mm
ff	Titov trg 2
	. tel.: 854 831
	fax: 853 061
l 1	n	VIZUELNE KOMUNIKACIJE grafično oblikovanje oblikovanje prostora DTP servis
j SnmOBKKNK tel: 06V 851-981, f,a: 0631851-684 |		
Želimo uam prijetne
Uredništvo
ODPISANI
smo dobili v Velenju novo krajevno skupnost, ki se ji reče Odpisani?
STRAN 12
KOMBINACIJA ANSAMBLOV IN OBISKOVALCEV
Zgodil se je pravi beli krst Bele dvorane v Velenju
STRAN 24
številka 51, cena 70 tolarjev velenje, 23. decembra 1992
Sporočilo uredništva
Tudi zadnjo številko tednika Naš . čas v tem letu bomo izdali namesto v četrtek v sredo (30. decembra). Male oglase, razpise in druge objave bomo sprejemali zanjo do ponedeljka do 10. ure. Hvala za razumevanje!
BfflB
*
Hladni radiatorji razburili Velenjčane, izvršni svet ukrepal — Pretekli vikend smo Velenjčani preživljali ob hladnejših radiatorjih in s hladnejšo vodo, ki je pritekala iz pip. Razlog: zaradi prekoračenih koncentracij žveplovega dioksida v četrtek, so v šoštanjskih termoelektrarnah zmanjšali proizvodnjo v tistem bloku, ki napaja ogrevalni sistem Velenja. Hladnejši radiatorji so precej razburili Velenjčane, klicev sem in tja je bilo precej.
V soboto popoldne se je na izredni seji sešel tudi velenjski izvršni svet. Na podlagi dejstva, da
je zaradi izvajanja izrednih ukrepov (v skladu z Odlokom o varstvu zraka), prišlo do izpada toplovodnega ogrevanja je sprejel odredbo, po kateri je naložil Komunalnemu podjetju, da glede na klimatske razmere zagotovi minimalni standard ogrevanja, nujne tehnološke potrebe industriji in minimalne higienske potrebe po sanitarni topli vodi. Termoelektrarni Šoštanj pa je dovolil, da zagotovi toplotno energijo Komunalnemu podjetju, da bo to lahko občanom zagotovilo vsaj minimalne standarde.	(mkp)
Pozdravljen, dedek Mraz!
Dedek Mraz je tudi letos prišel v Velenje. Ker mora obdariti veliko pridnih otrok, je delo pričel že v soboto. In tako bo sedaj še nekaj drii vsako popoldne po lutkovni predstavi v Domu kulture v Velenju zapel z otroki, jim voščil vse najboljše in jih tudi obdaril. Mladim gospodičnam in gospodičem, ki še ne hodijo v šolo, je poslal tudi osebno vabilo. Kar 2544 velenjskih otrok je povabil, pa še 288 begunčkov. Za tiste, ki jih ni osebno povabil, se vsak večer okoli 18.30 oglasi tudi na Titovem trgu.
Ja, to je tisti čas, ko se otrokom iskre v očeh zaiskrijo pogosteje, kot sicer, ko se razpoloženje, vse do silvestrske noči, stopnjuje.
Uživajmo ga z njimi!
(bš)
Humanitarna
pomoč
r
iz Vienne
Tudi v Mozirju so pripravili smučarski sejem, kije bil dobro obiskan.	(Foto: J. P.)
Tragedija v Krnici
Velenje - v soboto smučarski sejem
"Prinesi, kar no potrebuješ!"
Iz prijateljskega mesta Vienne so pred dvema tednoma že pripeljali velik tovor pomoči za begunce BiH v občini Velenje, minulo soboto pa je mesto Vienne poslalo še poln polpriklopnik tovora različne vsebine; od hrane, oblačil do različnih predmetov opreme. Blago so začasno vskladiščili v Šoštanju, razdelili pa ga bodo potrebnim, tudi domačinom, ki so v vse večji stiski.
Delegacijo, ki je spremljala tovornjak pomoči »So-lidarite VIENNE VELENJE«, bližnja sodelavka vienn-skega župana gospa Moulin, predsednik organa za izmenjavo interesov in sodelovanje s tujino gospod Jean Francois Merlen, dva novinarja in dva voznika, je sprejel tudi velenjski župan, lep dan pa je preživela ob ogledu Velenja, Šoštanja in Topolšice.
Podjetnik, g. Gobba, ki je prispeval prevoz iz lastne firme, je z Merlenom izpraznil poln »vlačilec« paketov, kar je bilo še eno dejanje, vredno več kot simbolike, ob tem pa je nekaj neslovensko govorečih (najbrž tudi pričakovalcev pomoči) tiščalo roke v žepih. No, nekaj drugih je res zložilo pakete v skladišče ob vnetem tehtanju vrednosti, uporabnosti.
Ob govoricah, da imamo v občini že polna skladišča raznega blaga, bi pristojni urad za begunce in rdeči Križ najbrž morala dati uradne informaicje, kaj imamo, česa nimamo in kakšne so dejanske razmere z oskrbo beguncev na področju naše občine.
Vse resnejša pa so opozorila, da ni malo naših občanov, ki so potrebni socialne in humanitarne pomoči. Jih bomo končno odkrili.
Jože Miklavc
jSDP
I VELENJE
854-381
Zima se je tudi že uradno začela, pojutrišnjem se bodo začele božično-novoletne počitnice. Kako jih lepše preživeti kot na smučanju. Velenjski otroci pa tudi starši, jih bodo lahko na smučišču Šalek, ki ga te dni člani velenjskega smučarskega kluba pridno snežijo s topom. Če bo vse po sreči (dovolj snega), se boste lahko smučali že konec tedna.
Verjetno vsi še nimate ustrezne smučarske opreme, ki je tudi razmeroma draga. Z manj tolarji boste lahko do nje prišli na smučarskem sejmu, ki ga bosta pripravila Smučarski klub in Rdeča dvorana Velenje v soboto (26. decembra) od 8. do 19. ure v Rdeči dvorani. Skratka, zamenjali — prodali boste lahko staro smu-
čarsko opremo, kupili drugo, posebej pa bodo uredili kotiček po sistemu »Prinesi, kar ne potrebuješ, odnesi kar potrebuješ«. Kako bo to zgledalo? Prinesli boste opremo in organizatorji jo bodo prodajali namesto vas.
K vsakemu smučarskemu sejmu, enako velenjskem, sodi tudi svetovanje in montaža smuči.
Še to. Smučarski klub bo organiziral na smučišču v Šaleku za predšolske in šolske otroke začetne ter nadaljevalne tečaje smučanja. Prvega bodo začeli v ponedeljek. Prijavite se lahko na smučišču 26. in 27. decembra.
(vos)
fA[ovice
Odločitev na naslednji skupščini velenjskega parlamenta
Velenje - Preimenovanje ulic Ve(jka Vlahoviča in Vrnjačke banje v KS Gorica že dalj časa buri duhove tamkajšnjih krajanov. Če se je s preimenovanjem v Goriško v prvi razburjenje poleglo, pa temu ni tako med krajani ulice Vrnjačke banje. Novo ime Ulica Frana Koruna- Koželjskega je zanje predolgo, kratice nesprejemljive. Najraje bi tudi sami imeli Goriško.
Tej zadevi so malo pozornosti namenili tudi poslanci velenjskega parlamenta na zadnjem zasedanju. Med drugim so slišali, da je ustavno sodišče vzelo nekatere pristojnosti krajevni skupnosti, odgovornost za poimenovanje pa naložilo upravnemu organu skupščine občine. Ko bo ta sedaj dobil rezultate ankete, ki so jo opravili v krajevni skupnosti Gorica, bo do naslednjega zasedanja velenjskega skupščinskega parlamenta pripravil tudi predlog. Ta pa naj bi zadovoljil tudi krajane.
Zelena luč za podpis posojilne pogodbe
Velenje - Družbenopolitični zbor in zbor krajevnih skupnosti velenjskega parlamenta sta že na eni od prejšnjih sej dala zeleno luč za podpis posojilne pogodbe za najetje kredita za obnovo Starega Velenja. Na predlog medzborovske komisije so na nedavnem zasedanju to storili tudi delegati zbora združenega dela. Republiški kredit v višini 5.257.834 tolarjev bodo v Starem Velenju porabili za sofinanciranje vodovodnega in kanalizacijskega omrežja in ob Ljubljanski cesti. S tem naj bi se sprostil denar, ki je bil porabljen za obnovo Starega Velenja.
