. Zagreba in Franjo K a v č i č I iz Ljubljane. Za podpredsednike pa Franjo j Z e m 1 j i č iz Maribora, Drago Polaček, ho telir iz Dubrovnika in Velja Bogdanovi«- i? Skoplja.	,
Nato se je vršila razprava o strokovni! goslilničarskih zadevah, o povzdigi turizma, za katerega gostilničarska zveza zelo zavzema in podpira vsako tozadevno stremljenje, dalje glede novih trošarin, ki zelo obremenjujejo gostiluičarski stan iu to po vseh večjih mestih.
Miss Christitch, London:
Opazovanja na londonski konferenci
Po tritedenskem prekinjen,ju nadaljuje pomorska konferenca s svojim delom. Bilo je neizogibno, da jo odpotovanje francoske, delegacije dalo povoda pesimističnim glasovom, ker tukajšnje občinstvo ui poučeno o stalnih krčih francoskega političnega življenja iu pogostih spremembah članov kabineta. Anglež težko pojmuje, da take spremembe ue vplivajo na smer francoske zunanje politiko v isti meri, kakor bi bil to slučaj v Veliki Britaniji, kjer so take spremembe redke in dalekosežne.
G. Briand je spet med nami s svojo avtoriteto in neomajnim prepričanjem, da imajo politični problemi prednost pred tehničnimi, kadar gre za razorožitev na morju. Francoska ne nasprotuje redukciji svojih bojnih ladij niti glede števila niti glede velikosti, toda poprej zahteva gotove garancije od Združenih držav in Velike Britanije za svojo lastno varnost, če naj pristane na njihove predloge. Tudi tn so struje — posebno med onimi, ki letno zahajajo v Francijo, da obiščejo grobove angleških vojakov —, kjer razumeje veliko opreznost Francozov. Med tem bi se Angleži nikakor ne hoteli protb'iti ameriškemu praven; in znano je, da Američani niti najmanj ue želijo, imeti kakih evropskih obveznosti, magari tudi v slučaju prekršitve Kellogovega pakta.
Japonska in Italija se držita več ali manj ' pasivno, dočim oslale tri največje pomorske sile razpravljajo o svojib posameznih tezah; toda ne smemo pozabiti, da je italijanska zahteva po enakosti s Francijo faktor, ki zelo ovira potek konference. Francija pa ne more pristati na enakost z Italijo v pomorskem oboroževanju, ker mora radi svojih razprostranjenih kolonij braniti svoje interese na treh različnih morjih, dočim je Italija vezana izključno z enim morjem. Angleško-francosko nasprotstvo v Sredozemskem morju vsaj za sedaj ne vznemirja, toda Francija nikoli ne bo pristala na italijansko nadnioč v teh vodah. Izključeno je torej, da bi moglo priti do îrancosko-italijanske po- | morske paritete, ker bi to neobhodno pomenilo slabejšo francosko mornarico v Sredozemskem morju, kjer bi Italija razpolagala z vso svojo mornariško močjo. Ameriško prizadevanje gre za tem, da se Francija in Italija čim preje medsebojno sporazumeta, kakor to delata Velika Britanija in Združene države, katerih potrebe so dosti različne, ki pa se s temeljitim razpravljanjem kljub temu lahko spravijo v sklad.	j
Splošno je angleško občinstvo morda zgu- , bilo svoje prvotno zanimanje za pomorsko kon- I ferenco, toda pomorski strokovnjaki neprestano objavljajo v časopisju svoja stališča o načinu zmanjšanja angleškega obrambnega orožja na morju. V glavnem vlada mišljenje, da je treba podmornice odpraviti radi izključno agresivnega svojstva istih. Sicer pa je angleška delegacija predlagala, da se za sedaj to vprašanje na konferenci ne dotakne iz ozira napram Franciji, ki smatra podmornice za obrambno orožje.
Delo je v tem trenutku resno in intenzivno, sam angleški premier pa da je zgled trdnega zaupanja v končni in trajni uspeh resnih razgovorov v Londonu, ki jim je Bil sani iniciator.
Netočne vesli o novem
uradniškem zagonu ,
Belgrad. 14. nwrea. AA. V zvezi z delom na novem zakonu o uradništvu so sc v zadnjem času pojavili v nekih listih članki s tabelami iznosa in sistema plač. Pooblaščeni smo izjaviti, da so ti članki po svoji vsebini popolnoma neavtetični in brez vsake podlage.
Nar. socialisti proti Hindenburgu
Med njimi in Hindenburqutn ie prt pretrgan, ker je podp.sai
Youngov načrt
Proti d!vi m zagonom
Subotica, U. marca. r. Na inicijntivo subo-Hškegu škofu Budanoviču se je začela na njegovem teritoriju akcija, da se odpravijo kolikor mogoče divji zakoni. Ta akcija zelo lepo ■lapreduje 1er se je do sedaj mnogo parov cerkveno poročilo. Po statistiki živi v Subotici •md 3.000 ljudi v divjem zakonu. Večina toli ljudi -e dosedaj ui poročila, kor so slišali, da jo treba /a poroko plačati cerkvi visoke svote.
Rudarski dom v Belgradu
Belgrad, 1-1. marca. Uprava bratovske sklad niče je sklenila postaviti v Belgradu velik rudarski dom in je načrte predložila že rudarskemu ministrstvu. Rudarski minister jc danes obiskal tukajšnjo bratovsko skladnico ter se je pri tej priliki podrobno zanimal o njenih razmerah.
V n^ovšNa elektrarna gotova
Vir.kovci, 14. marca. r. Vinkovška električna ccntrala je dokončana in se je danes izvršila kolavdacija, kaleri sta prisostvovala zagrebška univerzitetna profesorja Fantoni in Pohcl.
Imenovanii.
Belgrad, 14. marca. k. Na predlog predsednika ministrskega sveta je kralj podpisal ukaz, s katerim se v predsedništvu ministrskega sveta, oddelek splošne državne statistike. imenujeta Dragotin Golja, šef odseka še direkcije državne statistike za statističnega inšpektorja v 11. la in Andrej Jug, dosedanji inšpektor, za svetnika v L 4 a. y
Berlin, 14. marca. n. Dočim nemški naciu-nalci skrivajo svoje stališče napram Hindenburgu v zadevi Youngovega načrta, nastopajo pristaši llackenkrcutzlcrjev odkrito proti Hindenburgu. Narodno socialistični poslanec Gii-ring je izjavil v torek na nekem shodu: »ie najvišja mesta so se pobarabila ter jih ob-dolžujemo izdaje nemškega naroda. Videti je,
da je Hindenburg pozabil, katere stranke so ga postavile na njegovo mesto. Da so to bili nacionalisti, katere je on sedaj cenlrunui izdal na najbolj prostašk način. Zato jc z današnjim dnem jned njim in nami pretrgan prt. Iz spoštovanja je postalo sovraštvo, vnel se je boj nu nož, pri katerem ni nobenega umikanja več.«
Pred padcem poljske vlade
Varšava, 14. marca. u. Poljska vlada je. pred padcem. Y sejmu se že od danes dopoldne razpravlja o predlogu nezaupnice, ki sia ga levica in desnica stav ili proti delovnemu in
prosvetnemu ministru. Ostali člani kabineta so sedaj izrecno izjavili svojo solidarnost z obema napadanimu ministroma. Radi zadnjih govorov ministrskega predsednika Bartla se zdi, da ,je že zagotovljena velika večina proti
vladi. Kabinet, bo morda še danes podal celokupno demisijo.
Odbit are ti o $ tooVshe ooozici'e
Varšava, 14. marca. AA. Na današnji seji senata je bil odbit demonstrativni predlog opozicije, ki je zahteval, da se ukine zaupni fond za dispozicijo predsednika vlade. Pred glasovanjem je bila dolga diskusija. Predlog je bil odklonjen z enim glasom večine.
Otvoritev honierence za hodilihacijo mednarodnega prava
Haag, 14. marca. AA. Holaudski minister zunanjih zadev Blokland van Belaerts je snoči priredil svečan sprejem na čast delegatov na konferenci za kodifikacijo mednarodnega prava. Haag, 14. marca. AA. Včeraj ob 11 dopoldne je bila na svečan način otvorjena prva mednarodna konferenca za kodifikacijo mednarodnega prava, sklicana po sklepu skupščine Društva narodov. Konferenci so prisostvovale vse drža-ve-članice Društva narodov, kakor tudi Rusija in Turčija, vsega skupaj 54 držav.
Konferenci jc predsedoval bivši predsednik nizozemske vlade g. Haimskerk, svečani otvoritvi pa je prisostvoval soprog holandske kraljice Viljemine princ Hendrijk, na njegovi desni je bil generalni tajnik Društva narodov Sir Eric Drummond. Konferenco je pozdravil v imenu kraljice ftljemine in nizozemske vlade Blokland Belaerts, holandski minister za zunanje zadeve. Pozdravil je v prvi vrsti glavnega zastopnika Društva narodov Sira Erica Drummonda, nato pa je izjavil, da je Društvo narodov, ki je organiziralo to načelno konferenco mednarodnega sodelovanja v Haagu, s tem izkazalo čast Holandski. Naio je v imenu kraljice pozdravilz delegacije vseh držav.
Za pozerav Bloklanda van Belaertsa se je zahvalil Sir Eric Drummond, v imenu Društva
Deveti planet odkrit
Viden samo s teleskopom, večši od Jupitra
za treSpno povečan
Sončni sistem
New York. 14 marca. n. Ze '21. januarja so astronomi Lovvelovega observatorija odkrili novi deveti planet našega solnčnega sistema, kar se je šele zdaj objavilo po natančnih ugotovitvah. Planet so odkrili s silno občutljivo lečo in fotografično ploščo, na kateri se je planet pokazal kot svetla točka. Viden je samo s teleskopom. Ta transneptunski planet je oddaljen od solnca 45 krat toliko kakor zemlja in je morda večji kakor Jupiter. Z ugotovitvijo novega planeta se prostor obstoječega
solnčnega sistema poveča za eno tretjino. Ta planet in njegovo pozicijo je že pred več ieti napovedal pokojni ustanovitelj observatorija Lowel. Observatoriji v Harwardu, Mont Wil-sonu in Ličku so poslali brzojavne čestitke najditelju dr. Slipherju, ki proučuje sistem rimske zvezde. Planet so nedvomno opazili fotografično v teleskopu iu z refraktorjeui daljnogleda. Njegova pozicija je bila ''ne 12. t. m. ob 3 po Greemvichu 7 sekund :a-padno od Delta eminorum.
Zelo Ud en položaj
romanske vlade
Bukarešta, 14. marca. r. Dr. Vajda Vojvod je bil včeraj v avdijenci pri regeritskem svetu. Nato je imel pozno v noč konferenco s ! predsednikom vlade Maniujem. Po tej konferenci je izjavil časnikarjem, da je p.ložaj vlade zelo stabilen in da vlada med ministri v vseh važnejših vprašanjih popolno soglasje. Zadnje občinske in okrožne volitve so pokazale, da uživa vlada zaupanje vsega naroda in regentskega sveta. Zakon o tisku bo treba čimpreje izdelati. Pcšten tisk nima vzreka, da bi se ga bal, treba pa je preprečiti neodgovorno klevetanje. Nôve upravne referme bodo rodile korist šele v preteku nekaj let in bodo dvignile romunsko upravo na nivo zapudnih evropskih veledržav.
Neverjetne zahteve nemških nar. socialistov
Berlin, 14. marca. n. Turinški notranji minister Frick je kot narodno socialni poslanec vložil v državnem zboru predlog, ki je bil žc odklonjen, s katerim pa sc jc zahtevalo, da sc sklene: Kdor stori kaj, da s tem škoduje naravni plodovitosti nemškega naroda in jo umetno ovira z besedo, pismom, letakom, podobo ali na drug način ali kdor pomaga s tem, da se potom mešanja z židovsko krvjo ali dru-gopoltimi plemeni poslabša nemška rasa in nemški narod razkraja, sc radi izdaje rase kaznuje s težko ječo. Dalje zahteva Frick, da se s težko ječo kaznuje vsako zasramovanj; nemških narodnih junakov, živih ali mrtvih ali zasramov.njc lastnikov hrabrostnih medalj. Kjer bi sc to godilo s posebno surovostjo, se ksznuje s oretepanjem. S smrtjo pa naj sc kaznuje oni, kdor bi javno trdil, da jc Nemčija sama kriva ali sokriva svetovne vojne.
Gradn'a tunela med
Ftanciro m An&4:o
London, 14. marca. AA. Odbor, ki ga je imenovala ang'eška vlada za proučitev gradnje tunela pod kanalom La Manche, je objavil nocoj svoje poročilo, za katero so glasovali štirje člani odbora, 1 pa proti. Odbor pripo-ča, da se zgradi najprej pilotirali tunel, za katerega se določa 5,600.000 funtov šterlingov, da se zagotovi praktičnost prometa. Potrebna vsota za graditev tunela za tovorni promet je določena na 25 milijonov funtov šterlingov. Odbor smatra, da bo mogoče odstraniti mehanične iu eventualne geološke ovire. Iz ekonomskih razlogov priporoča odbor naj prevzamejo podjetje privatne institucije lire/, finančne pomoči s strani vlade. Večina odbora je izrazila nadalje svojo mišljenje, da bo gradnja tunela povečala promet in trgovino s kontinentom ter bo Anglija na ta način imela veliko korist. Edini član, ki je oponiral ostalim odbornikom, je bil lord Ebbisham.
Reparaci ska banka prične poslovali t. ma a
Pariz, 14. marca. n. Havas poroča: Ker seje dr. Schacht v Rimu branil, imenovati nemške člane nadzorstvenega sveta, mednarodna reparacijska banka ne bo mogla začeti poslovati dne 1. aprila, kakor je bilo prvotno nameravano,
Pri et sov eSshi vohun
Bukarešta, 14. marca. AA. Obmejne stražo so prijele sovjetskega vohuna, ki jc skušal s čolnom priti če/. Dnjester v Sovjetsko Rusijo. Pri njem so našli vojaške dokumente. Policija je aretirala dva soudeleženca.
Sneg na Po':sUem
Varšava, 14. marca. n. V zadnjih dneh jc na Poljskem zapadel velik sneg. V Karpatih in v v zhodnih pokrajinah je promet zastal.
narodov, nato pa je v svojem govoru naglasil izredni pcmen te važne konference. Za njim je govoril bivši predsednik holand. vlade Haimskerk, ki se je zahvalil za izkazano pozornost s strani kraljice Viljemine in princa Hendrijka. V svojem nadaljnem govoru pa je obrazložil obširno program in pomen dela, kakor tudi vse težkoče, ki utegnejo nastati na tef konferenci. Obrazložil je program dela konference, ki se bo bavila s kodifikacijo mednarodnih pravnih od-nošajev, teriterijalnih zadev, odgovornosti držav in vprašanjem pristojnosti poročenih žensk, nakar jc želel konferenci uspeha pri delu ter proglasil konferenco za otvorjeno.
Popoldanska seja.
Konferenca se je nadaljevaal popoldne ob 16.30. Na tej seji se je diskutiralo o načinu dela. Pri obširni debati in razpravljanju so sodelovali gg. Alvares, Politis, Guerraro, Rollin in drugi. Predsednik konference Haimskerk je objavil, da se sestavijo tri komisije, ki jim bo dodeljena pristojnost in delovni program konference, ki sc je začela danes ob 0.30.
Kraljevino Jugoslavijo zastopa na tej konferenci Boško Hristič, kraljevski poslanik v Haagu, kot šef delegacije, dalje Miljutin Novako-vič kot delegat in dr. Vladko Stojkovič kot tehnični strokovnjak.
Preobrat
na londonski konferenci
Včerajšnje prve izdaje listov io že poročale o krizi londonske konferen'ce in nekater, listi so pisali celo o njenem popolnem neuspehu. Ta pesimistična poročila pa so se Izkazala za negativna in na.krat je nastal v Londonu popoln preobrat in vsaj delen uspeh londonske konference je zagotovljen.
Predvsem je ugotoviti, da je nastalo znatno zboljšanje med francoskim in aincrišico-angleškim stališčem glede varnosti. Amerika je spoznala, da Kellogov pakt sam ne zadostuje in dr. potrebuje izpopolnila. Zato amc-r... a delegae',' o tem izpopolnili! razmL.ja, n^če pa Amerike obvezati, da bi morala z oboroženo silo intervenirati proti rušilcem miru. Pa ludi angleško-fruncoska pogajanja glede višine skupne tonaže so napredovala, ker niso več štete francoske pomožne ladje v celotno tonažo ladij in se jc zato francoske številka znižala. Radi leh uspešnih pogajanj Brianda z MacDonaldom in Stimsonom jc nastal preokrel: v položaju i.. Briand osta. . v Londonu, kjer bo počakal na Tardieuja. V posebni izjavi je naglasil Briand, da niso nastopili dogodki, ki sc jih je bal in da zato ortane v Londonu, kjer bo nadaljeval pogajanja, ki ne bodo težja, kakor so vsaka druge konferenčna pogajanja.
Ze sed^j je gotovo, da pride do dogovora petih velesil o načinu, kako treba v bodoče izvesti razorožitev, dalje o določitvi ladijskih kategorij in o najvišje dopustnih maksimalnih tonažah. Poleg tega pa pride med Ameriko, •i.nglijo in japonsko do posebnega dogovora. Î . izključeno, da bosta k temu dogovoru pozneje pristopili ludi Italija in Francija, če bo med njima prišlo do sporazuma. Ni izključeno, da do francosko-italijanskega zbližanja tudi pride.
V mnogem pa je povzročila preobrat na londonski konferenci tudi zmaga delavske vlade. V hipu, ko je govornik liberalne stranke nastopil za delavsko stranko, je bilo jasno, da dobi vlada večino. S tem pa je bilo tudi MacDonaldovo stališče na londonski konferenci utrjeno in preobrat je bil zato tem moč nejši.
Konferenca se bo nadalievala in upati je. da bo po Tardieujevem prihodu potek poga janj uspešnejši.
Optimistična izjava Seipla
Dunaj, 14. marca. n. Bivši državni kancler dr. Seipel je izjavil v nekem razgovoru: Parlamentarni položaj me prav nič ne vznemirja iu ne dvomim o tem, da bo protiterorski zakon sprejet. Eventualni spreminjevalni predlogi bi bili možni šele v specialni debati, vendar zakona nikakor ne bodo razredčili s priliva-njeni vode. Dokaz, kako mirno gledamo nn politični položaj, je v tem, da oficielno naslo-pam za to, da se »rihodnje parlamentarne volitve vršijo ob zakonitem roku spomladi leta 1931. Nobenega vzroka nimamo, da bi posluli parlament predčasno domov.
Vlada ne bo ovirana pri vladanju in parlament bo deloval. Če govorim o vladi, mislim seveda na sedanjo in ne vidim daleč naokoli na horieontu nobene vladne krize. Po sprejemu protiterorskega zakona se morajo izvesti zboljšanja, ki jih je prinesla ustavna reforma in ki se morajo do zadnjega izkoristiti za naše politično življenje.
Nova posojila Grčiji
Mene. 14. marca. V.\. Guverner banke Bro-sopulos je odpotoval danes v Pariz, da sklene posojilo v znesku 8 milijonov funtov šterlingov, ki sc bo uporabil za neka nova državna podjetja. Predsednik vlade Venizelos ni hotel sprejeti nase iu na vlado vso odgovornost za to posojilo ter jo radi tega skb'cal včeraj nu sejo ministra Vorolumisa ter šefe vseh strank, da se izrečejo za to posojilo, šefi strank so pristali na to, da se posojilo najame. Nadalje vlada garantira poleg omenjenega posojila še za drugo posojilo v znesku 600.000 funtov Ste l;u. gov, ki se bo uporabilo za umetno gnojenje.
Reka Ta?ne amda
Montauban, 14. marca. AA. Reka Tarnè polagoma upada ter pri tem odkriva trupla mnogih ponesrečencev. Tako so pri Moissacu našli šest človeških trupel.
Pariz, 14. marca, n, Povodenj v zapadn:,i Pirenejih vpada, vendar pa je škoda, ki se jo napravila, „do znatna. Včeraj je na železniški progi Bayonnc-Tau skočil s tira tovorni vlak, ker je voda izpodkopala nasip. — Dosed-'rn'c zbirke . _ vljence so dowgle 13. milj. ir.
Obrestna mera padn
New York, 14. marca. A A. Ameriška Fédéral reserve bank je znižala obrestno mero na 3 in pot odstotke.
Varšava. 11. marca. A V Poljska banka je znižala obrestno mero na 7 "J.
Ahniedahad. 14. mana. AA. Gandi ji- do spevsi v Vasino sestavil vojni svet, ki ima na logo organizirati pasivno resistenco.
Rio de Janeiro, 14. marcu. AA. Izvolitev dr. Juliju Prestasa zn predsednika Brazilije je z veliko večino zagotovljena.
Mestni pogrebni zavod
Ljubljana, 14. marcu.
Eno najvažnejših mestnih podjetij je mestni pogrebni zavod. Važno po svoj,i funkciji, po svojih socialnih in splošnih nalogah, manj važno pa po tem, koliko koristi ima od njegu mest-nu občina. Zakaj? Mestni pogrebni zavod je žc dve leti sem pasiven in pomenja, dasi razmeroma majhno, vendarle pa pomembno breme mestnim financam. Pa tudi v prejšnjih, medvojnih in prvih povojnih letih jc donašal mestni pogrebni zavod le inu-jhen dobiček mestni občini.
Prav za prav ne bi bilo krščansko, zahtevati, da bi mestna občina delala dobiček iz smrti svojih občanov, marveč bi bilo edino prav, da bi pogrebni zavod samo kril svoje izdatke. Ali vedeti moramo, kar jc že dolgo Ljubljančanom samo ob sebi umljivo: smrt je v Ljubljani dragu. Za majhnega človeka pomenja velikanski izdatek, pokopati svojcu, kakor se spodobi; od bogatinov, no teh je v Ljubljani mulo, in samo od njihovih pogrebov pu pogrebni zavod spet ne more živeti. Gala pogreb velja v Ljubljani 7860 Din, pogreb L razredu 4000 Din, pogreb II. razreda 2800 Din, III. razredu 1850 Din, IV. razreda 1100 Din, V razredu 800 Din in VI. razreda 600 Din. Čc pomislimo, dn je zavod izvršil v prvem pasivnem letu in sicer leta 1928, 685 pogrebov, medtem, ko jih je v zadnjem aktivnem letu 192" imel še man j. namreč 668, potem nastane vprašanje, kako more in zakaj je ta zavod vkljub visokim cenam pasiven. Vzrok jc v kratkem v tem- ves upu rat mestnega pogrebnega zavodu je prevelik in pre-neokroten, je tuk, da bi gu lahko kvečjemu preneslo kako produktivno, ne |xi pogrebno podjetje. Če razpravljamo o aktivi in pasivi tega podjetja, pridemo še celo do žalostnih zaključkov, namreč, du se veličastni pogrebi, to so gala in pogrebi I. ruzredu, zavodu sploh ne izplačajo — ker jih je premalo. Torej, du ubožni ljudje s svojimi skromnimi, ponižnimi, a drugimi pogrebi prav za prav še plačujejo sijaj velikih pogrebov. Primerjajmo ves sijaj, vso ogromno režijo gala pogreba, ki stane 7860 Din in pa ubožnost [logrcbu VI. razreda — navadna krstu, najbolj navaden prevoz nn pokopališče — za 600 Din!
Med aparatom mestnega pogrebnegu /.uvoda je gotovo prevelik uradniški apurât. Devet pragmatičnih uslužbencev pogrebnega zavoda prejema letno 318.100 Din prejemkov. Drugi vzrok je bila težnja mestnega pogrebnega zavoda, da bi dobil pogrebni monopol v Ljubljani s kupčijami, namesto, du bi si ga pridobil z vztrajnim delom in konkurenco. Tako je mestna občina odkupila pet koncesij: od Francu Doberletn, od Josipu Turka, od Pogrebnega in podpornega društva železniških in državnih uslužbencev, od Ivana Itojine in od iKonkor-diije«. Te koncesije so jo veljale lep denar in mora zavod še sedaj vračali posojilu, ki si jih je v ta namen najel. Tudi Predovičevo [misc-stvo, ki gu jc pogrebni zavod kupil nu Ambroževem trgu, je zn zavod preveliko in ga ne more v celoti uporabljati, zlasti, ker jc odpadla tja projektirana mrliška veža. Tudi zavod težko plačuje amortizacijo tega posestvu.
Ni čudno torej, če hoče zavod imeti na vsak način pogrebni monopol v Ljubljani. Poročilo mestnega pogrebnega zavoda k proračunu mestne občine pravi:
»Neuspehi letu 1928 in deloma 1929 so dali mestni občini kot lastnici pogrebnegu podjetja povod, da je proti nelegalni konkurenci s strani Ivana Gajška, ki jo je vršil na pomeriju ljubljanskega mesta in ki je zavzemala čim-dalje večje oblike, vložila predstavko na ministrstvo trgovine in industrije v Belgradu.
Mestni zavod je stal tako rekoč pred likvidacijo, dasiravno ga je v izvrševanju koncesije na teritoriju ljubljanske občine ščitil zakon, zato so ui«. ti koraki občine i>ovsem upravičeni.«
Nadalje navaja poročilo istega zavodu ves historijat tega sporu. Ministrstvo je odredilo uničenje Gnjšku izdane pogrebne koncesije, dalo pa mu je novo, omejeno koncesijo. Bonska uprava je nu Gajškovo prošnjo odgodiln izvršitev ministrske naredbe do konca januarju 1930, ruvnuteljstvo bolnišnice pu je ukinilo pogodbo med Mestnim pogrebnini zavodom in bolnišnico zaradi ubožnih pogrebov in obnovilo pogodbeno razmerje z Ivanom Gajškoin. Proti tej odredbi jc vložila mestna občina 27. novembra ugovor na bansko upravo. Ves spor. ki sc suče samo okoli ubožnih pogrebov, je torej sedaj pred bansko upravo. Od tega jc tudi odvisen nadaljnji obstoj Mestnega pogrebnega zavoda, kakor trdi omenjeno poročilo.
