2020 Redno letno poročilo Redno letno poročilo za leto 2020 PRVI DEL Ljubljana, april 2021 III Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti Predgovor predstojnika Zagovornika načela enakosti Redno letno poročilo za leto 2020 je sestavljeno iz dveh vsebinsko ločenih in zaključenih delov. Prvi del poročila predstavlja pregled delovanja organa v lanskem letu, tako na posamičnih primerih kot tudi na družbeni ravni. Vsebuje statistične podatke o opravljenem delu v preteklem letu ter prikazuje širok razpon nalog, ki jih je Zagovornik opravil na področju enakopravnosti, enakih možnosti in enake obravnave. Drugi del poročila pa se podrobneje posveti pregledu rezultatov dela Zagovornika, in sicer po treh ključnih dimenzijah diskriminacije. Najprej predstavimo delo institucije po osebnih značilnostih, zaradi katerih je do diskriminacije prišlo (osebne okoliščine), kot so spol, starost, invalidnost itn. Predstavljeno je delo Zagovornika po posameznih družbenih področjih, kakor tudi po oblikah diskriminacije. Bralcem bo v pomoč poglavje o ministrstvih in drugih institucijah, na katere se nanašajo Zagovornikove ugotovitve in priporočila, s katerimi lahko te institucije znatno sistemsko prispevajo k zmanjševanju neenakopravnosti. Neodvisni organ za varstvo pred diskriminacijo tudi četrto leto zapored beleži povečanje števila prejetih prijav primerov domnevne diskriminacije in predlogov sistemskih rešitev v obliki priporočil. Iz poročila je razvidno, da smo bili, pri reševanju težav posameznikov kot tudi pri sodelovanju z državo in civilno družbo, kljub zahtevnim razmeram uspešni. Na Zagovornikovo delo je v preteklem letu pomembno vplivala tudi epidemija. Ljudem je prinesla številne težave in skrbi. Zaradi stisk prebivalcev Slovenije smo tudi pri Zagovorniku opravili več svetovanj, prejeli in obravnavali smo več prijav diskriminacije in pripravili več priporočil za izboljšanje položaja tistih skupin ljudi, ki so v epidemiji še bolj ranljive. Redno letno poročilo za leto 2020 na celovit način predstavlja prispevek Zagovornika k družbi enakih možnosti. Ob tej priložnosti se za profesionalno in prizadevno delo zahvaljujem zaposlenim. Zahvaljujem pa se tudi vsem, ki še naprej podpirajo delovanje, dejavnosti in razvoj Zagovornika načela enakosti. Miha Lobnik ZAGOVORNIK NAČELA ENAKOSTI Ljubljana, april 2021 V VSEBINA REDNEGA LETNEGA POROČILA ZA LETO 2020 Vsebina prvega dela 1 DELOVANJE ORGANA 2 DEJAVNOSTI ORGANA 3 DELO ZAGOVORNIKA S POSAMEZNIMI PRIMERI 4 SVETOVANJE, INFORMIRANJE IN PODPORA 5 ZASTOPANJE IN SPREMLJANJE V SODNIH POSTOPKIH 6 UGOTAVLJANJE DISKRIMINACIJE 7 STATISTIKA SVETOVANJ IN UGOTAVLJANJA DISKRIMINACIJE 8 OCENE DISKRIMINATORNOSTI PREDPISOV 9 VARSTVO PRED DISKRIMINACIJO NA DRUŽBENI RAVNI 10 PODATKI O VARSTVU PRED DISKRIMINACIJO PRI DRUGIH DRŽAVNIH ORGANIH 11 PRIPOROČILA ZAGOVORNIKA 12 UKREPI ZA ODPRAVO DISKRIMINACIJE IN SPODBUJANJE ENAKEGA OBRAVNAVANJA 13 RAZISKOVALNA DEJAVNOST ZAGOVORNIKA 14 SODELOVANJE ZAGOVORNIKA NA DRŽAVNI RAVNI 15 SODELOVANJE ZAGOVORNIKA S CIVILNO DRUŽBO 16 IZOBRAŽEVANJE, OSVEŠČANJE IN OBVEŠČANJE 17 MEDNARODNO SODELOVANJE ZAGOVORNIKA 18 VARSTVO PRED DISKRIMINACIJO NA PODROČJU UMETNE INTELIGENCE VI Vsebina drugega dela 1 1.1 1.2 1.3 1.4 1.5 1.6 1.7 1.8 1.9 1.10 1.11 1.12 OSEBNE OKOLIŠČINE DISKRIMINACIJE SPOL NARODNOST RASA ALI ETNIČNO POREKLO JEZIK VERA ALI PREPRIČANJE INVALIDNOST STAROST SPOLNA USMERJENOST, SPOLNA IDENTITETA IN SPOLNI IZRAZ DRUŽBENI POLOŽAJ PREMOŽENJSKO STANJE IZOBRAZBA DRUGE OSEBNE OKOLIŠČINE 2 2.1 2.2 2.3 2.4 2.5 2.6 2.7 2.8 2.9 2.10 2.11 2.12 2.13 2.14 2.15 2.16 2.17 2.18 2.19 2.20 MINISTRSTVA IN DRUGE INSTITUCIJE MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI (MDDSZ) MINISTRSTVO ZA FINANCE (MF) MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO (MGRT) MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO (MZI) MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORT (MIZŠ) MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO (MJU) MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO (MKGP) MINISTRSTVO ZA KULTURO (MK) MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE (MNZ) MINISTRSTVO ZA OBRAMBO (MORS) MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR (MOP) MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE (MP) MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE (MZ) MINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVE (MZZ) VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE URAD VLADE ZA NARODNOSTI URAD VLADE ZA OSKRBO IN INTEGRACIJO MIGRANTOV URAD VLADE ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE ZDRUŽENJA OBČIN IN OBČINE 3 3.1 3.2 3.3 3.4 3.5 3.6 3.7 OBLIKE DISKRIMINACIJE NEPOSREDNA DISKRIMINACIJA POSREDNA DISKRIMINACIJA NADLEGOVANJE SPOLNO NADLEGOVANJE NAVODILA ZA DISKRIMINACIJO POZIVANJE K DISKRIMINACIJI VIKTIMIZACIJA VII Kazalo VIII 1 DELOVANJE ORGANA 16 1.1 PRAVNE PODLAGE ZA DELOVANJE ZAGOVORNIKA NAČELA ENAKOSTI 17 1.2 POSLOVANJE IN DELOVANJE ZAGOVORNIKA V LETU 2020 18 2 DEJAVNOSTI ORGANA 20 2.1 KLJUČNE FUNKCIJE ORGANOV ZA ENAKOST 21 2.2 PREGLED IZVAJANJA NALOG IN DEJAVNOSTI PO 21. ČLENU ZVARD 22 3 DELO ZAGOVORNIKA S POSAMEZNIMI PRIMERI 32 3.1 PRAVNA PODLAGA ZA DELO S POSAMEZNIMI PRIMERI 33 3.2 3.2.1 3.2.2 3.2.3 3.2.4 3.2.5 TEMELJNI POJMI Obstoj diskriminacije Namen diskriminirati Osebne okoliščine Področja družbenega življenja Oblike diskriminacije 34 34 34 35 36 37 3.3 PRISTOJNOSTI ORGANA V POSAMEZNIH PRIMERIH 38 4 SVETOVANJE, INFORMIRANJE IN PODPORA 40 4.1 POSTOPEK SVETOVANJA PRI ZAGOVORNIKU 41 4.2 URADNE URE IN KOMUNIKACIJA S STRANKAMI 42 4.3 STATISTIKA SVETOVANJ, INFORMIRANJ IN PODPORE 43 5 ZASTOPANJE IN SPREMLJANJE V SODNIH POSTOPKIH 44 5.1 O ZASTOPANJU IN SPREMLJANJU V SODNIH POSTOPKIH 45 5.2 PRVI PRIMER ZASTOPANJA STRANKE PRED SODIŠČEM 46 5.3 INTERVENCIJA ZAGOVORNIKA KOT TRETJE STRANKE PRED EVROPSKIM SODIŠČEM ZA ČLOVEKOVE PRAVICE 47 IX 6 UGOTAVLJANJE DISKRIMINACIJE 48 6.1 POSTOPEK UGOTAVLJANJA DISKRIMINACIJE PRI ZAGOVORNIKU 49 6.2 POSTOPKI, SPROŽENI PO URADNI DOLŽNOSTI 50 6.3 STATISTIKA POSTOPKOV UGOTAVLJANJA DISKRIMINACIJE 52 6.4 SODNI POSTOPKI PRED UPRAVNIM SODIŠČEM REPUBLIKE SLOVENIJE 54 6.5 6.5.1 6.5.2 6.5.3 6.5.4 6.5.5 RAVNANJA, KI NE POMENIJO DISKRIMINACIJE V SMISLU ZVARD Izjeme od prepovedi diskriminacije Osebna izbira in ne osebna okoliščina Odsotnost posega v pravice, pravne interese ali ugodnosti Ravnanje, ki ne posega v pravice drugih Razlika med diskriminacijo in drugimi krivicami oziroma nepravilnostmi 55 55 57 57 57 58 6.6 6.6.1 6.6.2 OMEJITVE ZA UGOTAVLJANJE DISKRIMINACIJE PRED ZAGOVORNIKOM Postopki pred drugimi državnimi organi Zasebna in druga razmerja zunaj pravnega urejanja 59 59 59 7 STATISTIKA SVETOVANJ IN UGOTAVLJANJA DISKRIMINACIJE 60 7.1 METODOLOŠKO POJASNILO 61 7.2 STATISTIKA ZAKLJUČENIH ZADEV V LETU 2020 62 7.3 STATISTIKA PO OSEBNIH OKOLIŠČINAH 63 7.4 STATISTIKA PO PODROČJIH DRUŽBENEGA ŽIVLJENJA 65 7.5 STATISTIKA PO OBLIKAH DISKRIMINACIJE 67 7.6 VLOGA IN PRISPEVEK ZAGOVORNIKA PRI REŠEVANJU POSAMEZNIH PRIMEROV 68 8 OCENE DISKRIMINATORNOSTI PREDPISOV 72 8.1 PRAVNA PODLAGA ZA OCENE DISKRIMINATORNOSTI PREDPISOV 73 8.2 8.2.1 8.2.2 8.2.3 8.2.4 PREGLED OCEN DISKRIMINATORNOSTI PREDPISOV Ocene o diskriminatornosti predpisov Ocene o nediskriminatornosti predpisov Zavrnjeni predlogi za oceno o diskriminatornosti predpisov Ocene o diskriminatornosti predpisov v obravnavi 74 74 75 78 80 X 9 VARSTVO PRED DISKRIMINACIJO NA DRUŽBENI RAVNI 84 9.1 PRAVNA PODLAGA VARSTVA PRED DISKRIMINACIJO NA DRUŽBENI RAVNI 85 10 PODATKI O VARSTVU PRED DISKRIMINACIJO PRI DRUGIH DRŽAVNIH ORGANIH 88 10.1 PRAVNA PODLAGA IN NAČIN ZBIRANJA PODATKOV 89 10.2 10.2.1 10.2.2 10.2.3 10.2.4 10.2.5 OBRAVNAVANI PRIMERI DISKRIMINACIJE – INŠPEKTORATI Inšpektorat RS za delo Inšpektorat RS za obrambo Inšpektorat RS za šolstvo in šport Tržni inšpektorat RS Analiza podatkov o primerih diskriminacije, ki so jih predložili inšpektorati 90 91 93 94 95 96 10.3 10.3.1 OBRAVNAVANI PRIMERI DISKRIMINACIJE – POLICIJA Prekrški po Zakonu o varstvu javnega reda in miru – Vzbujanje nestrpnosti Kazniva dejanja po 131. členu Kazenskega zakonika – Kršitev enakopravnosti Kazniva dejanja po 297. členu Kazenskega zakonika – Spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti 97 100 10.4 OBRAVNAVANI PRIMERI DISKRIMINACIJE – TOŽILSTVO 101 10.5 OBRAVNAVANI PRIMERI DISKRIMINACIJE – SODIŠČA 103 11 PRIPOROČILA ZAGOVORNIKA 110 11.1 PRAVNA PODLAGA IN NAMEN PRIPOROČIL 111 11.2 11.2.1 11.2.2 11.2.3 PRIPOROČILA ZAGOVORNIKA Priporočila na predlagane zakone in druge predpise Priporočila na veljavne zakone in druge predpise Priporočila za spodbujanje enakega obravnavanja 113 114 116 117 12 UKREPI ZA ODPRAVO DISKRIMINACIJE IN SPODBUJANJE ENAKEGA OBRAVNAVANJA 122 12.1 PRAVNA PODLAGA IN NAMEN POSEBNIH UKREPOV 123 12.2 IZVAJANJE POSEBNIH UKREPOV PO MINISTRSTVIH IN VLADNIH SLUŽBAH 125 10.3.2 10.3.3 98 99 XI 13 RAZISKOVALNA DEJAVNOST ZAGOVORNIKA 130 13.1 POMEN RAZISKAV ZA DELO ZAGOVORNIKA 131 13.2 PREGLED RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI ZAGOVORNIKA 134 13.3 13.3.1 13.3.2 13.3.3 13.3.4 13.3.5 13.3.6 RAZISKAVA O DOJEMANJU IN IZKUŠNJAH Z DISKRIMINACIJO V SLOVENIJI 2020 O javnomnenjski raziskavi Opis vzorca anketirancev Strpnost in stališča o diskriminaciji Dojemanje diskriminacije Izkušnje z diskriminacijo Poznavanje in prepoznavnost Zagovornika 135 135 135 136 136 138 139 13.4 RAZISKAVA DOSTOPNOST ZAVAROVANJ ZA LJUDI, KI ŽIVIJO S HIVOM 140 13.5 RAZMERE V DOMOVIH ZA STAREJŠE V PRVEM VALU EPIDEMIJE COVID-19 141 13.6 13.6.1 CILJNA RAZISKOVALNA PROJEKTA Strukturna diskriminacija kot ovira pri doseganju cilja dostojnega življenja za vse Zmanjševanje in odpravljanje diskriminacije na podlagi etničnega porekla, rase ali vere 143 144 13.7 POIZVEDBE ZAGOVORNIKA 145 14 SODELOVANJE ZAGOVORNIKA NA DRŽAVNI RAVNI 146 14.1 14.1.1 14.1.2 14.1.3 14.1.4 VLOGA IN POMEN SODELOVANJA Predsednik Republike Slovenije Državni zbor Republike Slovenije Državni svet Republike Slovenije Vlada Republike Slovenije 147 148 149 150 151 15 SODELOVANJE ZAGOVORNIKA S CIVILNO DRUŽBO 152 15.1 IZZIVI DISKRIMINACIJE Z VIDIKA ORGANIZACIJ CIVILNE DRUŽBE 153 13.6.2 XII 143 16 IZOBRAŽEVANJE, OSVEŠČANJE IN OBVEŠČANJE 156 16.1 VLOGA IN POMEN IZOBRAŽEVANJA TER KOMUNIKACIJE 157 16.2 IZOBRAŽEVANJE 158 16.3 OSVEŠČANJE ZAGOVORNIKA Z UDELEŽBO NA DOGODKIH 159 16.4 OSVEŠČANJE ZAGOVORNIKA Z LASTNIMI GRADIVI 160 16.5 OBVEŠČANJE ZAGOVORNIKA 162 17 MEDNARODNO SODELOVANJE ZAGOVORNIKA 164 17.1 PRAVNA PODLAGA IN POMEN MEDNARODNEGA SODELOVANJA 165 17.2 17.2.1 17.2.2 17.2.2.1 17.2.2.2 17.2.2.3 17.2.2.4 17.2.2.5 17.2.2.6 17.2.3 EVROPSKA MREŽA ORGANOV ZA ENAKOST – EQUINET Letno zasedanje Generalne skupščine Equineta Delovne skupine Equineta Delovna skupina za oblikovanje politik Delovna skupina za pravo enakosti Delovna skupina za enakost spolov Delovna skupina za komunikacijske strategije Delovna skupina za raziskave in zbiranje podatkov Equinetova skupina za svobodo gibanja Seminarji in druge aktivnosti v okviru Equineta 166 166 167 167 168 168 169 169 170 170 17.3 17.3.1 17.3.2 EVROPSKA KOMISIJA Skupina na visoki ravni za nediskriminacijo, enakost in raznolikost Drugi dogodki v organizaciji Evropske komisije 172 173 174 17.4 AGENCIJA EVROPSKE UNIJE ZA TEMELJNE PRAVICE 176 17.5 SVET EVROPE 177 17.6 ORGANIZACIJA ZDRUŽENIH NARODOV 179 17.7 17.7.1 17.7.2 MEDNARODNA IZMENJAVA INFORMACIJ V ZVEZI Z DISKRIMINACIJO V okviru Delovne skupine Equineta za pravo enakosti Druge mednarodne izmenjave informacij 180 180 182 17.8 MREŽA ORGANOV ZA ENAKOST V JUGOVZHODNI EVROPI 185 17.9 DRUGI MEDNARODNI DOGODKI 186 17.10 DVOSTRANSKO SODELOVANJE ZAGOVORNIKA 188 XIII 18 VARSTVO PRED DISKRIMINACIJO NA PODROČJU UMETNE INTELIGENCE 190 18.1 RESOLUCIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA O ETIČNEM OKVIRU ZA UMETNO INTELIGENCO, ROBOTIKO IN SORODNE TEHNOLOGIJE 192 18.2 BELA KNJIGA EVROPSKE KOMISIJE O UMETNI INTELIGENCI 193 18.3 POSEBNO POROČILO EQUINETA: PRAVNO UREJANJE ZA ENAKOPRAVNO UMETNO INTELIGENCO – NOVA VLOGA ZA ORGANE ZA ENAKOST 194 PRISPEVEK ZAGOVORNIKA K NACIONALNEMU PROGRAMU SPODBUJANJA RAZVOJA IN UPORABE UMETNE INTELIGENCE 199 KRATICE IN OKRAJŠAVE 208 18.4 19 XIV XV 1 DELOVANJE ORGANA 16 1.1 Pravne podlage za delovanje Zagovornika načela enakosti Varstvo pred diskriminacijo, kot jo opredeljuje Zakon o varstvu pred diskriminacijo1 (ZVarD), je ena temeljnih človekovih pravic, utemeljenih s 14. členom Ustave Republike Slovenije2 (Ustava). Za uresničevanje te temeljne človekove pravice je v skladu z ZVarD ključna vloga Zagovornika načela enakosti (Zagovornik) kot samostojnega državnega organa. Tako je Državni zbor Republike Slovenije (Državni zbor) 21. aprila 2016 sprejel ZVarD, ki je stopil v veljavo 24. maja 2016. ZVarD predstavlja nacionalno pravno podlago za nastanek novega samostojnega državnega organa Zagovornika. Ob tem je ZVarD odpravil kršitev prava Evropske unije (EU) zaradi neizpolnjevanja evropskih direktiv o enakosti, zaradi česar je bil proti Republiki Sloveniji (RS) tudi formalno uveden postopek (kršitev št. 2014/2093). V skladu s pravnim redom EU Zagovornik opravlja naloge organa za enakost, s čimer Slovenija zagotavlja izvajanje 15., 21., 23. in 39. člena Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in ustrezen prenos naslednjih direktiv: • • • • • Direktiva Sveta 2000/43/ES o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost; Direktiva Sveta 2000/78/ES o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu; Direktiva Sveta 2004/113/ES o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi; Direktiva 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (preoblikovano); Direktiva 2014/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o ukrepih za lažje uresničevanje pravic, podeljenih delavcem v okviru prostega gibanja delavcev. ZAGOVORNIK IZPOSTAVLJA 14. člen Ustave Republike Slovenije (enakost pred zakonom) V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katero koli drugo osebno okoliščino. Vsi so pred zakonom enaki. 1 2 1 Uradni list RS, št. 33/16 in 21/18 – ZNOrg Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99 in 75/16 – UZ70a Delovanje organa 17 1.2 Poslovanje in delovanje Zagovornika v letu 2020 V skladu s sprejetim proračunom je v letu 2020 Zagovornik razpolagal z 1.141.888 evri. Zaradi izredne situacije – razglasitve epidemije nalezljive bolezni COVID-19 in močno poslabšanih kazalnikov gospodarskih gibanj – se je Vlada RS skladno z Zakonom o javnih financah in Zakonom o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 odločila zadržati izvrševanje proračuna za leto 2020 ter izvesti ukrep proporcionalnega zmanjšanja pravic porabe v višini 30 odstotkov postavke materialnih sredstev. Zagovornik je tako za zmanjševanje posledic epidemije namenil 78.620 evrov. Z rebalansom proračuna za leto 2020 je Državni zbor RS na predlog Vlade RS za delovanje Zagovornika namenil 1.141.888 evrov. S tem je Vlada RS konstruktivno odgovorila na predlog Zagovornika, da za izvedbo predvidenih raziskav nujno potrebuje 78.620 evrov sredstev. Ministrstvo za finance (MF) je 7. decembra 2020 naslovilo prošnjo za prerazporeditev prostih pravic porabe v proračunsko rezervo, torej sredstev, ki so konec leta posameznim proračunskim uporabnikom preostale v proračunu. Zagovornik je prispeval k povečanju sredstev v proračunsko rezervo v višini 10.000 evrov. V proračunskem letu 2020 je Zagovornik za izvajanje svojih zakonsko določenih nalog uporabil 1.131.550 evrov. Od tega je bilo za kadre namenjenih 869.991 evrov, za materialne stroške 239.979 evrov ter 21.579 evrov za investicije in investicijsko vzdrževanje. Na dan 31. decembra 2020 je bilo pri Zagovorniku, poleg predstojnika zaposlenih 22 javnih uslužbencev. Ob razglašeni epidemiji nalezljive bolezni COVID-19, ki je skoraj v celoti zaznamovala leto 2020, je Zagovornik v skladu z navodili poskrbel za nemoteno delovanje organa ter se sproti odzival na potrebe zagotavljanja zdravja in varnosti tako, da je ob upoštevanju potreb ter obvestil državnih organov organiziral učinkovit delovni proces tudi kot delo od doma. 18 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del 1 Delovanje organa 19 2 DEJAVNOSTI ORGANA 20 2.1 Ključne funkcije organov za enakost Priporočila Evropske komisije o standardih za organe za enakost iz junija 2018 in Splošna priporočila Sveta Evrope (SE) o organih za enakost za boj proti rasizmu in nestrpnosti na nacionalni ravni iz februarja 2018 predstavljajo tri ključne funkcije organov za enakost. Tem sledi tudi Zagovornik načela enakosti (Zagovornik). Informiranje, svetovanje in zagovorništvo Nudenje neodvisne pomoči in podpore diskriminiranim, svetovanje in sodelovanje v nekaterih izbranih sodnih postopkih. Poleg tega 38. člen Zakona o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD) Zagovorniku omogoča tudi postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti pri ustavnem sodišču. Več o tem v naslednjih poglavjih: 3. Delo Zagovornika s posameznimi primeri; 4. Svetovanje, informiranje in podpora; 5. Zastopanje in spremljanje v sodnih postopkih; 7 Statistika svetovanj in ugotavljanja diskriminacije; 8 Ocene diskriminatornosti predpisov. Sprejemanje prijav in ugotavljanje diskriminacije Ugotavljanje diskriminacije v posamičnih primerih, kjer organ preiskuje in ugotavlja/odloča, ali je v določenem primeru šlo za diskriminacijo; (postopek poteka na način upravnega postopka in se zaključi z ugotovitveno odločbo). Več o tem v poglavju 3. Delo Zagovornika s posameznimi primeri; 6 Ugotavljanje diskriminacije; 7 Statistika svetovanj in ugotavljanja diskriminacije. Raziskovanje, spremljanje, izdajanje priporočil in osveščanje Sistemsko delo, ki vključuje raziskovanje in analize stanja diskriminacije na nacionalni ravni, na podlagi česar se pripravijo objave neodvisnih poročil, priporočil in predlogov posebnih ukrepov. Sistemske naloge vključujejo tudi: spremljanje splošnega stanja, osveščanje, izobraževanje in izmenjavo razpoložljivih informacij znotraj Evropske unije ter drugo mednarodno sodelovanje. Več o tem v poglavjih od 9 Varstvo pred diskriminacijo na družbeni ravni do vključno poglavja 17 Mednarodno sodelovanje Zagovornika. Zagovornik v skladu z 19. členom ZVarD: »… deluje kot samostojen državni organ s pristojnostmi, kot jih določa ta zakon. Zagovornik opravlja svoje naloge po tem zakonu ali po drugih zakonih samostojno v okviru in na podlagi ustave in zakonov.« 21. člen ZVarD natančneje opisuje naloge in pooblastila Zagovornika, zato je zaradi večje preglednosti opravljenega dela, za vsako od zakonsko določenih obveznosti iz 21. člena, predstavljena kratka obrazložitev opravljenih nalog v preteklem letu. 2 Dejavnosti organa 21 2.2 Pregled izvajanja nalog in dejavnosti po 21. členu ZVarD V nadaljevanju je zbirni pregled dejavnosti oziroma nalog organa, ki izhajajo iz 21. člena ZVarD, in njihove realizacije v letu 2020. Dejavnosti so potekale v več oddelkih. Sistemske naloge je izvajal Oddelek za sistemsko spremljanje, ozaveščanje in preventivo na področju diskriminacije (oddelek A), ki vključuje tudi mednarodno sodelovanje. Naloge na področju svetovanja in ugotavljanja diskriminacije je izvajal Oddelek za ugotavljanje diskriminacije, svetovanje in zagovorništvo (oddelek B). Koordinacijo med oddelki in predstojnikom organa je opravljal Kabinet Zagovornika (kabinet). Oddelek za splošne, kadrovske in finančne zadeve (oddelek D) je opravljal vse naloge sekretariata in administrativno-tehnične podpore. I. Opravljanje neodvisnih raziskav o položaju oseb z določeno osebno okoliščino, zlasti spola, narodnosti, rase ali etničnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti in spolne usmerjenosti ter ostalih vprašanj glede diskriminacije oseb z določeno osebno okoliščino (prva alineja 21. člena ZVarD) Vprašanje Koliko in kakšne neodvisne raziskave so bile izvedene v letu 2020? Odgovor V letu 2020 je Zagovornik izvedel tri neodvisne raziskave. Pojasnilo Zagovornik je v letu 2020 opravil tri neodvisne raziskave: • javnomnenjsko raziskavo Dojemanje in izkušnje z diskriminacijo v Sloveniji v letu 2020; • raziskavo Dostopnost zavarovanj za ljudi, ki živijo s hivom; • raziskavo Razmere v domovih za starejše v prvem valu epidemije COVID-19. Izvedba To dejavnost je v koordinaciji kabineta3 izvajal oddelek A4. Poglavje 13. Raziskovalna dejavnost Zagovornika 3 4 22 Kabinet – Kabinet Zagovornika Oddelek A – Oddelek za sistemsko spremljanje, ozaveščanje in preventivo na področju diskriminacije Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del II. Objavljanje neodvisnih poročil in dajanje priporočil državnim organom, lokalnim skupnostim, nosilcem javnih pooblastil, delodajalcem, gospodarskim subjektom in drugim subjektom o ugotovljenem položaju oseb z določeno osebno okoliščino, in sicer glede preprečevanja in odpravljanja diskriminacije ter sprejemanja posebnih in drugih ukrepov za odpravo diskriminacije (druga alineja 21. člena ZVarD) Vprašanje Koliko neodvisnih poročil je bilo pripravljenih (objavljenih) v letu 2020? Odgovor Zagovornik je v letu 2020 pripravil in objavil dve neodvisni poročili. Pojasnilo Zagovornik je v letu 2020 pripravil in objavil eno redno letno poročilo za leto 2019 ter eno posebno poročilo. Redno letno poročilo za leto 2019 je bilo predstavljeno v Državnem zboru na 23. redni seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, 1. oktobra 2020; na 31. seji Državnega sveta, 1. julija 2020, ter na 39. seji Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, 20. maja 2020. V letu 2020 je Zagovornik pripravil in objavil tudi Posebno poročilo o položaju interspolnih ljudi v medicinskih postopkih, ki je bilo predstavljeno na istih sejah Državnega zbora in Državnega sveta kot redno letno poročilo. Izvedba To dejavnost so v koordinaciji s predstojnikom izvajali kabinet ter oddelka A in B. Poglavje Obe neodvisni poročili sta objavljeni kot samostojni publikaciji in dosegljivi na spletni strani www.zagovornik.si pod zavihkom: Izdelki Zagovornika. Vprašanje Koliko priporočil je bilo izdanih (ter komu) v zvezi s položajem oseb z določeno osebno okoliščino (katero) glede preprečevanja / odpravljanja diskriminacije v letu 2020? Odgovor V letu 2020 je Zagovornik izdal 48 priporočil. Pojasnilo 25 priporočil je bilo izdanih glede zakonov in drugih predpisov, 23 priporočil pa je bilo namenjenih spodbujanju enakega obravnavanja. Od 48 priporočil jih je bilo 43 naslovljenih na različna ministrstva, državne organe in lokalne skupnosti ter javne agencije in zavode, štiri priporočila so bila poslana gospodarskim družbam, eno priporočilo pa nevladnim organizacijam. Priporočila, ki so vključevala osebno okoliščino, so se največkrat nanašala na: invalidnost (17), zdravstveno stanje (14), premoženjsko stanje (11), starost (8), državljanstvo (7), narodnost in etnično poreklo (6), družbeni položaj (6), starševstvo (5), po eno priporočilo se je nanašalo na spol, spolno usmerjenost, jezik in izobrazbo, v sedmih primerih pa na splošno varstvo pred diskriminacijo. 5 Izvedba To dejavnost sta v koordinaciji s predstojnikom in kabinetom izvajala oddelek A in B5. Poglavje 11. Priporočila Zagovornika Oddelek B – Oddelek za ugotavljanje diskriminacije, svetovanje in zagovorništvo 2 Dejavnosti organa 23 III. Opravljanje nalog inšpekcijskega nadzora na podlagi predlogov iz 5. poglavja tega zakona glede spoštovanja določb tega ali drugega zakona, ki določa njegovo pristojnost (tretja alineja 21. člena ZVarD) Vprašanje Koliko predlogov za ugotavljanje diskriminacije iz 5. poglavja ZVarD je v letu 2020 obravnaval Zagovornik? Odgovor V letu 2020 je Zagovornik obravnaval 129 predlogov za obravnavo diskriminacije. Pojasnilo V letu 2020 je Zagovornik obravnaval 129 predlogov za obravnavo diskriminacije, od tega je zaključil 64 primerov. V letu 2020 je Zagovornik izdal 40 odločb in 12 sklepov, od tega deset sklepov o ustavitvi postopka in en sklep o zavrženju zadeve. V devetih zadevah, ki jih je Zagovornik zaključil z izdajo odločbe, je bila diskriminacija ugotovljena, v 14. zadevah diskriminacija ni bila ugotovljena, v 17. zadevah pa je bila izdana zavrnilna odločba. V letu 2020 je Upravno sodišče izdalo prvo sodbo zaradi odločb Zagovornika, s katero je v celoti potrdilo stališče Zagovornika, da obračunavanja poslovne uspešnosti ali božičnic glede na prisotnost delavca na delovnem mestu pomeni posredno diskriminacijo zaradi spola, starševstva in zdravstvenega stanja. Na dan 31. decembra 2020 je pred Upravnim sodiščem potekalo še pet postopkov, v katerih so stranke v upravnem postopku izpodbijale odločbo, ki jo je izdal Zagovornik. Primeri se nanašajo na naslednje tematike: • diskriminacija pravne osebe zaradi vere ali prepričanja pri dostopu do storitev oglaševanja; • diskriminacija kupca zaradi rase ali narodnosti v okviru obravnave varnostnikov v trgovini; • diskriminacija osebe, ki živi s hivom, pri dostopu do zobozdravstvenega varstva; • diskriminacija žensk v zaporskem sistemu; • obravnava športnega trenerja v okviru ene od športnih zvez. Zagovornik je v letu 2020 drugim inšpektoratom in organom odstopil sedem zadev. Poleg tega je Zagovornik v letu 2020 izdal pet predlogov za uvedbo prekrškovnega postopka pristojnim inšpekcijam. Izvedba To dejavnost je v koordinaciji s predstojnikom in kabinetom izvajal oddelek B. Poglavje 3. Delo Zagovornika s posameznimi primeri 6. Ugotavljanje diskriminacije 7. Statistika svetovanj in ugotavljanja diskriminacije 24 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del IV. Zagotavljanje neodvisne pomoči diskriminiranim osebam pri uveljavljanju njihovih pravic glede varstva pred diskriminacijo v smislu svetovanja in pravne pomoči strankam v drugih upravnih in sodnih postopkih, povezanih z diskriminacijo (četrta alineja 21. člena ZVarD) Vprašanje Koliko diskriminiranim osebam je bila v letu 2020 zagotovljena neodvisna pomoč v upravnih in drugih sodnih postopkih, povezanih z diskriminacijo? Odgovor V letu 2020 je Zagovornik zagotavljal neodvisno pomoč 264 ljudem. Pojasnilo Zagovornik je v letu 2020 opravil približno 1.700 ur svetovanja, v katerih je svetovanje in pravno pomoč nudil 264 ljudem. Zagovornik je v letu 2020 skupno izvedel 449 posameznih svetovanj in pravne pomoči, od tega 175 telefonskih in 274 pisnih svetovanj. Izvedba To dejavnost je v koordinaciji s predstojnikom in kabinetom izvajal oddelek B. Poglavje 3. Delo Zagovornika s posameznimi primeri 4. Svetovanje, informiranje in podpora 7. Statistika svetovanj in ugotavljanja diskriminacije 2 Dejavnosti organa 25 V. Osveščanje splošne javnosti o diskriminaciji in ukrepih za njeno preprečevanje (peta alineja 21. člena ZVarD) Vprašanje Kako se je v letu 2020 osveščalo splošno javnost o diskriminaciji in ukrepih za njeno preprečevanje? Odgovor Zagovornik je v skladu z mednarodnimi priporočili določil cilje komuniciranja, prednostne ciljne skupine, ključna sporočila ter različne komunikacijske poti. Osveščanje je potekalo čez celo leto. Pojasnilo Zagovornik je v letu 2020 postavil kot cilj osveščanja prepoznavnost organa v splošni javnosti in državni upravi ter širjenje informacij o varstvu pred diskriminacijo. Zagovornik o vseh svojih dejavnostih javnost obvešča na svoji spletni strani in družabnih omrežij Facebook in Twitter ter z nastopi predstojnika v medijih (18). Pripravil je tudi 36 sporočil za javnost in izdal sedem elektronskih novičnikov in e-novic. Zagovornik je za večjo preglednost in dostopnost vsebin preuredil strukturo in dopolnil vsebine spletne strani www.zagovornik.si, kjer je objavil 80 vesti o svojem delu. Zagovornik je leta 2020 izvedel devet izobraževalnih delavnic ali predavanj. Zaradi epidemije koronavirusne bolezni se je osredotočil predvsem na izobraževanje zainteresiranih javnosti. Zagovornik je osveščanje splošne javnosti izvajal tudi s sodelovanjem na 11 dogodkih s področja varstva pred diskriminacijo, ki so jih organizirali drugi sodelujoči. Na 314 organizacij civilne družbe je Zagovornik naslovil pisno poizvedbo, s katero je pridobil informacije o položaju oseb z določeno osebno okoliščino ter o diskriminaciji, kot jo zaznavajo organizacije civilne družbe na svojih področjih dela. S pismi podpore je podprl deset projektov, izvedel tri sestanke na pobudo predstavnikov organizacij, ki se ukvarjajo z različnimi osebnimi okoliščinami, se udeležil dveh dogodkov v organizaciji civilne družbe ter izvedel poglobljen intervju. Zagovornik je leta 2020 izdal osem publikacij, in sicer redno letno poročilo za leto 2019 (poslano 500 naslovnikom), posebno poročilo o položaju interspolnih ljudi v medicinskih postopkih (poslano 62 naslovnikom) in dvojezične povzetke rednega letnega poročila: slovensko-angleškega (poslan 67 naslovnikom), slovensko-italijanskega (poslan 79 naslovnikov) in slovensko-madžarskega (poslan 70 naslovnikom), ter dvojezične obrazce za prijavo diskriminacije v istih jezikih. Zagovornik je dodatno ciljano razdelil še približno 6.000 zloženk z osnovnimi informacijami o Zagovorniku, 2.000 zloženk o pravicah nosečnic in staršev, 1.000 slovensko-angleških obrazcev za prijavo diskriminacije, 625 slovensko-italijanskih obrazcev in 560 slovensko-madžarskih obrazcev. Izvedba To dejavnost je v koordinaciji s predstojnikom in kabinetom izvajal oddelek A. Poglavje 16. Izobraževanje, osveščanje in obveščanje 26 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del VI. Spremljanje splošnega stanja v Republiki Sloveniji na področju varstva pred diskriminacijo in položaja oseb z določenimi osebnimi okoliščinami (šesta alineja 21. člena ZVarD) Vprašanje Na kakšen način se je v letu 2020 spremljalo splošno stanje na področju varstva pred diskriminacijo in položaj oseb z določenimi osebnimi okoliščinami? Odgovor V letu 2020 je Zagovornik spremljal stanje na področju varstva pred diskriminacijo s poizvedbami, v kar je bilo vključenih okoli 437 različnih pravnih subjektov. Pojasnilo V letu 2020 je Zagovornik pozval 14 ministrstev in štiri organe v sestavi, da naj poročajo o sprejetih in izvajanih posebnih ukrepih. K sporočanju informacij o primerih diskriminacije, ki so jih obravnavali v letu 2020, je Zagovornik pozval 25 inšpekcijskih organov, Varuha človekovih pravic, Policijo, Vrhovno državno tožilstvo in 66 sodišč v Republiki Sloveniji. Poleg tega je Zagovornik izvedel več vsebinsko zaokroženih poizvedb glede: • zavarovalnih pogojev in obravnave ljudi, ki živijo s hivom; • zagotavljanja vključujočega izobraževalnega procesa ob postopnem odpiranju šol; • stanja diskriminacije pri organizacijah civilne družbe na njihovem področju dela; • preteklih pobud invalidskih organizacij glede dostopnosti volitev za osebe z invalidnostmi; • položaja oseb z motnjami v duševnem razvoju v socialnovarstvenih zavodih; • vključevanja romskega prebivalstva na lokalni ravni v Jugovzhodni Sloveniji in sobivanja romskega in ostalega prebivalstva v regiji; • podatkov o okužbah z novim koronavirusom v domovih za starejše. Izvedba To dejavnost sta v koordinaciji s predstojnikom in kabinetom izvajala oddelka A in B. Poglavje 10. Podatki o varstvu pred diskriminacijo pri drugih državnih organih 12. Ukrepi za odpravo diskriminacije in spodbujanje enake obravnave 13. Raziskovalna dejavnost Zagovornika 15. Sodelovanje Zagovornika s civilno družbo 2 Dejavnosti organa 27 VII. Predlaganje sprejetja posebnih ukrepov za izboljšanje položaja oseb, ki so v manj ugodnem položaju zaradi določene osebne okoliščine (sedma alineja 21. člena ZVarD) Vprašanje Kateri posebni ukrepi so bili v letu 2020 predlagani v sprejem za izboljšanje položaja oseb v manj ugodnem položaju zaradi določene osebne okoliščine (katere)? Odgovor Zagovornik v letu 2020 sprejetja posebnih ukrepov za odpravo diskriminacije ni predlagal. Je pa v letu 2020 izdal večje število priporočil ter pozval ministrstva k predložitvi podatkov o sprejetih in izvajanih posebnih ukrepih. Pojasnilo V letu 2020 Zagovornik sprejetja posebnih ukrepov za odpravo diskriminacije ni predlagal, saj se je prednostno osredotočil na okoliščine, v katerih so se znašle skupine oseb z določeno osebno okoliščino zaradi epidemije koronavirusne bolezni, zaradi česar je izdal večje število priporočil glede interventnih zakonov za ublažitev posledic epidemije. V letu 2020 je Zagovornik opravil tudi pregled prejetih odgovorov ministrstev in vladnih služb o izvedenih posebnih ukrepih. Zagovornik ugotavlja, da je za izvajanje posebnih ukrepov v smislu ZVarD ključnega pomena poznavanje in spremljanje položaja oseb z določeno osebno okoliščino, kar zahteva sistemsko in sistematično zbiranje ter obdelavo podatkov o enakopravnosti, enaki obravnavi in enakih možnostih (equality data). Izvedba To dejavnost je v koordinaciji s predstojnikom in kabinetom izvajal oddelek A. Poglavje 11. Priporočila Zagovornika 12. Ukrepi za odpravo diskriminacije in spodbujanje enake obravnave 28 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del VIII. Sodelovanje v sodnih postopkih zaradi diskriminacije v skladu s tem zakonom (osma alineja 21. člena ZVarD) Vprašanje V koliko in katerih sodnih postopkih je v letu 2020 v skladu z ZVarD sodeloval Zagovornik? Odgovor Zagovornik je v letu 2020 nadaljeval z zastopanjem stranke v enem sodnem postopku, ki ga je sprožil v letu 2019, prvič pa je v drugem primeru tudi interveniral v postopku pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. Pojasnilo Zagovornik je v letu 2020 nadaljeval z zastopanjem stranke v sodnem postopku, ki ga je sprožil v letu 2019. Tožba Zagovornika je bila vložena 3. oktobra 2019 pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, in sicer proti Društvu kolesarskih sodnikov Slovenije, ki tožniku ni več dopustilo sojenja na tekmovanjih zaradi dopolnjene starosti 70 let. Omejitev delovanja kolesarskih sodnikov na starost 70 let je tožena stranka kljub opozorilom tožnika vnesla v svoj statut. Tožena stranka kljub pozivu Zagovornika, ki je diskriminacijo predhodno ugotovil v ugotovitvenem upravnem postopku po ZVarD, diskriminatornega statuta ni spremenila. V tožbi je Zagovornik zatrjeval neposredno diskriminacijo zaradi starosti ter zahteval prenehanje diskriminacije (na način spremembe statuta in izdaje licence za kolesarskega sodnika), nadomestilo zaradi diskriminacije in objavo sodbe v medijih. Zagovornik je v letu 2020 prvič interveniral v postopku pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. Intervencijo tretje stranke (amicus curiae) sta vložila v zadevah Franc Toplak in Iztok Mrak proti Sloveniji (pritožbi št. 34591/19 in 42545/19). V zadevah sodišče ugotavlja, ali je Slovenija zagotovila primerno dostopnost volišč za osebe z invalidnostmi, ki uporabljajo invalidski voziček. Izvedba To dejavnost sta v koordinaciji s predstojnikom in kabinetom izvajala oddelka A in B. Poglavje 5. Zastopanje in spremljanje v sodnih postopkih 2 Dejavnosti organa 29 IX. Zagotavljanje izmenjave razpoložljivih informacij o diskriminaciji z organi Evropske unije (deveta alineja 21. člena ZVarD) Vprašanje Koliko in katere informacije je v letu 2020 izmenjeval Zagovornik na mednarodnem področju? Odgovor Zagovornik je v letu 2020 izvedel 42 medsebojnih izmenjav informacij o diskriminaciji v okviru Evropske unije in mednarodnih organizacij. Pojasnilo Zagovornik je v letu 2020 z evropskimi in mednarodnimi institucijami izvedel 42 medsebojnih izmenjav informacij z namenom spremljanja stanja diskriminacije. Od tega je opravil 15 izmenjav informacij z delovnimi skupinami Equineta in 27 z drugimi mednarodnimi organizacijami. V letu 2020 se je Zagovornik udeležil 50 mednarodnih strokovnih posvetov, konferenc in drugih dogodkov, večinoma po spletu. Sem sodi 22 srečanj v okviru združenja Equinet, 22 drugih mednarodnih dogodkov in srečanj ter šest dvostranskih dogodkov. V namen izmenjave informacij je Zagovornik v angleški jezik prevedel tudi povzetek rednega letnega poročila za leto 2019, ki je objavljen na spletni strani Zagovornika, izvode poročila pa je poslal članicam Equineta, tujim veleposlaništvom v Sloveniji in slovenskim veleposlaništvom v tujini. Izvedba Dejavnosti sta v koordinaciji s predstojnikom in kabinetom izvajala oddelka A in B. Poglavje 17. Mednarodno sodelovanje Zagovornika Vprašanje Na koliko mednarodnih dogodkih s področja varstva pred diskriminacijo je v letu 2020 sodeloval Zagovornik? Odgovor V letu 2020 se je Zagovornik udeležil 50 mednarodnih strokovnih posvetov, konferenc in drugih dogodkov. Pojasnilo V letu 2020 se je Zagovornik udeležil 50 mednarodnih strokovnih posvetov, konferenc in drugih dogodkov, večinoma po spletu. Sem sodi 22 srečanj v okviru združenja Equinet, 22 drugih mednarodnih dogodkov in srečanj ter šest dvostranskih dogodkov. Izvedba Dejavnosti sta v koordinaciji s predstojnikom in kabinetom izvajala oddelka A in B. Poglavje 17. Mednarodno sodelovanje Zagovornika 30 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del X. Opravljanje drugih nalog, določenih s tem zakonom (deseta alineja 21. člena ZVarD) Vprašanje Katere so druge naloge, določene s tem zakonom? Odgovor Med druge naloge, določene s tem zakonom, spada obravnava pobud za presojo ustavnosti (38. člen ZVarD). Vprašanje Koliko pobud za presojo ustavnosti je v letu 2020 obravnaval Zagovornik? Odgovor V letu 2020 je Zagovornik obravnaval 42 pobud za presojo ustavnosti. Pojasnilo Zagovornik je v letu 2020 prejel 33 novih pobud za začetek postopka ustavnosti oziroma zakonitosti. Skupaj z devetimi prenesenimi zadevami iz preteklih let je Zagovornik v letu 2020 obravnaval 42 ocen ustavnosti ali zakonitosti. Zagovornik je v letu 2020 sprejel 13 ocen diskriminatornosti predpisov. Od teh je v petih ocenah predpise ocenil za diskriminatorne, v osmih primerih pa diskriminatornosti predpisa ni prepoznal. Od petih primerov, pri katerih je predpise prepoznal za diskriminatorne, je v enem primeru podal zahtevo za presojo ustavnosti na Ustavno sodišče RS, v štirih primerih pa priporočila ustreznim organom za spremembo predpisa. V 17 zadevah podrobne ocene diskriminatornosti, za katere so stranke dale pobudo, ni izvedel, saj iz preliminarne analize diskriminacija iz predpisa ni izhajala. V leto 2021 je bilo v nadaljnjo obravnavo prenesenih 12 zadev. Izvedba To dejavnost je v koordinaciji s predstojnikom in kabinetom izvajal oddelek B. Poglavje 8. Ocene diskriminatornosti predpisov 2 Dejavnosti organa 31 3 DELO ZAGOVORNIKA S POSAMEZNIMI PRIMERI 32 3.1 Pravna podlaga za delo s posameznimi primeri Temeljni akt, na podlagi katerega Zagovornik načela enakosti (Zagovornik) izvaja svoja pooblastila, je Zakon o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD), ki opredeljuje personalno in materialno pristojnost Zagovornika. Personalna pristojnost se nanaša na vprašanje, kdo lahko uveljavlja varstvo pred diskriminacijo. To so predvsem fizične osebe ali skupine oseb. Pravna oseba lahko varstvo pred diskriminacijo uveljavlja le, če je izpostavljena diskriminaciji zaradi osebnih okoliščin fizičnih oseb, ki so povezane s to pravno osebo (3. odstavek 1. člena ZVarD), na primer kot njeni člani, ustanovitelji ali vodstvo oziroma upravljavci. Materialna pristojnost pa se nanaša na področja, na katerih je v Sloveniji diskriminacija prepovedana. ZVarD poleg tega opredeljuje tudi pristojnosti Zagovornika ter posamezne oblike diskriminacije, pri katerih lahko Zagovornik ukrepa (6.–12. člen). Postopke ugotavljanja diskriminacije Zagovornik vodi skladno z Zakonom o splošnem upravnem postopku (ZUP). Predlogi za obravnavo in vprašanja, ki jih prejema, se nanašajo na številna področja, ki so v Sloveniji obsežno zakonodajno normirana. Zato pri svojem delovanju Zagovornik uporablja tudi vse druge predpise, ki veljajo v Republiki Sloveniji – ustavo, zakone in podzakonske akte. ZAGOVORNIK IZPOSTAVLJA 15. člen Ustave Republike Slovenije (uresničevanje in omejevanje pravic) Človekove pravice in temeljne svoboščine se uresničujejo neposredno na podlagi ustave. Z zakonom je mogoče predpisati način uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kadar tako določa ustava, ali če je to nujno zaradi same narave posamezne pravice ali svoboščine. Človekove pravice in temeljne svoboščine so omejene samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa ta ustava. Zagotovljeni sta sodno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravica do odprave posledic njihove kršitve. Nobene človekove pravice ali temeljne svoboščine, urejene v pravnih aktih, ki veljajo v Sloveniji, ni dopustno omejevati z izgovorom, da je ta ustava ne priznava, ali da jo priznava v manjši meri. 3 Delo Zagovornika s posameznimi primeri 33 3.2 Temeljni pojmi 3.2.1 Obstoj diskriminacije ZVarD v 2. členu določa varstvo pred diskriminacijo zaradi različnih osebnih okoliščin na področjih družbenega življenja, pri uresničevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pri uveljavljanju pravic in obveznosti ter v drugih pravnih razmerjih na političnem, gospodarskem, socialnem, kulturnem, civilnem ali drugem področju. Diskriminacija pomeni vsako neupravičeno dejansko ali pravno neenako obravnavanje, razlikovanje, izključevanje ali omejevanje ali opustitev ravnanja zaradi osebnih okoliščin, ki ima za cilj ali posledico oviranje, zmanjšanje ali izničevanje enakopravnega priznavanja, uživanja ali uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, drugih pravic, pravnih interesov in ugodnosti. Za ugotavljanje diskriminacije je treba: • • • • • • ugotoviti obliko diskriminacije; opredeliti področje, na katerem se je diskriminacija zgodila; identificirati osebno okoliščino, zaradi katere se diskriminacija dogaja; ugotoviti, ali obravnava posega v pravice, svoboščine, koristi ali ugodnosti osebe; ugotoviti vzročno zvezo med osebno okoliščino in neenako obravnavo, ki posega v pravice, svoboščine, koristi ali ugodnosti osebe; ugotoviti, ali različna obravnava sodi v katero od izjem od prepovedi diskriminacije, ki ne pomenijo kršitve zakona. Le ravnanje, ki vsebuje vse navedene elemente, zakonsko gledano pomeni diskriminacijo po ZVarD. Druga neželena, sporna ali krivična ravnanja, ki niso povezana z osebnimi okoliščinami in/ali ne predstavljajo posega v pravice, svoboščine, pravne interese ali ugodnosti, ne štejejo za diskriminacijo. Lahko pa gre za druga nezakonita ravnanja, za katera so pristojni drugi organi. 3.2.2 Namen diskriminirati Za obstoj diskriminacije ni treba dokazati, da je kršitelj namenoma diskriminiral, dovolj je, da je do diskriminacije prišlo oziroma bi do nje lahko prišlo. Presojajo se torej dejanski učinki, ki jih ima določeno ravnanje na osebo ali skupino, ne pa vprašanja, ali je imel kršitelj namen diskriminirati. Kršitelj se torej ne more izvzeti iz odgovornosti z argumentom, da njegov namen ni bil diskriminirati, če je obravnava dejansko povzročila diskriminatorne učinke. 34 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del 3.2.3 Osebne okoliščine ZVarD v 1. členu opredeljuje namen in vsebino zakona, ki je zagotavljanje varstva pred diskriminacijo, in sicer na podlagi specifičnih osebnih okoliščin. ZVarD povzema predvsem osebne okoliščine, navedene v Ustavi Republike Slovenije (Ustava) in v Kazenskem zakoniku (KZ-1). Te osebne okoliščine so: spol, narodnost, rasa ali etnično poreklo, jezik, vera ali prepričanje, invalidnost, starost, spolna usmerjenost, spolna identiteta in spolni izraz, družbeni položaj, premoženjsko stanje, izobrazba ali katera koli druga osebna okoliščina. Iz obrazložitve členov predloga ZVarD izhaja, da so osebne okoliščine tiste prirojene ali pridobljene osebne značilnosti, lastnosti, stanja ali statusi, ki so praviloma trajno in nerazdružljivo povezani z določenim posameznikom in njegovo osebnostjo, zlasti identiteto, ali pa jih posameznik ne spreminja zlahka. Glede na navedeno Zagovornik kot druge osebne okoliščine, ki v ZVarD niso izrecno navedene, šteje tudi državljanstvo (državljanstvo druge države članice EU, državljanstvo tretje države), nosečnost, starševstvo, zdravstveno stanje, kraj rojstva, barvo kože, kraj bivanja ... Osebne okoliščine je mogoče povezati tudi s pravnimi osebami, kadar je glede na okoliščine to smiselno, in sicer zaradi povezave z osebnimi okoliščinami članstva, ustanoviteljev ali oseb, ki jo vodijo in upravljajo. Varstvo pred diskriminacijo je z zakonom zagotovljeno tudi osebam, ki so kakor koli (pravno ali dejansko) povezane z osebo z določeno osebno okoliščino, (npr. z zakonsko zvezo ali sorodstvom, druženjem). Kršitelj se torej ne more izvzeti iz odgovornosti z argumentom, da oseba, ki jo je diskriminiral, osebne okoliščine nima, ima pa jo z njo povezana oseba. V tem primeru gre za obliko diskriminacije, ki jo imenujemo »diskriminacija prek povezave« (prva alineja 2. odstavka 5. člena ZVarD). Varstvo pred diskriminacijo je z zakonom zagotovljeno tudi osebam, ki so diskriminirane iz razloga, ker jim je določena osebna okoliščina pripisana. Ni torej pomembno, ali oseba dejansko ima določeno osebno okoliščino, če je bila diskriminirana, kakor da bi to osebno okoliščino imela. Kršitelj se torej ne more izvzeti iz odgovornosti z argumentom, da oseba, ki jo je diskriminiral zaradi določene osebne okoliščine (ker ji jo je pripisal), te osebne okoliščine dejansko nima (druga alineja 2. odstavka 5. člena ZVarD). ZAGOVORNIK IZPOSTAVLJA 34. člen Ustave Republike Slovenije (pravica do osebnega dostojanstva in varnosti) Vsakdo ima pravico do osebnega dostojanstva in varnosti. 3 Delo Zagovornika s posameznimi primeri 35 3.2.4 Področja družbenega življenja ZVarD v 2. členu opredeljuje področja družbenega življenja, na katerih je v skladu s pravom Evropske unije zagotovljeno enako obravnavanje in prepoved diskriminacije. Našteta področja izhajajo iz direktiv Evropske unije in iz prakse Sodišča EU. Skladno z ZVarD se enako obravnavanje nanaša samo na področja družbenega oziroma javnega življenja (vključno s civilnimi in gospodarskimi zadevami), torej na področja, na katerih posamezniki in posameznice (ali v določenih primerih tudi pravne osebe) uveljavljajo svoje pravice oziroma izvajajo dolžnosti, ter nastopajo v pravnem prometu, ne velja pa za zasebna razmerja (npr. družinska, prijateljska ali intimna razmerja). Izjema je nadlegovanje, saj to tudi v zasebnih razmerjih lahko pomeni kršitev prepovedi diskriminacije. Področja družbenega življenja, na katerih poteka varstvo pred diskriminacijo. Barvna lestvica, s katero so označene številke zadev, označuje področje družbenega življenja, na katerem je potekala posamezna zadeva. Področja so označena z naslednjimi barvami: Delo in zaposlovanje • Pogoji za dostop do zaposlitve, samozaposlitve in poklica (vključno z izbirnimi merili in pogoji zaposlovanja, ne glede na vrsto dejavnosti in na vseh ravneh poklicne hierarhije, vključno z napredovanjem); • dostop do vseh oblik in do vseh ravni karierne orientacije in svetovanja, poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja, nadaljnjega poklicnega usposabljanja in preusposabljanja, vključno z delovno prakso; • zaposlitveni pogoji in pogoji dela, vključno s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi in plačami. Članstvo v sindikatih • Članstvo in vključevanje v organizacijo delavcev ali delodajalcev ali v vsako organizacijo, katere člani opravljajo določen poklic, vključno z ugodnostmi, ki jih zagotavljajo take organizacije. Socialne pravice • Socialna zaščita, vključno s socialno varnostjo; • socialne ugodnosti. Zdravstveno varstvo • Zdravstveno varstvo. Izobraževanje • Vzgoja in izobraževanje. Trg dobrin in storitev • Dostop do dobrin in storitev, ki so na voljo javnosti, vključno s stanovanji, in preskrbo z njimi. Drugo 36 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del 3.2.5 Oblike diskriminacije ZVarD v skladu z direktivami EU opredeljuje pojma neposredna in posredna diskriminacija ter določa ravnanja, ki poleg neposredne in posredne oblike diskriminacije pomenijo diskriminacijo. V skladu z določbami direktiv EU se za diskriminacijo štejejo tudi nadlegovanje in spolno nadlegovanje ter navodila za diskriminacijo, prepovedani so povračilni ukrepi zoper diskriminirano osebo ali osebo, ki ji pomaga (viktimizacija). Kot posebna oblika diskriminacije je določeno tudi pozivanje k diskriminaciji. Oblike diskriminacije so: • • • • • • • • neposredna diskriminacija (prvi odstavek 6. člena ZVarD), posredna diskriminacija (drugi odstavek 6. člena ZVarD), nadlegovanje (prvi odstavek 8. člena ZVarD), spolno nadlegovanje (drugi odstavek 8. člena ZVarD), navodila za diskriminacijo (9. člen ZVarD), pozivanje k diskriminaciji (prvi odstavek 10. člen ZVarD), javno opravičevanje zapostavljanja ali preziranja oseb ali skupine oseb zaradi osebnih okoliščin (drugi odstavek 10. člena ZVarD), viktimizacija (11. člen ZVarD). ZVarD opredeljuje tudi hujše oblike diskriminacije. Določenost hujših oblik diskriminacije je skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZVarD ustrezna tudi za določanje višine odškodnine za nepremoženjsko škodo v sodnih postopkih. Prav tako je zakonodajalec za prekrške, ko gre za hujše oblike diskriminacije, določil višje globe, ki jih lahko izrekajo pristojni inšpektorati. Hujše oblike diskriminacije so: • • • • • • • večkratna diskriminacija (12. člen ZVarD), množična diskriminacija (12. člen ZVarD), dolgotrajna, ponavljajoča se diskriminacija (12. člen ZVarD), diskriminacija s težko popravljivimi posledicami (12. člen ZVarD), diskriminacija v razmerju do otrok (12. člen ZVarD), diskriminacija v razmerju do drugih slabotnih oseb (12. člen ZVarD), podajanje ali širjenje rasističnih, versko, narodnostno in spolno razlikovalnih pozivov, napeljevanje, ščuvanje, hujskanje k sovraštvu in diskriminaciji ter širše javno pozivanje, ki spodbuja k diskriminaciji (prvi odstavek 10. člena ZVarD). ZAGOVORNIK IZPOSTAVLJA 63. člen Ustave Republike Slovenije (prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti ter prepoved spodbujanja k nasilju in vojni) Protiustavno je vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti. Protiustavno je vsakršno spodbujanje k nasilju in vojni. 