V	višini kredita pa naj bi tega namenili za druge nujne potrebne obnove komunalnih objektov. Kredit bo vračala tista lokalna skupnost, kamor bo sodilo Staro Velenje.
SKEI o delavcih in Skladu za razvoj
Ljubljana - Izvršilni odbor Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije je obravnaval problematiko pod-jetij, ki so podpisala pogodbo s Skladom za razvoj in s tem prenesla družbeni kapital na ta sklad. Sindikati podjetij, ki so v prijavi na natečaj, navajajo v sporočilu za javnost, videli tudi možnost, da se rešijo nesposobnih vodilnih delavcev, zdaj ugotavljajo, da ista vodstva preštevajo in določajo presežke delavcev. Pri tem pa ne upoštevajo mnenj sindikata v podjetju. lO SKEI je zato sprejel niz zahtev, ki jih sporoča javnosti.
V	podjetjih, ki so sklenila pogodbe s Skladom, se mora spoštovati obstoječa delavno-pravna zakonodaja in kolektivne pogodbe glede plač in denarnih prejemkov; zakonitost postopkov pri opredeljevanju trajnih presežkov; v upravnih odborih mora sodelovati tudi predstavnik delavcev. V ta namen, pišejo v sporočilu za javnost, naj delavci izvolijo predstavnika, ki bo v upravnem odboru polnopravno zastopal njihove interese, o vseh odločitvah v podjetju, ki vplivajo na ekonomski ali socialni položaj zaposlenih, pa mora biti seznanjen tudi sindikat v podjetju.	(mkp)
Gradbeni in urbanistični inšpektor
Mozirje - Urbanistični inšpektor je na področju mozir-ske občine doslej deloval dvakrat tedensko, prav tako na podlagi pogodbe je inšpekcijski nadzor opravljal tudi gradbeni inšpektor. Povečana problematika na teh področjih je narekovala, da je izvršni svet v inšpektoratu sistemiziral dve novi delovni mesti urbanističnega in gradbenega inšpektorja, oba s polovičnim delovnim časom, ker so pogoji za zasedbo delovnega mesta enaki, bodo zaposlili enega delavca za obe področji.	(jp)
Ureditveni pogoji za Šoštanj
Šoštanj - Na hodniku prostorov doma krajevne skupnosti v Šoštanju so v teh dneh razgrnjeni prostorsko ureditveni pogoji za mesto Šoštanj. Vanje je vključeno tudi naselje Podhrastnik. V svetu krajevne skupnosti Šoštanj prebivalce tega mesta vabijo, da si te ureditvene pogoje ogledajo, (mkp)
Božiček s spremstvom vabi
. Mozirje - Dva praznična večera bosta v središču Mozirja gotovo zelo zanimiva in prijetna. Sekcija mlajevcev pri mozirskem turističnem društvu in tamkajšnja krajevna skupnost bosta namreč tudi letos pripravila prihod Božička. S številnim spremstvom in primernim programom bo Božiček najmlajše (in tudi malo manj mlade) obiskal v petek in soboto, 25.in 26.decembra, obakrat od 17.do 19.ure. (jp)
Letos tudi na prostem
Celje - Čeprav so predvsem pri celjskem Turističnem društvu že lani načrtovali silvestrovanje na prostem, jim tega ni uspelo pripraviti. Letos se je v to akcijo vključil zaod Golovec in Celjani n^j bi res lahko v novoletnem vzdušju za rajali tudi na osrednjem Tomšičevem trgu. Razne prireditve bodo na tem trgu potekale že vse popoldne.
Zaradi tega zunanjega silvestrovanja pa bo letos odpadlo najmnožičnejše celjsko silvestrovanje v dvorani Golovec.
Vendar pa bodo to vsaj delno popravili večer kasneje, (k)
*
Zastoj v razvoju PTT
Celje - Pri PTT Cejje predvidevajo za prihodnje leto resen zastoj v razvoju. Načrte sicer imajo, ne pa tudi denarja za njihovo uresničitev. Tako naj bi prihodnje leto na novo vključili v omrežje le okoli dva tisoč naročnikov. Med deli, ki naj bi jih izvedli, sodi zamenjava končne avtomatske telefonske centrale v Solčavi (zmogljivost se bo s sedanjih sto zvečala z novo digitalno centralo na 240 priključkov). Zamenjali bodo tudi enako centralo v Arnačah.	(k)
Pobuda Zelenih Velenja
Za krajane Zavodenj
Tako bi se lahko vprašali ob izrečeni pobudi Zelenih Velenja in po obravnavi o njej na nedavnem zasedanju zborov velenjske občinske skupščine.
Delegat Peter Rezman je namreč predlagal, da bi občina krajanom Zavodenj, ki so glede onesnaženosti zraka v 4.(ne)kakovostnem razredu, plačala paket maksimalnega zdravstvenega zavrovanja. Njegovo pobudo so delegati podprli, saj vsebinsko menda ni sporna, le finančne posledice je treba predvideni. To in še nekatera druga vsebinska vprašanja naj bi uredil odlok, obravnavali pa naj bi ga delegati že na prihodnjem zasedanju občinskega skupščinskega parlamenta. Dogovorili so se tudi, da ga bodo sprejeli po hitrem postopku.
Dileme o tem torej ni. Deljena so bila le mnenja, ali je prav, da za to namenijo denar iz občinskega proračuna. Delegat Srečko Meh je namreč menil, da bi moral ta račun poravnati
onesnaževalec zraka, ki je kriv, da Zavodnje sodijo v tako močno onesnaženo območje. Uradno menda edine iz občine Velenje, čeprav so močno "obogatenega" zraka z žveplo-vim dvokisom deležni tudi krajani Velikega vrha (krajevna skupnost Šmartno ob Paki) in najbrž še kdo. Zato naj bi bili vsi prebivalci najbolj ekološko ogroženih območij zajeti med tiste, ki bi jim širša skupnost plačala maksimalno zavarovanje.
To vsebina odloka, sprejem tega pa sedaj že jasno dokazuje, da čistilnih naprav na dimnikih šoštanjskih termoelektrarn še nekaj časa ne bo ( po mnenju Petra Rezmana vsaj še pet let ne). Kaj malo upanja pa je tudi za bistveno zmanjšanje proizvodnje v TES. Če že nimajo dobrega zraka, naj se jih širša skupnost "spomni" vsaj s plačilom maksimalnega zdravstvenega zavarovanja.
(tp)
Luče ob Savinji
Tokrat res več kot obljube?
Prejšnjo sredo sta se v Lučah pomudila namestnik ministra za varstvo okolja in urejanje prostora Mitja Bricelj in direktor republiške direkcije za vodno gospodarstvo Tone Kovač. Pogovora z njima so se v Lučah udeležili še najvidnejši predstavniki mozir-ske občine, celjske izpostave omenjenega ministrstva, NIVO-ja in ljubljanskega PUH-a. V prvem delu so se pogovorili o nadaljevanju in predvsem pospešitvi aktivnosti pri sanaciji posledic poplav. Gostitelji so oba gosta (ponovno) seznanili s trenutnimi razmerami, zlasti na najbolj prizadetih in ogroženih področjih. Trdno sta obljubila, da se bodo dela nadaljevala, da v letu 1993 to ne bo le golo vzdrževanje kritičnih mest, ampak res pospešeno delo in dejansko odpravljanje posledic. V drugem delu so se skupaj s predstavniki krajanov Podvolovljeka pogovorili o kritičnem stanju na tem področju, tudi o tem, kaj je že bilo narejenega in kaj se trenutno pripravlja. Krajani so znova dobili zagotovilo vodarjev in cestarjev (čeprav sledn-
Zobotehniki in inženirji zobne protetike Slovenije
Ustanovili zbornico
Konec prejšnjega tedna so se v hotelu Vesna v Topolšici zbrali zobotehniki in inženirji zobne protetike , člani društva zobozdravstvenih delavcev Slovenije na ustanovni skupščini svoje zbornice.
Težnje po ustanovitvi zbornice so bile med njimi prisotne že dalj časa, kar je pokazala tudi udeležba. Okrog 100 se jih je omenjena dneva zbralo na srečanju ob zanje pomembnem dogodku. Zbornico so namreč ustanovili z namenom povrniti poklicu čast in veljavo. Prepričani so, da bodo organizirani lažje soodločali o šolanju za poklic,
vrednotenju dela in pri organiziranju v novih pogojih lastninjenja in privatizacije v zdravstvu.