Mestni pogrebni zavod ima torej zopet staro stremljenje za pogrebnim monopolom. Je pn tu zopet vprašanje, uli je pogrebni monopol v korist ljubljanskih meščanov? In uli bi bilo prav, da bi mestna občina kovala dobiček ravno iz pogrebov in sicer po večini pogrebov revnih ljudi? In če privatna podjetju lahko izhajajo s cenejšimi pogrebi, zakaj ne more mestni pogrebni zavod?
Da bo stvar povsem jasna, nuj ugotovimo s številkami, da je zasebno pogrebno podjetje g. Gajška bistveno ceneje kakor pa mestno. Gala pogrebov g. Gajšek nima, I. razred pa stane 3200 Din. To je za široke sloje brez |x>menu. Toda II. razred stune pri Gujšku 2400 Din (je tedaj za 400 Din cenejši). III. razred 1500 Din (350 Din cenejši), IV. razred 1000 Din (100 Din cenejši), V. razred 630 Din (150 Din cenejši). VI. razred 450 Din (150 Din cenejši), uIkižiii pogreb 100 Din (za 100—200 Din cenejši). Poleg tega pu je zu to ceno g. Gajšek pokopaval v mestu in okolici. • medtem ko mestni zavod za okolico svoj tarif poviša zu 20 odstotkov, kar seveda razliko ogromno (joveča.
ker so tedaj cene mpstnegu pogrebnega zavodu vkljub dosedanji Gajškovi konkurenci mnogo višje, pu iinu zavod vseeno izgubo, se moramo s stališča prebivalstvu vprašati: Čemu naj potem služi monopol mestnega zuvodu? Če Ih odstranjen g. Gajšek. jo jasno, du bo mestni j pogrebni zavod mogel dvigniti cene No samo i mogel, moral jih bo dvigniti, da postane aktiven. Du bo aktiven! In kdo bo to plačal? Ljubljansko prebivalstvo, ki bo n,oralo plačevati mnogo dražje pogrebe. Nesrečna družina, ki jo s smrtjo vsakega svojca itak že dovolj udarjena, ta naj pomaga s plučevunjeni višjih tuks, da bo mestni zovod zopet aktiven.
To se nam pa zdi ncsociulno in nehumano! Mestna podjetja niso sama sebi namen, ampak morajo služiti splošnosti. korist splošnosti pn zahteva, da so pogrebi cenejši in da sc revnim slojem bremena olajšujo. V vprašanju mono-polizacije pogrebov nc sme iti za to, ali bo mestna kusu profitirnla in se polnila, marveč bi inorulo iti za to. ali 1н> od tegu splošnost kaj imela. Vidimo pa, da splošnost od tega nc bo imela drugega kakor višje takse Zato odklanjamo tako monopol izn ci jo pogrebov, ki koncem koncev niti mestni občini lie bo prinesla kaj prida dohodkov, utnpak bo večinoma vse pobrala predraga uprava. Tukaj — pri upravi — naj sc prične reorgunizaciju in varčevanje, ne pa z oneinogočavanjeni konkurence Prvi način bi bil v korist mestu in splošnosti, drugi pa bi bil koristen le za upravni aparat, mestu in prebivalstvu pa bi bil celo v škodo. To naj gospodje premislijol
Jubilef Jožeta Gostinčarja
Svečana proslava TO letnice staroste kršč. soc. delavskih organizacij Jože Gostinčarja
S p o 1' i,' d :
18. marca: Ob 8 zvečer Svečanu iikademija kršč. soc. deluvske mladine — Dvornim Delav-1 ske zbornice — Miklošičeva cesta.
rcu: Ob S zjutraj: Sv. mašu s skup-Cerkev oo. frančiškanov.
19. marcu: __ liiin sv. obhajilom
Slovenec - po 15 letih
m O • • • •
i z Sibirije
piše, dn trpi radi brezboštvu.
šmikluvž pri Slovenjgradcu, 13. marca.
Vojni ujetnik in tukajšnji rojak Jožef Pe-jovnik, o katerem smo Vam pisali, da se je čez 15 let oglasil iz Sibirije na Ruskem, je zdaj žc tretjekrat pisal. Drugokrut je pisul, ker je mislil, du prvega pisma nismo prejeli. Te dni pa je od njega došlo tretje pisino, katero jc pisal tukajšnjemu g. župniku in se iskreno zahvaljuje, ker je župnikovo pismo prejel. Zelo jc vesel, ker je čez 15 let prve vesti prejel o usodi staršev in sorodnikov in sploh o razmerah v domovini. Naznanja rojstne podatke svoje žene in dveh otrok. Pravi, dn silno trpi. ker je tudi tam vpeljana komuna (kolektivizacija) in da tam ljudje nočejo Boga moliti. Končno prosi zopet, da se domača občina zu njega zavzame. Ker so zdaj vsi podatki zbrani, se bodo naše oblasti odločno potrudile za repatr.icijo uboge-
ga mozu.
Se eden po 15 lelih
V Burni v Srcmu živita oče in mati, katerih sin Andrej Dominik je leta 1914 z lovskim bataljonom odšel na rusko bojišče. Stara dva od svojega sina od tedaj dalje, razen nekaterih kart iz ïetu 1914, nista dobila nobenega glasu več. Andrej Dominik jc bil proglašen za po-grešnnegn, in domači so ga že petnajst let ob-jokavali zu mrtvega.
Te dni sta pu dobila oče in mati iz Vlile Barisovkc v Rusiji pismo in v njem fotografijo svojega sina. o katerem sta mislila, da ga na tem svetu nc bostu več videla. Sin jima piše, da je že neštetokrat poslal svojim staršem pisma. da pa doslej niti nu eno ni dobil odgovora. Kljub temu pu nc odneha, pravi v pismu, ker eno pismo bo slednjič vendarle doseglo starše. To poslednje pismo je starše res doseglo iu jim sporočilo med drugim ludi to. da sc sinu Andreju sicer dobro godi, da je kmet, posestnik hiše in polja, du pa bi se vendarle rud vrnii v domovino. Zato prosi starše, naj mu pošljejo njegove dokumente v Rusijo, da se bo mojfal vrniti domov v Srein k ljubim staršem.
V kočevskem revir'u • reduf,c'ia
Kočevje, 14. marca. Delo na kočevskem premogokopu se vrši še vedno v zelo omejeni meri. Praznovanje je uvedeno sedaj dvakrat na teden, v soboto in ponedeljek, poleg nedelje. Rudniško vodstvo dobiva zelo majhno število naročil, zato je sklenilo omejiti delo samo in tudi delavstvo. Kakor smo informirani, je bilo dosedaj redu-ciranili okrog sto delavcev in na vrsti so še nadaljnje redukcije. Nekateri rudarji so rudi pre-mulega zaslužka in praznovanju tudi sumi opustili delo. Kakor se čuje, bo rudnik delal v omejeni meri še tu mcsec in dober del mesecu aprila in se bo šele v maju delo vršilo v normalnem obsegu. Doslej jc nu rudniku zaposlenih še 320 delavcev. Med reduciran i m. jc največje število Ličanov, drugi so domačini in po večini samci. Stanje rudarjev nu našem rudniku je bedno, ker sc jc omejitev delu izvršila ravno v času. ko ni nikjer primernega postranskega dela, kot jc to poleti uli (udi v jeseni.
Tudi v jesentšhem revirju — redukcija
Jesenice, 13 marca. Zadnjič smo poročali, dn bo v tovarni elektrod na Dobravi odpuščenih okrog 40 delavcev, ker se nu Suvi grudi nova, velika Martinova peč, je bilo, oziroma bo vse to dok vslvo zaposleno pri kopanju temeljev zu novo zgradbo
Reducirana pa bo h koncu tega meseca častitljivi! sturu tovarniška zalogu živil ali >ka-šta«, poti katerim imenom je nu Jesenicah splošno znana. Kur nenadoma je prišln odpovixl prodajalkam, ne da bi se jim nudila namesto tc kaka druga služba pri podjetju. Z ukinitvijo kušle« pn seveda odpade vsu »provizacija, ki je še preostanek vojnega časa in se je obdržala do dunes. Nameščenci klD bodo - tem občutno prizadeti, ker so doslej prejemali moko. mast in sladkor po razmeroma nizkih cenah, šc bolj pa bodo to občutili staroupokojcnci in vdove, ki pa bodo vsekakor namesto odpadle nprovi-zacije morale dobivati nadomesti k v gotovini.
Poleg knšte« so bile obsojene na redukcijo tudi tovarniško krave, katero so izzn vojnega časa zalagalo uradništvo tovarn, ? zndosino množino mleka.
lili sv. obhajilom — ( erkev oo. frančiškanov.
Ob pol KI dopoldne: Slavnostno zborovanje 1ŠČ. soc. delavstva. Govorita tov. France Ter-egluv in Jožu Liingus. — Pozdravi zastopnikov orporucij. — Izročitev darilu kršč. soc. deluv-
tvu inliilantn
ki
segla
korporucij. — stvu jubilantu.
Delavci, dcluvkc! Udeležite se proslave čim večjem številu!
Konec zakonske žaloigre
J Zanimiva razprava pred mariborskim senatom.
Maribor. 14. marca.
Na zatožni klopi sedi Anion Pauko iz Zgornje I gorice radi hudodelstva poizkusa napeljevanja k najetemu za vratnemu i ■ Obdolženčeva zgodba se pričenja odtlej, ko	kot vojak leta 1917.
poročil. Po vrnitvi i r. svelu vue vojne .-i je služil kruh kot delavec v Mariboru ii. pozneje v Varaž-dinu Leta 102-5. je prevzel domače posestvo, ki pa je bilo zadolženo, ter je obtoženec skušal rešiti posestvo na ta način, da jo hodil delat v razno kraje v naši državi 1er da ie od tam pošiljal domov denar. Navzlic vsem prizadevanjem, da bi rešil, kar se rešiti da, je imel smolo: dvakratni požar je lako omajal obdolženčevo gmotno stanje, da jo svoje 0.5 oralov veliko posestvo prodal, nakar sla si z ženo izkupiček v znesku 14 00O l)in vsak napol razdelila. Že radi neugodnih gospodarskih razmer zrahljano zakonsko razmerje se je ob razmerju med ženo Marijo in hlapcem Matevžem še bolj omajalo lako, da je obdolženec začel mislili na to, kako bi to razdrt. Zu svoj načrt, ki ga jo iztulital, je jeseni leta 1929. pridobil najprej Ludovika Miklošiča, ki ni maral hlapca Matevža in ki mu jo ' obtoženec glasom obtožnico izročil repertirko. da j Mačka Matevža ustreli. 1er mu tozadevno dal še j točna navodila glede tegu, kje bo Mačka najlažjo ustrelil. Ko ni bilo z omenjenim načrtom nič. se je obtoženec jol približevati Francu Zelecu, ki se je bil oktobra 1929 vrnil od vojakov. Dno 17 oktobra mu je izročil dvoje steklenic
v eni je bila pijača, v drugi strihnin
/. naročilom kakoi pripoveduje obtožnica, da prvo steklenico spijeta skupaj, iz druge steklenice pa naj bi pil samo Maček.
katerega naj hi pijača tako očarala.
j da bo na mali občutil do obtoženčeve žene antipa-i tijo 1er neko hladnost, s čimer so bo moglo vzpostaviti srečno zakonsko razmerje med njim 1er njegovo ženo. Zelec. pa je v smislu l"stnih izpo-vedb drugo steklenico, iz, katero bi naj pil samo Maček, izlil tako, da se načrt zopet ni posrečil. Dne 19. oktobra jo poleni srečal obtoženec Zelca 1er ga vprašal, če so se na Mačkovih rokah pojavile kakšne rane, nakar jo obtoženec na njegovo pritrdilo izročil Zelcu zavitek sivkpstega praška oziroma neke kristalizirane snovi, ki ni glasom izpoveda-nega izvedenčevega mnenja nič drugega kar navaden strihnin. Pauko je dejal ob 'oj priliki Zelcu, da bo Maček, če si pojavljajoče se rane na rokah posipa z omenjeno snovjo, znorel. Obtožnica pravi nadilje, da je obdolženec potem, ko se tudi ta poizkus ni posrečil, ker ga Zelec ni izvršil, še enkrat poizkusil svojo srečo pri Zelcu s tem, da mu je izročil dve klobasi in sicer eno, ki naj bi jo skupaj jedla z Mačkom, drugo zastrupljeno pn naj bi použil sani Maček. Vendar se tudi ta poslednja nakana
z zastrupljeno klobaso
ni posrečila, ker je Zelec Mačku vse izpovedal ter klobaso stran vrgel. Maček je zadevo sporočil orožništvu, ki je takoj uvedlo preiskavo, obtoženca aretiralo ter ga prepeljalo v tukajšnje sodne zapore.
Razpravo,
ki se je vršila danes v razpravni dvorani št. 53 in ki je bila radi nekaterih izvirnih momentov zelo živahna ter zanimiva, je vodil sodnik okrožnega sodišča Guzelj, dr. Lešnik in dr. KolSek prised-nika. Obtožbo je zastopal drž. pravdnik dr Zorjan, zagovornik A. Ravnikar, zapisnikar dr. Berlie.
Obdolženec
je postaven možakar, zdravega izgleda ter v svojem nastopu pred senatom siguren Večkrat prihaja v teku razprave s prejšnjimi svo.iini izpoved-bami v nasprotje. V takih slučajih potem umolkne. Vsebino obtožbe deloma priznava, glede poizkusa z zastrupljeno klobaso pa vse navedbe odločno taji, j češ da je bila stvar z zastrupljeno klobaso čisto I drugačna.
Predsednik: Torej glede klobase tajite; kaj pa ■/. onim denarjem?
Obtoženec: ,Ie vse res.
Predsednik: Pa zakaj sle lo storili?
Obtoženec: Ker sem hotel Mačka »očarati«, ! da bi moje žene ne maral več. Že leta 1925. sem I poizkusil s tem, ko je moja žena imela razmerje s hlapcem Antonom Baumanom. Za pol lešnika sem ji natrosil tiste snovi v kavo. Potem pa se ji je Bnuman »ogabih Isto sem poizkusil sedaj pri Matevžu Mačku.
Predsednik: In kakšna jc tista snov?
Obtoženec: Nekako kakor koruzni zdrob; ni prašek in niso kroglice. Zulasto-sivkasta. Pa nisem vedel, da je strihnin
Predsednik: Kje ste dobili Ia sirup?
Obtoženec: Pri nekem Medvedcu iz, Piščanec pri Varaždinskih toplicah, ki mi jo rekel, da v takih slučajih pomaga.
Današnja razprava je bila veren dokaz žalostnih rnzmer, v katere lezejo vsi tisti, katerih pota vodijo daleč stran od glasnikov liravnega 1er vzornega življenja v naših družinah in zunaj nu vasi. Pretežna veČina sicer poklicanim glasnikom sledi, toda vedno se pojavljajo poedini slučaji, ki dajejo i misliti in ki kličejo k ozdravljenju.
Gozdna semena
Saša Stare Mengeš
Elektrifikacija
kočevskih okrajev
Kočevje. 14. marcu
kočevska, ribniška in velikolašku dolina je. kur se tiče elektrifikacije, še zelo zaostala. \ centrih vseh treh dolin, tuko v Kočevju, Ribnici in Velikih Luščah, so se osnovule manjše elektrarne, ki pu nikukor niso v stanu, oskrbeti z elektriko vso dolino.
Vse tri doline bi se morale priključiti kaki močili elektrarni, ki bi jih zalugala / jukini, : tudi cenenim lokom. Lansko leto je montirala Trboveljska preuiogokopnn družba nu svojem kočevskem rudniku velikanske električne stroje. ki jih je prepeljala i/ Trbovelj, ki so se priključile lalskciuii toku, \ Kočevje. Tu elektrarna bi bila v stanu po jakosti elektrificirat vse tri doline iu še znaten del ostale Dolenjske (Suhokru jino, dolino Ki ko do št. Jerneja). Vprašanji elektrifikacije leži sedaj nu jirizu-detili občinah in I PD. Glavna ni najtežja točka je vprašanje napeljave ki bi veljala težk** milijone dinarjev. Možno jo, da In TPD napeljala tudi sumu tok po vseli dolinah (ca 40km), v tem slučaju Iii seveda TPD amortizirala stroške za napeljavo na ceni toku. ki bi bil v tem slučaju seveda dražji. Dejstvo jo. da bi pomenila elektrifikacija velikanski gospodarski napredek teh pokrajin. V zvezi - tem bi so dal morebiti realizirati tudi velikanski načrt pokojnega IJvgena Lainpcta. oziroma bivšega deželnega zbora za oskrbo vodovoda zu te tri doline, ki Iii imel središče blizu Žigmaric.
Gletle elektrifikacije so stopili v stik s TPD že mesto Kočevje., najbližja vu- šalka vas ter občina Livold. I Pl) ji stopila zaenkrat v št licoficielne dogovore tudi z nekaterimi /astop lliki ribniške doline Kočevje ima sedaj električni tok iz mestne elektrarne pod Fridrill-štujnoni. Že zdavnaj se jo izkazalo, da tok lic zadostuje uiti zn mestno razsvetljavo, kaj šele za industrijska podjetja. Oln tekstiluni (predilnica suknja in pletenin) sta sklenili s TPD pogodbo že pred par meseci in jemljetu tok iz rudniške elektrarne. Mestna občina je s TPL šc v pogajanjih. A interesu obeh bi bilo. dn pride do končne rešitve, ki bi zadovoljila ; mestno občino i TPD. šalku vas jc sklenila c TPD že končnovcljuvno pogodbo in se bo in-stulueiju izvedla še v tem poletju Proračun za elektrifikacijo občine Livold (Dolguvas in va--Livold) bi znesel približno pol milijonu dinarjev. Knkor smo culi. to ne ho ovira zu napeljavo toku v tej občini
Dn pride do uresničenju vprašanju elektrifikacijo kočevske, ribniške in velikolaške in tudi dobrepoljske doline, leži seveda največ nn TPD in nu njenih ponudbah. Če pride do (o realizacije. bo kočevski premogovnik zaposloval približno 300 delavcev samo radi elektrarne in domučini bi zopet našli rednega kruhu v našem rudniku.	B. V.
Mrzel je led
lluteče-Phinicu, 13. marca.
Čudilo življenje naših kmetov-trpinov! Poleti kosijo in sušijo mrvo v največji vročini. Takrat so hiše zaprte, ker je vse mit K i nri tiild Kogel« v gorskih senožetih. Po/imi pa zopet vsi. ki so sposobni zu težje delo, kopljejo led v najhujšem mrazu.
Letošnjo milo zimo ui dosti zmrzovulo. v Ratečah pu jo. bilo ledu, kar ga je kdo hotel. Zalo so nuni dohajala pismu in leteli brzojavi od raznih strani s kratko vsebino. »Potrebujemo ledu!« Pivovurji, mesarji gostilničarji iz. Belgrudu, Zagreba in Ljubljane so pošiljali agente z naročili in s pogodbami z.; nabavo po 50 iu več vagonov nušega domačega pridelka. Ob južni strani vasi in prav poleg železnice je namreč planjava, ki ji pravijo »Na Ledinah«. Tukaj nastopi vsako jesen voda. podobna velikemu jezeru. Jezero pozimi zamrzne in daje kristalno-čisti led, ki je domačinom v veliko korist.
Seveda je linpravljunje ledu zelo naporno delo. ki se gu pu ne ustrašijo ne moški in ne ženske. Tako opravilo jc zu l judi, ki so utrjeni zoper vse vremenske nezgode, za ljudi, ki jim jo prirodu skopa v pozemeljskil dobrotah, radodarna pa v nerodovitnih skalnatih puščavah. V zavitih obruzilt, iz katerih gledajo samo oči in v volnenih, z usnjem obšitih rokavicah vztra jn.jo ves dan na prostem, šc skromno kosilo morajo opraviti kur stoje, ker ločena podlaga ni pripravna zn odpočitek.
Delavci so podobni Eskimom v Grenlandiji ali Sainojedoin v Sibiriji. Treba jo ludi hi teti ker morajo biti vagoni v dveh uruli napolnjeni in odpeljani. Puhlo pokajo sekire in poka led ter se cepi v težke kosove, ki jih kot 30cm de bele plošče vzdigujejo s tal, nu povelje »hej t- u k f ■ ; porivajo navzgor ter valijo \ železniške vozove.
Nn tn način pride nekaj tisočakov iz. žepov imovitih podjetnikov v žepe potrebnih ljudi, k so hvaležni tudi /.a tu zaslužek.
Malinovec
in sadni sokovi znamke
»TRIGLAV« - najboljši!
Dragutin Domjanić v Ljubljani
Njegove izave o sebi, svoji poeziji in o Siovenoh
T.jubljona, 14. tnurca.
Siv i onien, u prisrčen je L»il sprejem Slovencem tako drugega lirvatskega pesnika Dragu t i n a Domjauiftu \ Ljubljani. K. prihodu zagrebškega brzegu vlaka, s katerim se je pesnik pripeljal, so se ob > |>opoldne zbrali nekateri pomembnejši slovenski književniki in kulturni delavci s pesnikom Otonom Župančič e m nu čelu. .Mestno občino je zustopal magistratu! ravnatelj dr. /.urnik. Brez kakih oficielnili govorov so stisnili vsi pesniku l.)om-janiču roko. Neka gospodična mu je v pozdrav poklonila šopek pomladanskih cvetlic. Nato pa gn je Oton Župančič spremil v hotel Union«. Z Domjuničem so prišli v Ljubljano tudi zastopniki zagrebških Slovencev univ. prof. dr. Boris Zamik, g. Pitomic tn kanonik Janko Bar le. dalji; skladatelj Donijanovičevih pesmi tir. Ltičič, po rodu Tttropoljec, s ]>o-znejšim osebnim vlakom pa jc prišla tudi zastopnica ženstvu gu. Mandičcvu.
Domjanić v Ljubljani ni tujec. Njegov ko-lak in njegova domača beseda, preprosta in ncizuinetničena. sta pričala, da se čuti, kukor na svojih tleh. Mehak pogltsd iu mirne poteze na obrazu so izdajale popolnoma njegovo lirično naravo. Tudi onim. ki gn šc niso poznali, je postal v prvem trenotku drag iu ljub.
kmulu po prihodu so ga \ Unionski« kavarni prosili časnikarji, naj se za 10 minut iztrga iz družbe naših literatov in na jim kaj pove o sebi. svoji poeziji iu o svojem razmerju do Slovencev. Domjanić ni mogel odreči. Mirno jc odgovarjal na vsako vprašunje, ni bilo mogoče preslikati niti ene njegove besede, zukaj govoril je počasi in poznalo se inu je, du sam veruje \ vsako svojo besedo, du govori prav iz sebe.
Povejte nam kaj, gospotl Dutujanič, o svoji l jubezni do Slovencev, loliko ste že pisali o nas >ii naših ljudeh. Zakaj smo \um Slovenci tako blizu?.
•»Bližina jezika jc to. Sorodnost besede. Posebno sorodnost kajkavskega in slovenskega. Pa tudi sorodnost temperamentov. Saj Zagorje prehaja neopaženo v Medinurjc, v Prekmurje iu na štajersko.«
Morda so bile slovenske pesmi, ki jih toliko pojejo po Zagorju, one, ki so Vam vzbudile ljubezen do sloveuskegu jezika?«
Res je. Slovenski jezik je mehkejši, sko-rddu nuj mehkejši zu tiri ko in za glasbo.-
kda j ste pričeli pesniti v kajkavskent narečju?«
s Poskušal sem žc v gimnaziji, ali nc resno. Da sem pričel resno pisati \ kajkavskem narečju. je do tega prišlo prav slučajno. Bil jc lo dogodek, ki bi se kmalu končal z zaporom. Meti vojno sem hodil po okolici Zagrebu s fotografskim aparatom \ roki in iskal lepili motivov. Bilo je v bližini postaje \ rapče ob samoborski železnici, lani sein gledal, kako nakladajo se-uo. Hotel sem fotografirati, pa mi ni ugajalo in sem odšrl dalje, kar opazim, kako neki gospod s solnčuikom teče preko potoka in ko sem stopal dalje, me čakata dva resna možu. Bila sta najbrže policista. Odžcncta me ua občino, češ da setn vohun, k sreči me je občinski upravitelj poznal in dejal: Hvala Bogu. da ste to vi.« No. potem ntc je pa povabil v goste in nu vino. Bil sem tudi sam srečen, da se je stvar tako dobro rešila, čeprav sc uvi jc zdela smešna. Na misel mi je prišlo, da bi to stvar opisal v kaki burki ali pesmi. In uapisal sem kajkavsko pesem, šaljivo seveda, v šaljivi list šišiniš«. Od tedaj sem pričel pisati najprej šaljive pesmi zu I sšišmiš«. V teh pesmicah sem povedal marsikaj» kar se sicer lic bi smelo povedati, kmalu pa sem čutil, da je v tem kajkavskem narečju nekaj, neka barva. In pričel som pisati resne-kajkavsko pesmi. Kajkovsko nurečje mi je ugajalo. \ njeni sc da tako naravno povedati občutje. Sicer so pisali že pred menoj kajkavske pesmi, vendar pa nihče resno. S kajkav-skim narečjem sem bliže narodu, intimnejši z njim. Z njim sem lahko povedal stvari, ki jih v štoka\ šCiui ne bi mogel povedati Prav tako, kakor so občutju, ki se dajo povedati v štokav-ščiui. v kajkavščini pa ne.«
»Pisali ste o Ketteju in drugih naših ljudeh? :
•»Da. bilo je pred vojno. Bili smo tedaj moderni vsi in bili smo si blizu prav zaradi naše modernosti. bili smo si tedaj mnogo bližji. V njih,
v Ketteju. Murnu in drugih je bila lirika sama na sebi. Pisal sem večkrat o njih in o ruskih modernih. Prišla je vojna. Vse so je razšlo. Pisal nisem več. Sedaj po vojni pa nekaj o PetruSki lu Ivanu Albreehtu.