3 Delo Zagovornika s posameznimi primeri 37 3.3 Pristojnosti organa v posameznih primerih Zagovornikove pristojnosti s področja obravnave posameznih primerov so opredeljene v členih 33 do 44 ZVarD ter v 21. členu ZVarD. Razdelimo jih lahko na naslednja področja: • • • • • • • • • • zagotavljanje neodvisne pomoči diskriminiranim osebam pri uveljavljanju njihovih pravic v zvezi z varstvom pred diskriminacijo v smislu svetovanja in pravne pomoči strankam v drugih upravnih in sodnih postopkih, povezanih z diskriminacijo (4. alineja 21. člena ZVarD); postopek ugotavljanja diskriminacije na predlog diskriminirane osebe (33. člen ZVarD); postopek ugotavljanja diskriminacije po uradni dolžnosti (34. člen ZVarD); zahtevanje predložitve podatkov in dokumentov, potrebnih za ugotavljanje diskriminacije (37. člen ZVarD); vložitev zahteve za presojo ustavnosti in zakonitosti (38. člen ZVarD); zastopanje strank v sodnih postopkih (1. odstavek 41. člena ZVarD); spremljanje osebe v sodnih postopkih (4. odstavek 41. člena ZVarD); inšpekcijski nadzor (1. odstavek 42. člena ZVarD); odstop pristojni inšpekciji, če postopek pred Zagovornikom ne bi bil smiseln (4. odstavek 42. člena ZVarD); odstop pristojni inšpekciji, če kršitelj ne spoštuje odločbe Zagovornika (43. člen ZVarD). Do konca leta 2020 je Zagovornik izvajal pristojnosti: zagotavljanja neodvisne pomoči diskriminiranim osebam; ugotavljanja diskriminacije na predlog diskriminirane osebe; ugotavljanja diskriminacije po uradni dolžnosti; zahtevanja potrebnih podatkov za ugotavljanje diskriminacije; vlaganje zahtev za presojo ustavnosti; zastopanja strank v sodnih postopkih; odstopanj pristojnim inšpekcijam v izvedbo prekrškovnega postopka. V letu 2020 ni izvajal spremljanja strank v sodnih postopkih. Zagovornik je v letu 2020 na podlagi prejetih predlogov za ugotavljanje diskriminacije in po uradni dolžnosti izvajal ugotovitvene upravne postopke. 38 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del 3 Delo Zagovornika s posameznimi primeri 39 4 SVETOVANJE, INFORMIRANJE IN PODPORA 40 4.1 Postopek svetovanja pri Zagovorniku Svetovanje posameznikom, informiranje in podpora najprej zajema preučitev položaja osebe na način opredelitve problema in ugotovitve, ali zadeva sodi v pristojnost Zagovornika načela enakosti (Zagovornik). Če zadeva sodi v pristojnost Zagovornika – torej če je podana osebna okoliščina in se zadeva nanaša na področje življenja, ki sodi pod Zakon o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD), Zagovornik stranki svetuje, pojasni ji svoje pristojnosti in naloge, možnosti ukrepanja ter s stranko poiščeta najprimernejši način za ukrepanje. Pri tem se Zagovornik srečuje tudi s posamezniki, ki niso pripravljeni ukrepati (npr. podati predloga za obravnavo), saj se ne želijo izpostavljati ali želijo ostati anonimni, potrebujejo pa informacije in napotke, kako ravnati, če bi se odločili za ukrepanje. Nekateri posamezniki poizvedujejo, ali je v njihovem primeru mogoče ukrepati tudi, če ostanejo anonimni. V tem primeru Zagovornik pojasni, da je to odvisno od okoliščin primera; če gre za primer, ki se nanaša na točno določeno ravnanje v zvezi s konkretno osebo in konkretnim kršiteljem, potem anonimnosti ni mogoče zagotoviti, saj ni mogoče preiskovati konkretnega ravnanja na način, da se hkrati ne razkrije identiteta prijavitelja. Če pa gre za primer, v katerem je žrtev več in do diskriminacije prihaja zaradi zahtevanih pogojev ali širše prakse, je anonimnost mogoče ohraniti in hkrati voditi postopek obravnave. Če je stranka že udeležena v drugih sodnih ali upravnih postopkih, a je vprašanje, ki ga zastavi Zagovorniku, povezano z diskriminacijo, Zagovornik stranki svetuje, kako lahko vprašanje diskriminacije izpostavi v tekočih postopkih. Strankam lahko pomaga tudi pri pisanju pritožb in drugih vrst pisanj v postopkih pred drugimi državnimi organi, kadar so ti postopki povezani z diskriminacijo ali bi lahko povzročili diskriminacijo. Kadar stranke niso zadovoljne z izidi postopkov pred drugimi organi, jih Zagovornik informira, da lahko izide teh postopkov izpodbijajo le s pravnimi sredstvi, ki so predvidena v teh postopkih. Zagovornik enako svetuje strankam, ki menijo, da so bile v teh postopkih diskriminirane. Zagovornik namreč ne deluje kot hierarhično nadrejeni organ drugim državnim organom, ki skozi vodenje upravnih ali sodnih postopkov izvajajo naloge s svojega delovnega področja. Kadar stranka na Zagovornika naslovi vprašanje ali prošnjo za svetovanje s področja, ki ne sodi v njegovo pristojnost, Zagovornik stranko usmeri na drug pristojni organ oziroma ji neobvezno svetuje o možnih drugih ukrepih oziroma pravnih sredstvih, ki so predvidena na določenih področjih, urejenih z zakonom. 4 Svetovanje, informiranje in podpora 41 4.2 Uradne ure in komunikacija s strankami Uradne ure Zagovornika so od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00, ob sredah pa tudi popoldne od 15.00 do 18.00. Zagovornik je skladno z zakonom in poslovnikom dostopen za prijavitelje in osebe z vprašanji po elektronski pošti (gp@zagovornik-rs.si), brezplačni telefonski številki (080 81 80), navadni pošti (Železna cesta 16, Ljubljana) ter na fizičnem naslovu organa. Ob predhodnem dogovoru v času uradnih ur zaposleni pri Zagovorniku sprejemajo prijavitelje tudi osebno na naslovu organa Železna cesta 16 v Ljubljani. Fizičnih svetovanj na sedežu organa Zagovornik, skladno z navodili NIJZ, ni izvajal v času epidemije. 42 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del 4.3 Statistika svetovanj, informiranj in podpore V letu 2020 je Zagovornik pisno zaključil 189 zadev s področja svetovanja in opravil 175 dodatnih telefonskih svetovanj, v katerih je stranke informiral o svojih pristojnostih in možnostih, ki jih imajo v primerih diskriminacije, zaradi diskriminacije svetoval v postopkih, ki jih stranke že vodijo pred drugimi državnimi organi, ter jih podpiral pri pisanju vlog in dopisov, povezanih z varstvom pred diskriminacijo. Zagovornik lahko zadeve, ki jih vodi kot primere svetovanja, informiranja in podpore, zaključi na različne načine. V primerih vprašanj, ki jih prejme, in pa prošenj za svetovanje, podporo ali pomoč stranki, tem poda ustni ali pisni odgovor oziroma pojasnilo. Nekatere zadeve so rešene tudi na način, da Zagovornik s poizvedbo pri kršitelju doseže razrešitev zadeve. Na podlagi ene izmed zadev svetovanja je Zagovornik v letu 2020 izdal posebno poročilo: Položaj interspolnih ljudi v medicinskih postopkih. Zaključki postopkov so odvisni tudi od odzivnosti prijavitelja. Če prijavitelj ni odziven in ne odgovori na prošnjo za dopolnitev, iz izvirne vloge pa ni mogoče pridobiti zadostnih informacij za pripravo pojasnila, se postopek zaključi zgolj z uradnim zaznamkom. Tabela: Izidi postopkov pred Zagovornikom za zadeve, zaključene v letu 2020 Izidi postopkov pred Zagovornikom Število Odstotek (%) Pisno pojasnilo 139 74 Neformalna rešitev zadeve 15 8 Odstop pristojnemu organu 4 2 Uradni zaznamek o zaključku zadeve 20 10 7 4 Zagovornik ni pristojen 1 0,5 Drugo (predlog za neuvedbo postopka, prenos med oddelki) 3 1,5 189 100 Nasvet (prejeto pisno vprašanje, svetovanje izvedeno telefonsko ali osebno na sestanku) SKUPAJ 4 Svetovanje, informiranje in podpora 43 5 ZASTOPANJE IN SPREMLJANJE V SODNIH POSTOPKIH 44 5.1 O zastopanju in spremljanju v sodnih postopkih Pristojnost Zagovornika za zastopanje in spremljanje žrtev v sodnih postopkih, sproženih na podlagi 39. člena ZVarD, je določena v 41. členu ZVarD, ki ureja vlogo Zagovornika in nevladnih organizacij. Ta določba opredeljuje posebne pogoje, ki jih mora izpolnjevati Zagovornik za zastopanje diskriminiranih oseb v tožbah pred sodišči. Zakon določa, da lahko v imenu Zagovornika opravlja procesna dejanja le oseba, ki je zaposlena pri Zagovorniku in ima opravljen pravniški državni izpit (1. odstavek 41. člena ZVarD). Za nevladno organizacijo, ki ji je v ZVarD prav tako poverjena možnost zastopanja diskriminiranih oseb v sodnih postopkih, veljajo ista pravila, poleg tega pa mora imeti ta organizacija tudi status delovanja v javnem interesu na področju varstva pred diskriminacijo in varstva človekovih pravic (2. odstavek 41. člena ZVarD). Če se Zagovornik in diskriminirana oseba ne dogovorita za zastopanje, lahko Zagovornik osebo v postopku samo spremlja, pod pogojem, da oseba s tem soglaša. Spremljanja ni treba izkazovati s pooblastilom, temveč diskriminirana oseba v postopku le izjavi, da jo določena oseba, zaposlena pri Zagovorniku, spremlja in da želi, da je v postopku prisotna. Enako velja, če oseba želi, da jo spremlja oseba, zaposlena pri nevladni organizaciji, ki ima status delovanja v javnem interesu na področju varstva pred diskriminacijo in varstva človekovih pravic. 5 Zagovorništvo – zastopanje in spremljanje v sodnih postopkih 45 5.2 Prvi primer zastopanja stranke pred sodiščem Zagovornik je v letu 2020 nadaljeval z zastopanjem stranke v sodnem postopku, ki ga je sprožil v letu 2019. Tožba je bila vložena 3. oktobra 2019 pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani proti Društvu kolesarskih sodnikov Slovenije, ki tožniku ni več dopustilo sojenja na tekmovanjih zaradi dopolnjene starosti 70 let. Omejitev delovanja kolesarskih sodnikov na starost 70 let je tožena stranka kljub opozorilom tožnika vnesla v svoj statut. Pri tem se je sklicevala na pravila mednarodne kolesarske zveze, ki vsebujejo enako omejitev. Tožena stranka kljub pozivu Zagovornika, ki je diskriminacijo predhodno ugotovil v ugotovitvenem upravnem postopku po ZVarD, diskriminatornega statuta ni spremenila. V tožbi je Zagovornik zatrjeval neposredno diskriminacijo zaradi starosti ter zahteval prenehanje diskriminacije (na način spremembe statuta in izdaje licence za kolesarskega sodnika), nadomestilo zaradi diskriminacije in objavo sodbe v medijih. Ključni argumenti, ki jih je v tožbi poudaril tožnik, se nanašajo na to, da tožena stranka ni izkazala, kateri legitimen cilj zasleduje postavitev starostne omejitve, prav tako pa ni izkazala, da bi bila takšna starostna omejitev primerno in nujno potrebno sredstvo za zasledovanje ciljev. Zagovornik poudarja, da je prepoved diskriminacije zaradi starosti po sodni praksi Sodišča Evropske unije temeljno načelo prava Evropske unije (EU). Navajal je tudi, da sklicevanje na pravila mednarodne kolesarske zveze ni ustrezno, saj pravila mednarodne nevladne organizacije ne morejo prevladati nad nacionalnim pravom kot tudi ne nad pravom EU. Za primer, če je cilj zagotoviti, da so kolesarski sodniki zmožni opravljati to funkcijo, je tožnik navedel, da je bilo vprašanje ocenjevanja zmožnosti za opravljanje funkcije veliko primerneje urediti na način individualnega preverjanja zmožnosti osebe. Postopek pred sodiščem je v teku, Zagovornik pa bo v letu 2021 nadaljeval z zastopanjem v tej zadevi. 46 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del 5.3 Intervencija Zagovornika kot tretje stranke pred Evropskim sodiščem za človekove pravice Zagovornik je v letu 2020 prvič interveniral v postopku pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP). Intervencijo tretje stranke (amicus curiae) je vložil v zadevah Franc Toplak proti Sloveniji in Iztok Mrak proti Sloveniji (pritožbi št. 34591/19 in 42545/19). V zadevah sodišče ugotavlja, ali je Slovenija zagotovila primerno dostopnost volišč za osebe z invalidnostmi, ki uporabljajo invalidski voziček. V intervenciji je Zagovornik predstavil možna pravna sredstva v Republiki Sloveniji na tem področju ter njihovo učinkovitost. Intervencijo tretje stranke v istih zadevah je prvič vložil tudi Equinet – Evropska mreža organov za enakost, katere član je Zagovornik. Equinet je sodišču predal pregled pravnih ureditev dostopnosti volišč za invalide v evropskih državah in pregled standardov spoštovanja človekovih pravic oseb z invalidnostmi pri volitvah. Intervenciji sta bili vloženi skladno s členom 36(2) Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter s členom 44(3) Pravil postopka pred sodiščem. 5 Zagovorništvo – zastopanje in spremljanje v sodnih postopkih 47 6 UGOTAVLJANJE DISKRIMINACIJE 48 6.1 Postopek ugotavljanja diskriminacije pri Zagovorniku Ugotavljanje diskriminacije poteka po upravnem postopku na podlagi prejetih predlogov za obravnavo diskriminacije, ki jih Zagovornik načela enakosti (Zagovornik) prejme od strank (po 33. členu ZVarD), in v postopkih, sproženih po uradni dolžnosti (34. člen ZVarD). Zagovornik vsak predlog za obravnavo, ki ga stranka pošlje, najprej preuči in ugotavlja, ali je izpolnjeno trditveno breme. To pomeni, da preveri: • • • • • ali so podana dejstva, ki upravičujejo domnevo, da je bila kršena prepoved diskriminacije; ali je navedena osebna okoliščina, zaradi katere naj bi šlo za slabšo obravnavo; ali je obravnava, zaradi katere je vložen predlog za obravnavo, takšne narave, da posega v pravice, svoboščine, ugodnosti ali pravne koristi ter ali obstaja vzročna zveza med osebno okoliščino in slabšo obravnavo; ali ravnanje sodi pod izjeme od prepovedi diskriminacije po 13. členu ZVarD. Zagovornik preveri tudi, ali so podane vse bistvene sestavine predloga za obravnavo, določene v 36. členu ZVarD. Če trditveno breme ni izpolnjeno ali če manjkajo bistvene sestavine vloge, stranko zaprosi za dopolnitev po predpisih, ki urejajo splošni upravni postopek. V primeru anonimnega predloga za obravnavo preveri, ali so podani pogoji za sprožitev postopka po uradni dolžnosti skladno s 34. členom ZVarD. Ko prejme popolno vlogo, v kateri je izpolnjeno trditveno breme, po 37. členu ZVarD preveri navedbe pri domnevnem kršitelju ali drugih subjektih, od katerih lahko zahteva predložitev tistih podatkov in dokumentov, ki so v skladu z načelom sorazmernosti nujno potrebni za obravnavo posameznega primera za ugotovitev obstoja diskriminacije. Državni organi, lokalne skupnosti, nosilci javnih pooblastil ter pravne in fizične osebe Zagovorniku na njegovo zahtevo brezplačno predložijo vse podatke, tudi osebne, in dokumente, ki jih Zagovornik nujno potrebuje za ugotovitev, ali v obravnavanem primeru obstaja diskriminacija. Zagovornik nima zakonsko določenih mehanizmov ali sankcij za primere, ko se domnevni kršitelji ali drugi subjekti ne bi odzvali na pozive za podatke. Iz prakse sicer izhaja, da subjekti, pozvani za podatke in odgovore, v postopku večinoma odzivno sodelujejo. Ko ne sodelujejo, jih Zagovornik lahko le ponovno pozove k odzivu, na koncu pa sprejme odločitev na podlagi razpoložljivih dejstev in dokumentacije. Narava postopka ugotavljanja diskriminacije, v katerem je ključno pravilo obrnjenega dokaznega bremena, zavezance spodbuja, da sodelujejo v postopku, saj se v primeru izpolnitve trditvenega bremena predlagatelja dokazno breme prevali na zavezance, ki morajo dokazati, da niso diskriminirali. Če zavezanci ne izkoristijo priložnosti za dokazovanje, da niso diskriminirani, ima to lahko zanje neugodne posledice v postopku. V letu 2020 je Zagovornik vodil 129 postopkov ugotavljanja diskriminacije. Od tega jih je bilo 58 začetih v letu 2020, 71 pa jih je bilo v leto 2020 prenesenih iz leta 2019. V letu 2020 je zaključil 64 postopkov ugotavljanja diskriminacije, 65 pa jih je v letu 2021 še v obravnavi. 6 Ugotavljanje diskriminacije 49 6.2 Postopki, sproženi po uradni dolžnosti Ko Zagovornik postopek ugotavljanja diskriminacije sproži po uradni dolžnosti skladno s 34. členom ZVarD, ugotavljanje dejstev in zbiranje dokazov o obstoju diskriminacije poteka na enak način, in sicer skladno s 37. členom ZVarD in skladno z ZUP. V letu 2020 je Zagovornik vodil 13 postopkov, ki so bili sproženi po uradni dolžnosti (od tega jih je bilo osem sproženih v letu 2020, štiri v letu 2019 in eden v letu 2018). Od 13 vodenih postopkov je bilo v letu 2020 zaključenih šest postopkov. Osem postopkov, začetih po uradni dolžnosti v letu 2020, je Zagovornik uvedel na podlagi anonimne prijave, vprašanja ali prijave tretje osebe (ki ni žrtev diskriminacije). Od štirih postopkov, začetih v letu 2019, je Zagovornik v letu 2020 zaključil tri postopke, eden pa je še v reševanju. Zaključil pa je še edini postopek, sprožen po uradni dolžnosti v letu 2018. V šestih primerih, ko je prijavo podala anonimna oseba ali tretja oseba, Zagovornik postopka po uradni dolžnosti ni uvedel. Šlo je za primere, ko iz vsebine anonimne prijave ni izhajalo, da bi šlo za vprašanje diskriminacije po ZVarD. Zadeve, sprožene po uradni dolžnosti, ki jih je Zagovornik zaključil v letu 2020, so se nanašale na naslednje teme: Oglas za usposabljanje na delovnem mestu ni bil diskriminatoren Zagovornik se je iz javnih objav seznanil z domnevno diskriminatornim oglasom, zaradi katerega je sprožil postopek po uradni dolžnosti. Postopek je potekal zoper društvo, ki naj bi objavilo spolno diskriminatoren razpis za usposabljanje na delovnem mestu. Po pridobitvi odziva in pojasnil društva se je izkazalo, da poziv ni bil spolno diskriminatoren, zato je bil postopek s sklepom ustavljen. (Sklep o ustavitvi postopka št. 0700-47/2020/4 z dne 4. novembra 2020) Zavrnitev strežbe ni bila posledica narodnosti gostov, zato to ni bila diskriminacija Zagovornik se je iz medijev seznanil z domnevno diskriminacijo zaradi etničnega porekla, ko zaposleni v gostinskem lokalu v Velenju, skupine albanske narodnosti niso postregli. Zagovornik je po uradni dolžnosti sprožil postopek ugotavljanja diskriminacije. Po izvedeni preiskavi je ugotovil, da je lastnik lokala zaposlenim naročil, naj ne postrežejo točno določenih strank. Razlog za to je bilo njihovo neprimerno vedenje in ne etnično poreklo teh posameznikov. Zagovornik je postopek zaključil z ugotovitvijo, da lastnik lokala ni kršil prepovedi diskriminacije zaradi etničnega porekla. (Odločba št. 0700-30/2020/37 z dne 31. avgusta 2020) 50 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del V klubu Shooters Zagovornik ni ugotovil rasne diskriminacije Zagovornik je prejel prijavo od tretje osebe v zvezi z domnevno diskriminatorno obravnavo temnopoltega francoskega gosta kluba. Ta naj bi moral po navodilu vodje kluba zapustiti lokal zato, ker naj bi se ostali gostje pritožili nad njegovim vonjem. Zagovornik je v postopku zaslišal vodjo in dve delavki kluba ter varnostnika. Kljub večkratnim pozivom Zagovornika ostale priče dogodka niso želele sodelovati v postopku ugotavljanja diskriminacije, prav tako dodatnih pojasnil o obravnavi, ki je je bil deležen, ni podal francoski dijak. Zagovornik je na podlagi pričanj zaključil, da ravnanje vodje kluba ne izpolnjuje elementov, potrebnih za ugotovitev diskriminacije, zato z odločbo diskriminacije ni ugotovil. (Odločba št. 0700-19/2019/55 z dne 12. oktobra 2020) V zapisu društvenega glasila Zagovornik ni ugotovil pozivanja k diskriminaciji Zagovornika je drug državni organ obvestil o šalah, objavljenih v društvenem glasilu, ki naj bi bile diskriminatorne do oseb z invalidnostmi. Zagovornik je uvedel postopke z namenom preverjanja vsebine glasila z vidika 10. člena ZVarD, ki prepoveduje pozivanje k diskriminaciji. Zagovornik je v postopku ugotovil, da vsebina glasila ne vsebuje elementov pozivanja k diskriminaciji, zato je postopek s sklepom ustavil. (Sklep o ustavitvi postopka št. 0700-45/2019/5 z dne 17. oktobra 2019) Pri dostopu transspolne osebe do zdravstvenega posega Zagovornik ni ugotovil diskriminacije Zagovornik je s strani tretje osebe prejel predlog za obravnavo diskriminacije transspolne osebe pri dostopu do zdravstvenih storitev. Zagovornik je na podlagi prijave uvedel postopek po uradni dolžnosti, v katerem je ugotovil, da obravnava s strani zdravstvenega osebja ni bila diskriminatorna, o čemer je izdal ugotovitveno odločbo. (Odločba št. 0700-26/2019/18 z dne 9. decembra 2019) Pri odklonitvi dostopa osebi romskega porekla do namestitve v avtokampu Zagovornik ni ugotovil diskriminacije Zagovornik je bil s strani tretje osebe obveščen, da naj bi bila romska družina zavrnjena s strani avtokampa. V postopku, sproženem po uradni dolžnosti, je predlagal izvedbo inšpekcijskega postopka Informacijskemu pooblaščencu, z namenom preverjanja zakonitosti vodenja evidenc o gostih kampa z vidika njihove rase ali etnične pripadnosti. Slednji je nadzor izvedel in Zagovornika obvestil o ugotovitvah, da kamp ni kršil predpisov o varstvu osebnih podatkov ter da iz evidenc izhaja, da gostje niso bili zavrnjeni. Posledično je Zagovornik svoj postopek ustavil. (Sklep o ustavitvi postopka št. 0700-28/2018/21 z dne 1. septembra 2020) 6 Ugotavljanje diskriminacije 51 6.3 Statistika postopkov ugotavljanja diskriminacije Zagovornik je v letu 2020 vodil 129 upravnih postopkov ugotavljanja diskriminacije, od tega jih je 64 zaključil. Zagovornik zadeve lahko zaključi na različne načine. V postopkih ugotavljanja diskriminacije, ki jih vodi po 33. ali 34. členu ZVarD, ima pristojnost izdajanja odločb, sklepov in odstopov drugim pristojnim organom. V letu 2020 je Zagovornik izdal 40 odločb in 12 sklepov, od tega deset sklepov o ustavitvi postopka in en sklep o zavrženju zadeve. Od 40 izdanih odločb pa deset odločb še ni zajetih v statistiki zaključenih zadev za leto 2020. Razlog za to je, da v teh desetih zadevah še vedno poteka spremljanje, na kakšen način bo odločba uresničena, ali v zadevi poteka upravni spor pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije, ali pa se še čaka, ali bo zoper odločbe katera od strank vložila tožbo v upravnem sporu. V devetih zadevah, ki jih je Zagovornik zaključil z izdajo odločbe, je bila diskriminacija ugotovljena, v 14. zadevah diskriminacija ni bila ugotovljena, v 17. zadevah pa je bila izdana zavrnilna odločba. Zaključki postopkov so odvisni tudi od odzivnosti prijavitelja. Če prijavitelj ni odziven in ne odgovori na prošnjo za dopolnitev, pa iz izvirne vloge (predloga, prošnje, dopisa in podobno) ni mogoče pridobiti zadostnih informacij za odgovor, se postopek zaključi z uradnim zaznamkom. Zagovornik v očitnih primerih kršitev, kot so npr. odkrito diskriminatorni oglasi za prosta delovna mesta, pozove zavezanca k odpravi kršitve. Ko zavezanec upošteva poziv Zagovornika k prenehanju diskriminatorne obravnave, gre za neformalno rešitev zadeve, ki se zaključi z uradnim zaznamkom. Z uradnim zaznamkom je Zagovornik zaključil tudi zadeve, za katere je med postopkom presodil, da bi jih bilo bolj smiselno obravnavati kot svetovanje in jih je s tem namenom prekvalificiral. Nekatere zadeve, v katerih so stranke zahtevale ugotavljanje diskriminacije, so se zaključile s pojasnilom Zagovornika, saj je stranka na ta način prejela več informacij in podpore, kot če bi bila njena vloga zgolj zavržena zaradi nepristojnosti Zagovornika. V treh zadevah je Zagovornik ugotovil, da za zadevo ni pristojen in jo je odstopil pristojnemu organu v reševanje. V petih zadevah se je Zagovornik na podlagi obrazložitve v predlogu za začetek postopka po uradni dolžnosti odločil, da postopka ugotavljanja diskriminacije ne uvede. Take zadeve je zaključil s predlogom o neuvedbi postopka. 52 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del Tabela: Izidi postopkov pred Zagovornikom za zadeve ugotavljanja diskriminacije, zaključene v letu 2020 Izidi postopkov pred Zagovornikom Število Odstotek (%) Odločba – ugotovitvena – diskriminacija je bila ugotovljena 4 6 Odločba – ugotovitvena – diskriminacija ni bila ugotovljena 12 19 Odločba – zavrnilna – ni šlo za vprašanje diskriminacije 14 22 Sklep o ustavitvi postopka 10 15 Sklep o zavrženju iz procesnih razlogov 2 3 Uradni zaznamek o zaključku zadeve 5 8 Pisno pojasnilo 9 14 Neuvedba postopka 5 8 Odstop pristojnemu organu 3 5 64 100 SKUPAJ 6 Ugotavljanje diskriminacije 53 6.4 Sodni postopki pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije Proti odločbi Zagovornika je skladno z Zakonom o upravnem sporu (ZUS-1) dovoljen upravni spor. V letu 2020 je Upravno sodišče izdalo prvo sodbo v zvezi z odločbami Zagovornika (sodba št. I U 29/2020-21 z dne 11. novembra 2020), in sicer v zadevi št. 0700-30/2019 (Odločba z dne 4. septembra 2019). S sodbo je Upravno sodišče v celoti potrdilo stališče Zagovornika, da obračunavanja poslovne uspešnosti ali božičnic, glede na prisotnost delavca na delovnem mestu, pomeni posredno diskriminacijo zaradi spola, starševstva in zdravstvenega stanja. Na dan 31. decembra 2020 je pred Upravnim sodiščem potekalo še pet postopkov, v katerih so stranke v upravnem postopku izpodbijale odločbo, ki jo je izdal Zagovornik. Primeri se nanašajo na naslednje tematike: • • • • • 54 diskriminacija pravne osebe zaradi vere ali prepričanja pri dostopu do storitev oglaševanja; diskriminacija kupca zaradi rase ali narodnosti v okviru obravnave varnostnikov v trgovini; diskriminacija osebe, ki živi s hivom, pri dostopu do zobozdravstvenega varstva; diskriminacija žensk v zaporskem sistemu; obravnava športnega trenerja v okviru ene od športnih zvez. Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del 6.5 Ravnanja, ki ne pomenijo diskriminacije v smislu ZVarD V nadaljevanju so predstavljene najpogostejše situacije, ko Zagovornik prejme predlog za obravnavo, ki se ne nanaša na diskriminacijo. O diskriminaciji v smislu ZVarD ni mogoče govoriti, kadar gre za: 1. 2. 3. 4. 5. dovoljene izjeme od prepovedi diskriminacije (glede na različne osebne okoliščine); razlog razlikovanja, ki ni z zakonom določena osebna okoliščina, ampak izbira oziroma odločitev posameznika; odsotnost posega v pravice, pravne interese ali ugodnosti; različna ravnanja, ki ne posegajo v pravice drugih; druge krivice oziroma nepravilnosti, ki jih ZVarD ne definira. 6.5.1 Izjeme od prepovedi diskriminacije Ni namreč vsako neenako obravnavanje prepovedano. Situacije, v katerih je različno obravnavanje pravno dopustno, so zakonsko opredeljene v 13. členu ZVarD. Ta v prvem odstavku določa splošno izjemo od prepovedi diskriminacije: ta je dopustna, če takšno različno obravnavanje temelji na legitimnem cilju in so sredstva za doseganje tega cilja ustrezna, potrebna in sorazmerna. Gre za t.i. tridelni test sorazmernosti. Zagovornik mora v zadevi najprej identificirati, ali določeno ravnanje zasleduje legitimen cilj. Za legitimne cilje štejejo cilji, ki so zakoniti (torej skladni z vrednotami, ki so zavarovane z ustavo in zakoni), ki so stvarno in objektivno utemeljeni, kar pomeni, da obstajajo podatki, ki kažejo na to, da je uresničevanje takih ciljev potrebno za zagotavljanje dobrobiti posameznika in skupnosti kot celote (na primer zagotavljanje socialne varnosti, dvig zaposlenosti, zagotavljanje najvišje ravni izobrazbe itn.) Posamezni ukrep lahko zasleduje tudi več legitimnih ciljev, kadar pa so si ti cilji med seboj v nasprotju, je potrebno pravno tehtanje, kateremu cilju podeliti višjo vrednost. Cilji niso legitimni takrat, kadar so v nasprotju z ustavnimi in zakonsko varovanimi vrednotami in dobrinami. Če Zagovornik obstoj legitimnega cilja potrdi, nadalje ugotavlja, ali so sredstva za dosego tega cilja primerna, torej ali je s temi sredstvi po naravi stvari mogoče doseči cilj, ki se zasleduje. Zatem ugotavlja, ali so sredstva potrebna, v smislu nujna, torej ali je cilj mogoče doseči samo s temi sredstvi, ali pa ga je mogoče doseči tudi z drugimi sredstvi. In nazadnje ugotavlja še, ali so sredstva sorazmerna, kar pomeni, da je korist, ki se s sredstvi zasleduje, večja od škode, ki jo sredstva povzročajo. Primer za to je tehtanje med javnim interesom, ki se s sredstvom razlikovanja zasleduje, in negativnimi posledicami, ki jih sredstvo povzroča za fizično osebo, pravno osebo ali skupino. Če se tehtanje v tem primeru prevesi v korist varovanja javnega interesa, posledice pa niso ocenjene kot dovolj hude za različno obravnavano osebo ali skupino, so sredstva za doseganje cilja sorazmerna. 6 Ugotavljanje diskriminacije 55 Pri tem je treba poudariti, da navedene splošne izjeme od prepovedi diskriminacije ni mogoče uporabiti, ko gre za osebne okoliščine spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Gre torej za osebne okoliščine, ki so v ZVarD še posebej varovane, kar je skladno z določbami direktiv EU na področju prepovedi diskriminacije. Različno obravnavanje na podlagi teh osebnih okoliščin je skladno s tem dovoljeno samo v okviru zakonsko določenih specifičnih izjem. Prva specifična izjema za področje zaposlovanja in dela je določena v drugem odstavku 13. člena ZVarD, ki opredeljuje koncept bistvenih in odločilnih poklicnih zahtev. Tako je na področju zaposlovanja in dela dopustno različno obravnavati osebe na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti samo, če je osebna okoliščina, na podlagi katere obstaja različna obravnava, nujna in pomembna za opravljanje dela, ki se od osebe pričakuje. Ob tem mora biti znova izpolnjen tridelni test sorazmernosti. Druga specifična izjema je določena v tretjem odstavku 13. člena ZVarD za osebno okoliščino starosti in področje zaposlovanja in dela. Po tej izjemi lahko delodajalci različno obravnavajo osebe na podlagi starosti samo, če je to objektivno in razumno utemeljeno z legitimnim ciljem, vključno z legitimnimi cilji politike zaposlovanja, trga dela in poklicnega usposabljanja, pri čemer mora biti znova izpolnjen tridelni test sorazmernosti. Tretja specifična izjema, določena s četrtim odstavkom 13. člena ZVarD, je povezana z verskim etosom in ravno tako velja za področje zaposlovanja. Po tej izjemi različno obravnavanje zaradi vere ali prepričanja posameznika pri poklicnem delu v cerkvah in drugih verskih skupnostih, ali v drugih javnih ali zasebnih organizacijah, katerih etika temelji na veri ali prepričanju, ne pomeni diskriminacije, če zaradi narave tega dela ali zaradi konteksta, v katerem se izvaja, vera ali prepričanje predstavlja legitimno in upravičeno poklicno zahtevo glede na etiko organizacije. Četrta specifična izjema, določena v petem odstavku 13. člena ZVarD, iz prepovedi diskriminacije izvzema ugodnejše varstvo žensk zaradi nosečnosti in materinstva ter prav tako velja za področje zaposlovanja in dela – tovrstna ugodnejša obravnava torej ne pomeni diskriminacije drugih, ki tega varstva niso deležni. Peta specifična izjema, določena v šestem odstavku 13. člena ZVarD pa iz prepovedi diskriminacije izvzema zagotavljanje blaga ali storitev izključno ali predvsem osebam enega spola, pri čemer mora biti znova izpolnjen tridelni test sorazmernosti. Šesti odstavek 13. člena nosi še eno sporočilo, in sicer vzpostavlja določeno dodatno hierarhijo varstva. Določa namreč, da je načeloma neenako obravnavanje na podlagi spola, narodnosti, rase ali etničnega porekla vedno prepovedano na področjih vzgoje, izobraževanja, dostopa do socialnega in zdravstvenega varstva ter socialnih ugodnosti ter dobrin in storitev (razen kar zadeva prej navedene izjeme blaga in storitev za en spol) in da tega ne more upravičiti niti navedeni tridelni test sorazmernosti. 56 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del 6.5.2 Osebna izbira in ne osebna okoliščina Zagovornik se velikokrat sooča z zatrjevanimi osebnimi okoliščinami, ki naj bi bile razlog za diskriminacijo, za katere pa ugotovi, da ne ustrezajo zakonskim elementom definicije osebnih okoliščin. Osebna okoliščina v zakonskem smislu pomeni, da gre za prirojene ali pridobljene osebne značilnosti, lastnosti, stanja ali statuse, ki so praviloma trajno in nerazdružljivo povezani z določenim posameznikom in njegovo osebnostjo, zlasti identiteto, ali pa jih posameznik ne spreminja zlahka. V ostalih primerih gre običajno (a ne nujno) za osebno izbiro oziroma odločitev posameznika. Ta je lahko pogojena tudi z nekaterimi objektivnimi dejavniki, preferencami, željami in življenjskimi težnjami, vendar pa v tem primeru ne govorimo o osebnih okoliščinah v smislu prirojenosti in neodtujljivosti. 6.5.3 Odsotnost posega v pravice, pravne interese ali ugodnosti Prav tako ne gre za diskriminacijo v primerih, ko iz opisa zadeve ni mogoče izluščiti posega v človekove pravice, temeljne svoboščine, druge pravice, pravne interese ali ugodnosti, kot zahteva 4. člen ZVarD. Zagovornik skladno s tem torej najprej preveri, ali je zavarovana dobrina, ki jo pobudnik ali predlagatelj zasleduje v svoji pritožbi ali vprašanju, določena v zakonu oziroma ali jo je mogoče opredeliti glede na veljaven zakonski okvir (tudi če ni izrecno določena kot pravica). Takšna pravica, korist ali ugodnost je lahko opredeljena tudi na način, da ima na drugi strani država, lokalna skupnost, druga pravna ali fizična oseba ali kateri koli drugi zavezanec po ZVarD v katerem koli predpisu opredeljeno specifično obveznost, ki je zrcalna pravicam, pravnim interesom ali ugodnostim. Če take pravice, pravnega interesa ali ugodnosti na eni strani ali take obveznosti na drugi strani ni mogoče identificirati, potem ne gre za diskriminacijo v smislu ZVarD. 6.5.4 Ravnanje, ki ne posega v pravice drugih Prav tako za diskriminacijo ni mogoče šteti ravnanja, ki ne posega v pravice drugih, kot so npr. posebni ukrepi in primerne/razumne prilagoditve. Gre za ukrepe, ki so potrebni zaradi izenačevanja izhodiščnih položajev in odpravljanje primanjkljajev oseb ali skupin z določeno osebno okoliščino, ki bi bile brez teh ukrepov v občutno slabšem položaju od oseb ali skupin, ki te osebne okoliščine nimajo. V tej okoliščini gre lahko za posebne ukrepe, ki so lahko, bodisi spodbujevalni bodisi pozitivni. Ti ukrepi so namenjeni samo določenim skupinam, ki so nesorazmerno izpostavljene diskriminaciji, sprejeti pa so v cilju odpravljanja manj ugodnega položaja, ki je za te skupine že izkazan. Druge osebe, ki tej skupini ne pripadajo in torej nimajo dostopa do teh ugodnosti, diskriminacije ne morejo uspešno zatrjevati. 6 Ugotavljanje diskriminacije 57 Podobno velja za področje primernih / razumnih prilagoditev. Institut razumne prilagoditve je urejen v 5. členu Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu, ki pravi: »Da se zagotovi skladnost z načelom enakega obravnavanja, kar zadeva hendikepirane osebe, se zagotovijo razumne prilagoditve. To pomeni, da delodajalci sprejmejo ustrezne ukrepe glede na potrebe v konkretni situaciji, da se hendikepirani osebi omogoči dostop, sodelovanje ali napredovanje v službi ali usposabljanje, razen če bi taki ukrepi delodajalca nesorazmerno obremenili. Obremenitev ni nesorazmerna, če jo zadosti kompenzirajo ukrepi v okviru politike, ki jo zadevna država članica izvaja v zvezi s hendikepiranimi osebami.« Obveznost zagotavljanja razumnih prilagoditev določa tudi Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov (KOPI). V slovenskem zakonskem okviru je primerna prilagoditev nadalje izvedena le delno, in sicer le na področju invalidnosti, z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI) in Zakonu o izenačevanju pravic invalidov (ZIMI). V zvezi z drugimi osebnimi okoliščinami primerne prilagoditve v slovenskih predpisih niso urejene, torej zavezanci po ZVarD k njim niso zavezani. Jih pa lahko ponudijo, saj je na določenih področjih le na ta način mogoče dosledno uresničevati določene pravice in svoboščine. V praksi se lahko izkaže potreba po razumnih / primernih prilagoditvah pri osebnih okoliščinah starševstva, veroizpovedi, zdravstvenega stanja in podobno. 6.5.5 Razlika med diskriminacijo in drugimi krivicami oziroma nepravilnostmi Za diskriminacijo tudi ne gre v situacijah, ki predstavljajo neko drugo krivico, nepravilnost ali nezakonitost, katerih razlog pa ni osebna okoliščina posameznika ali posameznice. Tudi če Zagovornik ugotovi, da obstaja možnost, da bi v obravnavani zadevi lahko šlo za določeno nepravilnost, diskriminacije ne more ugotoviti, če v zadevi ni podana nobena od osebnih okoliščin. V takih primerih obstajajo številna druga pravna sredstva, s katerimi je nepravilnosti mogoče nasloviti, na primer redne pritožbene poti, sodno varstvo, področni inšpektorati in drugi specializirani neodvisni državni organi. Ugotavljanje, katera osebna okoliščina bi lahko bila razlog za zatrjevano obravnavo, predstavlja enega od prvih korakov v postopku pred Zagovornikom, da bi ugotovil, ali je za zadevo sploh pristojen. Pravna ureditev v Sloveniji Zagovorniku podeljuje širok obseg pristojnosti, saj ZVarD, pa tudi 14. člen Ustave RS, vsebujeta širok nabor zaščitenih osebnih okoliščin, poleg tega pa oba predpisa vsebujeta tudi odprto generalno klavzulo (»katera koli druga osebna okoliščina«), ki omogoča upoštevanje tudi tistih osebnih okoliščin, ki v določbah niso izrecno navedene. Te Zagovornik ugotavlja v skladu z definicijo osebnih okoliščin. Le v primeru spolnega nadlegovanja osebna okoliščina ni potrebna. 58 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del 6.6 Omejitve za ugotavljanje diskriminacije pred Zagovornikom Poleg navedenih situacij, ko diskriminacije ni mogoče potrditi, obstajata še dva položaja, ko diskriminacije ni mogoče ugotavljati pred Zagovornikom, saj Zagovornik zanju ni pristojen. Gre za primere, ko v zadevi že potekajo postopki pred drugimi državnimi organi, in za zadeve, ki se nanašajo na zasebna in druga razmerja zunaj pravnega urejanja. 6.6.1 Postopki pred drugimi državnimi organi Pristojnost Zagovornika je omejena z ZVarD, hkrati pa Zagovornik sledi načelu delitve oblasti in načelu zakonitosti, po katerih so za različna področja pravnega urejanja pristojni različni državni organi ali sodišča. Skladno s prakso Ustavnega sodišča RS (npr. odločba št. U-I-92/12-13 z dne 10. oktobra 2013) Zagovornik v posamične pravne postopke (upravne ali druge postopke, ki se vodijo na podlagi zakona, ki ureja upravni postopek ter sodne postopke), ki jih vodijo zanje pristojni organi, ne more vstopati oziroma ne more nadzorovati njihovega vodenja in preverjati pravilnosti sprejetih odločitev. V teh postopkih imajo prijavitelji možnost preverjati pravilnost (zakonitost) postopka ter izpodbijati končne odločitve s pravnimi sredstvi, ki jih za te postopke določa zakon. Takšno poseganje v posamične postopke mimo hierarhično strukturiranega sistema pravnih sredstev bi bilo v neskladju z 2. členom Ustave RS (načelo pravne države), ki vsebuje načelo večstopenjskega odločanja. Če torej posameznik stopi v stik z Zagovornikom v zadevi, v kateri že teče pravni postopek pred drugim organom, Zagovornik ni pritožbeni organ in ne more ugotavljati, ali je v tem postopku prišlo do diskriminacije. V takih primerih lahko izvaja svojo pristojnost nudenja neodvisne pomoči diskriminiranim osebam pri uveljavljanju njihovih pravic glede varstva pred diskriminacijo v smislu svetovanja in pravne pomoči osebam v drugih upravnih in sodnih postopkih, povezanih z diskriminacijo (4. alineja 21. člena ZVarD). 6.6.2 Zasebna in druga razmerja zunaj pravnega urejanja Druga omejitev, ki onemogoča odločanje o diskriminaciji, se pojavi, če se domnevna diskriminacija dogaja na področju, ki je zunaj pravnega urejanja. Gre torej predvsem za zasebna in intimna razmerja, ki jih pravo ne ureja, kot so na primer izbira partnerja, prijateljstvo, družinski, medčloveški ali sosedski odnosi v tistih sferah, kamor pravo ne seže. Tudi v teh situacijah je namreč prisotnih veliko predsodkov, vendar dokler predsodki ne trčijo v zakonsko ureditev, diskriminacije po ZVarD ni mogoče ugotavljati. V primeru pa, da tovrstni odnosi presežejo mejo pravnega urejanja in so na področju življenja, ki jih ureja zakon, je ugotavljanje diskriminacije možno, ali pa so možni tudi drugi postopki pred drugimi pristojnimi organi (kazenski, odškodninski, inšpekcijski …) 6 Ugotavljanje diskriminacije 59 7 STATISTIKA SVETOVANJ IN UGOTAVLJANJA DISKRIMINACIJE 60 7.1 Metodološko pojasnilo Zagovornik je v letu 2020 hkrati obravnaval zadeve, ki so bile iz preteklih let prenesene v leto 2020, kot tudi zadeve prejete v letu 2020. Pri pripravi statističnega pregleda zadev, zaključenih v letu 2020, je bila uporabljena enaka metodologija kot za Redno letno poročilo za leto 2019. Od leta 2018 naprej Zagovornik poroča o zadevah, ki so bile v danem koledarskem letu zaključene, ne glede na to, v katerem letu so bile prejete. Oznaka »zaključeno« pomeni, da je bil določen primer oziroma zadeva zaključena glede na pristojnosti Zagovornika, ne pomeni pa, da je bila morebitna diskriminacija vedno tudi odpravljena. Za vse zadeve v obravnavi Zagovornik zbira podatke, ki jih potrebuje za končno statistično obdelavo. Ključni so podatki o osebni okoliščini, področju diskriminacije in obliki diskriminacije, zbira pa tudi podatke o tem, ali je pobuda podana anonimno oziroma ali je prijavitelj znan, ali gre za kolektivnega ali individualnega pobudnika, ali je bila pobuda prejeta neposredno s strani žrtve ali posredno na drug način. Zagovornik označi datume, ko je bila pobuda prejeta, kdaj je bila zadeva zaključena in kakšen je bil izid. V poročilu za leto 2020 lahko Zagovornik za tiste zadeve, v katerih je bila diskriminacija ugotovljena, potrdi, da so elementi, ki so jih zatrjevali pobudniki, tudi dejansko ugotovljeni, ali pa je ugotovil drugačne elemente. Pri vseh ostalih zadevah, v katerih diskriminacija ni bila ugotovljena, pa statistika še vedno prikazuje s strani pobudnikov zatrjevane osebne okoliščine, področja in oblike diskriminacije. 7 Statistika svetovanj in ugotavljanja diskriminacije 61 7.2 Statistika zaključenih zadev v letu 2020 V leto 2020 je bilo iz prejšnjih let prenesenih v obravnavo 116 zadev, od katerih je bilo 79 zadev v letu 2020 tudi zaključenih. V letu 2020 je Zagovornik prejel v obravnavo še 287 novih zadev ugotavljanja in svetovanja, od katerih je bilo v letu 2020 zaključenih 174 zadev. V letu 2020 so bile torej skupaj obravnavane 403 zadeve. Od tega je bilo 253 zaključenih, v leto 2021 pa prenesenih še 150 nerešenih zadev. Od teh nerešenih jih je bilo 37 prejetih v letu 2019 ali pred tem. Grafični prikaz statistike obravnavanih in zaključenih zadev v letu 2020 Prenos zadev v 2020 iz 2019 in pred tem: 116 Svetovanje: 45 Ugotavljanje: 71 Št. novih prejetih zadev v 2020: + 287 Svetovanje: 229 Ugotavljanje: 58 Št. zaključenih zadev v letu 2020: = 253 Svetovanje: 189 Ugotavljanje: 64 Št. zadev v obravnavi dne 31. 12. 2020: + 150 Svetovanje: 85 Ugotavljanje: 65 Zaključeni primeri zajemajo zadeve, v katerih je bilo osebam nudeno svetovanje skladno s četrto alinejo 21. člena ZVarD, in zadeve, v katerih je potekal postopek ugotavljanja diskriminacije po 5. poglavju ZVarD. Od 253 zadev, zaključenih v letu 2020, je 75 odstotkov oziroma 189 zadev zajemalo svetovanje, v 25 odstotkih ali 64 zadevah pa je potekalo ugotavljanje diskriminacije. 62 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del 7.3 Statistika po osebnih okoliščinah Najpogosteje zatrjevana osebna okoliščina diskriminacije v zadevah, zaključenih v letu 2020, je bila invalidnost (14 odstotkov). Sledi seštevek osebnih okoliščin narodnosti, rase in etničnega porekla (11 odstotkov). Zatrjevana osebna okoliščina starosti se je pojavila v šestih odstotkih, sledile pa so spol (5,5 odstotka), vera ali prepričanje (pet odstotkov), državljanstvo druge države članice ali državljanstvo tretje države (pet odstotkov), kraj bivanja (trije odstotki), družbeni položaj (trije odstotki), premoženjsko stanje (dobra dva odstotka), jezik (dva odstotka) in izobrazba (štirje primeri, kar ustreza približno odstotku in pol). Zagovornik je obravnaval tudi tri primere spolne identitete, kar predstavlja dober odstotek zatrjevanih okoliščin zaključenih zadev, dva primera spolne usmerjenosti in en primer osebne okoliščine spolne identitete. Zagovornik je v letu 2020 izrecno beležil tudi zatrjevane osebne okoliščine zdravstvenega stanja ter starševstva in nosečnosti, ki jih zakon izrecno ne našteva in jih je v preteklih letih Zagovornik beležil kot »druge« osebne okoliščine. Osebni okoliščini starševstva in nosečnosti sta bili zatrjevani v šestih odstotkih zadev, osebna okoliščina zdravstvenega stanja pa v šestih odstotkih zadev. Iz statističnega pregleda po osebnih okoliščinah je tudi razvidno, da v 25 odstotkih zaključenih zadev svetovanja in ugotavljanja diskriminacije osebna okoliščina ni bila navedena oziroma je iz opisa ravnanja ni bilo mogoče razbrati. V tabeli se vsota naštetih osebnih okoliščin ne sešteje v skupno število primerov, zaključenih v letu 2020 (253). Razlog je, da en pobudnik lahko zatrjuje diskriminacijo na podlagi več osebnih okoliščin hkrati ali pa podatek o osebni okoliščini kot vzroku za diskriminacijo sploh ni bil podan. 7 Statistika svetovanj in ugotavljanja diskriminacije 63 Tabela: Zatrjevane osebne okoliščine diskriminacije v zadevah, zaključenih v letu 2020 Zatrjevane osebne okoliščine Svetovanje, Ugotavljanje Svetovanje in Odstotek diskriminacije informiranje diskriminacije ugotavljanje skupaj (%) skupaj 1. spol 10 5 15 5,5 2. narodnost 7 10 17 6 2.1 rasa ali etnično poreklo 7 6 13 5 2.2 jezik 2 4 6 2 3. vera ali prepričanje 7 6 13 5 4. invalidnost 29 8 37 14 5. starost 12 4 16 6 6. spolna usmerjenost 2 0 2 0,8 7. spolna identiteta 2 1 3 1,2 8. spolni izraz 1 0 1 0,5 9. družbeni položaj 4 4 8 3 10. premoženjsko stanje 6 1 7 2,5 11. izobrazba 2 2 4 1,5 12 državljanstvo 8 6 14 5 13 kraj bivanja 5 4 9 3 14 (nosečnost), starševstvo 9 7 16 6 15. zdravstveno stanje 6 7 13 5 16. drugo 8 1 9 3 ni osebne okoliščine 63 6 69 25 SKUPAJ 190 82 272 100 64 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del 7.4 Statistika po področjih družbenega življenja V letu 2020 je bilo največ zaključenih zadev s področja zaposlovanja in dela (29 odstotkov): 19 odstotkov zadev se je nanašalo na področje zaposlitvenih pogojev in pogojev dela, vključno s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi in plačami; devet odstotkov se je nanašalo na področje pogojev za dostop do zaposlitve, samozaposlitve in poklica, vključno z izbirnimi merili in pogoji zaposlovanja, ne glede na vrsto dejavnosti in na vseh ravneh poklicne hierarhije, vključno z napredovanjem; en primer pa na področje dostopa do vseh oblik in do vseh ravni karierne orientacije in svetovanja, poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja, nadaljnjega poklicnega usposabljanja in preusposabljanja, vključno z delovno prakso. 22 odstotkov primerov se je nanašalo na dostop do dobrin in storitev, ki so na voljo javnosti, vključno s stanovanji in preskrbo z njimi. S področja vzgoje in izobraževanja je Zagovornik zaključil sedem odstotkov primerov. S področja socialne zaščite, vključno s socialno varnostjo in zdravstvenim varstvom, pa je zaključil pet odstotkov primerov. Sledi še področje dostopa do socialnih ugodnosti, prav tako pet odstotkov. Zagovornik je obravnaval en primer s področja včlanjevanja in vključevanja v organizacijo delavcev ali delodajalcev ali organizacijo, katere člani opravljajo določen poklic, vključno z ugodnostmi, ki jih zagotavljajo take organizacije. 31 odstotkov zadev se je nanašalo na druga področja, ki v zakonu niso izrecno navedena, med njimi so delovanje sodišč, upravno delovanje državnih organov, pogoji javnih razpisov ter področje medijev. V tabeli se vsota naštetih področij življenja ne sešteje v skupno število primerov, zaključenih v letu 2020 (253), saj lahko en pobudnik zatrjuje diskriminacijo na več področjih življenja hkrati ali pa na drugih področjih, ki v zakonu niso izrecno opredeljena oziroma zatrjuje na področjih, na katerih Zagovornik nima pristojnosti. 7 Statistika svetovanj in ugotavljanja diskriminacije 65 Tabela: Zatrjevana področja življenja v zadevah, zaključenih v letu 2020 Področja, kjer se zatrjuje Svetovanje, Ugotavljanje Svetovanje in Odstotek diskriminacija informiranje diskriminacije ugotavljanje skupaj (%) skupaj 1. Dostop do zaposlitve, samozaposlitve in poklica, vključno z izbirnimi merili in pogoji zaposlovanja, ne glede na vrsto dejavnosti in na vseh 13 6 19 9 1 0 1 1 34 6 40 19 1 0 1 1 10 1 11 5 ravneh poklicne hierarhije, vključno z napredovanjem 2. Dostop do vseh oblik in do vseh ravni karierne orientacije in svetovanja, poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja, nadaljnjega poklicnega usposabljanja in preusposabljanja, vključno z delovno prakso 3. Zaposlitveni pogoji in pogoji dela, vključno s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi in plačami 4. Članstvo in vključevanje v organizacijo delavcev ali delodajalcev ali v vsako organizacijo, katere člani opravljajo določen poklic, vključno z ugodnostmi, ki jih zagotavljajo take organizacije 5. Socialna zaščita, vključno s socialno varnostjo in zdravstvenim varstvom 6. Socialne ugodnosti 10 1 11 5 7. Vzgoja in izobraževanje 11 5 16 7 8. Dostop do dobrin in storitev, ki so na 25 22 47 22 Drugo 50 17 67 31 SKUPAJ 155 57 212 100 voljo javnosti, vključno s stanovanji in preskrbo z njimi 9. 