Poleg statuta zbornice, Kodeksa poklicnega obnašanja so udeleženci izvolili tudi začasne organe zbornice. Njen začasni predsednik je Marjan Knez iz velenjskega Zdravstvenega zavoda. Kot je povedal ob koncu ustanovne skupščine, bo prva naloga organov pridobiti člane. Sicer pa naj bi bilo članstvo za vse tovrstne delavce (tako aktivne kot upokojence) čast in dolžnost.
(tp)
Kulturni center Ivana Napotnika Velenje
Vse le ni tudi znotraj gladko
jih na razgovoru ni bilo), da se bo dolina Podvolovljeka v prihodnjem letu pospešeno urejala in uredila. Upajmo, da to ni bila nova v vrsti dosedanjih obljub.	(jp)
Po intervjuju z bivšim v.d. ravnateljem Kulturnega centra Ivana Napotnika Vladom Vrbičem (objavljenem v drugi decembrski številki Našega časa) in glede na zaplete v zvezi z imenovanjem novega ravnatelja centra na prejšnjih zasedanjih zborov velenjske občinske skupščine, bi lahko krivdo za neuspešno kadrovsko rešitev tega vprašanja mirne duše pripisali občinskemu ministru za kulturo, pa najbrž še komu drugemu. Zadnja razprava na zasedanju velenjske občinske skupščine pa je pokazala, da vse gladko ni tudi znotraj centra samega.
Drugačnega vtisa si namreč po nastopu delegata Toneta Ravnikarja (delavca omenjenega centra) ni mogoče
ustvariti. Sploh, če je govoril v imenu resnice, kot je dejal sam. Povedal je, da Kulturni center kot ustanova " ni imel možnosti vpliva na izbor ravnatelja, v isti sapi pa zanikal izjavo bivšega v.d. ravnatelja Vlada Vrbiča o tem, da se kulturni minister o prevzemu odgovornosti ni pogovarjal z delavci centra. Pa tudi to naj ne bi bila resnica, da so želje ostati skupaj težnje vseh delavcev centra. Povedal je namreč, da so delavci velenjskega muzeja kot ena od enot kulturnega centra že storili prvi korak za izločitev in vključitev v republiško muzejsko mrežo. Po njegovih informacijah pa naj bi enake korake naredili tudi delavci Knjižnice Velenje.
(tp)
ii:iaJiiKiiiii _
Vane Gošnik, predsednik Zelenih Velenja v nedeljski oddaji Radia Velenje, po tistem, ko smo Velenjčani konec tedna preživeli ob hladnejših radiatorjih in s hladnejšo vodo:
"Problem zmanjšanja ogrevanja je treba opazovati z dveh vidikov. Najprej z vidika solidarnosti. Če se je zmanjšalo ogrevanje resnično zaradi previsokih emisij, bi bilo pričakovati, da bodo ljudje v Velenju, ki so se malo manj greli, solidarni s tistimi, ki so se dušili v žve-plovem dioksidu.
To je ena plat medalje, druga plat pa je nenavadno dejstvo, da je do zmanjšanja ogrevanja prišlo
prvič in prav sedaj, čeprav odlok, ki zapoveduje zmanjšanje obratovanja v TES, velja že kar nekaj časa. Gre za očitno politično ozdaje zadeve, za pritisk na javnost in deloma tudi za pritisk na Zelene.
Bliža se 1. januar 1993, po katerem mora po neštetih zakonih in odločbi republiškega sanitarnega inšpektorja iz leta 1987, TES zmanjševati proizvodnjo, če ne bo čistilnih naprav. Nenavadno je dejstvo, da so v ELES-u oziroma dispečarskem centru v Ljubljani ukazali izklopiti tudi tisti blok v elektrarni, ki napaja drugo toplotno postajo, ogrevalni sistem Velenja."
SAVINJSKO-ŠALEŠKA NAVEZA
Kaj nas še sploh povezuje?
Zlobneži - ali pa realisti - pravijo, da pri nas že dolgo ni bilo tako malo stvari, ki bi nas povezovale. Vse več naj bi bilo takih, ki nas razdvajajo in postavljajo na nasprotne bregove. Pa pri tem seveda ne mislim le na naše ožje območje, ali pa na malo širše; muslim na to in še na vse drugo. Na našem ožjem območju so se zadnji čas sicer malo omirila razglabljanja o tem, koliko občin naj bi po novem imeli; tudi Žalčani ne mislijo več glasno, kako naj bi bilo z delitvijo oziroma povezovanjem Savinjske doline in ne Celjani, ali jim bo Dobrna zbežala, ali ostala pri njih. Vse to je šlo malo v pozabo zaradi pomembnejših stvari; saj volitve naj bi to bile. Pa seveda tudi zato, ker novih določil o bodoči lokalni
(samo)upravi verjetno le ne bomo dobili tako hitro kot so nekateri pričakovali. Marsikdo, ki se je že nadejal novega (pa čeprav po obsegu manjšega) županskega sedeža, bo moral še malo počakati. Morda je to tudi prav, da se nekatere razgrete glave malo ohladijo.
Res pa je; da smo prav v obvolitvenem času vendarle na našem območju dobili novo povezovalno organizacijo. Območni odbor slovenskega ekološkega gibanja, ki ima za zdaj sedež v Teharju, ki ga zaradi bližine Cinkarne in štorske železarne nekateri smatrajo za močno onesnažen kraj, se namreč ni ustavil ob mejah velenjske občine, ampak je segel -nekaj let nazaj in zaobjel prostor vsega nekdanjega celjskega okraja. Ne
vemo, ali res le zato, ker pač tudi onesnaževanje ne pozna meja in sega vplil šoštanjske termoelektrarne po zraku in vodi tudi na širša sosednja območja, ali tudi zato, da bi malo ponagajali konkurenčnim velenjskim Zelenim, kot pravi-jonekateri. Če gre le za osnovni smogter, to je boj za prijaznejše (in bolj zdravo) okolje, potem je tako seveda prav in upam, da v tem nihče ne vidi poskusa, da bi tisti iz Celja spet na nek način želeli obvladovati to celotno savinjs-ko-šaleško območje. No, če gre za boj za čistejše okolje, potem bi lahko tudi tu rekli: kar naj ga! Seveda pa je tudi res, da nekateri tudi ob posameznih dobronamernih aktivnostih vidijo vedno tudi kaj črnega. In je že zaradi take domneve treba biti vedno proti
takim pobudam zelo previden. Ampak zanimivo je, da je v približno enakem času prišla še ena povezovalska aktivnost na tem osmoobčinskem območju. To pa zadeva kulturo. Ta mesec so namreč izšle prve informacije o kulturnem dogajanjuna območju teh osmih bočin. Tokrat pa le nimajo prste vmes le Čeljani, pa čeprav je res, da sta dva akterja iz te občine (Zveza kulturnih organizacij in Kompas), vendar sodeluje tudi mozirski Epsi iz Nazarij. Pa še tiskajo te informacije v tem kraju.
Tisti, ki menijo, da je najboljše popolno drobljenje sil. bodo seveda nezadovoljni; tisti pa, ki vendarle menijo, da je včasih tudi z roko v roki možno doseči več in bolje, bodo zadovoljni.
(kr)
Z novinarske konference celjskega PTT-ja
Telefon samo za izbrance?
Udeleženci novinarske konference, pripravili so jo vodilni celjskega PTT-ja minili petek, nismo slišali nič novega oziroma nič takega, kar ne bi vedeli že prej, na kar ne bi delavci omenjene firme opozarjali že med letom.