: Se še kaj bavite - slovensko literaturo?
.-Odkrito povem, za literaturo skoraj nimam časa. Sem sodnik pri banskent senatu. Berem -Ljubljanski /.von iu : Odmeve , drugače pa, kar dobita in kar mi čas dopušča.
Kaj mislile o Slovencih v Zagrebu? :
Ne samo moje, splošno mišljenje je, da smo se po vojni oddaljili drug drugemu, tla smo si dalje, kakor smo si kdaj bili. Kdo je temu kriv, naj sodi zgodovina. Morda je vzrok tudi v tem, da smo se poprej zbliževali v čuvstveno-kulturnem pogledu. Sedaj pa se ljudje s kulturo bavijo mnogo шлпј, bolj pa s politiko. Zdi se mi. da je politična nota premočna v ljudeh Stari so že vrženi med staro železo, z mladimi, najmlajšimi pa ne vem, kako in kaj, če se oni zbližujejo med seboj. Slo-vensk 'leinent v Zagrebu, ki poprej nI ne škodoval ne koristil temu zbližanju, bi mogel vplivati v dobrem smislu nn zbližanjc. Ni dvorna, da sedaj, ko je organiziran, to tudi hoče. V Zagrebu smo često zamerili, da so šli Slovenci preko Hrvatske. Zbližan je v literaturi bi bilo mogoče tako, da bi eni in drugi sodelovali v obojih listih in da bi se naročniki javljali s te in druge strani. Ideja zbližan.ja pa mislim, da se je že premaknila z mrtve točke.
Imate, gospotl Domjanič, kako besedo za svoje slovensko spoštovalce?-
Nisetn vedel, da jih imam v Sloveniji. f'e so, mi je to zelo ljubo. In mislim, da je to že znak zbliževanja, fn mislim, da je to neposredna zveza med Hrvati in Slovenci. Verjamem, da je kajkav-ska poezija bližja slovenskemu jeziku kakor stroga štokavska. 1'oglejte na vrl. Vsak cvet ima svoj lasten duh. Tako ima vsak jezik, vsako narečje svoj lasten čar. kajkavsko svojega, štokavsko svojega. Ni primerno, da se naše stvari prevajajo v sorodno narečje. Naj ljudje ra.e berejo izvirne stvari. Taki prevodi pa ne zbližujejo. :
Ali je v Zagrebu kaj zanimanja za slovensko književnost?
Tega ni opaziti. Saj ni opaziti niti, da je za hrvatsko. Ce se vi Slovenci zanimale za hrvatsko književnost, to ni samo vaš idealni razlog, temveč tudi praktični. Pri nas bi bilo obratno zanimanje ros idealno.
■Slovenski jezik je med najmuzikalnejšimi in najbolj liričnimi slovanskimi jeziki med vsemi jeziki. Name je vplival v tem oziru najbolj poleg ruskegt. Kajkavsko narečje ie ludi lirično in muzi-kaluo. Saj so nekatere moje pesmi komponirali po trije skladatelji, saj so pesmi mehke in enostavne. Razumem, da vplivajo ludi na vas. Blizu so naše in vaše narodne pesmi. Ali moj jezil; ni jezik vasi, je izbran šopek iz tega.
Delj kakor deset minut je trajal razgovor, ltezgovor je bil iskren, odkrit. Domjaničtt so živahno in sanjavo obenem bleščale oči, ko je govoril o sebi in o Slovencih. Časnikarji so imeli vtis. da je govoril prav sam iz sebe. C. K.
Koledar
Sobota, 15. marca, (kvaterna sobota): Klemen M., spoznavavec, Krislofor. mučenec.
Osebne cesti
= Promocija. Dne 15 t. m. ob 12 bodo na tukajšnji univerzi proniovinani dipl. pravniki z.a doktorje prava sledeči gg.: Orossmann Vladimir iz Ljutomera, l) o u g a n Ivo iz Gorice in Г o -m i n š e k Zora iz Ljubljane.
Iz železniške službe. Prevedeni so iz III. \ H.skupino položajne plače: Mešnik Jože, sprevodnik. Pragersko: Fortunat Ivan. sprevodnik, Celje: Frank Josip. kom. zvan Maribor k k.: Jakolič Alojzij sprevodnik Maribor gl. k : Jan-čič Vinko, sklad, slugu. pr. sekc. Mut I bor gl pr.: Kolar Jožef, strojevodja, kurilnica Maribor: Li-pnš Bogomir, sprevodnik. Maribor gl. k.: M.i-rinče Vinko, strojevodju, kurilnica Ljubljana II gor. k.: Buntašu Anton, strojevodja, kurilnica Maribor: šininic Andrej, strojevodju, kuriliocu Maribor; Bertoncclj Franc, strojevodja, kurilnica. Poljčaue: Budin Luilovik sprevodnik. Pragersko: German Alojzij, sprevodn;k. Maribor gl. k.: Grcgorin Ciril, miz. zapisovalec. Ljubljana gl. k.; Kolnrič Karel, brzojavcc, Maribor gl. k.: Križan Anton, strojevodju, kurilnica SI Bistrica: Lah Anton, strojevodju kurilnica Maribor; Logar Anton, strojevodju, kurilu ca Ljubljana I gl. k.; Pavčič Franc, sprevodnik. Pra-
gersko: Pernurčič Karel, «dm. zvan. Muribor gl. k.; Pogorevc Franc, pregl. voz, kurilnica Maribor; Porenta Anton, grudi). odd.; Sluga Antou, strojevodja, kurilnica Ljubijuna I gl. K.: Soline
Franc, strojevodja, kurilnica Rogatec; Šrot Fr., progi, voz, kurilnica Čakovcc: I rop Jožef, strojevodja, kurilnica Maribor; Zalur Maks strojevodja, kurilnica Ljubljana I gl. k.; Arhine Karel. strojevodju, kurilnica Ljubljana I gl. k.; Bezcljak Ivan, pregl. voz, kurilnica Maribor; Boitai Matiju, sprevodnik, Ljubljana g. k.; Čer-nivcc Jakob, strojevodja, kurilnica Ljubljana II g. k.: Čudu Ivan. vodju premika, Zalog; Fngler Anton, strojevotlja, kurilnica Maribor; Fois Iv., pregl. voz, kurilnica Čakovec; Junk Gabrijel, admin. /van.. Ljubljana g k.; Jeločnik Rado, udm. zvan., prog. sekc. Ljubljana gl proga; jc-rinu Matevž, strojevodja, kurilnica Zidani most: Jorše Franc, strojevodja, kurilnica Ljubljana 1 gl. k.: kaiser Franc, strojevodja, kurilnica Muribor: Kastelic Matevž, strojevodju, kurilnica Pragersko: Kerinelj Alojz, strojevodju, kurilnica Ljubljana l gl. k.; Koru» Junoz. strojevodja. kurilnica Zidani most: Kušar Kuncijan. strojevodja, kurilnica Ljubljana 1 gl k.; Lunini \dolf, strojevodja, kurilnica Maribor: l.edinck \nton, strojevodju, kurilnica Maribor: Lončurič Josip, strojevodju, kurilnica Pragersko; Mâcher Anton, strojevotlja, kurilnica Zidani most; Mustek Srečko, strojevotlja, kurilnica Maribor; Obreza Anton, strojevodju, kurilnica Maribor: s-te-iau Ošluk, strojevotlja, kurilnica Velenje: Pai-linič Pavlu, udm. zvan. prog. sekc Celje; Pešec Ivan, brzojavcc, Zidani most: Pibcrnik Siani-slav. strojevodju, kurilnica Ljubljana 1 gl.* k.: Plaš Štefan, brzojavcc. Celje; Poluitcc Matevž, kom. zvan.. Pragersko: Roškur Lutlovik spre-\otlnik, /.idaui most: Rus Ivan, st rojeval ja. kurilnica Čakovcc; štravs Josip strojevodju kurilnica Novo ineslo; škorjnnec Ivan prom zv., Ormož; Tome Vinko, strojevodja, kurilu Ljub-I Ijann I gl. k.: Veugust Ivan, strojevodja, kuril-• niča Maribor; Wergles Karel, pregl. voz, kurilnica Zidani most: Wernig Janko, kom zvun., Prugersko; Zalokar Ciril, strojevodja, kurilnica Zidani most; Žigon Ivan, admin zvun., prog. sekcija Novo mesto.
Novi grobovi
-}- Središče oh Dravi. Dne 12 marcu je umvla po daljši hudi bolezni znana krčmarica g Lucija Horvat. Pred par dnevi si je še dala premestiti trupli svojih dveh mož v novo grobnico, kamor bo položena v petek popoldne tudi ona k več-j nemu počitku.
"I" V Krškem je umrl 14 L 111 posestnik gosp. Karel Perila ve, major v pokoju. Pogreb bo v ! nedeljo ob 4 popoldne Iz Krške gore na pokopa-1 lišče v Krškem.
N. v m. p.!
Mata kronika
•k Zdravstveno stanje prevzvišene^a gospoda knezoškofa dr. Jegliča se — hvala Bogu i — 7-alno bo.jša. 'ravnik primarij dr. Der-! gane je bolniku dovolil, da sme za nekaj ur j na da., že vstati iz postelje, da pa se mora j varovali še slehernega dela in imeti popoln mir.
Kokurzui razpis župnij. / objavo v škofijskem listu 1Г>30 št. 2 so razpisane župnije: lluduik v dekaniji ljubljanske okolice, Kovor in M a v č i č e v kranjski dekaniji, Dobrni« v žužemberški dekaniji in Le še. stoječa pod pa-trenstvoin proštu ljubljanskega kapitlja, v radovljiški dekaniji. — Prošnje jo nasloviti za prve štiri na škof. ordinariat, za zadnjo ua polroua iu 'jih v vsakem slučaju poslali na škof. orJiuariat. Rok za vlaganje prošenj se zaključi 15. aprila 1030.
•tc Blagajniški zdravnik in njegov bolnik. V zagrebških listih beremo o lej-le zanimivi razsodbi Stola sedniorice, oddelka B. Stvar je bila sledeča: Ženska zavarovanka je težko obolela. Zdravil jo je zdravnik bolniške blagajne. Ker pa ni bolnica, še manj pa njena muli. imela zaupanja vanj, sta poklicali zasebnega zdravnika. Ko je kmalu na to
so naiiažji pot. po katerem prihatato bolezenske kab v naše telo Z; lo ot Olke obvaruje,o nalezljivih bolezni vratu in grla okusne ANAc-UT-
pastuie dr NvanJerja Dobivajo se v vseh ekarnah Varu|te se izdelkov ki v ZEilniem času imitirato ANACOT-pastilie
prišel k bolnici blagajniški zdravnik, Je mati 01110. nila nekaj, kar zdravniku ni bilo prav in je odšel. Opustil jc nadaljnja zdravljenje in delavski zavarovalni urad je odkloull nadaljnje plačevanju stroškov. Stvar je prišla pred sodišče, ki jo zavarovalni urad obsodilo, da mora plačati vse stroške zdravljenja. Ta pa so je pritožil nn stol sedmorice, odd. B., v Zagreb, ki pa je pritožbo delavske zavarovalnico zavrgel. Dognalo se je, da blagajniški zdravnik vkljub pozivom ni hotel prihajati k bolnici in da je zato ta bila prisiljena klicati drugega zdravnika.
if Odvetniški koneipieiiti ne smejo zusln-pat! pred sodiščem? Dne 12. inurca se je v Su-hotici pred okrožnim kazenskim sodiščem vršili razprava, pri kateri jo kot zagovornik nastopala gdč nu julku Gvelmis. Državni pravdnik je takoj po prlčetku razpravo vstal in predlagal, naj se odvetniški koncipientki gdčni Gyel-mis ne dovoli zastopati strunko v tej razpravi, ker novi kazenskopruvni red določa, da pred sodiščem nastopajo kot zagovorniki le odvetniki. Sodni dvor je predlogu ugodil in razprav« odgodil. To jc v Vojvodini že drugi slučaj, ko se je sodišče postavilo 1111 stališče, da odvetniški koneipieiiti po novem zakonu ue morejo zastopati pred sodiščem, /.ato so odvetniški koneipieiiti sklenili obrniti se v posebni spomenici na pravosodnega ministru, da raztolmači zakon v tem zinislu, du tudi odvetniški koneipieiiti sinejo zastopali stranke, ker zakon o odvetnikih dovoljuje koncinicntoni tako zastopstvo.
k Najstarejši Srb umrl. Te dni je v K11-munovcin umrl Petruš Zdruvković v sturosti 121 lel. Zbolel jc šele dva dni pred smrtjo. Na smrtno uro je dal poklicati k sebi svojega 70-loinega sina, 11111 podelil očetovski blagoslov iu obilo očetovskih navodil za življenje. Z Zdrav-kovičem je umrl najstarejši mož v Srbiji ii> najbrž tudi v vsej državi.
iç Zidar — kipur. Bclgrujski listi poročil jo: Zidar Miroljub Jovanovič v Knjužcvcu se v prostem času zelo peča s kiparstvom. Zn Masarykov jubilej jc izdelal doprsni kip jubilantov in ga mu hoče osebno izročiti. Ker predsednik trgovsko zbornice g. Stojunovič potuje nu praški semeni, pojde Jovanovič Ž njim v Prago in bo tam izročil Masaryku svoje delo. Mož jo izdelal v Knjužcvcu spomenik padlim vojakom iz. letu 18T6 in I87N, ki pu so ga Bolgari ob okupaciji uničili. Ko sc vrne, bo raz-stant več svojih kipov, ki kažejo prehod in trpljenje srbske vojsko skozi Albanijo.
ie Sarajevčani romajo v Moko. Iz. Sarajeva nam poroča naš dopisnik: Muslimani i/ Bosne, ki jint gmotne razmere to dopuščajo, imajo navado na koncu velikega |x>sta ramazan i šerifa iu ramazanskegu bajramu jioromuti v Mcko. l^.-tos pojde v Moko pet Sarajevčanov in dva z. dežele. Odpotovali bodo 20. niureu. Druga skupina pu odide nn koncu marca.
•k Vlomilci odnesli vse pohištvo. V vasi Glo-ponj pri Velikem Dcčkercku jo bil te dui izvršen drzen vlom. Neznani tatovi so vdrli v stanovanje Martina Mala. tamkajšnjega gostilničarja, in mu odnesli vse pohištvo in vso opremo. Gospodarja tedaj ni bilo domu in so tutovi lahko odnesli pohištvo skozi okno.
•fr Smrt v dimu in plamenu. V vasi Nem-dimi pri Sreinski Mitrovici je te dni izbruhnil jKižnr v hiši šestilcsetlctneg« starčka Dušanu Ivaniću. Žrtev tegu požara je postal tudi starček sam. Slučaj se je pripetil, ko se je. v sosedni vasi vršila veselica in so vsi starčkov! svojci odšli tja. starček pu jo ostal sum domu. Starček je zgodaj legel spal iu si prižgal cigareto, pri tem pa je zaspal in ko so se domači vrnili, so nušli starčka mrtvegu v dimu. Komisija je ugotovila, da je starček legel v posteljo. zaspal, nulcur je cigaretu zanetila postelj in je nastal ogenj in dint. ki sta spečega starčka zadušila.
•jr Kaj pravi Joco špalj? Propast Ljudske hranilnice v Snmoboru. o čemer smo že poročali natančno v našem listu, je še vedno predmet tamkajšnjega splošnega razburjenja. Joco (Jovau) Špalj, ruvnutelj te hranilnice v Snmoboru, ji' užival nc samo zaupanje, temveč je bil znan kot soliden človek. Bil je ujet tukoj po svojem begu in prijet v Zagrebu ter izročen sodišču, ki jc proti njemu uvedlo preiskavo. Joco špalj jc bil večkrat zaslišan. Bruni se s tem, da in poneveril nikomur ničesar, temveč, da se denar vlagateljev nahaja 11a varnem kraju, v raznih menicah in ostalih transakcijah bančnega značaju. Zuslišuvunju Jocu Šptilja sc nadaljujejo, ko bo preiskava popolnoma zaključeno. se bo vršila proli njemu sodim razprava.
Boris Piljnjak:
Polarna svetloba
Na severovzhodu evropske Rusije ob reki Keltmi je dosti samot in vasi, ki nikoli niso bile zaznamovane na zemljevidu. Prebivalci te pozabljene dežele ne poznajo kruha. Podirajo bore, prodajajo splave in plačajo davek od puške na kres. Kmetje ne orjejo, zuto pa imajo po pet psov: posebej za medvede, rise in veverice. Lovec mora veverice iz svoje starinsko puške zadeti v oko, sicer ni koža ničesar vredna. Pozimi in poleti se tu vozijo s stunni in ne poznajo voza s kolesi. Nihče tu ni videl Moskve. Ko je nekoč pomladi zablo-dil v ta pragozd po polnovodni reki parnik, so ga vsi smatrali za cerkev. Naselbine so tako raztresene, da pravi domačin, če je namenjen k sosedu 40 km daleč: : Skočil bom nocoj tja! Naveže si smuči in zgodaj je že zopet doma. Nikjer nimajo toliko snega pozimi, in vsako noč žari skozi zimske inesecc polarna svetloba. Ob žegnanju ob pravoslavni cerkvi koljejo bike in jih poleni svečano kuhajo v orjaških kotlih: to jo največji praznik...
V Moskvo je prišel mož, ki je bil ob Kell-nii doma. Prišel je v uredništvo kmečkega radio-dnevnika in zmedeno pripovedoval o svojem potovanju. Najmanj :J00 km je šel na smučeh in potem s splavarji potoval do Kotlasu v vjutski guberniji. V mestu so ga za-
prli, ker tli imel nobenih izkaznic, in je ž.del mesec in pol v zaporu, dokler se ni ugotovilo, kdo je. Od Kotlasa do Moskve se je vozil z železnico ali tudi korakal po tračnicah, če ga je vrgel sprevodnik iz vlaka: ni imel denarja, da . bi plačal vožnjo. Po petih mesecih, začetkom zime, je dospel v Moskvo. Prav za prav je izgledal ta mož kakor divjak v svojih cok-ljali iz ličja, noši iz domačega hodnega platmi iu visokem klobuku iz ajdove slame. Imel je menda trideset lel, a izgledal dosti starejši, ker je med potjo veliko pretrpel in se 11111 je zdela Moskva prav tako strašna, kakor bi nam bili strašni njegovi gozdovi z medvedi in risi. A pogumno jo gledal v svet in je bil duhovit pa zgovoren. V uredništvo je prišel ob sedmih zjutraj in čakal do dveh popoldne, kadar Lini pričnejo poslovati. Postrežkinja ga je že hotela napoditi. V urednikovi sobi je na tki spustil svojo culo. se vsedel in veselo nasmehnil : menda se 11111 je prvič zgodilo med potjo, da ga niso podili iu hotoli poslušati.
>Vsa nesreča je v tem,t: je pričel in napol zatisnil oko, ko da bi nameril puško v losa. nihče pri nas ne veruje v radio, ki 1111111 ga je poslala vlada. Jaz sem čitalničar in sem postavil zvočnik, a kmetje pravijo, da imam notri hudiča. Ničesar jim nisem mogel dopovedati, pa smo se zmenili, da bom šel v Moskvo in kmetom sam govori! v radi'.»: srtnio takrat mi bodo verjeli, da ljudje notri govorijo
in ni hudiča zraven. Čitalničar je odvezal svojo etilico in îut inizo spustil pest srebrnega drobiža. To je res nesreča, je rekel, komaj sem obvaroval ta denar, ker tako sem stradal. Kmetje so zbrali ta denar, da vam plačam. Vzemite vse pa me pustite, da jim vse povem.
Uredniki so gosla pozdravili, 11111 oskrbeli dovoljenje govorili za radio in v njegovo vas poslali brzojav, da bo pripravljena na njegov nastop. Tri dni je čakal čitalničar pri radiu na vrsto. Prenočil je v uredništvu 11a mizi in nikamor ni šel, ker se mu je zdelo mesto prestrašilo. Tretji dan zvečer je z Sarečiini očmi stopil pred radio iu odločno pričel
.Fantje I Možje! Ali f ujete ? je zaklical.
To sem jaz, Pavel. Ob reki so me splavarji vzeti na krov, iu v Kotlasu so me zaprli. A dobro sem skril vaš denar.., Fantje! Rojaki! To sem jaz, Pavel, čitalničar v Kadomu, naši vasi. Mojo ženo, Katju.šo, pozdravite, in tudi predsednika našega vaškega sovjeta, Karpa Ivanovi«!, lepo pozdravljam. Zdaj sem v mostu Moskvi in vam govorim v radio, to vam bo tudi tovariS urednik lahko potrdil... Kanion-ski fantje! Ali me čujete? To sem jaz, Pavel Krajnjih! :
Istega večera je Pavel Krajnjih izginil iz uredništva, ne da bi počakal na obljubljene dncvnice in brezplačno vožnju do Kotlasu. Moskva je živela svojo življenje, zmrzovala,
stala v dolgih vrslah ob svitanju pred pokati-jami. Moskva se ni zmenila za moža iz gozda, Šele tri mesece pozneje je od njega prišlo pismo, kjer je stalo: Dragi tovariš urednik! Vzamem pero v desno roko in pošiljam to pismo čez visoko goro, tla se vam in vsem v uredništvu prav lepo zahvalim. Prišel sem srečno domov, pa me niso zaprli. Samo snega jo hudo veliko letošnjo zimo. A mojega glasu pri nas, v Kadomu, niso čuli. Ko sem pomladi odšel k vam 11a pot, so kmetje polomili zvočnik. Potem so čuli. da so me v Kotlasu zaprli, in so ves radio vrgli v reko, ker so se zbal' oblasti. Potem pa vas lepo pozdravljam, čitalničar Pavel Krajnjih.«
Pavel je imel kakor ris zelenkaste oči, ostre in pametne. Prečka mu je delila glavo v dve polovici, in lasje so 11111 viseli no straneh kakor sloma s kmečke strehe. Sicer pa nimajo v njegovi domovini slamnatih strehi ker nt; raste tam žito. Pod sivim nebom v mrkem pragozdu stojijo z deskami pokrite in s sekiro »tesane koče. V gozdovih živijo losi, jeleni, medvedi, risi, soboli, dihurji in polarne bele lisice. Pozimi se mrači že ob treh ]>opol-dne, a zato sije, pleše, se dviga v neskončnost polarna svetloba. Imajo tam veliko vasi in samot, ki niso še nikoli bile zaznamovane ua zemljevidu.
-A" Višji strojniški tečaj. Društvo strojnikov in kurjačev priredi pod okriljem inšpektorata za preizkuševanje parnih kotlov višji strojniški tečaj. Strojnikom je ta tečaj neobhçdno potreben, ker so danes vsa boljša mesta zasedena od tujcev. Ker je pa čas, da se napravi temu konec, jc potrebno, da se domači strojniki izobrazijo tudi v najmodernejših parnih napravah. Poživljamo vse strojnike, kateri imajo zadosti pred izobrazbe, da se takoj javijo »DruStvu strojnikov in kur j: čev za dravsko banovino v Ljubljani, Delavska zbornica, peštni predal 20c. Prijavite so nemudoma, ker bomo s 25, marcem vpisovanje za ta tečaj zaključili!
if Slavnostna številka »Zborov« ob 25 letnici pevskega društva »Ljubljanski Zvon« izide to dni. Dobe jo najprej vsi lanski naročniki lista; pošljemo jo pa tudi vsem častnim, ustanovnim in podpornim članom društva brezplačno. Blagovolijo na'j se le po priloženi položnici spomniti tiskovnega sklada »Zborov«, zv zka pa no vračati! Pevskim društvom, pevcem in pevkam še enkrat priporočamo, da podpro »Zbore« s številnimi naročbami. Naročnina 50 Din letno! Letos bodo prinašali »Zboiri« tudi solospeve s klavirjem! — Uprava »Zborov«, pevsko društvo vLjubljanski Zvon«, Ljubljana.
•fr Slovenska Matica naznanja: 1. in 3. snopič Cankarjeve Zgodovine likovne umetnosti v zahodni Evropi sta se morala ponatisniti, ker sta po-£la. Ponatis je gotov, vezava celotnega prvega dela je dovršena. Kn iga, ki obsega slikarstvo, skulptu-ro in arhitekturo, skupno 316 str. s 141 slikami, velika osmerka, stane vezana v najfinejše platno, izvirne platnice 200 Din (tržna cena) Za člane znatno znižane cene, seveda za vsakega le za en izvod. Dobe se tudi posamezni snopiči do 3. — V zalogi je še nekaj izvodov faksimiliranc (Blasni-kove izdaje Prešernovih poezij po pesnikovem rokopisu iz 1. 1816. v lični kartonski kaseti. Cena 260 Din, za člane 220 Din. -- Nrdalie tudi nekaj izvodov Trubarjevega zbornika (1908, 103 str.). Vezan v izvirne platnice 70 I)in (čl. 50 Din) — Opozarjamo na Zemljevid slovenskega ozemlja I : 200 tisož, v 4 sekcijah z vrisanimi drž. mejami. Oddajo se tudi posamezne sekcije. Cena za vse 4 sekcijo 100 Din. posamezne 30 Din. Na platno, žepni format z etujem 150 Din, posamezne sekcije 50 Din. Avtokarte v istem merilu, žepni format 80 Din. Za Člane znižane cene. — Letošnje knjige izidejo o Veliki noči.