66 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del 7.5 Statistika po oblikah diskriminacije ZVarD opredeljuje več različnih oblik diskriminacije. Najpogostejša zatrjevana oblika diskriminacije v zadevah, zaključenih v letu 2020, je bila neposredna diskriminacija v 73 odstotkih. Druga najpogostejša zatrjevana oblika diskriminacije je bila posredna diskriminacija (11 odstotkov), sledijo nadlegovanje (dobrih 10 odstotkov) ter pozivanje k diskriminaciji (dobre tri odstotke) in viktimizacija (dva odstotka). V letu 2020 Zagovornik ni zaključil nobenega primera s področja navodil za diskriminacijo in spolnega nadlegovanja. V tabeli se vsota naštetih področij življenja ne sešteje v skupno število zadev, zaključenih v letu 2020 (253). En primer lahko namreč izkazuje značilnosti več oblik diskriminacije hkrati, v nekaterih primerih pa ni mogoče govoriti o obliki diskriminacije, saj ne gre za primer s področja diskriminacije. Tabela: Zatrjevane oblike diskriminacije v zadevah, zaključenih v letu 2020 Zatrjevane oblike diskriminacije Svetovanje, Ugotavljanje Svetovanje in Odstotek informiranje diskriminacije ugotavljanje skupaj (%) skupaj Neposredna diskriminacija 116 42 158 73 Posredna diskriminacija 15 10 25 11 Nadlegovanje 19 4 23 10,5 Spolno nadlegovanje 0 0 0 0 Navodila za diskriminacijo 0 0 0 0 Viktimizacija 3 1 4 2 Pozivanje k diskriminaciji ali javno opraviče- 6 2 8 3,5 množična 48 22 70 / večkratna 9 8 17 / vanje zapostavljanja in preziranja Od tega: 7 Statistika svetovanj in ugotavljanja diskriminacije 67 7.6 Vloga in prispevek Zagovornika pri reševanju posameznih primerov Na podlagi ugotovitev, ki se izkažejo v postopku ugotavljanja diskriminacije, lahko Zagovornik doseže spremembo prakse ali prenehanje diskriminatornega ravnanja. V določenih primerih do prenehanja diskriminatornega ravnanja pride na podlagi priporočila ali poziva Zagovornika, ali pa imajo njegove odločitve posledice v sankcijah. Zagovornik kot zadeve, v katerih je dosegel spremembo (npr. prenehanje diskriminatornega ravnanja, globa inšpektorata, poravnava žrtve in kršitelja …), izpostavlja naslednje primere: Zagovornik je osebi s paraplegijo pomagal do sporazumne rešitve z zavarovalnico Zagovornik je prejel predlog za obravnavo s strani osebe s paraplegijo, s katero zavarovalnica ni želela skleniti police za življenjsko zavarovanje. Zagovornik je v postopku ugotavljanja diskriminacije v izjasnitvi pred izdajo odločbe zavarovalnici napovedal, da bo ugotovil diskriminacijo zaradi invalidnosti. Zavarovalnico je pozval k premisleku o možnosti, da predlagatelju ponudi sklenitev življenjskega zavarovanja. Posledično je zavarovalnica obvestila Zagovornika, da je sledila njegovemu pozivu po sporazumni rešitvi zadeve. (0700-40/2018) Zagovornik je dosegel umik sovražnih komentarjev na spletnem portalu Zagovornik je enega od spletnih portalov opozoril na obveznost moderiranja in odstranjevanja spletnih komentarjev pod novicami, ki so v nasprotju z načelom nediskriminacije. Portal je odgovoril, da bo priporočilo upošteval, sporne vsebine pa je izbrisal. (0700-44/2018) Zagovornik je osebi, ki živi s hivom, pomagal do možnosti za nezgodno zavarovanje Na Zagovornika se je obrnila oseba, ki živi s hivom, saj zavarovalnica zaradi njenega zdravstvenega stanja ni želela skleniti nezgodnega zavarovanja. Zagovornik je ugotovil diskriminacijo zaradi zdravstvenega stanja. Zavarovalnica je po izdani odločbi Zagovornika stranki ponudila sklenitev zavarovanja. (0700-18/2019) Zagovornik je v postopku z vrtcem dosegel prilagoditev prehrane za otroka zaradi vere Zagovornik je prejel predlog za obravnavo diskriminacije, ki ga je vložila mama otroka v vrtcu. Tam naj bi otrokom velikokrat nudili prehranske obroke, ki vsebujejo svinjsko meso. Zaradi vere (ločina krščanske veroizpovedi) pa celotna družina in tako tudi njen otrok ne je svinjine. Ker je bila v zadevi dosežena poravnava, ugodna za stranko, je stranka umaknila predlog za obravnavo, Zagovornik pa je izdal sklep o ustavitvi postopka. (0700-32/2019) 68 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del Zagovornik je predlagal sistemsko odpravo diskriminacije mladih raziskovalk in raziskovalcev zaradi nosečnosti ali starševstva Zagovornik je odločil, da pogoji javnega razpisa »Raziskovalci na začetku kariere« pomenijo neenako obravnavo raziskovalk na podlagi osebne okoliščine nosečnosti oziroma starševstva in tudi zaradi spola. Gre za drugo odločbo Zagovornika na isto temo. Ministrstvo se je po izdaji obeh odločb zavezalo, da bo v prihodnji shemi financiranja razpisa zagotovilo način za podaljšanje projektov iz naslova starševskega dopusta. (0700-37/2019) Zagovornik je dosegel vzpostavitev posebnega prostora za partnerske in družinske stike tudi v ženskem zaporu na Igu Zagovornik je v zadevi obravnave obsojenk v zaporskem sistemu ugotovil obstoj neposredne diskriminacije na podlagi spola. Po izdaji odločbe Zagovornika je vodstvo zapora za obsojenke uredilo sobo za intimne stike; na način kot to že imajo urejeno v največjem moškem zaporu. (0700-67/2019) Zagovornik je slabše pismeni osebi pomagal do prilagojenega opravljanja testa Na Zagovornika se je obrnil posameznik, ki je želel opraviti zdravstveni pregled za podaljšanje vozniškega izpita. Ker je funkcionalno slabše pismen, je zaprosil za pomoč pri branju testa, vendar je bil zavrnjen. Zagovornik je izvajalca povprašal o razlogih za zavrnitev. Zatem je posameznik Zagovornika obvestil, da mu je bilo po intervenciji Zagovornika opravljanje testa ponovno omogočeno. (0700-71/2019) Zagovornik je dosegel preklic diskriminatornega navodila za upravne enote pri sklepanju porok Zagovornik je prejel prijavo zaradi ravnanja Ministrstva za notranje zadeve, ene od upravnih enot in policije zaradi internega navodila št. 211-90/2008/2 (1321-03), s katerim je MNZ upravnim enotam odredilo, da so pozorne, kadar so slovenske državljanke napovedale sklenitev zakonske zveze z državljani nekaterih afriških držav. Zagovornik je ugotovil, da je interno navodilo diskriminatorno na podlagi rase ali etnične pripadnosti. Na podlagi postopka Zagovornika je ministrstvo interno navodilo preklicalo. (700-82/2019) Zagovornik je dosegel spremembo prakse objavljanja zaposlitvenih oglasov Zavod za zaposlovanje je objavil oglas za prosto delovno mesto, v katerem sta bili kot pogoj za zasedbo navedena telesna teža in telesna višina. Zagovornik je na Zavod za zaposlovanje naslovil opozorilo in priporočilo o nezakonitosti navedenih pogojev. Zavod se je odzval in sporočil, da bo pozoren pri objavi oglasov. (0700-11/2020) 7 Statistika svetovanj in ugotavljanja diskriminacije 69 Zagovornik je predstavnike podjetja ozavestil o prepovedi diskriminacije v zaposlitvenih oglasih Zagovornik je prejel obvestilo o diskriminatornem oglasu, iz katerega je izhajalo, da delodajalec išče žensko kandidatko z otroki nad določeno starostjo. Zagovornik je delodajalcu poslal pojasnilo o diskriminatornosti tovrstnih zaposlitvenih pogojev in nanj naslovil priporočilo, naj zagotovi zakonitost zaposlitvenih oglasov. Delodajalec se je odzval, da bo priporočilo upošteval. (0702-24/2020) Zagovornik je radijski postaji priporočil obzirnost do oseb s težavami v duševnem zdravju Stranka je Zagovornika opozorila na radijsko igro, objavljeno na spletnih družbenih omrežjih radia, ki je na neprimeren način stigmatizirala osebe s težavami v duševnem zdravju. Zagovornik je na radijsko postajo naslovil priporočilo, da sporno objavo odstrani ter da pri objavljanju vsebin v prihodnje presodi o primernosti vsebin z vidika varstva oseb pred diskriminacijo. Urednik se je odzval, da bodo objave umaknjene in da bodo v prihodnje upoštevali priporočilo Zagovornika. (0702-42/2020) Zagovornik je zaposlenim pomagal do polne božičnice Na Zagovornika se je po izdaji odločbe o ugotovljeni diskriminatornosti obračunavanja poslovne uspešnosti oziroma božičnice glede na prisotnost delavca na delovnem mestu (zadeva št. 0700-30/2019, odločba z dne 4. septembra 2019) obrnilo več posameznikov, katerih delodajalci uporabljajo enak način izračunavanja višine božičnic. Ena od strank je Zagovorniku sporočila, da je s predložitvijo odločbe Zagovornika v podjetju dosegla, da so odpravili diskriminatoren način obračunavanja nagrad za poslovno uspešnost. (0702-139/2020) 70 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del 7 Statistika svetovanj in ugotavljanja diskriminacije 71 8 OCENE DISKRIMINATORNOSTI PREDPISOV 72 8.1 Pravna podlaga za ocene diskriminatornosti predpisov Določba 38. člena ZVarD Zagovorniku podeljuje pooblastilo za vlaganje zahtev za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije. Če Zagovornik oceni, da je kakšen zakon ali drug predpis diskriminatoren, o tem lahko obvesti predlagatelja postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti ali z zahtevo začne postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil. Zagovornik določbo izvaja na način, da pred odločitvijo o začetku postopka za oceno ustavnosti ali zakonitosti najprej opravi oceno diskriminatornosti predpisa. Gre za interni postopek pri Zagovorniku, ki ne poteka na način ugotavljanja diskriminacije po upravnem postopku, saj upravni postopek ni namenjen ugotavljanju diskriminacije, ki obstaja na ravni predpisov. Ocene diskriminatornosti Zagovornik izvaja na lastno pobudo ali na pobudo stranke. Šele na podlagi pripravljene ocene o diskriminatornosti predpisa se Zagovornik odloča o vložitvi zahteve za oceno ustavnosti in zakonitosti na Ustavno sodišče. Zagovornik je v letu 2020 prejel 33 novih pobud za začetek postopka ustavnosti oziroma zakonitosti. Skupaj z devetimi prenesenimi zadevami iz preteklih let je Zagovornik v letu 2020 obravnaval 42 ocen diskriminatornosti predpisa. Zagovornik je v letu 2020 sprejel 13 ocen diskriminatornosti predpisov. Od teh je v petih ocenah predpise ocenil za diskriminatorne, v osmih primerih pa diskriminatornosti predpisa ni prepoznal. Od petih primerov, kjer je predpise prepoznal za diskriminatorne, je v enem primeru podal zahtevo za presojo ustavnosti na Ustavno sodišče RS, v štirih primerih pa priporočila ustreznim organom za spremembo predpisa. V 17 zadevah podrobne ocene diskriminatornosti, za katere so stranke dale pobudo, ni izvedel, saj iz preliminarne analize diskriminacija iz predpisa ni izhajala. V leto 2021 je bilo v nadaljnjo obravnavo prenesenih 12 zadev. 8 Ocene diskriminatornosti predpisov 73 8.2 Pregled ocen diskriminatornosti predpisov 8.2.1 Ocene o diskriminatornosti predpisov Ocene diskriminatornosti, ki jih je Zagovornik v letu 2020 izvedel in je predpis ocenil kot diskriminatoren, so se nanašale na naslednje teme: Pogoji za sklenitev zakonske in partnerske zveze in pogoji za dostop do skupne posvojitve so po oceni Zagovornika diskriminatorni. Zagovornik je ocenil, da sta Družinski zakonik in Zakon o partnerski zvezi diskriminatorna, saj istospolnim partnerjem ne omogočata sklenitve zakonske zveze in dostopa do skupne posvojitve. Zagovornik je v zadevi vložil zahtevo za presojo ustavnosti na Ustavno sodišče. (050-1/2018) Zakon o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa je po oceni Zagovornika diskriminatoren do športnikov invalidov. Zagovornik je ocenil, da je Zakon o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa (ZDPIDŠ) diskriminatoren, saj športnikom z invalidnostmi, ki so prejeli medaljo na svetovnih prvenstvih v olimpijski disciplini ali panogi, za razliko od športnikov ne-invalidov, ne priznava pravice do dodatka k pokojnini. Zagovornik je na podlagi ocene na pristojno ministrstvo podal priporočilo za odpravo diskriminatornosti predpisa. (050-3/2020) Neenaka obravnava državljanov in tujcev s stalnim prebivališčem pri odlogu plačila kredita v času epidemije je po oceni Zagovornika diskriminatorna. Zagovornik je ocenil, da je z Zakonom o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOK)6 kršeno načelo prepovedi diskriminacije zaradi državljanstva in da zakon ni skladen z direktivama 2004/38/ES in 2003/109/ES. Zagovornik je na podlagi ocene na pristojno ministrstvo podal priporočilo za odpravo diskriminatornosti predpisa. Priporočilo je bilo upoštevano. (050-5/2020) Prepoved vstopa v trgovine za starejše od 65 let po 10. uri med epidemijo je (bila) po oceni Zagovornika diskriminatorna. Zagovornik je ocenil, da je bil ukrep omejitve nakupovanja v trgovinah v času epidemije novega koronavirusa, s katerim je bil starejšim od 65 let vstop v trgovine prepovedan, razen v 6 74 Uradni list RS, št. 36/20, 49/20 – ZIUZEOP in 203/20 – ZIUPOPDVE. Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del času, rezerviranem zanje, diskriminatoren na podlagi starosti. Zagovornik je na podlagi ocene na Vlado podal priporočilo, da pri sprejemanju prihodnjih tovrstnih ukrepov upošteva oceno Zagovornika. (050-8/2020) Pravna praznina na področju usklajevanja vrednosti invalidnin za telesne okvare z rastjo cen življenjskih potrebščin po oceni Zagovornika povzroča diskriminacijo. Zagovornik je ocenil, da so prejemniki invalidnin zaradi neobstoja sistemske pravne podlage za usklajevanje invalidnin za telesno okvaro diskriminirani. Zagovornik je na podlagi ocene na pristojno ministrstvo podal priporočilo za odpravo diskriminatornosti predpisa. (050-12/2020) 8.2.2 Ocene o nediskriminatornosti predpisov Ocene diskriminatornosti, ki jih je Zagovornik v letu 2020 izvedel in predpisa ni ocenil kot diskriminatornega, so se nanašale na naslednje teme: Zakon o osebni asistenci do gluhoslepih oseb v primerjavi z gluhimi osebami po oceni Zagovornika ni diskriminatoren. Pobudnika z gluhoslepoto sta kot slepi osebi prejemnika dodatka za pomoč in postrežbo. Z uveljavitvijo Zakona o osebni asistenci (ZOA) sta pridobila tudi pravico do osebne asistence v obsegu 30 ur mesečno, posledično pa sta morala začeti polovico dodatka za pomoč in postrežbo nakazovati izbranemu izvajalcu osebne asistence. Menita, da je ZOA do gluhoslepih oseb v primerjavi z gluhimi osebami diskriminatoren. Zagovornik je ocenil, da iz ureditve ne izhaja slabša obravnava gluhoslepih oseb v primerjavi z gluhimi osebami. Slednji namreč niti niso upravičeni do dodatka za pomoč in postrežbo ter jim ga zaradi tega tudi ni treba polovico odvajati izvajalcu, če jim je priznana pravica do osebne asistence. Glede na navedeno je Zagovornik ocenil, da predpis ni diskriminatoren. (050-1/2019) Zakon o osebni asistenci do gluhoslepih oseb v primerjavi z gluhimi osebami po oceni Zagovornika ni diskriminatoren. Pobudnika z gluhoslepoto sta kot slepi osebi prejemnika dodatka za pomoč in postrežbo. Z uveljavitvijo Zakona o osebni asistenci (ZOA) sta pridobila tudi pravico do osebne asistence v obsegu 30 ur mesečno, posledično pa sta morala začeti polovico dodatka za pomoč in postrežbo nakazovati izbranemu izvajalcu osebne asistence. Menita, da je ZOA do gluhoslepih oseb v primerjavi z gluhimi osebami diskriminatoren. Zagovornik je ocenil, da iz ureditve ne izhaja slabša obravnava gluhoslepih oseb v primerjavi z gluhimi osebami. Slednji namreč niti niso upravičeni do dodatka za pomoč in postrežbo ter jim ga zaradi tega tudi ni treba polovico odvajati izvajalcu, če jim je priznana pravica do osebne asistence. Glede na navedeno je Zagovornik ocenil, da predpis ni diskriminatoren. (050-2/2019) 8 Ocene diskriminatornosti predpisov 75 Drugačna ureditev za invalidske upokojence in osebe z invalidnostmi po oceni Zagovornika ni diskriminatorna. Pobudnica je navedla, da naj bi bili invalidski upokojenci v slabšem oziroma manj ugodnem položaju kot osebe z invalidnostmi, ki niso oziroma ne morejo biti prejemniki invalidskih pokojnin, prejemajo pa nadomestilo za invalidnost. Položaja obeh kategorij oseb sta urejena z različnima predpisoma. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) in Zakon o socialnem vključevanju invalidov (ZSVI) se nanašata na osebe z invalidnostmi v dejansko različnih situacijah. Pri osebah, obravnavanih po ZPIZ-2, je treba upoštevati njihovo upravičenosti do pravic iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja (povezanih z dejstvom njihove delovne aktivnosti). Do teh pravic osebe, obravnavane po ZSVI, niso oziroma ne morejo biti upravičene, saj nikoli niso delale ali so delale premalo časa. Ker skupini nista v primerljivih položajih, je različna ureditev v različnih zakonih z različnim naborom pravic utemeljena. Posledično je Zagovornik ocenil, da pravna ureditev ni diskriminatorna do invalidskih upokojencev. (050-3/2019) Sklep o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva Banke Slovenije po oceni Zagovornika ni diskriminatoren. Banka Slovenije je s 1. novembrom 2019 s sklepom zaostrila pogoje, pod katerimi smejo banke in hranilnice potrošnikom odobriti potrošniška in stanovanjska posojila. Po oceni Združenja bank bi lahko zaradi sklepa Banke Slovenije brez možnosti najema posojila ostalo 57 odstotkov upokojencev, 20 odstotkov zaposlenih, ki (so)preživljajo enega otroka, ter med 10 in 25 odstotkov ostalih zaposlenih. Zagovornik je opravil oceno diskriminatornosti sklepa in ocenil, da glede na družbeni položaj, premoženjsko stanje in družinski status posojilojemalcev sklep ne pomeni diskriminacije, ker so omejitve v njem ustrezen, nujno potreben in sorazmeren ukrep za zagotavljanje finančne stabilnosti. (050-8/2019) Predpisi v razmerju do očetov, ki plačujejo preživnino za svoje otroke, pri ugotavljanju njihove kreditne sposobnosti s strani bank v Sloveniji po oceni Zagovornika ne predstavljajo diskriminacije. V Sloveniji so otroci po razvezi ali razhodu staršev v 75. odstotkih dodeljeni v varstvo in vzgojo materam. To pomeni, da so večinoma v vseh teh primerih očetje tisti, ki imajo dolžnost plačevati preživnino zanje. Posledično naj bi bili ti očetje ocenjeni kot kreditno manj sposobni, medtem ko naj te matere s strani bank ne bi bile deležne tako stroge ocene svoje kreditne sposobnosti. Zagovornik je v postopku ugotovil, da se pri ocenjevanju kreditne sposobnosti potrošnikov znesek preživljanja upošteva pri obeh starših. Z uveljavitvijo Sklepa o omejitvah kreditiranja prebivalstva, ki ga je sprejela Banka Slovenije, obstaja mehanizem, ki preprečuje posredno diskriminacijo očetov pri ocenjevanju njihove kreditne sposobnosti. (050-10/2019) Ker brezposelnost ni osebna okoliščina, kot jih določa ZVarD, Zagovornik o morebitni sistemski diskriminaciji samozaposlenih v času bolniške odsotnosti z dela do 30 dni ni presojal. Zaposleni in samozaposleni prejmejo nadomestilo za bolniško odsotnost iz obveznega zdravstvenega zavarovanja od 31. dne bolezni ali poškodbe. V prvih 30. dneh bolniške odsotnosti zaposlenim v delovnem razmerju nadomestilo izplačajo njihovi delodajalci. Pobudnik je zatr- 76 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del jeval diskriminatorno obravnavo samozaposlenih v primerjavi z zaposlenimi. Samozaposleni so sami sebi delodajalci, zato morajo v prvih 30. dneh bolezni sami poskrbeti za to, da bodo v primeru nezmožnosti opravljanja dejavnosti imeli dovolj sredstev za preživljanje. Zagovornik je v preizkusu možne sistemske diskriminacije samozaposlenih zaradi takšne ureditve bolniških nadomestil ugotovil, da samozaposlenost ni osebna okoliščina, kot jo določa ZVarD, zato morebitne diskriminatornosti te ureditve ni mogel presojati. Ugotovitev Zagovornika ne pomeni, da je sedanja ureditev zdravstvenega varstva v Sloveniji povsem primerna. Iz podatkov NIJZ namreč izhaja, da samozaposleni in druge primerljive kategorije zaposlenih v bistveno manjši meri koristijo bolniški stalež do 30 dni v primerjavi z zaposlenimi v delovnem razmerju. (050-11/2020) Zakon o prijavi stalnega prebivališča po oceni Zagovornika ni diskriminatoren do tujih delavcev, ki so zaposleni v Sloveniji in opravljajo delo voznikov v mednarodnem transportu. Pobudnica je zatrjevala, da je Zakon o prijavi prebivališča diskriminatoren, saj ne ureja posebnega položaja tujcev, ki so zaposleni pri delodajalcu v Republiki Sloveniji in opravljajo delo voznikov v mednarodnem transportu. Večinoma imajo stalna prebivališča na naslovih v tretjih državah. Številne upravne enote jim nočejo potrditi prijave začasnega prebivališča na naslovu v Sloveniji, saj da v Sloveniji dejansko sploh ne prebivajo. Ker ne morejo prijaviti prebivališča, v Sloveniji ne morejo koristiti določenih pravic. Zagovornik je njihov pravni položaj analiziral ter ocenil, da pravna praznina v predmetni zadevi ne obstaja in da nedostopnost določenih pravic zaradi pogojevanja njihove dostopnosti z izkazovanjem prijave prebivališča v RS ne pomeni sistemske/pravne diskriminacije, saj je to pogojevanje upravičeno (tj. glede na legitimen cilj ustrezno in nujno potrebno) oziroma izhaja iz same bistvene narave (koriščenja/uživanja) teh pravic. Ocenil pa je, da v praksi prihaja do neustreznega izvrševanja nekaterih predpisov ter posledično izdal priporočili na Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za notranje zadeve (050-15/2020) Način, s katerim je vlada v predpisih uredila krizne dodatke za velike družine po oceni Zagovornika ni diskriminatoren. Zagovornik je na podlagi novinarskega vprašanja izvedel oceno diskriminatornosti interventnega ukrepa, povezanega s povišanim dodatkom za veliko družino. Do dodatka so bile upravičene vse družine s tremi ali več otroki, ne glede na premoženjsko stanje. Za družine z enim ali dvema otrokoma pa se je za povečanje otroškega dodatka upoštevalo premoženjsko stanje. Zatrjevana je bila diskriminacija glede na družinski status v intersekciji s premoženjskim stanjem. Zagovornik je med postopkom ugotovil, da dodatek za veliko družino in otroški dodatek nista primerljiva. Dodatek za veliko družino je po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih univerzalen. Dodeli se družinam s tremi ali več otroki, pri katerih država del stroškov za skrb za otroke prevzema nase, ne glede na socialni položaj. Otroški dodatek, ki se dodeli glede na premoženjsko stanje, ni univerzalen. Dodeli se socialno ogroženim otrokom, tudi tistih v družinah s tremi ali več otroki. Interventni zakon je sledil tej ureditvi, razen v delu, ko je upravičenost do povišanega otroškega dodatka priznal le družinam, ki niso prejele tudi dodatka za velike družine. Zagovornik je ocenil, da ureditev ni diskriminatorna, saj upošteva različne položaje velikih družin v primerjavi z ostalimi družinami. (050-22/2020) 8 Ocene diskriminatornosti predpisov 77 8.2.3 Zavrnjeni predlogi za oceno o diskriminatornosti predpisov Zadeve (17), v katerih Zagovornik v letu 2020 ni izvedel ocene diskriminatornosti, saj iz preliminarne analize pri naslednjih zadevah diskriminacija iz predpisa ni izhajala: • Pobudnica se je na Zagovornika obrnila s pobudo za oceno diskriminatornosti Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS), ki mladoletnikom brez spremstva, ki izkazujejo pomembne dosežke za Republiko Slovenijo, ne omogoča pridobitve slovenskega državljanstva z izredno naturalizacijo, za razliko od polnoletnih oseb, ki jim je to omogočeno. Zagovornik je v postopku ugotovil, da se z izredno naturalizacijo zasleduje državni interes, za katerega je zakonodajalec presodil, da ga lahko izpolnijo polnoletne osebe s polno poslovno sposobnostjo. Zagovornik je ocenil, da je polnoletnost ustrezen in primeren pogoj glede na cilj, ki se zasleduje. Ocenil je tudi, da ZDRS že vsebuje možnost za pridobitev državljanstva za mladoletnike brez spremstva po petih letih bivanja v Republiki Sloveniji s statusom mednarodne zaščite, ne da bi morali dokazovati, da so državi koristni, zaradi znanstvenih, gospodarskih, kulturnih, nacionalnih ali podobnih razlogov v smislu 13. člena ZDRS. Posledično diskriminatornosti ureditve Zagovornik ni ugotovil. (050-5/2019) • Na Zagovornika sta se pobudnika obrnila zaradi dejstva, da je predlog novele Zakona o poslancih, ki je bil v letu 2019 v obravnavi v Državnem zboru Republike Slovenije, med drugim na novo urejal pravico do povračila stroškov za prevoz na delo in z dela, in sicer na način, da bi se po novi ureditvi poslancem kot povračilo potnih stroškov priznala kilometrina. Pobudnika sta zatrjevala diskriminacijo javnih uslužbencev v primerjavi s poslanci, saj delodajalec javnim uslužbencem povrne stroške najcenejšega javnega prevoza. Zagovornik je v primeru domnevno diskriminatorne določbe iz novele Zakona o poslancih, na katero se je nanašalo vprašanje, ugotovil, da ta na koncu ni bila sprejeta v Državnem zboru. Zato ocene diskriminatornosti ni izvedel. (050-6/2019 in 050-7/2019) • Pobudnik je zatrjeval diskriminatornost Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti, saj omogoča, da pristojna zbornica osebe v njegovem položaju, ki kot poslovodne osebe po lastni izbiri delajo skrajšani delovni čas, uvrsti med pooblaščene inženirje v mirovanju. Zagovornik je ugotovil, da gre pri delu za skrajšani delovni čas za izbiro posameznika in ne za njegovo osebno okoliščino. Posledično je odločil, da podrobnejše ocene diskriminatornosti ne izvede. (050-1/2020) • Zakon o vrtcih v 32. členu določa, da starši, ki niso zavezanci za dohodnino v Republiki Sloveniji, plačujejo polno ceno programa, v katerega je vključen otrok, vključno s prosilci za azil, ki še niso zavezanci za dohodnino. Pobudnica se je obrnila na Zagovornika s prošnjo za mnenje, ali je določba diskriminatorna do prosilcev za azil oziroma njihovih otrok. Po oceni Zagovornika predpis ne učinkuje na način izključevanja otrok vseh prosilcev za azil zaradi njihovega statusa, temveč izključuje zgolj tiste, ki še niso delali in s tem še niso postali zavezanci za dohodnino. Za slednje pa je mogoče pri lokalni skupnosti vložiti vlogo za subvencijo, ki jo lahko občina po diskreciji odobri. Glede na navedeno se zagovornik za izvedbo podrobnejše ocene diskriminatornosti ni odločil. (050-2/2020) 78 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del • Na Zagovornika so se ob sprejemanju ukrepov za pomoč državljanom in gospodarstvu v času epidemije novega koronavirusa obrnili samozaposleni posamezniki, ki so delali s skrajšanim delovnim časom, za preostali delovni čas pa so bili zavarovani po predpisih s področja starševskega, zdravstvenega ali invalidskega varstva. Zatrjevali so diskriminacijo zaradi starševstva, zdravstvenega stanja ali invalidnosti. Zagovornik je v teku spremljanja sprejemanja ukrepov ugotovil, da so bile v nadaljnjih ukrepih vse kategorije navedenih posameznikov zajete v ukrepih pomoči, zato podrobnejših ocen diskriminatornosti ni izvedel. (050-6/2020, 050-7/2020, 050-8/2020, 050-9/2020, 050-20/2020, 050-21/2020) • Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 je omejeval turistične bone na državljane in tujce s stalnim prebivališčem, tujci z začasnim prebivališčem pa do njih niso bili upravičeni. Pobudnika, tujca z začasnim prebivališčem v Sloveniji, sta zatrjevala diskriminacijo zaradi pravnega statusa v primerjavi z državljani Slovenije oziroma s tujci z dovoljenjem za stalno prebivanje. Glede na to, da na podlagi predpisov tujci v Republiki Sloveniji pridobijo primerljive ugodnosti kot slovenski državljani s pridobitvijo dovoljenja za stalno prebivanje, medtem ko imajo tujci z začasnim prebivanjem v Sloveniji priznane pravice in ugodnosti le na področju prejemkov, ki izhajajo iz družinskega varstva, ter prejemkov, ki izhajajo iz dela, je Zagovornik ocenil, da je razlikovanje v primeru ugodnosti turističnih bonov upravičeno. Posledično se za izvedbo podrobnejše ocene diskriminatornosti ni odločil. (050-13/2020 in 050-14/2020) • Stranka je na Zagovornika podala pritožbo zaradi nezmožnosti ljudi z invalidnostmi, bolnih in starejših, da bi izkoristili turistične bone, ki so jim bili dodeljeni. Zatrjevala je diskriminacijo zaradi starosti, invalidnosti in zdravstvenega stanja ter vprašala, zakaj ne bi mogle te osebe uporabiti bonov za druge storitve. Ugodnost je bila uvedena z Zakonom o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19. Zagovornik je ugotovil, da je bila izdaja bonov namenjena reševanju slovenskega turizma, ki je zaradi pandemije ostal brez prihodkov, ter usmerjanju domačih gostov h koriščenju turističnih kapacitet v Sloveniji. Cilj, ki se je z boni zasledoval, je bil po oceni Zagovornika legitimen, sredstva, po katerih se je zahtevalo, da so boni uporabljeni za turizem, pa primerna in potrebna. Iz ureditve tako ne izhaja sum diskriminacije. Zagovornik zato podrobnejše ocene diskriminatornosti ni izvedel. (050-17/2020) • Zagovornik je obravnaval pobudo stranke, ki se je pritožila v zvezi z odlokom o omejitvah prehajanja meje s sosednjimi državami (Odlok o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni COVID-19 na mejnih prehodih na zunanji meji, na kontrolnih točkah na notranjih mejah in v notranjosti Republike Slovenije). Ta odlok je do 28. 9. 2020 določal nekatere izjeme od obvezne karantene pri prehodu meje. Med izjemami so bili tudi lastniki ali najemniki nepremičnin, plovil ali parcel v kampih. Stranka je zatrjevala diskriminacijo zaradi premoženjskega stanja, pri čemer naj bi bili pri prehajanju meje prikrajšani tisti, ki nimajo lastninskih ali pogodbenih pravic v sosednji državi. Zagovornik je ocenil, da so med izjemami od obvezne karantene zajete tudi številne druge življenjske situacije, pri katerih se upošteva njihov posebni položaj, in potreba po prehajanju meje. Prav tako je Zagovornik ocenil, da lastninska ali pogodbena pravica v drugi državi ne pove ničesar o premoženjskem stanju osebe. Osebna okoliščina tako ni bila izkazana. Zagovornik je ocenil, da ureditev ni diskriminatorna. (050-19/2020) 8 Ocene diskriminatornosti predpisov 79 • Pobudnik je zatrjeval diskriminatornost drugega in tretjega odstavka 34. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) ter tretjega odstavka 137. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ta določila določajo, da delavcu, kadar mu delavno razmerje poteče v času, ko je zaradi bolezni ali poškodbe odsoten z delovnega mesta zaradi začasne nezmožnosti za delo, pripada nadomestilo plače še 30 dni po prenehanju delovnega razmerja. Če pa je vzrok začasne nezmožnosti za delo poklicna bolezen ali poškodba pri delu, mu nadomestilo plače pripada za ves čas nezmožnosti za delo oziroma dokler ni spet zmožen za delo. Zagovornik je ugotovil, da različna obravnava izhaja iz neprimerljivosti položajev obeh skupin delavcev, zato podrobnejše ocene diskriminatornosti ni izvedel. (050-23/2020) • Po mnenju pobudnice je odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča občine, kjer prebiva, diskriminatoren. Odlok določa, da če imajo lastniki objekt majhne vrednosti in majhne velikosti na zazidljivi parceli, plača nesorazmerno višja nadomestila za stavbno zemljišče, če pa imajo stanovanjsko hišo, pa plačajo bistveno manj. Zagovornik v zadevi ni zaznal osebne okoliščine, zaradi katere bi prihajalo do različne obravnave. Odlok občine razlikuje med izračunom nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča in uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča. Velikost zemljišča vpliva na izračun. V prvem primeru se upošteva (zgolj) površina zazidanega stavbnega zemljišča (torej po dejanski površini, ki jo na parceli zavzema stavba). V drugem primeru pa se v površino šteje celotna površina nezazidanega (a zazidljivega) stavbnega zemljišča. Iz načina obračunavanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča izhaja strategija občine, da bi nezazidana stavbna zemljišča postala zaradi svoje zazidljivosti s časom dejansko bolj zazidana. Posledično je Zagovornik odločil, da podrobnejše ocene diskriminatornosti ne izvede. (050-25/2020) 8.2.4 Ocene o diskriminatornosti predpisov v obravnavi Zadeve, ki so na dan 31. decembra 2020 še v obravnavi, se nanašajo na naslednje tematike: Ali dejstvo, da je dostop do oploditve z biomedicinsko pomočjo omogočen le ženskam z moškim partnerjem, pomeni diskriminacijo samskih žensk in žensk v istospolnih partnerskih skupnostih? Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo v drugem odstavku 5. člena določa, da sta do postopkov OBMP upravičena moški in ženska, ki živita v medsebojni zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti, in ki glede na izkušnje medicinske znanosti ne moreta pričakovati, da bi dosegla zanositev s spolnim odnosom, in jima ni mogoče pomagati z drugimi postopki zdravljenja neplodnosti. (050-1/2017) 80 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del Ali mirovanje obveznosti plačila premij poklicnega pokojninskega zavarovanja pomeni diskriminacijo zaradi invalidnosti, starosti oziroma starševstva in posredno spola? ZPIZ-2 v enajstem odstavku 200. člena določa, da poklicno zavarovanje miruje v obdobju, ko se zavarovancu-članu izplačuje nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in nadomestilo plače v breme zavarovanja za starševsko varstvo v skladu s predpisi o starševskem varstvu ter kadar zavarovanec-član izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do poklicne pokojnine. (050-2/2018) Ali so pogoji za strokovne vodje šol vožnje po Zakonu o voznikih diskriminatorni na podlagi izobrazbe in oblike pogodbe o zaposlitvi? V skladu s tretjim odstavkom 30. člena ZVoz-1 mora imeti šola vožnje strokovnega vodjo, ki ima veljavno dovoljenje za strokovnega vodjo šole vožnje ter delo opravlja kot samozaposlena oseba ali na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen ali nedoločen čas s polnim delovnim časom, in sicer samo v eni šoli vožnje. Posledično strokovni vodja ne more biti upokojenec. Četrti odstavek 32. člena ZVoz-1 pa določa pogoje za izdajo dovoljenja za strokovnega vodjo šole vožnje. Pobudnik kot spornega izpostavlja pogoj izobrazbe. (050-3/2018) Ali je ureditev oprostitve sodnih taks diskriminatorna do tujcev na podlagi državljanstva? Po Zakonu o brezplačni pravni pomoči so upravičenci do brezplačne pravne pomoči in s tem do oprostitve sodnih taks po Zakonu o sodnih taksah tujci z dovoljenjem za stalno ali začasno prebivanje v Republiki Sloveniji in osebe brez državljanstva (apatridi), ki zakonito prebivajo v Republiki Sloveniji, drugi tujci pa le pod pogojem vzajemnosti ali pod pogoji in v primerih, določenih z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo. (050-9/2019) Ali različni starostni režimi vračanja učencev v šole po koncu razglašene epidemije novega koronavirusa pomenijo diskriminacijo otrok na podlagi njihove starosti? Po koncu prvega vala epidemije so se učenci prve triade in zadnjega razreda osnovne šole vrnili k pouku v šolah, ostali učenci pa so nadaljevali pouk na daljavo. Pobudnik zatrjuje, da imajo ti učenci slabše možnosti za izobraževanje kot v šoli. (050-10/2020) Ali starostna omejitev za prvo pridobitev pravice do osebne asistence nad 65 let pomeni diskriminacijo zaradi starosti? Zakon o osebni asistenci določa, da je do osebne asistence upravičen uporabnik, ki je med drugim star od 18 do 65 let. (050-16/2020) 8 Ocene diskriminatornosti predpisov 81 Ali neupravičenost do dodatka za pomoč in postrežbo za mladoletno osebo z invalidnostjo, ki ni slepota, pomeni diskriminacijo zaradi vrste invalidnosti in starosti? Dodatek za pomoč in postrežbo se izključuje z dodatkom za nego otroka, ki ga ureja Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, razen za slepe otroke do 18. leta starosti. (050-18/2020) Ali pogoj znanja slovenskega jezika za vključenost državljanov tretjih držav v evidenco brezposelnih pomeni diskriminacijo zaradi državljanstva in posredno narodnosti? Prvi odstavek 8.a člena zakona o urejanju trga dela določa, da mora brezposelna oseba, ki je državljan tretje države, znati slovenski jezik, kar izkaže s pridobitvijo javno veljavnega spričevala o uspešno opravljenem izpitu iz znanja slovenskega jezika na vstopni ravni (raven zahtevnosti A1) najpozneje v 12. mesecih po prijavi v evidenco brezposelnih oseb. Po prvem odstavku 129. člena (11. alineja) zavod za zaposlovanje preneha voditi osebo v evidenci brezposelnih oseb, če ta ne opravi izpita iz znanja slovenskega jezika na vstopni ravni. (050-24/2020) Ali so strožji pogoji za prehod meje v času epidemije za tuje delavce voznike v mednarodnem transportu brez prijavljenega prebivališča diskriminatorni? Po spremembi Odloka o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni COVID-19 na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 163/20) osebi, ki prehaja mejo iz družinskih razlogov zaradi vzdrževanja stikov z ožjimi družinskimi člani zunaj držav članic EU ali schengenskega območja in se vrne čez mejo v 72. urah, pa v RS nima prijavljenega prebivališča, to po spremembi Odloka ni bilo več mogoče brez napotitve v karanteno na domu oziroma brez predložitve negativnega izvida testa na prisotnost novega koronavirusa. (050-27/2020) Ali različen postopek za pridobitev dodatka za pomoč in postrežbo za gibalno ovirane v primerjavi s slepimi osebami pomeni diskriminacijo zaradi vrste invalidnosti? Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v 99. členu določa pogoje za pridobitev dodatka za gibalno ovirane osebe, v 100. členu pa pogoje za pridobitev dodatka za slepe osebe. (050-28/2020) Ali nedostopnost statusa invalidnosti po Zakonu o socialnem vključevanju invalidov za osebe s težavami v duševnem zdravju pomeni diskriminacijo zaradi zdravstvenega stanja oziroma vrste invalidnosti? Zakon o socialnem vključevanju invalidov med upravičence štejejo osebe z motnjami v duševnem razvoju, avtiste, gluhoslepe, osebe z zmerno do hudo možgansko poškodbo ali okvaro in najtežje gibalno ovirane osebe, ne pa tudi oseb, ki niso zmožne za delo zaradi duševne bolezni, pridobljene do 18. leta starosti. (050-29/2020) 82 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del Ali določitev upravičenost do pomoči ob rojstvu otroka v času epidemije novega koronavirusa glede na čas rojstva otroka pomeni diskriminacijo? Predlog PKP7 oziroma Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 203/20, v nadaljevanju: ZIUPOPDVE) »izredno pomoč ob rojstvu otroka« je v 100. členu v prvem odstavku določal, da je upravičenec do izredne pomoči ob rojstvu otroka v višini 500 evrov eden od staršev za otroka s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, rojenega od dne uveljavitve tega zakona do eno leto po koncu epidemije, kar pomeni, da so bili v primeru sprejema zakona izključeni vsi otroci, rojeni od 1. 1. 2020 do uveljavitve zakona. (50-31/2020) 8 Ocene diskriminatornosti predpisov 83 9 VARSTVO PRED DISKRIMINACIJO NA DRUŽBENI RAVNI 84 9.1 Pravna podlaga varstva pred diskriminacijo na družbeni ravni Zagovornik načela enakosti (Zagovornik) opravlja naloge in pristojnosti varstva pred diskriminacijo po Zakonu o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD) tudi na družbeni ravni, torej na ravni položaja družbenih skupin in družbenih razmerij v povezavi z ureditvijo in regulacijo družbenih podsistemov. O tem Zagovornik izdaja redno letno poročilo in posebna poročila, ki so namenjena osvetlitvi posameznih tematsko zaokroženih vprašanj, povezanih z diskriminacijo oziroma njenih posameznih vidikov. Ker so državni organi, lokalne skupnosti, samoupravne narodne skupnosti in nosilci javnih pooblastil dolžni zagotavljati enako obravnavo oseb z različnimi osebnimi okoliščinami po ZvarD, Zagovornik opravlja tudi analize teh ukrepov, saj to sodi v njegovo pristojnost in nalogo spremljanja splošnega stanja varstva pred diskriminacijo v državi. V nadaljevanju so izpostavljena določila ZVarD, na podlagi katerih Zagovornik zagotavlja varstvo pred diskriminacijo na družbeni ravni. Zagovornik ima v skladu z 21. členom ZVarD naslednje pristojnosti in naloge, ki sodijo v okvir varstva pred diskriminacijo na družbeni ravni, in sicer: • • • • • • • opravlja neodvisne raziskave o položaju oseb z določeno osebno okoliščino, zlasti spola, narodnosti, rase ali etničnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti in spolne usmerjenosti ter ostalih vprašanj v zvezi z diskriminacijo oseb z določeno osebno okoliščino; objavlja neodvisna poročila in daje priporočila državnim organom, lokalnim skupnostim, nosilcem javnih pooblastil, delodajalcem, gospodarskim subjektom in drugim subjektom v zvezi z ugotovljenim položajem oseb z določeno osebno okoliščino, in sicer glede preprečevanja in odpravljanja diskriminacije ter sprejemanja posebnih in drugih ukrepov za odpravo diskriminacije; osvešča splošno javnost o diskriminaciji in ukrepih za njeno preprečevanje; spremlja splošno stanje v Republiki Sloveniji na področju varstva pred diskriminacijo in položaja oseb z določenimi osebnimi okoliščinami; predlaga sprejetje posebnih ukrepov za izboljšanje položaja oseb, ki so v manj ugodnem položaju zaradi določene osebne okoliščine; zagotavlja izmenjavo razpoložljivih informacij o diskriminaciji z organi Evropske unije; opravlja druge naloge, določene s tem zakonom. V skladu s prvo alinejo 22. člena ZVarD Zagovornik: »Državnemu zboru Republike Slovenije z rednimi letnimi ali posebnimi poročili poroča o svojem delu in ugotovitvah o obstoju diskriminacije posameznih skupin oseb z določeno osebno okoliščino.« 9 Varstvo pred diskriminacijo na družbeni ravni 85 Po 15. člen ZVarD so vlada in drugi državni organi dolžni sodelovati s socialnimi partnerji in nevladnimi organizacijami »… pri oblikovanju rešitev in predlogov za doseganje namena tega zakona sodelujejo s socialnimi partnerji in nevladnimi organizacijami, ki delujejo na področju enakega obravnavanja, varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin, varstva pred diskriminacijo ranljivih skupin ali pravne ali socialne pomoči diskriminiranim osebam«. Zato Zagovornik kot državni organ posveča posebno pozornost dialogu z organizacijami civilne družbe. Zagovornik ima v skladu s 16. členom ZVarD poleg pristojnih inšpekcij pristojnost in nalogo zbirati »… anonimizirane podatke o številu obravnavanih primerov diskriminacije po posameznih osebnih okoliščinah, po oblikah diskriminacije in po posameznih področjih iz 2. člena tega zakona. Inšpekcije enkrat letno pošljejo te podatke zagovorniku«. Namen takšnega zbiranja podatkov je, kot izhaja iz druge alineje istega člena ZVarD, tudi »spremljanje, načrtovanje in vodenje nediskriminacijske politike«. Spremljanje stanja, kot izhaja iz 16. in 21. člena ZVarD, ni Zagovornikov cilj sam po sebi, temveč gre za metodo dela. Gre za vrsto dejavnosti, ki jih izvaja Zagovornik z namenom zbiranja, pridobivanja informacij in znanj, cilj tega pa je doseči čim bolj poglobljeno razumevanje diskriminacije na družbeni ravni, vključno z njenimi različnimi pojavnimi oblikami, vzroki in izvori ter družbenimi procesi, ki diskriminacijo porajajo. Spremljanje hkrati vključuje tudi zbiranje informacij o odzivih družbe na diskriminacijo, o regulativi in praksah družbenih podsistemov glede varstva pred diskriminacijo in o spremembah vrednostnega sistema v družbi. 86 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del 9 Varstvo pred diskriminacijo na družbeni ravni 87 10 PODATKI O VARSTVU PRED DISKRIMINACIJO PRI DRUGIH DRŽAVNIH ORGANIH 88 10.1 Pravna podlaga in način zbiranja podatkov Na podlagi tretjega poglavja Zakona o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD) Zagovornik načela enakosti (Zagovornik) spremlja stanje diskriminacije v Sloveniji. Zagovornik spremlja splošno stanje na področju varstva pred diskriminacijo na več načinov, med katerimi se uporabljajo metode raziskav (lastne in mednarodne), analiza stanja (v državi in mednarodne primerjave), spremljanje delovanja drugih organov ter analiza dejavnosti Zagovornika. V skladu s 16. členom ZVarD Zagovornik in pristojne inšpekcije zbirajo anonimizirane podatke o številu obravnavanih primerov diskriminacije po posameznih osebnih okoliščinah, po oblikah diskriminacije in po posameznih področjih. Inšpekcije enkrat letno Zagovorniku pošljejo tovrstne podatke. Omenjeni podatki se zbirajo in uporabljajo za namene spremljanja, načrtovanja in vodenja nediskriminacijske politike ter za znanstvenoraziskovalne namene. V okviru nalog in pooblastil, ki jih določa ZVarD, Zagovornik spremlja splošno stanje v Republiki Sloveniji na področju varstva pred diskriminacijo in položaja oseb z določenimi osebnimi okoliščinami (šesta alineja 21. člena ZVarD). Z namenom izvajanja spremljanja splošnega stanja je Zagovornik na pristojne organe naslovil poizvedbo za podatke o številu obravnavanih primerov diskriminacije v letu 2020 po posameznih osebnih okoliščinah, po oblikah diskriminacije in po posameznih področjih. Za podatke je poleg inšpektoratov zaprosil tudi Policijo, Vrhovno državno tožilstvo in vsa sodišča. Tožilstvo in policijo je Zagovornik zaprosil za podatke o obravnavanih primerih, ki izpolnjujejo znake kaznivega dejanja po 297. členu Kazenskega zakonika (KZ), tj. javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, ter po 131. členu KZ-1, tj. kršitev enakopravnosti, ki sta povezani s katero koli osebno okoliščino (spol, narodnost, rasa ali etnično poreklo, jezik, vera ali prepričanje, invalidnost, starost, spolna usmerjenost, spolna identiteta in spolni izraz, družbeni položaj, premoženjsko stanje, izobrazba ali drugo) in bi kot takšna utegnila biti dejanja diskriminacije v skladu z ZVarD. Policijo je Zagovornik zaprosil tudi za podatke o prekrških po 20. členu Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1).7 Sodišča je Zagovornik zaprosil za podatke o anonimiziranih pravnomočnih sodbah, ki se naslanjajo na 14. člen Ustave RS, ZVarD, ZUNEO, 6., 6.a, 27. in 133. člen Zakona o delovnih razmerjih, 6. člen Zakona o izenačevanju možnosti invalidov in 3. člen Zakona o verski svobodi (ZVS).8 Zagovornik je v letu 2020 z namenom spremljanja splošnega stanja na pristojne organe naslovil prošnjo za podatke o številu obravnavanih primerov diskriminacije po posameznih osebnih okoliščinah, področjih in oblikah. Ti organi so bili: • inšpektorati, • Policija, • Vrhovno državno tožilstvo in • vsa sodišča. 7 8 Uradni list RS, št. 70/06 Uradni list RS, št. 14/07, 46/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF in 100/13 10 Podatki o varstvu pred diskriminacijo pri drugih državnih organih 89 10.2 Obravnavani primeri diskriminacije – Inšpektorati Zagovornik je prošnjo za predložitev podatkov v skladu s 16. členom ZVarD poslal na naslove 25 inšpekcijskih organov. Od 25 inšpekcijskih organov, ki jim je Zagovornik poslal prošnjo za predložitev anonimiziranih podatkov, jih je odgovorilo 18. Od 18 prejetih odgovorov 14 inšpekcijskih organov v letu 2020 (eden več kot leto prej) ni obravnavalo nobenega primera diskriminacije po posameznih osebnih okoliščinah, po oblikah diskriminacije in po posameznih področjih. Inšpekcijski organi, ki v letu 2020 niso obravnavali nobenega primera diskriminacije, so: • • • • • • • • • • • • • • Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS, Finančna uprava RS, Informacijski pooblaščenec, Inšpektorat RS za javni sektor, Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Inšpektorat RS za kulturo in medije, Inšpektorat RS za okolje in prostor, Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Javna agencija za civilno letalstvo RS, Uprava RS za informacijsko varnost – Inšpekcija za informacijsko družbo, Uprava RS za jedrsko varnost – Inšpekcija za sevalno jedrsko varnost, Uprava RS za varstvo pred sevanji — Inšpekcija varstva pred sevanji, Urad RS za meroslovje – Sektor za meroslovni nadzor, Urad RS za nadzor proračuna — Sektor proračunske inšpekcije. Štirje inšpektorati so predložili odgovore o obravnavi primerov diskriminacije: • • • • Inšpektorat RS za delo, Inšpektorat RS za obrambo, Inšpektorat RS za šolstvo in šport, Tržni inšpektorat RS. Na Zagovornikov poziv se niso odzvali: • • • • • • • Inšpektorat RS za infrastrukturo, Inšpektorat RS za notranje zadeve, Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke, Uprava RS za pomorstvo — Pomorska inšpekcija, Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Urad za kemikalije RS — Inšpekcija za kemikalije, Zdravstveni inšpektorat RS. V nadaljevanju je podrobnejši pregled obravnavanih primerov diskriminacije glede na prejete odgovore tistih inšpekcijskih organov, ki so sporočili, da so obravnavali primere diskriminacije. 