Večji obseg storitev v Podjetju za PTT promet Celje, zadovoljiva produktivnost, zmanjšanje števila zaposlenih so glavne značilnosti poslovanja v iztekajočem se letu, ki pa se ne odražajo v gospodarski uspešnosti. Kot je dejal namestnik direktorja Ivan Slamnik, so ob vso akomulacijo, zato bodo vlaganja v nadaljnji razvoj v prihodnjem letu močno okrnjena. Obvladovali bodo le tisto, kar so začeli v prejšnjem obdobju. Do konca tega leta nameravajo dokončati približno 5000 telefonskih priključkov, za prihodnje leto pa načrtujejo le okrog 2000 novih naročnikov. Na najbolj perečih območjih Spodnje Savinjske doline, mesta Celja samega in občine Laško bodo lahko postorili zelo malo, saj med doslej realne naložbe uvrščajo le zamenjavo KATC
Solčava s sedanje zmogljivosti na 240 novih priključkov v digitalni tehniki, razširitev KATC Vojnik za 248 priključkov, paralelno digitalno vozlišče v Šentjurju, razširitev lokalnih zmogljivosti v mestu Celje za 5000 številk - prav tako v digitalni tehniki, vendar s postopno dobavo in montažo do jeseni 1994 leta. Zamenjati nameravajo še napravo v Arnačah, med krajevnimi kabelskimi omrežji pa je ta čas zagotovljena le izgradnja za Donačko Goro in Strojno selo v občini Šmarje pri Jelšah. Zadovoljevanje potreb po telekomunikaciji bo povsod drugod odvisno od pripravljenosti in zmožnosti bodočih naročnikov ter sredstev za demografsko ogrožena območja.
V Šaleški dolini smo menda lahko kar srečni, da smo glavnino tovrstnih vprašanj rešili v preteklih letih. Da bi se znašli med načrti za prihodnje leto, po besedah Ivana Slamnika, ni niti potreb.
Na omenjeni novinarski konferenci pa so med drugim povedali, da so šli smelo v
Poštarji ne bodo krivi, če morebiti vsi upokojenci
Poštaiji na območju celjskega PTT- ja so tudi letos želeli še prid prazniki raznositi vse pokojnine. Zato so se pred dnevi sestali s predstavniki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Pogovori o tem. da hi jim la nakazal denar vsaj pet dni pred novim letom, niso bili uspešni. Zaradi finačnili težav zavoda bodo tako poštarji raznašali pokojnine le 30 in 31. de-
Le dan in pol i Vendar se bodo p
pa ga kateri ne bo poštarje, ampak
tako na voflo, i po svojih najboljših močeh denar vsem upokojencem, ve kam nasloviti kritiko: ne
(tp)
GP Tbrist Nazarje
Komaj kaplja, a (še) gre
Že mora biti res hudo, če so gostišča vse bolj prazna; ta praznina ne velja samo za gostije in kaj podobnega, tudi za tisto "najosnovnejše", ki nikoli ni bilo problem, ostaja malo ali nič. Za industrijske kraje velja to še posebej in tudi Nazarje sodijo zraven. Izjemne težave v lesni industriji in še kje delajo svoje, tisti kanček kupne moči je pač treba porabiti za kaj drugega. V nazarskem Turistu pravijo, da komaj še kaplja, a zaenkrat še gre.
Mnogi v Nazarjah se sicer hudujejo, ker je Turist slaščičarno spremenil v bistro (s kajenjem), v Turistu pa to zagovarjajo s poslovno potezo, ki je v lokalu bistveno povečala prej malenkosten promet. Zares primerno shranjene slšačice so še vseeno na voljo, zlasti privlačna pa bo letnem času terasa z vrtom. Tudi sosednjo gostilno so polepšali in je zdaj res podobna lokalu,
na vso srečo pa so rešili tudi "denacionalizacijski" problem s stavbo. Turist je namreč lastnik celotnega zgornjega dela, do spodnjega z lokalom pa so upravičeni nekdanji lastniki. Po besedah direktorja Staneta Podsedenška so se z lastniki dogovorili o odkupu in zdaj lahko načrtujejo in delajo naprej. Načrtov pa ne manjka. V zgornji del bodo preselili upravne prostore, tudi primerno restavracijo napovedujejo, obetajo pa se jim dobre možnosti za obnovo zunanjosti te stavbe, v Nazarjah in okolici gotovo najlepše, ki pa sedaj podobo kraja bolj kazi kot lepša.
Prav tako imajo pripravljene projekte za prvi del temeljite obnove Planinke na Ljubnem, z deli pa bodo pričeli takoj, ko uredijo zadeve v zvezi s prodajo Rinke v Solčavi. Veseli tudi polna zasedenost zmogljivosti med bližnjimi prazniki.
OP)
izdajo obveznic, stvari pa so se obrnile povsem drugače od pričakovanega. Opozorili so tudi na vedno več tako imenovanih "mrtvih" številk, katerih pripravljenost od 00.00 do 24. ure precej stane ter na nemalo stroškov, ki jih potegne za sabo tudi delno izključevanje neplačnikov iz omrežja. Takih je bilo v tem letu približno 800. Zaradi neugodnega finančnega položaja so v celjskem PTT-ju poostrili plačilne roke. Od začetka letošnjega novembra dalje niso prav nič več prizanesljivi do tistih neplačnikov ( firm in posameznikov), ki izstavljenega računa ne plačajo v šestdesetih dneh.	(tp)
Vse kaže, da bo telefon kot nuja današnjega dne postal v prihodnje dosegljiv le izbrancem. Po besedah predstavnikov celjskega PTT- ja so nekateri novinarji in tudi posamezniki narobe razumeli, da bo prihodnje leto cena priključna bistveno nižja od sedanje. Dokler bodo cene impulzov kar 17- krat nižje kot v Evropi, cene vhodnih materalov evropske, tako dolgo bodo morali novi naročniki tam, kjer nimajo zgrajenega telefonskega omrežja, plačati za priključek od 3000 do 4000 DEM. Tam, kjer pa tega imajo, pa približno 2700 nemških mark. Zaradi popusta le v strnjenih naseljih nekoliko manj. Ta vsota pa naj bi pomenila le 30 odstotno pokritje vseh stroškov.
moja diagonala
Ne pustimo si vzeti...
Ne vem, koliko lahko vsak dan izrazitejše praznično vzdušje pokvari nekaj stolpcev na časopisni strani z rumeno podlago, nekaj grenkih kapljic v polne čase sladkih zdrav-ic pa gotovo lahko prili-je. V mislih imam traktat v enem izmed slovenskih dnevnikov, ki je na preži štiriindvajset ur na dan. Razpisal se je o mafijskih stopinjah v Velenju, "o krvavih dogodkih minulih let, ki kažejo, da Velenje le ni tako sveto nedolžno mesto." Potem pogreva zgodbe o izginulih velenjskih dekletih, znamenito storijo o Adelu Obaliju in Robertu Zriliču, o velenjskem podzemlju, ki da na veliko kupčuje z orožje, drogo in s podobnimi pošiljkami, ki obračunava med sabo, ki da svoje pogoltne in nevarne lovke razpreda tudi v nekaterih političnih strankah, o podzemeljskih koreninah nekaterih delavcev velenjske policije in tako dalje in tako naprej.
Seveda nimam niti namena niti razloga, da bi
Velenje branil pred podobnimi obtožbami. Mnogo drugih bolj poklicanih je, ki se s tem gotovo že ukvarjajo in se še bodo. Takole na prvi zamah bi rekel, da mi ni čisto jasno, zakaj takšen akcent pra na primeru Velenje in kdaj je zadnje čase kdo govoril o tem, da je Šaleška prestolnica sveto nedolžno mesto. Ni, to drži kot pribito, toda tudi nobeno od drugih slovenskih messt se bržčas ne more ponašati s podobno oznako. Čas, ki ga živimo, je pač tak, da nam z vsemi dobrimi stvarmi prinaša tudi mnogo slabih in podzemlje z vsem, kar si pod tem mističnim nazivom znamo predstavljati, je pač ena tistih navlak, ki si jo "na poti v Evropo" kratkomalo moramo vzeti v zakup. S pobožno željo, da bomo v tej državi imeli institucije, ki bodo v spopadnajih z njo uspešne vsaj toliko, kot so drugje po starem kontinentu. Oziroma vsi skupaj še nekoliko bolj.
Te vrstice pravzaprav pišem zato, da bi vsem položil na srce, naj si nikar ne pustijo greniti blaženega počutja tega
lepega predprazničnega časa. Ne z vsakdanjimi nadlogami politične, gospodarske, socialne in še kakšne narave, ne s strahovi in z nelagodjem, ki bi ga utegnil povzročiti opisan primer in njemu podobni, ne z ...
Podzemlje je bilo in bo, prekupčevalci in preprodajalci tudi, prav tako žal ubijalci in kriminalci drugih kalibrov. V Velenju, v Kranju, v Jurovskem dolu, v Jareninskem dolu, v Ljubljani, Mariboru, Žužemberku, Nevv Yorku, Amsterdamu, Katovvicah, povsod po svetu. Tak je pač. In takega, kot ga nimamo radi pozabimo v prihodnjih dneh, koliko se najbolj da. Vzemimo ga z vedre plati, saj je tudi tak, če ga znamo prav opazovati, kadar se obrača. Sicer se nam lahko zgodi, da bomo prav kmalu s taistih časopisnih strani prebrali oglas: "Novo leto zaradi slabega zanimanja odpade." Pristajate na kaj takega? Jaz že ne! na zdravje in veselje torej kar takoj!