Kai bo darses ?
Drama: »Don Carlos . Dijaška predstava po znatno znižanih cenah. Ob 3 pop., izven. — (Jljvni dobitek/. Ob 8 zvečer. E.
Opera: »Netopir . E.
Kino društveni dom Glince: Ob 8 Gospa v krznu«.
Lekarne: Nočno službo imajo: Air. Bahovec, Kongresni trg; Mr Ustar, Sv. Petra cesta 78 in Mr. Hočevar, šiška VII.
Nezaslišane žalitve sodnikov
Ljubljana, 14. marca.
Danes se je dogodil pred kazenskim senatom •v Ljubljani pri popoldanskih razpravah incident, kakršnega ne poznajo tako z lepa sodne dvorane. Pred senatom se je zagovarjal neki Može k Ignacij, rojen 0. julija 1889 v Kamniku, pri-stajen v Preserje. Obtožen je bil, da je v noči od 6. do 7. septembra 1929 v Preserju pri Kranju ukradel Velekarju Joželu različnih stvari za 027 dinarjev. Dalje, du je isti večer istotam nažagal železni okvir oknu pri Kristancu Francetu in Mar-čun Mariji, da bi izvršil'tatvino, it je bil pravočasno prepoden Dalje du je v noči od 4. na 5. septembra v Ješovcu pokradel Klakočer.u Antonu različne predmete v skupni vrednosti 1631 Din, isto noč ln letotam pa Klobasarju Jožetu stvar' za 280 Din, dalje da je ukradel v Lesičnem Kovačiču Francu etvari za več tisoč Din. Državni pravdnilt ga dalje obtožuje, da se je od avgusta 1928 do januarja 1930 kot delomržnež okrog potepal. Ko mu je predsednik senata Kralj razglasil obsodbo štiri leta robije in oddajo v prisilno delavnico, je začel nad sodniki vpiti: »Za vas sem se v vojni matral, proklete barabe!« Senatnemu predsedniku pa je vrgel v obraz: »Ti si za prisilno delavnico, prokleta baraba!« Državni tožilec je zahteval, naj senat obtoženca takoj obsodi za te žalitve. Ker pa jo bil žaljen senat in njegov predsednik, se je sodba o tem odložila, ker žaljeni ne more biti istočasno 60dnik.
Možek ni hotel sprejeti kazni in je trdo za-vpil: Pojdimo! Ne sprejmem! Proklete barabe!
Delo ljubljanskih esffeeail'stov
Ljubljana, 14. marca.
Ljubljanski esperantisti so vrla četica, ki se prav živahno gibljejo. Javnost ima večkrat priliko, prepričati se o tem in o njihovem gibanju. Snoči se je vršil v Narodni kavarni občni zbor Kluba esperantistov v Ljubljani«, ki se ga je udeležilo lepo število članov. Občni /.bor je otvoril g. lier-kov, ki je pozdravil vse. prisotne in gosto, predvsem pa nove člane. Nato je podal kraiko poročilo o delovanju in uspehih klubu v pre'.eklem lelu in se zahvalil agilnim odbornikom za njihovo delo.
Obširno tajniško poročilo je podal g. Ko-zlevčar. Klub esperantistov jo prirejal esperant-ske tečaje v radiu in izdal je knjižico Ključ za esperanto«. Klub šteje 80 članov. V klubu samem je bilo več predavanj in konverzacij. Vsak četrtek so se vršili v »Narodni kavarni : klubski sestanki, na katerih so se člani vadili esperantskega jezika. Poleti je klub priredil ludi več društvenih izletov. Poleg predavanj in tečajev v radiu je imel klub še dva tečaja in sicer splošnega na št. jakobski Soli in delavskega v Delavski zbornici. 14. julija se je vršil v Zidanem moslu občni z bor Jugoslov. Ksp. lige. Na tem, kaor tudi na mednarodnem esp. kongresu v Budimpešti je bil zastopan ljubljanski klub. Dne 12. decembra pa se je vršila v klubovem lokalu lepo uspela Zamenhoïva proslava, rajnik je na koncu omenjal velik napredek, ki ga kaže esperantski jezik po svetu, zlasti v severnih državah. V Ameriki na že kroži prvi zvečni film v esperantskem jeziku, tvrdka Melro Goldwyn Majer bo izdelala še več esperantskih zvočnih filmov.
Knjižničarsko poročilo je podala gdč. Pelri-Čeva. Iz poročila ju bilo razvidno, da ima klub lepo število knjig in časopisov in da se jili člani še dokaj pridno poslužujejo.
Blagajniško рогобИо jo podal g. Badhira. Klub ie imel v preteklem lotu precej denarnega prometa, predvsem zaradi razpečevanja učnih
•fr Umetniška Matica v Ljubljani naznanja svojim članom, da je pričela dunes razpošiljati edicije za leto 1929. Člani dobe dve sliki ter monografijo kiparja Tineta Kosa. Oni člani, ki so se vpisali pri poverjenikih, dobe slike in knjigo pri njih. Zaradi tehničnih ovir, ki so nastale pri tisku knjige in pa zaradi težke bolezni našega tujnika, se je razpošiljanje zakasnelo, kur pu nam bo članstvo spričo dragocenega daru gotovo oprostilo. Ker smo izdali slike in knjigo v večji nakladi, opozarjamo vse ljubitelje likovne umetnosti, da sc lahko še sedaj na loče na edicije. Priglasite sc po dopisnici še danes!
it Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča cerkvenim zborom za velikonočno dobo: Adamič K.: 12 velikonočnih pesmi za mešani zbor in orgle. Part. Din 24, glasovi po Din 6. — Foerster A.: 12 cerkvenih pesmi za mešani zbor. Part. Din 12. — Foerster A.: Cnntica sacra, III. del, za mešani zbor. Din 50. — Grum A.: Odpe-vunje pri luvretunskih litanijah zu mešani zbor. Din 16. — Kimovec dr. Fr.: Rihar renatus za
mešani zbor. Part. Din 24, glasovi po Din 8. _
Hribar p. Ang.: Postni in velikonočni napevi za mešani zbor. Part. Din 30, glasovi po Din tO. —
Premrl St.: Cerkveni moški zbori, Din 40. _
Premrl St.: Cerkvena ljudska pesmarica za eno- uli dvoglasno petje. Part. Din 50. glasovi po Din 24. — Sicherl-Premrl: 15 velikonočnih pesmi (Riharjevi, Vavknovi, Cvekovi, Gerbi-čevi in drugi napevi). Part. Din 30, glasovi po Din 4.
~k Ortopedski zavod Atene v Ljubljani.
Šubičeva ulica 9 (v Mladiki) nudi nasvet in pomoč mladini s skrivljeno hrbtenico, z okroglim hrb'om. znaki grbe. visokimi rameni, izbočenim oprsjem, vzrastlinami. otrpnjenimi mišicami, v rasti zaostali Ud. — Uradne ure vsak šolski dan od 15 do pol 18
■k Pri žolčnih in boleznih na jetrih, žolč-nem kamnu in zlatenici urejuje prebavo naravni! »Frunz-Josef«-grcnCicu na naravnost najpopolnejši način. Klinična izkustvu potrjujejo, Ja jc povsem učinkovito domače zdravljenje s »Franz-Josef«-vodo, čc se jemlje zjutraj nu tešče pomešunu z mulo tople vode. Franz-Jo-sef«-grenčica se dobiva v vseh lekarnah, dro-gerijuh in spccerij. trgovinah.
knjig, ki jili je klub izdal in založil.
Staremu odboru je bit nalo podeljen abso-lutorij.
Nato je občni zbor sklenil, da se klubovi prispevki zu prihodnje lelo nekoliko znižajo napram lanskim.
Pri volitvah je bil nalo z aplavzom izvoljen za predsedniku g. Danilo Herkov, fin. uradnik. Za odbornike pa so bili izvoljeni: un. prof. dr. Hugo Sirk, tovarnar Jernej Jelenič, Joško Kozlevčar, uradnik Mestne hranilnice, Mara Robida, zasebna uradnica, trgovec Valentin 'I urk, podjetnik Franio Jakopič, delavec Frane Pire in delavec Viktor Pangos. Za revizorju stu bila izvoljena davčni upravitelj Jože Badiura in poštni uradnik Ivan Voljč. Občni zboi se je zaključil ob pol 11 zvečer.
iz seie ma<s slratnega grem- a
Včerai popoldne se je vršila seja magistrat-nega greiniia v posvetovalnici mestnega magistrata. Na dnevnem redu so bila: naznanilo predsedstva, poročilo magislratnega obrtnega referenta, poročilo mestnega gospodarskega urada ter grad-beno-pravnega referenta. — Na seji je došlo do sledečih sklepov:
Zadrugi slaščičarjev za prodajo sladoleda se je ugodilo; zadruga .bo z odobritvijo mestnega magistrata sama odkazala mesta, kje bodo smeli sla-doledarji prodajati sladoled z vozički.
Ugodilo se je prošnji ICernca Ivana star., da se mu priznajo od 1. 7, 1929 računi za dimnikarska dela po maksimalni tarifi ter se mu izplača odtegnjena razlika. Prošnje ostalih dveh dimnikarjev pa so bile zavrnjene iz razlogov pogodbe.
Invalidu Pate Francetu se podaljša najemna pogodba za triletno dobo za trafični lokal na Krekovem trgu.
Odklonjena je bila proSnja Kapelj Ivana za dovoljenje, da bi smel postaviti na mestnem svetu na Krekovem trgu bencinsko črpalko.
Odklonjena je bila prošnja Hrastnika Franceta za dovoljenje, da bi smel napeljati visoko Radio-anteno na poslopju Delavske zbornice, ki je last mestne občine.
Iz poročila gradbeno-uradnega referenta posnemamo, da so bile ugodno rešene sledeče prošnje za stavbna dovoljenja:
1. Kovič Janko za gradnjo enonadstropne hiše s štirimi stanovanji na vogalni parceli ob Su-voborski in Baragovi ulici. — 2. Zupanec Ivan bo gradil visokopritlično hišo ob bodočem trgu pod Langusovo ulico. — 3 Šmuc Anton, posestnik v Aleševčevi ulici, hoče zgraditi na svojem dvorišču gospodarsko pritlično poslopje. — 4. Žilič Bogdan, trgovec z žeie7.nino, namerava izvršiti adaptacije oken in pritličnih prostorov radi razširjenja trgovine pod reverzom kavcijske pristojbine. — 5. Pokojninski zavod za nameščence prizida svoji hiši v Ažbetovi ulici avtomobilno garažo. — 6. Dr. Je-шес Edvard, zdravnik, na Gortanovem trgu 1, bo gradil letos dvonadstropno hišo na vogalu Tržaške ceste in ulice ob tobačni tovarni ter jo bo pri-zidal na sedanjo Jemčevo hišo. — 7. Friškovec Ana bo zgradila visokopritlično hišo ob Gerbičevi ulici. Ta del Trnovega bo v kratkem zazidan p-av do viške meje. Ker so tamkaj regulirali tok Grada-ščice z novo ravno strugo se je teren za zidanje precej zboljšal, ker je nivo talne vode nekaj padel — 8. Jakopič Ivan in Franc bodeta gradila dvojno enonadstropno hišo s 6 stanovanji ob Vodovodni cesti. — 9. Hiralnica sv. Jožefa na Vidovdanski cesti zgradi dvonadstropen prizidek na mestu, k er je stala pred letom nizka pritlična hišica pesnika Albrehta. Na dvoriščni strani prizidka bo prislo-njena nova velika in lepa domača kapela. Dela je prevzela stavbna tvrdka M. Curk. — 10. Makso Dachs, sin znanega gostilničarja in občin, svetnika iz Florjanske ulice, zgradi enon-dslropno dvosta-novanjsko vilo na Prulah nasproti tvrdke E. Franzl. Stavbna dela je prevzel stavbenik Ivan Ogrin. —
11.	Gostilničarka in posestnica Ana Turk v Streli-ški ulici 22, bo k sedanji svoji hiši zgradila dvonadstropno stanovanjsko hišo; v pritličju bodo trgovski lokali, v gornjih etažah pa lepa stanovanja. Sedanje pritlično staro poslopje bo odstranjeno. —
12.	F'nžgar Josip zgradi enonadstropno hišo z dvema stanovanjema ob llerbersteinovi ulici. — 13. Novak Josip, krojaški mojster iz Tacna, prične zidati visokopritlično hišo ob Triglavski cesti v neposredni bližini mestnih hiš ob Vodovodni cesti.— 14. Slovša Franc, prevoznik in posestnik, v Ko!e-zijski ulici, hoče postaviti enonadstropno hišo z dvema stanovanjema in gospodarskim poslop em na nekdanjem »Kernu«, ki bo ob Koleziiski ulici kmalu zazidan. — 15. Erjavec Josip, inšpektor finančne kontrole, namerava graditi visokopritlično hišo z dvema stanovanjema na vogalni parceli ob Jelovškovi in Lampetovi ulici. — 16. Doberlet Marija bo gradila visokopritlično hišo ob Mencinger-
kadar se lepe dame sestanejc
v društvu ali gledališču, vseeno v kakem času, vedno morajc imeti lepe lase. Naj bodo svetli ali temni, dolgi ali kratki, vedno bodo privlačili zadivljcne poglede, ako bodo res lepi. Edino sredstvo za vsako nego las je Elida Shampoo. Lasje postanejo svilenkasto mehki, sijajni in lepi.
Elida Shampoo za vsakega v modrih zavitkih z zlatim napisom, kamilični Shampoo v zlatih zavitkih z modrim napisom.
ELIDA SHAMPOO
jevi ulici skoro na meji viške občine. — 17. Dudek Alojzij, kleparski mojster iz Ižanske ceste, si hoče postaviti dom z enonadstropno hišo in delavnico ob Glinški ulici, na zemljišču bivšega »cesarskega« vrta, kot so ljudje nazivali nekdanjo gozdno drevesnico ob Tržaški cesti. — 18. Tomšič Anton, krojaški mojster iz Slomškove ulice 6, hoče graditi enonadstropno hišo v Jarnikovi ulici onstran opuščene proge na Dunajski cesti.
Odložene so bile prošnje za stavbna dovoljenja: Sever Maks & Co., za skladišče; »Stadion« r. z. z o. z. in ing. Jos. Majce za stanovanjske hiše.
Uporabna dovoljenja so bila podeljena: Bratom Rus, za trgovske lokale na Bleiweisovi cesti; Jugoslovanski knjigarni za adaptacijo trgovskega lokala na Gosposvetski c. 10 ter tvrdki Triumph-auto za stanovanjsko poslopje in autogaraže na Celovški cesti.
0 Verski govori z,a može in mladeniče bodo v Alojzijeviški kapeli, Poljanska cesta št. 4, v soboto 15. marca, v nedeljo 16. marca in v ponedeljek 17. marca, vsakokrat ob 8 zvečer. Vabimo može in mladeniče, da se jih prav v obilnem številu udeležujejo.
© ČeskoslovenskA Obec v Lublani. Valnâ hro-mada konô se v sobotu, dne 15 bïezno t. r. o osmé hodinë večerni v restauraoi »Zvezda«. Učast všech členu nezbytne nutna.
© Ljubljanska letna kopališča. Sedaj, ko smo že skoro zunaj zime, postaja vprašanje letnih kopališč za Ijubijansko prebivalstvo zopet aktualno. Prebivalstvu in mladini južnega dela Ljubljane je bila z regulacijo Gradaščice in zazidanjem Mirja odvzeta prilika kopanju v nekdaj tako priljubljeni Grad'ščici, prav tako je bilo lansko poletje prepovedano kopanje v Gruberjevem prekopu. Ljubljančanom stn ostali samo dve priliki za kopanje: na Savi in na Ljubljanici in kakor vse kaže, se kopališke razmere tudi letošnjo kopališko sezono ne bodo spremenile Kopališče Ilirije bo seveda nabito polno, oni pa, ki ne bodo mogli ali holeli v to kopališče, bodo morali pač na Suvo ali lia Ljubljanico, v mestna kopališču ali pa še raje. izven njih. Mestno kopališče na Ljubljanici je že lani pričelo temeljito hirati. Obiskalo ga je v vsej sezoni le 4944 oseb in je bilo lani najslabše obiskano, odkar obstoja. Vzrok je poleg novega kopališča llirre tudi v zmanjšanju bazena in v prvi vrsti radi deljenih državnih uradov. Povprečni obisk na dan je bil 49 oseb. Prav tako se je le slabo obneslo kopaliscè v Mednem. Obiskalo ga je le 2885 oseb in je bil povprečen obisk nn dan v 75 dnevih sezone 36 oseb. Mestna kopališču so lani zanimila Ljubljančane le malo Prav tuko bo tudi letos, ker nič ne kaže na kako izpremembo. Ljubljančani se bodo kopali na Suvi ob vsej črii, od Medvod pa do Laz. na Ljubljanici pn menda še najraje na Špici«, kakor je bilo lo lansko leto. Ljubljančani lahko hvaliio Bogn, da jim je dal v okolici dovolj proste vode in pa le malo mestnih kopališč, vsaj takih, kakor so bila lansko poletje. Zato pa se na Savi pri Jezici obeta veliko zasebno kopališče.
O Maihna nezgoda se je včeraj sredi dopoldneva zgodila vozniku Samasovih tovarn. Voznik je pel'jal poln voz premoga skoraj 3000 kil. Nasproti Zalaznikove slaščičarne pa se je desna stran voza iznenada pogreznila v ccslo; zadnje kolo je zdrknilo do osi v zemljo! Seveda se je koj zbral kup radovednežev, ki so motrili in ugibali, zakaj in kako so je moglo kolo kar nn lepem na lH<o-vnni cesti udreti. Pa je stvar jasna: tamkaj so meslni delavci pred dnevi prekonavali zemljo, ko so prebgali ali popravljali v zemlji napeljano plinsko cev. Ko so delo končali, so jamo spel zasuli ter položili tlak iz. kock. Zemlja pa se ni tako brž strdlla in ker jc preko razmehčane zemlje in nesolidnega tlaku vozil voz s tako težkim tovorom, se je pač moral pogrezniti v globel. Bile so velikt» sitnosti, predno so voz dvignili na plohe in ga odpeljali. Še tramvajski promet je bil delj časa oviran, ker je voz obtičal ravno ob tiru cestne železnice, pri izoiibnlišču na Starem trgu. Promet se je zato vršil s prestopaniem.
Maribor
П Obsodba nesrečnega zakonca. Dodatno k
poročilu na 3 struni: Priče so precej obremenjevale obtoženca s svojimi izpovedbami. Senat je spoznal obtoženca delno za krivega, ter je bil z ozirom na to Pauko obsojen na tri leta težke ječe. Zanimivo je, da se je obsodba izvršila radi zastruplje-ljene klobase, dočim je bil glede ostalih okolnosti oproščen in tu po novem zakonu, tako, da se je vršila obsodbi! po starem, oprostitev pa po novem zakonu.
П Jutrišnjega letalskega meetinga v Murski Soboti, ki ga prireja tamošnja »Mura« s sodelovanjem mariborskega Aerokluba, se udeležita s svojima letaloma ludi inž. Knopf in trgovec Moravec.
□	Neumestna obregovanja. So pač stare »Volksštimčine« navade: lop. In se ie to pot obregnila ob mariborsko duhovščino radi njene neudeležbe pri nedeljski Ma.sarykovi proslavi v veliki unionski dvorani. Priznava se v splošnem in tudi v neduhovniških krogih: Z izborom slavnostnega odbornika se je od strani pripravljalnega odbora storila napaka. Ni bilo to potrebno. Ker »o dopovedovanja ostala brezuspešna, se je moralo zgoditi tisto, radi česar se sedaj kuja »Volks-štimca«, ki je svoj čas nastopila kot zagovornica »27. januarcev«, ki so manifestirali za vse preje kakor za Jugoslavijo. Tehtni so bili razlogi, ki so povzročili, da se zastopniki duhovščine niso udeležili nedeljske proslave. Pa ne radi Masaryka, na kar namiguje omenjeno glasilce, ampak iz že navedenih vzrokov. Basta.
□	Skozi galerijo velikih žena svetovne zgodovine je vodil dr. R. T o m i n e c iz Ljubljane z živahno besedo številno občinstvo, ki je dvorano Prosvetne zveze docela napolnilo. Velike žene pred Bogom in ljudmi: junaška Judit, sv. Monika, sv, Klara, sv. Katarina, sv. Terezija Deteta Jezusa, Jeanne d'Arc ter najpopolnejša med ženami Bogo-rodica; ter velike žene pred zgodovino: od Kleo-patre in Pompadourjeve pa do Katarine II, itd. Ob zanimivih predavaleljevih kulturno-zgodovin-skih vpletljajih je rastla podoba posameznih žena — odličnih mater, svetih žena, junakinj, vladaric ter neutrudnih tvork duhovno-kulturnih vrednot. Prosvetnega večera so se udeležile odlične zastopnice mariborskih kulturnih in humanitarnih ženskih društev; obilo je bilo tudi dijakinj. Predavatelj je žel za svoja živahna ter poučna izvajanja toplo priznanje navzočega občinstva. Ob rekordni udeležbi na četrtkovem prosvetnem večeru se jt zr.ova pokazalo: priljubili so se prosvetni večeri mariborskemu občinstvu radi aktualnosti ter zani mivosti predavanj, ki se vrstijo v okviru te pre-potrebne kulturne ustanove,
□	Ne predvečer delavskega praznika sv. Jožefa bo ob 20 v dvorani Prosvetne zveze delav-sko-prosvelni večer, ki ga priredi tuka 'šn'a ekspozitura Jugoslovanske strokovne zveze. Na sporedu je uvodna beseda prof. Prijatelja, posvečena 70letniku Jožetu Gostinčarju; Krek: Naša pesem (poje akademski kvarteti; Ciganka: TamburaSki zbor Krekove mladine; O. Župančič: Kovrška (de-klamacija); Cerkev in delavstvo, skioptično predavanje (predava prof. Bogovič): BoSteie: Taki smo mi (deklamacija); Magaina: Kvišku borci (poje akademski kvartet) ter Zaključna koračnica (predvaja tamburaški zbor Krekove mladine). Prircd'tev je prosta vstopnine.
П Društveni utrinki. Mariborske ck«ooz''ure redni letni občni zbor bo na Jožcfovo ob pol 10 v dvorani Prosvetne zveze. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu tudi vprašanje ustanovitve humanitarnega sklada na teritoriju mariborske ekspoziture.
П V Prosvetnem kinu »Omladina« se predvaja danes, jutri in poiulnšniem ob pol 20. utr' tudi ob pol 17 znamenit in pretresliiv film »7.->dnjl dnevi Pompejev« v 12 dejanjih, ki ie doživel tri timf v vseh evropskih kino-gled.iliščih. Pri'atclii kulturnega filma — polnoštevilno!
□	Nočno lekarniško službo ima tekoči teden (od jutri opoldne do vključno 23. t. m.) Konigovn lekarna pri Mariji Pomagaj na Aleksandrovi cesti.
□	... 2. aprila t. 1----?
LI Znameniti mirakl v petih slikah »Trosila bom rože ali (Jude/ svete Terezije Deteta Jezus;; vprizori jutri ob pol 20 Ljudski oder v dvorani Prosvetne zveze. Vstopnina Din 12, 10, S in 5. Stojišče za nedijake 4 Din, za diiake 2 Din. Sodeluje orkester Ljudskega odra.
□	Odpri srce, odpri roke... Reven dijak \išje gimnazije brez starše\ ter prepuščen na milo:;! in nemilost dobrih ljudi želi poučevati nižje-gimnazijca in tudi četrtošolca pred maturo. Usmiljena srca se naprošajo, da priskočijo ubogemu študentu na pomoč z brezplačno hrano ali kakšno denarno podporo. Naslov se izve pri upravi lista na Koroški cesti 1.
П Razsodišče za oceno idejnih načrtov za osnovno šolo v Rušah ni priznalo nobenemu projektu nagrade, temveč ie soglasno sklenilo, odkupiti projekte v. gesli -Predlog«, »Strelec«, O. R« in »8194- vsakega za ceno 5000 Din.
П Trodrcvr.c duhovne vaje za delavstvo sc vršijo v dnevih od 16. do 19. marca 1930 v Aloj-zijevi cerkvi na Glavno • trgu po sledečem sporedu: Nedelja 16. marca ob 10 dop. 1. pridiga (govori stolni vikar g. Mund?). ob 10 zvečer 2. pridiga (govori pref. Bogovit); ponedel ek 17, marca ob 'S zvečer 3. pridiga (govori proï. dr. Jeraj), torek 18. marca ob 18 zvečer -1. pridiga (govori prof. Cajnkar). Na dan sv. Jožefa, ! i > delavski praznil, ob pol b zjutraj v Alojzijevi cerkvi sv. maš; s skupnin- sv. obhajilom.
Zamorski pevci v Mariboru. Ves Maribor govoii te dn: o slovitih zamorskih pevcih »The Utica Jubilee Singers (Negro Reve'lers)« iz Amerike, ki bodo koncertirali s popolnoma zamorskim sporedom v ponedeljek, dne 24. marca v un'onski dvorani. — Vstopnice, po katerih je nenavadno povpraševanj . sc žc dobe; pa bodo gotovo prav kmalu vse r . 'prodane, ker .ra tako imenitne senzacije )e Maribor vedno navdušen.