90 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del 10.2.1 Inšpektorat RS za delo Inšpektorat za delo ne vodi evidenc oziroma zbirk podatkov po obravnavanih zadevah, temveč po ugotovljenih kršitvah določb delovnopravne zakonodaje, tudi v primerih ugotovljenih kršitev prepovedi diskriminacije. Glavni razlogi za takšno vodenje evidenc so naslednji: • • • V eni prijavi je običajno navedena več kot ena domnevna kršitev zakonodaje, pogosto celo veliko različnih in raznovrstnih kršitev. Navedbe v prijavah so največkrat zelo skope in premalo podrobne, da bi lahko že samo iz vsebine prijave sklepali o obstoju morebitne diskriminacije oziroma obstoju katere od osebnih okoliščin, zaradi katere naj bi se določena oseba ali skupina oseb počutila diskriminirano. Opredelitev kršitev, ki jih v prijavi navede kršitelj, se nujno ne ujema z opredelitvijo kršitev v materialnih predpisih oziroma z ugotovitvijo inšpektorja po opravljenem inšpekcijskem nadzoru v konkretnem primeru. Inšpektorat za delo evidenc in statistike tudi ne vodi po osebnih okoliščinah, zaradi katerih je prišlo do diskriminacije. Ugotovitve za leto 2020 kažejo, da so inšpektorji za delo kršitev prepovedi diskriminacije iz 6. člena ZDR-1 evidentirali v skupno 12. primerih. To je manj kot v preteklih letih, ko se je število ugotovljenih kršitev prepovedi diskriminacije gibalo okoli 20. Razlog za to je epidemija novega koronavirusa in povečano delo inšpektorjev na področjih, povezanih z epidemijo. Poleg tega je precej gospodarskih panog za določen čas prenehalo z dejavnostmi, zmanjšala pa se je tudi prisotnost delavcev v prostorih delodajalcev in povečal se je obseg dela na daljavo. Vse to se je odražalo tudi v vsebinah prijavljenih kršitev in prošnjah za strokovno pomoč. Od 12 ugotovljenih kršitev prepovedi diskriminacije se jih je pet nanašalo na kandidate za zaposlitev, sedem pa jih je bilo storjenih zoper delavce v delovnem razmerju. Vse kršitve so bile ugotovljene pri delodajalcih v zasebnem sektorju, povečini v družbah z omejeno odgovornostjo (d. o. o.), v dveh primerih pa pri samostojnem podjetniku posamezniku. V petih primerih, ko je bila ugotovljena diskriminacija kandidatov za zaposlitev, je delodajalec iskal osebe z naslednjimi osebnimi okoliščinami: • • • • v dveh primerih je iskal osebe ženskega spola za delovno mesto »natakarice«; v enem primeru je v oglasu za prosto delovno mesto navedel, da je delovno mesto na voljo le moškim, starim od 19 do 35 let (mizarstvo); v enem ugotovljenem primeru je delodajalec objavil, da »išče osebe z drobnimi spretnimi prsti«; v enem (tudi medijsko odmevnem) primeru je delodajalec objavil prosto delovno mesto »zobne asistentke«, med pogoji pa je navedel, da »… je zaželeno, da ima kandidatka že svoje otroke, starejše od treh let in/ali, da v planu nima porodniškega dopusta naslednja 2/3 leta«, kar se je nanašalo na osebne okoliščine spola, nosečnosti, starševstva, družinskega statusa. V navedenih primerih je bila kršitev evidentirana bodisi kot kršitev 6. člena ZDR-1 (kršitev prepovedi diskriminacije) bodisi kot kršitev 27. člena ZDR-1 (enaka obravnava glede na spol pri objavi prostega dela). 10 Podatki o varstvu pred diskriminacijo pri drugih državnih organih 91 V vseh primerih, ko je bila ugotovljena kršitev prepovedi diskriminacije kandidatov za zaposlitev, so delodajalci sporni oglas umaknili najkasneje takrat, ko jim je inšpektor predstavil kršitev, v enem pa že prej (pod pritiski javnosti). Tudi zato so inšpektorji v teh primerih praviloma ukrepali z opozorili na podlagi 53. člena Zakona o prekrških (ZP-1)9 ali z odločbo o prekršku z izrekom opomina na podlagi 21. člena ZP-1. Preostalih sedem primerov ugotovljenih kršitev pa se je nanašalo na to, da so delodajalci postavljali v neenakopraven položaj delavce v času trajanja delovnega razmerja. Tako so denimo: • • • različnim delavcem izplačevali plače ob različnih terminih; kršili prepoved diskriminacije delavcev zaradi različnih terminov izplačila regresa za letni dopust; delavci, zaposleni pri istem delodajalcu, so prejeli kot regres za letni dopust različne zneske, ne da bi to bilo kakor koli povezano s trajanjem njihove zaposlitve pri delodajalcu. V navedenih primerih so sicer delavci bili obravnavani neenakopravno, vendar povečini ni bilo mogoče razbrati osebne okoliščine, zakaj je do takšne diskriminatorne obravnave prišlo. V enem primeru sta npr. delavca, ki sta bila na bolje plačanem delovnem mestu v proizvodnji (mehanika), prejela plačo nekaj dni prej, kot ostale delavke v proizvodnji (šivilje), delodajalec pa je izključno zanju vlagal REK obrazce pred tistimi za ostale delavce in jima prej vročal tudi plačilne liste. V konkretnem primeru je pomembno, da je šlo za delavca moškega spola, medtem ko so bile šivilje na nižje (in kasneje) plačanih delovnih mestih ženskega spola. Med primeri kršitev prepovedi diskriminacije, evidentiranimi v letu 2020, je tudi primer kršitve, zabeležen že v letu 2019, nanaša pa se na delodajalca, ki je višino regresa delavcem prilagajal dnevom njihove prisotnosti oziroma odsotnosti na delu. Omenjeni primer posredne diskriminacije delavcev smo že predstavili v poročilu za leto 2019 – v letu 2020 pa se je zaključil še postopek o prekršku (z izdajo odločbe o prekršku z opominom delodajalcu). Podoben je tudi primer ugotovljene kršitve prepovedi diskriminacije iz leta 2020, ko je delodajalec sprejel dogovor s sindikati, v skladu s katerim je tistim delavcem, ki so v letu 2019 izostali z dela iz zdravstvenih razlogov ali zaradi izrabe starševskega dopusta, izplačal nižji znesek nagrade za poslovno uspešnost, kot tistim delavcem, ki niso izostali z dela iz teh razlogov. V tem primeru je bila evidentirana posredna diskriminacija zaposlenih delavcev na podlagi naslednjih osebnih okoliščin: starševstvo, nosečnost, zdravstveno stanje, invalidnost, materinstvo, spol ipd. Inšpektorji so v primerih ugotovljenih kršitev prepovedi diskriminacije ukrepali na naslednje načine: • • • • 9 92 z opozorilom na podlagi 33. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v dveh primerih); z opozorilom na zapisnik na podlagi 53. člena ZP-1 (v šestih primerih ugotovljenih kršitev); z izdajo odločbe o prekršku z opominom na podlagi 21. člena ZP-1 (v treh primerih) in v enem primeru je inšpektorica ob koncu leta 2020 uvedla postopek o prekršku, vendar ta do dneva priprave tega poročila še ni bil zaključen. Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, s sprem. in dop. Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del Pri evidentiranju kršitev prepovedi diskriminacije so inšpektorji uporabili posebni predpis za področje delovnega prava, in sicer ZDR-1, zato kršitve ZVarD na inšpektoratu za delo v letu 2020 niso bile evidentirane. V letu 2020 inšpektorji niso ugotovili nobene kršitve 133. člena ZDR-1, ki predvideva enako plačilo žensk in moških. 10.2.2 Inšpektorat RS za obrambo Inšpektorat za obrambo je v letu 2020 obravnaval štiri primere prijav diskriminacije. Prijave so se nanašale na domnevne kršitve Zakona o obrambi10 in Zakona o službi v Slovenski vojski (ZSSloV)11 ter na njuni podlagi izdanih predpisov in aktov. Vsebinsko so bili obravnavani naslednji primeri: • Zaposleni v Slovenski vojski je zahteval odpravo kršitev pravic delavca. Prijavo je inšpektorat odstopil Generalštabu. Slednji ni ugotovil kršitve predpisov. Inšpektorat posledično ni uvedel inšpekcijskega nadzora na tem področju. • Inšpektorat je obravnaval prijavo zaradi domnevne zlorabe ZSSloV in zaradi neenake obravnave. Inšpektorat je v okviru svojih pristojnosti opravili inšpekcijski nadzor v Generalštabu. V inšpekcijskem postopku je bilo ugotovljeno, da zavezanec z določitvijo meril v ukazu za evidentiranje, obračunavanje in izplačevanje povečanja plač zaradi povečanega obsega dela in obremenitev na podlagi 59. člena ZSSloV, ni ravnal v nasprotju s predpisi. • Inšpektorat obravnava prijavo o sumih protipravne pridobitve premoženjske koristi ter o kršitvah temeljnih pravic delavcev. Prijavo je podal Sindikat vojske, obrambe in zaščite, in sicer v zvezi z »diskriminatornimi ravnanji poveljniške strukture, neenake obravnave vojakov, zlorabe v smeri protipravne pridobitve premoženjske koristi v zvezi z načrtovanimi izplačili presežnih ur po referenčnem obdobju ter izdaje nezakonitih ukazov oziroma prisilnega koriščenja letnega dopusta pripadnikom Slovenske vojske«. Prijava je še v postopku reševanja. • Inšpektorat je obravnaval prijavo zaradi nespoštovanja predpisov in neenake obravnave zaposlenih. Prijavo je odstopil Inšpektoratu za javni sektor, ker inšpektorat za obrambo ni pristojen za inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določil 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor in 71. člena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP). 10 Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo in 95/15 11 Uradni list RS, št. 68/07 in 58/08 – ZSPJS-I 10 Podatki o varstvu pred diskriminacijo pri drugih državnih organih 93 10.2.3 Inšpektorat RS za šolstvo in šport Pobude s področja zatrjevane diskriminacije, ki jih je Inšpektorat za šolstvo in šport prejel v letu 2020, so se nanašale na področja ocenjevanja znanja, vzgojnega ukrepanja, sodelovanja s starši, dela z otroki s posebnimi potrebami, organizacije dela – oblikovanje oddelkov in izobraževanja na daljavo. Inšpektorat opaža, da prijave pogosto odražajo lastno dojemanje posameznikov o doživljanju posameznih dogodkov in ne ustrezajo nujno elementom diskriminacije po Zakonu o varstvu pred diskriminacijo. Inšpektorat za šolstvo in šport pri izvajanju svojih pristojnosti na področju neenake obravnave uporablja 2.a člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Ta člen določa, da se v vrtcih, šolah in drugih zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, zagotovi varno in spodbudno učno okolje, kjer je prepovedano telesno kaznovanje otrok in vsakršna druga oblika nasilja nad in med otroki in neenakopravna obravnava, ki bi temeljila na spolu, spolni usmerjenosti, socialnem in kulturnem poreklu, veroizpovedi, rasni, etnični in narodni pripadnosti ter posebnosti v telesnem in duševnem razvoju. Prijave, ki jih je inšpektorat prejel, so se nanašale na neposredno diskriminacijo zaradi naslednjih osebnih okoliščin: • • • spol (zatrjevanje diskriminatornega ravnanja šole do učenca in ravnanja do staršev); invalidnost (neustrezna komunikacija učiteljice); druga osebna okoliščina (osebne značilnosti, izpostavljene s strani učiteljice, izpostavljanje učenca, kjer starši niso podali ustreznih soglasij za obravnavo, postopki zaposlovanja). Po oblikah diskriminacije je inšpektorat obravnaval naslednje prijave: • dva primera nadlegovanja; • osem primerov opravičevanja zapostavljanja ali preziranja oseb ali skupine oseb zaradi osebnih okoliščin. Inšpektorat je v okviru izobraževanja na daljavo zaznal primere, kjer so posamezne šole poskušale odrejati ukrepe, pri čemer pa bi lahko prišlo do diskriminacije ali stigmatiziranja otrok (zahteva po več kamerah, maskah čez oči itn.) Glede tega je inšpektorat v okviru svojega svetovalnega dela vsem zavodom dne 25. 11. 2020 poslal Okrožnico, št. 069-22/2020/10, s katero jih je opozoril, da so omenjena ravnanja nesprejemljiva in lahko pomenijo tudi kršitev določb ZVarD kot tudi morebitno kaznivo ravnanje. Z inšpekcijskimi nadzori in dodatnimi poizvedbami v zvezi z navedenimi pobudami ni bilo ugotovljenih kršitev, ki bi se nanašale na področje diskriminacije. Pobude so bile obravnavane s stališča uresničevanja veljavnih šolskih predpisov in s tem povezanih pripadajočih pravic in dolžnosti učencev ter sodelovanja s starši. 94 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del 10.2.4 Tržni inšpektorat RS Tržni inšpektorat izvaja nadzor v zvezi z dostopom do dobrin in storitev, ki so na voljo javnosti. Nadzor se izvaja samo na podlagi prejetih prijav. V letu 2020 je obravnaval naslednje primere: • Uporaba savne določen dan v tednu samo za ženske (spol): Ponudnik savn je ob sredah zagotavljal uporabo savne samo za ženske. Cena mesečne oziroma letne karte pa je bila za ženske in moške enaka. Pri pregledu je bila zavezancu z upravnim opozorilom po ZIN naložena odprava pomanjkljivosti, ki jih je zavezanec nemudoma odpravil. • Gostinski obrat (zavrnitev postrežbe gostu določene narodnosti): Pri pregledu je bilo ugotovljeno, da gostje, med njimi tudi gost, ki je podal prijavo, v gostinskem obratu povzročajo razne težave, se žaljivo obnašajo do osebja, zlasti žensk, grozijo, kričijo, večkrat je bila že klicana policija, zato zaradi obnašanja (ne pa zaradi narodnosti) gostu niso postregli pijače. Ni bilo ugotovljenih kršitev po določilih ZVarD. • Gostinski obrat (zavrnitev postrežbe določenemu gostu): Pri pregledu je bilo ugotovljeno, da gost ni bil postrežen zaradi svojega obnašanja. Ni bilo ugotovljenih kršitev po določilih ZVarD. • Kopališče (invalidi): Po prvem valu epidemije so del kopališča odprli. Zaprt pa je ostal del kopališča, namenjen invalidom, ti pa so imeli sezonske karte. Pri nadzoru je bilo ugotovljeno, da je odprtje tega dela kopališča povezano z zelo visokimi stroški, so pa imetnikom sezonskih kart ponudili več možnosti (ustrezno podaljšanje sezonskih kart ali možnost koriščenja v drugem delu, skupaj z možnostjo podaljšanja karte, ali pa vrnitev sorazmernega dela kupnine). Po preučitvi zadeve ni bilo ugotovljenih kršitev ZVarD. • Zaprtje bančnega računa (državljani tretje države). Inšpektorat je prejel prijavo poslovnega subjekta, ki mu je banka napovedala zaprtje bančnega računa (čeprav nima dolgov in je reden plačnik) iz razloga, ker so lastniki državljani tretje države - Ukrajina. Za pojasnilo se je inšpektorat obrnil na Banko Slovenije, pridobil pa je tudi pojasnilo Zagovornika načela enakosti. Postopek je še v teku. • Predčasen umik oglasnega sporočila z javnega prevoznega sredstva (navodila za diskriminacijo): Na podlagi predloga Zagovornika načela enakosti, ki je v upravnem postopku ugotovil diskriminacijo, je inšpektorat izvedel prekrškovni postopek zoper pravno osebo, ki je dala navodila za diskriminacijo. Zaradi kršitve 9. člena ZVarD je bila izdana odločba o prekršku z izrekom globe. Zagovornik načela enakosti je Tržnemu inšpektoratu v zadnji četrtini leta 2020 predal še štiri predloge za uvedbo postopka o prekršku, ki pa zaradi prioritet, ki jih ima inšpektorat v času epidemije koronavirusne bolezni na drugih področjih, še niso uvedeni. 10 Podatki o varstvu pred diskriminacijo pri drugih državnih organih 95 10.2.5 Analiza podatkov o primerih diskriminacije, ki so jih predložili inšpektorati Štirje inšpektorati so v letu 2020 ugotavljali diskriminacijo, kar je eden več kot v letih 2017 in 2018 in en manj kot v letu 2019. Glede na prejete podatke inšpektoratov je največ prijavljene diskriminacije na področju zaposlovanja in dela, sledita področji dostopa do dobrin in storitev ter vzgoje in izobraževanja. Nato sledi še področje obrambe, znotraj tega pa vprašanja zaposlovanja in pogojev dela v Slovenski vojski. Inšpektorat za delo je v letu 2020 obravnaval štiri prijave manj kot v letu 2019, kar je posledica povečanega števila nadzorov na področjih, povezanih z epidemijo koronavirusne bolezni. Inšpektorat RS za šolstvo in šport v letu 2019 ni odstopal prejetih prijav v reševanje Zagovorniku (v letih 2017 in 2018 je odstopil 14 zadev), temveč jih je reševal v okviru 2.a člena ZOFVI. Na področju izobraževanja se je število prijav povečalo, na področju obrambe ter dostopa do dobrin in storitev število prijav ostaja podobno kot v letu 2019. Inšpektorati so v obravnavanih primerih ugotavljali diskriminacijo na podlagi naslednjih osebnih okoliščin: spol, nosečnost, materinstvo, starševstvo, starost, invalidnost, družinsko stanje, narodnost, vera ali prepričanje, državljanstvo in drugo. Tabela: Pregled prejetih podatkov inšpekcijskih organov glede obravnavanih primerov diskriminacije – primerjava med leti 2017, 2018, 2019 in 2020* Inšpekcijski organ Prejete prijave 2017 Ugot. primeri 2017 Prejete prijave 2018 Ugot. primeri 2018 Prejete prijave 2019 Ugot. primeri 2019 Prejete prijave 2020 Ugot. primeri 2020 1. Tržni inšpektorat 7 4 3 2 6 0 6 2 2. Inšpektorat za delo / 11 / 17 / 16 / 12 3. Inšpektorat za obrambo 5 0 / / 5 1 4 0 4. Inšpektorat za šolstvo 9 / 16 2 6 / 10 0 0 0 0 0 1 0 / / 0 0 6 / 0 0 / / in šport 5. Zdravstveni inšpektorat 6. Inšpektorat za javni sektor * Ko so se inšpektorati odzvali in sporočili, da prijav niso imeli, je navedena številka 0. Če podatka ni oziroma se inšpektorat ni odzval, je označeno z /. 96 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del 10.3 Obravnavani primeri diskriminacije – Policija V skladu z 21. členom ZVarD Zagovornik z namenom spremljanja, beleženja in podajanja ocene stanja na področju varstva pred diskriminacijo v Republiki Sloveniji (RS) zbira tudi podatke o primerih kršitev, ki jih obravnava policija. Na področjih, ki sodijo v pristojnost policije, so tri takšna, ki so z vidika Zagovornikovega področja delovanja relevantna za spremljanje: • • • 20. člen Zakona o varstvu javnega reda in miru (vzbujanje nestrpnosti), 131. člen Kazenskega zakonika (kršitev enakopravnosti), 297. člen Kazenskega zakonika (javno spodbujanje sovraštva). Določba 20. člena ZJRM-1 navaja, da je prepovedano vzbujanje nestrpnosti z namenom vzbujanja narodnostne, rasne, spolne, etnične, verske, politične nestrpnosti ali nestrpnosti glede spolne usmerjenosti. Gre za kvalificirano obliko prekrškov, opredeljenih v 6., 7., 12., 13. in 15. ZJRM-1 (nasilno ali drzno vedenje, nedostojno vedenje, poškodovanje uradnega napisa, oznake ali odločbe, pisanje po objektih ali uničevanje državnih simbolov). Določba 20. člena ZJRM-1 torej določa diskriminatorni motiv pri izvajanju nekaterih drugih kršitev javnega reda in miru. Med kaznivimi dejanji, ki jih preiskuje policija, Zagovornik zbira tudi podatke o obravnavanih primerih, ki izpolnjujejo znake kaznivega dejanja po: • 131. členu KZ-1, tj. kršitev enakopravnosti, ki je povezana s katero koli osebno okoliščino (narodnost, rasa, barva, veroizpoved, etnična pripadnost, spol, jezik, politično ali drugačno prepričanje, spolna usmerjenost, premoženjsko stanje, rojstvo, genetska dediščina, izobrazba, družbeni položaj ali kakšna druga okoliščina). • 297. členu KZ-1, tj. javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, ki so povezani s katero koli osebno okoliščino (spol, narodnost, rasa ali etnično poreklo, jezik, vera ali prepričanje, invalidnost, starost, spolna usmerjenost, spolna identiteta in spolni izraz, družbeni položaj, premoženjsko stanje, izobrazba ali drugo) in bi kot takšna utegnila biti dejanja diskriminacije v skladu z ZVarD. Na splošno se je izkazalo, da se je tudi pri Policiji tako kot pri inšpektoratih zaradi različnih sistemov beleženja in evidentiranja primerov diskriminacije pokazal problem strukturiranega pregleda podatkov v obliki, kot jo določa ZVarD: po osebnih okoliščinah, področjih in oblikah diskriminacije. Policija namreč obravnavane zadeve vodi drugače – po spolu, starosti in državljanstvu storilcev prekrškov in kaznivih dejanj. Z vidika natančnega spremljanja obravnavanih primerov diskriminacije na nacionalni ravni v skladu z zahtevami ZVarD se kaže potreba po sistemski uskladitvi načina beleženja obravnavanih primerov diskriminacije. 10 Podatki o varstvu pred diskriminacijo pri drugih državnih organih 97 10.3.1 Prekrški po Zakonu o varstvu javnega reda in miru – Vzbujanje nestrpnosti Policija je v letu 2020 izrekla ukrepe v 56 primerih prekrškov po 20. členu Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1), kar je v treh primerih več kot v letu 2019. Največ kršitev 20. člena ZJRM-1 je bilo storjenih v povezavi s 6. členom ZJRM-1 (nasilno ali drzno vedenje), kar v praksi pomeni, da je do največ kršitev prihajalo ob pretepih in prepirih. Povečalo se je število kršitev v povezavi z 12. členom ZJRM-1 (poškodovanje uradnega napisa, oznake ali odločbe), zmanjšalo se je število primerov po 13. členu (pisanje po objektih), enako pa je ostalo število kršitev po 15. (uničevanje državnih simbolov) členu ZJRM-1. Tabela: Pregled ukrepov po 20. členu ZJRM-1 – ugotovljene kršitve Število kršitev Člen ZJRM-1 2016 2017 2018 2019 2020 6. nasilno ali drzno vedenje 29 32 31 39 38 7. nedostojno vedenje 11 8 4 7 11 12. poškodovanje uradnega napisa, oznake ali odločbe 1 7 10 1 3 13. pisanje po objektih 1 / / 3 1 15. uničevanje državnih simbolov / 1 1 3 3 42 48 46 53 56 SKUPAJ 98 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del 10.3.2 Kazniva dejanja po 131. členu Kazenskega zakonika – Kršitev enakopravnosti Določba 131. Kazenskega zakonika (KZ-1) določa, da kdor zaradi razlike v narodnosti, rasi, barvi, veroizpovedi, etnični pripadnosti, spolu, jeziku, političnem ali drugačnem prepričanju, spolni usmerjenosti, premoženjskem stanju, rojstvu, genetski dediščini, izobrazbi, družbenem položaju ali kakšni drugi okoliščini prikrajša koga za katero izmed človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki so priznane od mednarodne skupnosti ali določene z ustavo ali zakonom, ali mu takšno pravico ali svoboščino omeji ali kdor na podlagi takšnega razlikovanja komu da kakšno posebno pravico ali ugodnost, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta (1. odstavek). Enako se kaznuje, kdor preganja posameznika ali organizacijo zaradi zavzemanja za enakopravnost ljudi (2. odstavek). Če stori dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena uradna oseba z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic, se kaznuje z zaporom do treh let (3. odstavek). Policija je v letu 2020 obravnavala pet kaznivih dejanj po 131. členu KZ-1. Postopki še niso zaključeni. Tabela: Kazniva dejanja po 131. členu KZ-1 – kršitev enakopravnosti po letih Leto 2016 2017 2018 2019 2020 Število osumljencev 5 5 5 9 5 Število oškodovancev 11 13 10 14 6 10 Podatki o varstvu pred diskriminacijo pri drugih državnih organih 99 10.3.3 Kazniva dejanja po 297. členu Kazenskega zakonika – Spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti Po določbi 297. člena KZ-1 se kaznuje z zaporom do dveh let, kdor javno spodbuja ali razpihuje sovraštvo, nasilje ali nestrpnost, ki temelji na narodnostni, rasni, verski ali etnični pripadnosti, spolu, barvi kože, poreklu, premoženjskem stanju, izobrazbi, družbenem položaju, političnem ali drugem prepričanju, invalidnosti, spolni usmerjenosti ali kateri koli drugi osebni okoliščini, in je dejanje storjeno na način, ki lahko ogrozi, ali moti javni red in mir, ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev (1. odstavek). Enako se kaznuje, kdor na način iz prejšnjega odstavka javno širi ideje o večvrednosti ene rase nad drugo ali daje kakršno koli pomoč pri rasistični dejavnosti, ali zanika, zmanjšuje pomen, odobrava, opravičuje, smeši ali zagovarja genocid, holokavst, hudodelstvo zoper človečnost, vojno hudodelstvo, agresijo ali druga kazniva dejanja zoper človečnost, kot so opredeljena v pravnem redu Republike Slovenije (2. odstavek). Če je dejanje iz prejšnjih odstavkov storjeno z objavo v sredstvih javnega obveščanja ali na spletnih straneh, se s kaznijo iz prvega ali drugega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorni urednik oziroma tisti, ki ga je nadomeščal, razen če je šlo za prenos oddaje v živo, ki ga ni mogel preprečiti, ali za objavo na spletnih straneh, ki uporabnikom omogočajo objave vsebin v dejanskem času oziroma brez predhodnega nadzora (3. odstavek). Če je dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena storjeno s prisilo, grdim ravnanjem, ogrožanjem varnosti, sramotitvijo etničnih, narodnostnih, narodnih ali verskih simbolov, poškodovanjem tujih stvari, skrunitvijo spomenikov, spominskih znamenj ali grobov, se storilec kaznuje z zaporom do treh let (4. odstavek). Če stori dejanja iz prvega ali drugega odstavka tega člena uradna oseba z zlorabo uradnega položaja ali pravic, se kaznuje z zaporom do petih let (5. odstavek). Tabela: Pregled obravnavanih kaznivih dejanj po 297. členu KZ-1 Število obravnavanih primerov Leto 2016 2017 2018 2019 2020 Ovadba 18 13 13 16 50 Poročilo 31 13 19 23 44 Skupaj 49 26 32 39 94 100 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del 10.4 Obravnavani primeri diskriminacije – Tožilstvo V skladu z 21. členom ZVarD je Zagovornik z namenom spremljanja, beleženja in podajanja ocene stanja na področju varstva pred diskriminacijo v Republiki Sloveniji za podatke zaprosil Vrhovno državno tožilstvo (VDT). Slednje je predložilo podatke o pregonu kaznivih dejanj po 297. členu KZ-1 – javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter po 131. členu KZ-1 – kršitev enakopravnosti. Do leta 2019 je VDT poročalo, da v vpisniku vodi le podatke o izvršenem kaznivem dejanju, nikoli pa ne knjiži motiva, ki je vodil storilca k izvršitvi kaznivega dejanja, razen kadar je motiv kvalifikatorna okoliščina in je zakonski znak kaznivega dejanja, recimo koristoljubnost ali maščevanje. Želenih podatkov po okoliščinah, oblikah in področjih diskriminacije tako VDT ni moglo predložiti, predložilo pa je podatke o številu prejetih ovadb, sprejetih rešitvah in izrečenih sodbah za kaznivi dejanji po 297. členu KZ-1 in 131. členu KZ-1. Za leto 2020 pa VDT poroča, da je Generalni državni tožilec RS na podlagi tretjega odstavka 127. člena Državnotožilskega reda izdal odredbo št. VDT-Tu-10-3/8/2020 z dne 6. 7. 2020. Z njo je določil posebno označevanje državnotožilskih spisov, v katerih so obravnavana kazniva dejanja, ki so storjena z motivom sovražnosti. Pri označevanju se uporablja naslednja definicija: »Kaznivo dejanje iz sovraštva je dejanje, ki je storjeno zaradi sovraštva zoper drugega zaradi njegove narodnostne, rasne, verske ali etnične pripadnosti, spola, barve kože, porekla, družbenega položaja, invalidnosti ali spolne usmerjenosti.« S to oznako se označujejo vsa kazniva dejanja, ne samo kaznivi dejanji po 131. in 297. členu KZ-1. VDT je Zagovornika seznanilo, da je za zadeve z navedeno oznako mogoče v elektronskem dokumentarnem sistemu pridobiti podatek o številu kaznivih dejanj, ki so bila označena kot storjena z motivom sovražnosti, vendar ne hkrati tudi po posamezni osebni okoliščini, zaradi katere je prišlo do take označitve. Z označevanjem spisov na navedeni način je VDT začelo v letu 2021 in ga šele uvaja v redno državnotožilsko prakso. Zagovornika pa je še obvestilo, da je bilo leta 2020 s to oznako, ki pa je kot navedeno v rabi šele od sprejema zgoraj navedene odredbe, označenih deset državnotožilskih spisov v kazenskih zadevah. 10 Podatki o varstvu pred diskriminacijo pri drugih državnih organih 101 Tabela: Pregon kaznivih dejanj po 297. členu KZ-1 – Javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti Dogodek 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 21 8 21 63 83 34 13 20 37 13 32 26 38 22 5 6 29 37 36 13 30 19 19 15 24 32 1 3 5 5 26 15 1 2 1 2 6 2 7 / / 4 4 3 9 4 2 / 1 / / 3 / / 1 3 13 / 2 / 1 / 1 2 3 Oprostilne sodbe 2 / / 1 / / / / 1 / 1 / 1 Zavrnilne sodbe / / 3 / / 2 / / / / / 3 / Prejete ovadbe Sklepi o zavrženju ovadb Vloženi obtožni akti ali predlogi za izrek VU/KAZ Obsodilne sodbe Sodbe o kaznovalnem nalogu Iz statistike je razvidno najprej naraščanje vloženih kazenskih ovadb od leta 2008 do leta 2012, ko je bilo število prejetih ovadb najvišje, nato sledi upadanje od leta 2013 naprej. Leta 2013 je Vrhovno državno tožilstvo sprejelo pravno stališče z dne 27. februarja 2013, po katerem »sovražni« govor v nobenem primeru ne more biti kazniv, če v posledici ravnanja ni prišlo do ogrozitve ali motenja javnega reda in miru. V vsakem primeru mora za kaznivost izražanja obstajati objektivna možnost in tudi verjetnost (pri čemer abstraktna nevarnost ni dovolj), da bi do kršenja javnega reda in miru prišlo. Pravno stališče so državni organi in drugi akterji, ki običajno podajajo kazenske ovadbe (npr. policija) začeli upoštevati kot merodajno usmeritev, zaradi česar se je število podanih kazenskih ovadb občutno zmanjšalo. Posledično se je v obdobju od 2014 do 2019 drastično zmanjšalo tudi število zaključenih kazenskih postopkov kot tudi število obsodilnih sodb in kaznovalnih nalogov. Leta 2019 je Vrhovno sodišče v zvezi z 297. členom KZ-1 izdalo sodbo št. I Ips 65803/2012, v kateri pa je odločilo drugače, kot se glasi pravno stališče VDT, in sicer da pri kaznivem dejanju javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ni nujno, da pride do konkretnega ogrožanja javnega reda in miru. Gre za precedenčno sodbo na področju javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, ki bi lahko imela v prihodnjih letih za posledico ponovno naraščanje števila kazenskih ovadb ter povečanje števila zaključenih kazenskih postopkov, obsodilnih sodb in kaznovalnih nalogov na tem področju. Leta 2020 je opazen porast števila vloženih kazenskih ovadb, ni pa še podatkov, v kolikšni meri je to posledica navedene sodbe Vrhovnega sodišča št. I Ips 65803/2012. 102 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del 10.5 Obravnavani primeri diskriminacije – Sodišča V skladu z 21. členom ZVarD je Zagovornik z namenom spremljanja, beleženja in podajanja ocene stanja na področju varstva pred diskriminacijo v Republiki Sloveniji zbral podatke o sodni praksi na področju nediskriminacije. Najprej je vpogledal v bazo podatkov (iskalnik) Vrhovnega sodišča Republike Slovenije – www.sodnapraksa.si. Na podlagi iskalnika je identificiral 19 sodb s področja diskriminacije, ki so bile izdane leta 2020. Od 19 identificiranih sodb je 11 takšnih, iz katerih je razvidna določena osebna okoliščina, v vseh ostalih sodbah pa so tožniki pavšalno zatrjevali diskriminacijo, ne da bi opredelili osebno okoliščino in izpolnili druge elemente trditvenega bremena. Poleg vpogleda v iskalnik sodne prakse je Zagovornik z namenom pridobitve čim bolj celovitih podatkov za podatke o sodbah zaprosil tudi vseh 66 sodišč neposredno. Zagovornik je prejel 46 odgovorov sodišč, med katerimi je 16 sodišč navedlo, da so v letu 2020 obravnavala zadeve s področja diskriminacije. Vrhovno sodišče je obravnavalo eno zadevo. Upravno sodišče je navedlo, da so prejeli šest tožb s področja diskriminacije (vse so bile vložene zoper odločbe Zagovornika načela enakosti). Višje sodišče v Ljubljani je obravnavalo dve zadevi, Višje sodišče v Celju eno zadevo. Višje delovno in socialno sodišče je obravnavalo 11 zadev na temo diskriminacije. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je v obravnavo prejelo 13 zadev. Delovno sodišče v Kopru je obravnavalo 11 zadev, Delovno sodišče v Mariboru pa pet zadev. Po eno zadevo so obravnavala še okrajna sodišča v Ljutomeru, Ljubljani, Kopru, Celju, Novem mestu, Črnomlju in Kranju. Iz preostalih odgovorov sodišč je razvidno, da primerov diskriminacije niso obravnavali ali pa tovrstnih podatkov ne morejo preprosto pridobiti, ker sodišča zadev v vpisnikih ne vodijo po merilih, kot so zakonski členi, ki zanimajo Zagovornika, oziroma po osebnih okoliščinah, področjih ali oblikah diskriminacije. Pridobitev podatkov o vseh zadevah s področja diskriminacije bi torej morala potekati ročno, kar zaradi omejitev ni možno. Nekatera sodišča so zaradi tega opravila pogovore s sodniki in jih prosila, da identificirajo spise, ki bi lahko sodili v področje diskriminacije. Tudi tista sodišča, ki lahko predložijo podatke o obravnavanih primerih diskriminacije, ne vodijo evidence na način, da bi iz nje lahko preprosto pridobili podatke, katere sodbe s področja diskriminacije so pravnomočne in zoper katere je bila vložena pritožba. Poleg tega se vprašanje diskriminacije lahko pojavi ob drugih vprašanjih, ki so obravnavana pred sodiščem v določeni zadevi. Lahko gre, denimo, za položaj, ko je diskriminacija podlaga za odločanje o odškodninah, tožbah zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, disciplinskih postopkih, denarnih zahtevkih in podobno. Sodbe na področju diskriminacije pa se tudi večkrat prepletajo z navedbami o trpinčenju. 10 Podatki o varstvu pred diskriminacijo pri drugih državnih organih 103 Tabela: Sodbe sodišč s področja diskriminacije, izdane 2020 Oblika Sodišče Št. zadeve Osebna Izid okoliščina Področje zatrjevan Odškodnina/ diskrimi- opomba nacije Višje Pdp Zavrnitev delovno in 611/2019 pritožbe Invalidnost Zaposlitev Diskrimi- Obrnjeno dokazno breme, da ni in delo nacija bila kršena prepoved diskrimi- socialno tožeče nacije, je na delodajalcu, vendar sodišče stranke in je trditveno breme na delavcu. potrditev izpodbijane sodbe sodišča I. st. Višje Pdp Ugoditev Starost Zaposlitev Diskrimi- Zgolj dejstvo, da na funkcijo ni delovno 585/2019 pritožbi in spol in delo nacija bila izbrana tožnica ter da je in tožene bil izbrani kandidat deset let socialno stranke in mlajši in moškega spola, ne sodišče zavrnitev še zadostuje za sklep o tem, da preostalih tožnica prav zaradi navedenih tožbenih dveh lastnosti ni bila izbrana, zahtevkov kar bi lahko bila podlaga za prisojo odškodnine. Višje Pdp Pritožba se delovno 709/2019 zavrne in in potrdi sodba socialno sodišča I. st. / Zaposlitev Diskrimi- Pritožbeno sodišče soglaša, da in delo nacija, v primeru razloga za odpoved, trpinčenje kot je zloraba potnih stroškov, kjer gre za aktivno ravnanje sodišče (kršitev obveznosti iz delovnega razmerja) s strani delavca, niso odločilni siceršnji odnosi pri delodajalcu (kot tudi ne s strani tožnika v pritožbi izpostavljena diskriminacija in trpinčenje na delovnem mestu). Upravno II U Tožbi sedež sodišče 310/2017- se ugodi, ponudnika 14 zadeva členu določa, da javni partner se vrne v zagotovi, da med kandidati ponovno v vseh elementih in fazah odločanje postopka sklepanja in izvajanja Koncesije / Zakon o javno-zasebnem partnerstvu (ZJZP) v 12. javno-zasebnega partnerstva ni razlikovanja. Razlikovalna razpisna merila bi bila dopustna le v primeru utemeljenih razlogov v javnem interesu. 104 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del Oblika Sodišče Št. zadeve Izid Osebna okoliščina Področje zatrjevan Odškodnina/ diskrimi- opomba nacije Upravno II U Tožbi se Sedež sodišče 275/2017- ugodi, zadeva ponudnika 25 se vrne v sedeža matičnega podjetja ponovno oziroma izpostave na območju odločanje občine, dobi nižje število točk v Koncesije / Merilo, po katerem posamezni ponudnik zgolj zato, ker nima primerjavi s ponudniki z območja občine, ne ustreza zahtevi po enaki obravnavi kandidatov v postopku podeljevanja koncesije. Višje Pdp Pritožbi delovno 641/2019 tožene / Zaposlitev Diskrimi- Sodišče prve stopnje bi moralo in delo nacija upoštevati osebne okoliščine iz in stranke se 6. člena ZDR-1. Po tej zakonski socialno ugodi, izrek se določbi mora delodajalec iskalcu sodišče spremeni ali iskalki zaposlitve, kandidatu, pri zaposlovanju zagotavljati enako obravnavo, ne glede na osebne okoliščine. Tožnik pa ni navedel niti ene izmed zakonsko določenih osebnih okoliščin. Višje Pdp Pritožba Druge Zaposlitev Diskrimi- V 6. členu ZDR-1 je urejena pre- delovno 78/2020 tožeče osebne in delo nacija poved diskriminacije. Tožnik je in stranke se okoliščine socialno zavrne in odnos direktorja toženke do sodišče potrdi njegovega očeta oziroma zame- izpodbijana ro. To je sodišče prve stopnje sodba sodišča pravilno umestilo med "druge" I. st. osebne okoliščine, glede katerih kot osebno okoliščino izpostavil mora delodajalec kandidatu zagotoviti enako obravnavo. Višje Pdp Pritožba Staršev- Zaposlitev Diskrimi- Sodišče prve stopnje je skladno delovno 17/2020 tožene stvo in delo nacija s 14. členom Ustave RS in 6. in stranke se členom ZDR-1 ugotovilo, da je socialno zavrne in tožena stranka dvema njego- sodišče potrdi se vima delavkama, ki sta podali izpodbijani del prošnji za odobritev izrednega sodbe sodišča dopusta, to odobrila. Pravilen je I. st. zaključek sodišča prve stopnje, da je tožena stranka dolžna vse zaposlene obravnavati enako. 10 Podatki o varstvu pred diskriminacijo pri drugih državnih organih 105 Oblika Sodišče Št. zadeve Osebna Izid okoliščina Področje zatrjevan Odškodnina/ diskrimi- opomba nacije Višje Pdp delovno 29/2020 Pritožba / tožeče Zaposlitev Diskrimi- Sodišče prve stopnje je zavrnilo in delo nacija, tožbeni zahtevek za plačilo trpinčenje odškodnine zaradi trpinče- in stranke se socialno zavrne in nja na delovnem mestu. Po sodišče potrdi se ustrezni analizi vsakega izmed (Oddelek izpodbijana navedenih očitkov tožnika za indivi- sodba sodišča toženi stranki posebej in presoji dualne in I. st. skupka posameznih dejanj je kolektivne pravilno ugotovilo, da ti dogodki delovne skupaj ne predstavljajo kon- spore) tinuiranega ravnanja tožene stranke, ki bi ustrezalo definiciji trpinčenja na delovnem mestu, saj ni šlo za ponavljajoče se ali sistematično graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti tožniku na delovnem mestu ali v zvezi z delom. Tožnik sicer zatrjuje, da ga je tožena stranka neutemeljeno neenako obravnavala (diskriminacija), vendar ne navaja nobene osebne okoliščine za nedovoljeno neenako obravnavo. Višje Psp Pritožba delovno in 27/2020 tožeče no zavaro- je tožeča stranka uveljavila v socialno stranke se vanje Republiki Hrvaški, tudi v Repu- sodišče zavrne, potrdi bliki Sloveniji, treba imeti ve- se sodba ljavno napotnico, ni nedopustna sodišča I. st. zahteva toženke, da bi morala / Zdravstve- / Ker je za to vrsto posega, ki ga imeti tožnica v času oprave posega veljavno napotnico. Opisana ureditev zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji tako ne predstavlja ovire za prost pretok pacientov in zatrjevana diskriminacija pri obravnavi pacientov ni izkazana. 106 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del Oblika Sodišče Št. zadeve Izid Osebna okoliščina Področje zatrjevan Odškodnina/ diskrimi- opomba nacije Višje Pdp Pritožba Zdravstve- Zaposlitev Diskrimi- Tožnica v pritožbi neutemeljeno delovno in 53/2020 tožeče no stanje in delo nacija, vztraja pri trpinčenju. Trpinče- trpinčenje nje je proces (dogajanje, vede- socialno stranke se sodišče zavrne in nje ali ravnanje), ki se presoja (Oddelek potrdi se celovito, ne le po posamičnih za indivi- izpodbijana očitkih. Sodišče prve stopnje dualne in sodba sodišča je presojalo vsak posamezni kolektivne I. st. očitek, kar je vse tudi celovi- delovne to presodilo in ugotovilo, da spore) trpinčenja ni bilo. Tožnica je zahtevala odškodnino tudi zaradi diskriminacije na podlagi zdravstvenega stanja. Sodišče prve stopnje tožnici tudi v tem delu utemeljeno ni sledilo. Višje Pdp Pritožba delovno 103/2020 tožeče Invalidnost Zaposlitev Diskrimi- Sodišče prve stopnje je ustre- in delo nacija zno utemeljilo, zakaj tožena in stranke se stranka ni ravnala diskrimina- socialno zavrne in torno. sodišče potrdi se izpodbijani del sodbe sodišča I. st. Višje Pdp Pritožba to- Ni zatrje- Zaposlitev Diskrimi- Ne drži pritožbena navedba, delovno 92/2020 žeče stranke vano in delo nacija da sodišče prve stopnje ni in se zavrne ugotavljalo utemeljenosti vseh socialno in potrdi se razlogov za izredno odpoved sodišče izpodbijani del pogodbe o zaposlitvi tožnika, sodbe sodišča konkretno, da ni ugotavljalo, I. st. ali je utemeljen razlog, da mu tožena stranka z nepriznavanjem višjega naziva ni zagotavljala enake obravnave (kršitev prepovedi diskriminacije). Prizadevanja delavca, da uveljavi oziroma varuje s predpisi in pogodbo o zaposlitvi zagotovljene predpise, ni mogoče šteti za osebno okoliščino v smislu 6. člena ZDR-1. 10 Podatki o varstvu pred diskriminacijo pri drugih državnih organih 107 Oblika Sodišče Št. zadeve Osebna Izid okoliščina Področje zatrjevan Odškodnina/ diskrimi- opomba nacije Višje Pdp Pritožba Zdravstve- Zaposlitev Neposre- Tožena stranka tožnika ni delovno 246/2020 tožeče no stanje in delo dna ali diskriminirala zaradi daljšega stranke se in narodna posredna bolniškega dopusta, temveč socialno zavrne in pripadnost diskrimi- mu je podala izredno odpoved sodišče potrdi se nacija pogodbe o zaposlitvi iz razloga, in izpodbijani del ki je zakonsko določen, in sicer sodbe sodišča na podlagi 4. alineje prvega I. st. odstavka 110. člena ZDR-1 (če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to lahko storil). Višje Pdp Pritožbi se Druga Zaposlitev Diskrimi- Ker gre za spor zaradi odško- delovno 362/2020 zavrneta osebna in delo nacija, dninske odgovornosti tožene in in potrdi se okoliščina trpinčenje, stranke zaradi škode, ki je socialno izpodbijani del mobing, tožnici nastala v posledici sodišče sodbe sodišča šikanira- mobinga, je za odločitev o I. st. nje dosoji odškodnine bistveno, ali so kumulativno podani vsi elementi civilnega odškodninskega delikta po 131. členu OZ. Sodišče prve stopnje je tožnici iz naslova mobinga dosodilo odškodnino v višini 3.000,00 EUR, v preostalem pa je tožbeni zahtevek (do vtoževanih 62.000,00 EUR) zavrnilo. Višje Pdp Pritožbi se delovno 336/2020 zavrneta / Zaposlitev in delo / Navedba tožene stranke v pritožbi, da gre za diskriminaci- in in potrdi se jo, je nerelevantna in z ničimer socialno izpodbijani del utemeljena. sodišče sodbe sodišča I. st. 108 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del Oblika Sodišče Št. zadeve Izid Osebna okoliščina Področje zatrjevan Odškodnina/ diskrimi- opomba nacije Vrhovno VIII Ips Reviziji se sodišče 74/2019 ugodi, sodba Invalidnost Zaposlitev Posredna Kolikor delodajalec zagotovi in delo diskrimi- ukrepe, s katerimi invalidom ob nacija upoštevanju njihove preostale sodišča II. st. se razveljavi delovne zmožnosti omogoči do- in zadeva se seganje primerljivih rezultatov, vrne temu glede na druge delavce, upora- sodišču v ba istih meril za ugotavljanje novo sojenje presežnih delavcev za invalide in delavce, ki niso invalidi, ne pomeni samodejno posredne diskriminacije. Višje Pdp Pritožba delovno 387/2020 tožeče Narodnost Zaposlitev Diskrimi- Tožnik je v postopku tudi zatr- in delo nacija jeval, da ga je tožena stranka in stranke se diskriminirala iz razloga, ker socialno zavrne in je tujec. ZDR v 6. členu ureja sodišče potrdi se prepoved diskriminacije in izpodbijana določa, da je delodajalec dolžan sodba sodišča obravnavati zaposlene, ne glede I. st. na narodnost, raso ali etično poreklo, nacionalno in socialno poreklo. Tožnik je državljan Bolgarije, sodišče pa je po izvedenem dokaznem postopku z zaslišanjem direktorja A.A. ugotovilo, da tožnika ni obravnaval drugače. Upravno IU Tožba se Zdravstve- Oseb- Posredna Tožena stranka je v spornih sodišče 29/2020- zavrne no stanje, nostne diskrimi- določilih dogovora o izplačilu nosečnost, pravice nacija poslovne uspešnosti ugotovila staršev- – ustavno posredno diskriminacijo zaradi stvo pravo spola, starševstva in zdravstve- 21 nega stanja. 10 Podatki o varstvu pred diskriminacijo pri drugih državnih organih 109 11 PRIPOROČILA ZAGOVORNIKA 110 11.1 Pravna podlaga in namen priporočil Temeljna naloga Zagovornika načela enakosti (Zagovornik) je preprečevanje in odprava diskriminacije. Ena od metod dela je spodbujanje pravnih oseb javnega ali zasebnega prava, predvsem pa izvrševalcev politik in odločevalcev, da ustvarijo sistemske pogoje, da do neenake obravnave ne bi prišlo ali da jo, če se ta že zgodi, hitro odpravijo. Posledica odprave diskriminatornega člena predpisa ali izvedba posebnega ukrepa ima lahko velik širši družbeni učinek, saj vpliva na večje število posameznikov oziroma družbenih skupin hkrati. Pri tem ni zanemarljiva tudi simbolna vrednost pozitivnih sprememb, ki jih takšna sistematična odprava ali preprečitev diskriminacije prinaša. Priporočila so Zagovornikovo orodje za spremembe na ravni diskriminatornih praks ali pravil večjih podsistemov (npr. zakoni, podzakonski akti, različni predpisi). Zakon o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD) v 2. členu zavezuje državne organe, da »… morajo na vseh področjih oblastnega odločanja, delovanja v pravnem prometu in pri drugem svojem delovanju oziroma ravnanju v razmerju do tretjih oseb zagotavljati varstvo pred diskriminacijo oziroma enako obravnavanje«. Državni organi, lokalne skupnosti, samoupravne narodne skupnosti in nosilci javnih pooblastil so po ZVarD prav tako zavezani, da »… na svojem področju v okviru svojih pristojnosti ustvarjajo pogoje za enako obravnavanje vseh oseb, ne glede na katero koli osebno okoliščino, z osveščanjem in spremljanjem položaja na tem področju ter z ukrepi normativne in politične narave« (14. člen). Uspešnost zavezancev pri zagotavljanju enake obravnave je različna in odvisna od več dejavnikov. Druga alineja 21. člena ZVarD določa, da Zagovornik »… daje državnim organom, lokalnim skupnostim in drugim subjektom priporočila glede preprečevanja in odpravljanja diskriminacije ter sprejemanja posebnih in drugih ukrepov za odpravo diskriminacije«. Glede na te vsebinske razlike je mogoče opredeliti tri osnovne vrste priporočil Zagovornika: • • • priporočila glede predlogov zakonov in drugih predpisov (preprečevanje diskriminacije); priporočila glede veljavnih zakonov in drugih predpisov (odprava diskriminacije); priporočila za spodbujanje enakega obravnavanja (preprečevanje diskriminacije). Priporočilo Zagovornika se izda kot posledica oziroma rezultat ene ali več predhodnih dejavnosti: • • • • • zaključenega postopka ugotavljanja diskriminacije pred Zagovornikom; opravljenih analiz in raziskav, ki jih opravi sam ali drugi izvajalci; spremljanja splošnega stanja na področju varstva pred diskriminacijo; sodelovanja z različnimi deležniki; mednarodnega sodelovanja in drugo. Med priporočila sodijo tudi priporočila za sprejetje posebnih ukrepov za zagotavljanje enakosti oziroma enakih možnosti. Zagovornik jih glede na njihov namen uvršča v kategorijo priporočil za spodbujanje enakega obravnavanja. 11 Priporočila Zagovornika 111 Posebni ukrepi so pomemben instrument za zagotavljanje enakih možnosti ljudi. Zagotovljena formalna enakost (enakopravnost) ne pomeni vedno tudi dejansko enakih možnosti (enakosti) za vse ljudi. Nekatere skupine oseb so zaradi določenih osebnih okoliščin v slabšem položaju kot druge, ne glede na to, da velja, da so pred zakonom vsi enaki, da imajo torej z zakoni zagotovljene enake pravice (enakopravnost). Skupine oseb, ki so v manj ugodnem položaju, zato potrebujejo dodatne spodbude (npr. več pravic, več ugodnosti), da bi bile v praksi lahko dejansko izenačene z drugimi v smislu, da bi imele enake možnosti sodelovanja in uveljavljanja na različnih področjih družbenega življenja. Barvna lestvica s katero so označene številke zadev označuje področje družbenega življenja na katerem je potekala posamezna zadeva. Označena so z naslednjimi barvami: Delo in zaposlovanje • Pogoji za dostop do zaposlitve, samozaposlitve in poklica (vključno z izbirnimi merili in pogoji zaposlovanja, ne glede na vrsto dejavnosti in na vseh ravneh poklicne hierarhije, vključno z napredovanjem); • dostop do vseh oblik in do vseh ravni karierne orientacije in svetovanja, poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja, nadaljnjega poklicnega usposabljanja in preusposabljanja, vključno z delovno prakso; • zaposlitveni pogoji in pogoji dela, vključno s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi in plačami. Članstvo v sindikatih • Članstvo in vključevanje v organizacijo delavcev ali delodajalcev ali v vsako organizacijo, katere člani opravljajo določen poklic, vključno z ugodnostmi, ki jih zagotavljajo take organizacije. Socialne pravice • Socialna zaščita, vključno s socialno varnostjo; • socialne ugodnosti. Zdravstveno varstvo • Zdravstveno varstvo. Izobraževanje • Vzgoja in izobraževanje. Trg dobrin in storitev • Dostop do dobrin in storitev, ki so na voljo javnosti, vključno s stanovanji, in preskrbo z njimi. Drugo 112 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del 11.2 Priporočila Zagovornika V letu 2020 je Zagovornik v različnih postopkih obravnave diskriminacije izdal 48 priporočil. Od tega je bilo izdanih 25 priporočil v zvezi z zakoni in drugimi predpisi (veljavnimi ali predlogi) ter 23 priporočil za spodbujanje enakega obravnavanja. V letu 2020 je Zagovornik izdal: • • • 19 priporočil za predlagane zakone (preprečevanje diskriminacije), šest priporočil za veljavne zakone in druge predpise (odprava diskriminacije), 23 priporočil za spodbujanja enakega obravnavanja (preprečevanje diskriminacije). Glede na vrsto naslovnika je bilo: • • • • • • • • • 28 priporočil, poslanih ministrstvom, šest priporočil, poslanih Državnemu zboru, štiri priporočila so bila poslana Vladi RS, eno priporočilo je bilo poslano Generalnemu sekretariatu vlade, eno priporočilo je bilo poslano lokalni skupnosti, eno priporočilo je bilo poslano vsem združenjem občin, dve priporočili javnim agencijam in zavodom, štiri priporočila so bila poslana gospodarskim družbam (od tega dve tudi trem interesnim združenjem) in eno priporočilo je bilo poslano nevladnim organizacijam. Priporočila Zagovornika so se glede na vsebino oziroma na osebno okoliščino nanašala:,12 • • • • • • • • • • v 17 primerih na osebno okoliščino invalidnost, v 14 primerih na osebno okoliščino zdravstveno stanje, v 11 primerih na osebno okoliščino premoženjsko stanje, v 8 primerih na osebno okoliščino starost, v 7 primerih na osebno okoliščino državljanstvo, v 6 primerih na osebno okoliščino narodnost oziroma etnično poreklo, v 6 primerih na osebno okoliščino družbeni položaj, v 5 primerih na osebno okoliščino starševstvo, po eno priporočilo se je nanašalo na osebno okoliščino spola, spolne usmerjenosti, jezika in izobrazbe, v 7 primerih pa na splošno na varstvo pred diskriminacijo. V nadaljevanju sledi pregled v letu 2020 izdanih priporočil, ki so v celoti dosegljiva na spletni strani Zagovornika.13 Podrobnejši povzetki priporočil z resorji so smiselno predstavljeni v poglavju 2 Ministrstva in druge institucije v drugem delu Rednega letnega poročila za leto 2020. 