Razdelilni sistem tudi
deli Celjane
Smelo zastavljen načrt, da bi v Celju dobršen del mesta že do konca leta 1990 "pokrili" s kabelsko razdelilnim sistemom je propadel. To v Celju seveda morajo priznati, kot tudi to, da je nestrokoven pristop k urejanju takega sistema povzročil med krajani izredno veliko vroče krvi. Tudi zdaj, po dveh letih, je le malo Celjanov, ki se - če odštejemo tiste, ki so si postavili svoje "krožnike", ali na posameznih blokih uredili svoje mini satelitske sisteme - lahko ponašajo, da so priključeni na kabelsko razdelilni sistem. Namesto tega imajo "odprtih" nekaj tožb, med drugim tudi z Gorenjem Servisem, ki se je ob pričetku resno lotil akcije, pa so ga kasneje odslovili, dela pa je začela opravljati skupina raznih manjših podjetnikov, ki tako velikemu poslu
očitno niso bili kos.
Ob vseh ostrih zapeltih se je v razreševanje vključil tudi celjski izvršni svet; njegovega predloga, naj bi za ureditev tega sistema iz proračuna namenili 15 milijonov tolarjev, poslanci skupščine niso potrdili; tudi zato ne, ker so menili, da mora biti za vse te zaplete nekdo kriv in je treba stvar raziskati. Vseh stvari še doslej niso raziskali, vendar zdaj iščejo v Celju nove rešitve.
V dveh krajevnih skupnostih, kjer bi morali že zdavnaj spremljati obogatene televizijske sporede, so izvedli razpis za novega ponudnika, izvršni svet pa prav zdaj tehta, kakšna naj bi bila najbolj smotrna nova nadaljnja aktivnost: ali izgradnjo KRS še naprej prepuščati samoiniciativi krajanov in drugih zainteresiranih pravnih oseb, ali pa se odločiti za
enoten in voden koncept izgradnje, ki naj bi privedel do ureditve komunalnega informacijskega sistema. To pomeni, da ne bi več dobili le mreže, ki bi omogočala le televizijsko sliko in radijski glas, ampak bi lahko informacije potekale tudi v obratno smer: da bi lahko s pomočjo te mreže odčitavali števce, krmilili avtomatsko ogrevanje, pa tudi ureditli protivlomno ali proti požarno zaščito.
Končne odločitve še ni, mnogi pa se bolj zavzemajo za drugo možnost, pa čeprav navajajo tudi dober velenjski primer, kjer so po iniciativah krajanov kot prvi v Sloveniji ustanovili delniško družbo. Menijo pa, da velenjskega modela v Celju ne bi mogli enostavno prenesti. Prvič zaradi tega, ker so v Velenju večino
tega sistema gradili s samoprispevkom krajanov (v Celju vedo, naj bi tam v Velenju, kjer izgradnja KRS ni smotrna, poskrbeli za nabavo individualnih satelitskih sprejemnikov in pri tem upoštevali delež krajanov, ki so ga prispevali s samoprispevkom), drugič pa zato, ker pravijo, da je treba v Velenju upoštevaši poseben položaj Gorenja, ki je tu imel absolutno prednost pri izgradnji.
Skratka, v Celju se ob "pogorišču" sedanjih poskusov nagibajo k snovanju celovitega komunalno informacijskega sistema in sprejemanju ustreznih občinskih in drugih aktov. Pravijo, da bi lahko tak sistem zgradili v petih letih.
Bomo videli, kaj bodo ob tem spet rekli že dodobra jezni in nezaupljivi občani. (k)
ČLOVEK IN OKOLJE
Mineva že 4.mesec kar poteka akcija "ločeno zbiranje gospodinjskih odpadkov" v krajevni skupnosti Gorica - levi del.
V mesecu novembru smo zbrali 28.010 kg gospodinjskih odpadkom od 549 gospodinjstev oziroma 1.857 prebivalcev. Pri ločevanju odpadkov je bilo odbranih 5oo kg stekla, 1.940 kg papirja in 9.920 kg bio odpadkov. To je skupaj 12.360 kg ali 43,1 vseh odpadkov. Od 9.920 kg odpadkov so pri blokovni gradnji nabrali 25, pri individualnih hišah ob poznojesenskem čiščenju okolice pa 75 odstotkov.
Bio odpadke smo
kompostirali na dveh kompostnih kupih.
Na kupu 1 smo od 17.8.do 30.9.1992 zbrali 12.600 kg odpadkov, ga že dvakrat premešali in prekrili s posebno folijo; na kupu 2 smo od l.lO.do 7.12.1992 zbrali 20.360 kg bio mase, ki jo bomo premašali po enomesečnem mirovanju. Na deponijo smo odpeljali 15.650 kg ali 56,9 odstotkov ostalih neodbranih odpadkov.
Ugotavljamo, da v blokovni gradnji še vedno ni prave pripravljenosti ljudi za ločevanje odpadkov, pripravljenost je ves čas akcije čutiti le pri stanovanjskih
enotah Veljka Vlahoviča 49, 51, 53-57 in 63-65, predvsem zaradi ljudi, ki skrbijo za red in čistočo.
V decembru smo pričeli z zimskim urnikom odvoza bio odpadkov na vsakih 14 dni. Naslednji odvozi bodo 4.1., 18.1, 1.2, 15.2. in 1.3.1993; odvoz ostalih odpadkov bo potekal vsak teden. Doslej večjih reklamacij glede ločevanja odpadkov ni bilo. V pogovorih z ljudmi, ki skrbijo za čistočo ugotavljamo, da je ekološka zavest ljudi še dokaj nizka.
Z veseljem smo se odzvali povabilu z osnovne šole Bratov Mravljakov za
sodelovanje pri osveščanju in informiranosti šolarjev o varstvu okolja.
Za to priložnosat smo že imeli pripravljeno knjižico "Gospodarno ravnanje z gospodinjskimi odpadki", ki jo je izdalo podjetje Saubermacher -komunala d.o.o. iz Murske Sobote s pomočjo komunalnih podjetij Velenje, Piran, Celje, Lenart, Hrastnik, Ljubljana, Maribor, občine Murska Sobota, občinskega izvršnega sveta Ormož ter Ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora.
Janja Divjak,
Komunalno podjetje Velenje
LIBERALNO-DEMOKRATSKA STRANKA VELENJE
V imenu naših kandidatov Alojza Kovšeta, mag. Hermana Rigelnika in Ivana Atelška se zahvaljujemo za najvišjo stopnjo zaupanja, ki ste nam ga namenili na volitvah.
Vsi skupaj želimo Vesele božične in novoletne praznike, predvsem pa uspešno in zadovoljno leto 1993.
Občinski odbop LDS Velenje
Ivan Verzolak, poslanec SNS, v državnem zboru
Prevetriti državljanstva in vrniti begunce
Slovenska nacionalna stranka Zmaga Jelinčiča je v novem slovenskem parlame-tu dobila 12 sedežev. Enega od njih bo zasedel 48 - letni Velenjčan Ivan Verzolak. Oče dveh hčerk, študentk, ki že uspešno končujeta študij, žena je prosvetna delavka, zaposlen v Gorenju, v razvoju hladilne tehnike, po izobrazbi strojni tehnik. Njegov priljubljen konjiček je lov. Zanj bo zdaj malo manj časa, vendar bo za sprostitev, če bo le utegnil, nanj še vedno rad šel.
Ko smo ga povabili na pogovor, se je najprej želel zahvaliti volilkam in volilcem za izkazano zaupanje in obljubil, da bodo naredili vse, da svojih volilcev ne bodo razočarali.
NAŠ CAS: Pravzaprav niste tako neznano ime na velenjski politični sceni, kot
menijo danes nekateri. Bili ste ustanovitelj Neodvisnega sindikata v Gorenju. Blizu vam je bila Slovenska nacionalna stranka in na vašo pobudo se je v Velenju ustanovil območni odbor?