-j Drevi ob 8 je v Domu \ Samostanski ulici ;v telovadnici) sestanek Gledališke družine Katol. prosvetnega društva v Celju Pridejo naj vsi, ki so -c kdaj javili za delo pri Gledališki družini dob-o-došli pa so tudi šc nepriglašeni moški in žen ke. Na sestanku bodo razdeljene vloge za večjo rusko dramo.
Na Jolclcvo popo'dne vprizorijo celjski Krekovci v Narodnem domu znani; F eudenre cho-vo spevoigro .Graničarji«, s katero so • žc enkrat imeli Krekovci velik uspeh. Zast dba \ log ie skoro ista kot pred leti. Glasbene točke spremlja orkester celjskih železničarjev. Predprodaia vstopnic jc v Slomškovi tiskovni zadrugi.
V celiski bolnici io umrla Močnik Jera, posestnica iz Šmarja pri Jelšah, stara 71 let. — N. p. v m.!
© Žrtev materinstva jc postala 431ctna žena posestnika iz Loke pri Zidanem mostu, gospa Marija Gorišek. V četrtek 13. t. m. so jo 7. večernim vlakom pripeljali v Celje, ker je bila ob porodu potrebna operacija. Takoj je bila spravljena v bolnišnico, kjer so jo hoteli zdravniki operirati. Ko pa so jo položili na operacijsko mizo, je izdihnila. Pokojnica zapušča doma še 10 nepreskrbl enih otrok. Nedopovedljivo velike so žrtve materinstva! Vsedobri naj ho plemeniti materi in mucenici Plačniki
O Ne pozabite, da se vrši v ponedeljek dne 17. marca ob 8 zvečer v Domu v Samostanski ulici večer slovenske narodne pesmi. Predava asistent etnografskega muzeja iz Ljubljane g. dr. Stanko Vurnik, Vstopnice dobite v Prosvetnem tajništvu.
P«Uf
/\ Novi slučaj škrlatinke. Petletna deklica iz občine Sv. Trojica v Halozah je obolela na škrla-tinki. Bila je prepeljana v tuk. bolnico.
Neprevidnost z orožjem. Franc S'rna, 19-letni pos. sin iz Drakovec, obč. Mala Nedelja, se je neprevidno igral s samokresom. Pri tem se mu je nenadoma sprožil. Fant je ranjen v stegno desne noge. — Istotako si je privoščil šaljive burke s llobertoin 14letni fantek Janez Leber iz Štuke, obč. Krčevina pri Ptuju Tudi njega je llobert nagradil in mu poklonil »dar« v stegno leve noge.
Д Na trgu. Na zadnji goveji seim je bilo prignanih 530 glav goveje živine in 214 konj. Teleta niso všteta, ker imajo svoj prostor v klav ici. Nakupna splošna cena govedini žive teže za kg se je sukala od 3.50 do 10 Din. Sklenilo se ie mnogo kupčij, posebno diode koni. — Na svin ski seim ie bilo prignanih 174 težkih svin; in n~kaj prašičkov. Splošna cena za kg od tO do 14 Din. za maleda prašička pa od 125 do ?00 Din. Tudi špehnrski trd ie bil bogato oh'ožen Lepi, de beli špeh kd od 20 do 23 Din, svinjsko meso pa kg od 15 do 27.50 Din.
Občni zbor društva hišnih ?ioso«tnikov za Ptuj iu okolico se bo vršil v soboto 15 marca oh •20 v restavraciji dvorani g. Zup-n'ièa v Ptuju Razen ebičajnocra dnevnega reda ho poroJH zvezni predsednik g. Iv. Frelih o raznih važnih stanovskih z devih. niefl drugim tudi o novem stavbnem redu Vabijo se vsi posestniki na to važno zborovanje.
Vo«n m " s'o
V za iemiiii zavarovalnice v LiliMieni naznanili. da je kot njen /astonp:k prenehal delovati l', jenič Ivan iz Knudije in se njegov za-stonnišk' dclokroif prenese na novega poverjenika Mih'cla Zupana v Novem mestu, šolska uPca 57. na katerega naj se obračajo stranke v vseli zavarovalnih zadevah. Poverjenika je »lo'vti vsako nedeljo in praznik od 8 do 12 dopoldne.
Rastlinska zaščita
Južnoameriški interes zu jugoslovansko iznajdbo na polju pobijanja rastlinskih iu živalskih parazitov
.Draga mednarodnii prireditev v Lmbtjant
Danes ob 10 se vrši na igrišču Ilirije druga mednarodna tekma v letošnji sezoni. Proti Iliriji nastopi izbornc amatersko mo'tvo športnega kluba Urfahr iz Linca. Rezultati, ki jih je to moštvo doseglo proti profesionalnim klubom Dunaja in ama-terskir- moštvom iz češke in Južne Nemčije so prav dobri. Urfahr razpolaga z nekaterimi prav dobrimi igraici Najboljši mož je levi napadalec Fuchsberger, ki je izboren tehničar i odličen strelec. Prav dober je tudi vratar Weinelt. Urfahr goji tipično dunajsko igro.
Ponovno zborovanie JNZ
Jutri se sestanejo v Zagrebu k ponovnemu zborovanju delegati vseh nogometnih podzvez. Za to zborovanje vlada med športniki veliko zanimanje, kajti Zagreb, ki je odlašal s sklicanjem ponovnega zborovanja skoro tri mesece je vedno poudaril, da je potreba predno se skliče ponovno zborovanje predvsem delati na to, da se pomirijo duhovi. Sklicala se je tudi pretekli mesec konferenca vseh podzvez v Belgrad, ki pa naravno ni prinesla potrebne jasnosti. Medtem ko je Zagreb vrgel parolo »po-mirjenja duhov« je organiziral lepo število novih klubov po okolici ' V 25 letih je Zagreb organiziral 75 klubov, po razgnanem zborovanju v jeseni do danes je pa organiziral novih 126, lepo število! Pa jasen dokaz s kakšnimi sredstvi se skuša obdržati sedež zveze v Zagrebu. — To zborovanje ima dve najvažnejši točki, prva prenos sedeža, ki za nas prav za prav ni glavnega pomena, druga pa je gotovo najvažnejša točka dnevnega reda, sprememba tekmovanja za državno prvenstvo. Naš list je že pred prvim zborovanjem poročal, da se namerava osnovati enotna liga prvoplasiranih klubov podzvez. Ti klubi bi tekmovali med seboj po dvojnem sistemu na točke. Ti klubi, ki bi igrali v tej ligi, bi v domačem prvenstvu ne sodelovali. Zato je teleti, da se spremeni po gornjem predlogu način odigranja tekem za državno prvenstvo, kajti ta način igranja v ligi bi zelo koristil razvoju našega nogometa, klubi bi igrali samo težke tekme, imeli bi pa še proste termine za mednarodne prireditve. Pričakujemo, da bodo tudi to pot delegati naših klubov nastopali sporazumno.
Razne športne vesti
Ob priliki zborovanja J. N. /. se bo vršila tudi revanžna medmestna tekma Zagreb : Belgrad. V prvi tekmi je Zagreb podlegel s 4 : 0. ni pa nastopil v najmočnejši sestavi. Za jutrišnje srečanje pa nastopita obe mestni zastopstvi v naslednjih sestavah: Zagreb : Mihelčič—Pu-vičič. Bivec—Remec, Premrl, Kunst. Babič. Mika. Ilitree, Leinert. šimšir, Žarkovič. Belgrad: jakšič—Dim i tri jevič. Mihajlovič—Arsenijevič. Vojinovič, Djokič—Tirnanič, B. Marjanovič, II. Marjanovič. Onjadinovič, Najdanovič.
Ljubljansko Primorje pa gostuje danes in jutri v Belgradu. In sicer igru danes proti B. S. I\.. jutri pa proti Jugoslaviji. Radi medmestne tekme Belgrad : Zagreb, belgrajčani ne morejo nastopiti s prvo garnituro kajti reprezentanca je sestavljena od igralcev B. S. k. in Jugoslavije. Vse eno pa pričakujemo, da bo naše Primorje dostojno in uspešno zastopalo naš sport \ prestolici.
Danes in jutri se vrši v zimskem kopališču ocenjevalno plavalno tekmovanje, ki bo pokazalo uspehe, ki so bili dosedaj doseženi.
Stafetna tekma
V nedeljo, dne 16. t. ni., sc vrši v Planici niedklubsku Stafetna tekma na 20 km od smučarskega kluba »Ljubljana«.
Start je določen točno ob 10 pri koči v Planici.
Kakor je razvidno i/ dosedanjih prijav bo itn rta lo najmanj 10 štafet. Vsaka štafeta šteje t smučarje. Zmagovalna četverica (štafeta) prejme v trajno last lep posrebren pokai, Po--ameznik pa krasno povečavo ^-Jalovca«. Darila se bodo razdelila takoj po končani tekmi v klubovi koči.
Ilirija, ki ni ravno v najboljši formi, zlasti napad, se bo morala precej potrudili, da bo dosegla dober rezultat. Postava v kateri nastopi Ilirija k tej prvi mednarodni tekmi še ni znana. Gotovo je pa, da se bodo preizkusile v napadu nove sile, v krilski vrsti bodeta pa nastopila gotovo en dan stara znanca našega športnega občinstva Jenko in Dekleva. Pričakovati je lepe in tehnično dovršene igre. Tekma se vrši danes in jutri ob 16 na igrišču Ilirije.
Celoten jKitek proge bo jako lepo viden. Potruditi se bo treba samo 5 minut od koče proti Mojstrovki ali izviru Nadi/e.
Pripominjamo, da so snežne razmere jako ugodne, ter da je koča stalno oskrbovana in dobro založena z jedili.
HJrr borski sport
Občni /bor zinisko-sportiiega odseka SPD Ma-ribor-Rušc.
Včeraj se je vršil v Narodnem domu 4. redni občni zbor zimsko-sportnega odseka SPD Maribor-Ruše < > I » mnogoštevilni udeležbi članstva. Občni zbor je otvoril g. dr. Orožen, ki je pozdravil navzoče zastopnike društev, med njimi g. dr. Tominška, za Aeroklub g. dr. Senjor-ja in SPD Maribor, g. dr. Jcharta za Aljažev klub, g. Korena za I. SSK Maribor ter zastopnika vojaštvu. Poročilo posameznih funkcionarjev se je soglasno sprejelo. Pri nato sledečih volitvah se jc izvolil sledeči novi odbor: predsednik Gajšck; tajnik: gdč. Cingcrleva. blagajnik: Majer; odborniki: gg. poročnik Ogore-lec, inž. Rungaldie, prof. Baš. dr. Jehart. dr. Bergoč, dr. Sekulu, prof. šilcc Rotter, Fust-nerič. Barjak, šetinu. Bezlaj. Vales in ga. Tilka Gajšekovu. Zastopnik SPD Ruše si bo naknadno kooptiral. Preglednika računov: gg. dr. Se-njor in dr. Orožen.
ф
Cross contry tek za dame za prvenstvo Maribora, ki bi se mogel vršiti dne 16. marca.
se radi slabega vremena odgodi na poznejši termin.
1. S. S. K. Maribor v Varaždinu. L S. S. k.
Maribor gostuje dne 16. marca v Varaždinu proti Vcška. llevanšnu tekma sc bo vršila dne 25. marca v Mariboru.
Medmestna ping-pong tekma Graz—Maribor. Športni klub Železničar priredi dne 23. t. m. medmestno ping-pong tekmo, ki se bo predvidoma vršila \ veliki kazinski dvorani. Za Maribor nastopijo gosootlje: Roglič, Mastek. kir-biš, Muzi, Schmidl in Jančič. Čas se bo še pravočasno javil.
Iz khthov
Plavalna akcija SK Ilirije: Opozarjani \se člane na oglas v kopališču glede strogo obveznega ocenjevalnega plavanja, ki se vrši v soboto. dne 15. t. m., ob 16 za gospode in v nedeljo, dno 16. t. m., ob 10 za dame. Načelnik.
S. K. Ilirija (ženska lahkoatlct. in kazenska sekcija). Danes popoldne sc nadaljuje obvezen zdravniški pregled hazcnašic in atletinj. Pregled sc vrši v splošni bolnici na Zaloški cesti. Ob 15. uri imajo biti pred splošno bolnico sledeče čluuice: Jure I in II, Srcbrnič, Pustišck, ob 16. uri morajo biti v bolnici nu oddelku 2 sledeče članice: Kczele, Stadlcr, Errath in Iglič. Jutri dopoldne ob 10.30 trening na dva gola na igrišču. Načelnik sckcijc.
S. K. Ilirija (lahkoatletska sekcija). V nedeljo ob II trening nu igrišču. Danes v soboto ob 19.30 sestanek sckcijskega načelstva v kavarni »Evropi«, kateregu naj se udeleže Smole, Stcpišnik, Habič, Omcrza, Banko. V pondeljek ob 19.30 je v kavarni »Evropi« sestanek vseh atletov, ki startajo na crosscountryju. Tu sestanek je zn vse tekmovalec strogo obvezen.
Planica — vremensko poročilo. V noči od torka nu sredo jc zapudlo 30 cm suhega snega nu podlago. Temperatura do —4. Jasno. Smuka idcalnu.
Kakor je bilo čitati le dni v inozemskih listih, so se vršila pred kratkim na Dunaju pogajanja med merodajniiiii zastopniki nekaterih južnoameriških držav na eni in skupino interesentov z znanim ameriškim industrijalcem dr. Edw. D. Feldmanom nu drugi strani. Svrha konference je obstojala v tem, da se znani rastlinsko-zaščitni preparati mariborskega kemika g. dr. Scheichenbauerja uvedejo tudi v Južni Ameriki. Inicijativa za ta pogajanja je bila sprožena s strani zastopnikov omenjenih južnoameriških držav. V toku ondotnih poizkusov se je namreč pokazalo, da uničujejo njegovi izumi >Concliy-nol., »Arbinol in Ilmelin« ne le vse rastlinske in živalske parazite, nego tudi največjega sovražnika človeka v tropskiji krajih: moskitovega komarja. Če se pomisli, da se nahajajo na primer v Mehiki pokrajine v velikosti današnje Avstrije, kjer ne more stalno bivati niti en sam človek, in to radi teh komarjev, potem je inicijativa južnoameriških držav popolnoma razumljiva.
Na tozadevno vprašanje, iz katerega razloga se inozemstvo zanima baš za njegove preparate, jc odgovoril dr. Scheichenbauer sledeče: »Splošna tendenca na polju pobijanja rastlinskih zajedavcev gre za tem, da se z zvišanjem učinkovitosti dotičnega sredstva zniža nevarnost zastrupljenja ljudi, ki imajo pri tej proceduri opraviti. Uporabiti se ima torej sredstvo, ki že samo po sebi ni strupeno, ki učin- .
Ljubljanski velesejem ob 10 letnici. Z letošnjo velesejmsko prireditvijo praznuje Ljubljanski velesejem svojo desetletnico. V dostojno proslavo tega jubileja izda uprava velesejma spominski spis »Ljubljanski velesejem ob desetletnic!«, ki bo v lepih besedah in slikah prikazal zgodovinski razvoj in pomen te ustanove. Spominski spis bo obsegal približno 64 strani redakcijskega dela z zanimivimi članki naših najboljših gosp ;-darskih strokovnjakov. Preko 70 slik bo dičilo to knjigo. Del spisa bo prikazal tudi razvoj in rinuje onih domačih podjetij, ki se za to zanimajo. T zadevno se je obrniti na upravo velesejma. Kn iga izide v visoki nakladi. Ob velesejmu pa !?;de oficijelni sejmski katalog v samozaložbi tvrdke Aloma Compagny v Ljubljani, ki je edina upravičena zbirati oglase za to publikacijo.
Bilanre hrvatske industrije. Croatia. lesna industrija v Zagrebu, izkazuje pri glavnici 6.0 iu upnikih 33.55 (31.3) milj. Din 0.34 (0.34) dobička — Jugoslov. Siemens d. d. v Zagrebu je zaključila lansko posl. leto s prebitkom 0 013 (0045) milj. pri glavnici 1.5 in upnikih 54.8 (44.8) milj. Din. — D. d. za eksploatacijo lesa v Zagrebu, eno največjih podjetij hrv. lesne industrije, ima pri glavnici 5 ini-Ijonov in upnikih 135.0 (157.0) milj 0.072 (0.043) milj. čistega prebitka — Osješka železo! i varna in tvornica strojev, ki notira tudi na zagrebški borzi, iti ki ima kamniško tovarno Titan, izkazuje v bilanci za 1920 5 milj. glavnice in 0 0 (6.0) milj. upnikov. Čisti dobiček znaša 0.5 (0.21 mili. — Tipografija. Zagreb, izkazuje pri glavnici 3 75 in upnikih 3.4 (3.7) 0.2 (0 2) milj. čistega dobička.
Zvišanje obrestno mere na PoPskem. Varšava, 14. marca. n. Poljska banka je včeraj sklenila /nižati diskont na 7%. lombard pa na	ta-
kojšnjo veljavnostjo. Privatni diskont znaša še vedno 13%. v resnici pa se plačujejo obresti, posebno v siromašnih ozemljih okoli Lodza in na vzhodnem Poljskem, še vedno 18% in tudi višje obresti.
Dobavo. Strojni oddelek ljublj. žel. ravn. sprejema do 20. t. m. ponudbe glede dobave 2000 kg okroglega bakra. — Prometno-komerciielni oddelek sprejema do 21. t. m. j>onudbe glede dobave 1000 klopčičev motvoza, 600 komadov boleznih knjig, 80 000 komadov kuvert. 80 škatelj karbon-papirja. 100 klopčičev vrvice, 50 kg arabskeea gumija. 40 škatelj risalnih žebljičkov itd.; do 24. t. m. glede dobave '.'00 komadov rjuh. — Komanda 111. arm. obl. v Skoplju sprejema do 20. I. ni. jionudbe glede dobave 2100 komadov desk iz jelovega lesi. —■ Delavnica drž. žel. v Zagreba sprejema do '.'(>. t. ni. ponudbe glede dobave emajliranih napisnih plošč. — Ravn. drž. rudnika v Zabekovci pri Celju sprejema do 27 t. m. ponudbe glede dobave 1300 kg bencina 800 kg cilindrovega olja, 1200 kg strojnega olja. 170 kg dynamo olja, 350 kg olja za osovine in 100 kg tovotne masti. — Ravn. drž. rudnika Bu-kinje sprejema do 28. t. m. ponudbe g'ede dobave 1 tovornega avtomobila. — Ravn. drž. rudnika Ve-lenie sprejema do 31 t. m ponudbe glede dobave 6000 konisdov steklenih cilindrov in 6 komadov kondenzačnih loncev. — Dne 31. t. ni. se bo vršila pri zagrebškem žel. ravn. ofert. licitacija glede dobave 17.424 komadov hrastovih pragov. — Dne 29. t. m. se bo vršila pri glavnem san. skladišču v Zeniunu ofert. licitacija glede dobave 60 komadov šotorov. — Rok za vlaganje ponudb glede dobave 1 jamskega električnega ventilatorja ravn. drž rudnika Breza, ki je bil določen za dne 13 t. m., je podaljšan do 27. t. m. — Rok za vlaganje ponudb glede dobave ščetk za motorje ravn. drž. rudnika Breza, ki je bil določen za dne 20. I. m., je podaljšan do 3. aprila.
Oddaja zakupa kolodvorske restavracije v Humu se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 28. marca pri saraj. žel. ravn.
Borza
Dne 14. marca 1930.
DENAR
Po včerajšnji splošni učvrstitvi tečajev je danes zopet nastopila oslabitev, edino Curih je kakor običajno ostal neizpremenjen. pač pa se je učvrstila Praga. Promet je bil manjši; do zaključkov jc prišlo samo v štirih devizah, v katerih je tudi iii-iervenirala Narodna banka.
Ljubljano. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2272 bi., Berlin 1349 50—1352.50 (1351), Bruselj 789.37 bi.. Budimpešta 990.03 bi., Curih 10C5 90. Dunaj 797.92 bi., London 275.43 bi., Newyork 56.43- 56.63 (56.53), Pariz 220.68—222.68 (221.68), Praga 167.50-168.30 (167.90). Trst 296.83 blago.
Zagreb. Amsterdam 2272 bi., Berlin 1349.50— 1352.50, Bruselj 789.37 bi., Budimpešta 988 53— 991.53, Curih 1094.4—1097.4, Dunaj 796.12—799.12, London 275 03 —275.83. Newyork ček 56 43—56.63, kabel 56.64—56.74, Pariz 220.68—222.68, Praga 167.50—168.30, Trst 295.694 - 297.694. — Skupni promet na zagrebški borzi brez kompenzacij je znašal danes 8 920.000 Din.
Belgrad. Berlin 1349.50-1352.50, Budimpešta 988.53—991.53, Dunaj 799.42—799.72. London 275.03 —275.83, Newyork 56.43 56.62, Pariz 220.68— 222.68, Praga 167.50-168 30, Milan 295.83 - 297.83.
Curih. Belgrad 9.12625. Amsterdam 207.40, Atene 6.70, Berlin 123.225, Bruselj 72.05 Budim- : pešta 90.34. Bukarešt 3.07125, Carigrad 2.245, Dunaj 72.78, London 25 13. Madrid 63.60, Newyork 516.70, Pariz 20.225, Praga 15.305, Sofija 3.74, Trst 27.076, Varšava o8.<)75, Kopenhagen 138.35, Stock- t holm 138.75, Oslo 138.03, Helsingfors 13.
Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12.54125, (valuta) 12.43.
kuje smrtonosno na nižje organizirana bitja,. a jc obenem neškodljivo za človeka in višje organizirana živalska bitja. To sredstvo mora šele po neposrednem vplivu kisika razviti strupen plin, ki objame rastlino in uniči zajcdavce. To se mi je z izumom ;»Conchynola<: popolnoma posrečilo.
Prvi inozemski poizkusi so se vršili paralelno in v večji izmeri tako v Avstriji kakor tudi v Italiji. V obeh državah so izpadli v največje zadovoljstvo in so bili zaznamovani v prisotnosti znanih poljedelskih avtoritativnih strokovnjakov. Nalo so stvar sa: grabile strokovne revije inozemstva, nakar so prispela že prva oficijelna vprašanja i/. Južne Amerike s pozivom, da v pošljemo vzorčne preparate. Ker so se tudi tam poizkusi najbolje obnesli, hočejo v do-tičnih državah sami proizvajati mojo preparate.
Kar so tiče vprašanja uporabe teh sredstev pr: raznih rastlinah, je dejal dr. Scheichenbauer, je bil na primer »Cochynok spočetka zamišljen le za uničevanje trtnih zajedavcev. Po nadaljnjih poizkusih se je učinkovitost razširila še na vse domače rastline, ])ač pa se je pričelo z doziranjem preparata po krajevnih potrebah. Pri poizkusih v Italiji niso pozabili na tropske rastline. Najlepši uspeh pri tem je bil, da je preparat uničil poleg drugih zajedavcev tudi izvanredno odporno olivino muho, kar je iz-' zvalo interes v Iropskih državah.
V REDNOSTMI PAPIR)!
Tržišče državnih papirjev jc še slabo, le vojna škoda se je po včerajšnji oslabitvi ponovno učvr-siiici. Bančni in industrijski papirji so ostali v glavnem ncizpremenjeni. Pač pa je bila med industrijskimi papirji zaključevana Nar. šum. po nižjem tečaju 36 in 40 in je nadalje ponovno oslabel Slaveks.
Ljubljana. 8% Bler. pos. 96 den.. 7% Bler. poa. 81 den, Celjska 170 den., Ljublj. kred. 125 d., Prašiediona 850 den., Kred. zavod 160 den., Stroj-no 75 den , Vevče 132 den., Stavbna 50 den., šešir 105 'ion., Ruše 250 260
Kagreh Drž pap.: 7% invest pos. 84 denar, agrari 51 50. voj. škoda ar. 415.50—416.50 (415.50), kaša 415.50 416 50 ( 415 -116), IV. 415 den., VI. 415-415.50 (414), XII. 420—423 (422). 8% Bler. pos. 94—95, 7% Bler. pos. 83 375 83.50 (83.375, 83.50. 83.75). Bančne delnice: Ravna gora 82 den.. Hrvatska 50—51 (50), Katolička 36 den., Poljo 65 —66, Kreditna 101 105 (101), Union 208—210 (210), Jugo 8S—89 (88.50, 88), Lj. kred. 125 den., Medjunarodna 60 den., Narodna 8350 8700. Obrtna 33—34 (33). Praštediona 850—855, Srbska 165 den., Zemaljska 137—138. Industrijske de'nice: Nar. šum. 36-41 (36—40), Guttmann 185—190, Slaveks 70— 78, Slavonija 200- 210 (200), Našice 1600 bl„ Danica 107 50 den.. Pivara Sar. 180 den.. Drava 267— 285, Sečerana Osjek 390 bi..- Nar. ml. 20 den.. Osj. Ijev. 190 bl„ Brod. vag. 107.50-110 (107.50), Union 140 bi., Vevče 125 den . Isis 23 (23) Ractusea 435 den., Jadr. plov. 490, Trboveljska 462.50—470 (470).
Belgrad. Narodna banka 8250. 7% invest. pos. 87—87.50 agrari 52. vojna škoda 414—416, III. 416, IV. 417.50—419.50, VI. 424.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 88.75, Wiener Bankverein 20 90. Creditanstalt 51, Escomptegesel. 179.75, Živno 107.50, Union 18.75, Aussiger Che-misehe 209.50, Alpine 34.60, Trboveljska 57.60. Kr ind. 37.10. Rima Murany 107.10.