12 Seštevek po osebnih okoliščinah ni enak skupnemu številu priporočil, saj so se nekatera priporočila nanašala na več osebnih okoliščin hkrati. Nekatera priporočila so se nanašala tudi na splošno področje varstva pred diskriminacijo in ne samo na določene osebne okoliščine. 13 Priporočila, izdana v letu 2020, so dosegljiva na www.zagovornik.si/priporocila-2020 11 Priporočila Zagovornika 113 11.2.1 Priporočila na predlagane zakone in druge predpise Tabela: Pregled priporočil na predlagane zakone in druge predpise z vidika preprečevanja diskriminacije po kronološkem zaporedju Priporočila (naslov) 1 Priporočila v zvezi s Predlo- Evidenčna Datum številka izdaje 0701-5/2020/6 23. 4. 2020 Status Številka priporočila14 strani15 Delno Drugi del, upoštevano str. 186 Ministrstvo Delno Drugi del, za pravosodje upoštevano str. 165 Ministrstvo Zakonodajni Drugi del, za kulturo postopek še str. 152 Naslovnik Državni zbor gom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (PKP2) 2 Priporočila v zvezi s predlogom 0701-6/2020/3 19. 6. 2020 Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj 3 Priporočila in komentar v zve- 0701-1/2019/7 27. 7. 2020 zi z novim osnutkom predloga Zakona o spremembah in teče dopolnitvah Zakona o medijih 4 Priporočila v zvezi z osnutkom 0709-48/2020 28. 7. 2020 novele Zakona o avdiovizual- Ministrstvo Zakonodajni Drugi del, za kulturo postopek še str. 153 nih medijskih storitvah 5 teče Priporočilo glede osnutka 0709-62/2020/1 18. 8. 2020 Ministrstvo Zakonodajni Drugi del, Zakona o spremembah in za okolje in postopek še str. 162 dopolnitvah stanovanjskega prostor teče Ministrstvo Zakonodajni Drugi del, za kulturo postopek še str. 153 zakona 6 Priporočilo v zvezi z osnutkom predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o 0701-10/2020/1 2. 9. 2020 teče Radioteleviziji Slovenija 14 Status priporočila ob zaključku redakcije Rednega letnega poročila za leto 2020. 15 Številka strani označuje mesto v drugem delu Rednega letnega poročila za leto 2020, kjer se pojavi podrobnejši opis priporočila. 114 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del Priporočila (naslov) 7 Priporočilo glede osnutka Evidenčna Datum številka izdaje 0701-11/2020/1 4. 9. 2020 Predloga Zakona o spremem- Status Številka priporočila strani Ministrstvo Zakonodajni Drugi del, za pravosodje postopek še str. 165 Naslovnik bah in dopolnitvah Zakona o teče državnem tožilstvu 8 Priporočilo glede Predloga 0070-1/2020/1 30. 9. 2020 novega Zakona o nalezljivih Ministrstvo Zakonodajni Drugi del, za zdravje postopek še str. 169 boleznih 9 teče Priporočilo glede osnutka 0701-14/2020/2 5. 10. 2020 Predloga Zakona o dolgotrajni Ministrstvo Zakonodajni Drugi del, za zdravje postopek še str. 169 oskrbi 10 teče Priporočilo glede predloga 0701-15/2020/1 8. 10. 2020 Državni zbor Zakona o začasnih ukrepih za Delno upo- Drugi del, števano str. 186 Upoštevano Drugi del, omilitev in odpravo posledic COVID-19 (PKP5) 11 Priporočilo glede Predloga 050-5/2020/15 19. 11. 2020 Državni zbor zakona o interventnih ukrepih str. 187 za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (PKP6) 12 Priporočilo na predlog Zakona Ministrstvo za Delno upo- Drugi del, o obravnavi otrok in mlado- 001-6/2020/5 30. 11. 2020 izobraževanje, števano str. 142 stnikov s čustvenimi in vedenj- znanost in skimi težavami in motnjami, šport Ministrstvo Zakonodajni Drugi del, za zdravje postopek še str. 169 druga obravnava 13 Priporočilo glede predloga 0070-4/2020/1 30. 11. 2020 novega Zakona o duševnem zdravju 14 teče Priporočilo glede predloga 0070-3/2020/1 4. 12. 2020 Državni zbor Neupošte- Drugi del, vano str. 187 Ministrstvo za Zakonodajni Drugi del, javno upravo postopek še str. 148 Zakona o davku na motorna vozila 15 Priporočilo glede osnutka 0070-5/2020/1 17. 12. 2020 Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalnih teče volitvah 16 Priporočilo glede osnutka 0070-7/2020/1 Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o referen- 22. 12. 2020 Ministrstvo za Zakonodajni Drugi del, javno upravo postopek še str. 148 teče dumu in o ljudski iniciativi 11 Priporočila Zagovornika 115 Status Številka priporočila strani Ministrstvo Zakonodajni Drugi del, novega Zakona o varstvu za notranje postopek še str. 155 javnega reda in miru zadeve teče Državni zbor Delno upo- Drugi del, števano str. 187 Priporočila (naslov) 17 18 Priporočilo v zvezi z osnutkom Priporočilo glede Predloga Evidenčna Datum številka izdaje 0070-6/2020/1 22. 12. 2020 0070-8/2020/1 23. 12. 2020 Naslovnik zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (PKP7) 11.2.2 Priporočila na veljavne zakone in druge predpise Tabela: Pregled priporočil na veljavne zakone in druge predpise po kronološkem zaporedju Priporočila (naslov) 1 Priporočilo glede spremembe Evidenčna Datum številka izdaje 0701-2/2020/1 2. 4. 2020 Naslovnik Status priporočila Številka 16 strani17 Ministrstvo Delno Drugi del, Odloka o začasni prepovedi za gospodarski upoštevano str. 133 ponujanja in prodajanja blaga razvoj in in storitev potrošnikom v tehnologijo Ministrstvo Neupošte- Drugi del, samopostrežnih pralnic perila za gospodarski vano str. 133 v okviru Odloka o začasni pre- razvoj in povedi ponujanja in prodajanja tehnologijo Upoštevano Drugi del, Republiki Sloveniji – predlog za podaljšanje časa, ko lahko kupujejo upokojenci, invalidi in nosečnice 2 Priporočilo glede odprtja 0700-22/2020/4 9. 4. 2020 blaga in storitev potrošnikom v RS 3 Priporočilo na Zakon o inter- 050-5/2020/11 ventnem ukrepu odloga plačila 31. 8. 2020 Ministrstvo za finance obveznosti kreditojemalcev 16 Status priporočila ob zaključku redakcije Rednega letnega poročila za leto 2020. 17 Številka strani označuje mesto v drugem delu Rednega letnega poročila za leto 2020, kjer se pojavi podrobnejši opis priporočila. 116 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del str. 125 Priporočila (naslov) 4 Priporočilo glede diskrimina- Evidenčna Datum številka izdaje 050-8/2020/39 7. 9. 2020 Naslovnik Vlada Status Številka priporočila strani Upoštevano Drugi del, tornosti Odloka o začasni pre- str. 176 povedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji 5 Priporočilo glede Odlok o 0702- začasni prepovedi ponujanja 136/2020/4 19. 11. 2020 Ministrstvo Neupošte- Drugi del, za gospodarski vano str. 134 in prodajanja blaga in storitev razvoj in potrošnikom v RS – odprtje tehnologijo samopostrežnih pralnic perila 6 Priporočilo na Zakon o do- Ministrstvo za Še ni bilo Drugi del, datku k pokojnini za delo in 050-3/2020/24 27. 11. 2020 izobraževanje, upoštevano str. 141 izjemne dosežke na področju znanost in športa šport 11.2.3 Priporočila za spodbujanje enakega obravnavanja Tabela: Pregled priporočil za spodbujanje enakega obravnavanja po kronološkem zaporedju Priporočila (naslov) 1 Priporočilo za posvetovanje z Evidenčna Datum številka izdaje 511-27/2019 9. 1. 2020 Naslovnik Status priporočila Številka 18 strani19 Ministrstvo Delno Drugi del, zunanjimi deležniki v zvezi z za zunanje upoštevano str. 173 opredelitvijo RS do priporočil, zadeve Delno Drugi del, upoštevano str. 177 prejetih v okviru tretjega cikla Univerzalnega periodičnega pregleda 2 Priporočilo v zvezi z opredeli- 511-27/2019 tvijo RS do nekaterih pripo- 21. 1. 2020 Vlada ročil, ki jih je prejela v okviru tretjega cikla Univerzalnega periodičnega pregleda 18 Status priporočila ob zaključku redakcije Rednega letnega poročila za leto 2020. 19 Številka strani označuje mesto v drugem delu Rednega letnega poročila za leto 2020, kjer se pojavi podrobnejši opis priporočila. 11 Priporočila Zagovornika 117 Priporočila (naslov) 3 Priporočilo glede sprejemanja Evidenčna Datum številka izdaje 079-3/2020/1 5. 2. 2020 Status Številka priporočila strani Delno Drugi del, upoštevano str. 177 Združenja Delno Drugi del, občin upoštevano str. 190 Naslovnik Vlada zakonskih predlogov 4 Priporočilo glede sprejetja 0709-38/2020/1 6. 4. 2020 dodatnih ukrepov za zaščito brezdomcev v času epidemije COVID-19 5 Priporočilo glede zagotavljanja Ministrstvo za Delno Drugi del, pogojev za pouk na daljavo za 0701-4/2020/1 10. 4. 2020 izobraževanje, upoštevano str. 142 vse šoloobvezne otroke znanost in Delno Drugi del, upoštevano str. 178 Ministrstvo Neupošte- Drugi del, ukrepov za blaženje posledic za okolje in vano str. 162 epidemije COVID-19 na stano- prostor Slovenske Delno Drugi del, novice, upoštevano str. 36 šport 6 Priporočila glede nadaljnjih 0701-5/2020/1 10. 4. 2020 Vlada ukrepov za blaženje posledic epidemije COVID-19 z namenom preprečevanja in odprave diskriminacije 7 Priporočilo glede nadaljnjih 0701-5/2020/4 21. 4. 2020 vanjskem področju 8 Priporočilo glede upoštevanja 0709-59/2020 4. 8. 2020 določb novinarskih kodeksov Združenje novinarjev in publicistov, Društvo novinarjev Slovenije 9 10 Priporočilo o zagotavljanju Ministrstvo za Delno Drugi del, vključujočega izobraževanja izobraževanje, upoštevano str. 141 ob morebitnem ponovnem znanost in zapiranju šol šport Ministrstvo Še ni bilo Drugi del, za zdravje upoštevano str. 170 Ministrstvo Še ni bilo Drugi del, tujcev, voznikov v mednaro- za notranje upoštevano str. 155 dnem transportu zadeve Priporočilo glede obravnave 0709-60/2020/1 050-15/2020/59 5. 8. 2020 9. 11. 2020 tujcev, voznikov v mednarodnem transportu 11 118 Priporočilo glede obravnave 050-15/2020/60 9. 11. 2020 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del Priporočila (naslov) 12 Priporočilo glede dostopa Evidenčna Datum številka izdaje 0700-78/2019/20 26. 10. 2020 taksi prevoza migrantom Status Številka priporočila strani Metro 1, Še ni bilo Drugi del, storitve in upoštevano str. 28 Mestna občina Še ni bilo Drugi del, Ljubljana upoštevano str. 190 Zavarovalnice V teku Drugi del, Naslovnik trgovina d.o.o. 13 Priporočilo glede učinkovite- 0700-78/2019/22 11. 11. 2020 ga varstva pred diskriminacijo na področju taksi prevozov, kot javno dostopnih storitev Mestne občine Ljubljana 14 Priporočilo glede dostopnosti 0709-5/2020/52 22. 1. 2021 zavarovalniških storitev za str. 99 ljudi, ki živijo s hivom (zavarovalnice) 15 Priporočilo glede dostopnos- 0709-5/2020/51 22. 1. 2021 Slovensko ti zavarovalniških storitev zavarovalniško za ljudi, ki živijo s hivom združenje V teku Drugi del, str. 99 (Slovensko zavarovalniško združenje) 16 Priporočilo glede dostopnosti 0709-5/2020/50 22. 1. 2021 zavarovalniških storitev za Nevladne V teku organizacije Drugi del, str. 99 ljudi, ki živijo s hivom (nevladne organizacije) 17 Priporočilo glede dostopnosti 0709-5/2020/49 22. 1. 2021 zavarovalniških storitev za Ministrstvo V teku za zdravje Drugi del, str. 170 ljudi, ki živijo s hivom (MZ) 18 Priporočilo glede dostopnosti 0709-5/2020/48 22. 1. 2021 zavarovalniških storitev za Ministrstvo V teku za finance Drugi del, str. 125 ljudi, ki živijo s hivom (MF) 19 Priporočilo glede dostopnosti 0709-5/2020/47 22. 1.2021 Agencija za zavarovalniških storitev za zavarovalni ljudi, ki živijo s hivom (Agen- nadzor V teku Drugi del, str. 99 cija za zavarovalni nadzor) 20 Priporočilo v zvezi z zagota- 0709-49/2020/5 21. 1.2021 vljanjem enake obravnave Ministrstvo Še ni bilo Drugi del, za zdravje upoštevano str. 170 interspolnih ljudi (MZ) 21 Priporočilo v zvezi z zagota- Ministrstvo za Še ni bilo Drugi del, vljanjem enake obravnave 0709-49/2020/6 21. 1.2021 izobraževanje, upoštevano str. 141 interspolnih ljudi (MIZŠ) znanost in šport 11 Priporočila Zagovornika 119 Status Številka priporočila strani Ministrstvo Še ni bilo Drugi del, vljanjem enake obravnave za notranje upoštevano str. 155 interspolnih ljudi (MNZ) zadeve Zdravstvene Še ni bilo Drugi del, ustanove upoštevano str. 99 Priporočila (naslov) 22 23 Priporočilo v zvezi z zagota- Evidenčna Datum številka izdaje 0709-49/2020/7 21. 1.2021 Priporočilo v zvezi z zagota- 0709- vljanjem enake obravnave 49/2020/10 21. 1.2021 Naslovnik interspolnih ljudi (zdravstvene ustanove) 120 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del 11 Priporočila Zagovornika 121 12 UKREPI ZA ODPRAVO DISKRIMINACIJE IN SPODBUJANJE ENAKEGA OBRAVNAVANJA 122 12.1 Pravna podlaga in namen posebnih ukrepov Ustava Republike Slovenije v 14. členu vsakomur zagotavlja »enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino«. V drugem odstavku istega člena je navedeno, da so vsi »pred zakonom enaki«. S tem je zagotovljena enakost pred zakonom vsem. Zagotovljena formalna enakost torej ne pomeni vedno tudi enakih možnosti za vse ljudi. Nekatere skupine oseb so zaradi določenih osebnih okoliščin v slabšem položaju kot druge, ne glede na to, da velja, da so pred zakonom vsi enaki, da imajo torej z zakoni zagotovljene enake pravice (enakopravnost). Skupine oseb, ki so v manj ugodnem položaju, zato potrebujejo dodatne spodbude (npr. več pravic, več ugodnosti), da bi bile v praksi lahko dejansko izenačene z drugimi s stališča, da bi imele enake možnosti sodelovanja in uveljavljanja na različnih področjih družbenega življenja. Te spodbude so v terminologiji Zakona o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD) posebni ukrepi, ki predstavljajo posebne instrumente za zagotavljanje enakih možnosti tistim, ki so dejansko v manj ugodnem položaju zaradi določene osebne okoliščine. Zagovornik načela enakosti (Zagovornik) ima po ZVarD pristojnost, da predlaga sprejetje posebnih ukrepov za odpravo diskriminacije (sedma alineja 21. člena) vsem deležnikom javnega in zasebnega sektorja, ki so po ZVarD zavezanci za varstvo pred diskriminacijo (2. člen). Po drugi alineji 21. člena ZVarD pa ima Zagovornik nalogo in pristojnost v svojih neodvisnih poročilih poročati ali dajati priporočila zavezancem za varstvo pred diskriminacijo glede preprečevanja in odpravljanja diskriminacije, pa tudi glede sprejemanja posebnih in drugih ukrepov za odpravo diskriminacije. 17. člen ZVard (»posebni ukrepi za zagotavljanje enakosti«) navaja, da so posebni ukrepi začasni, in so namenjeni zagotavljanju uresničevanja »… pravice do enakega obravnavanja, enake možnosti ali dejansko enakost in udeležbo na področjih družbenega življenja oseb«. Drugi odstavek tega člena določa, da so ti posebni ukrepi lahko spodbujevalni ali pozitivni. Spodbujevalni posebni ukrepi pomenijo posebne ugodnosti ali omogočajo posebne spodbude za skupine v manj ugodnem položaju, medtem ko pozitivni ukrepi, ob enakem izpolnjevanju predpisanih meril in pogojev, dajejo prednost osebam z določeno osebno okoliščino in se lahko uporabijo zlasti, kadar pri teh osebah obstaja očitno nesorazmerje v možnostih dostopa do uveljavljanja pravic, dobrin, storitev ali ugodnosti. Posebne ukrepe, sicer le v zvezi z osebno okoliščino spola, v 7. členu opredeljuje tudi Zakon o enakih možnostih žensk in moških (ZEMŽM).20 Poleg spodbujevalnih in pozitivnih ukrepov glede osebne okoliščine spola, ZEMŽM med posebne ukrepe šteje tudi »programske ukrepe v obliki aktivnosti za osveščanje in akcijskih načrtov za spodbujanje ter ustvarjanje enakih možnosti in enakosti spolov«. 20 Uradni list RS, št. 59/02, 61/07 – ZUNEO-A, 33/16 – ZVarD in 59/19 12 Ukrepi za odpravo diskriminacije in spodbujanje enakega obravnavanja 123 18. člen ZVarD državnim organom, samoupravnim lokalnim skupnostim, nosilcem javnih pooblastil, delodajalcem, vzgojno-izobraževalnim institucijam, gospodarskim in drugim subjektom izrecno omogoča oziroma nalaga sprejemanje posebnih ukrepov. V skladu z drugim odstavkom 18. člena ZVarD morajo biti za sprejetje posebnih ukrepov izpolnjeni še naslednji pogoji: • • • zasledovati morajo cilj odprave manj ugodnega položaja oseb z določeno osebno okoliščino; utemeljeni morajo biti na ustreznih analizah (dokazati manj ugoden položaj) in predstavljati morajo potrebno in ustrezno sredstvo za odpravo manj ugodnega položaja oseb z določeno osebno okoliščino. Zagovornik se v svojih priporočilih nenehno sooča s primeri posebnih ukrepov za zagotavljanje enakopravnosti, enake obravnave in enakih možnosti. Številni izmed njih so vprašljivi, saj niso upravičeni ali utemeljeni in se ne sprejemajo na podlagi relevantnih podatkov oziroma analiz. Po drugi strani pa neenak položaj določenih družbenih skupin terja posebne ukrepe, ki jih država (še) ne izvaja. Težava je tudi pomanjkanje podatkov o enakopravnosti, enaki obravnavi in enakih možnosti (ang. equality data), tj. podatkov, razčlenjenih po osebnih okoliščinah. Ti podatki so neizbežna podlaga za utemeljevanje neugodnega položaja oseb z določeno osebno okoliščino ter za potrditev potrebe po sprejetju posebnih ukrepov. Posebni ukrepi zahtevajo temeljit proces analize stanja, ki prepozna manj ugoden položaj oseb zaradi določene osebne okoliščine, skupaj s predlogi rešitev problematičnega stanja. Za odpravo tega stanja pa je potrebna tudi politična volja, saj posebne ukrepe izvajajo državni organi, lokalne skupnosti, samoupravne narodne skupnosti in nosilci javnih pooblastil na svojem področju. 124 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del 12.2 Izvajanje posebnih ukrepov po ministrstvih in vladnih službah Zagovornik je v okviru spremljanja stanja na področju varstva pred diskriminacijo v državi decembra 2020 izvedel poizvedbo med ministrstvi, njihovimi organi v sestavi ter izbranimi vladnimi službami, glede ukrepov za varstvo pred diskriminacijo in spodbujanje enakopravnosti, enake obravnave in enakih možnosti, ki so jih izvajali v letu 2020. V skladu s 14. členom ZVarD, ki opredeljuje nosilce nalog na področju varstva pred diskriminacijo, so državni organi, lokalne skupnosti, samoupravne narodne skupnosti in nosilci javnih pooblastil zavezani k ustvarjanju pogojev za enako obravnavo vseh oseb, ne glede na katero koli osebno okoliščino, in sicer z osveščanjem in spremljanjem njihovega položaja ter z ukrepi normativne in politične narave. Pri tem je posebna obveznost naložena ministrstvom in vladnim službam, ki so v okviru svojih pristojnosti na svojem delovnem področju dolžni pripraviti predloge zadevnih ukrepov. Prvi odstavek 18. člena ZVarD med subjekti, ki lahko pod pogoji iz ZVarD izvajajo posebne ukrepe za zagotavljanje enakopravnosti, enake obravnave in enakih možnosti, na prvem mestu navaja državne organe. Zagovornik od svoje ustanovitve razvija način sistematičnega spremljanja delovanja ministrstev in vladnih služb na področju izvajanja ukrepov varstva pred diskriminacijo in spodbujanja enakega obravnavanja, vključno s posebnimi ukrepi. Poizvedbe glede vseh ukrepov je Zagovornik izvajal že v letih 2017, 2018 in 2019. Povzetke prejetih odgovorov in svoje ugotovitve o njih je Zagovornik objavil v svojih rednih letnih poročilih.21 Zagovornik je poizvedbo glede izvajanih ukrepov v letu 2020 prilagodil aktualni javnozdravstveni situaciji in epidemiji COVID-19, ki je bistveno zaznamovala delo državnih organov v tem letu. Zagovornik je poizvedbo za naslovnike razdelil na dva sklopa, in sicer na: • • ukrepe, sprejete v okviru odziva na epidemijo koronavirusne bolezni, ter druge vsebinsko relevantne ukrepe. V okviru vsakega izmed sklopov je Zagovornik poizvedoval po: • • podatkih o političnih (policy) in normativnih ukrepih, namenjenih osebam oziroma skupinam oseb z določeno osebno okoliščino ter širši javnosti, ter (ločeno) posebnih ukrepih v smislu 17. in 18. člena ZVarD. Odgovore so Zagovorniku predložila skoraj vsa naslovljena ministrstva, organi v sestavi in vladne službe, in sicer v obdobju med koncem decembra 2020 in konec januarja 2021. Nekateri naslovniki so odgovorili, da v letu 2020 niso izvajali ukrepov, po katerih je spraševal Zagovornik. 21 Dostopno na www.zagovornik.si/letno-porocilo-2 12 Ukrepi za odpravo diskriminacije in spodbujanje enakega obravnavanja 125 Iz več preostalih prejetih odgovorov izhaja, da na strani naslovnikov še vedno obstajajo pomanjkljivosti pri razumevanju njihovih nalog v skladu z ZVarD ter področja varstva pred diskriminacijo v smislu ZVarD, vključno s pomenom posebnih ukrepov. Zagovornik je zato po skrbni proučitvi prejetih odgovorov sam identificiral ukrepe, relevantne za njegovo poizvedbo. Prav tako je Zagovornik sam identificiral, kateri izmed teh ukrepov po svoji naravi predstavljajo posebne ukrepe v smislu ZVarD. Zagovornik v nadaljevanju navaja posebne ukrepe za odpravo diskriminacije in spodbujanje enakega obravnavanja, o izvajanju katerih so mu za leto 2020 poročali naslovniki.22 Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) V okviru Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) in Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE) so bile na področju socialnovarstvenih prejemkov določene posebne izjeme v korist materialno ogroženim osebam. Prav tako je MDDSZ poročalo o dodelitvi enkratnega solidarnostnega dodatka z ZIUZEOP prejemnikom denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka ter prejemnikom pokojnin, katerih zneski so znašali 700 EUR ali manj. V okviru aktivne politike zaposlovanja je MDDSZ izpostavilo program usposabljanja na delovnem mestu za osebe z mednarodno zaščito; pomoč Romom pri socializaciji in urejanju romskih naselij v okviru programa javnih del; ter program osnovnega opismenjevanja Romov v okviru neformalnih usposabljanj in izobraževanj. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) MGRT je poročalo o pripravi vladnega Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji, ki je v nekaterih ključnih prodajalnah nakupovalne termine rezerviral izključno za nekatere ranljive skupine (starejše, invalide, nosečnice), s čimer se je zmanjševala možnost njihove okužbe z novim koronavirusom.23 Preko javne agencije SPIRIT Slovenija je MGRT zagotovilo sredstva za spodbujanje večje vključenosti žensk v podjetniške dejavnosti. Ta ukrep je sicer zajet tudi v Resoluciji o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2015–2020. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) Ministrstvo je v protikoronski interventni zakonodaji (ZIUOPDVE) učencem in dijakom iz socialno šibkejših družin, ki se šolajo na daljavo, omogočilo brezplačen topli obrok. Brezplačni topli obrok je pripadal tudi učencem in dijakom, ki so bili nameščeni v rejniško družino. MIZŠ je sprejelo tudi Pravilnik o organiziranju, delovanju in financiranju oddelkov vrtcev, ki izvajajo krajše programe in so financirani iz državnega proračuna, s katerim za predšolske otroke iz ranljivih skupin omogočajo organiziranje krajšega programa vrtca, ki je za starše brezplačen. 22 Celotni odgovori, ki so jih podala ministrstva, organi v sestavi in vladne službe, so dostopni v Zagovornikovem arhivu. 23 Zagovornik je sicer ocenil, da je bil ta ukrep delno diskriminatoren, in sicer v delu, ki je nakupovanje osebam, starejšim od 65 let, omejil zgolj na določene ure v dnevu. 126 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del V okviru javnega razpisa so vrtce pozvali, naj organizirajo omenjeni krajši program. Pravilnik o razpisu za vpis in izvedbo vpisa v visokem šolstvu ureja posebno obravnavo kandidatov s posebnim statusom, ki si ga prijavitelji za vpis na prvo stopnjo pridobijo v prijavno-sprejemnem postopku. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) V okviru prvega paketa protikoronske zakonodaje (ZIUZEOP) je bil določen solidarnostni dodatek za člane kmetij, starejše od 65 let. Na javnem razpisu za tretji ukrep Uredbe o ukrepih kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja – Pomoč delovanju nepridobitnih združenj na področju kmetijstva, gozdarstva in podeželja za leto 2020 – je MKGP posebno podporo namenilo društvom na podeželju, ki delujejo na področju izboljšanja pogojev dela in življenja kmečkih in podeželskih žensk. V okviru Programa razvoja podeželja 2014–2020, ki je del skupne kmetijske politike EU, pa je MGKP izvajalo Podukrep M06.1 Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete. Gre za nepovratna sredstva, do katerih so upravičeni mladi kmetje, stari od 18 do vključno 40 let, ki imajo ustrezno poklicno znanje in usposobljenost ter prvič vzpostavljajo kmetijsko gospodarstvo. Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) Policija, kot organ v sestavi MNZ je v zvezi s COVID-19 izvajala ozaveščevalno kampanjo o različnih oblikah nasilja v času epidemije. Skupaj s centri za socialno delo (CSD) in nevladnimi organizacijami so bili enotni pri ugotovitvah, da nasilja ni bilo manj, celo več, prijav in prošenj za pomoč pa manj. V času ukrepov za preprečevanje širjenja virusa so predvsem ženske in otroci, ki so žrtve nasilja v družini in zlorab po spletu, v zelo slabem položaju. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) Ministrstvo je poročalo o vrsti projektov za obdobje 2020–2025, ki jih izvaja skupaj s Stanovanjskim skladom RS (SSRS). V ta okvir sodijo lastni projekti gradnje SSRS, nakupi stanovanj na trgu po vsakokratnem Javnem pozivu za nakup stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj ipd. Pri tem je MOP poudaril, da bo delež stanovanj, namenjen izključno mladim, med 18. in 29. letom starosti, saj so mladi in mlade družine v skladu s Stanovanjskim zakonom ena izmed prednostnih skupin pri dodeljevanju neprofitnih stanovanj. Ministrstvo za pravosodje (MP) Ministrstvo je v okviru ukrepov v zvezi z epidemijo nalezljive bolezni COVID-19 poročalo o izvedbi spodbujevalnega ukrepa za matere, ki prestajajo kazen zapora, v obliki ugodnosti prostega izhoda v času epidemije z namenom stika z otroki. S sprejetjem novele Zakona o kazenskem postopku, ki jo je v letu 2020 pripravilo MP, so se dopolnila procesna jamstva v kazenskem postopku za mladoletne osebe, da bi te lahko razumele in spremljale tak postopek ter uveljavljale svojo pravico do poštenega sojenja. 12 Ukrepi za odpravo diskriminacije in spodbujanje enakega obravnavanja 127 Ministrstvo za zdravje (MZ) Pri ukrepih, vezanih na upravljanje z epidemijo nalezljive bolezni COVID-19, je MZ izpostavilo dopis izvajalcem zdravstvenih prevozov, naj za preprečevanje okužbe z novim koronavirusom, ne glede na pravila ZZZS, izvajajo individualne prevoze občutljivih skupin pacientov (onkološki bolniki). MZ je poročalo o sprejetju predpisov, ki določajo izjemo za prisotnost spremljevalca pri zdravstveni obravnavi pacientov, ki imajo pravico do tolmača za slovenski jezik. Izpostavili pa so tudi Odlok o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja in širjenja okužbe z nalezljivo boleznijo COVID-19, ki določa, da se pri neposredni komunikaciji z gluhimi, gluhonemimi in naglušnimi osebami, ob upoštevanju zaščite vseh udeleženih, uporaba zaščitnih mask lahko začasno opusti, če se zagotovijo nekateri drugi zaščitni ukrepi. Podrobnejši povzetki odgovorov ministrstev in vladnih služb glede posebnih in drugih političnih (policy) ukrepov so v poglavju 2 Ministrstva in druge institucije v drugem delu Rednega letnega poročila za leto 2020. 128 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del 12 Ukrepi za odpravo diskriminacije in spodbujanje enakega obravnavanja 129 13 RAZISKOVALNA DEJAVNOST ZAGOVORNIKA 130 13.1 Pomen raziskav za delo Zagovornika Zagovornik načela enakosti (Zagovornik) ima v skladu s prvo alinejo 21. člena Zakona o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD) pristojnost in nalogo opravljati neodvisne raziskave, katerih namen je ugotavljati položaj oseb z določeno osebno okoliščino ter druga vprašanja, povezana z diskriminacijo. Rezultat katere koli vrste analitskega oziroma raziskovalnega dela v zvezi z diskriminacijo so podatki o enakopravnosti, enaki obravnavi in enakih možnostih (equality data). Zagovornik svoje raziskovalne aktivnosti in povezano tudi spremljanje splošnega stanja na področju varstva pred diskriminacijo v državi (šesta alineja 21. člena ZVaRD) izvaja na dveh zahtevnostnih ravneh: • • Na ravni raziskav, kadar je cilj s pomočjo znanstvenih orodij pridobiti kompleksnejši uvid v določen družbeni problem (npr. odnos javnosti do družbenih skupin z določeno osebno okoliščino). Na ravni analiz, kadar razčlenjuje in prepoznava ključne značilnosti manj obsežnega ali bolj konkretnega vprašanja, povezanega z diskriminacijo. Podatki o enakopravnosti, enaki obravnavi in enakih možnostih so katere koli informacije, ki jih je mogoče uporabiti za opisovanje in analizo dejanskega stanja v družbi. Informacije so lahko kvantitativne ali kvalitativne, iz njih je mogoče sklepati o obsegu neenakopravnosti, neenakih obravnav in neenakih možnostih, učinkih ali vzrokih teh. Viri podatkov so lahko popisi prebivalstva, upravni registri, ankete gospodinjstev in posameznikov, raziskave, ankete javnega mnenja, ki razkrivajo vrednote in stališča prebivalstva, podatki o obravnavanih primerih diskriminacije, situacijsko testiranje diskriminacije, spremljanje raznolikosti s strani delodajalcev in ponudnikov storitev, pa tudi kvalitativne raziskovalne strategije, kot so študije primerov, poglobljeni in strokovni razgovori ...24 Kakovostni in zanesljivi podatki o enakopravnosti, enaki obravnavi in enakih možnosti so bistvenega pomena za učinkovito varstvo pred diskriminacijo in spodbujanje enakega obravnavanja ter za opredelitev trendov na teh področjih. Pomanjkanje raziskav in podatkov o obstoju diskriminacije in dejanski neenakopravnosti, neenakih obravnav in neenakih možnostih pomeni, da ne moremo v celoti razumeti vzrokov, obsega in značilnosti diskriminacije. Posledično pa je oteženo tudi oblikovanje in izvajanje ukrepov ter politik varstva pred diskriminacijo. Zgolj s pridobivanjem kakovostnih podatkov in ugotovitev neodvisnih raziskav, ki dajo nepristransko in realno sliko o stanju diskriminacije, je mogoče zasnovati ukrepe in zakonodajne rešitve, ki zagotavljajo enako obravnavo vseh. 24 Definicija podatkov o enakosti je povzeta po publikaciji Evropske komisije (2016) European Handbook on Equality Data, str. 15. Dostopno na: https://ec.europa.eu/newsroom/just/document.cfm?action=display&doc_ id=43205 13 Raziskovalna dejavnost Zagovornika 131 O pomembnosti sistematičnega in celovitega zagotavljanja dostopa do podatkov o enakopravnosti, enaki obravnavi in enakih možnostih Slovenijo opozarjajo tudi mednarodni nadzorni mehanizmi.25 Ti poudarjajo pomanjkanje verodostojnih, razčlenjenih podatkov o posameznih skupinah oseb z določeno osebno okoliščino, v povezavi s tem pa tudi pomanjkanje relevantnih raziskav. V letu 2020 so bili na ravni Evropske unije sprejeti nekateri ključni strateški dokumenti, ki poudarjajo pomen zbiranja takšnih podatkov, saj so ti ključni tudi za merjenje napredka in oceno učinkovitosti ukrepov na nacionalni in evropski ravni. Ti dokumenti so: • • • Strategija EU za enakost lezbijk, gejev ter biseksualnih, trans, nebinarnih, interspolnih in kvir (LGBTIQ) oseb 2020–2025,26 Akcijski načrt EU za boj proti rasizmu 2020–202527 in Strateški okvir EU za enakost, vključevanje in udeležbo Romov 2020–2030.28 Predstojnik Zagovornika je na sestankih z ministri oziroma visokimi predstavniki državnih institucij opozoril na izziv pomanjkljivega zbiranja podatkov o enakopravnosti, enaki obravnavi in enakih možnostih, saj Slovenija v primerjavi z drugimi državami članicami EU pri tem zaostaja.29 Kakovostni in zanesljivi podatki o enakopravnosti, enaki obravnavi in enakih možnostih so potrebni predvsem zaradi:30 • ugotavljanja in dokazovanja posredne diskriminacije. Posredna diskriminacija v smislu drugega odstavka 6. člena ZVarD obstaja, kadar je oseba ali skupina oseb z določeno osebno okoliščino bila, je ali bi lahko bila zaradi navidezno nevtralne določbe, merila ali prakse v manj ugodnem položaju kot druge osebe. To je v skladu s pravom EU, ki izrecno določa, da lahko nacionalna zakonodaja opredeli, da se obstoj posredne diskriminacije ugotavlja tudi na podlagi statističnih podatkov.31 25 Poročilo posebnega poročevalca Združenih narodov za manjšine (2019), dostopno v slovenskem prevodu v Rednem letnem poročilu Zagovornika načela enakosti za leto 2018 in na www.zagovornik.si. 26 Dostopno na: Prva strategija za enakost LGBTIQ oseb v EU (europa.eu); https://ec.europa.eu/commission/ presscorner/detail/sl/ip_20_2068 27 Dostopno na: Akcijski načrt za preobrat v boju proti rasizmu (europa.eu); https://ec.europa.eu/commission/ presscorner/detail/sl/ip_20_1654 28 Dostopno na: Enakost, vključevanje in udeležba Romov v EU | Evropska komisija (europa.eu); https://ec.europa.eu/info/policies/justice-and-fundamental-rights/combatting-discrimination/roma-eu/roma -equality-inclusion-and-participation-eu_sl#strateki-okvir-eu-za-enakost-vkljuevanje-in-udelebo-romov. 29 Študija Evropske komisije iz leta 2017 je zbiranje podatkov o enakosti v Sloveniji označila za »kritično šibko«, prizadevanja slovenskih organov oblasti za razširjanje, izboljšavo in uporabo obstoječih podatkov pa daleč pod povprečjem držav članic Evropske unije. Več o tem: Evropska komisija (2017) Analysis and comparative review of equality data collection practives in the European Union: Equality data indicators: Methodological approach, str. 49. Dostopno na: https://ec.europa.eu/newsroom/just/document.cfm?action=display&doc_id=45793 30 Podrobnejša analiza razlogov za potrebo po podatkih o enakosti v: Evropska komisija (2016) European Handbook on Equality Data, str. 19-22. Dostopno na: https://ec.europa.eu/newsroom/just/document.cfm? action=display&doc_id=43205. 31 Kot naprimer: uvodna izjava št. 15 Direktive Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost. Dostopno na: EUR-Lex-32000L0043-EN-EUR-Lex (europa.eu) 132 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del • spremljanja in nadzora uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. ZVarD v šesti alineji 21. člena Zagovorniku nalaga spremljanje splošnega stanja v državi na področju varstva pred diskriminacijo in položaja oseb z določenimi osebnimi okoliščinami. Dosledno izvajanje te naloge je za Zagovornika brez ustreznih podatkov o enakopravnosti, enaki obravnavi in enakih možnosti skorajda nemogoče in lahko temelji zgolj na parcialni in nereprezentativni sliki dejanskega stanja, pri čemer še dodatno izstopajo nekatere skupine oseb z določeno osebno okoliščino, (npr. spolna identiteta, veroizpoved, etnična pripadnost, spolna usmerjenost), o položaju katerih praktično ni podatkov. Odsotnost teh podatkov prav tako, na ravni državnih organov, onemogoča spremljanje izvajanja mednarodnih obveznosti Slovenije po številnih konvencijah o človekovih pravicah v okviru različnih mednarodnih mehanizmov pod okriljem Organizacije združenih narodov in Sveta Evrope. • oblikovanja in izvajanja javnih politik varstva pred diskriminacijo in spodbujanja enakopravnosti, enake obravnave in enakih možnostih. V skladu s 14. členom ZVarD morajo državni organi, lokalne skupnosti, samoupravne narodne skupnosti in nosilci javnih pooblastil na svojem področju v okviru svojih pristojnosti ustvarjati pogoje za enako obravnavanje vseh oseb, ne glede na katero koli osebno okoliščino, z osveščanjem in spremljanjem položaja na tem področju ter z ukrepi normativne in politične narave. • sprejemanja in izvajanja posebnih ukrepov za zagotavljanje enakopravnosti, enake obravnave in enakih možnostih. V skladu s 17. in 18. členom ZVarD lahko akterji javnega in zasebnega sektorja sprejemajo posebne ukrepe, s katerimi se zagotovi ugodnejša obravnava oseb ali skupin oseb, ki je pri dostopu do določenih pravic v manj ugodnem položaju. Takšni ukrepi morajo biti v skladu z zakonskimi določbami utemeljeni na analizah, njihovo izvajanje se mora redno spremljati, prav tako pa se morajo ukrepi prenehati izvajati, ko dosežejo svoj cilj. Pomanjkanje kakovostnih podatkov o enakopravnosti, enaki obravnavi in enakih možnosti onemogoča Zagovorniku, da bi bistvenim subjektom v skladu z ZVarD, priporočil sprejemanje ustreznih posebnih (in drugih) ukrepov. 13 Raziskovalna dejavnost Zagovornika 133 13.2 Pregled raziskovalne dejavnosti Zagovornika Zagovornik je v letu 2020 opravil tri raziskave: • • • javnomnenjsko raziskavo Dojemanje in izkušnje z diskriminacijo v Sloveniji v letu 2020; raziskavo Dostopnost zavarovanj za ljudi, ki živijo s hivom; raziskavo Razmere v domovih za starejše v prvem valu epidemije COVID-19. Zagovornik je v letu 2020 za namene zbiranja oziroma uporabe podatkov o enakopravnosti, enaki obravnavi in enakih možnostih izvedel naslednje: • sofinanciral izvedbo raziskovalnih aktivnosti dveh ciljnih raziskovalnih projektov za sofinanciranje v obdobju 2019–2021 (v sodelovanju z Agencijo za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije); • vsebinsko zasnoval in izvedel vse postopke za nadgradnjo in delno ponovitev javnomnenjske raziskave o doživljanju diskriminacije ter financiral izvedbo raziskave; • udeležil se je delovnega sestanka Equinetove delovne skupine o raziskavah in podatkih o enakopravnosti, enaki obravnavi in enakih možnostih (Equinet Working Group Research and Equality Data); • udeležil se je dveh delovnih sestankov podskupine o podatkih o enakopravnosti, enaki obravnavi in enakih možnostih (Subgroup on Equality Data) v okviru skupine visokih predstavnikov članic EU s področja nediskriminacije, enakosti in raznolikosti (High Level Group on Non-Discrimination, Equality and Diversity). 134 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del 13.3 Raziskava o dojemanju in izkušnjah z diskriminacijo v Sloveniji 2020 13.3.1 O javnomnenjski raziskavi Zagovornik je v letu 2020 izvedel javnomnenjsko raziskavo »Dojemanje in izkušnje z diskriminacijo v Sloveniji v letu 2020« (javnomnenjska raziskava) z namenom spremljanja trendov glede diskriminacije v širši javnosti. Gre za nadgradnjo raziskave »Percepcija diskriminacije v Sloveniji — raziskava javnega mnenja«, ki jo je Zagovornik izvedel v letu 2017. S ponovitvijo dela raziskave je želel pridobiti primerjalne podatke, s čimer bi lahko spremljal morebitne spremembe javnega mnenja v triletnem obdobju. Namen javnomnenjske raziskave je bil pridobiti vpogled v stališča in izkušnje ljudi glede diskriminacije kakor tudi oceno prepoznavnosti Zagovornika načela enakosti. Zato je z zunanjim izvajalcem pripravil poseben vprašalnik, anketiranje pa je v celoti izvedel Inštitut za raziskovanje trga in medijev Mediana, d. o. o. Raziskovalna metoda je bila kombinacija računalniško podprtega telefonskega anketiranja in računalniško podprtega spletnega anketiranja. Anketiranje se je izvajalo med 30. oktobrom in 9. novembrom 2020. 13.3.2 Opis vzorca anketirancev Vzorčni okvir so bili prebivalci Republike Slovenije, splošna populacija v starosti od 18 do 75 let. Raziskava je reprezentativna po spolu, starosti, regiji in izobrazbi; izvedena je bila na vzorcu 1.007 oseb. Več kot polovica (53 odstotkov) anketirancev se je opredelila za religiozne, od tega se jih je 91 odstotkov opredelilo za pripadnike katoliške vere. Manj kot polovica (45 odstotkov) anketirancev se je opredelila za nereligiozne. Velika večina anketirancev se je opredelila, da so po narodnosti Slovenci (94 odstotkov). Šest odstotkov se jih je opredelilo za pripadnike drugih narodov oziroma narodnosti, kot so Srbi, Hrvati in drugi. 13 Raziskovalna dejavnost Zagovornika 135 13.3.3 Strpnost in stališča o diskriminaciji Anketiranci so v sklopih vprašanj izrazili svoje strinjanje oziroma nestrinjanje z različnimi trditvami o diskriminaciji. Anketiranci so podajali strinjanje na petstopenjski Likertovi lestvici, kjer je 5 pomenilo popolnoma se strinjam, 4 strinjam se, 3 niti se strinjam, niti se ne strinjam, 2 ne strinjam se in 1 sploh se ne strinjam. Ključne ugotovitve glede strinjanja s trditvami o diskriminaciji in primerjava z rezultati javnomnenjske raziskave iz leta 2017 so: • • • • • • • Na splošno je razmeroma visoko izražena stopnja strpnosti med prebivalci Slovenije. V povprečju izkazujejo večjo stopnjo strpnosti mladi (od 15 do 24 let) in starejši (od 65 do 75 let), ženske, prebivalci mestnih okolij in neverujoči. Manj prebivalcev Slovenije je prepričanih v enako sposobnost starejše generacije v primerjavi z mlajšimi kot v letu 2017. Najvišja izražena strpnost je do enake vloge spolov ter odnosa do različno izobraženih ljudi. Zelo visoka strpnosti se kaže do sodelavca, ki bi bil tujec in bi dobro govoril slovensko, ter pri podpori poroke svojega otroka z osebo druge narodnosti ali barve kože. Visoka stopnja neopredeljenosti se kaže v odnosu do Romov, tisti, ki pa so opredeljeni, imajo do njih negativna in pozitivna stališča v podobnem deležu. V primerjavi z letom 2017 se izkazuje višja strpnost v odnosu do istospolno usmerjenih, v odnosu do Romov. Zmanjšal se je delež takih, ki bi jim bilo neprijetno delati z osebo z duševnimi motnjami ali osebo, ki živi s hivom. 13.3.4 Dojemanje diskriminacije Ugotovitve javnomnenjske raziskave kažejo, da prebivalci Slovenije diskriminacijo v največji meri razumejo kot neenako obravnavanje zaradi barve kože (30 odstotkov). Dobra četrtina navedb se je nanašala na neenako obravnavo zaradi spola (26 odstotkov), dobra petina pa zaradi vere (21 odstotkov) ali neenako obravnavanje na splošno (21 odstotkov). Za kar dve tretjini prebivalcev je diskriminacija v državi pomemben problem. Za pet odstotkov prebivalcev Slovenije je diskriminacija največja težava v državi. 24 odstotkov jih meni, da se diskriminacija uvršča med bolj razširjene težave v državi, 37 odstotkov jih meni, da diskriminacija pomeni enako težavo. To pomeni, da za 66 odstotkov prebivalcev Slovenije diskriminacija predstavlja eno od pomembnih družbenih težav. Le 30 odstotkov vprašanih pa meni, da diskriminacija pomeni manjšo težavo kot drugi problemi v državi, oziroma trije odstotki menijo, da sploh ne predstavlja težave. 136 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del Kdo so po mnenju ljudi tisti, ki diskriminacijo povzročajo? Stališče vprašanih – imeli so možnost treh odgovorov – je, da diskriminacijo najpogosteje izvajajo fizične osebe oziroma posamezniki (50 odstotkov), zasebni delodajalci (34 odstotkov) in politiki (34 odstotkov). Sledijo mediji (18 odstotkov), vlade (17 odstotkov) in verske organizacije (17 odstotkov). Zaradi katerih osebnih značilnosti ljudje menijo, da je največ diskriminacije? Osebne okoliščine, ki so po mnenju vprašanih najpogosteje razlog za diskriminacijo, so narodnost, rasa ali etnično poreklo (45 odstotkov), sledijo spolna usmerjenost (39 odstotkov) in politično prepričanje (25 odstotkov). Na katerem družbenem področju je diskriminacija najbolj razširjena? Diskriminacija je po mnenju kar 70 odstotkov prebivalcev Slovenije najbolj razširjenja na področju dela in zaposlovanja, sledita z 38 odstotki pravosodje in socialno varstvo ter s 36 odstotki postopki policije. Kdo so po mnenju prebivalcev Slovenije najpogostejše tarče diskriminacije? Prebivalci Slovenije menijo, da so najpogostejše tarče diskriminacije istospolno usmerjeni (24 odstotkov) in Romi (24 odstotkov), sledijo jim revni (21 odstotkov), tujci (20 odstotkov) in ženske (19 odstotkov). Kako ljudje ravnajo v primeru diskriminacije? Skoraj dve tretjini prebivalcev (62 odstotkov) Slovenije bi verjetno ali zagotovo prijavilo diskriminacijo drugih oseb, če bi bili priča ali bi izvedeli zanjo. Največ vprašanih je med organizacijami in organi, na katere se lahko posamezniki obrnejo v primeru diskriminacije, prepoznalo Varuha človekovih pravic (78 odstotkov), različne inšpektorate (44 odstotkov) in Zagovornika načela enakosti (37 odstotkov). Kako ljudje na splošno ocenjuje napredek na področju diskriminacije? Le slaba petina (19 odstotkov) prebivalcev Slovenije meni, da se je situacija glede diskriminacije in neenakosti v zadnjih letih izboljšala. Do načina kako je za varstvo pred diskriminacijo poskrbljeno, je kritičnih kar 40 odstotkov, ki menijo, da za boj proti neenakosti ni ustrezno (ali sploh ni) poskrbljeno. 13 Raziskovalna dejavnost Zagovornika 137 13.3.5 Izkušnje z diskriminacijo Koliko in kje so bili prebivalci v zadnjih 12. mesecih tarča diskriminacije? 22 odstotkov anketirancev je odgovorilo, da so bili v zadnjih 12. mesecih tarča diskriminacije. Od tega jih je 11 odstotkov odgovorilo, da so bili tarča večkrat. Zaradi katerih osebnih značilnosti so bili vprašani najpogosteje diskriminirani? Več kot polovica je odgovorila, da so bili diskriminirani na področju dela in zaposlovanja (52 odstotkov), skoraj petina pa, da so diskriminacijo doživeli na področju zdravstvenega varstva (17 odstotkov) in pri trgovini ter drugih storitvenih dejavnostih (15 odstotkov). Osebne okoliščine, zaradi katerih so anketiranci menili, da so bili osebno diskriminirani, so bile najpogosteje starost (22 odstotkov), izobrazba (20 odstotkov) in politično prepričanje (16 odstotkov), invalidnost (14 odstotkov), spol (12 odstotkov) in družbeni položaj (11 odstotkov). 13 odstotkov prebivalcev Slovenije navaja, da so bili njihovi bližnji diskriminirani, devet odstotkov je navedlo, da večkrat. Najpogosteje, v dobri polovici primerov (54 odstotkov), so bili diskriminirani pri delu ali zaposlitvi, skoraj 20 odstotkov pri zdravstvenem varstvu. Ali so diskriminirani ukrepali oziroma zakaj ne? Štiri petine (80 odstotkov) tistih, ki menijo, da so bili v zadnjih 12 mesecih diskriminirani (22 odstotkov), ni sprožilo nobenih postopkov za zaščito svojih pravic, saj menijo, da se ne bi nič spremenilo (48 odstotkov), da bi s tem zadevo le še poslabšali (26 odstotkov), ali menijo, da je postopek preveč zapleten, dolgotrajen in drag (18 odstotkov). Le petina tistih (20 odstotkov), ki so izkusili diskriminacijo, je ukrepala za zaščito svojih pravic. Koliko ljudi je v zadnjih 12. mesecih izkusilo nadlegovanje in kje? 14 odstotkov prebivalcev Slovenije je v zadnjih 12. mesecih izkusilo nadlegovanje, šest odstotkov večkrat. Skoraj 40 odstotkov tistih, ki so bili nadlegovani (vsaj pet odstotkov vseh vprašanih), je nadlegovanje doživelo pri delu ali zaposlovanju. Kako razširjeno je spolno nadlegovanje v Sloveniji in kje ga je bilo največ? Spolno nadlegovanje so v preteklem letu doživeli štirje odstotki prebivalcev Slovenije, en odstotek večkrat. Najpogosteje, v skoraj polovici primerov (46 odstotkov), se je spolno nadlegovanje zgodilo na področju dela in zaposlovanja. 138 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del 13.3.6 Poznavanje in prepoznavnost Zagovornika Za Zagovornika je pomemben podatek, da 42 odstotkov anketirancev ne ve, katere funkcije opravlja Zagovornik. S storitvami Zagovornika je bilo skoraj polovica (47 odstotkov) uporabnikov storitev zadovoljnih, od tega jih je bilo osem odstotkov zelo zadovoljnih. Več kot 40 odstotkov prebivalcev Slovenije zanimajo informacije o diskriminaciji ali neenakosti. Da so na splošno dovolj obveščeni o tej temi, jih meni le slaba četrtina. 13 Raziskovalna dejavnost Zagovornika 139 13.4 Raziskava Dostopnost zavarovanj za ljudi, ki živijo s hivom Zagovornik je leta 2019 prejel predlog za obravnavo diskriminacije, v katerem je predlagatelj navedel, da ga je zavarovalnica neupravičeno zavrnila pri poskusu sklenitve zavarovanja, in sicer zaradi njegove osebne okoliščine, da živi s hivom. V obravnavanem primeru je Zagovornik kot osebno okoliščino prepoznal zdravstveno stanje. Zagovornik je v postopku ugotovil, da takšno ravnanje zavarovalnice pomeni diskriminacijo po ZVarD.32 Zagovornik je ob tem preveril, ali je to bil osamljen primer ali pa imajo morda ljudje, ki živijo s hivom, kot skupina podobne težave pri sklepanju zavarovanj. Zato se je odločil v letu 2020 v tej raziskavi na sistemski ravni preučiti vprašanje dostopnosti zavarovanj ljudem, ki živijo s hivom. K odločitvi za obravnavo tega vprašanja je prispevalo tudi dejstvo, da so ljudje, ki živijo s hivom, še vedno pogosto stigmatizirani in se zato ne želijo (javno) izpostavljati. Raziskava obsega pregled konceptov zavarovanja in diskriminacije, ključne poudarke položaja ljudi, ki živijo s hivom, ter povzema obravnavani primer Zagovornika. Predstavljeni so primeri ureditve v drugih državah ter izkušnje nekaterih organov za enakost v drugih državah. Povzeti so tudi odgovori slovenskih zavarovalnic in pozavarovalnic na poizvedbe Zagovornika glede zavarovalnih pogojev in obravnave ljudi, ki živijo s hivom. V sklepnem delu raziskave so ugotovitve o obravnavanju ljudi, ki živijo s hivom, pri sklepanju zavarovanj v Sloveniji. Zagovornik je ugotovil, da so ljudem, ki živijo s hivom: • • zavarovanja za težke bolezni (in podobna zdravstvena zavarovanja) praviloma nedostopna, življenjska zavarovanja pa večinoma dostopna ob prilagojenih pogojih; nezgodna zavarovanja praviloma dostopna. Zavarovalnice v tem kontekstu ne odstopajo od primerljivih praks v drugih državah. Ne odstopajo pa tudi v ostalih značilnostih, da npr. temeljijo na razmeroma rigidnem zavarovalniškem sistemu; da so odvisne od pozavarovalnic; da nimajo izkušenj in poslovnega interesa za prilagajanje produktov ljudem, ki živijo s hivom. Na podlagi raziskave in ugotovitev podobnih tujih analiz33 je Zagovornik predlagal priporočila različnim subjektom. Celotna raziskava je dostopna na spletni strani Zagovornika.34 32 Anonimiziran primer je objavljen na spletni strani www.zagovornik.si pod »Zaključena ugotavljanja diskriminacije« 33 Npr. National AIDS Trust. 