Ivan Verzolak: "Pred dvema letoma smo v Gorenju ustanovili Neodvisni sindikat, letos pa smo ustanovili območni odbor Slovenske nacionalne stranke v Velenju. To je bila nekako logična posledica, čeprav direktne povezave stranka s sindikatom nima. Stranka mi je bila blizu, ker je imela najbolj jasen program za zaščito slovenskih nacionalnih interesov."
NAS CAS: Potem so se začele priprave na letošnje volitve in spet je bilo nekako logično, da boste kandidirali?
Ivan Verzolak: "Že pred
volitvami smo imeli v stranki volitve internega značaja in na njih sem postal eden od kandidatov. V 5. volilni enoti smo imeli šest kandidatov, iz območnega odbora Velenje kar tri."
NAŠ ČAS: Glede na to, da se Slovenska nacionalna stranka vsaj v Velenju, najbrž pa tudi drugje, v volilno tekmo ni podala z veliko predvolilno kampanijo, nas zanima, čemu pripisujete tako velik uspeh na volitvah?
Ivan Verzolak: "Rezultat je delno tudi nas presenetil, čeprav smo pričakovali uspeh. To je volja volilcev, odraz življenja, ki ga živimo. Ljudje so glasovali za nas, ker so v tem videli možnost, da se določeni problemi uspešneje rešujejo. Povem pa naj, da smo našo predvolilno kampanijo plačali iz lastnega žepa
Pogovor s predsednikom Republikanske zveze Slovenije Adolfom Štormanom
Sodbe ne priznava
Adolf Štorman, zagotovo najbolj kontraverzna osebnost predvolilne kampanje, je Sloveniji veliko obljubljal. Med drugim tudi to, da bo razkril mnoge napake notranjega ministrstva. Po volitvah, na katerih se Republikanska stranka ni najbolje odrezala, pa bi moral na prestajanje zaporne kazni. Vendar je skrivnostno izginil. Kako, kam, zakaj? Vprašanj na to temo je v našem okolju veliko, prav toliko tudi ugibanj in mnenj. Tako je ostalo marsikaj kar je bilo izrečenega v času predvolilne kampanje nedorečenega, marsikaj je ostalo zavito v tančico.
Po zapleteni poti nam je uspelo dobiti povezavo z Adolfom Štormanom, ki je bil pripravljen odgovoriti na nekatera vprašanja. Mnogo pa jih tudi po temle našem zapisu ostaja odprtih. Morda nam bo nanje lahko dal odgovore kdaj drugič. Pot za pogovor je bila namreč prezapletena, da bi lahko izvedeli vse, kar nas je zanimalo.
Najbolj smo želeli izvedeti, zakaj se je umaknil pred zaporno kaznijo.
ADOLF ŠTORMAN: "Tako se nisem odločil sam, ampak je bilo to tudi stališče Republikanske zveze Slovenije. Tako smo se odločili, ker Slovenija ni pravna država. Če bi Republikanci prišli v parlament, bi imel v zaporu nek nadzor. Tako pa nikomur ne zaupam, še zlasti zaradi poskusa uboja, ki so ga skušali izvršiti spomladi štirje delavci VIS nad mano in kolegom Zupanom. Ozadje je bilo politično in s tem je bil minister Bavčar seznanjen, pa ni nihče ukrepal niti dejanja ne raziskuje. To ni osamljena zgodba, podobnih je še veliko in osebno sem prepričan, da ima tudi Krambergerjeva smrt politično ozadje.
Prepričan sem, da jaz, če bi šel v zapor, ne bi prestajal kazni leto in pol, ampak bistveno več, še bolj veijetno je, da bi se "pripetila" kakšna delovna nesreča, mogoče bi "napravil" samomor, pa čeprav na to nikoli v življenju nisem niti pomislil. Ampak saj veste, kako je s tem : uradne informacije so pač takšne kakršne so in na žalost pri nas še vedno prevladuje star sistem, ki mu vladajo isti "zaplankani" komunisti, ki so sodelovali pri vsem kar se dogaja na ozemlju bivše Jugoslavije. Ne smemo se tolažiti, da tega naši politiki niso počeli.
pristajamo, mi smo Slovenci, vse kar imamo so ustvatjali naši očetje. Najprej je treba zagotoviti delovna mesta in stanovanja našim otrokom, potem pa se lahko pogovarjamo tudi s tujci. Če demokratična Evropa misli, da smo mi dolžni skrbeti za begunce - mi imamo enake pravice kot oni, pa naj jih oni vzamejo k sebi. Mi Republikanci bomo vztrajali, da več kot 5 odstotkov tujcev ne bo živelo pri nas.
Seveda se bomo borili Republikanci tudi proti režimskim ljudem, tako politikom, kot novinarjem, policistom. Kar poglejte jih, kako so prisiljeni pod taktirko notranjega ministrstva izvajati nasilje nad narodom. Imamo podatke, da je bilo v zadnjem času brutalno pretepenih več sto zavednih Slovencev. Tako so grdo pretepli tudi človeka, ki je postavil g.Kučanu dve "nesistemski" vprašanji. To, da pretepajo ljudi ni opravičila. Na ta način skušajo narediti med slovenskim narodom razkol, ga podrediti in obvladati. Pa jim ne bo uspelo, saj vsi policisti niso takšni.
Tudi proti režimskim novinarjem, hlapcem vlade, se bomo borili. Tudi tu je treba narediti red. Za neresnice, ki jih mnogi klečeplazneži objavljajo, bi morali biti kaznovani od 2 do 3 milijone dolatjev in takšni časopisi bi potem sami sebe pokopali."
Razmišljate o vrnitvi, ali ostajate v ilegali ?
ADOLF STORMAN: "Mislim, da mnogim kar odgovarja, da sem v ilegali. Ta država je meni in g. Zupanu dolžna 300 tisoč mark, vse skupaj pa bi bilo treba še kako pojasnjevati. Torej je bolje, da Stormana v državi ni.
Seveda ostajam v ilegali, vseeno pa se bom boril za dosego naših ciljev, najprej z demokratičnimi merili, če pa bo potrebno, se bomo uprli tudi na druge načine. Nam gre za to, da Slovenci preživimo, da očistimo in uredimo lepo državo, ki jo imamo.
Ob koncu pa dovolite, da pozdravim v imenu Republikanske zveze vse, ki mislijo enako kot mi, še posebej pa svojo osemmesečno hčerko (ki ni nič kriva, da je moja hči) in ženo. Vse pozdravljam v upanju, da bo slovenska država najprej poskrbela za nas Slovence."
Mira Zakošek
V soboto je dedek Mraz prvič obiskal velenjske otroke, jih razveselil s svojim obiskom, pesmijo in darili. Tiste najmlajše je povabil v Dom kulture, pridružili pa so se jim tudi mlajši šolarji. Še preden so otroci odšli v dvorano, ki je bila v nedeljo popoldne nabito polna, sem jih nekaj ustavila in vprašala, če so kaj veseli dedka Mraza, kaj si želijo iz njegovega koša, kako se bodo poslovili od starega leta in kaj pričakujejo v novem. To je navsezadnje otrokom eden najlepših obdobij v letu in vsako leto znova se ga veselijo.
Meksudin Azimovič, 9__
let: "Ja, žal mi bo za tem letom in to kar precej. Čeprav pričakujem obisk dedka Mraza tudi doma, se bojim, da ne bo prišel. Tudi zato, ker sem že prestar. Želim pa si sin-tyseizer, sploh, ker že igram harmoniko in bi rad svoje znanje še izpopolnil. Veselim se novoletne noči, ker bo doma veselo, pa še kakšen obisk bomo dobili. V novem letu si želim predvsem to, da bi končal šolsko leto z lepim uspehom."
Ljubica Martinovič, 11 let: "Že večraj sem bila v Kulturnem domu, lutkovno predstavo in dedka Mraza pa si bom ogledala tudi danes. Doma mu bom tudi pisala, saj imam kar nekaj velikih želja. Upam, da se mi bodo uresničile. V teh dneh pridejo k nam na obisk sorodniki iz Nemčije, tega se zelo veselim, prav tako novoletne noči. Vsako leto mi prehitro mine, tako tudi to. Želim pa si več takih dni, kot so novoletni, tudi med letom."
Katarina Vidmar, 5 let : "Z atijem greva gledat dedka Mraza v Kulturni dom, saj mi je poslal vabilo. Tega se zelo veselim. Tudi doma sem mu napisala dolgo pismo, želim pa si smuči. Če bo sneg,se bom smučala na hribu za blokom. Vesela sem novega leta in dedka Mraza, ki je rdeč, ima brado in koš poln daril. Danes bom tudi zaradi njega dobro spala."