Žito
Slaba tendenca traja danes nadalje, dasi j^ luipetost že tako narasla, da je pričakovati vsak hip preokreta. kajti sedanje stanje jc nevzdržno, ženica se ponuja po skrajno nizkih cenah, pa vkljub temu je zanjo manj povpraševanja kot za koruzo, ki se pri ceni 85—90 zelo živahno trguje. — Značilno za sedanje razmere je. da je ostal položaj pšenične moke v glavnem skoro neizpremenjen in bi ga bilo mogoče označiti celo za čvrstega.
Lljubljana. Vse saino ponudbe slov. post. plač, 30 dni. dob. nrompt, mL tar. Pšen;ca bč. °0 kg 2% 252- 255 50, 78 kg 247 50 250. 77 kg 242 50—245, rž 72-73 kg 2% 195-197 50 koruza uin. suš. 162.50 — 165. nav. vozn 170—172 50 času prim. suha k val gar. 145—147.50 ječmen bač. oz. 66—67 kg 172 50 —175.50, 63 —64 kg 167.50-170, oves bač nav. voz. 195«—197.50, moka 0 g vag. bi, fko Ljubljana, plač. po prejemu 405—410.
Fksckulivna prodaja: 100 o fižola, prepeli«
carja fko vag Ptuj 2 50—2.60 (2 60)
Novi Sad. Pšenica bač. 77 kg 187 50—192.50 goriljeban. 78 kg 187.50—192.50, gomjebač 78 kg 190—195, ban. Tisa šlep 78 ke 192.50 197.50. sr, 77 kg 180-185. 76 kg 175—180. Vse ostalo neiz-premenjeno. Promet: 15 vag. pšenice, 115 vagonov koruze, 4 vagone moke. Tendenca slaba.
Sombor Pšenica bač. Tisa šlep 192.50—197.50. žel. pr. 77 kg 187.50—192.50 78 kg 192.50—197 50, sr. 182 50-187 50, slav. 172.50—177.50. ban. Dunav, Bega šlep 182 50—187.50, Bega kanal 187.5—192.5, koruza bač. zrna 80—85. marec 82 50—87.50, april, maj 85 90, junij, julij 90—95. oves bač.. sr.. slav. pr. 125—130 ječmen bač. 63-64 ker 107.50—112.50, letni 65 66 kg 110—115. bar 66 67 kg 120—125. rž bač. 125-130. moka bač. 00 330—340. 0 325—330, št. 2 300—310. št. 5 230-240, št. 6 165—175, št. 7 130—140, št. 8 85—95, otrobi pšen. bač. 75—80. — Tendenca mirna. Promet: 312 vagonov.
Budimpešta. Tendenca čvrsta. Promet živahen. Pšenica marec 17.84—18 32, zaklj 18.?0— 18 85, maj 18.50—19.24 zaklj. 19.22—19.24 okto' er 18.60 19.45, zaklj. 19.42—19,45. rž maj 10.40— 11.15, zaklj. 11.15—11.17. okt. 11.70—12.40. zaklj. 12.38—12.40 koruza maj 10—10 80. zaklj. 10.80-10.85, julij 1035-11 10. zaklj. 11.20-11.25, tranzi» maj 9.65—9.70, zaklj. 10.10—10.20.
Ži
vina
, Mariborski svinjski sejem dno 14 marca Pri peljanih je bilo na sejem 184 svinj in ena koza Cene: mladi prašiči 7—9 tednov 175 —250, 3—4 mesece 350—450, 5—7 mesecev 400—550, 8—10 mesecev 650—950, 1 leto 1000—1700 Din. 1 kg žive teže 10—13, 1 kg mrtve leže 16—17 Din. Prodanih je bilo 129 svinj.
Les
Povpraševanje je za 100 m» jelovinc, 75X220 mm, 3—8 m, 30 m3 desk, 24 mm, 18—29 cm, 3—6 ni, 20 m3 desk, 18 mm, 18—29 cm, 3—6 m, deske smreka-jelka 12, 18, 24, 38 nun, 19, 22, 25. 28, 3C cm, I m, islo 78 inm, 20 cm, 4, 5 m, morali 56-36 66-68, 78-78, 78—38, 96-46, 96-38, 4—5 m, traim 8-8. 8—10, 10—10, 4, 5, 6 m, t vag. belega javorja 50, 60, 70, 80 mm, 3 ni4 sir. Iiorovinc 3.50—5 n, 1- 2 m3 hrast, plohov od 50 cm dalje, brzojavne, drogove 7—10 ni, 10 m3 hrast, plohov, 38 mm od lf cm naprej. 4 m, buk. ogljo z min. 80% carnello.
Ponuja pa se: par j. bukovina 50, 60, 80, 90. 100 mm, 100 m3 neobroblj. bukovine, 100 m3 desk, 20, 25, 50 mm od 16 cm naprej 4, 5, 6 m.
Jesenice
Protestno zborovanje proti zločinskim pre-ganjunjoru kristjanov v Rusiji se bo nu Jeseni-culi vršilo /. mogoč ni iu poudarkom nu praznik sv. Jožefa, Ui je obenem tudi društveni praznik. Ob 6 zjutraj bo skupno sveto obhajilo v zadoščenje zn vsa bogokletstvu iu bogoskrun-stvu. ki se izvršujejo nad ubogim ruskim narodom. Ob 10 bo slovesna sv. maša z orkestrom. Vse oblasti, kulturna društva, gasilci in vso juvne korpoiucije se vabijo, <la se slovesne sv. muše udeleže. Ob 5 |>opoldne bo v novem Krekovem prosvetnem domu protestno zborovanje s petjem in govorom. Društvena godba zaigra rusko ove.rturo: Fedoro. Ob koncu zborovanju pa se lx> s spreml.jevun.jem godbe odpelu veličastna pesem: Povsod Bogu. — Vstopnine ni. poč pa se bodo pobirali prostovoljni prispevki v prid jeseniški Vincencijevi konferenci. \-i Jeseničani, brez razlike svetov nega liuzirunju, udeležite tega zborovanju!
Shoha Loka
■f- Grobar Jurij. Zapuščati so nas začeli možje, ki so bili ustanovitelji in prvi delavci v naših organizacijah in društvih. Eden med temi je bil tudi Grohar Jurij, soustanovitelj Prosvetnega društva in tudi gasilskega. Mož je bil vse žfvljenje odločen katoličan in je zlasti rad delal pri humanitarnih društvih. Bil je v številnih odborih, tal<o dolgo časa v novo ustanovljenem Prosvetnem društvu, v gasilskem, kjer jc zlasti rad in točno vršil blagajniške posle, v občinskem odboru, kjer je bil tudi občinski svetovalec in še pri upravnem odboru Mestne hranilnice, katere soustanovitelj je bil. Danes ga bomo pokopali. Dolgo je hiral in končno odšel od nas kot zaslužen občan, gasilec (bil je tudi odlikovan), društvenik. Častno ga bomo spremili na zadnji poti, a ostal nam bo kljub temu v vednem spominu. Žalujoči rodbini naše iskreno sožalje.
Še uradno poslovanje. Poročali smo žc, da dela občinski odbor za zgradbo uradnega poslop:a. Toda kakor se zdi, je ta akcija precej zamrla. Ker iipa okrajno glavarstvo sedanje prostore odpovedane, je nujno, da se prav resno razmišlja o Zgradbi in da se čim prej odločijo vsi merodajni činitelji, kje naj se gradba začne.
Protest proti preganjanju kristjanov v Rusiji bo dvignilo naše Prosvetno društvo na Jožefovo v Društvenem domu. Z njim bo obenem zdruîena obnovitev posvetitve presv. Srcu Jezusovemu. Prireditev se bo vršila po skupni sv. maši, ki bo ob 8 v farni cerkvi. — Na Jožefovo popoldne ob 4 pa bo v Društvenem domu tradicijonalna tombola z bogatimi dobitki. Vabimo!
Mirna peč
Dne 14. februarja se je pričel redni šolski poduk na tukajšnji ljudski šoli, ki je bila iz že rnanih razlogov zaprta od začetka šolskega leta, ker namreč občina ni hotela privoliti k zidanju nove šole. Ker se je občinski odbor udal zahtevi višje šolske oblasti in poslal izjavo, da se prične čimpreje z rednim podukom v stari osnovni šoli. Dejstvo je to, da so nasi otroci za polovico šolskega leta prikrajšani na šolskem poduku. Kdo ima na vesli to ogromno škodo na šolskem polju? Ne vemo pa, čc ni drugega načina, podeželske občine prisiliti l< zidanju novih šol. O naših šolskih razmerah bi bilo treba pisati trpke besede, a ne samo, ker resnica v oči bode. — Izvoljen je že od občinskega odbora nov stavbeni odbor za novo šolsko zgradbo in nov krajevni šolski odbor. Stavbeni odbor ima nalog kupiti in odmeriti svei za šolsko zgradbo: na razpolago ima ta odbor kar dva prostora, ali Novljanovo njivo ob državni cesti, ali Hudetovo njivo ob deželni dovozni cesti na postajo. Oba prostora sta koraisijonelno potrjena za šolsko zgradbo, pač lepa priložnost za občino, da se kupi šolski prostor za primerno nizko ceno. Če se hoče stavbeni odbor pred javno kritiko obvarovati in občini nekaj tisočakov prihraniti, se mora držati načela pri nakupu šolskega stavbenega prostora, kdor da za nižjo ceno svet, tam se bo šola gradila. Po mnenju pametnih in nepristranskih izjav, kakor tudi okrajnega zdravnika, bi bi! najlepši, najbolj suh, miren in solnčen prostor za šolo na Hudetovi njivi; na Novljanovi njivi je prostor mani primeren za šolo, ker je ob državni cesti, četudi za 20 korakov umaknjena stavba, nešteto avtomobilov buči, cele oblake prahu dv'ga, za njivo nastopa ob deževju celo jezero mlake, kleli se ne bodo mogle v zemljo napraviti. Sicer imamo sedaj še celo tretji prostor za šolo na ponudbo, od gospe Kupen, ki pa komisijonelno ni odobren. Ker bo šola stala ogromno vsoto, treba torej takoj v začetku štediti, zlasti pri nakupu stavbišča.
V času od 12. januarja do i. marca smo imeli šesttedenski kmetijsko-gospodarski tečaj za kmečke fante in gospodarje, kakor tudi za gospodinje in dekleta; pouk se je vršil vsako nedeljo in vsak čeMek od 8 do 12. Udeležba jc bila prav povoljna, voditelj tečaja je bil okraini kmetijski referenl g. Malasek, ki nam je poljudnih predavanjih podal mnogo koristnih nasvetov, poleg n;ega so p-eda-vali še drugi strokovnjaki, g. živinozdravnik dr. Vandot o prvi pomoči, g. Filipič o sadjarstvu, g. Gabrovšek iz Ljubljane o zadružništvu. Vsem predavateljem izrekamo prisrčno zahvalo za n;ih trud, in željo, da bi ta lečaj obrodil obilo sadu. Sklep tečaja se jc zaključil ob navzočnosti okrajnega poglavarja, vladnega svetnika g. Kakla.
iVti.šP diiaštvo
Ivršc. sne. akad. kliih »Borba«. V soboto, dne 15. marca 1980. ob '20 društveni sestanek. Govori g. Terseglav o temi: Ali eros ali sexus? K zanimivemu predavanju vabimo tudi ostala akad. bratska društvi. V ponedeljek, dne 17. marca 1980, ob isti uri redni občni zbor kluba Borba-.. — Odbor.
Cerkveni vestnih
Marijivuska kongregaiija /a gospodične pri Sv. Jožefu v Ljubljani: v nedeljo, dne 10. inaera je zjutraj ob pol sedmih skupno sv. obhajilo, v ponedeljek, dne 17. marca <>b pol sedmih zvečer običajni shotl.
Iz društvenega livlienia
Litijska sadjarska i it vrtnarska potlrtiiidcn
priredi v nedeljo 10. marca dva tečaja: in sicer dopoldne ob pol 11 v osnovni šoli tečaj /.a cepljenje in shranjevanje debelega kestanja-maroni'ju Popoldne ob 2 pa bo v predilniškl dvorani tečaj za oskrbovanje zelenjtuli. Obakrat predava strokovnjak iz Ljubljane. Vstopnine ni.
Vnjnik. Pevski in lamburaàki koncert priredi pevsko društvo Slavec . Teharje, v posojilniSki dvorani v Vo.'niku v nedeljo dne l(>. marca 1980 ob HI. Pevske točke se izvajajo pod vodstvom pe-vovodje g Fr. Luževir«. lamburaške točke pa pod vodstvom g. Podjavorška. Prijnleljl lepo narodne pesmi in priljubljene lamburaške godbe, vljudno vabljeni
Prva v<r« orkesircilnciiti tliušlui Gios-liene Mfllice po koncertu se vrši v torek, dne 18. t. m. ob 20 v poslopju Glasbene Matice.
Nova ruska književnost
Posnemani iz duhovite ruzpruve (i. Krilo-to vu v zadnji knjigii Sovromeitili Zapiskov« (Pariz), pri nas še malo znano sociološko sliko novega ruskega leposlovja
Književnost je edino področje, na katerem Si; vedno doni visoka pesem ua čast revoluciji. V tem oziru so imeli boljševiki izredno srečo. Samo pesniki in umetniki so pozdravih njihov prevrat, dočim so gu razočarano odklonili skoro vsi ostali izobraženci. Meti meščansko vojno je bila Rusija pravi vrt žv rgolečth slavčkov-(Blokov ili Dvana jste iu mnogi dtugi). Potem so pevci obmolknili, obveljalo jo neizprosno socialno naročilo, .sovjetov. ki od pisateljev zahtevajo komunistično tendenco, in zditj se tisku juko mulo nesodobnih pesmi. Suuio malo zanimivi, umetniško šibki proleturski pesniki še vedno živijo od zunanje simbolistično dediščine. Sicer prevladuje nova proza: mladi pisatelji opevajo leta vojnega komunizmu, ped katerim so zrasli, široki krogi novih demokratičnih čituteljev so iskreno navdušeni zu lire/verski inihilizom, ki gu .je bila poprejšnja r tisku inteligenca že prebolela. Sedanje žalostno stanje je posledica šibkosti ruskega kulturnega sloja. Dočim postanejo vsi mladi biološki znanstveniki verni kristjani, smatra za znanost nanovo pridobljena množica kot svojo vero niateriuliizcui. Okorelim ozkosrčnim komunističnim fanatikom se je posrečilo zapeljati mladino in ji obesiti na vrat skoro sto let star diirviimem kot zadnjo besedo znanosti. Naturalizem je žalibog postal široko giban je, in tuili kmečki fantje s svojimi očeti sporijo o vzrokih nevihto (katero po ljudski von povzroča gromovnik Fliju) ali o resničnosti vesoljnega |K>topu. Brez tega gibanja bi protiverskn gonja ne imela tal.
Vladnemu naročilu in okusu povprečnega komunistu primerno pišejo proleturski pisatelji soeialuoiliilaklične romane. Kakor njih pozabljeni predhodniki i/ 00. in 70. let preteklega stoletja, pridobivajo komunistični junaki za
svojo vero požrtvovalna dekleta in pobijajo tia-zudnjušlvo. Slična enolična snov je najboljši
8 vi
zailujasivo. njicna enotnim snov |e nujlialjši dokaz duhovnega uboštva ruskega prulotnrija-ta. Delavske romane posnemajo tudi kmečki načelni pisatelji;, ki opevajo z istim neuspehom sovjetske zmage na vas,. Kdino umetnostno književnost tvorijo povesti tako zvonili sopotnikov . nekomuuistov, ki »e ue pustijo zasužnjili. Krutost je njih nujzuučilucjšti |H)te/.a. Mulo so se učili, a veliko in zgoduj so doživeli. Prestane grozote so izvor njih samostojnosti napram cenzuri. Zalo opisujejo samo revolucijo, vojno, boj za obstanek, sploh zverinsko /iv-l.jenje, ki sc izraža v umorili, pohotnosti. gladu. Vas je tu na prvem mestu. Poprej so slikali go-spodski pisatelji kmeta kot krotkega imičeni-ka. Zdaj pa je oživel pod peresom svojih lastnih sinov kot zvit, močan, neusmiljen divjak brez vsakih moralnih pomislekov. Scdunje opevanje nizkih strasti je posledica povojne neusmiljenosti iu tudi novega sloga kot protesta zoper predvojno ra fini runo izlmiuost. Impresionizem, posamezni pestri madeži brez vsakih medsebojnih vezi, ni/, sličic namesto celotnega dejanja — to je prevladujoči «ti I je/i k se je reši! spon dosedanjih spodobnosti iu rabi vse dialekte pa ljudske besede: še iiajostudne.jše. poprej samo s pikami označene psovke se izdatno rabijo za novi Imročiii nakit. Simbolizem poleg vse vsebinske surovosti še vedno vplivu na obliko: posnemajo se ljudske pravljice kakor pri Keinizovili učencih, in mučne, viharne jezikovne, simfonije sole pisatelja Belega (kakor pri Piljnjtiku). Maloknteri pisatelji predvsem Leonov pa Kotlin, še odsevajo nekdanjo rusko usiniljenost ilo človeku. Napake novega slovstva so očitne: trpi na nedostutku sloga, stroge oblike, brezmejnosti.
Л pod to zunanjostjo je skrita velikanska, še mipoleleiiientarua moč ki bo osvojila nova, porevolut-ijsku tla.
Jaroslav Durych: „Rehviem"
(Menši valdštejnska trilogie, izdal Ladislav Kuncff, Praga 1930.)
Na Slovenskem poznamo Jaroslava Durycha prav uialo. Pred leti je Slovenec objavil « Dury-cbu lepo študijo g. Šedivy-ja, ki jo je kasneje v ce-loli ponatisnila češka literarna revija Akord . za tem še nekaj drobnih poročil o njegovih knjigah in eden ali dva prevoda krajših Durychovih proz, toda lo je menda — če sem prav informiran — vse. kar je bilo pri nas napisanega o tem velikem tvorcu. Ob tej priliki, ko poročam o najnovejši Durychovi knjigi, ki je izšla le dni, naj dodani še nekaj besed o njem in njegovih dosedanjih delili.
Ime Jaroslava Durycha se je pojavilo pravzaprav šele v prvih povojnih letih. Pred vojno je siccr žo izdal knjigo: Cikančlna smrt iu pretresljivo zgodbo: Jarnmrk života (Sejem življenja), loda pravi Durych je dozorel komaj v zadnjih desetih lotili. Tik za prvima knjigama je /nfel sodelovali pri mnogih književnih časopisih iu spet in spet izdajal: preko knjige: Na horach (Na gorah), čudovitega romana o gorskih samotah, 5o: Tri dukûly (Trije cekini) in: Cestou domu (Pot domov), ki so knjige iskanja duhovnega zmisla življenja in od-gonetanja njegovih simbolov. Prav v tistem času. ko je divjala čez svet svetovna vojna z vsemi svojimi grenkimi spremljcvavci ubožjiostjo in duševno praznoto ljudi, — se je Durych zmirom bolj umikal od mesta v gorske tišine, v samote premišljevanja in uboštva, ki so najboljše 7/1 ravnice življenjskega brezupja. Tako se je že v romanu: Na horach predstavit za pesnika višin, transcendenla in obože-vavca mistike. V to smer je rasel vse od tedaj in dosegel prav na tej poti toliko, kakor nihče iz njegove generacije. Zapovrstjo je v prav tesnili presledkih dajal na svetlo nova in nova dela. Tu naštejem najbolj znane knjige: zbirke proze: :>Kouzelna lampa (Čarobna svetiljka), I lad i kvč-ly« (Kačji cveti), -Obrazy (Podobe), Smich vernosti (Smeh zvestobe) ; p e s n i S k t; z b i r k e : Balad y \ (Balade), Panenky* (Deklice), Pisen inilost-
Nêmcckemr (Lazetije po Nemčiji), : Pout do Španel-ska (Potovanje v Španijo); drame: Stèdry večer (Božični večer), -Kvas na Bolestavi (Piro-vanjo ...), ?Svaty Vaclav ; potem: Okamziky z va-lecnydi let : (Hipi iz vojnih let), >Vzponiinky z mladi (Spomini iz mladosti); poleg: Na horach še Sedniikraska«, Bloudčni (Tavanje) in zdaj: Re-kvieut .. Mimo teli knjig je izšlo knjižno tudi nekaj krajših nov^l in prigodniskih spisov (prim.: ■. U liro-bu JiHlio Wolkera ) in dr. Ze po tej dolgi vrsti naslovov lahko spoznamo izredno delavnost ustvar-javca, ki so ukvarja prav z vsemi načini besedne umetnosti.
Stari Durychov založnik Lad. Kuncff je začel lansko leto izdajati Zbrane spise Jar. Durycha . Obsegali bodo vse Durychovo umetniško delo. Kot prvi zvezek je izšel roman: Na horach . za njim:
: Kouzclna luinpA . meseca novembra 1. 1929. pa: Bloudčni . Zdaj sla v tisku: roman Sedmikraska in Durychovo zbrane pesmi z naslovom: Basnč (Pesmi), ki izidejo meseca maja lega leta.
Eden največjih literarnih dogodkov lanskega lelu je bilo na Češkem izdan je Durychovega modernega historičnega romana; Bloudënf , kar navdušeno sprejela. Mnogi so podčrtava!i dejstvo, da se je še Ia katoliški umetnik lolil opisovanja tiste burne dobe tridesetletne vojne, ko so tekli češki zgodovini najslavne'ši dnevi. Tedanje dogodke je obdelal z idejnih zrelišč današnjosti, postavo Je prepojil z brezprimerno življenjskostjo in sočnostjo,, da si pri enkratnem branju knjige nisi prisvojil niti ■/, vsebinske strani.
Za to .veliko valdštajnsko trilogijo je izdal /.daj manjšo valdštajnsko trilogijo, ki nosi naslov: Rekviem . Je to mogočen epilog ValdStajnske slave in propada, ki povedo bravca prav v listo prizo-riščuo in časovno ozadje kakor Bloudčni . Knjiga osega tri obsežne novele, ki so bite pred leti vsaka Zase že obelodanjene. Naslovi: Kuryr (Sel), Budč-jovycka louka in Valdtce . Pisane so vse z čudovito ognjevitim in pestrim Durychovint jezikom. Zmirom iznova čitaš'le strani, prepolne življenja srednjeveškega plemstva in svečeništva, ki te zadi-vijo .št; po svoji gradileljski strani: iztrgaj i/, novele en sam stavek, pa nimaš več tistega, kar je pisatelj dal. Če bi hotel povedali vsebino, bi moral prepisati knjigo od prve do poslednje strani. Naj sledi iz. zadnje novele samo drobec, kako Durych opisuje samostansko svetišče:
>Svelišče je bilo visoko, tako visoko, da bi slaba molitev nikoli ne prišla do njegovega oboka, kjer je frfotalo dvoje črnili lastovk v naglem, boječem lelu. Široko je bilo kukor svoboda srcu, ki se ne meni za zmešnjave tega sve'a Belo je bilo kakor večni dan, čislo belo in jasno; ta belina je bila posvečena in veličastna, padala je v oči in se je zdelo, da postajajo le bele stene sinje od neskončnosti svoje svetlobe... Toda pod lo belino io strašila tema dolgih trnih klopi, črne prižnice, črnih oltarjev, črnih duri. To vso je bilo spodaj, belina je bila zgoraj. Spodaj tema grobov, zgoraj belina upanja v vstajenje in večno življenje. Spodaj groza in žalost, zgoraj svoboda, obok, nebesa in luč (Valdice, str. 82).
To vrstice so kakor pesem v prozi. In knjiga je polna takih mest. V n.iih je Durychova vera v človeka in Hoga. Knjiga je opremljena naravnost razkošno, cene pa ji trenutno nt; veni. Poleg običajne izdaje je bilo kot 15 zvezek edicije Philobi-blon tiskanih še 100 mtmeriranih izvodov, ki nosijo pisateljev podpis.
Zmirom bolj jasno postaja, da je za češki roman tega časa važno za zdaj samo dvoje imen: Jaroslav Durych in Vladislav Vančura, ki edina še da'eln na svetlo tovrstna dola,nadpovprečne umetniške vrednosti.	VI. Xorsut,
Razstava ruskih emigrantskih umetnikov
Belgrad. P. marca.
Poznamo rusko knjigo, ki se lako pogosto prevaja, videli in razumeli smo rusko gledališko umetnost. posebej njen višek v hudožestvenikih. ruska glasba je zastopana na vseli mogočih simfoničnih koncertih, v operi, na raznih prireditvah. Le ruska upodabljajoča umetnost nam je bila še tuja. Sedaj .je ludi ona prišla na vrsto.
Rušiti Kulturni Odbor je po dolgih težavah priredil v belgrajskem umetniškem paviljonu zelo številno razstavo slikarskih in kiparskih del ruskih emigrantskih umetnikov. Zastopanih je skoraj 00 slikarjev in 12 kiparjev. 1 zložen i h del je čez 400. Vendar niti oddaleČ ne morem reči, da bi bila lo reprezentativna razstava ruske, uiti ruske emigrantske umetnosti. Enotne smeri ni. Zastopane so vse mogoče, prepogosto docela nasprotujoče si šole. Posebej slikarski del je po načinu obdelave kakor tudi po skali umetniške vrednosti zelo različen Skulp-lure so enotnejše. Grafike nn izložbi (razen par drobcev tiskarsko-klišejske umetnosti s svetopisemsko vsebino) skoraj ni. Prevladujejo olja.
Cel prikaz bom razdelil na tri dele. V prvem bom dal površno sliko umetniškega ndejstvovanja v Jugoslaviji živečih Rusov, v drugem in tretjem pa bom obdelal slikarstvo in skulpturo inozemcev.