2017. HIV and Finance: Exploring access to financial services for people living with HIV in the UK. Dostopno na: https://www.nat.org.uk/sites/default/files/publications/hiv_and_finance2017.pdf 34 Dostopno na: http://www.zagovornik.si/wp-content/uploads/2020/12/Raziskava-Zagovornika_Dostopnostzavarovanj-za-ljudi-ki-%C5%BEivijo-s-hivom-1.pdf 140 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del 13.5 Raziskava Razmere v domovih za starejše v prvem valu epidemije COVID-19 Ob razglasitvi epidemije koronavirusne bolezni marca 2020 je Zagovornik svojo pozornost usmeril v spremljanje, kako so epidemija in uvedeni zaščitni ukrepi vplivali na obravnavo, pravice in enake možnosti ranljivih skupin. Ob razmahu okužb v domovih za starejše in velikem deležu smrtnih primerov (glede na splošno populacijo) je Zagovornik skušal dobiti čim več informacij o stanju v domovih za starejše od tistih, ki tam živijo, njihovih svojcev in zaposlenih v domovih. K sodelovanju je povabil tudi predstavnike nevladnih organizacij, ki delujejo na področju varstva pravic starejših. Cilj raziskave je bil dati priložnost, da se izrečejo, tistim, ki so jih ukrepi za zajezitev širjenja okužb s koronavirusno boleznijo zelo prizadeli in so se znašli v stiski. Zagovornik je pri tem sledil načelu »nič o starejših brez starejših«. Poizvedovanje je potekalo v dveh delih. Zagovornik je najprej pripravil spletno anketo, ki jo je delno ali v celoti izpolnilo 87 stanovalcev domov, 597 bližnjih ali svojcev stanovalcev domov, 72 direktorjev domov, 427 drugih zaposlenih v domovih za starejše in 84 sodelavcev nevladnih organizacij. Nato je opravil še poglobljene intervjuje z izbranimi poznavalci področja institucionalnega varstva starejših in z nekaterimi stanovalci. Iz ankete in intervjujev izhaja, da so imeli ukrepi za ščitenje stanovalcev pred okužbo s koronavirusno boleznijo v obdobju med 6. marcem in 30. aprilom 2020 hude posledice za njihovo zdravje in počutje, koristi in pravice. V nekaterih domovih so bili stanovalci zelo dolgo zaprti v svojih sobah, zaradi česar so mnogi opešali telesno in umsko. Trpeli so zaradi omejevanja stikov in omejitev druženja. Čeprav so bili na varnem, so se, kot so navajali, počutili kot v zaporu. Nekateri so umrli brez slovesa svojcev. Stiske so jim lajšali pogovori s svojci po telefonu in drugih tehničnih naprav. A vsi te možnosti niso mogli izkoristiti, ker teh naprav niso zmogli ali znali uporabljati ali do njih niso imeli dostopa. Direktorji domov, zaposleni v domovih in predstavniki nevladnih organizacij so navedli, da so bili v času epidemije slabše dostopni specialistični zdravstveni pregledi, fizioterapije in delovne terapije. Izrazili so tudi mnenje, da so ukrepi za zajezitev širjenja koronavirusne bolezni močno posegli v človekove, ustavne pravice stanovalcev domov, kot so pravica do gibanja, do družinskega življenja, do enake zdravstvene obravnave, do zdravja, do nedotakljivosti stanovanja in pravica do pravnega varstva. Dodatno so opozorili na kadrovsko podhranjenost domov, ki je bila problem že pred epidemijo. Stanovalci domov so pohvalili trdo delo, požrtvovalnost in srčnost osebja. 13 Raziskovalna dejavnost Zagovornika 141 Mnoge posledice težav, s katerimi so se soočali stanovalci domov v prvem valu epidemije, so tudi posledica tridesetletne neustrezne skrbi za institucionalno in izveninstitucionalno varstvo starejših oziroma odraz neurejenosti področja dolgotrajne oskrbe. Domovi tako niso imeli prostorskih možnosti, da bi stanovalce na primeren način razporedili v različne cone in preprečili širjenje virusa. Premalo je bilo osebja. Omejevalni in zaščitni ukrepi so posledično trajali nesorazmerno dolgo. Domovi niso mogli zagotoviti ustreznega zdravljenja za stanovalce s koronavirusno boleznijo, saj niso zdravstvene ustanove. Zmanjšati so morali obseg ali popolnoma ustaviti izvajanje terapij in drugih storitev, kar je pomembno vplivalo na zdravje in počutje stanovalcev. Zlasti se je zdravstveno stanje poslabšalo tistim z demenco, nepokretnim in tistim z drugimi invalidnostmi ali boleznimi. V domovih tudi ni bilo primernega dostopa do informacijsko-komunikacijskih tehnologij in podpornega osebja, da bi imeli stanovalci lahko več stikov z zunanjim svetom. Stanovalci niso bili primerno obveščeni o možnosti pritožb nad oskrbo. Zagovornik je v sklopu raziskave opravil tudi pregled tujih dobrih praks in analizo ugotovitev o vplivih omejitvenih ukrepov na položaj starejših v drugih državah. Mednarodne vladne in nevladne organizacije so kmalu po razglasitvi pandemije opozorile, da imajo starejši enake pravice kot vsi drugi, da imajo pravico do enake ravni zdravstvene oskrbe, pravico odločati o svojem zdravljenju in drugih zadevah. Zagovornik je zato na podlagi ugotovitev raziskave poudaril, da morajo biti v primeru uvedbe novih ukrepov za zamejitev širjenja nevarnejših različic novega koronavirusa ukrepi uvedeni za najkrajše možno obdobje in v obsegu, ki bi čim manj prizadel pravice in položaj stanovalcev domov. Vnaprej morajo biti predvidene tudi izjeme oziroma primerne prilagoditve za osebe z invalidnostmi, demenco, za tiste v duševni stiski in za umirajoče, da bodo deležni enake oziroma primerljive ravni uživanja pravic kot drugi. Glavno vodilo pri iskanju vseh rešitev glede skrbi za starejše mora biti spoštovanje dostojanstva in temeljnih človekovih pravic starejših. V razpravo o teh rešitvah je treba vključiti tudi stanovalce domov oziroma predstavnike starejših prebivalcev, povezanih v organizacije civilne družbe. To jim mora biti omogočeno tudi v izrednih razmerah. Pomembno je, da pristojni sprejmejo protokole o zdravljenju v kritičnih razmerah in z vsebino protokolov seznanijo stanovalce domov, njihove svojce in bližnje, vodstva in zaposlene domov in nevladne organizacije, ki delujejo na področju varstva starejših. Kot izhaja iz Zagovornikove raziskave, so bili v prvem valu epidemije vsi pomanjkljivo obveščeni o tem, kdo je upravičen do bolnišničnega zdravljenja in kdo ne. 142 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del 13.6 Ciljna raziskovalna projekta Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS je v začetku leta 2019 povabila Zagovornika k sodelovanju pri izvedbi Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2019«.35 Zagovornik sodeluje v postopku izvedbe razpisa in sofinanciranju dveh dveletnih raziskovalnih projektov, za katera je ocenil, da bosta bistveno prispevala k razumevanju vzrokov, obsega in značilnosti diskriminacije v Sloveniji. Konec marca 2020 je Zagovornik oba izvajalca raziskovalnih projektov seznanil o spremenjenih okoliščinah glede vladnih ukrepov za zajezitev epidemije zaradi epidemije koronavirusne bolezni. Zaradi znižanja sredstev je bil Zagovornik primoran sredstva, namenjena sofinanciranju projektov v letu 2020, v celoti sprostiti ter nameniti namenom reševanja posledic epidemije v Sloveniji. Zagovornik je zaprosil izvajalca raziskovalnih projektov, da začasno, do zagotovitve pogodbenih sredstev, prilagodita izvajanje raziskovalnih aktivnosti. V začetku oktobra 2020 so bila Zagovorniku dodeljena predhodno odvzeta sredstva, s čimer so bili ponovno izpolnjeni pogoji za sofinanciranje projektov v letu 2020 v skladu s pogodbenimi obveznostmi. Zaradi omenjene situacije je bila realizacija nekaterih aktivnosti v okviru raziskovalnih projektov v letu 2020 nižja od prvotno načrtovane. Izvajalec raziskovalnega projekta Strukturna diskriminacija kot ovira pri doseganju cilja dostojnega življenja je Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani, izvajalec raziskovalnega projekta Zmanjševanje in odpravljanje diskriminacije na podlagi etničnega porekla, rase in/ ali vere pa Mirovni inštitut. V nadaljevanju sledi opis izvedbe raziskovalnih aktivnosti obeh ciljnih raziskovalnih projektov v letu 2020. 13.6.1 Strukturna diskriminacija kot ovira pri doseganju cilja dostojnega življenja za vse V letu 2020 so bile realizirane naslednje raziskovalne aktivnosti:36 • Izvedena je bila analiza dostopnih statističnih podatkov in podatkov zagovorniških ustanov glede stanja diskriminacije oseb, s posebnim poudarkom na vplivih zaradi epidemije nalezljive bolezni COVID-19. Zaznane najbolj ogrožene skupine so: 35 Dostopno na: https://www.arrs.si/sl/progproj/crp/razpisi/19/razp-crp-19.asp 36 Več informacij o raziskovalnem projektu je dosegljivih na spletni strani Zagovornika: http://www.zagovornik.si/ raziskave-o-diskriminaciji/ 13 Raziskovalna dejavnost Zagovornika 143 • • • • • • • • • prekarni in samozaposleni delavci, ki kažejo skrb zbujajoče poslabšanje socialnoekonomskega stanja, tudi zaradi politično motiviranih kaznovalnih ukrepov oblasti proti posameznikom; starostniki, ki živijo v revščini, med katerimi so najbolj ogrožene ženske nad 65. letom starosti; odrasli in otroci z invalidnostmi, pri katerih se razkriva neustrezno razumevanje in urejanje njihovega položaja; ženske in otroci, žrtve nasilja, kjer je opazna patriarhalna normaliziranost nasilja; skupine, ki se soočajo s sovražnim govorom, rasizmom, antisemitizmom, homofobijo in mizoginijo; povečanje števila oseb s težavami v duševnem zdravju z znatnim poslabšanjem njihovega stanja med pandemijo, (npr. naraščajoča samomorilnost med mladostniki). Izveden je bil pregled relevantnega nacionalnega, evropskega in mednarodnega normativnega okvira z vidika enake obravnave ključnih ranljivih skupin: otroci, ljudje z invalidnostmi, prekarni delavci, ljudje s težavami v duševnem zdravju, migranti ter starejši. Analizirana so bila poročila mednarodnih nadzornih teles s področja varovanja človekovih pravic, ki so obravnavala Slovenijo, in so povezana s strukturno diskriminacijo, ter poročila evropskih inštitucij za varovanje in zaščito človekovih pravic. Analizirani so bili primeri pred Evropskim sodiščem za človekove pravice proti Sloveniji z vidika prepovedi diskriminacije. 13.6.2 Zmanjševanje in odpravljanje diskriminacije na podlagi etničnega porekla, rase ali vere V letu 2020 so bile izvedene naslednje raziskovalne aktivnosti:37 • • • • • Pripravljena je bila analiza stanja diskriminacije oseb na podlagi pregleda ugotovitev iz razpoložljivih nacionalnih virov. Kot najbolj verjetna diskriminatorna področja življenja za osebe z osebno okoliščino etničnosti, 'rase', nacionalnosti in/ ali vere so: a) dostop do stanovanj – predvsem najemniških, b) področje zaposlovanja oziroma diskriminacija na področju iskanja zaposlitve, ter c) dostop do zdravstva oziroma do polnega obsega zdravstvenih storitev. Kot najbolj potencialno diskriminirane skupine so na podlagi obstoječih raziskav izpostavljeni Romi, izbrisani, prosilci za azil in begunci (tj. osebe z mednarodno zaščito), zakrite muslimanske ženske ter priseljenci iz t. i. tretjih držav (tu še posebej poročila izpostavljajo pripadnice in pripadnike manjšin iz nekdanje Jugoslavije in Afričane oziroma osebe temnejše polti). V metodološkem priročniku z napotki za delo je bila pripravljena metodologija za zbiranje podatkov in zasnova terenske raziskave, ki bo vključevala fokusne skupine, situacijsko testiranje in spletno anketo. Začele so se priprave na izvedbo spletne ankete za pridobivanje podatkov s terena, na katerih bo temeljila kvalitativna in kvantitativna analiza rezultatov. Začele so se priprave na organizacijo strokovnega posveta. 37 Več informacij o raziskovalnem projektu je dosegljivih na spletni strani Zagovornika: http://www.zagovornik.si/ raziskave-o-diskriminaciji/ 144 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del 13.7 Poizvedbe Zagovornika Pisne poizvedbe so eno od orodij Zagovornika za spremljanje splošnega stanja diskriminacije v državi, kot izhaja iz šeste alineje 21. člena ZVarD oziroma iz 17. in 18. člena ZVarD. Zagovornik je v letu 2020 na 437 naslovov državnih organov, drugih institucij in organizacij civilne družbe poslal pisne poizvedbe. Te poizvedbe so bile pripravljene v okviru postopkov ugotavljanja diskriminacije in z namenom spremljanja stanja diskriminacije v državi ter obravnave posameznih sistemskih vprašanj. S pisnimi poizvedbami Zagovornik pridobiva informacije in pojasnila od različnih deležnikov, bodisi tiste, ki so ali bi lahko diskriminacijo povzročili, ali tiste, ki lahko na položaj določene družbene skupine (...) pomembno vplivajo. Lahko gre tudi za deležnike, ki dobro poznajo okoliščine ali razpolagajo z drugimi vrstami konkretnih informacij, ki so pomembne za Zagovornikov proces spremljanja, ugotavljanja neenake obravnave posameznih družbenih skupin na podlagi ene ali več osebnih okoliščin ter priprave priporočil Zagovornika, vključno s posebnimi ukrepi. Zagovornik je izvedel več vsebinsko zaokroženih poizvedb glede: • • • • • • • zavarovalnih pogojev in obravnave ljudi, ki živijo s hivom; zagotavljanja vključujočega izobraževalnega procesa ob postopnem odpiranju šol; stanja diskriminacije pri organizacijah civilne družbe na njihovem področju dela; preteklih pobud invalidskih organizacij glede dostopnosti volitev za osebe z invalidnostmi; položaja oseb z motnjami v duševnem razvoju v socialnovarstvenih zavodih; vključevanja romskega prebivalstva na lokalni ravni v Jugovzhodni Sloveniji in sobivanja romskega in ostalega prebivalstva v regiji; podatkov o okužbah z novim koronavirusom v domovih za starejše. 13 Raziskovalna dejavnost Zagovornika 145 14 SODELOVANJE ZAGOVORNIKA NA DRŽAVNI RAVNI 146 14.1 Vloga in pomen sodelovanja Aktivnosti, ki so predstavljene v tem poglavju, zasledujejo več različnih ciljev, ki izhajajo iz pristojnosti in nalog, določenih v Zakonu o varstvu pred diskriminacijo (ZvarD). Te aktivnosti so vezane predvsem na: • • • predstavljanje rednega letnega poročila o delu Zagovornika načela enakosti (Zagovornik), ki ga skladno z 22. členom ZVarD vsako leto predloži Državnemu zboru, Državnemu svetu, predsedniku Republike, Vladi, evropskim poslancem in drugim deležnikom v državni upravi oziroma javnem sektorju; spremljanje splošnega stanja v Republiki Sloveniji na področju varstva pred diskriminacijo (21. člen ZVarD) in osveščanje splošne javnosti o diskriminaciji (21. člen ZVarD). Najpogostejše oblike sodelovanja so bila srečanja s predstavniki države na najvišji ravni in sestanki delovne narave z resornimi ministri, državnimi sekretarji in predstavniki drugih državnih organov. Na teh srečanjih je predstojnik Zagovornika predstavljal delo organa z rednim letnim poročilom za preteklo leto ter s pomočjo skupnih tematik, ki sodijo v delovno področje institucije in so hkrati predmet pristojnosti Zagovornika. V letu 2020 so, zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19, srečanja in sestanki potekali v okrnjeni obliki v skladu s priporočili Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) ali pa po spletnih video aplikacijah. 14 Sodelovanje Zagovornika na državni ravni 147 14.1.1 Predsednik Republike Slovenije Zagovornik Miha Lobnik je 16. septembra 2020 predsedniku Republike Slovenije Borutu Pahorju predal in predstavil letno poročilo Zagovornika za leto 2019. Zagovornik je predsednika države seznanil tudi z izzivi s področja varstva pred diskriminacijo in izpostavil, da so v času epidemije posebno pozornost namenili spremljanju aktualnega stanja in pripravi priporočili na vladne ukrepe, povezane s preprečevanjem širjenja nalezljive bolezni COVID-19. V obdobju epidemije in kasneje je Zagovornik prejel veliko prošenj za pomoč in svetovanje. »Ljudje pričakujejo, da jim bo v primeru diskriminacije država pomagala,« je poudaril zagovornik. Foto: Nebojša Tejić, STA Predsedniku Republike je zagovornik predstavil načrte na nekaterih specifičnih področjih dela in ga seznanil z izboljšanimi pogoji za delo, ki so v preteklih letih predstavljali oviro za uspešnejše uresničevanje zakonsko določenih nalog. Strinjala sta se, da bo okrevanje po epidemiji in čas povečane družbene neenakosti velik izziv tudi za ohranjanje varstva pred diskriminacijo v državi. Ob predstavitvi rednega letnega poročila Zagovornika za leto 2019 je predsednik Republike Borut Pahor ugotovil velik napredek pri delu in prepoznavnosti organa. 148 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del 14.1.2 Državni zbor Republike Slovenije Zagovornik Miha Lobnik je 22. septembra 2020 redno letno poročilo o delu Zagovornika za leto 2019 predstavil predsedniku Državnega zbora Igorju Zorčiču. Ta je ocenil, da ima Zagovornik vse pomembnejšo vlogo v družbi, in poudaril, da se je treba na diskriminacijo vedno znova odzvati. Foto: Matija Sušnik, DZ »Veliko več prijav diskriminacije potrjuje, da takšno institucijo potrebujemo, saj se je v času epidemije nalezljive bolezni COVID-19 potreba po svetovanjih močno povečala, ob tem smo se ukvarjali tudi s specifičnimi primeri in izzivi povezanimi s tem obdobjem,« je ob srečanju izpostavil zagovornik. Izpostavil je tudi priporočila na obravnavane ali veljavne zakone, ki jih Državnemu zboru preda z namenom seznanitve poslancev z Zagovornikovimi argumenti, ki jih lahko uporabijo v zakonodajnem postopku. Zagovornik dobiva v družbi vse večjo vlogo, je predsednik Državnega zbora Igor Zorčič povedal po srečanju z zagovornikom Miho Lobnikom. Miha Lobnik je delovanje Zagovornika predstavil tudi na poslanskih skupinah, nato pa se je Državni zbor 1. oktobra 2020 z rednim letnim poročilom za leto 2019 seznanil na Odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Miha Lobnik je na matičnem odboru izpostavil, da je bilo v letu 2019 prijav diskriminacije še enkrat toliko kot v letu 2018. Dodal je, da so prijavitelji v primerih, ki jih je Zagovornik zaključil v letu 2019, največkrat zatrjevali diskriminacijo zaradi osebnih okoliščin spola, narodnosti in rase ter invalidnosti. Najpogosteje pa so diskriminacijo zatrjevali pri zaposlovanju in delu, dostopu do storitev, dobrin in stanovanja ter pri dostopu do izobraževanja. 14 Sodelovanje Zagovornika na državni ravni 149 »Pri Zagovorniku med postopkom ugotavljanja diskriminacije večkrat ugotovimo, da diskriminacija ni bila namenska in načrtna, kršitelji prepovedi diskriminacije pa nato poskrbijo, da se ne dogaja več. So pa tudi primeri, ko kršitelji zavestno vztrajajo v ravnanju, za katerega je Zagovornik ugotovil diskriminacijo,« je povedal Zagovornik. Izpostavil je tudi primere, v katerih diskriminacije Zagovornik ni ugotovil. »Vsaki krivici še ne moremo reči diskriminacija. Diskriminacija je zgolj neenaka obravnava na podlagi določene osebne okoliščine, diskriminatorno obravnavo zato ugotavljamo v ustreznem postopku.« Poslanci so zagovorniku postavili več vprašanj, sklenili pa, da je poročilo dobro strukturirano in pohvalili dosedanje delo Zagovornika. Seznanili so se tudi s posebnim poročilom Zagovornika o položaju interspolnih oseb v medicinskih postopkih. 14.1.3 Državni svet Republike Slovenije Zagovornik Miha Lobnik je državnim svetnikom letno poročilo Zagovornika za leto 2019 predstavil 20. maja 2020 na Komisiji Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, nato pa še na plenarni seji Državnega sveta 1. julija 2020. Državni svetniki so pohvalili delo Zagovornika in ocenili, da je iz poročila in predstavitve letnega poročila opazen velik napredek pri delu tega državnega organa. Zagovornik Miha Lobnik je državnim svetnikom pojasnil, da se je s krepitvijo delovanja in prepoznavnosti organa povečalo tudi število prijav diskriminacije. Svetnikom je omenil sodbe sodišč, katerih pregled je zbran v letnem poročilu za leto 2019 in ki kažejo na razmeroma razširjeno diskriminacijo nosečnic in staršev pri zaposlovanju in delu. Zagovornik je zato izdal posebno zgibanko, iz katere se lahko vsak pouči o primerih diskriminacije nosečnic in staršev ter o možnostih, ki jih ima, ko postane žrtev take neenake obravnave. Razprava v Državnem svetu je potekala tudi o posebnih ukrepih, ki jim včasih rečemo pozitivna diskriminacija. Svetniki so pri tem opozorili, da pozitivna diskriminacija ne sme postati izgovor ali opravičilo za kršenje ostalih predpisov in zakon s strani ranljivih skupin, ki so jim bili ti ukrepi namenjeni. Zagovornik se je strinjal, da morajo v skladu z ZVarD vsi posebni ukrepi temeljiti na natančnih analizah, ki najprej določeno neenakopravnost, neenako obravnavo ali neenake možnosti utemeljijo, ob tem pa imajo jasen cilj in vnaprej predviden način, kako se bo učinkovanje teh ukrepov spremljalo in tudi, ko bodo sicer upravičen cilj dosegli, prenehalo. Posebni ukrepi so torej namenjeni izrazito konkretnemu izboljšanju stanja določene ranljive skupine in niso in ne smejo postati opravičilo za kakršno koli nespoštovanje veljavne zakonodaje, predpisov in družbenih pravil. V Sloveniji moramo na različnih področjih preiti iz splošnega »kompenziranja« težkega položaja družbeno ranljivih skupin na način transparentnih in v skladu z zakonsko metodologijo predpisanih postopkov načrtovanja in izvajanja posebnih ukrepov. 150 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del Miha Lobnik je pojasnil, da je organ pristojen za javni in zasebni sektor, poleg ugotavljanja diskriminatornih praks pa ocenjuje tudi diskriminatornost predpisov. V letu 2019 je začel oceno 15. predpisov, zaključil je tri in v eni ugotovil diskriminatornost. Ugotovljena neenaka obravnava je bila nato odpravljena s spremembo zakona. Zagovornik je poleg tega izpostavil tudi priporočila, ki jih je v letu 2019 izdal enkrat več kot v letu 2018. Zagovornik Miha Lobnik je primere, ki jih je lani obravnaval, predstavil tudi državnim svetnikom. V razpravi so se strinjali, da pozitivna diskriminacija tistih, ki jim je namenjena, ne odveže dolžnosti spoštovanja zakonov in pravil v širši družbi. 14.1.4 Vlada Republike Slovenije V okviru srečanj z vladnimi predstavniki se je v letu 2020 zagovornik Miha Lobnik sestal z: • • • • • • • ministrom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezom Ciglarjem Kraljem, ministrico za izobraževanje, znanost in šport dr. Simono Kustec, ministrom za javno upravo Boštjanom Koritnikom, ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jožetom Podgorškom, ministrom za notranje zadeve Alešem Hojsom, ministrico za pravosodje mag. Lilijano Kozlovič in državnim sekretarjem na ministrstvu za okolje in prostor Robertom Rožacem. Podrobnejši opis sestankov in resornih skupnih tem je predstavljen v poglavju 2 Ministrstva in druge institucije v drugem delu Rednega letnega poročila za leto 2020. 14 Sodelovanje Zagovornika na državni ravni 151 15 SODELOVANJE ZAGOVORNIKA S CIVILNO DRUŽBO 152 15.1 Izzivi diskriminacije z vidika organizacij civilne družbe Nevladne organizacije, socialni partnerji in druge organizacije civilne družbe predstavljajo eno izmed oblik sodelovanja državljanov pri upravljanju javnih zadev. Številne med njimi izvajajo projekte in programe v javnem interesu na ključnih področjih zagotavljanja enakosti ter varstva pred diskriminacijo. Organizacije civilne družbe zaznavajo probleme in potrebe v družbi na individualni in sistemski ravni in so pomembni povezovalci med posamezniki in javnimi strukturami. Prav tako pomembno prispevajo k učinkovitemu opozarjanju in odpiranju vprašanj glede enakega obravnavanja, varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin prek zagovorništva in neposredne pomoči diskriminiranim osebam. Za Zagovornika so organizacije civilne družbe pomembni strateški partnerji pri spremljanju stanja na področju varstva pred diskriminacijo v državi (21. člen ZVarD) ter tudi pri oblikovanju rešitev in predlogov za izvedbo ukrepov. V skladu s 15. členom ZVarD Zagovornik pri oblikovanju rešitev in predlogov za doseganje namena zakona sodeluje z nevladnimi organizacijami, socialnimi partnerji in drugimi organizacijami civilne družbe, ki delujejo na področju enakega obravnavanja, varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin, varstva pred diskriminacijo ranljivih skupin ali pravne, socialne in druge pomoči diskriminiranim osebam. Zaradi slabe epidemiološke slike, povezane z nalezljivo boleznijo COVID-19, je bilo običajno sodelovanje z organizacijami civilne družbe v letu 2020 okrnjeno. Zagovornik je v začetku julija 2020 na 314 organizacij civilne družbe, ki jih je prepoznal kot pomembne akterje na področju varstva pred diskriminacijo in spodbujanja enakih možnosti, naslovil pisno poizvedbo. Za tovrsten način komunikacije z organizacijami civilne družbe se je odločil zaradi slabe epidemiološke slike, povezane z nalezljivo boleznijo COVID-19 v letu 2020. Na ta način je nadaljeval dialog ter sodelovanje z organizacijami civilne družbe v Sloveniji. Namen poizvedbe je bil pridobiti informacije o položaju oseb z določeno osebno okoliščino ter o diskriminaciji, kot jo zaznavajo organizacije civilne družbe na svojih področjih dela. Te so na terenu v neposrednem stiku s posamezniki ali skupinami, ki se soočajo s slabšo obravnavo pri uresničevanju njihovih pravic zaradi določenih osebnih okoliščin oziroma so zaradi teh v dejansko manj ugodnem položaju. Poizvedba je vsebovala dva vsebinska sklopa. Prvi se je osredotočil na oceno stanja glede diskriminacije na splošno, drugi pa je bil časovno zamejen na obdobje prvega vala epidemije koronavirusne bolezni v spomladanskih mesecih leta 2020. Na poizvedbo je odgovorilo 72 organizacij. Od teh jih je sedem odgovorilo, da pri svojem delu ne zaznavajo diskriminacije. Preostalih 65 organizacij je v odgovorih navedlo zaznane diskriminatorne prakse, s katerimi se po njihovem mnenju soočajo uporabniki njihovih storitev. 15 Sodelovanje Zagovornika s civilno družbo 153 Največ organizacij (deset ali več) je navajalo zaznano diskriminacijo na podlagi naslednjih osebnih okoliščin: invalidnost, zdravstveno stanje, starost (otroci) in spol. Sledijo: narodnost, rasa ali etnično poreklo, nosečnost oziroma starševstvo, starost (starejši), premoženjsko stanje, vera ali prepričanje in starost (mladi), na katere je opozorilo od pet do deset organizacij. Najmanj organizacij (manj kot pet) je opozorilo na zaznano diskriminacijo zaradi osebnih okoliščin: izobrazba, spolna usmerjenost, spolna identiteta, kraj bivanja ali študentski status. Nobena od organizacij, ki so odgovorile na Zagovornikovo poizvedbo, ni v svojih odgovorih opozorila na diskriminacijo oseb zaradi jezika ali spolnega izraza. Kot opažajo organizacije civilne družbe, so se stiske ljudi, še posebno tistih najranljivejših, v prvem valu epidemije še poglobile. Neenakomerni učinki epidemije koronavirusne bolezni, njenih neposrednih posledic ter sprejetih ukrepov za njeno zajezitev, pa so se pokazali s še večjo intenzivnostjo, s čimer se je položaj mnogih najranljivejših skupin ljudi še poslabšal. V okviru drugih oblik sodelovanja je Zagovornik izvedel tri sestanke na pobudo predstavnikov, osebne okoliščine spol in invalidnost ter en poglobljeni intervju. Zagovornik je v letu 2020 s pismi podpore podprl deset projektov, s katerimi so se organizacije civilne družbe na javnih razpisih potegovale za nacionalna in evropska finančna sredstva. Več o sodelovanju Zagovornika s civilno družbo je predstavljeno v poglavju 1 Osebne okoliščine diskriminacije v drugem delu Rednega letnega poročila za leto 2020. 154 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del 15 Sodelovanje Zagovornika s civilno družbo 155 16 IZOBRAŽEVANJE, OSVEŠČANJE IN OBVEŠČANJE 156 16.1 Vloga in pomen izobraževanja ter komunikacije Z namenom izobraževanja, osveščanja in obveščanja splošne in izbranih ciljnih javnosti je Zagovornik načela enakosti (Zagovornik) v letu 2020 izvedel vrsto aktivnosti. Te aktivnosti po svoji vsebini in ciljih ustrezajo zakonskemu določilu pete alineje 21. člena Zakona o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD), ki kot eno od nalog in pristojnosti Zagovornika opredeljuje osveščanje splošne javnosti o diskriminaciji in ukrepih za njeno preprečevanje. Zagovornik pri svojem delu ugotavlja, da se kršitelji prepovedi diskriminacije včasih niti ne zavedajo, da so ravnali diskriminatorno. Ko so na prepovedano prakso opozorjeni, pa svoje ravnanje brez težav odpravijo. Razumevanje in védenje, kaj je diskriminacija in kakšne posledice povzroča, se vsakič znova izkažeta za ključno orodje za njeno odpravo. Zato je med zakonsko določenimi nalogami Zagovornika tudi izobraževanje, osveščanje in obveščanje splošne in izbranih javnosti. Kolikor so epidemiološke razmere to dopuščale, je Zagovornik v letu 2020 izvajal izobraževalne delavnice o diskriminaciji in se udeleževal dogodkov, ki so jih na področju varstva pred diskriminacijo organizirali drugi akterji. Nalogo osveščanja o varstvu pred diskriminacijo in ukrepih za njeno preprečevanje je opravljal tudi z obveščanjem prek medijev, z ažurnimi objavami na spletni strani Zagovornika in z objavami na družabnih omrežjih. 16 Izobraževanje, osveščanje in obveščanje 157 16.2 Izobraževanje Izobraževanje na področju človekovih pravic je temelj za njihovo spoštovanje. To velja tudi za področje varstva pred diskriminacijo. S tem namenom Zagovornik izobražuje in osvešča splošno javnost o diskriminaciji in ukrepih za njeno preprečevanje. Na takšen način bi bil doseg in učinek izobraževanja največji, s tem pa tudi napredek na področju enakosti. Zaradi finančnih in kadrovskih omejitev, v letu 2020 pa tudi zaradi epidemije koronavirusne bolezni se je Zagovornik osredotočil predvsem na izobraževanje zainteresirane javnosti, torej tistih, ki imajo možnost nadaljnjega, posrednega širjenja teh znanj in informacij po svojih kanalih do svojega članstva kot tudi do splošne javnosti. Ta prizadevanja so usmerjena k strokovnjakom, javnim uslužbencem, socialnim partnerjem in organizacijam v javnem sektorju, učiteljem, civilni družbi in nevladnim organizacijam. V smislu neposrednega izobraževanja se je Zagovornik udeležil devetih dogodkov: • • • • • • • • • okrogle mize o nestrpnosti na Policijski akademiji, delovnega srečanja s predstavniki Socialne zbornice Slovenije, strokovnega posveta ob svetovnem dnevu beguncev, srečanja mreže EURES, delavnice o varstvu pred diskriminacijo v Večnamenskem romskem centru Drom v naselju Kerinov Grm pri Krškem, seje na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, kjer je predstavil svoje delo, delavnice o varstvu pred diskriminacijo, predavanja na Pravni fakulteti, kjer je predaval o sistemskem varstvu pred diskriminacijo v Sloveniji, strokovnega spletnega seminarja Trajnostni razvoj in pravo. Podrobnejši opisi izobraževalnih aktivnosti Zagovornika so umeščeni v poglavje 1 Osebne okoliščine diskriminacije v drugem delu Rednega letnega poročila za leto 2020. 158 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del 16.3 Osveščanje Zagovornika z udeležbo na dogodkih Zagovornik s svojo udeležbo na različnih dogodkih in prireditvah, povezanih z uveljavljanjem enake obravnave in enakih možnosti, osvešča in obvešča udeležence o pomenu varstva pred diskriminacijo in spodbujanja enakopravnosti. V letu 2020 je Zagovornik osveščal specifične javnosti na naslednjih enajstih dogodkih: • • • • • • • • • • • na osrednjem letnem srečanju Zveze Sožitje, na dogodku projekta Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi ovirami, na okrogli mizi »Jezik ljudi z gluhoslepoto«, na posvetu Zveze Sožitje: Izzivi pandemije za osebe z motnjami v duševnem razvoju in njihove družine, na odprtju razstave likovnih del »Čutenja gluhoslepih«, na okrogli mizi ob izdaji knjige o seksualnem življenju ljudi s hendikepom, na okrogli mizi Človekove pravice in starejši, na zaključni konferenci projekta ZaVse/4ALL, na dogodku Združenja gluhih Slovenije 14 11 o audizmu, na pogovoru o prvi LGBTIQ+ strategiji Evropske komisije, na strokovnem posvetu Zavoda Risa o lahkem branju. Podrobnejši opisi osveščevalnih aktivnosti Zagovornika so umeščeni v poglavje 1 Osebne okoliščine diskriminacije v drugem delu Rednega letnega poročila za leto 2020. 16 Izobraževanje, osveščanje in obveščanje 159 16.4 Osveščanje Zagovornika z lastnimi gradivi Zagovornik dejavno načrtuje zbir različnih ukrepov in aktivnosti, s katerim želi izboljšati lastno komunikacijsko dostopnost. Pri tem je in bo tudi v prihodnje zasledoval dva ključna cilja; v prvi vrsti gre za odpravo (morebitnih) ovir, zlasti tistih v komunikaciji med Zagovornikom in potencialnimi strankami. Daljnosežnejši cilj teh dejavnosti pa je aktivno približati Zagovornika in njegove dejavnosti glede preprečevanja in odpravljanja diskriminacije ter spodbujanja enakosti različnim ciljnim skupinam, tudi vsem osebam z različnimi invalidnostmi, kar je tudi v skladu s Priporočili Evropske komisije o standardih za organe za enakost iz junija 2018 in Splošnimi priporočili Sveta Evrope o organih za načelo enakosti za boj proti rasizmu in nestrpnosti na nacionalni ravni iz februarja 2018. Namen Zagovornika je podati informacije o ključnih vsebinah na prijazen in čim bolj razumljiv način, torej dostopne čim širšemu krogu ljudi. To, da ljudje razumejo koncept diskriminacije in enakosti, možnosti pravnega varstva v primeru kršitev prepovedi diskriminacije in druge vsebine iz ZVarD, je nujni predpogoj za uspešno preprečevanje in odpravljanje diskriminacije. Zagovornik je za večjo preglednost in dostopnost vsebin preuredil strukturo in dopolnil vsebine spletne strani. Redno letno poročilo za leto 2019 je Zagovornik poslal 500 naslovnikom. Zagotovil ga je ministrstvom in drugim državnim organom, slovenskim veleposlaništvom v tujini, evropskim poslancem iz Slovenije, poslanskim skupinam v Državnem zboru, centrom za socialno delo, zavodom za zaposlovanje, upravnim enotam, sodiščem, knjižnicam, zagovornikom pacientovih pravic, drugim zdravstvenim ustanovam in organom, univerzam in univerzitetnim knjižnicam, gospodarskim organizacijam, zbornicam, sindikatom in nevladnim organizacijam. Vsakemu rednemu letnemu poročilu za 2019 sta bili dodani zgibanki z osnovnimi informacijami o Zagovorniku in o diskriminaciji nosečnic in staršev pri zaposlovanju in na delovnem mestu. Na ta način je Zagovornik razdelil še približno 6.000 zloženk z osnovnimi informacijami in 2.000 zloženk o pravicah nosečnic in staršev. Povzetek rednega letnega poročila za leto 2019 je prevedel v angleščino, madžarščino in italijanščino. Angleški prevod povzetka je poslal Mreži evropskih organov za enakost – Equinetu, slovenskim veleposlaništvom v tujini, evropskim poslancem iz Slovenije, Evropski komisiji, Evropskemu parlamentu in Svetu Evrope. Skupno je med prejemnike razdelil 72 povzetkov letnega poročila v angleškem jeziku. Dvojezični slovensko/angleški povzetek letnega poročila 2019 je Zagovornik poslal nevladnim organizacijam, slovenskim veleposlaništvom v tujini in drugim državnim organom. Naslovnikom so bili poslani tudi dvojezični slovensko/angleški obrazci za obravnavo diskriminacije. Skupno je Zagovornik poslal 67 dvojezičnih slovensko/angleških prevodov povzetka letnega poročila in 1.000 dvojezičnih slovensko/angleških obrazcev za prijavo diskriminacije. 160 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del Zagovornik je v tudi v letu 2020 del osnovnih informacij o organu zagotovil v italijanskem in madžarskem jeziku, ki sta uradna jezika na območjih, kjer narodni skupnosti živita. Dvojezična povzetka (slovensko/italijanski, slovensko/madžarski) rednega letnega poročila za leto 2019 je poslal poslancema italijanske in madžarske narodne skupnosti, veleposlanikoma Italije in Madžarske v Sloveniji, pa tudi samoupravnim skupnostim, manjšinskim organizacijam, občinam in državnim organom, ki delujejo na dvojezičnem območju. Skupaj je vsaki skupnosti poslal 70 dvojezičnih povzetkov letnega poročila. Zagovornik je pripravil tudi dvojezična slovensko/italijanska in slovensko/madžarska obrazca za obravnavo diskriminacije in o tem posebej obvestil manjšinske organizacije in predstavnika manjšin v parlamentu, s pomočjo medijev pa tudi pripadnike obeh manjšin. Skupaj je Zagovornik razdelil 625 dvojezičnih slovensko/italijanskih obrazcev in 560 dvojezičnih slovensko/ madžarskih obrazcev. Zagovornik je v letu 2019 pripravil tudi Posebno poročilo o položaju interspolnih ljudi v medicinskih postopkih, s katerim opozarja na pomembno vprašanje pravice interspolnih ljudi do enake obravnave ter krepi zavedanje o pomenu oblikovanja in sprejetja predpisov in ukrepov, ki bi preprečili vsakršno možnost diskriminatorne obravnave. Posebno poročilo je Zagovornik predal Vladi, predsedniku Republike, Državnemu zboru in Državnemu svetu, ministrstvom in drugim državnim organom, zastopnikom pacientovih pravic, zdravstvenim ustanovam, nevladnim organizacijam, ki delajo z interspolnimi ljudmi, knjižnicam posameznih fakultet ter novinarjem, ki se ukvarjajo s področjem zdravstva. Skupaj je posebno poročilo poslal 62 naslovnikom. Zagovornik z informativnimi gradivi opremi državne organe, nevladne organizacije, novinarje in drugo zainteresirano javnost. 16 Izobraževanje, osveščanje in obveščanje 161 16.5 Obveščanje Zagovornika Zagovornik o vseh svojih dejavnostih javnost obvešča na svoji spletni strani in družabnih omrežij Facebook in Twitter ter z nastopi v medijih. V letu 2020 je imel predstojnik Zagovornika Miha Lobnik štiri intervjuje za tisk in enega za nacionalni radio, nastopil je v skupno 18 televizijskih, radijskih in spletnih oddajah. Zagovornik je prejel 90 novinarskih vprašanj, ki so se nanašala na aktualne družbene teme, domnevne primere diskriminacije in zadeve, ki jih obravnava Zagovornik. Pripravil je 36 sporočil za javnost in izdal sedem elektronskih novičnikov in e-novic. V njih je predstavil obravnavane primere domnevne diskriminacije, ocene diskriminatornosti predpisov, priporočila, opravljene raziskave, posebna poročila in druge aktualne zadeve iz področja dela organa. Na spletni strani www.zagovornik.si je objavil 80 vesti o delu Zagovornika. Na spletni strani Zagovornik ažurno objavlja zaključene primere svetovanja strankam, anonimizirane primere postopkov ugotavljanja diskriminacije in ocenjevanja diskriminatornosti predpisov, priporočila, raziskave in druge izdelke. 162 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del 16 Izobraževanje, osveščanje in obveščanje 163 17 MEDNARODNO SODELOVANJE ZAGOVORNIKA 164 17.1 Pravna podlaga in pomen mednarodnega sodelovanja Mednarodno sodelovanje Zagovornika načela enakosti (Zagovornik) delno opredeljuje Zakon o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD), ki v deveti alineji 21. člena Zagovorniku določa nalogo zagotavljanja izmenjave razpoložljivih informacij o diskriminaciji z organi Evropske unije (EU). Zagovornikove aktivnosti na mednarodni ravni so sicer bistveno bolj obsežne in vključujejo: • • • • • sodelovanje v okviru različnih večstranskih organizacij, izmenjavo informacij o najboljših protidiskriminacijskih praksah, mednarodna izobraževanja o aktualnih izzivih varstva pred diskriminacijo, skupno načrtovanje odgovorov na te izzive ter sodelovanje z mednarodnimi mehanizmi za nadzor nad uresničevanjem mednarodnih obveznosti Republike Slovenije na področju varstva pred diskriminacijo in varstva človekovih pravic. V okvir mednarodnega delovanja Zagovornika sodijo tudi dvostranske aktivnosti – srečanja z diplomatskimi predstavništvi drugih držav v Republiki Sloveniji ter s sorodnimi organi za enakost iz drugih držav. Pomen mednarodnega delovanja organov za enakost ter odgovornost držav članic EU, da jim takšno delovanje omogočijo, izpostavlja tudi priporočilo Evropske komisije (EK) o standardih za organe za enakost.38 Mednarodno sodelovanje pomembno prispeva k prepoznavnosti institucije v širšem evropskem prostoru ter k razvoju slovenskega organa za enakost, tako na področju razvoja protidiskriminacijskega prava kot oblikovanja politik varstva pred diskriminacijo in spodbujanja enakosti. Zaradi pandemije koronavirusne bolezni se je oblika Zagovornikovega mednarodnega sodelovanja v letu 2020, v primerjavi s preteklimi leti, bistveno spremenila, saj mednarodna srečanja v živo od sredine marca 2020 niso bila mogoča. Vendar to ne pomeni, da je bilo mednarodno sodelovanje manj intenzivno, saj so se Zagovornikove mednarodne partnerske organizacije hitro prilagodile novim razmeram in mednarodno delovanje preselile na splet. V letu 2020 se je Zagovornik v živo, predvsem pa po spletu udeležil 50 mednarodnih strokovnih posvetov, konferenc in drugih dogodkov. To vključuje 22 srečanj v okviru združenja Equinet, 22 drugih strokovnih dogodkov in srečanj ter 6 bilateralnih dogodkov oziroma srečanj. Prav tako je Zagovornik z mednarodnimi institucijami izvedel 42 medsebojnih izmenjav informacij z namenom spremljanja stanja diskriminacije in delovanja organov za enakost. 38 Priporočilo Komisije (EU) 2018/951 z dne 22. junija 2018 o standardih za organe za enakost, točka 1.3 (3). 17 Mednarodno sodelovanje Zagovornika 165 17.2 Evropska mreža organov za enakost – Equineta Zagovornikov ključni strateški mednarodni forum predstavlja mednarodna nevladna organizacija Evropska mreža organov za enakost – Equinet, ki združuje 47 nacionalnih organov za enakost iz 37 evropskih držav, pri čemer imajo nekatere države več tovrstnih organov, ki pokrivajo področje varstva pred diskriminacijo na podlagi posameznih osebnih okoliščin. Ključni namen mreže je zagotavljati stalno izmenjavo informacij med članicami Equineta s ciljem medsebojnega učenja na podlagi dobrih praks in izzivov, s katerimi se organi za enakost srečujejo pri izpolnjevanju svojih mandatov. Generalna skupščina je najvišji organ Equineta, zadolžen za odločanje o večletnih strateških usmeritvah mreže, njenem letnem delovnem načrtu, sprejemanju novih članov ter za volitve članov v Izvršni odbor Equineta. Predstojnik Zagovornika Miha Lobnik je 16. oktobra 2020 po spletu sodeloval na letnem zasedanju Generalne skupščine Equineta (AGM), ki jo sestavljajo predstavniki vseh v mreži sodelujočih institucij. Glavni upravni organ organizacije je Izvršni odbor Equineta, v katerega je bil na letnem zasedanju Generalne skupščine Equineta leta 2019 za mandatno obdobje 2019–2021 izvoljen tudi predstojnik Zagovornika Miha Lobnik. Izvršni odbor je odgovoren za nadzor nad razvojem, pripravo in uresničevanje delovnih načrtov organizacije. Pripravlja večletne strateške načrte delovanja Equineta, ki jih predlaga v sprejem Generalni skupščini, in nadzoruje delo Equinetovega sekretariata. Predstojnik Zagovornika je v preteklem letu aktivno sodeloval na petih zasedanjih Izvršnega odbor Equineta. 17.2.1 Letno zasedanje Generalne skupščine Equinet Predstojnik Zagovornika Miha Lobnik je 16. oktobra 2020 po spletu sodeloval na letnem zasedanju Generalne skupščine Equineta (AGM), ki jo sestavljajo predstavniki vseh v mreži sodelujočih institucij. Zagovornik je na skupščini sodeloval pri sprejemanju vsebinskih in tehničnih poročil ter načrtov dela ter proračunskih dokumentov. Generalna skupščina je med drugim soglasno potrdila delovni načrt Equineta za leto 2020, ki vključuje tudi naslednje prednostne naloge, ki jih Zagovornik izpostavlja kot posebej pomembne:39 • • • • • • • implementacija evropskih standardov za organe za enakost; vključevanje enakega obravnavanja v vse politike (equality mainstreaming); posebni ukrepi; odprava institucionalnega rasizma; uporaba razčlenjenih podatkov pri obravnavi posamičnih primerov diskriminacije; dostop do zdravstvenih storitev; skrbstveni delavci. 39 Celoten letni načrt Equineta za leto 2021 je dostopen na https://equineteurope.org/wp-content/ uploads/2020/10/Work-Plan-2021.pdf 166 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del Vsebinski del dogodka, namenjen razpravam, je zaznamovala tema učinkov epidemije nalezljive bolezni COVID-19 ter razvoj prizadevanj za več enakosti v Evropi, zlasti v luči razvoja perspektiv nove Evropske komisije ter izzivov v posameznih državah. Izrecno so razpravljavci osvetlili položaj posebej ranljivih v času krize in zaostrovanje ter poglabljanje že prej obstoječih strukturnih neenakosti. 17.2.2 Delovne skupine Equineta Delovne skupine Equineta predstavljajo redna srečanja strokovnjakov nacionalnih organov za enakost, ki delujejo kot forum za izmenjavo mnenj v zvezi z delovanjem v skladu z njihovimi nacionalnimi mandati. Delovne skupine obravnavajo vprašanja o razvoju varstva pred diskriminacijo, vrzelih in potrebah za nadaljnje delo ter izmenjujejo informacije o primerih dobrih praks. 17.2.2.1 Delovna skupina za oblikovanje politik Delovna skupina za oblikovanje politik (Policy Formation WG) je namenjena podpori dialogu Equineta z ustanovami EU, kar vključuje tudi pripravo Equinetovih posebnih poročil (perspectives) o specifičnih tematikah na področju boja proti diskriminaciji ter spodbujanja enakosti in raznolikosti, ki so osnovana na prispevkih in izkušnjah nacionalnih organov za enakost. V letu 2020 je vlogo moderatorja delovne skupine na predlog sekretariata Equinet prevzel predstavnik Zagovornika. Predstavnik Zagovornika se je 8. maja in 27. oktobra 2020 po spletu udeležil in moderiral dve srečanji delovne skupine Equinet za oblikovanje politik. Majsko srečanje delovne skupine je bilo posvečeno delu na posebnem poročilu Equineta o delu organov za enakost na področju diskriminacije Romov,40 ki je predstavljalo Equinetov prispevek k oblikovanju novega strateškega okvirja Evropske komisije za vključevanje Romov. Udeleženci so razpravljali tudi o posebnem priporočilu Equineta za okrevanje po pandemiji nalezljive bolezni COVID-19, ki ga je pripravila delovna skupina.41 Oktobrsko srečanje delovne skupine je bilo namenjeno pripravi posebnega poročila Equineta o izzivih, ki jih organi za enakost zaznavajo v povezavi s pandemijo koronavirusne bolezni ter naraščajočo ekonomsko-socialno krizo. Izpostavljene so bile ranljive skupine: starejši, migranti ter osebe, ki živijo v institucijah. Poudarjeno je bilo tudi vprašanje vključujočega izobraževanja na daljavo, porast partnerskega nasilja in naraščajoča digitalizacija storitev. Poleg tega so udeleženci na srečanju razpravljali o tematikah, ki jih bo delovna skupina obravnavala v letu 2021, tj. sistemski rasizem ter diskriminacija in neenakost na področju zdravja. 40 Poročilo je v angleškem jeziku dostopno na https://equineteurope.org/wp-content/uploads/2020/07/Roma_ Traveller-Inclusion_Equality-Bodies.pdf 41 Zagovornik je priporočilo prevedel v slovenščino in ga posredoval vsem ključnim odločevalcem v državi. Dostopno na http://www.zagovornik.si/wp-content/uploads/2020/07/Equinet-priporoc%CC%8Cilo-Covid-19_ SI.pdf. 17 Mednarodno sodelovanje Zagovornika 167 17.2.2.2 Delovna skupina za pravo enakosti Delovna skupina za pravo enakosti (Equality Law WG) je stalna platforma pravnih strokovnjakov v okviru nacionalnih organov za enakost, ki je namenjena izmenjavi izkušenj in znanj z namenom izboljšanja pravne varnosti pri varstvu pred diskriminacijo. Predstavnik Zagovornika je na srečanjih Delovne skupine Equinet za pravo enakosti po spletu sodeloval 13. maja in 16. novembra 2020. Na marčevskem srečanju so člani delovne skupine predstavili stanje po državah in najnovejši razvoj v EU, zlasti v povezavi s pandemijo nalezljive bolezni COVID-19. Osrednji del sestanka je bil posvečen razmisleku o delu skupine v letu 2020. Udeleženci sestanka so sprejeli odločitev, da bi se bilo najbolj primerno osredotočiti na uporabo primernih prilagoditev v okviru Konvencije o pravicah invalidov. Na novembrskem srečanju so se udeleženci seznanili z novostmi delovanja EK na področju instrumentov za zagotavljanje enakega obravnavanja, vključno z akcijskim načrtom proti rasizmu. Osrednjo pozornost je skupina sicer namenila pregledu opravljenega in načrtovanju dela v prihodnje. Delovna skupina je leta 2020 po temeljitem kartiranju za intervencijo tretje stranke na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) izbrala primer Toplak in Mrak proti Sloveniji na temo dostopnosti volišča za osebe z invalidnostmi. V tem primeru je Equinet pripravil primerjalno intervencijo tretje stranke s pregledom relevantnih informacij iz številnih držav članic Sveta Evrope ter mednarodnih virov, ki podpirajo obveznost dostopnosti volišč. Zagovornik pa je glede tega primera pripravil in na ESČP vložil svojo prvo t.i. intervencijo tretje stranke, s katerim je prav tako podprl primer Toplak in Mrak proti Sloveniji na temo dostopnosti volišč za osebe z invalidnostmi pred ESČP. Udeleženci so razpravljali o izkušnjah s pripravo intervencije, o potrebi po poenostavitvi postopka ter nadaljevanju monitoringa primerov ESČP. Člani Equineta so leta 2020 za publikacijo o razumnih prilagoditvah na področju invalidnosti prispevali vsebine, delovna skupina pa je pripravila primerjalno poročilo s poglavji o razlikah med primerno prilagoditvijo in dostopnostjo, o obsegu obveznosti primerne prilagoditve ter o vprašanju, kdo je nosilec obveznosti za zagotavljanje primerne prilagoditve. Delovna skupina se je odločila, da bodo osrednja tema dela v 2021 posebni ukrepi (ang. special/positive measures). Na tem področju je leta 2014 Equinet že izdal publikacijo »Pozitivni ukrepi–izkušnje organov za enakost«,42 vendar razvoj dogodkov narekuje smiselnost nove, ažurirane publikacije. 17.2.2.3 Delovna skupina za enakost spolov Delovna skupina za enakost spolov (Gender Equality WG) je stalna platforma zaposlenih v nacionalnih organih za enakost, ki se ukvarjajo z vprašanji enakosti spolov, in je namenjena identifikaciji in analizi dobrih praks ter aktualnih izzivov na tem področju tako na nacionalni kot na evropski ravni. Predstavnik Zagovornika je 21. oktobra 2020 v okviru članstva v delovni skupini Equinet za enakost spolov aktivno sodeloval v razpravi na srečanju delovne skupine. 