Rok Lukman, 4 leta:
"Dedka Mraza sem zelo vesel, komaj čakam, da ga bom danes videl. Ne vem, kaj mi bo prinesel, želim pa si sintyseizer. Dedek Mraz je prijazen, ima brado in velik koš z darili. Videl sem ga že v vrtcu. Za tem letom mi ne bo hudo, ker imam najraje poletje, zato komaj čakam novo leto."
Bojana Spegel foto: Aljoša Videtič
Ivan Verzolak: "Po načinu delovanja nam je najbližja Slovenska ljudska stranka."
in se pri tem precej izčrpali."
NAS ČAS: Kaj bo vaša stranka v novem parlamentu najprej predlagala, oziroma kaj bi bilo po vaše treba najprej storiti? Gotovo ste za marsikoga precejšnja neznanka, predvsem zaradi svojega radikalnega nacionalnega programa. Revizija zakona o državljanstvu, begunci...
Ivan Verzolak: "Kar smo obljubljali, moramo skušati
uresničati. Najbolj problematičen za nas je Zakon o državljanstvu. Zahtevali bomo, da se ta zakon prevetri. Mislimo na ljudi, ki so dobili državljanstvo na račun goljufij ali na kak drug nepravilen način. Begunci? Jasno je, da so begunci, o katerih uradna statistika pravi, da jih je okoli 70 tisoč, mi pa vemo, da jih je preko 100 tisoč, velik problem. Sploh če vemo, da v Sloveniji živijo tudi ljudje z minimalnimi dohodki. Begunci morajo nazaj, ko se
bodo razmere v Bosni uredile, vztrajali bomo pri tem."
NAŠ CAS: Po volitvah se je na veliko govorilo o možnih koalicijah. Redke so bile kombinacije, ki so vanje vključevale tudi vašo stranko. Kako si delo v opoziciji predstavljate, se nameravate tam povezovat in katera stranka bi vam bila najbljižja?
Ivan Verzolak: "Po načinu delovanja Slovenska ljudska stranka. Bili pa smo vabljeni tudi v pozicijo, a smo se odločili, da bomo raje močna in konstruktivna opozicija. Ko bodo razmere drugačne, bomo v poziciji^ gotovo."
NAŠ CAS: Čestitamo in uspešno delo naprej.
Ivan Verzolak: "Hvala lepa."
Milena Krstič - Planine
Dedek prinesi
Mraz, mi...
Demokracije so se učili v Beogradu, pa v Moskvi...
Kaznovanje bi moralo potekati po vrstnem redu, ne pa da so bili eni deležni "slovenske sprave". Navsezadnje sem tudi jaz kaznivo dejanje storil v času prejšnje Jugoslavije, pa nisem bil deležen nobene sprave. Tisti, ki jim ni treba povedati niti to, kam so po drugi svetovni vojni zakopavali trupla pobitih ljudi, pa se lahko mirno sprehajajo in po Gorenjskem nabirajo gobe. Odgovornost za to bomo Republikanci vsekakor zahtevali in seveda tudi to, da bomo zaporne kazni odsluževali po vrstnem redu.
Teijali pa bomo tudi odgovore in odgovornost današnjih Demokratov. Naj povedo, kje so ukradli 30 milijonov mark za predvolilni boj. Zaslužiti jih niso mogli, torej so oropali naša podjetja. Ob tem pa "oponašajo" 600 mark kolikor naj bi bila povprečna plača, ki je marsikdo niti nima.
Zdaj si močno prizadevajo, da bi naredili razdor med mano in Republikansko zvezo. Pa jim ne bo uspelo. Mi smo se marsikaj naučili ob razpadu Demosa, ko se je ta sesul zaradi vdora komunizma.
Republikanci smo ljudje, ki smo na strani naroda in to bomo tudi ostali."
Se po vsem tem kar pravite ne strinjate s pravnomočno sodbo zoper vas?
ADOLF ŠTORMAN: "Sodbo na prvostopenjskem sodišču, ki je zame edino pristojno, izreklo pa mi je pogojno kazen, priznavam. Sojenje je trajalo tri dni, v skupni dolžini približno 20 ur. Zaslišanih je bilo veliko prič, tu so bili porotniki, tožilec, sodnica. Morda so še malo preostro pogledali na dogajanje, saj sem bil jaz vendar napaden in sem odrea-giral v samoobrambi. Moje kaznivo dejanje je. bilo torej sprovocirano, kar je sodnica realno ocenila in mi dala pogojno kazen. Celjski sodniki, to so režimski sodniki, vajeni delati po direktivah, pa so jo v pol ure prekvalificirali v zaporno. v
Še vedno vztrajam pri spremembi te sodbe. Ce bi vzeli v roke sto naključno izbranih kartotek, bi videli, da sem velika
izjema pri sodnem postopanju, zato te sodbe nikakor ne priznavam. Še zlasti, ker se je v Celju dogajalo nekaj čudnega. Na obravnavo namreč ni bila povabljena moja obramba, niti jaz osebno."
Mnogi so mnenja, da ste se politično angažirali zato, da bi se izognili prestajanju kazni.
ADOLF ŠTORMAN: "Tudi to ni res. Stranka je bila ustanovljena veliko prej pred-
no se je moja kazen spremenila iz pogojne v zaporno. Te ljudi, je motilo to, da z nikomer nismo hoteli sodelovati, ker smo delali po svoje in širili svoje ideje, ki se nam zdijo najbolj primerne za rešitev te države in te ideje bomo širili tudi v bodoče."
Na letošnjih volitvah se niste uspeli uvrstiti v parlament. Kako komentirate rezultate?
ADOLF ŠTORMAN:" Na to je težko odgovoriti ne da bi koga užalil. Prepričan sem, da smo bili tudi na volitvah okra-deni. Resnično ni težko na lističu, kjer je obkrožena Republikanska stranka, narediti še en krogec zraven, pa je glasovnica neveljavna. Nikakor ni mogoče veijeti, da je bilo toliko glasovnic neveljavnih. Skušali bomo to raziskati, vprašanje pa je, če nam bo uspelo.
Zmagali so Liberalni demokrati, ljudje, ki so nas vodili že doslej, pa ni bilo rezultatov. Predvsem pa nas moti, da dovoljujejo, da je v državi toliko tujcev, da so velikodušno delili državljanstva. Mislim, da bo šlo zdaj še na slabše, da bo tujcev v državi še več, da bodo zasedali naša stanovanja in delovna mesta. Mi na to ne
23. decembra 1992
SREČANJE
naš čas
Rudarska godba Velenje
Prihodnje mednarodni
dve
leto na preizkušnji
Minuli petek je v dvorani glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenja spet zaigrala velenjska rudarska godba. Na prednovolet-nem koncertu so njeni godbeniki zaigrali predvsem skladbe, ki so jih pred nedavnim posneli na CD plošči. To priložnost smo izkoristili in kapelniku velenjske rudarske godbe magistru Ivanu Marinu zastavili nekaj vprašanj o letošnjem delu godbe in snovanjih v prihodnje.
Malokdaj smo vas letos slišali. Mar to pomeni, da ste "delali" manj kot prejšnja leta?
Ivan Marin: "Ne. Res pa je, da smo se - sploh v drugem delu tega leta -vestno pripravljali na dva velika koncerta in na snemanje cd plošče. Na prvem, tudi zelo odmevnem koncertu treh najboljših slovenskih godb (Vevče, Trbovlje, Velenje) smo se predstavili ob praznovanju 80 - letnice rojstva mojstra Adamiča, s katerim že vrsto let dobro sodelujemo ter 70. letnice francoskega skladatelja Sergeja Lancna v Cankarjevem domu. No, drugi pa je ta naš petkov nastop pred domačim občinstvom. Načrtovali smo
Ivan Marin
ga skupaj vz mojstrom Adamičem. Žal, je ta med tem časom preživel težko operacijo in se koncerta ni mogel udeležiti. Pred dobrimi 14 dnevi pa smo posneli cd ploščo."
Po treh velikih ploščah (dvema samostojnima in eno skupaj z zbori) je to že četrta plošča in prvi CD. Koliko skladb, katerih avtorjev in kdaj bo promocija?