V mali dvorani so izloženu dela ruskih umetnikov, ki žive v naši državi. Zavzemajo dobro tretjino ua izložbi. Izrazit ni nobeden med njimi. Sle-jian Kiilesnikov je dal samo dve stvari, ki slu pa umetniško na višku (Poplnva na Volgi). Homan Verhnvskoj je iztožil več. pastelskih osnutkov z notranjščino kraljevega dvorca na Dedinju. Dela vtis mogočnega. V linijah je zelo nagnjen ii bizantinski stilistiki. V Dubrovniku živeči Aleksej Onnscn ogreje s študijami valov in oblakov. Vse njegove sliki' so s snovjo iz okolice Dubrovnika. ^Jadran- '
sko morje : je dekliško nežno. Naslikal je čez 300 platen iz Dalmacije in zelo uspel ž njimi na razstavah po Ameriki. Svojevrstno zamišljena je Aleksandra Bikovskcga Zvezdnata noč . ki je čisto ob prihodu v dvorano. Impresivna je »Boka Kotorska Andreja Bicenka. Vasilij Krasovskij je dal zanimive pokrajine z gornjega Jadrana. M i čile so tri freske v miniaturi Mitrofana Kosenka. Omembe vredni so še: Baumgarten (Projekt za palačo glavnega gene-ralštaba), Ahmetov. Pastubov (Sončni dan), Hr'so-gonov (motivi iz Bosne). Plastičnih <lel v tej dvorani skoraj ni. Reči moram, da sem več pričakoval.
Slikarski del velike dvorane je pester. Je par del v njem, ki drže celo razstavo. Prvi so Parižani (brata Benua. Aleksander In Albert, dalje Aleks. Nikolnjevič, B^riua, Korovin, Veščilov, Malavin, Serebrjakova Steleckij, Šuhajev, Jakovljev). Iz pra-lie so prišli Kahnbin, Dejev i. dr., iz Newycrka Rerih in Grigorijov, i/. Bruxellesa Bergoljc, iz Ko-peuhagcna velika kneglnja Olga Aleksandrovim, iz Kige Beljski, iz Sofije Krilov, iz Rimu Brailovskij, i/, perzijskega Teherana Petročenko.
Dominira s svojimi velikanskimi platni Filip Maljavin. On je pesnik ruske kmetice. Sam je dejal: Rusko kmetico slavim in pri meni jo vedno vesela in nikoli žalostna. Maljavin je temperament, je razgibanost, jo moč. Surov je in primitiven in razsipa barvo. Oddaleč mu je soroden nas Jakopič, samo da je bolj dekliški. Maljavin je začetnik narodnega žanra v ruskem slikarstvu. Njegova umetnost je originalna. S kmetov ,ie pobegnil v svet in svoja prva sanjarska leta preživel pri menihih na Athosu. Ko se je vrnil v domovino, je dosegel najvišji uspeh Njegove Krasnija babi (Lepe kmetice) iz j. 1899. so začetek nove smeri v ruski umetnosti. To je oni prvi in najbolj grobi impresionizem. Original se nahaja v muzeju Pesaro v Benetkah Na bclgrajski razstavi zavzemajo njegova mo-
gočna platna skoraj vso pročelno steno (častno mesto). — Konstantin Korovin je mojster noči (Boulevard 'MontpartiHS', Café itd.) Impresionist. Dočim je Miljaviu čist Rus, je Sutiii antipod njegov. Resen in izmerjen. Francoz Zato je tudi dosegel tak uspeh v Parizu Samo škoda, da je izložil eno samo platno. TercškovU' Konstantin Jo osebenjak. Njegov člo-vek-01'kester , ki ima ost karikature, me je čisto spomnil Cankarjevega obrazu. Grigorij Siljlijan dehti po španskem jugu. Po obdelavi in predmetu. Pri njem (tihožitje Klobuki ) in pri JakovIjevtt sem opazil novost: časopis v tihožitju. Pavel Šmtirov jo zastopan z enim platnom (Dekleta, ki se kopljejo), ki je pa zelo impresivno in površinsko menda največje na celi izložbi. Pri Suhujcvii sem opazil naklonjenost l< nekemu svojevrstnemu kubizmu (/Slre-.le ). Mogočen vtis napravi veliko platno (Ved 'ч;-vavke). Aleksander Jaloivljev je v veliki večini dekorativen. Pesem ji; Italijanska krajina v zelenem. Velika kneglnja Olga Aleksandrovim je izložila celo serijo ljubkih miniatur, ki sicer umetniško niso na višku, ali je zanimivo, «Iu so vse od prve do zadnje že prodane (dasi je izložba odprta šele dva dni). Domačnost je v njih in smisel z.a patriarhalnost. Boris Grigorijev je čist akademik. Ugaja bretonska pokrajina. Mnogo spominov na staro Rusiji» .io nit tej izložbi. Petrograd pričarujejo Korov in, l)ii-huiiiiski, A. Benua ( Petropavlovska trdnjava v /.'nilskem večeru j< iKieebej izriizita ) V valovih tradicije so še Belohorotlov, Oehonjin (ugaja vinjeta ;>Arl russe-), Dimitrij Mteleckij (pestri bojarski domovi ali pil Lov ). Največ del jo izložil Alelcsauder Benua. V glavnem je slikar Petrograda. Tudi par filmskih in gledaliških dekoracij mu je uspelo. Veščilov je v ' Verandi na solncu (s Kaprija) čisto italijanski. Toliko o slikarstvu, ki .je bolj panoramsko ko usmerjeno reprezentativno.
Skul p tura je sicer boli enotna, vendar pa jo nizko zastopana Kje je plastik Indenbaum, ki ga je Bourtlel tako cenil, kje Konjekov, ki trenutno dela v Ameriki, kje kubist Lipšic in še nekateri? Najboljši je na vsak način Jakop Gjurdžan (Pari/.) s 14 deli. Ustvarja v vsem mogočem materijalu (les. bron, granit, lerakota). Najizrazitejši sta stilizirani miniaturi Ples in Tango . Preseneča močno mitološka Leda , ali v dobro stran. Granilno-oglato Boksanje* je močno v izrazu. Gjurdžan je edini od kiparjev z. jasno izraženo smerjo. — Drugi po vrednosti bi bil Serafim Siidbinjiii, ki spominja ua kitajsko izcizcliruuost (lakirani lesovi: Angel , -Sv. .Mihael , Aleluja ) in je v posameznih odtenkih bli-zek našentu Kralju (Tonetu). Osip Catkin je najboljši v simbolični Trgatvi (les). Škoda, da iti nič novejšega poslal. Drugi so manj izraziti
Taka je izložba ruskih emigrantskih slikarjev. Njen internacionalno manifestacijski pomen je skoraj večji od umetniškega. Materijal je preštevilen iu premalo izbran, da bi človek mogel dobiti celotne sliko o ruski umetnosti. Slavnega Repina, ki so gn obljubljali, nisem našel nikjer. In še mnogo mnou'o drugih tudi ne.	Tone Po tok ar.'
Shakespeare o v „Vihar" in Sestov lubiiei
Ob Shakespeareovem »Viharju«, ki se je prvk-igral v četrtek 13 t. in. v ljubljanski drami, srno ob enem proslavili tudi stoco režijo g. prof. O Šesta. «Vihar« je odlično uspel, igravsko in sccničuo tako, da jc lo ena izmed predsfav, po katerih lahko merimo razvo) slovenske drame po vojni.
O delu samem iu o uprizoritvi bomo podrobneje poročali v naslednih dneh, za danes pa ne moremo spustiti izpred oči dogodka samega iu zato tudi mi g prof. Sestu. ki jc dal naši drami po vojni nov. docela moderen in oblikovno zanimiv leaterski slog, k temu dogodku iskreno čestitamo. Ako upoštevamo, da je vodstvo igre tudi svojevrstno avtorstvo, da je njen uspeh - včasih iuili neuspeh — sad mnogoterega duhovnega na|>ora, teženja iu hotenja, izraz domišljije in oblikovanja, potem moramo reči, da je sto predstav v desetih letih veliko avtorsko delo. G. šest je prinesel k nam široki svet, izrazito teatralično noto. lahkotno, /a Ljubljano včasih prelahkotno sodobnost in modernost, prinesel pa nam je ludi največjo sedanjo in preteklo lehtovitost, predvsem Shakespearea. Trinajst jih je postavil na oder iu vse teatrsko dobro, nekatere naravnost imenitno. Spomnimo se prvega Hamleta, Kar hočete, Zimske pravljice in sedaj Viharja. To so stopinje, ki se tudi na odru, ki je vsakdan nanovo prehojen, nc da zabrisali. In še drug." dela, ki jih ne gre zamolčali: Voiček, Gobseck itd. Marsikaj med temi sto igrami je bi'o begotno; re žiserjeva osebna usoda je bila, da je bil tupatam lako zaposlen, da ni prišel ue do sanc ite do razgleda, a vendar je vedno rastel. Dočim smo prav ob Shakespeareu že čutili shemaličnost režiserje ve?a dela, se je ob »Viharju« pognal kvišku in uiel prostor, ritem in zvok v tako zrelo ubranost, da lahko rečemo: imamo dobro dramo.
Za Ia dogodek pa se naše občinstvo ni kaj izkazalo. Stvar se sicer ui izvršila z rodoljubnim bobnom, kakor je to pri nas vendarle treba, toda zavedno občinstvo bi tak dogodek brez tega vedelo ceniti. Zato ne morem pritrditi upravniku g. O Zupančiču, ki je v Gledališkem listu v javnem pismu g. O. Šestu povedal, da se je ob Shakespeareu »instinkt ljubljanskega občinstva prav trotovo bolje izkazal nego modrost slovenskih kritikov«. Ne instinkt ne zavednost Pnblianskega občinstva se oh Shakespeareu nista izkazala, pač pa ob Neslroyu. Shakespearea pa občinstvo in kritika nista mogla ne dvigniti tte odkloniti, ker so iu besede odveč. Zato tli prav in ni modro, da šef instituta s Sita-kesneareom nasplošno zavrača kritiko — morda zaradi enega slučaja — ko vemo, da ie kritika prav ob Slt.-kespeareu vedno poudarjala rast našega gledališča.
O. prof. Sestu pa samo še enkrat čestitamo
F. K-
Samorodnosf
Gospod Ivo Sever me prosi, da objavim proti-izjavo na »Slovenčev« članek »Samorodnost« od dne 11. t. m.
Ne vem prav za prav kaj gospod Sever hoče in če je moja izjava v stanu izravnali tisto, kav je krivo.
Izjavljam sledeče: Na željo g. S. Š. sem mu opisa! nekoliko svoje razmerje do revije »Samo-rodnost«, ne z namenom, da bodo moje besede objavljene, in ljubše bi mi bilo, ako bi se to nu zgodilo, radi g. Severja in z ozirom na prijaznosti, ki mi jih ie osebno izkazal. Pa ko se je upri duh proti duhu in se je g. Sever odločil in sc pokazal ledai nisem imel več vzroka in ne volje zabranili objave.
Reprodukcija mojega pripovedovania, ki mi jo je g. S. Š. pred objavo pokazal, sicer ni pov«en taka, kot bi io iaz sani napisal, vendar pa odgovarja v vseh bistvenih točkah mojemu pripove-dovaniu.
Da pa pomagam resnici do čim večje veljave, napišem — ko se ozračje malo razčisti, ok1:rno in stvarno poročilo o svojem razmerju do g. Severja s posebnim ozirom na revijo -Samorodnost« ln na moje -Spomine . Če bo s tem tf. Sevcriu tisl-eVno, ne vem, želim pa, da bi bilo tako. R. Jakopič.
Nov način, kako postaneš slaven. Cisto novo pot »lo slavo jo našla mlada ptsnicu brna ihaler. Svoje pesmi razdaja s policijskim dovoljenjem po berlinskih Irgili brezplačno mimoidočim 1er jim
jih tudi deklaniira.
Glavar brezbožnikov
napovedal vojno papežu
Voditelj zveze borbenih brezbožnikov v SSSR, znani komunist Jaroslavski, je imel na > proti verskem vseučilišču v Moskvi velik govor, ki pomeni napoved vojne rimskemu papežu od strani sovjetskih brezbožnikov in odgovor na to, da je vzel v zaščito preganjane •erkve v Rusiji.
Jaroslavski je govorit v zelo ostrem, mestoma ostro-ironičnem tonu. Omenil je, da je papež Pij XI. zadnje čase posvetil veliko pažnjo protiverskemn delu brezbožnikov 1er dejal: Radi tega mi dovolite, Ja si Njegovo Svetost rimskega papeža nekoliko privoščim. Dalje se je Jaroslavski na vse mogoče načine norčeval iz katoliške cerkve in njenega poglavarja ter naglašal, da je sedaj naloga brezbožnikov. da protiversko borbo še ojačijo in da njen obseg razširijo. Vzporedno tem poziva Jaroslavski urezbožnike, da vi dijo protiversko borbo sistematičuo in da jo podrede nalogam razredne 'iorbe. dalje iih ]>ozi\a, naj delajo na tem, da se mzvije •.• ljudeh protiversko prepričanje in brezversko pojmovanje vseh stvari in odnošaje.' med ljudmi.
Samo ob sebi se razume.- pravi poglavar sovjetskih brezbožnikov, da neposredna borba proti verskim organizacijam, neposredna
Odde'avca do miljarderm
Veliko gozdarsko podjetje Steinbeiss v Bosni, čigar imetje se ceni na več slo milijonov dinarjev, je javnosti znano. Toda bosanska podjetja niso bila edina posest tega podjetja; po vsej Evropi jih je bilo dosti. Osno-vatelj in duša vseh Steinbeissovih podjetij v Evropi je bil seveda Steinbeiss sam. ki pa ga ni več med živimi. Zanimiva je karijera tega človeka. Ko je umrl, se je imenoval vitez pl. Steinbeiss in je bil evropski milijarder. Kaj pa je bil preje? To nam pokaže njegov kratek življenjepis:
V mladosti je bil gozdarski delavec na Tirolskem. Imel je možgane na pravem mestu in je kmalu prištedil toliko, da si je kupil hišico in košček zemljišča. Kmalu se je njegovo poses t \ o razširilo: Kupil je košček gozda, zopet drugi košček in kmalu nato večji kos gozda. V svojih gozdovih je sekal drevesa, jih prodajal, zopet kupoval druge gozdove, dokler ni postal bogat posestnik in trgovec /. lesom. Ko so ga nekoč vprašali, kako si je mogel pridobili ioliko premoženje, je odgovoril: Ko sem bil še navaden gozdarski delavec, sem vedno spil čašo piva manj kakor moji tovariši in ko sem si nekega dne na pivu prištedil toliko, da sem si mogel kupiti malo kmečko posestvo, je bila moja karijera go-
borba proti duhovščini spada pod okrilje materialističnega pogleda na svet. Mi moramo sedaj kolikor mogoče globoko spoznati zgodovino teh organizacij, ki nastopajo proti nam, da potem udarimo po njih tako, da jim nikdar več ne bo prišlo na misel, da bi se vmešavali v naše zadeve. Odgovarjajoč na take vrste poziv. kakor je poziv, da se proti Sovjetski zvezi uprizori borba pod zastavo vere, bomo mi svojo protiversko propagando še povečali. Nas ne bo preplašil niti nastop »rimskega očeta niti rimske mame., če se najde tudi ta.«
Sedaj je v Rusiji tak čas, da so vsa vprašanja poostrena in z ozirom na to vodi Jaroslavski s svojimi brezbožniki protiversko vojno.
Na ta način je na verskem bojišču Rusije borba poostrena. To se vidi tudi iz zadnje številke protiverskega lista Brezbožnik«, ki jf poln surovih karikatur rimsl-ega jiapeža, du hovništva, verskih jiredmetov itd. Članki lista so naperjeni proti katoliški cerkvi; razen tega prinaša list tudi poročila o zapiranju pravoslavnih cerkva, o ukrepih proti duhovnikom itd.
Poleg tega je Brezbožniki poln pisem oseb, ki se odrekajo veri in izstopajo iz cerkve.
tova. K vsakemu kmečkemu posestvu spada po starem alpskem običaju tudi kos gozda Tamošnji kmetje niso vedeli, kaj bi z gozdom, jaz sem pa vedel.
Pretekla so leta. Od bogatega kmeta in lesnega trgovca je postal vitez, industrijski magnat in važna osebnost na svetovnih tržiščih. Vsako leto se je vračal v svoj rojstni kraj na počitnice. Bil je navdušen planinec in se je rad vzpenjal na vrh Wendelsteina. Nekega dne pa se je spomnil, da bi bilo dobro zgraditi žično železnico do vrha te planine. Zgradil jo je na svrje stroške; stala je dva milijona zlatih kron. Ta žična železnica je ena najdrznejših. Vitez Steinbeiss je mislil: »Človek postane starejši in nekega dne ne more več iti peš navkreber, toda lepo je kljub temu uživati pogled na globoke doline, ki se razprostirajo pred tvojimi očmi.«
Toda dobri vitez se ni nikdar vozil ua tej železnici. Mnogo let kasneje, ko je bila železnica že gotova, je šel vitez na lov na divje koze. Popel-se je na obronek planine. Njegov gozdar mu je dal kozarček z žganjem. Vitez je vzel čašico, jo naslonil k ustim in dejal: »Mislim, da je sedaj že čas, da se tudi jaz enkrat peljem po tej svoji železnici. Jutri se torej peljemo na Wendelstein! Nato je iz-pil žganje, se nenadoma prijel za srce in izdihnil ...
Cesta na Grossglochner
Solnograški deželni glavar dr. Rebri je v deželnem zboru povodom neke interpelacije radi brezposelnosti sporočil, da se bo začela graditi visokogorska avtomobilska cesta na Grossglockner. Cesta bo šla od Fuscha v Pinz-gau v Bad Fusch in nato ob nad 3000 m visokih gorskih velikanih dn Pfandlscharte, kjer bo dosegla svojo najvišjo točko 2500 m. Tam bodo napravili 250 m dolg predor in ko bo potnik stopil iz predora, bo stal nasproti Grossglocknerju, kralju noriških alp. Od tam t»o peljala cesta k Franc Jožefov i višini in dalje do Glocknerhausa. Od tam v Heiligenblut vodečo alpsko cesto, po kateri že danes vozijo avtomobili, bodo razširili ua 5 metrov. Ko bo zgrajena ta nova cesta, bo mogoče v enem dnevu priti z avtomobilom i/. Monakova do Jadranskega morja. Cesta bo dolga okrog 43 km; stroški bodo znašali 8 do 12 milijonov šilingov, to je 6-1 do 96 milijonov dinarjev.
Napoleonovo zadnje prenočišče pred Waterloowm
Tc dni je bilo na javni dražbi prodano zgodovinsko posestvo Ferme du Mont Saint-Jean pri Waterlooju. Kljub drugačnim zgodovinskim ugotovitvam velja to posestvo šc vedno kot kraj, kjer je Napoleon I. prebil svojo zadnjo noč pred koncem svoje moči, pred odločilno bitko pri Waterlooju. Napoleon je takrat prenočil na posestvu Le Cailou, južno od Belle-Alliance, medtem ko je graščina Ferme du Mont Saint-Jean služila kot vojna bolnišnica za angleške čete.
Leta 1815 je to posestvo, ki obsega več kakor dva hektarja in na katerem stoji masivno poslopje s stolpi in debelimi zidovi, uporabljalo petnajst menihov reda templarjev, ki so tam bivali v celicah. Na pročelju hiše je napis: »To hišo jc leta 1770 na novo sezidal zelo odlični gospod van Rasse, komander malteškega reda v Pietonu. V VIII. letu francoske revolucije jc kupil posestvo pariški bankir Bodin. Nazadnje je pripadalo posestvo neki vdovi, ki ga je malo pred svojo smrtjo za devet let dala v najem enemu svojih otrok. Na dražbi je bilo ponudenih samo 80.000 frankov. Za to ceno bo dobil neki prebivalec iz Waterlooja Ferme du Mont Saint-Jean, čc do 4. aprila ne bc nihče več ponudil. Novi lastnik graščine ne bo smel prezidavati, ker jo je belgijska vlada postavila pod zaščito zakona o varstvu spomenikov.
Ameriška letnika lillinor Smilil jo dosegla nov višinski rekord. Dvignila se je 0755 m visoko. V tej višini se je onesvestila in je prišla k zavesti šele, ko je bilo letalo že 2000 m nižje.
Umohoten m ntsSer
Na Islandu je nastal zanimiv konflikt. Vnel se je prepir o vprašanju, če je notranji minister Jonas Jonsson, ustanovitelj kmetske stranke, ki je sedaj na krmilu, un obolen ali ne. Ta mučen spor je nastal radi izjave enega najbolj znanih islandskih zdravnikov, ki je sporočil, da minister Jonsson ne obvlada več svojih duševnih sil.
Minister /. izjavo zdravnika seveda ni bil zadovoljen in je zahteval, naj podrobneje utemelji. Zdravnik je odgovoril, da ni samo on, marveč da je tudi več drugih zdravnikov že dalj časa opazilo znake umobolnosti. Na sestanku zdravnikov, ki se je te dni vršil, je bilo sklenjeno, da se to ne bo več skrivalo ji red javnostjo. Odločitev v tem vprašanju je prepuščena ministrskemu predsedniku. Jonsson je odličen politik, katerega na vsem Islandu imenujejo močnega moža . Je zelo pri* ljubljen, tako da so ta odkritja povzročila ve liko razburjenje.
Kitajska mornariška komisija jkkI vodstvom admirala Tu-kaj-Kuci (v sredi), ki hoče reorganizirati kitajsko mornarico, je prišla v Evropo, da tu proučuje mornariške naprave.
Obračailnira na letališču C'royden pri l-omloiui. na knleri lahko hilro in brez vsake težave obrnejo
letala v smer, ki je ugodna za odlot.
200 stopinj pod ničlo
V bližini vasi Amarille v Texasu so zgradili veliko tvornieo z laboratoriji za pridobivanje helija. Helij uporabljajo za polnjenje zrakoplovov in se pridobiva pri temperaturi 200 stopinj pod ničlo. V to svrho so uredili laboratorije, kjer morejo pripraviti to nizko temperaturo. V teh laboratorijih se zrak pretvarja v tekočino. Če bi v tako nizko temperaturo dali kos ledu, bi nastalo prav tako cvrčanje in izparivanje, kakor če bi razbeljeno železo vrgli v vodo.
Lahloierne Romunke
Pred nekaj ledni je stal v bukareških listih oglas, s katerim išče 413 mladih Angležev v neki osamljeni koloniji 413 mladih deklet v svrho ženitve. Ponudbe naj se pošlj jo na angleško kolonijalno ministrstvo v Londonu. Naslednji dan pa je izšla notica, ki je pojasnila. da je vse skupaj reklamna zvijača nekega filmskega podjetja. Toda precejšnje je bilo iznenadenje v romunskem zunanjem ministrstvu, ko je prišlo tja vprašanje angleškega zunanjega ministrstva, kaj pomeni to, da se toliko romunskih deklet javlja angleškemu zunanjemu uradu iu da vprašujejo za svoje ženine. Vsakemu pismu je bila priložena tudi slika dekleta, ki jc pripravljeno ili v neznano kolonijo. Na .omunskem zunanjem ministrstvu so bili spočetka pač neugodno i7ne-nadeni, toda potem so se srčno nasmejali naivnosti svojih mladih rojakinj.
Smešnice
Če bi bil Rotšild...
»Kaj bi ti storil, če bi zaslužil toliko denarja kakor Rotšild?«
»Kakšno vprašanje! Veliko bolj zanimivo bi bilo vedeti, kaj bi napravil Rotšild, če bi zaslužil tako malo kakor jaz.«
Reklama.
Neko ameriško pogrebno podjetje se priporoča po časopisju z naslednjim oglasom: »Čemu živeti, ko vas pa pokopljemo za 10 dolarjev?«
Pri zdravniku.
»Odkrito Vam moram povedati, da mi Vaš vrat prav nič ne dopade.«
sNo. ali mislite, da je Vaš morda lepši?«
Novi 'jetnik: O — železno omrežje? Se pač bojite vlomilcev?«
Radio
Programi Hadio-Liubtjana i
Sobota, 15. marca: 12.30 Rreprodn. glasba — 1D časovna napoved, borza, reproduc. glasba — 1330 Iz današnjih dnevnikov — 17 Koncert Ra-dio-01'keslra - IS Propagandno predavanje o Dalmaciji v nemškem, slovenskem in češkem jeziku
—	18.30 Dr. Ivan Grnfenauer: Nemščina — 19 Delavska ura — 20 Prenos iz lieograda — 23 Časovna napoved in poiočilu, lahka glasba.
Nedelja, 16. marca: 9.30 prenos cerkvene glasbe. — 10.Ш P. dr. Roman Tominoc: Versko predavanje. — 10 20 Leon Kocjan: Živinozdravstvo. — 11.00 Koncert radio-orkestra. — 15.00 Fr. Erjavec: Vzroki pasivnosti našega kmetovanja. — 15.30.Prizori iz Revčka Andrejfka . — 10.00 Reproducirana glasba. — 16.30 tlumorislično čtivo, pisatelj Mil-cinski. — 17,00 Ci Iraški krožek Vesna :. — 20.00 Vijolinski koncert g. M. Honerlein, na klavirju spremlja g. Marjan Lipovšek. — 21.00 Jugoslovanska glasba, izvaja radio-orkester. —■ 22.00 Časovna napoved in poročila. — 22.15 Jazz.