42 Dostopno na: https://equineteurope.org/wp-content/uploads/2019/07/positive_action_measures_final_with_ cover.pdf 168 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del Srečanje je bilo namenjeno hitremu pregledu razvoja dogodkov v času epidemije nalezljive bolezni COVID-19 in načrtovanju nadaljnjega dela skupine, vsebinsko pa zlasti tematski razpravi o ključni temi delovne skupine v letu 2020, tj. revščini žensk, oziroma o tem, kako ustaviti njen začarani krog. To bo tudi tema publikacije Equineta, ki bo izdana v letu 2021. Poseben izziv predstavljajo tudi vprašanja presečne (intersekcijske) diskriminacije. 17.2.2.4 Delovna skupina za komunikacijske strategije Delovna skupina za komunikacijske strategije (Communication Strategies WG) je Equinetova stalna platforma za predstavnike organov za enakost za odnose z javnostmi. Namen delovne skupine je raziskovati načine, na katere lahko organi za enakost svoje delo delijo z različnimi javnostmi, oblikovanje strateških pristopov h komuniciranju vrednot enakosti in nediskriminacije ter krepitev zmogljivosti organov za enakost na navedenih področjih. Predstavnik Zagovornika se je 18. marca in 5. novembra 2020 po spletu udeležil rednih sestankov Delovne skupine Equinet za komunikacijske strategije. Marčevsko srečanje se je osredotočilo na pandemijo nalezljive bolezni COVID-19. Udeleženci so spregovorili o vplivu pandemije na delo organov za enakost ter predstavili posamezne primere diskriminacije. Na srečanju je predstavnik Zagovornika predstavil primere domnevne diskriminacije, ki jih organ obravnava. V nadaljevanju so sodelujoči spregovorili o konferenci z naslovom »Enakost 2020«, na kateri je bila junija 2020 obeležena 20. obletnica sprejetja t.i. rasne direktive, ki je določila tudi vzpostavitev nacionalnih organov za enakost. Na novembrskem srečanju so udeleženci spregovorili o aktualnem dogajanju glede »koronakrize«, primerih diskriminacije in načrtu dela za leto 2021. Predstavljen je bil potek priprave posebnega priročnika za mlade. Priročnik, ki je v sklepni fazi priprave, bo v pomoč organom za enakosti pri nagovarjanju mladih. Predstavnik britanskega organa za enakosti je predstavil posebno poročilo »Koronakriza in stanje na področju človekovih pravic in enakosti«. Izpostavil je, da je koronakriza najhuje prizadela mlade, težave pa so zaznali tudi pri dostopu do zdravstvenih storitev in obravnavi starejših v domovih za starejše. 17.2.2.5 Delovna skupina za raziskave in zbiranje podatkov Delovna skupina za raziskave in zbiranje podatkov (Research and Data Collecton WG) je forum, na katerem se dvakrat letno srečajo predstavniki organov za enakost iz vse Evrope. Namenjeno je izmenjavi informacij o dobrih praksah s področja zbiranja podatkov o enakosti ter zasnovi, izvedbi in distribuciji raziskav. Predstavnik Zagovornika se je v letu 2020 udeležil enega srečanja Delovne skupine za raziskave in zbiranje podatkov po spletu, ki je potekalo 15. decembra 2020. Sodelujoči so izmenjali informacije o aktivnostih posameznih članov delovne skupine in se seznanili z aktivnostmi FRA na tem področju. 17 Mednarodno sodelovanje Zagovornika 169 Cilj srečanja je bil dogovor o konkretnih načinih za izdelavo izdelkov delovne skupine v letu 2021. Ta naj bi bila v letu 2021 aktivna na dveh področjih, in sicer naj bi pripravila poročilo o podatkih, povezanih s postopkom ugotavljanja diskriminacije v okviru organov za enakost, ter izdelala združeno poročilo o dejavnostih organov za enakost kot odziv na epidemijo koronavirusne bolezni. 17.2.2.6 Equinetova skupina za svobodo gibanja Equinetova skupina za svobodo gibanja (Equinet Freedom of Movement Cluster) je bila oblikovana jeseni 2018 na podlagi dejstva, da je več kot polovica držav članic EU na podlagi 4. člena Direktive 2014/54/EU o ukrepih za lažje uresničevanje pravic, podeljenih delavcem v okviru prostega gibanja delavcev, ki določa, da morajo države določiti enega ali več organov za spodbujanje enakega obravnavanja in za zagotavljanje podpore delavcem Unije in njihovim družinskim članom, določila njihove nacionalne organe za enakost.43 Skupina v letu 2020 ni imela srečanj. 17.2.3 Seminarji in druge aktivnosti v okviru Equinet V letu 2020 se je Zagovornik udeležil tudi osmih drugih dogodkov v okviru Equineta. • Predstavnik Zagovornika je 8. junija in 19. novembra 2020 sodeloval na spletnem sestanku projektne skupine Equineta glede standardov za organe za enakost. • Predstojnik Zagovornika Miha Lobnik se je 29. junija 2020 udeležil spletne konference »Enakost 2020«, ki so jo ob 20. obletnici sprejema t.i. rasne direktive 2000/43/ES organizirali Evropska mreža organov za enakost Equinet, Evropska komisija in hrvaško predsedstvo Svetu EU. • Predstavnik Zagovornika načela enakosti se je 8. julija 2020 udeležil mednarodne videokonference »Boj proti diskriminaciji zaradi vere in narodnosti: Ranljivosti muslimanskih skupnosti in učinki krize Covid-19«. Dogodek je potekal ob predsedovanju Hrvaške Svetu EU v sodelovanju z Equinetom. • Predstavnik Zagovornika se je 14. oktobra 2020 udeležil okrogle mize »Prihodnost protidiskriminacijske zakonodaje v Evropi«, ki je potekala v organizaciji Equineta in politične skupine Zelenih v Evropskem parlamentu. 43 Zagovornik je funkcijo organa po 4. členu navedene direktive prevzel na podlagi drugega in tretjega odstavka 2. člena Odredbe o ukrepih za lažje uresničevanje pravic delavcev Evropske unije in njihovih družinskih članov (Uradni list RS, št. 52/16). 170 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del • Predstavnik Zagovornika se je 22. oktobra 2020 udeležil spletne okrogle mize »Ženske in revščina: prebijmo začaran krog!« v organizaciji Equineta v sodelovanju s španskim Inštitutom za ženske in enake možnosti. Namen okrogle mize je bil vzpostavitev sodelovanja organov za enakost v iskanju rešitev, kako ustaviti začaran krog revščine med ženskami. • Predstavnik Zagovornika se je 1. decembra 2020 udeležil spletnega seminarja na temo vključevanja organov za enakost v proces Univerzalnega periodičnega pregleda (UPP), ki ga je organizirala Evropska mreža organov za enakost Equinet v sodelovanju z Uradom Visoke komisarke OZN za človekove pravice. • Predstavnik Zagovornika se je med 15. in 17. decembrom 2020 udeležil tridnevnega spletnega seminarja »Gradimo mostove med organi za enakost ter inter in transspolnimi aktivisti«. Predstavniki organov za enakost ter aktivisti na področju pravic interspolnih ter transspolnih ljudi so predstavili težave, s katerimi se srečujejo inter- in transspolne osebe, ter svoje poglede na možnosti izboljšanja sodelovanja med organi za enakosti ter nevladnimi organizacijami in aktivisti na tem področju. 17 Mednarodno sodelovanje Zagovornika 171 17.3 Evropska komisija Evropska komisija (EK) kot varuhinja pravne ureditve EU skrbi za oblikovanje zakonodajnih predlogov in politik EU ter pravilno in popolno izvajanje pravnega reda Evropske unije. Področje boja proti diskriminaciji v okviru Evropske komisije pokriva Generalni direktorat za pravosodje in potrošnike. Z nastopom novega mandata EK za obdobje 2019–2024 je bil za področje enake obravnave in varstva pred diskriminacijo vzpostavljen tudi samostojen komisarski portfelj, ki ga vodi evropska komisarka za enakost Helena Dalli ter posebna Projektna skupina EK za enakost. Aktualna EK je vprašanje enakega obravnavanja postavila v središče svojih aktivnosti. Predsednica EK Ursula von der Leyen je v svojem Nagovoru o stanju v Uniji 16. septembra 2020 napovedala odločna prizadevanja za izgradnjo »Unije enakosti«.44 V letu 2020 je tako EK že sprejela vrsto strateških dokumentov (ki predvidevajo tudi okrepljeno vlogo organov za enakost), in so začrtali nadaljnje dejavnosti za EK in države članice na področju uresničevanja pravice do enakega obravnavanja in varstva pred diskriminacijo:45 • Unija enakosti: strategija za enakost spolov za obdobje 2020–2025; ključni cilji dokumenta so odprava nasilja zaradi spola, odprava spolnih stereotipov, odprava razlik med spoloma na trgu dela, enaka participacija spolov v različnih sektorjih gospodarstva; naslavljanje plačne in pokojninske vrzeli, odprava neuravnotežene zastopanosti spolov na vodilnih položajih. • Unija enakosti: akcijski načrt EU za boj proti rasizmu 2020–2025; ključni cilji dokumenta so boljša implementacija relevantnega prava EU, boljše področno sodelovanje z rasnimi in etničnimi manjšinami, državami članicami, Evropskim parlamentom in civilno družbo, pravično policijsko delovanje, razvoj nacionalnih akcijskih načrtov ter povečana raznolikost osebja v EU institucijah. • Unija enakosti: strateški okvir EU za enakost, vključevanje in udeležbo Romov 2020–2030; ključni cilji dokumenta so med drugim razvoj podpornih sistemov za žrtve diskriminacije, izboljšanje finančne pismenosti, spodbujanje zaposlovanja v javnih institucijah ter izboljšanje dostopa do zdravstvenih storitev in načrtovanja družine. Na podlagi strateškega okvirja bodo države članice morale oblikovati nacionalne programe ukrepov in o implementaciji poročati EK. • Unija enakosti: strategija za enakost LGBTIQ oseb za obdobje 2020–2025; gre za prvi tovrstni dokument EU, ki izpostavlja štiri stebre usmerjenih ciljev – boj proti diskriminaciji, zagotavljanje varnosti, izgradnja vključujočih družb in spodbujanje enake obravnave LGBTIQ oseb po svetu. 44 Nagovor predsednice EK je dostopen na https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/en/ SPEECH_20_1655. 45 Za povzetek dosežkov EK v letu 2020 na predmetnem področju glej izjavo komisarke za enakost Helene Dalli, dostopen na https://ec.europa.eu/commission/commissioners/2019-2024/dalli/announcements/union equality-first-year-actions-and-achievements_en 172 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del Poleg navedenih strateških dokumentov je EK ustanovila tudi posebno Projektno skupino za enakost, katere naloga je zagotoviti horizontalno vključevanje vidika enake obravnave v vse politike in ključne spodbude EU. Prav tako želi EK vprašanje enake obravnave nasloviti v kontekstu odziva na krizo, ki jo je povzročila epidemija nalezljive bolezni COVID-19, tudi skozi različne finančne instrumente in izobraževalne aktivnosti. 17.3.1 Skupina na visoki ravni za nediskriminacijo, enakost in raznolikost Skupina na visoki ravni za nediskriminacijo, enakost in raznolikost (High Level Group on Non-Discrimination, Equality and Diversity – HLG) ima status neformalne stalne strokovne skupine, ki jih EK ali njeni generalni direktorati ustanavljajo z namenom pridobivanja zunanjih znanj in izkušenj, ki bi Evropski komisiji lahko pomagale pri oblikovanju politik in zakonodajnih predlogov na različnih področjih. Zagovornik je od leta 2019 tudi član Podskupine za področje zbiranja podatkov v okviru HLG. HLG je v skladu s svojim mandatom46 skupina, ki je v prvi vrsti namenjena sodelovanju med predstavniki nacionalnih vlad oziroma odločevalskih (policy-making) organov, predstavniki organov za enakost pa v njej sodelujejo kot sekundarni člani. Predstavniki vlade Republike Slovenije oziroma pristojnih resorjev se zasedanj HLG ne udeležujejo redno. To je v prvi vrsti posledica odsotnosti centralne koordinacijske točke za vprašanja varstva pred diskriminacijo na ravni vlade in odsotnosti celovite nacionalne strategije varstva pred diskriminacijo, na kar je Zagovornik pristojni resor v preteklosti že opozoril s posebnim priporočilom.47 V okviru HLG se je Zagovornik udeležil dveh srečanj. Predstavnik Zagovornika se je 29. septembra 2020 udeležil spletnega sestanka v organizaciji EK in Podskupine za podatke o enakosti v okviru HLG. Sodelujoči so se seznanili z novo sprejetim Akcijskim načrtom EU za boj proti rasizmu 2020–2025. Poročali so tudi o aktivnostih zbiranja podatkov o enakosti na podlagi rasnega in etničnega porekla po posameznih evropskih državah ter podatkov o enakosti v povezavi z epidemijo nalezljive bolezni COVID-19, ki je imela vpliv na manjšine in ranljive skupine. 46 Mandat HLG je dostopen na http://ec.europa.eu/transparency/regexpert/index.cfm?do=groupDetail. groupDetailDoc&id=18850&no=1 47 Glej Zagovornikovo priporočilo iz leta 2019, dostopno na http://www.zagovornik.si/wp-content/uploads/ 2020/09/Priporo%C4%8Dilo-Zagovornika-na%C4%8Dela-enakosti-da-Vlada-Republike-Slovenije-%C5%A1e naprej-zagotavlja-sodelovanje-svojega-predstavnika-v-Delovni-skupini-na-visoki-ravni-za-nediskriminacijo enakost-in-raznolikost.pdf. 17 Mednarodno sodelovanje Zagovornika 173 Predstojnik Zagovornika Miha Lobnik se je 27. novembra 2020 udeležil spletnega 13. srečanja HLG v organizaciji EK. Sodelujoči so se seznanili z novo sprejetimi strateškimi dokumenti na ravni EU, in sicer: Strategija EU za enakost LGBTIQ oseb 2020–2025, Akcijski načrt EU za boj proti rasizmu 2020–2025 in Strateški okvir EU za enakost, vključevanje in udeležbo Romov 2020–2030. Predstojnik Zagovornika je podprl namero EK, da oblikuje novo delovno podskupino s področja zagotavljanja enakosti LGBTIQ oseb v okviru HLG. Poudaril je, da je Slovenija podprla Akcijski načrt EU za boj proti rasizmu 2020–2025, vendar pa dejstvo, da še ni uredila ustreznih pravnih podlag, lahko predstavlja oviro za zbiranje podatkov o enakosti glede na etnično poreklo in raso. Vsi trije strateški dokumenti poudarjajo pomen zbiranja podatkov o enakosti, saj so ključni tudi za merjenje napredka in oceno učinkovitosti ukrepov na nacionalni in evropski ravni. 17.3.2 Drugi dogodki v organizaciji Evropske komisije Zagovornik se je v letu 2020 udeležil pet različnih dogodkov v soorganizaciji Evropske komisije, ki so potekali v Sloveniji ali tujini. Predstavnik Zagovornika se je 11. februarja 2020 v Ljubljani udeležil konference z naslovom, Kako do kakovostne in dostopne dolgotrajne oskrbe v organizaciji Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji in Gospodarske zbornice v Sloveniji. Predstavniki socialnih partnerjev so predstavili svoje poglede na dolgotrajno oskrbo. Dolgotrajno oskrbo so članice EU opredelile kot eno izmed ključnih pravic v okviru evropskega stebra socialnih pravic, medtem ko Slovenija še nima sprejetega zakona o tem. Predstavnik Zagovornika se je 7. septembra 2020 po spletu udeležil dogodka »Akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic: Posvetovanje evropskega komisarja za delovna mesta in socialne pravice Nicolasa Schmita s slovenskimi deležniki«. Predstavnik Zagovornika se je 11. septembra 2020 udeležil spletnega seminarja EUvDiscrimination Webinar: Razumna prilagoditev za osebe z invalidnostmi: vodnik za dobre prakse, ki ga je organizirala EK. Predstojnik Zagovornika Miha Lobnik se je 16. oktobra 2020 na sedežu organa srečal z vodjo predstavništva Evropske komisije v RS dr. Zoranom Stančičem, s katerim je spregovoril o dosedanjih dosežkih institucije nacionalnega organa za enakosti. V pogovoru je predstojnik Zagovornika poudaril, da institucija zdaj izvaja skorajda vse dejavnosti v skladu z ZVarD in pravom EU. Vendar pa se pri tem kažejo nekateri primanjkljaji, ki izhajajo zlasti iz kadrovske stiske, na kar je v svojem Poročilu o vladavini prava opozorila tudi EK. Z uspešnim naslavlja- 174 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del njem tega izziva bi Zagovornik lahko skrajšal trajanje postopkov, delal več na strateškem pravdanju ter nadgradil sistemski oddelek. Dr. Stančič je v svojem odzivu izrazil čestitke za opravljeno delo in izjemen napredek Zagovornika. Izpostavil je, da je doseganje večje stopnje enakosti in zasledovanje ničelne tolerance do diskriminacije visoko na agendi aktualne EK. Vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zoran Stančič je zagovorniku Mihi Lobniku čestital in pohvalil doseženi napredek Slovenije in Zagovornika pri zagotavljanju varstva pred diskriminacijo. Predstavnika Zagovornika sta se 12. decembra 2020 po spletu udeležila letnega pravnega seminarja s področja varstva pred diskriminacijo in enakosti spolov, ki ga je organizirala Evropska mreža ekspertov za protidiskriminacijsko pravo (EELN), ki deluje pod okriljem EK. 17 Mednarodno sodelovanje Zagovornika 175 17.4 Agencija Evropske unije za temeljne pravice Evropska unija je leta 2007 ustanovila Agencijo Evropske unije za temeljne pravice – FRA (Fundamental Rights Agency), da bi institucijam in državam članicam EU zagotavljala neodvisno pomoč in strokovno znanje s področja temeljnih pravic. FRA izvaja tudi več vseevropskih raziskav s posameznih področij, ki predstavljajo pomemben prispevek k razumevanju in naslavljanju negativnih družbenih pojavov, kot sta npr. diskriminacija ali sovražni govor. FRA izdaja pravne priročnike o zakonodaji in sodni praksi Evropske unije. Agencija organizira letne konference o temeljnih pravicah, ki se jih udeleži več sto strokovnjakov in drugih deležnikov. Platforma za temeljne pravice – FRP (Fundamental Rights Platform) se uporablja za gradnjo dialoga s civilno družbo. Znotraj FRP sodeluje okoli štiristo organizacij civilne družbe iz vse EU, ki se sestanejo enkrat letno in zajemajo raznolike akterje z različnih področij delovanja. Zagovornik se je udeležil štirih dogodkov v soorganizaciji FRA. • 25. in 26. februarja 2020 se je predstavnik Zagovornika udeležil usposabljanja za predstavnike evropskih nacionalnih organov za enakost na temo uporabe Listine EU o temeljnih pravicah (Listina) v nacionalnih jurisdikcijah, ki sta ga organizirala Agencija EU za temeljne pravice (FRA) in Evropska mreža organov za enakost Equinet. • Predstavnik Zagovornika se je 10. novembra 2020 udeležil spletne delavnice »Krepitev prizadevanj za boj proti nezakonitemu profiliranju« v organizaciji FRA in Equineta. Dogodek se je osredotočal na zagovorništvo in ozaveščanje o problemu etničnega ali drugega profiliranja s strani policije pri legitimaciji posameznikov. • Predstojnik Zagovornika Miha Lobnik se je 7. decembra 2020 udeležil spletnega dogodka z naslovom »Krepitev Listine EU: pravice ljudi v EU v naslednjem desetletju«, v organizaciji FRA in Euractiva. • 14. decembra 2020 se je predstavnik Zagovornika udeležil dogodka »Umetna inteligenca na evropski način: varstvo človekovih pravic v dobi umetne inteligence«, ki sta ga organizirala FRA in nemško predsedstvo Svetu EU. Dogodek je bil namenjen splošni osvetlitvi tematike ter predstavitvi posebnega poročila FRA na tem področju. 176 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del 17.5 Svet Evrope V okviru Sveta Evrope (SE) delujejo štirje organi, ki so posebej pomembni z vidika varstva pred diskriminacijo: • Komisar za človekove pravice Sveta Evrope je politični organ in skrbi za spoštovanje in uveljavljanje človekovih pravic, spodbujanje izobraževanja in ozaveščanja o človekovih pravicah ter zagotavljanje spoštovanja aktov Sveta Evrope s področja človekovih pravic. Njegova vloga je pretežno preventivna in dopolnjuje vloge Evropskega sodišča za človekove pravice in drugih konvencijskih teles. • Komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti Sveta Evrope (European Commission against Racism and Intolerance – ECRI) deluje na področju človekovih pravic. Sestavljena je iz neodvisnih strokovnjakov in nadzoruje težave v povezavi z rasizmom, ksenofobijo, antisemitizmom, nestrpnostjo in diskriminacijo na podlagi rase, nacionalnega ali etničnega porekla, barve kože, državljanstva, religije in jezika. Komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti meni, da imajo organi za načelo enakosti pomembno vlogo za preprečevanje diskriminacije na nacionalni ravni. V svojih splošnih priporočilih spodbuja njihovo ustanavljanje in krepitev že obstoječih organov. • Svetovalni odbor za Okvirno konvencijo za varstvo narodnih manjšin nadzoruje implementacijo in izvrševanje Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin Sveta Evrope. Slovenija je kot pogodbenica Okvirne konvencije zavezana vsakih pet let poročati Odboru o stanju znotraj svojih nacionalnih meja, povezanim z varstvom manjšin. • Evropski odbor za socialne pravice spremlja in nadzoruje izvajanje Evropske socialne listine, ki dostop do v njej vsebovanih pravic izrecno zagotavlja brez diskriminacije zaradi katere koli osebne okoliščine. Odbor na podlagi nacionalnih poročil in postopka kolektivnih pritožb sprejema zaključke in odločitve, ki so – če se nanašajo na zavezujoče določbe Evropske socialne listine – za države pogodbenice pravno zavezujoče. Odbor je 29. junija 2020 objavil odločitev v primeru University Women of Europe proti Sloveniji, v kateri je na strani Slovenije ugotovil kršitev več določb Evropske socialne listine v zvezi s pravico do enakega plačila in enakih možnosti na delovnem mestu brez razlikovanja po spolu.48 Posebej pomembno vlogo v sistemu Sveta Evrope (SE) ima – tako na področju varstva pred diskriminacijo kot varstva človekovih pravic širše – Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP). To je bilo ustanovljeno leta 1959, njegova naloga pa je zagotavljati, da države članice SE spoštujejo pravice in svoboščine, določene v Evropski konvenciji človekovih pravic (EKČP). Sodišče presoja na podlagi pritožb, ki mu jih predajo, bodisi posamezniki bodisi (v sicer redkih primerih) države pogodbenice. Sodna praksa ESČP je za delo Zagovornika pomembna, ker med drugim postavlja zavezujoče standarde pravnega varstva pred diskriminacijo. 48 Odločitev Evropskega odbora za socialne pravice v primeru University Women of Europe proti Sloveniji je dostopna na https://hudoc.esc.coe.int/fre/#{%22sort%22:[%22ESCPublicationDate%20Descending%22], %22ESCDcIdentifier%22:[%22cc-137-2016-dmerits-en%22]} 17 Mednarodno sodelovanje Zagovornika 177 V okviru delovanja Sveta Evrope je Zagovornik izvedel štiri aktivnosti. Zagovornik je 27. julija 2020 prvič podal svoj prispevek kot tretja stranka, t.i. prijatelj sodišča (amicus curiae), v postopku pred ESČP. Interveniral je ob dveh tožbah proti Sloveniji, v katerih ESČP obravnava očitek o neučinkovitem varstvu pred diskriminacijo zaradi nedostopnosti volišč gibalno oviranim. Zagovornik je ocenil, da pomen teh vprašanj presega zgolj vprašanje, ali Slovenija krši Evropsko konvencijo o človekovih pravicah (EKČP). Primera odpirata pomembna širša vprašanja, kakšni so standardi varstva pred diskriminacijo po EKČP. Zato je Zagovornik samoiniciativno, kot tretja stranka, t.i. prijatelj sodišča (amicus curiae), ESČP poslal svojo intervencijo v teh dveh zadevah. Zagovornik je v svoji intervenciji ostal nepristranski in se ni opredeljeval, katera stran v sporu pred ESČP ima prav. ESČP je Zagovornik skušal s svojo ekspertizo pomagati razumeti celovit kontekst: razvoj pravnih sredstev za varstvo pred diskriminacijo pri varstvu volilne pravice in prakse v Sloveniji. Izpostavil je tudi načelna vprašanja, kot je, ali EKČP varuje pred diskriminacijo v enaki meri kot Mednarodna konvencija o pravicah invalidov. Predstavnik Zagovornika se je 9. julija 2020 udeležil spletne razprave »Trajnostno gospodarsko in socialno okrevanje, temelječe na enakosti in človekovih pravicah: kakšna naj bo vloga nacionalnih institucij za človekove pravice in organov za enakost?«. Dogodek je potekal v okviru sodelovanja na sodelovalni platformi o socialnih in ekonomskih pravicah Sveta Evrope, FRA, ENNHRI in Equineta. Zagovornik se je 28. in 29. septembra 2020 udeležil spletnega seminarja ECRI za organe za enakost z naslovom »Komuniciranje sporočila enakosti in raznolikosti s skupnimi močmi« o učinkovitem sporočanju načel in vrednot enakosti in spoštovanja raznolikosti. Seznanil se je s praksami, ki jih pri osveščanju o diskriminaciji uporabljajo sorodni evropski organi in druge ustanove s področja varstva pred diskriminacijo. V okviru seminarja je potekal tudi pogovor o dolgoročnih učinkih pandemije nalezljive bolezni COVID-19 na enakost, rasizem in nestrpnost. Zagovornik je v okviru evalvacijskega obiska 30. septembra 2020 gostil Skupino strokovnjakinj in strokovnjakov za ukrepanje proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (GREVIO) v zvezi z izvajanjem Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija) v Sloveniji. 178 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del 17.6 Organizacija združenih narodov Spoštovanje in varstvo človekovih pravic, katerih temelj je načelo nediskriminacije in človeško dostojanstvo, so ena izmed glavnih prioritet delovanja Organizacije združenih narodov (OZN). Človekove pravice so torej poleg ohranjanja mednarodnega miru in varnosti, spodbujanja prijateljskih odnosov med narodi, zavzemanjem za mednarodno sodelovanje in delovanje kot platforma svetovnega obsega, eno izmed ključnih področij razvoja OZN in njenih struktur. Urad Visoke komisarke Združenih narodov za človekove pravice (Urad VKČP) predstavlja zavezo sveta k univerzalnim idealom človeškega dostojanstva. Je del sekretariata OZN in pretežno deluje v Ženevi. Prioritete delovanja Urada VKČP so predvsem utrjevanje mednarodnih mehanizmov za varstvo človekovih pravic, spodbujanje enakopravnosti in boj proti diskriminaciji, prizadevanja v smeri delovanja vladavine prava, integracija človekovih pravic na področje razvojnih problematik in v gospodarstvo ter koordinacija izobraževanja o človekovih pravicah. Zagovornik se pri svojem delu v določeni meri opira tudi na priporočila in smernice Urada VKČP, prav tako pa sodeluje z njihovo regionalno izpostavo. V letu 2020 se Zagovornik ni udeležil dogodkov, ki bi jih organizirale institucije in organi OZN. 17 Mednarodno sodelovanje Zagovornika 179 17.7 Mednarodna izmenjava informacij v zvezi z diskriminacijo ZVarD v deveti alineji 21. člena Zagovorniku določa nalogo zagotavljanja izmenjave razpoložljivih informacij o diskriminaciji z organi EU. V praksi je Zagovornikova izmenjava mnenj in informacij precej širša in vključuje širok nabor mednarodnih akterjev, ki se jim Zagovornik odziva v okviru njihovih poizvedb in raziskav. Posebno obliko izmenjave mnenj predstavlja Delovna skupina Equineta za pravo enakosti, ki je namenjena izmenjavi mnenj in informacij o vprašanjih, s katerimi se pri svojem delu srečujejo člani mreže. Poleg tega Zagovornik aktivno sodeluje tudi pri izmenjavi mnenj in informacij z drugimi mednarodnimi vladnimi in nevladnimi organizacijami. Zagovornik je v letu 2020 v okviru Delovne skupine Equineta za pravo enakosti prejel 12 prošenj za informacije o tem, na kakšen način so določena področja urejena v Sloveniji, sam pa je delovni skupini preposlal tri prošnje za informacije o ureditvi določenih vprašanj v drugih državah. Poleg tega je Zagovornik obravnaval še 27 drugih mednarodnih izmenjav informacij oziroma vprašalnikov in poizvedb iz različnih mednarodnih organizacij. Skupno je v letu 2020 izvedel 42 medsebojnih izmenjav informacij s področja diskriminacije. 17.7.1 V okviru Delovne skupine Equineta za pravo enakosti Zagovornik je v letu 2020 v okviru Delovne skupine Equineta za pravo enakosti prejel 12 prošenj za informacije s strani organov za enakost iz drugih držav članic EU in nevladnih organizacij iz različnih držav članic EU o tem, na kakšen način so določena konkretna ozko določena področja ali pravna vprašanja urejena v Sloveniji. Od tega je vse zadeve zaključil. Od 12 zaključenih zadev je v 11. pripravil kratke odgovore na poizvedbe. Na eno vprašanje Zagovornik ni odgovoril zaradi kadrovskih omejitev. Pripravljeni odgovori so se nanašali na naslednje tematike: • Prvi odgovor se je nanašal na način, na katerega je določeno pravilo nošenja rut in drugih pokrival v postopkih pred sodišči. • Drugi odgovor se je nanašal na pogoje za uveljavljanje sodnega varstva pred diskriminacijo, in sicer, ali mora žrtev rasne diskriminacije na področju dostopa do blaga in storitev pred vložitvijo tožbe najprej obvestiti kršitelja o očitku diskriminacije in počakati na odgovor. 180 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del • Tretji odgovor se je nanašal na to, ali države članice EU kriminalizirajo zanikanje armenskega genocida in po kateri zakonski določbi. • Četrti odgovor se je nanašal na delo oseb z nevropsihiatričnimi diagnozami v vojski, vrsto del, ki jih lahko opravljajo, in načine preverjanja njihove delazmožnosti. • Peti odgovor se je nanašal na pravno dopustnost dogodkov, dostopnih le za pripadnike manjšin. • Šesti odgovor se je nanašal na obravnavo državljanov tretjih držav, ki zaprošajo za dovoljenje za prebivanje iz naslova delovnega dovoljenja, in vprašanje, ali je tovrstno tematiko mogoče obravnavati v kontekstu diskriminacije. • Sedmi odgovor se je nanašal na spolno razlikovalne višine zneskov za prestope nogometašev in nogometašic v drug klub. • Osmi odgovor se je nanašal na ureditev pridobitve vozniškega dovoljenja za prosilce za mednarodno zaščito. • Deveti odgovor se je nanašal na obstoj t.i. črnih seznamov najemodajalcev in najemnikov z vidika njihove bonitete in zanesljivosti plačevanja najemnine. • Deseti odgovor se je nanašal na vprašanje dopustnosti zavrnitve izvajanja storitev osebi nasprotnega spola na podlagi vere ali prepričanja. • Enajsti odgovor se je nanašal na pravno ureditev prehodnega obdobja v postopku imenovanja novega predstojnika organa za enakost v državi članici EU. Prav tako je Zagovornik v okviru Delovne skupine Equineta za pravo enakosti sam pripravil tri poizvedbe, na katere je od drugih evropskih organov za enakost prejel odgovore, ki so mu bili v pomoč pri njegovem delu. Te poizvedbe so se nanašale na: • zakonsko ureditev pogojev za dostop do različnih vrst zavarovanj za osebe, ki živijo s hivom, ter morebitni obravnavi primerov zavrnitve dostopa do nekaterih zavarovanj zaradi okužbe s hivom; • obravnavo pritožb tujcev v zvezi z odpiranjem/zapiranjem njihovih bančnih računov, na kakšen način organi za enakost pridobivajo podatke od bank ter kako so stranke seznanjene z možnostjo odprtja osnovnega plačilnega računa; • morebitno uporabo ukrepa omejitve nakupovalnega časa za starejše v trgovinah z živili v času pandemije koronavirusne bolezni, ali so te osebe morale izkazovati svojo starost z osebnim dokumentom ter ali so organi za enakost prejeli kakšno prijavo, ki bi se nanašala na takšno problematiko. 17 Mednarodno sodelovanje Zagovornika 181 17.7.2 Druge mednarodne izmenjave informacij V okviru drugih mednarodnih poizvedb in vprašalnikov je Zagovornik v letu 2020 prispeval k 26. izmenjavam informacij. Gre bodisi za krajše poizvedbe bodisi za konkretnejše in obsežnejše vprašalnike, ki zajemajo več področij ali vprašanj, povezanih z diskriminacijo. V nadaljevanju sledi pregled izmenjav informacij, razčlenjeno po organizacijah, iz katerih so poizvedbe in prošnje za informacije izvirale. Equinet • Za namene podatkovne baze »Equinetov odziv na Covid-19«49 je Zagovornik Equinetu trikrat poslal informacije o svojih dejavnostih (svetovanje, ugotavljanje diskriminacije, sistemsko delo, ozaveščanje), vezanih na vprašanja diskriminacije in enake obravnave v kontekstu aktualne pandemije. • Za Delovno skupino Equineta za raziskave in zbiranje podatkov je Zagovornik pripravil podroben pregled do zdaj izvedenih raziskav in pripravljenih (posebnih) poročil s svojega delovnega področja. • Na zaprosilo Equineta je Zagovornik pripravil podrobno analizo pristopa Ustavnega sodišča RS k uporabi Listine EU o temeljnih pravicah, in sicer v primeru presoje ustavnosti Zakona o tujcih.50 Čeprav ta odločitev ni vezana na vprašanje varstva pred diskriminacijo, je pomembna z vidika načina uporabe Listine v slovenski ustavnosodni praksi. • Za namene priprave posebnega poročila Equineta o delu organov za enakost na področju diskriminacije Romov,51 je Zagovornik pripravil obširne odgovore na Equinetov vprašalnik. Posebno poročilo je bilo namenjeno tudi informiranju EK pri oblikovanju novega strateškega okvirja EU za enako obravnavo, vključevanje in participacijo Romov. • V okviru priprave posebne publikacije o vlogi organov za enakost pri preprečevanju in naslavljanju diskriminacije v kontekstu umetne inteligence,52 je Zagovornik Equinetu poslal podrobne informacije o ureditvi avtomatiziranega odločanja in avtomatizirane obdelave podatkov v slovenski zakonodaji za varstvo osebnih podatkov. • Equniet je za potrebe načrtovanja EK o zavezujoči pobudi na področju plačnih neenakosti med spoloma zaprosil za podatke svojih članov o nacionalnih praksah. Zagovornik je prispeval podatke o obravnavanih primerih neenakega plačila v preteklih letih ter o možnih načinih razkrivanja teh informacij, ki so zlasti v zasebnem sektorju, pa tudi v javnem, zelo težko dostopne. 49 Podatkovna baza, iz katere so razvidni odzivi evropskih organov za enakost na pandemijo Covid-19 je dostopna na https://equineteurope.org/covid-19-response/#data. 50 Odločba Ustavnega sodišča RS U-I-59/17-27 z dne 18. 9. 2019, dostopna na https://www.us-rs.si/wp-content/ uploads/2020/02/u-i-59-17.-.odlocba.pdf. 51 Poročilo je v angleškem jeziku dostopno na https://equineteurope.org/wp-content/uploads/2020/07/ Roma_Traveller-Inclusion_Equality-Bodies.pdf. 52 Poročilo v angleškem jeziku je dostopno na https://equineteurope.org/wp-content/uploads/2020/06/ ai_report_digital.pdf. 182 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del • Zagovornik je pripravil prispevek k osnutku Equinetovega »Priporočila za Evropo pravičnosti in enakopravnosti: prenovimo naše družbe po Covid-19«.53 Končno različico priporočila, ki je vključevala tudi Zagovornikove predloge sprememb in dopolnitev, je Zagovornik poslal vsem ključnim odločevalcem v Sloveniji. • Zagovornik je za namen Equinetove raziskave in priprave publikacije prispeval informacije o izvajanju instituta primerne prilagoditve v Sloveniji in konkretno pri Zagovorniku. • Zagovornik je prispeval odgovore na raziskovalna vprašanja Equineta in Univerze v Gradcu (Avstrija) v zvezi s strateško litigacijo, pri čemer je pojasnjeval, na kakšen način izbira primere za tovrstno pravdanje in ali ima za to določena pravila oziroma strategijo. Evropska komisija • Zagovornik je pripravil tri prispevke k prvemu letnemu poročilu EK o stanju vladavine prava v EU za Slovenijo, in sicer prispevek za nacionalno poročilo (na zaprosilo Ministrstva za zunanje zadeve), prispevek za posebni spletni vprašalnik EK, posebej pa je EK poslal tudi dodatno obrazložen prispevek. Vsi prispevki so se nanašali na vprašanja EK o sodelovanju zunanjih sodelujočih pri javni obravnavi zakonodajnih predlogov ter na izzive Zagovornika pri zagotavljanju neodvisnosti njegovega delovanja. • V okviru konzultacij z nacionalnimi institucijami za človekove pravice (NHRI) in organi za enakost je Zagovornik izpolnil vprašalnik EK za namene oblikovanja strategije o uporabi Listine EU o temeljnih pravicah. Agencija EU za temeljne pravice (FRA) • V okviru konzultacij FRA z nacionalnimi organi za enakost je Zagovornik prispeval odgovore na vprašalnik o prijavljanju kaznivih dejanj iz sovraštva. V vprašalniku je Zagovornik predstavil pravno ureditev tega področja v Sloveniji, ključne izzive ter pojasnil svoje pristojnosti v zvezi z obravnavo prijav teh kaznivih dejanj in pomoči žrtvam. Zagovornik pristojnosti za obravnavo (katerih koli) kaznivih dejanj nima, kazniva dejanja iz sovraštva pa obravnava zlasti z vidika sistemske pravne ureditve, beleženja in spremljanja. • V letu 2020 je Zagovornik pripravil tri prispevke za slovenskega nacionalnega pogodbenika raziskovalne mreže FRANET. V njih je poročal o aktualnih dejavnostih Zagovornika ter, specifično, o izbranih tematskih vprašanjih, povezanih z diskriminacijo starejših oseb ter glede dejavnosti v kontekstu epidemije nalezljive bolezni COVID-19. • Zagovornik je prispeval odgovore na vprašalnik o vmesnem pregledu izvajanja Strateškega načrta FRA za obdobje 2018–2022. V svojih odgovorih je Zagovornik med drugim kot zelo pomembno identificiral delo FRA na področju zbiranja podatkov na različnih področjih diskriminacije v vseh državah članicah EU, saj se s tem v luči pomanjkanja razčlenjenih podatkov na nacionalni ravni, na primerljiv način spremlja stanje v celotni EU, tudi v Sloveniji. 53 Dostopno na http://www.zagovornik.si/wp-content/uploads/2020/07/Equinet-priporoc%CC%8Cilo Covid-19_SI.pdf. 17 Mednarodno sodelovanje Zagovornika 183 • Za namene načrtovanja usposabljanj za krepitev kapacitet nacionalnih organov za enakost je Zagovornik izpolnil dva vprašalnika FRA in Equineta, in sicer na temo uporabe Listine EU o temeljnih pravicah na nacionalni ravni ter o diskriminaciji muslimanov. V svojih odgovorih je Zagovornik orisal temeljne izzive in odprta vprašanja v okviru obeh tematik, s katerimi se srečuje pri svojem delu. • V okviru konzultacij FRA z zunanjimi deležniki je Zagovornik pripravil prispevek glede delovnega načrta FRA za leto 2020. Med drugim je predlagal, da naj nekatere tematske terenske raziskave FRA zajamejo tudi Slovenijo (npr. raziskava o uresničevanju pravic Romov in raziskava o položaju potomcev priseljencev). • Zagovornik je prispeval odgovore na vprašalnik FRA in Equinet o statusu in delovanju nacionalnih organov za enakost, v katerem je podal informacije o svojih aktivnostih ter ključnih izzivih. Rezultati analize odgovorov različnih organov za enakost bodo med drugim v pomoč EK pri oblikovanju novih ukrepov za krepitev vloge in položaja teh organov. Druge organizacije in subjekti • Zagovornik je odgovoril na poizvedbo Zveze svetovalnih centrov za žrtve desničarskega in antisemitskega nasilja v Nemčiji (VBRG) v zvezi s kartiranjem organizacij, ki se v Sloveniji ukvarjajo s področjem kaznivih dejanj iz sovraštva. • Zagovornik je pripravil odgovore na vprašalnik Usmerjevalnega odbora Sveta Evrope za nediskriminacijo, raznolikost in vključevanje (CDADI), v katerem ga je seznanil s svojimi dejavnostmi v zvezi s pandemijo nalezljive bolezni COVID-19 na področjih svetovanja strankam in ugotavljanja diskriminacije, ocen diskriminatornosti predpisov, podanih priporočil ter ozaveščevalnih dejavnosti. • Zagovornik je v letu 2020 tudi prvič pripravil in vložil intervencijo tretje stranke na ESČP, in sicer v primerih Mrak proti Sloveniji in Toplak proti Sloveniji, ki se nanašata na dostopnost volišč za gibalno ovirane osebe. 184 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del 17.8 Mreža organov za enakost v Jugovzhodni Evropi Osem organov za enakost iz Albanije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Hrvaške, Severne Makedonije in Srbije je 16. novembra 2016 podpisalo Izjavo o sodelovanju organov za enakost v Jugovzhodni Evropi, ki poudarja spoštovanje človekovih pravic in prepoved diskriminacije kot temeljno vrednoto in izhodiščno točko družbenega in gospodarskega razvoja vsake države. V izjavi so se sodelujoče ustanove zavezale k sodelovanju v skladu z načeli medsebojnega spoštovanja, usklajevanja, partnerstva, enakosti, skupnega načrtovanja, harmonizacije svojih dejavnosti in stalnega medsebojnega dialoga. Vzpostavljena mreža predstavlja edinstveno skupnost sorodnih institucij, ki lahko s skupnim delovanjem in izmenjavo najboljših praks ter izkušenj izboljšajo delovanje posameznih sodelujočih partnerjev, ter širše, varstvo pred diskriminacijo v celotni regiji. Predstojnik Zagovornika Miha Lobnik je v preteklosti na letnih srečanjih mreže že sodeloval kot gost in aktivni govorec, v letu 2020 pa mreža letnega srečanja ni organizirala. 17 Mednarodno sodelovanje Zagovornika 185 17.9 Drugi mednarodni dogodki Predstavniki Zagovornika so se v letu 2020 udeležili in aktivno sodelovali tudi na osmih mednarodnih dogodkih, ki so potekali izven obsega zgoraj navedenih organizacij. Predstavnik Zagovornika se je 10. in 11. februarja 2020 v Trierju v Nemčiji udeležil seminarja »Uporabljanje protidiskriminacijskega prava EU: seminar za pravne praktike«, ki ga je organizirala Akademija za evropsko pravo ERA. Predstavniki akademije so udeležencem na obravnavanih primerih predstavili protidiskriminacijsko zakonodajo EU. Na seminarju je bila predstavljena protidiskriminacijska zakonodaja EU – pravni okvir v povezavi z Listino EU, Evropsko konvencijo in pogodbami Združenih narodov o človekovih pravicah. Predstavnik Zagovornika se je 14. in 15. maja 2020 udeležil spletnega delovnega sestanka v organizaciji petih evropskih partnerjev projekta SIforREF, »Integracija beguncev skozi družbeno inovacijo«. Sodelujoči so predstavili trenutno situacijo beguncev in migrantov v svoji državi glede na nove ukrepe za zajezitev epidemije koronavirusne bolezni. Predstavnik Zagovornika se je 9. septembra 2020 v Ljubljani udeležil predstavitve primera dobre prakse zaposlovanja tujcev v Sloveniji v okviru mednarodnega projekta SIforREF, »Integracija beguncev skozi družbeno inovacijo« v organizaciji Kulturnega društva Gmajna. Predstavljen je bil primer zaposlovanja tujcev v obratu hitre prehrane v Ljubljani. Predstavnik Zagovornika je 14. oktobra 2020 s prispevkom sodeloval na spletnem posvetu »Vzajemno učenje: spletna regionalna konferenca o dobrih praksah in izkušnjah z naslavljanjem spletnega sovražnega govora«, ki ga je organizirala hrvaška nevladna organizacija Centar za mirovne studije. Razpravljavci so na posvetu spregovorili o pobudah Evropske komisije za naslavljanje sovražnega govora, kot je »Kodeks ravnanja«; zakonodajnih aktivnostih za regulacijo spletnega sovražnega govora; tožilski praksi pregona sovražnega govora; različnih dejavnostih organov na področju sovražnega govora; ter sodelovanju nevladnih organizacij s policijo na tem področju. Predstavnik Zagovornika se je 14. in 15. oktobra 2020 po spletu udeležil letne konference o antisemitizmu v organizaciji Mednarodne mreže za boj proti spletnemu sovraštvu (INACH). Namen konference je bil predstaviti še vedno obstoječi oziroma ponovno razraščajoči se globalni fenomen antisemitizma. 186 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del Predstavnik Zagovornika se je 9. in 10. novembra 2020 udeležil spletne konference z naslovom Dodatno srečanje o človeški dimenziji – Svoboda veroizpovedi ali prepričanja: Vloga digitalnih tehnologij in akterjev civilne družbe pri uveljavljanju te človekove pravice za vse. Konferenco je organizirala Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi. Predstavnik Zagovornika se je 20. novembra 2020 udeležil spletne študijske ture na Dunaj o integraciji beguncev skozi zaposlovanje v okviru projekta SIforREF, »Integracija beguncev skozi družbeno inovacijo« v organizaciji Caritas Vienna in Univerze na Dunaju. Predstavnik Zagovornika se je 4. decembra 2020 udeležil spletnega seminarja »Prizadevanja za zmanjševanje diskriminacije zaradi nosečnosti in starševstva na trgu dela« v okviru projekta Parents@Work in v organizaciji belgijskega organa za enakost, Inštituta za enakost žensk in moških. Namen seminarja je bil spodbuditi razpravo med predstavniki evropskih inšpektoratov za delo in organov za enakost o različnih preiskovalnih metodah in tehnikah za naslavljanje diskriminacije zaradi nosečnosti, materinstva in očetovstva pri zaposlovanju ter na trgu dela, in sicer na podlagi pravice zaposlenih do ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem. 17 Mednarodno sodelovanje Zagovornika 187 17.10 Dvostransko sodelovanje Zagovornika V okviru dvostranskih aktivnosti Zagovornika v letu 2020 izpostavljamo šest srečanj. Delovni sestanki in srečanja s predstavniki tujih organizacij s področja varstva pred diskriminacijo so priložnost za izmenjavo dobrih praks. Zagovornik Miha Lobnik je v začetku marca 2020 s predsednico nizozemskega organa za enakost Adriane van Dooijenweer govoril predvsem o zagotavljanju pravic osebam z invalidnostmi in o dostopnosti volitev zanje. Predstavnik Zagovornika se je 4. marca 2020 v Ljubljani na povabilo veleposlaništva Združenih držav Amerike udeležil okrogle mize ob Svetovnem dnevu brez diskriminacije. Predstavnik Zagovornika je v razpravi predstavil razvoj in način delovanja Zagovornika kot nacionalnega organa za enakost ter njegove aktualne dejavnosti. Med drugim je izpostavil, da lahko Zagovornik najbolj učinkovito ukrepa v postopkih ugotavljanja diskriminacije, ob čemer je sogovornike in navzoče povabil, da domnevno diskriminacijo, s katero se sami ali njihove stranke in znanci srečajo, tudi prijavijo. Predstavnik Zagovornika se je 5. marca 2020 sestal z novim kulturnim atašejem na Francoskem inštitutu v Ljubljani Charlesom Nonnom. Srečanje je bilo namenjeno pogovoru o možnostih sodelovanja Zagovornika in Francoskega inštituta. Predstojnik Zagovornika je 6. marca 2020 na sedežu Zagovornika sprejel Adriane van Dooijenweer, predsednico Nizozemskega inštituta za človekove pravice, ki ima na Nizozemskem tudi mandat nacionalnega organa za enakost. V pogovoru je predstojnik predstavil razvoj institucije nacionalnega organa za enakost ter nekatere izzive, s katerimi se srečuje pri svojem delu. Več besed sta sogovornika namenila diskriminaciji oseb z invalidnostmi in se dotaknila dostopnosti volilnih postopkov osebam z intelektualnimi invalidnostmi ter aktivnosti, ki jih je na tem področju izvajal nizozemski organ za enakost. 188 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del Predstavnik Zagovornika se je 20. marca 2020 po spletu udeležil sestanka z vodjo političnega oddelka veleposlaništva Združenih držav Amerike. Predstavnik veleposlaništva ZDA je v pogovoru izrazil zahvalo za dober dialog z institucijo Zagovornika. V pogovoru o izzivih varstva pred diskriminacijo v Sloveniji je predstavnik Zagovornika med drugim izpostavil Zagovornikova priporočila za oblikovanje koordinacijske točke za tematiko diskriminacije na ravni Vlade ter s tem povezano pomanjkanje razumevanja in obravnavanja varstva pred diskriminacijo kot horizontalne tematike. Predstojnik Zagovornika se je 13. maja 2020 v Ljubljani sestal z namestnikom veleposlanika Kraljevine Nizozemske Derkom Janom Nauto. Sogovornika sta na srečanju potrdila dobro sodelovanje ter razpravljala o izzivih varstva pred diskriminacijo v času nalezljive bolezni COVID-19. Predstojnik Zagovornika Miha Lobnik se je 23. junija 2020 na sedežu Zagovornika sestal z namestnico veleposlanice Združenih držav Amerike Susan K. Falatko in ji predstavil redno letno poročilo Zagovornika za leto 2019. Sogovornika sta poudarila dobro sodelovanje in se zavzela za nadaljnje delo v smeri krepitve spoštovanja človekovih pravic in varstva pred diskriminacijo. Zagovornik Miha Lobnik se je z namestnico veleposlanice ZDA Susan K. Falatko zavzel za nadaljevanje sodelovanja pri krepitvi človekovih pravic in varstva pred diskriminacijo. 17 Mednarodno sodelovanje Zagovornika 189 18 VARSTVO PRED DISKRIMINACIJO NA PODROČJU UMETNE INTELIGENCE 190 Uporaba umetne inteligence (UI) postaja velik izziv tudi z vidika varstva pred diskriminacijo, tako na nacionalni kot tudi evropski ravni. Umetno inteligenco namreč ustvarja človek, ki lahko vanjo zavedno ali nezavedno preslikava predsodke in stereotipe, bodisi z uporabo pristranskih podatkov bodisi z ustvarjanjem diskriminatornih algoritmov. Pri tem lahko pride do diskriminacije najbolj ranljivih skupin oseb z določenimi osebnimi okoliščinami, ki pa je z zakonom prepovedana. V Evropski uniji se področje umetne inteligence že ureja. Veliko pozornost se posveča odkrivanju in preprečevanju diskriminacije, ki jo uporaba tovrstnih novih tehnologij lahko povzroča. V dodatku predstavljamo tri kratke povzetke evropskih dokumentov in prispevek Zagovornika na področju urejanja umetne inteligence. • Resolucija Evropskega parlamenta o etičnem okviru za umetno inteligenco, robotiko in sorodne tehnologije; • Bela knjiga Evropske komisije o umetni inteligenci; • Posebno poročilo Equineta: Pravno urejanje za enakopravno umetno inteligenco: nova vloga za organe za enakost; • Priporočila Zagovornika v zvezi z osnutkom Nacionalnega programa spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence v Republiki Sloveniji do leta 2025. 18 Dodatek: umetna inteligenca 191 18.1 Resolucija Evropskega parlamenta o etičnem okviru za umetno inteligenco, robotiko in sorodne tehnologije V Evropskem parlamentu se z vprašanji, povezanimi z umetno inteligenco, ukvarja več odborov. Pri svojem delu obravnavajo tudi vprašanja varstva pred diskriminacijo. Septembra 2019 je bil ustanovljen tudi nov poseben odbor za umetno inteligenco v digitalni dobi (AIDA), ki bo analiziral vpliv umetne inteligence na gospodarstvo EU, pri čemer bo pozornost posvečal predvsem hkratnemu spodbujanju inovacij ter zagotavljanju varnosti in človekovih pravic. EP predstavlja eno najbolj aktivnih institucij Evropske unije (in širše v Evropi), ki se zavzemajo za vzpostavitev etičnega regulatornega okvirja umetne inteligence. EP je v začetku 2020 sprejel resolucijo, ki se osredotoča na zaščito pravic potrošnikov v kontekstu naraščajoče uporabe umetne inteligence in avtomatiziranega odločanja na področju nudenja dobrin in storitev.54 V njej je med drugim pozval k vzpostavitvi pravil na ravni EU, s katerimi se bo zagotovila varnost in odgovornost za izdelke, povezane z uporabo umetne inteligence. Prav tako je pozval k zagotavljanju uporabe nepristranskih algoritmov in sistemov preverjanja. Kot nujno pa izpostavil zagotovilo, da končne odločitve algoritemskih odločitev nadzirajo ljudje. Opozoril je, da je treba zagotoviti, da se uporaba umetne inteligence ne uporablja za diskriminacijo potrošnikov zaradi njihovega državljanstva, prebivališča ali začasne lokacije. Na predlog odbora za državljanske svoboščine pa je EP na plenarnem zasedanju 20. oktobra 2020 sprejel t.i. zakonodajno resolucijo o oblikovanju pravnega okvira za etične vidike umetne inteligence, robotike in sorodnih tehnologij. Resolucija je z vidika Zagovornikovega področja delovanja posebej pomembna, ker vprašanjem nepristranskosti in nediskriminacije pri uporabi umetne inteligence posveča veliko pozornosti. Pri tem resolucija poudarja vsa ključna področja umetne inteligence, na katerih je treba zagotavljati varstvo pred diskriminacijo. Resolucija Evropsko komisijo poziva tudi k dodatnim raziskavam o morebitnih diskriminatornih učinkih tovrstnih sodobnih tehnologij. Posebej poudarja tudi vlogo neodvisnih nacionalnih nadzornih organov, ki bi jih države članice morale imenovati za zagotavljanje skladnosti umetne inteligence s pravnimi obveznostmi in etičnimi načeli. Resolucija je pomembna zlasti, ker vsebuje predlog Uredbe, ki bo EK služila kot izhodišče za pripravo zakonodajnih ukrepov za regulacijo etičnega okvira umetne inteligence. V okviru prihajajoče Uredbe morajo zakonodajni ukrepi urediti tudi vprašanja nepristranskosti in nediskriminacije, odgovornosti za kršitve teh načel ter neodvisnega nadzora. Povezava na Resolucijo Evropskega parlamenta o etičnem okviru za umetno inteligenco, robotiko in sorodne tehnologije: https://www.europarl.europa.eu/doceo/document/TA-9-2020-0276_SL.pdf 54 Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2020 o avtomatiziranem sprejemanju odločitev: zagotavljanje varstva potrošnikov ter prostega pretoka blaga in storitev (2019/2915(RSP)) 192 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del 18.2 Bela knjiga Evropske komisije o umetni inteligenci Uporaba umetne inteligence že danes močno vpliva na življenje v sodobni družbi, v prihodnosti pa se bo ta vpliv še povečeval. Tehnologije, ki temeljijo na uporabi umetne inteligence, se uporabljajo za komunikacijo, delo in odločanje na skoraj slehernem področju družbenega življenja ter vplivajo na položaj in pravice vsakega posameznika. To lahko predstavlja problem tudi na področju varstva pred diskriminacijo. Umetno inteligenco ustvarja človek, ki lahko vanjo zavedno ali nezavedno preslikava svoje predsodke in stereotipe, bodisi z uporabo pristranskih podatkov bodisi z ustvarjanjem diskriminatornih algoritmov. Pri tem lahko negativno vpliva na pravice najbolj ranljivih oseb z določenimi osebnimi okoliščinami. Posebna ekspertna skupina na visoki ravni, ki jo je ustanovila Evropska komisija (EK), je aprila 2019 objavila »Etične smernice za zaupanja vredno umetno inteligenco«.55 V njih je spoštovanje načel nediskriminacije, raznolikosti in pravičnosti izpostavila kot eno izmed temeljnih načel, v skladu s katerimi bi morali urediti področje umetne inteligence. Etični vidiki uporabe in razvoja umetne inteligence na ravni Evropske unije (še) nista izrecno pravno regulirana, prav tako je tovrstna regulacija izjemno redka ali pa popolnoma odstotna tudi na ravni držav članic. Septembra 2020 je predsednica von der Leyen v svojem letnem nagovoru o stanju v Uniji poudarila, da želi EK vzpostaviti pravila o umetni inteligenci, ki bodo v središče postavile človeka, da algoritmi ne smejo predstavljati nerazumljive črne škatle ter da morajo pri uporabi umetne inteligence obstajati jasna pravila.56 V prvem koraku je EK 19. februarja 2020 izdala Belo knjigo o umetni inteligenci, ki odpira ključne teme, ki zaznamujejo prizadevanja EK za pravno ureditev področja umetne inteligence. Pri tem Bela knjiga, glede na tveganja za človekove pravice na področju razvoja in uporabe umetne inteligence, poleg varstva osebnih podatkov, izrecno in obširno naslavlja pomen varstva pred diskriminacijo. Bela knjige predstavlja načine, na katere lahko uporaba tehnologij z umetno inteligenco vodi v neupravičeno neenako obravnavanje posameznikov, zlasti tistih iz najbolj ranljivih skupin. Bela knjiga predpostavlja, da bo prihodnja regulacija umetne inteligence morala vzpostaviti »ekosistem zaupanja«, ki bo posameznikom vlil zaupanje v uporabo tovrstnih tehnologij, njihove pravice postavil v središče regulatornih dejavnosti, razvijalcem in uporabnikom umetne inteligence pa zagotovil pravno varnost. Bela knjiga je dokument, ki predstavlja izhodišča za vsa nadaljnja pravna urejanja področja umetne inteligence, vključno s preprečevanjem, odkrivanjem in naslavljanjem diskriminacije, ki jo uporaba tovrstnih novih tehnologij (lahko) povzroča. Povezava na Belo knjigo Evropske komisije o umetni inteligenci: https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/commission-white-paper-artificial-intelligence-feb2020_sl.pdf 55 Dostopno na: https://ec.europa.eu/newsroom/dae/document.cfm?doc_id=60438 56 Ursula von der Leyen (2020) State of the Union Address, dostopno na: https://ec.europa.eu/commission/ presscorner/detail/en/SPEECH_20_1655 18 Dodatek: umetna inteligenca 193 18.3 Posebno poročilo Equineta: Pravno urejanje za enakopravno umetno inteligenco – nova vloga za organe za enakost Evropska mreža organov za enakost Equinet je junija 2020 objavila poročilo »Pravno urejanje za enakopravno umetno inteligenco: nova vloga za organe za enakost«, pri nastajanju katerega je sodeloval tudi Zagovornik. Skozi analizo uporabe umetne inteligence, strojnega učenja in avtomatiziranega odločanja poročilo kaže, da bi vprašanja glede pravice do enakega obravnavanja morala predstavljati fokus pravnega urejanja umetne inteligence, ki se osredotoča na njene človeške in etične posledice. Poročilo poudarja, da bi morali organi za enakost imeti ključno vlogo pri zagotavljanju koristne, pravične in nediskriminatorne rabe umetne inteligence, državne oblasti pa bi jim za to morale zagotoviti ustrezne pogoje. Poročilo prikazuje, kako nekateri organi za enakost trenutno naslavljajo izzive, ki jih na njihovem področju dela predstavljajo sistemi umetne inteligence. Tako je poročilo primarno zastavljeno kot orodje za krepitev kapacitet organov za enakost. Kot izhaja iz raziskave, ki jo je v okviru svojega članstva opravil Equinet in je tudi sestavni del poročila, je večina evropskih organov za enakost še vedno le v fazi spremljanja in načrtovanja dela na tem področju. Ključni razlogi za to so pomanjkanje specializiranega znanja ter omejene kapacitete organov za enakost, tako v kadrovskem kot finančnem smislu. Upoštevajoč navedeno, so pripravljavci poročila v del tega vključili tudi nabor 30. priporočil za nadaljnje delo različnih sodelujočih na tem področju. Prvi sklop priporočil je namenjen organom za enakost. Drugi sklop je namenjen državnim oblastem ter organom za varstvo osebnih podatkov. Tretji sklop priporočil pa je namenjen Equinetu, Evropski uniji ter Svetu Evrope. Poročilo, vključno z navedenimi priporočili, bo Zagovorniku služilo kot izhodišče za načrtovanje njegovih prihodnjih dejavnosti na področju umetne inteligence. Povezava na Posebno poročilo Equineta: Pravno urejanje za enakopravno umetno inteligenco: nova vloga za organe za enakost: https://equineteurope.org/wp-content/uploads/2020/06/ai_report_digital.pdf 194 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del Pravno urejanje za enakopravno umetno inteligenco: nova vloga za organe za enakost 57 Zaključki in priporočila A) Priporočila organom za enakost A1 Organi za enakost naj vzpostavijo ekipo, ki bo skrbela, da je organ seznanjen z najnovejšim razvojem na področju UI. Primarna odgovornost ekipe naj bo razumeti širino uporabe sistemov UI v posamezni državi, njihov vpliv na enako obravnavanje in način, na katerega se diskriminacija lahko pojavi. A2 Da bi to ekipo podpirali ali delovali kot njen del, naj organi za enakost razmislijo o zaposlitvi znanstvenikov s področja obdelave podatkov ali drugih strokovnjakov, ki bi pomagali pri razumevanju kompleksnosti novih tehnologij. A3 Organi za enakost naj začnejo z javnimi poizvedbami (ali z »desktop« raziskovanjem javno dostopnih informacij), s čimer bodo začeli proces razumevanja načinov, na katere se UI v njihovih državah uporablja in lahko potencialno vpliva na načelo enakosti in nediskriminacije. Pri tem lahko organi za enakost za pomoč zaprosijo regulatorje in/ali akademike. Vendar kot obrazloženo v priporočilu B1 spodaj, so nacionalne vlade tiste, ki imajo primarno odgovornost za zagotavljanje ustrezne transparentnosti javne rabe sistemov UI, ki omogoča učinkovito spremljanje UI in zaščito družbe pred diskriminatornimi učinki UI sistemov. A4 Organi za enakost naj opravijo analizo pravnih 'vrzeli', da bi razumeli, kako se lahko sisteme UI uravnava z namenom preprečevanja diskriminacije, podpiranja enakega obravnavanja v lokalnih pravnih sistemih, ter da bi identificirali morebitno potrebo po zakonodajnih in administrativnih reformah na lokalni ali evropski ravni. A5 Organi za enakost naj razmislijo o potrebi po specifičnih protokolih o človekovih pravicah ali novih pravnih forumih, kot so specializirana sodišča, ki bi naslovili vprašanja, povezana z enako obravnavo, nediskriminacijo in UI. A6 Kot del procesa, opisanega v priporočilih A3, A4 in A5, naj organi za enakost proučijo svoje mandate, da bi zagotovili, da imajo zadostna in smiselna pooblastila in pristojnosti za naslavljanje novih izzivov, ki jih prinaša UI in njen vpliv na načelo nediskriminacije. 57 Robin Allen QC in Dee Masters (2020) Regulating for an Equal AI: A New Role for Equality Bodies. Meeting the new challenges to equality and non-discrimination from increased digitisation and the use of Artificial Intelligence. Brussels: EQUINET. Glej str. 21-26 18 Dodatek: umetna inteligenca 195 A7 Povezano s priporočilom A6, naj organi za enakost prav tako proučijo finančne in logistične vire, ki jih potrebujejo za opravljanje nalog, omenjenih v tem poročilu. A8 Organi za enakost naj zgoraj omenjeno analizo pravnih »vrzeli« uporabijo kot »odskočno desko« za spodbujanje potrebnih ukrepov države, npr. za: • povečanje obsega nacionalne protidiskriminacijske zakonodaje in zakonodaje na področju človekovih pravic tako, da bo pokrivala vse zaščitene osebne okoliščine ter področje vseh dobrin in storitev (glej priporočila A4 in A5); • spremembo mandata organa za enakost, ki bo omogočila izvajanje vseh nalog, ki jih bo ta identificiral (glej priporočilo A6); • povečanje logističnih in finančnih virov organov za enakost, da se bodo ti lahko soočili z identificiranimi izzivi (priporočilo A7). A9 Organi za enakost naj imajo vodilno vlogo pri razvoju in razširjanju evropskih in nacionalnih etičnih načel ter strategij za usmerjanje implementacije veljavne zakonodaje in naslavljanje izzivov, ki jih na predmetnem področju prinaša UI. A10 Organi za enakost naj posameznikom, delavcem, NVO, podjetjem, sindikatom in celo vladam zagotavljajo ključne informacije o sistemih UI in njihovem učinku na enako obravnavanje in nediskriminacijo; objavljajo naj obrazložitvene vodiče, ki bodo razložili, kako se veljavna zakonodaja lahko uporabi za naslavljanje diskriminatornih algoritmov in kako se UI lahko uporablja v korist skupnosti, ne da bi povzročala diskriminacijo. A11 Organi za enakost naj razmislijo o vodenju testnih primerov ali primerov strateške litigacije, s katerimi bi izpodbijali uporabo diskriminatornih sistemov UO. S tem bodo nudili podporo prizadetim posameznikom kot tudi dejansko in jasno pokazali regulatorno izvrševanje načela enakosti in nediskriminacije. A12 Organi za enakost naj začnejo in izvedejo usklajen pristop k sodelovanju z vsemi relevantnimi regulatorji, ker diskriminatorni sistemi UI vplivajo na številna področja, ki so v pristojnosti drugih regulatorjev, npr. finance, varstvo podatkov, zdravje in varnost ter varnost izdelkov. A13 Organi za enakost naj razvijejo izobraževanja in programe usposabljanja za organizacije in splošno javnost, ki se bodo osredotočali na človekove pravice in učinek sistemov UI na enako obravnavanje. A14 Organi za enakost naj vzpostavijo kontrolni seznam (checklist), vsebovan v 6. poglavju poročila, ki omogoča identifikacijo diskriminatornih učinkov sistemov UI. A15 Organi za enakost naj sodelujejo z akademiki in podobnimi skupinami strokovnjakov, da bi prispevali k razvoju in razširjanju znanja o UI, ki nastaja v okviru EU in Sveta Evrope. A16 Organi za enakost naj sodelujejo s fakultetami in nacionalnimi univerzami ter drugimi raziskovalnimi institucijami, da bi zagotovili, da usposabljanje programerjev algoritmov vključuje njihovo razumevanje enakega obravnavanja. A17 Organi za enakost naj prav tako sodelujejo v pobudah za standardizacijo, da bi zagotovili razumevanje in uporabo evropskih konceptov enakega obravnavanja. 196 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del B) Priporočila državam in sorodnim državnim organom B1 Državni organi naj zagotavljajo večjo transparentnost uporabe sistemov UI s celovitim in sistematičnim kartiranjem različnih uporab teh sistemov na območju posamezne države. Rezultati takšnega kartiranja naj bodo javni in naj predstavljajo prvi korak k zagotavljanju povečane transparentnosti uporabe sistemov UI. Državni organi naj razvijejo podrobne predloge za vzpostavitev pravnih zahtev transparentnosti, npr. z vzpostavitvijo registrov javne uporabe UI. Tovrstna večja transparentnost naj dopolnjuje in hkrati deluje vzporedno z zahtevami GDPR, ki prav tako regulira uporabo algoritmov, vendar pa je z vidika enakega obravnavanja pravno relevantna zgolj, če je zagotovljena dovoljšna mera transparentnosti sistemov UI. Državni organi naj prav tako zagotovijo, da mednarodna trgovinska pravila glede digitalne ekonomije ne bodo zmanjševala transparentnosti. B2 Državni organi v državah članicah EU in Svet Evrope naj opravijo analizo pravnih »vrzeli«, da bodo razumeli, kako se sisteme UI lahko uravnava, da se s tem varuje človekove pravice, upoštevajoč načelo enakosti in nediskriminacije, ter da identificirajo potrebe po lokalnih zakonodajnih in administrativnih reformah ter po novi zakonodaji na ravni EU. Državni organi naj se pri tem obrnejo na organe za enakost in jim z dodelitvijo ustreznih sredstev omogočijo, da opravijo lastno analizo pravnih »vrzeli«, ki se bo osredotočala na učinek sistemov UI na enako obravnavanje in nediskriminacijo (povezano s priporočilom A8). B3 Skladno s priporočilom A6 naj državni organi podpirajo organe za enakost pri proučevanju njihovih mandatov in zagotovijo, da imajo ti primerne in smiselne pristojnosti in pooblastila za naslavljanje novih izzivov, ki jih prinaša UI. B4 Skladno s priporočilom A7 morajo državni organi zagotoviti, da imajo organi za enakost ustrezne in stabilne vire za opravljanje nalog, ki jih omenja to poročilo. Kolikšne logistične in finančne vire za opravljanje teh nalog potrebujejo, naj identificirajo organi za enakost sami. B5 Državni organi naj razvijejo in omogočijo medinstitucionalne strukture za sodelovanje organov za enakost z drugimi relevantnimi regulatorji, ker diskriminatorni učinki sistemov UI vplivajo na različna področja, kot so finance, varstvo podatkov in varnost izdelkov, ki so v pristojnosti različnih regulatorjev. To priporočilo je povezano s priporočilom A12. B6 Državni organi naj zagotovijo, da bo kurikulum za usposabljanje računalniških znanstvenikov, inženirjev in drugih profilov, povezanih z razvojem sistemov UI, vseboval module, osredotočene na vidik standardov človekovih pravic in enakega obravnavanja pri razvoju in uporabi sistemov UI. 18 Dodatek: umetna inteligenca 197 C) Priporočila Equinetu, Evropski uniji in Svetu Evrope C1 Equinet, EU in Svet Evrope naj sodelujejo pri spodbujanju in omogočanju organom za enakost, da bodo polno seznanjeni z načini, na katere se protidiskriminacijska zakonodaja in zakonodaja na področju varstva osebnih podatkov lahko uporabi za nadzor nad diskriminatornimi in neetičnimi sistemi UI. C2 EU in Svet Evrope naj zagotovita, da bodo Equinet in njegovi člani redno vključeni v relevantne strokovne skupine ter pravne in politične (policy) forume, namenjene razvoju in razširjanju znanja, povezanega z UI, po Evropi. To priporočilo dopolnjuje priporočilo C1. C3 Equinet naj razmisli o usklajevanju svojega članstva pri specifičnih tematskih pregledih uporabe sistemov UI na evropski ravni. Na primer, en organ za enakost bi se lahko osredotočil na uporabo algoritmov pri zaposlovanju, drugi pa bi se osredotočali na druge sektorje, npr. na industrijo finančnih storitev. C4 EU in Svet Evrope naj sodelujeta z nacionalnimi oblastmi v posameznih državah članicah z namenom zagotoviti, da je neodvisni nadzor nad diskriminatornimi učinki sistemov UI, ki ga izvajajo organi za enakost, ustrezno in stabilno financiran ter da so organi za enakost opremljeni z dovolj širokimi pooblastili in pristojnostmi za naslavljanje novih izzivov, ki jih prinaša UI. To priporočilo je povezano s priporočili A6 in A7. C5 Ko bosta EU in Svet Evrope proučevala potrebe po specifični evropski zakonodaji ali specifičnih protokolih človekovih pravic za naslavljanje problematičnih učinkov sistemov UI, naj v proces aktivno vpleteta organe za enakost in se z njimi posvetujeta. To priporočilo je povezano s priporočilom A8. C6 EU in Svet Evrope naj v državah članicah spodbujata in aktivno podpirata razvoj izobraževanj in programov usposabljanja za organizacije in splošno javnost, namenjene razumevanju učinkov sistemov UI na človekove pravice in enako obravnavanje. Ta izobraževanja in programi naj se naslanjajo na ekspertizo organov za enakost. C7 EU (in države izven EU) morajo zagotoviti, da mednarodna trgovinska pravila glede digitalne ekonomije na nikakršen način ne ovirajo varstva načela enakosti in odprave diskriminacije, npr. da bi oteževala ali onemogočila dovoljšno transparentnost sistemov UI. 198 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del 18.4 Prispevek Zagovornika k nacionalnemu programu spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence Razširjanje uporabe sistemov umetne inteligence, ki lahko prispeva k izboljšanju kakovosti življenja ljudi, s seboj prinaša tudi že dokazana tveganja za človekove pravice. Pri tem se kot eden ključnih kaže vidik potencialnih kršitev prepovedi diskriminacije. Skladno z 21. členom Zakona o varstvu pred diskriminacijo se je Zagovornik odzval na Nacionalni program spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence v Republiki Sloveniji do leta 2025 in priporočil: 1. v okviru strateškega cilja »6.2 Izobraževanje in krepitev človeških virov«: • da pripravljavec sprejme ukrepe za zagotavljanje pravičnejšega dostopa do izobraževanja ranljivih skupin in ljudi s posebnimi potrebami; • dodatno obrazloži, kako bo UI vplivala na zagotavljanje enakosti spolov; 2. v okviru strateškega cilja »6.6. Okrepitev varnosti z uporabo UI« omeni tudi potencial UI za odkrivanje in preprečevanje širjenja spletnih sovražnih in nestrpnih vsebin, ob upoštevanju drugih temeljnih pravic; 3. v obrazložitvi strateških ciljev »6.7 Povečanje zaupanja javnosti v UI« in/ali »6.8 Zagotovitev ustreznega pravno etičnega okvira« posebej osvetli vprašanje tveganja za diskriminacijo pri razvoju in uporabi UI; 4. v okviru strateškega cilja »6.4 Uvedba referenčnih UI rešitev v gospodarstvo in družbo« in pripadajočega ukrepa »4.8 Podpora izobraževanju in ozaveščanju podjetij in javnih organizacij o zagotavljanju pravnega in etičnega okvira pri razvoju, uvajanju in uporabi UI« nameni posebno pozornost vprašanju varstva pred diskriminacijo. 18 Dodatek: umetna inteligenca 199 UTEMELJITEV STROKOVNE SLUŽBE ZAGOVORNIKA K PRIPOROČILU ŠT. 382-3/2021/1 1. Zagovornik pripravljavcu NpUI priporoča, da v okviru strateškega cilja »6.2 Izobraževanje in krepitev človeških virov«: • a pripravljavec sprejme ukrepe za zagotavljanje pravičnejšega dostopa do izobraževanja ranljivih skupin in ljudi s posebnimi potrebami; • dodatno obrazloži, kako bo UI vplivala na zagotavljanje enakosti spolov. Zagovornik pozdravlja, da NpUI izrecno izpostavlja nekatera specifična področja, na katerih lahko uporaba rešitev, ki temeljijo na UI, pomembno prispeva k izboljšanju manj ugodnega položaja pripadnikov ranljivih skupin. Ti so v manj ugodnem položaju pogosto zaradi svojih osebnih okoliščin (npr. invalidnost, starost, družbeni položaj, premoženjsko stanje, spol), naloga državnih organov pa je, da z različnimi ukrepi na svojih delovnih področjih ustvarjajo pogoje za enako obravnavanje vseh oseb, ne glede na te osebne okoliščine.58 NpUI v okviru strateškega cilja »6.2 Izobraževanje in krepitev človeških virov« posebej izpostavlja, da bo podpora vseživljenjskemu izobraževanju o UI tudi za ranljivejše skupine in osebe s posebnimi potrebami prispevala k zmanjšanju njihove socialne in digitalne izključenosti. Poleg tega dokument navaja, da bo uporaba UI v izobraževanju omogočila pravičnejši dostop do izobraževanja ranljivim skupinam in osebam s posebnimi potrebami, saj bo UI omogočila prilagajanje izobraževalnih virov in metod individualnim potrebam posameznika.59 Navedene prednosti UI so izjemno pomembne tudi v kontekstu uresničevanja t.i. ciljev trajnostnega razvoja (CTR; ang. Sustainable Development Goals) v okviru Agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030. Ti se izrecno osredotočajo tako na vprašanje vključujočega in pravičnega izobraževanja za vse (CTR 4), kot tudi na vprašanje zmanjševanja neenakosti med državami in znotraj njih (CTR 10).60 Nekatere študije so tako npr. že pokazale, kako je UI prispevala, da je izobraževalni sektor postal vključujoč in dostopen za osebe z različnimi vrstami oviranosti. Pri tem je uporaba UI pozitivno vplivala na učence s posebnimi potrebami in tudi na izobraževalne institucije v smislu ustvarjanja vključujočih pedagoških pristopov.61 Medtem ko NpUI upravičeno navaja zgoraj omenjene prednosti uvajanja UI v izobraževanju, pa izkoriščanje teh prednosti ni jasno razvidno iz predvidenih ukrepov v okviru predmetnega strateškega cilja. Zagovornik pripravljavcu NpUI zato priporoča razmislek o oblikovanju dodatnih ukrepov, ki bi se osredotočili izrecno na izkoriščanje potenciala UI za izboljšanje dostopa do kakovostnega izobraževanja ranljivim skupinam v manj ugodnem položaju ter za zmanjševanje možnosti njihove socialne in digitalne izključenosti. 58 14. člen Zakona o varstvu pred diskriminacijo 59 NpUI, str. 29-30. 60 https://sdgs.un.org/goals 61 Glej npr. Shalini Garg in Shipra Sharma (2020) Impact of Artificial Intelligence in Special Need Education to Promote Inclusive Pedagogy. International Journal of Information and Education Technology, 10(7), str. 523-527. 200 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del Poleg zgoraj navedenega osnutek NpUI izpostavlja tudi potencialni vpliv UI na zagotavljanje enakosti spolov. To tematiko med drugim naslavlja tudi posebno poročilo UNESCA, ki se osredotoča na ugotovitve, izhajajoče iz strukturiranega globalnega dialoga o vlogi UI pri uresničevanju enakih možnosti žensk in moških.62 Vendar pa iz osnutka NpUI v tem delu ni jasno razvidno, na kakšen način naj bi UI v kontekstu izobraževanja pripomogla k zagotavljanju enakosti spolov, ki sicer prav tako predstavlja samostojen cilj trajnostnega razvoja (CTR 5). Zagovornik zato priporoča, da pripravljavec v okviru tega strateškega cilja poda tudi obrazložitev omenjenega učinka UI. 2. Zagovornik pripravljavcu NpUI priporoča, da v okviru strateškega cilja »6.6. Okrepitev varnosti z uporabo UI« omeni tudi potencial UI za odkrivanje in preprečevanje širjenja spletnih sovražnih in nestrpnih vsebin, ob upoštevanju drugih temeljnih pravic. Uporaba sistemov UI na področju zagotavljanja varnosti prinaša številne prednosti pri zagotavljanju učinkovitejšega preprečevanja, odkrivanja in odzivanja na različna kazniva ravnanja, ki ogrožajo varnost posameznika in skupnosti. Hkrati uporaba UI na tem področju upravičeno sproža tudi številna vprašanja, povezana s tveganji za človekove pravice, zlasti z vidika prepovedi diskriminacije. To je npr. delno pripoznano tudi v novejši slovenski zakonodaji. Nedavno sprejeti Zakon o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (ZVOPOKD), tako npr. v 4. členu prepoveduje oblikovanje profilov v okviru avtomatizirane ali drugačne obdelave posebnih vrst osebnih podatkov, ki ima za posledico diskriminacijo posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki. Na priporočilo Zagovornika63 je bilo v 49. členu ZVOPOKD določeno, da se mora ocena učinka obdelave osebnih podatkov z vidika tveganj za človekove pravice (zlasti zaradi uporabe novih tehnologij) opraviti predvsem glede prepovedi diskriminacije. Zagovornik v tem oziru pozdravlja, da NpUI v okviru strateškega cilja »6.6 Okrepitev varnosti z uporabo UI«64 kot poseben ukrep predvideva tudi izvedbo pilotnih projektov zakonite in etično skladne uporabe in uvedbe metod UI pri odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj (ukrep 6.3). NpUI v okviru predmetnega strateškega cilja predstavi več načinov uporabe UI na varnostnem področju, npr. samodejno prepoznavo obrazov (ki lahko sicer dokazano predstavlja tveganje z vidika prepovedi diskriminacije), napovedovalne modele za oceno tveganj kaznivih dejanj, namensko analizo multimedijskih vsebin in namensko analizo javno dostopnih virov. 62 UNESCO (2020) Artificial Intelligence And Gender Equality - Key Findings Of UNESCO’s Global Dialogue, dostopno na: https://en.unesco.org/system/files/artificial_intelligence_and_gender_equality.pdf. 63 Priporočilo je dostopno na http://www.zagovornik.si/wp-content/uploads/2020/06/Priporocila_Zagovornika_ ZVOPPOKD_P.pdf. 64 NpUI, str. 42 18 Dodatek: umetna inteligenca 201 Zlasti v kontekstu teh dveh načinov uporabe UI na varnostnem področju pa Zagovornik izpostavlja vprašanje odkrivanja sovražnih, nestrpnih in diskriminatornih spletnih vsebin, ki jih NpUI na tej točki ne omenja. Takšne vsebine, ki sodijo v polje t.i. sovražnega govora, lahko pomenijo tudi pozivanje k diskriminaciji, ki ga določa 10. člen ZVarD in pomeni prepovedano obliko diskriminacije. Problematika spletnega sovražnega govora, ki ima velik potencial, da vodi v dejansko nasilje (t.i. kazniva dejanja iz sovraštva, ang. hate crime), pa tudi različne oblike dejanske diskriminacije, predstavlja resen družbeni problem, na katerega učinkovitega odgovora še nimamo – niti v pravnem niti v operativnem smislu. Številne organizacije zato v tem kontekstu izpostavljajo potencial UI za identificiranje tovrstnih spletnih vsebin. Center za regulacijo v Evropi (CERRE) v posebnem poročilu predstavlja neizkoriščen potencial UI za odkrivanje spletnega sovražnega govora, pri čemer opozarja na potrebo po spoštovanju celotnega spektra človekovih pravic (npr. pravice do zasebnosti ali do svobode izražanja), ki bi lahko bile postavljene pod vprašaj v primeru uporabe, bodisi preširokih bodisi preozkih UI modelov odkrivanja sovražnega govora.65 Nadalje posebno poročilo Agencije EU za temeljne pravice (FRA) poroča o orodju, temelječem na UI, ki ga neimenovana javna agencija uporablja za boj proti kaznivim dejanjem iz sovraštva.66 Orodje analizira vzorce spletnega sovražnega govora in prikazuje, katere družbene skupine so najbolj ogrožene. Čeprav se orodje osredotoča na identificiranje potencialnih žrtev in ne storilcev, pa FRA poroča, da ga organi pregona uporabljajo tudi za to, da ponudnikom spletnih storitev (družabnih omrežij) pošljejo prošnje o informacijah o uporabnikih, proti katerim želijo uvesti kazenske preiskave. Upoštevajoč navedeno, Zagovornik pripravljavcu NpUI priporoča, da v okviru predmetnega poglavja med načine uporabe UI za zagotavljanje varnosti na ustrezen način, umesti tudi uporabo UI za odkrivanje, preprečevanje in naslavljanje spletnih sovražnih, nestrpnih in diskriminatornih vsebin, pri tem pa izpostavi tudi pomen spoštovanja drugih temeljnih pravic pri takšni uporabi AI. 65 CERRE (2019) Artificial Intelligence And Online Hate Speech, Issue Paper, dostopno na: file:///C:/Users/samon/ Downloads/CERRE_Hate-Speech-and-AI_IssuePaper.pdf 66 FRA (2020) Getting The Future Right Artificial Intelligence And Fundamental Rights, str. 36, dostopno na: https://fra.europa.eu/sites/default/files/fra_uploads/fra-2020-artificial-intelligence_en.pdf 202 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del 3. in 4. (vsebinsko povezani priporočili) Zagovornik pripravljavcu NpUI priporoča, da: • v obrazložitvi strateških ciljev »6.7 Povečanje zaupanja javnosti v UI« in/ali »6.8 Zagotovitev ustreznega pravno etičnega okvira« posebej osvetli vprašanje tveganja za diskriminacijo pri razvoju in uporabi UI; • v okviru strateškega cilja »6.4 Uvedba referenčnih UI rešitev v gospodarstvo in družbo« in pripadajočega ukrepa »4.8 Podpora izobraževanju in ozaveščanju podjetij in javnih organizacij o zagotavljanju pravnega in etičnega okvira pri razvoju, uvajanju in uporabi UI« nameni posebno pozornost vprašanju varstva pred diskriminacijo. Uporaba UI že danes močno vpliva na življenje v sodobni družbi, v prihodnosti pa se bo ta vpliv še povečeval. Kot je na spletni konferenci »Etika in človekove pravice pri razvoju in uporabi umetne inteligence«,67 ki jo je 9. 2. 2021 organiziral MJU s partnerji, poudaril minister Boštjan Koritnik, naj bi UI predstavljala ključen potencial za odziv na krizo nalezljive bolezni COVID-19. Tehnologije, ki temeljijo na uporabi UI, se uporabljajo za komunikacijo, delo in odločanje na skoraj slehernem področju družbenega življenja ter vplivajo na položaj in pravice vsakega posameznika. Nedavno obširno poročilo Agencije EU za temeljne pravice (FRA) izpostavlja, da z vidika tveganj za človekove pravice in temeljne svoboščine v kontekstu UI prav področje varstva pred diskriminacijo predstavlja ključno temo.68 UI namreč ustvarja človek, ki lahko vanjo zavedno ali nezavedno preslikava svoje predsodke in stereotipe, bodisi z uporabo pristranskih, nepopolnih ali nereprezentativnih podatkov bodisi z ustvarjanjem diskriminatornih algoritmov. Posebno poročilo UNESCA poudarja, da so »algoritmične napake /…/ nenazadnje človeške napake, ki odsevajo prioritete, vrednost in omejitve tistih, ki lahko vplivajo na oblikovanje tehnologij«.69 Pri tem lahko UI negativno vpliva na pravice najbolj ranljivih oseb z določenimi osebnimi okoliščinami. Posebna ekspertna skupina na visoki ravni, ki jo je ustanovila Evropska komisija (EK), je aprila 2019 objavila Etične smernice za zaupanja vredno umetno inteligenco,70 v katerih je spoštovanje načel nediskriminacije, raznolikosti in pravičnosti izpostavila kot temeljna načela, v skladu s katerimi bi morali urediti področje UI. Ta načela na različnih mestih, a ne neposredno v zvezi z vprašanjem zagotavljanja učinkovitega varstva pred diskriminacijo, omenja tudi NpUI. Etični vidiki uporabe in razvoja umetne inteligence na ravni EU (še) ali mednarodni ravni še niso izrecno pravno regulirani, prav tako je tovrstna regulacija izjemno redka ali pa popolnoma odstotna tudi na nacionalnih ravneh. Pred nastopom svojega mandata je takrat še kandidatka za predsednico EK Ursula von der Leyen v smernicah za delo EK v obdobju 2019–2024 izpostavila, da bo EK v sodelovanju z deležniki oblikovala skupne standarde za uporabo sodobnih digitalnih tehnologij, prav tako pa je izrecno napovedala, da bo EK v sprejem predlagala zakonodajo za koordiniran evropski pristop k človeški in etični dimenziji posledic uporabe umetne inteligence.71 67 Posnetek dostopen na https://www.youtube.com/watch?v=SUbnLOvdMU0 68 FRA (2020) Getting The Future Right Artificial Intelligence And Fundamental Rights, str. 68. 69 UNESCO (2020) Artificial Intelligence And Gender Equality - Key Findings Of UNESCO’s Global Dialogue, str. 6. 70 https://ec.europa.eu/newsroom/dae/document.cfm?doc_id=60438 71 Ursula von der Leyen (2019) A union that strives for more – My agenda for Europe, str. 13, dostopno na: https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/political-guidelines-next-commission_en_0.pdf 18 Dodatek: umetna inteligenca 203 Septembra 2020 je predsednica von der Leyen v svojem letnem nagovoru o stanju v Uniji poudarila, da želi EK vzpostaviti pravila o umetni inteligenci, ki bodo v središče postavila človeka, da algoritmi ne smejo predstavljati nerazvozljive črne škatle ter da morajo v primeru napak pri uporabi umetne inteligence obstajati jasna pravila.72 V prvem koraku je EK 19. februarja 2020 izdala Belo knjigo o umetni inteligenci (v nadaljevanju: Bela knjiga),73 ki odpira ključne teme in vprašanja, ki zaznamujejo prizadevanja EK za pravno ureditev področja umetne inteligence. Pri tem Bela knjiga z ozirom na tveganja za človekove pravice na področju razvoja in uporabe umetne inteligence poleg varstva osebnih podatkov izrecno in obširno naslavlja pomen varstva pred diskriminacijo. Predstavlja načine, na katere lahko uporaba tehnologij z umetno inteligenco vodi v neupravičeno neenako obravnavanje posameznikov, zlasti tistih iz najbolj ranljivih skupin. Bela knjiga predpostavlja, da bo morala prihodnja regulacija umetne inteligence vzpostaviti »ekosistem zaupanja«, ki bo posameznikom vlil zaupanje v uporabo tovrstnih tehnologij, njihove pravice postavil v središče regulatornih dejavnosti, razvijalcem in uporabnikom umetne inteligence pa zagotovil pravno varnost. Evropski parlament (EP) je ena bolj dejavnih evropskih institucij na področju prizadevanj za etično, zakonito in pravično rabo UI, ki bo zaupanja vredna in osredotočena na človeka. Tako je EP nedavno sprejel Resolucijo Evropskega parlamenta, 20. oktobra 2020, s priporočili Komisiji o okviru za etične vidike umetne inteligence, robotike in sorodne tehnologije,74 ki ji je priložen tudi konkreten predlog zakonodajnega akta. Resolucija področju varstva pred diskriminacijo v kontekstu uporabe tehnologij UI posveča posebno pozornost, kot tudi s tem povezanim elementom zgoraj omenjenih etičnih smernic, ki so neposredno ali posredno povezani z izzivom zagotavljanja nediskriminatorne UI. Resolucija tako med drugim poudarja, da bi morali sistemi UI uporabljati le kakovostne in nepristranske podatke ter »razložljive in nepristranske algoritme« ter da je treba zato za uresničevanje varstva pred diskriminacijo zagotoviti tudi ustrezne nadzorne mehanizme, ki bodo diskriminacijo preprečevali in odpravljali tako v fazi razvoja kot uporabe. * Z vidika Zagovornikovega področja delovanja se vprašanje etične, zakonite in pravične uporabe UI osredotoča na skladnost razvoja in uporabe UI s protidiskriminacijsko zakonodajo, ki sodi v širši okvir prava človekovih pravic. Na predhodno omenjeni spletni konferenci75 je več slovenskih strokovnjakov s področja UI izpostavilo, da pravnega vakuma na področju regulacije UI sicer ni, obstajajo pa pravne praznine v določenih segmentih, ki izvirajo iz nepopolnih in fragmentiranih predpisov, ki ne omogočajo učinkovitega varovanja človekovih pravic. Prav tako je več govorcev izpostavilo, da zaradi tega nezavezujoča etična načela ne bodo mogla rešiti nastalih izzivov ter da bo za to treba pravno urejanje. Prizadevanja za oblikovanje zavezujočega mednarodnopravnega instrumenta, ki bi zagotovil najnižje standarde za naslavljanje tveganj za človekove pravice v kontekstu UI, potekajo tudi v okviru ad hoc skupine Sveta Evrope za UI (CAHAI), ki ji predseduje predstavnik Slovenije. 72 Ursula von der Leyen (2020) State of the Union Address, dostopno na: https://ec.europa.eu/commission/ presscorner/detail/en/SPEECH_20_1655 73 https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/commission-white-paper-artificial-intelligence-feb2020_sl.pdf 74 https://www.europarl.europa.eu/doceo/document/TA-9-2020-0275_SL.html 75 Posnetek dostopen na https://www.youtube.com/watch?v=SUbnLOvdMU0 204 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del Podobno ugotavlja tudi posebno poročilo Evropske mreže organov za enakost – Equinet,76 katere aktivni član je tudi Zagovornik. Protidiskriminacijsko pravo na ravni EU in na nacionalnih ravneh obstaja in se že uporablja, njegovo spoštovanje pa je treba zagotoviti tudi v kontekstu razvoja in uporabe UI. Vendar pa je z nadaljnjo regulacijo področja UI potrebno zagotoviti, da se bo že obstoječe pravo lahko učinkovito uporabljalo in uveljavljalo tudi v odnosu do tehnologij UI.77 Equinetovo poročilo je nastalo v kontekstu, ko je UI z vidika varstva pred diskriminacijo še vedno skopo raziskano področje, s katerim se podrobneje ukvarjajo le redki organi za enakost. Hkrati se pred temi organi (pa tudi drugimi sorodnimi neodvisnimi organi ali sodišči) lahko znajdejo primeri domnevne diskriminatornosti konkretne uporabe sistemov, ki temeljijo na uporabi UI. Z vidika zagotavljanja učinkovitega varstva pred diskriminacijo mora biti zato področje UI (tudi pravno) urejeno na način, ki bo omogočal takšno učinkovito varstvo. Poročilo Equineta prikazuje, da tveganja kršitev prepovedi diskriminacije v kontekstu (vse bolj razširjene) uporabe sistemov UI niso zgolj potencialna, temveč tudi dokazano obstoječa in dejanska. Poročilo podrobno predstavi nekatere z vidika nediskriminacije sporne konkretne uporabe sistemov UI na različnih področjih družbenega življenja v različnih evropskih državah.78 Prav tako poročilo predstavi sodne in kvazi-sodne primere (ki so sicer zaenkrat zelo redki) iz Velike Britanije, Nizozemske in Finske, v katerih je bila ugotovljena diskriminatornost sistemov UI (med drugim tudi zaradi pomanjkanja transparentnosti delovanja teh sistemov).79 Sestavni del Equinetovega poročila so tudi področna priporočila različnim akterjem, vključno z državami oziroma državnimi oblastmi. Zagovornik na tem mestu izpostavlja naslednja priporočila državam: • državni organi naj zagotavljajo večjo transparentnost uporabe sistemov UI s celovitim in sistematičnim kartiranjem različnih uporab teh sistemov na območju posamezne države. Rezultati takšnega kartiranja naj bodo javni in naj predstavljajo prvi korak k zagotavljanju povečane transparentnosti uporabe sistemov UI. Državni organi naj razvijejo podrobne predloge za vzpostavitev pravnih zahtev transparentnosti, npr. z vzpostavitvijo registrov javne uporabe UI. Tovrstna večja transparentnost naj dopolnjuje in hkrati deluje vzporedno z zahtevami GDPR, ki prav tako regulira uporabo algoritmov, vendar pa je z vidika enakega obravnavanja pravno relevantna zgolj, če je zagotovljena dovoljšna mera transparentnosti sistemov UI. Državni organi naj prav tako zagotovijo, da mednarodna trgovinska pravila glede digitalne ekonomije ne bodo zmanjševala transparentnosti. • Državni organi v državah članicah EU in Svet Evrope naj opravijo analizo pravnih 'vrzeli', da bodo razumeli, kako se sisteme UI lahko uravnava, da se s tem varuje človekove pravice, upoštevajoč načelo enakosti in nediskriminacije, ter da opredelijo 76 Equinet/ Robin Allen QC in Dee Masters (2020) Regulating for an Equal AI: Meeting the new challenges to equality and non-discrimination from increased digitalization and the use of Artificial Intelligence, dostopno na: https://equineteurope.org/wp-content/uploads/2020/06/ai_report_digital.pdf 77 Prav tam, str. 13. 78 Prav tam, str. 33-37, 40-53 in 81-95. 79 Prav tam, str. 106-109. 18 Dodatek: umetna inteligenca 205 potrebe po lokalnih zakonodajnih in administrativnih reformah ter po novi zakonodaji na ravni EU. Državni organi naj se pri tem obrnejo na organe za enakost in jim z dodelitvijo ustreznih sredstev omogočijo, da bodo lahko opravljali analize pravnih 'vrzeli', ki se bo osredotočala na učinek sistemov UI na enakopravno obravnavanje in nediskriminacijo. • Državni organi naj zagotovijo, da bo kurikulum za usposabljanje računalniških znanstvenikov, inženirjev in drugih profilov, povezanih z razvojem sistemov UI, vseboval module, osredotočene na vidik standardov človekovih pravic in enakega obravnavanja pri razvoju in uporabi sistemov UI. * Upoštevajoč navedeno Zagovornik pozdravlja, da osnutek NpUI na različnih mestih opredeljuje nekatera tveganja povezana z varstvom pred diskriminacijo v kontekstu UI. Tako so npr. v okviru ocene prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in nevarnosti80 med slabostmi izpostavljeni pogosto »nedostopni in nekonsistentni podatki, slaba kakovost, pristranskost, pomanjkanje podatkov« ter »neprilagojen zakonodajni okvir na posameznih segmentih uvajanja UI«, med nevarnostmi pa so izpostavljene zlorabe UI, ki vplivajo na zaupanje družbe v UI; nezaželene odločitve zaradi uporabe orodij UI, ki temeljijo na slabih, nereprezentativnih in pristranskih podatkih; ter nejasna odgovornost in pravna regulativa na posameznih področjih uvajanja UI. Prav tako je spodbudno, da osnutek NpUI v nekaterih poglavjih, npr. »6.8 Zagotovitev ustreznega pravno etičnega okvira« tako v obrazložitvi kot z ukrepi naslavlja nekatere teme, povezane z varstvom pred diskriminacijo v kontekstu UI. Vendar pa Zagovornik izpostavlja, da je pristop osnutka NpUI do tem, povezanih z zagotavljanjem varstva pred diskriminacijo, v danem kontekstu fragmentiran in da vprašanje diskriminacije kot bistveno tveganje za človekove pravice v kontekstu UI ni jasno izpostavljeno in obrazloženo.81 V luči zgornjih utemeljitev zato Zagovornik pripravljavcu NpUI priporoča, da v okviru poglavij »6.7 Povečanje zaupanja javnosti v UI« in/ali »6.8 Zagotovitev ustreznega pravno etičnega okvira« posebej predstavi vprašanje tveganja za diskriminacijo pri razvoju in uporabi UI in povezavo tega tveganja z drugimi vidiki UI, predstavljenimi v dokumentu. Poleg tega Zagovornik pripravljavcu priporoča, da v okviru strateškega cilja »6.4 Uvedba referenčnih UI rešitev v gospodarstvo in družbo« nameni poseben poudarek znotraj pripadajočega ukrepa »4.8 Podpora izobraževanju in ozaveščanju podjetij in javnih organizacij o zagotavljanju pravnega in etičnega okvira pri razvoju, uvajanju in uporabi UI« vprašanju varstva pred diskriminacijo in spodbujanju enakega obravnavanja. Zagovornik predlaga, da se to stori, bodisi s spremenjenim besedilom obstoječega ukrepa bodisi z določitvijo novega, dodatnega ukrepa. Izobraževanje subjektov, ki delujejo v katerem koli segmentu cikla UI (od razvoja do uporabe), v zvezi s tveganji, ki jih za področje diskriminacije predstavlja UI, je zelo pomembno. 80 NpUI, str. 24-25 81 Za primerjavo – tveganja s področja varstva osebnih podatkov, prav tako izjemno pomembnega področja človekovih pravic v kontekstu UI, je izrecno poudarjeno in obrazloženo v poglavju »6.5 Vzpostavitev infrastrukture za razvoj in uporabo UI«, NpUI, str. 39. 206 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del Že omenjena raziskava FRA, ki temelji na poglobljenih intervjujih s številnimi predstavniki javnega in zasebnega sektorja, ki se ukvarjajo z razvojem, uvajanjem in uporabo sistemov UI, je pokazala, da se ti načelno sicer zavedajo prepovedi diskriminacije v kontekstu UI, vendar pa pomanjkljivo razumejo tako raznovrstnost in razsežnost potencialne diskriminatornosti UI, kot tudi dejanski obseg obveznosti, ki izhajajo iz protidiskriminacijskega prava in so neposredno uporabne v kontekstu UI.82 82 FRA (2020) Getting The Future Right Artificial Intelligence And Fundamental Rights, str. 70-72 18 Dodatek: umetna inteligenca 207 19 KRATICE IN OKRAJŠAVE CDADI Usmerjevalni odbor Sveta Evrope za nediskriminacijo, raznolikost in vključevanje COVID-19 Koronavirusna bolezen CSD Centri za socialno delo Državni zbor Državni zbor Republike Slovenije DZ Družinski zakonik ECRI Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti EGP Evropski gospodarski prostor EIGE Evropski inštitut za enakost spolov EK Evropska komisija EKČP Evropska konvencija o človekovih pravicah ENNHRI Evropska mreža nacionalnih institucij za človekove pravice EP Evropski parlament Equinet Evropska mreža organov za enakost ESČP Evropsko sodišče za človekove pravice ESS Evropski socialni sklad EU Evropska unija FRA Agencija Evropske unije za temeljne pravice FRP Platforma za temeljne pravice FURS Finančna uprava Republike Slovenije HLG Skupina na visoki ravni za nediskriminacijo, enakost in raznolikost INACH Mednarodna mreža za boj proti spletnemu sovraštvu KOPI Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov KZ-1 Kazenski zakonik LGBTI+ Lezbijke, geji, biseksualne, transspolne in interspolne osebe ter osebe z drugimi spolno nenormativnimi identitetami Listina Listina Evropske unije o temeljnih pravicah MDDSZ Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti MF Ministrstvo za finance MGRT Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo MIZŠ Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport MJU Ministrstvo za javno upravo MK Ministrstvo za kulturo 208 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del MKČP Medresorska komisija za človekove pravice MKGP Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano MKPI Konvencija o pravicah invalidov MNZ Ministrstvo za notranje zadeve MOP Ministrstvo za okolje in prostor MORS Ministrstvo za obrambo MP Ministrstvo za pravosodje MZ Ministrstvo za zdravje MzI Ministrstvo za infrastrukturo MZZ Ministrstvo za zunanje zadeve NHRI Nacionalna institucija za človekove pravice NIJZ Nacionalni inštitut za javno zdravje NPUR Nacionalni program ukrepov za Rome NSIOS Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije NVO Nevladne organizacije OVSE Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi OZN Organizacija Združenih narodov RS Republika Slovenija SE Svet Evrope SIFOROMA Nacionalna platforma za Rome SPIRIT Slovenija Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije SSRS Stanovanjski sklad Republike Slovenije SZ-1E Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona SŽP Svet za ženske na podeželju TIRS Tržni inšpektorat Republike Slovenije UI Umetna inteligenca UN Urad Vlade Republike Slovenije za narodnosti UNHCR Urad Visokega komisarja Združenih narodov za begunce UOIM Urad vlade za oskrbo in integracijo migrantov UPP Univerzalni periodični pregled Upravno sodišče Upravno sodišče Republike Slovenije Ustavno sodišče Ustavno sodišče Republike Slovenije VKČP Visoka komisarka Združenih narodov za človekove pravice 19 Kratice in okrajšave 209 Zagovornik Zagovornik načela enakosti ZAID Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti ZDPIDŠ Zakon o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa ZDPZP Zakon o davku od prometa zavarovalnih poslov ZDRS Zakon o državljanstvu Republike Slovenije ZDT-1 Zakona o državnem tožilstvu ZIUOPDVE Zakonu o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 ZIUOPOK Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev ZIUZEOP Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo ZMed Zakon o medijih ZOA Zakon o osebni asistenci ZPIZ-2 Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZPlaSSIED Zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih ZPZ Zakon o partnerski zvezi ZRomS-1 Zakon o romski skupnosti ZRSZ Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje ZSVI Zakon o socialnem vključevanju invalidov ZUNEO Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja ZUP Zakon o splošnem upravnem postopku ZUS-1 Zakon o upravnem sporu ZUSZJ Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika ZVarD Zakon o varstvu pred diskriminacijo ZVOP Predlog Zakona o varstvu osebnih podatkov ZZUOOP Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 ZZUSUDJZ Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) 210 Zagovornik načela enakosti – Redno letno poročilo 2020 – prvi del 19 Kratice in okrajšave 211 Redno letno poročilo Zagovornika načela enakosti za leto 2020 – prvi del Izdajatelj Zagovornik načela enakosti Republike Slovenije Zanj Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti Uredila mag. Karmen Merlov Pri pripravi vsebine so sodelovali Miha Lobnik, mag. Karmen Merlov, dr. Neža Kogovšek Šalamon, mag. Jelena Aleksić, Samo Novak, dr. Matevž Kokol, Nevenka Prešlenkova, Mitja Blažič, Boštjan Vernik Šetinc, Sergeja Oštir, Mojca Šmid, Aljoša Gadžijev, Danilo Hovnik, Nika Stroligo Urankar, David Kovič, Majda Hostnik, Črt Kaker, Denis Vičič Pri izvedbi poročila so sodelovale Katja Grubar, Maja Rangus, Urška Osterc Fotografije Arhiv Zagovornika načela enakost, če ni drugače navedeno Lektura Umetnost besede, Jasmina Spahalić, s. p. Avtor celostne grafične podobe Luka Pajntar, kaloop.si Prelom in priprava na tisk Blaž Rat, IDEJA.si Tisk CICERO, Begunje, d.o.o. Število izvodov 750 Ljubljana, 2021 Uporaba vsebine poročila je dovoljena z navedbo vira. Uporabljen slovnični spol v poročilu se nanaša na kateri koli spol. Publikacija je brezplačna in dostopna vsem. Redna letna in posebna poročila Zagovornika načela enakosti so objavljena na spletni strani www.zagovornik.si Tiskana izdaja ISSN 2630-1946 Spletna izdaja ISSN 2630-1954 Zagovornik načela enakosti je samostojni državni organ za varstvo pred diskriminacijo, spodbujanje enakopravnosti, enakega obravnavanja in enakih možnosti. Ustanovljen je bil leta 2016 na podlagi Zakona o varstvu pred diskriminacijo, s katerim je Slovenija v svoj pravni red prenesla pet evropskih direktiv s področja enakih možnosti. Zagovornik načela enakosti je polnopravni član Evropske mreže organov za enakost – Equinet. www.zagovornik.si