Drugi programi»
Nedelja, 10. marca.
lielfjrad: 9.00 Prenos službe božje iz Suborne Cerkve. — 10.30 Reproducirana glasba. —■ 12.30 Konceri. orkestra. — 1000 konceri ciganskega orkestra. — 17.30 Narodne pesmi. — 20.00 Koncert slovanskega godalnega kvarteta. — 21.00 X. Jugoslovanski koncert. — Varšava: Celodnevni prenos iz K rakova za vse poljske postaje. — 9. Prenos službe božje. — 11.30 Svatba v Krakovu . — 12.10 Simfonična matineja. — 13.55 Koncert lainburaš-koga orkestra. — 11.35 Mladinska ura. — 15.40 Konceri. jazz-orkestra. — 17.10 Koncert ženskega pevnkega zbora. — 20.05 Mulo glasih. — 20.35 Večerni koncert. — 23.10 Plesna glasba. — Budapest : 10.00 Nabožna glasba. — 11.00 Protestantska služba božja. — 12.20 Konceri opernega orkestra. — 17.15 Konceri orkestra. — 20.00 :>Faun od Knob-laucha. — 22.00 Koncert cig. orkestra. — Dunaj: 10.30 Koncert komornega zbora. — 11.05 Konceri simfoničnega orkestra. — 12.45 Koncert orkestra. — 15.30 Konceri orkestra. — 19.00 Komorna glasba.
—	20.05 -llanhs SonnenstBssers Hollenfahrt , veseloigra, nato večerni koncert zabavne glasbe. — Milan: 10.45 Nabožna glasba. — 12 30 Koncert radio-orkestra. — 16.00 Komedija. — 16.30 Koncert radio-orkestra. — 17.30 Zabavna glasba. — 19.15 Večerni konceri. — 20.30 Prenos opore',e iz Torina: nato zabavna glasba. — Prafja: 19.30 Maria , opera (FloUnv). — 22.15 Koncert vojaške godbe. --Langenberq: 18.40 V Mongoliji, predavanje. — 20 00 Večerni koncert. — Rim: Nabožna glasba. — 13.00 Koncert radio-kvintfeta. — 17.00 Koncert orkestra. — 21.02 : tris , opera (Mascaeni). — Berlin: 16.00 Popoldanski koncert. — 17.30 Pesmi. — 18.30 Konceri mladinskega zbora. — 2015 191-1— 1918 . nato konceri. — Kafovice: Celodnevni prenos iz K rakova. Program: Glej Varšavo. — Stuff-fjari: 10.15 Katol. jutranja slovesnost. — 1130 V spomin v vojni padlim. — 12.00 Promenadni konceri. — 14.00 Mladinska ura. — 19.40 Helden-klagen , kp. Fr. Liszt. — 20.00 Brigadevermit-tlungi, igra. — 21 00 Koncert liachove kom. glasbe.
—	22.35 Reproducirana glasba. — M. Ostrava: 9 00 Nabožna glasba. — 11.00 Koncert orkestra. — 12.00 Konceri orkestra. — 10.00 Koncert orkestra.
—	19.30 Marta.:, opera (Flotow). — 22.15 Koncert Vojaške godbo.
Ljubljansko gledališče
Drama:
Začetek ob 20 zvečer Sobota, 15. marca ob 15: DON CARLOS, dijaška predstava pri znatno znižnnib cenah Izven. — Ob 20: GLAVNI DOBITEK. Red E. Nedelja, 16. marca: VIHAR. Izven. Ponedeljek, 17. marca: UTOPLJENCA. Red B.
Opera:
Začetek ob po> 20 zvečer Sobota, 15. marca: NETOPIR. Opereta. Red E, Nedelja, 16. marca ob 15: GROFICA MARICA. Opereta. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. -- Ob 20: TOSCA. Gostu e tenorist Hiibner iz Bratislave. Izven. Zniž. cene. Ponedeljek, 17. marca; Zaprto,
Mariborsko gledališče
Sobota. 15 marca ob 20: Baletni večet Fromanovih
s sodelovanjem barltonistn Dratro Hržiča. Nedelja, 10. marca ob 15: TAKRAT V STARIH ČASIH. Znižane cene. Kuponi. — Ob 20: NAŠ GOSPOD ŽUPNIK. Kuponi.
Jftvoritveno naznanilo!
Dovoljujem si cenjenemu občinstvu vljudno naznanili, da sem otvoril na
^^Aleksandrovi <e$ii 40
V HIŠI GOSP. VLAHOVIČA
prodajalno flaičičarne
Dolgoletna praksa in solidnost moje o1" rti je porok za prvovrstno blago in točno postrežbo. - Priporočam se cenj. občinstvu za naklonjenost
EMAN ILICH - slaičičar
MARIBOR - SLOVENSKA UL CA ST. 5
V 120 barvah
55
JRfdoua meka Din*-
Polenta, zdrob.....Din 3-—
Koruzna činkv. moka . . . Din 2'75
Razpošiljam vsako množino od 25 kg naprej. PAVEL SEDEJ, umetni mlin, Javornik, Gorenjsko.
ZA IZDELAVO AJDOVIH IN KORUZNIH
t
*0
U
Seri Seri Seri Seri Seri
Seri Seri Seri Seri
Seri
|)U r pa r palpa r pa i
par pa r par pa r
Za dame
------ |3ju 7-50
-----» )j„	i (v—
-----i);,,	30-—
— —--13 i u	33-—
Za moške
----Din	8-—
----Din	j 3-—
----Din	23-—
03
Za deco
ЧтаЛ«
j a par
Din 6—10-

«Jaà
S"«
v različnih vzorcih /. za.vililja.ji par po Din 25 —
EL
Mlinsko podjetje sprejme
proviziîskega zastopnika
S kavcijo. Ponudbe na oglasni oddelek lista poti ■ Valjčni mlin v Sloveniji št. 3016.
POSOJILNICA NA VRANSKEM r. z. z n, z.
vabi svoje zadrugarje k
rednemu občni mu zboru
na Vransko dne 25. marca 1930 ob 2 popoldne. Občni zbor je sklepčen, če jc zastopan vsaj deseti del deležev, ako tega ni, se vrši eno uro pozneje drugi občni zbor, ki sklepa brezpogojno. Spored: I. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Po-trjenje računa za leto 1929. 4. Poraba čistega dobička 5. Sprememba pravil, 6. Volitev načelstva in nadzorstva. 7. Nasveti.	Načelstvo.
Razpis! Razpisuje se delo
naprave regulacijskega načrta
za mesto Ljutomer. Reflektanti za prevzem tega dela naj se obrnejo na Županstvo mestne občine Ljutomer.
agilnega in sposobnega v speceriji in ko* lonijali išče veletrgovina v Ljubljani. Ponudbe pod Sposoben« šl. 3041 na upravo.
Memški semenski
.	. o
Svilene nogavice »
\ najfinejši izberi po najnižjih cenah !
mm
Boluns - EdeHianf - Ccntifolia
dobavlja tudi letos
Gospodarska zveza v Ljubljani
Izmed sodobDih književnih izdaj so
ШВДр liani spisi
priznano tako po vsebini kakor po
opremi na prvem mestu Vsak zvezek stane broširan Din 45 — elegantno vezan Din 60'—.
JugosSovansKa knjigarna v LjubliarJ.
w««M*»M<t(Mt«tM<M««m»M*m»»«*««iM»'M
.^ÇrùiiïriiTiiiii
Léo Gerville-Réache:
10
jS<i i
«S
3l- C
O еч .2"
«Ô
N
CM
—: n ..s*: «
S . »
« -n :™ - a M a
a :
a MQ •S. ■zc ►1 «o T.
t>
0	eu c M —
a» —i
01	•» O
Л iS •a N
c c —
Sa л
r— rv) -И C
= s š
►-s
2	c-* £ ^ « "ïa N
.M	Û)
r- Ч- >
ra -f c^
N IM
O C Z. I
ji« n bi
%o
nO I 3
O
.s 'i
Q a
o ш ■ <
g-aZ ■ u Г^ 1ч|сл . 0)
00 CJ -
• I
td I jo
> co < "
—J M —:
O <■>>
N T O f4)
.O c S[_
S^cŠg
5 Su •S-r B 3J0Û
•g So Ss
.S K LJ ^ ~ S N1
cacsa
S Zeppelinom okrog sveta
Pa stoji Saj ni zapustil sobe! Z napetim pogledom in s prstom na aparatu hodi križem po sobi in fotografira, golorok, v kratkih hlačah, kakršne nosijo na Tirolskem — saj od tam je — in jih je na najboljših mestili ožigosal z rdečim pečatom Grofa Zeppe-lina;;.
Do večera se bo sprehajal z razgaljenimi prsi, samo v širokih copatah, ker mu je mnogo manj za eleganco kot za kinematografsko udobnost. Pri sebi ima popolno zbirko kletvic vsega sveta in rad jih raztresa, da se gospa Hay na vso moč smeje.
Ravno sedaj odmeva obednica njegovega robait-tenja, da trepečejo tanke stene.
To pa zato, ker se mu je pokazalo Uralsko gorovje pozno in ga sedaj ne bo mogel več dobro fotografirati. In v resnici zapazimo v lahnem večernem mraku, da nam visoki Ural zakriva obzorje. Podoben je vrsti melisnih sladkorčkcv, postavljenih na zeleni biljardni mizi.
Puščoba mul stepo.
Z Bogom, Evropa! Pozdravljena, Azija!
Po kratkem iskanju primerne zarezi« v gorati meji preleti Grof Zeppelin Uralski hrbet.
V pojemajoči svetlobi opazimo, da se je gozd umaknil močvirju in jezerom, ki se raztezajo dalje kol moremo videti.
Da le ne bi bili prisiljeni pristati in poskusiti, kako hinavska jo ozka močvirnata zemlja med posameznimi širokimi jezeri. Todu nič strahu. Neustrašeno in varno loti Grof Zeppelin s hitrostjo 120 km na uro in vrta s svojo svetlobo gosto nočno temo.
Sivo svitanje nam naznanja, tla bo skoro vzšla luna.
Prikaže se nam velikanska, rdeča. Njeni krvavi žarki žalostno odsevajo v temnih jezerskih vodah.
Do jutra bo plul zrakoplov preko pustih tunder.
komaj pa bo preletel zadnjo močvirje, se bo zopet pričel brezmejni gozd.
Naša pot gre drzno proti arktičnemu krogu in v prvih jutranjih urah beležimo 63" severne širine in 95" vzhodne dolžine.
Zopet pomaknem svojo uro naprej. Na ta način sem skrajšal svojo življenje žo za pot ur, odkar smo odleteli iz Friedrichshaîena.
Kako neki more dr. Eckener voditi svojo ladjo v krajih, kjer je obzorje vedno enako?---
Let preko Sibirije je morda najneprijetnejši na vsem našem potovanju.
Nikake orijentacijske točke, nikake zveze z radijem. Že dolge tire smo sploh brez vsakega stika /. omikanim svetom. Ruske postaje so gluhe in neme.
Ne moremo se zanašati na nič drugega kot sami nase in morda nekoliko na široke reko, ki nas bodo kljub svojim muhastim ovinkom vendarle vodile do cilja.
Sedaj nam je Tunguska vodnik v deželi, ki nam ne more pokazati drugega kot brezkončno gozdno preprogo. Nobene hiš«', nobenega živega bitja.
Gozd, ki edini Iu gospodari, skriva lo medvede iu divjačino. Močnejši in trajnejši je kot včerajšnji iu današnji carji in mori sibirsko zemljo s svojo nepro-(1 irno veličastjo iu г brezkoristno neskončnostjo.
Stepa no pozna meja, tudi njena otožnost jih ne pozna. Strašna puščoba vstaja kot mogla iz tc zemlje, ki je še bolj bogata skrivnosti, kot neprecenljivih zakladov.
Moj Bog, tlaj, da nam no bo treba pristali v tej puščavi, odkoder je zbežal človek, kjer je znanost brez moči, kjer celo radio molči. Ce bi se že pred medvedi mogli obvarovali z revolverji in strojnicami, gotovo bi pomrli vsled strašni! puščobe in strahu, pozabljeni od vseli, izgubljeni za vedno.
V obednici ni več čuti pisalnih strojev .Gledamo v daljavo, gledamo pokrajino, ki so rie obnavlja in je ne vidimo.
Celo naš tovariš von Perkhiiminer jo utihnil. Noče filmali zanimivih prizorov v notranjosti.
Nič ne govorimo. Tesneje kot sicer se stisnemo drug k drugemu. V očeh gospe Hay opazim strah. ki. ga dosedaj še nisem videl. Strahota neskončnih radalj se zrcali v njih.
Med nas stopi kapitan Lehman. Socle v sredo naše tihe družbe. S svojim akordeonom nam zbuja globoko občutene domotožne speve in turobne pesmi.
Sladko tožeči glasovi pilolovega inštrumenta dobro odražajo veličastno grozo te zemlje in našo melanholijo.
Pa je vseeno pridna reka Tunguska, da nas tako lepo vodi. Ali kmalu /avije proti jugu in leteti bomo morali na slepo srečo vsaj 150 km, tla dobimo novo vlažno Arijadnino nit. To bo Wiljtti. Ob tej reki bomo leteli do Lene in potem ob njej do Jrkutska proti daljnemu vzhodu.
Mogoče bomo zapazili veliko sibirsko mesto zgodaj zjutraj.
Mesto! Odkar smo preleteli Ural, nismo zapazili drugega kot štiri revne hišice ob Tiuiguski. Pa tudi v njih je življenje menda izumrlo.
Ali so se njihovi primitivni prebivalci skrili iz strahu pred brnenjem motorjev? Ali pa so ljudje, ki so tam živeli, izumrli vsled strahotne samote.
Komandir Rosendhal mi pokaže v daljavi težko črno meglo, ki so navidezno plazi ob tleh.
Na temnozeleni preprogi zapazimo lo/.ke megle dima. Od časa do časa se v njih zasveti šop isker ali plamenast vrtinec, ki pordeči za hip temno maso.
Na desetih, morda ludi na dvajsetih krajih, kolikor moremo pregledati, gori gozd slo in sto vrst daleč.
Malo lega plamena bi nam čisto prav prišlo v zrakoplovu, kajti prav pošteno nas zobe. Oblekel sem vse, kar sem imel toplega, in vendar se ne morem ogreti.
Sir Herbort Wilkins je o pravem času privlekel na dan toplo polarno obleko. Samo čevljev nima, ker jih jo posodil lady Hay,
Za
* OPEL*
motorno Koles з
išCemo
v vseh večjih krajih Slovenije
zastopnice
Prepričale sc o
naiuečli izberi
vseh novosti v oblačilih tvrdke
I. tmcek
LJUBLJANA — Aleksandrova 12
Adresa:
©PEI
Ilica 73
ZAGREB
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica 1-50 Din ali vsaka beseda SO par.
Najmanjši oglas	3 Dfrt. Oglasi aad dovet vrstic se računajo više
Za odgovor znamko 1 — Na vprašanja brez znamko no odgovarjamo
II
Ci * i ts* » • ■■
lluzbeiscejo
Krojaški pomočnik
zmožen velikih in malih kosov, išče stalno službo. Koman. Dravlje štev. 94, p. Št. Vid nad Ljubljano.
Iliižbodobe
Šofer
zanesljiv, prvovrst n vozač, samostoien v manjših popravilih, trezen in vesten ter lepega nastopa, želi nameščenja. Po-oudbe na upravo pod: »Zanesljiv« št 2988.
Sluga
išče službe; sprejme tudi kako drugo primerno delo. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3067.
Službo inkasanta
ali sluge iščem za takoj. Naslov se izve v upravi Slovenca« pod št. 3073.
Blagajničarka
išče mesta v trgovini, restavraciji ali kavarni. Gre tudi na deželo kot prodajalka. Ponudbe na upravo Slovenca« pod: Zadovoljna«.
Za trgovino
z mešanim blagom se sprejme trgovsko izvež-bana poštena družabnica, ki vloži vsaj 100.000 Din, eventuelno se odda v na-
Učenko
s primerno srednješolsko izobrazbo se takoj sprejme za trgovino mcš. blaga. Biti mora zdrava, močna in poštena. Ponudbe pod: Jos Rappl, trgovka, Sv, Križ p. Litiji.
Modistko začetnico
ali praktikantinjo, in va-jenko, ki dobi hrano in stanovanje, spreimem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod: »Takoj« št. 2926
Učenka
pridna in poštena — se sprejme v trgovino mešanega blaga na Jesenicah. (Nastop takoj.) Ponudbe na upravo »Slovenca x pod št. 2969.
Pekarski vajenec
16 let star, zdrav, pošten in pismen, hrana in stanovanje v hiši, se takoj sprejme. Naslov v upravi pod št. 3051.
Kontoristinjo
samostojno z znanjem knjigovodstva, korespon
Iščem služkinjo
za vsa domača dela, ali sobarico, ki zna nekoliko kuhati in ima večletna spričevala, k trem osebam. Plača dobra; delavno obleko dobi v hiši. Naslov se izve v upravi > Slovenca« pod št. 3003.
Pouk
Akademik
išče instrukcijo. Naslov v upravi pod štev. 3035,
Šoferska šola
I oblast konc.. Ćamernik. liubliana Dunaiska c 36 (Jutfoavtol - Tel 2236 Pouk in praktične vožme
Šoferska šola
oblastveno koncesijonira-na, I. Gabcrščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana Bleiweisova cesta št 52.
Stanovanja
Stanovanje dveh sob
in kuhinje išče mirna stranka 3 oseb v bližini Sv. Petra. Ponudbe z navedbo cene na upravo lista pod 1. Maj«.
Oddam stanovanje
takoj: 2 sobi, shramba, klet, drvarnica in nekaj vrta. Voda in elektrika v hiši. Več se izve v Lescah pri Bledu 67.
Mirna stranka
brez otrok išče sobo in kuhinjo za 1. maj evcot. pozneje. V poštev pridejo tudi stanovania v pred-
Prodamo
Semenski krompir
beli (oneida) in tudi zgodnji, raznih vrst, nudim v vsaki množini. Ivan Au-guštin, Škofja Loka.
0
PERL

Seme
pravega kašeliskega zelja prodaia Ig. Mercina v Zg. Kašlju, p. D. M. v Polju. — 20 gr. za 8 Din.
Kostanjev les
naprodaj! — V nedeljo, 16. marca 1930 ob 3 popoldne bo v Bizoviku pri IJubljani pri cerkvi pro-\ daja kostanjevega lesa iz cerkvencga gozda. Les je trojevrsten: za stebre, za drorfe, za ograjo ali drva ali za tanin. - Cerkveno predstojništvo podružnice sv. Nikolaja v Bizoviku.
Češki semenski oves
francosko lucerno, Goliat peso, grahorico in vsa druga semena nudi naj-ceneie v najboljši kvaliteti Sever & K o m p., Ljubljana.
Hrastove stopnice
z ograjo
steklena stena
z vrati — in močna
vhodna vrata
z okrižjem, naprodaj. — Pojasnila pri upravi »SI.«
mem. Ponudbe z navedbo
Čevljarskega vajenca dosedani. službovanj, pla-cilnih zahtevkov na upra-sprejme takoj M. Jordan, vo Ijsta pod Trgovina v Gorenja vas, pošta Hib- mestu na deželi« št. 3005. niča, Dolenjsko. I__
Trgovsko učenko
pridno, pošteno sprejme trgovina z mešanim blagom v Ljubljani. Nastop takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Poštenost« št. 2989.
dencc in nemščine, sprej- j mestju. - Naslov se izve
Iščem dva vajenca
za mizarsko obrt; hrana in stanovanje v hiši. — Franc Vehovec, mizar, Vir pri Domžalah.
Dva kroj. pomočnika
za boljše delo — rabi takoj Jos. Tomažič, krojač, pošta Motnik.
Čevljar, šteparico
dobro izurjeno sprejme takoj Fr. Juvan, čevljar, Radomlje pri Kamniku.
Prodajalka
ki ima žc več prakse, sc sprejme takoj za trgovino z mešanim blagom na deželi. Ponudbe s sliko, ki se bo vrnila, poslati na upravo Slovenca«, pod št. 2898.
Čevljarskega vajenca
sprej.iie Novak Ivan, Tacen 4, p. Št. Vid n. Ljublj.
Kuharica
samo dobro izvežbane, vajena vseh hišnih del, jem, ako sc vsa zaloga dobe delo na dom pri sc Sprejme proti dobri blaga odkupi. Ponudbe , »PLETILSKI ZADRUGI« plaej jn oskrbi. Ponudbe na: I. Kunovar, Bled.	na Breznici.	upravi »Slov.« pod R. V.
v upravi Slov.« št. 3084.
Pisarniški lokal
v I nadstr na Dunatski cesti se odda takoj. — Vprašati pri Gospodarski zvezi. Ljubljana. Dunaiska cesta
Pekarna
dobro idoča, sc odda z vsem inventarjem zaradi lastnikove bolezni na Tržaški cesti št. 19 v Ljubljani.
Pekarija
dobro idoča, brez konkurence, se takoj odda v najem radi odpotovanja. — Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 2994.
Harley Oav dson
350 ccm
v zelo dobrem stantu
ugodno na prodaj. Ogleda se Mlkloš èeva 17
Vinskega kisa
dobrega imam 10 hI. Na zahtevo pošljem vzorec in ceno. F. P., Bišče 20, p. Domžale.
TOVARNA TOVORNIH
automobilov
in autobusoi
išCc zastounihf I
za Slovenijo H
Adresa : ZAGREB
PERL
- automobili Jurišićeva ulica 3
Obrt
Ostrešja
in vsakovrstna tesarska dela izvršuje solidno in najceneje tvrdka Steiner, Ljubljana, Jeranova ul. 19.
Vezenje
nevestinih oprem, zaves pregrinial naiceneiše in najfinejše Matek & Mi-keš. Liubliana poleg hotela Štrukelj — Entlanie ažuriranie predtiskanie takoi
Vino
zajamčeno pristno, štajersko. dolenjsko in dalmatinsko, se toči v gostilni T. Mencinger Liubliana Sv Petra cesta štev 43. Nizke cene!
Kozolec
(Doplar) dobro ohranjen, se proda za 7500 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3037.
Seno in otavo
domačih travnikov prodaja Janko Predovič — Ljubljana, Poljanska c. 73.
Puhasto perje
kg po 38 dinarjev razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Potem čisto belo (5os:e k<| po fODin in čist beli puh kg po 300 Din. — L. Brozovič, Zagreb, Ilica štev. 82. Kemička čistilnica perja.
» OPEL«
tovarna automobile«
želi svoje zastopstvo oddati za bivšo ljubljansko oblast
Adre
sa :
0PEI
Ilica 73
ZAGREB
Proda se travnik
v Mestnem logu. Poizve se v upravi »Slovenca« pod št. 3039.
Stavbne parcele
od 450 do 550 m'-' velike, na periferiii mesta, se poceni prodajo. Vodovod in elektrika na razpolago. - Pojasnila: I jubljana Zaloška cesta 21.
Kupimo
20 % kronske bone
kupuje A. Krische, Ljubljana, Ilirska ulica 21.
Kupim
večjo množino cepljenih trt, na Rip Portalis in Gothe 9. — Ponudbe na Ivan Kos, Slov, Bistrica.
Pisa'nî stroj
»Wellington«, rabljen in še dobro ohranjen, se proda po nizki ceni, Fr. Alatič, Maribor, Valva-zorjeva ulica 36.
Stroj za pletenje
(Strickmaschine) eden za volno, eden za pavolo, star, dobro ohranicn, se po nizki ceni proda. Več v inser. odd. »Slovenca« pod štev. 3059.
Dežne plašče
za dame in gospode pelerine za dečke in odra-sle tople podloge k dežnim plaščem itd kupite najbolje v špecijalr.i trgovini Jančigai. Tavčaneva Sodnal 1 naspr ti kavarne »Evropa«
Krušno moko in
гжеп- moko
vedno svežo, kupite zelo ugodno pri
A. VOLK, LJUBLJANA
ltcsljcvn cesln S4.
iBznati
jekarne Ur. G. lJICGOLi ia v LJUBLJANI krepči islabele. malokrvne odrasle in otroke
Kurja očesa
Majboljse .urjim očesom CLA ie mast
sredstvo proti ,VEN
lobllo v lekarnah dro-'erijab ali naravnost i?
vornice in ijlavneeo skladišča
li HRNIAK
eharnar - SI&AH
Prva celotna izdaja I Doktorja Franceta Prešerna
zbrano delo
Cena Din 40-—, eleg vezana Din 55'— Jugoslovanska knjigarna v Ljubil« ni.
Potrti v neutolažljivi žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da ie naš iskrenoljubljeni, nenadomestljivi in skrbni soprog, brat in svak, gospod
KAREL PERHAVC
posestnik in major v pokoju
danes, dne 4. marca popoldne, v 57. letu nenadoma umrl po kratki in mučni bolezni.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo ob 4 popoldne iz Trške gore na mestno pokopališče v Krškem. Trška gora - Krško, dne 14. marca 1930.
Žalujoči ostali.
Ir				
				
	■ммшшн	КОННШНШ5	имииаиЕагки	■■■
Štirisedežni avto
v popolnoma dobrem stanju, lep, zaprt, takoj prodam. Cena 15.000 Din. -•oa)Cjio-[ 'ejog bujijsoq
Čez 7000 redkih
in več tisoč knjig drugih jezikov proda ugodno največja antikvariat-knji-garna Hinko Ševar-ja v Ljubljani, nasproti šentjakobske šole.
čebulček
lep, droben, kupimo vsako množino. Sever & Komp., Ljubliana.
г^ povsod
STIIDEDAKIR e IRSKIN
IŠČEJO SE ZASTOPNIKI ZA SLOVENIJO
Adresa:
SlflDEMKEB
ZAGREB -Jurišićeva ul. 3
Za Jug.ifilovanskti tiskarno « Ljubljani Knrel tet
Izdajatelj ivau Uakoieo,