Ivan Marin: "To je bilo res garaško delo. Posneli
smo jo v treh dneh, v mali studio pa smo spremenili kar naš oder. Na plošči bo 8 sklad, nekaj Adamičevih, nekaj tujih, predvsem pa bodo iz razvedrilnega programa. Njen naslov bo najbrž Šaleška dolina, promocijo načrtujemo s koncertom pomladi prihodnje leto. Naj povem, da bo to hkrati predstavitev Velenja v svetu, saj jo bomo izdali v dveh jezikih."
Že kar nekaj časa se velenjski godbeniki pripravljate na dva velika in pomebna dogodka, ki vas čakata v prihodnjem letu.
Ivan Marin: "Tako je. Na dve veliki tekmovanji. Leta 4 so minila in spet bo svetovno prvenstvo godb na nizozemskem. Poleg nas se ga bo, po vseh izgledih sodeč, udeležil še orkester iz Trbovelj. Drugo takšno tekmovanje pa prireja Evropska zveza pihalnih orkestrov v švicarskem In-terlaknu. Tu bomo kot edini
slovenski predstavniki nastopili v koncertni skupini. Mimogrede- to tekmovanje bo vsako leto v drugi državi, leta 1995 naj bi bil letni kongres te evropske zveze in tudi takšna tekmovanja v Sloveniji."
Pravzaprav smo že v letu 1993. Omenjeni tekmovanji bosta za vas velika zalogaja. Vmes pa boste gotovo pripravili še kakšen koncert po Sloveniji, doma...?
Ivan Marin: "A, veste,
da smo kar v zadregi. Celo vrsto mladih glasbenikov, študentov imamo. In kdor nas ni videl leto in pol, smo popolnoma novi. Z njimi pripravljamo nekaj koncertov ob promociji cd plošče, v majskih in junijskih dneh načrtujemo nastope po krajevnih skupnostih. Najbrž se bomo spet podali na koncertno turnejo po Prekmur-ju, kjer nas radi poslušajo. Morda še na Notranjsko in Primorsko. Oh, veliko je tega in upam, da bomo vso delo, ki smo si ga naložili, tudi zmogli."
Kaj poleg povedanega še novega o godbi?
Ivan Marin: "To, da se bomo predstavili v novih svečanih oblačilih, da nameravamo na spomladanski naši skupščini razviti nov prapor, in da vneto raziskujemo našo zgodovino. Ka-
jti ob raziskovanju zgodovine rudnika se je pokazalo, da je godba stara okrog 130 let. Že Franc Levstik menda piše o njej. Takrat bo spet živahno."
Želje velenjskih godbenikov v letu 1993?
Ivan Marin: "Da bi bili zdravi, da bi ob pomoči Rudnika lignita Velenje in širše družbene skupnosti videli Kerkrade in Interlak-en, da bi občinstvo lepo sprejelo našo cd ploščo, nadejamo se dveh zlatih medalj z omenjenih tekmovanj. Konec koncev naj ne bo preveč skromna tudi naslednja naša želja: da bi tisti, ki si v občini gredo izdajateljsko dejavnost, ne stali ob strani tako kot so ob izidu cd plošče. Da Monografije Velenja ne omenjam posebej."
(tp)
Na petkovem koncertu so zaigrali tudi nekaj skladb z nedavno posnete cd plošče
IfSHllilllliifl
—
tiiiisliili
lilHSil

um
lillill
BBBIIM
Lady Miloška Nott
Ženska s širokim srcem
Prihaja iz Anglije že od konca julija letos dalje. Seveda nikoli praznih rok. Če kdo, potem so je gotovo najbolj veseli pri občinski organizaciji Rdečega križa Velenje. Radost pa skupaj z njimi delijo družine in begunci, pri katerih so ti našli zatočišče.
Kdo je Lady Miloška Noot? Ženska z zvrhano mero čuta odgovornosti za sočloveka; ženska s širokim srcem, z razprtimi dlanmi, obrnjenimi k tistim, ki prosijo usmiljenja, pomoči. Ob bežnem pogledu na plavolasko srednjih let, koščičastega obraza, a polno energije, odločnosti in trdne volje bi človek kar težko prisodil toliko miline. Toda, vsako srečanje z begunci, sploh z otroki, to potrjuje oziroma njen obraz prikrije skrb zanje, ki se kasneje spremeni v pakete hrane ali obleke. Od kod ji vse to in tako? Miloška je prepričana, da so temu "krive" korenine. Te je pognala v slovenski zemlji. Prava Mariborčanka je namreč. Ena od tistih, ki jo je življenska pot dokaj zgodaj popeljala v tujino. Najprej v Italijo, kjer je nadaljevala šolanje na srednji šoli, od tam v Nemčijo na študij jezikov in končno v Cambridge. Tu je spoznala svojega moža: "Bil je predsednik študentke organizacije in je govoril na enem od shodov. Prišla
sem ga poslušat in konec je bilo moje svobode." se
pošali Miloška.
Že od ustvarjanja družine se Miloška praktično razdaja za otroke. Seveda najprej za svoje štiri, med drugim pa je delila materinsko ljubezen in skrb v posebni organizaciji za otroke do 5. leta starosti. Tega se očitno ni "znebila" tudi sedaj, ko igra vlogo stare mame.
Njeno jesen življen je od letošnjega julija dalje spremenila televizijska reportaža z bojišč v Bosni in Hercegovini. Gledala jo je skupaj z družino in kar ni mogla verjeti svojim očem.
Preveč groze, preveč nesprejemljivih dejstev na pragu 21. stoletja so videle njene oči. v
"Človek s še tako brezčutnim srcem ob takem ne more ostati neprizadet" komentira. Tisti trenutek je vedela, kaj ji je storiti. Odšla je na pot (tako kot pred 6 leti, ko se je po tolikih letih znova vrnila v Slovenijo). Najprej do brata v Nemčijo, od tam pa skupaj v Maribor. Kar je ob obisku begunskega centra v tamkajšnji vojašnici Slava Klavora slišala iz ust starcev, strak, mamic, otrok iz Bosne in Hercegovine,
Srečanje z begunkami, sploh otroki, jo je vedno razžalostilo. Vedno se je ob tem spomnila nase in na svoje otroke
je preseglo vse razumne meje.
Ob povratku v Anglijo je srečama Lady Margaret Teacher, se z njo dogovorila za pokroviteljstvo in akcija zbiranja pomoči za gebunce je stekla. "Veste, Angleži ob stiski ljudi v Bosni in Hercegovini niso malodušni. Radi pomagajo, le težko jim je obrazložiti nekatere stvari. Poznajo le nekdanjo Jugoslavijo in .,.," pove v mešanici besed slovenskega, hrvatskega in angleškega jezika.
Okrog 32 tisoč funtov je menda doslej že zbrala. Paketi hrane ali obleke (v nedavni pošilji je bilo kar 600 družinskih paketov) pa so najbrž tistim, ki so jim namenjeni, vredni še veliko več. Ob tem posebej ne omenjamo petih otrok iz Bosne in Hercegovine, ki jih je pripeljala v Anglijo na zdravljenje.
Miloška je zadovoljna, da lahko pomaga, čeprav ji to delo vzame ves prosti čas in še več. Zadovoljna je, ker ima okrog sebe v Angliji toliko dobrih ljudi, ker ji stoji ob strani gospod Kline iz Kreditne banke Maribor, ker se odlično razume z zaposlenimi na velenjskem Rdečem križi. Razdaja se za nebogljene po svojih najboljših močeh. Pričakuje, da se ji bo kdo za vse to zahvalil? Ne. "To ni pomembno. Čut do sočloveka je
zgovorno pove, da v bljižnji se konec morije v BiH ne ver-
Lady Miloška Nott je ob zadnjem obisku v Velenju za skrb za pomoč za begunce prejela posebno priznanje Rdečega križa
pomembnejši. Če kdo toliko trpi, je naša dolžnost mu pomagati. Mi, Slovenci smo tako vzgojeni." Pri tem s tolikšnim zanosom poudari " mi Slovenci", da človek v tistem trenutku pozabi, kje živi že toliko let. "Sem Slovenka in bom to tudi ostala. Kar pa seveda še ne pomeni, da nimam rada tudi Velike Britanije. Ampak, korenine, ki pričajo o tem, od kod sem, so zame pomebne!"
In kaj bo delala, ko bo vojne na ozemlju Bosne in Hercegovine konec? Plitek nasmeh na njenem obrazu
jame.
"Molila bom, da se ta vojna čimprej konča.
Do takrat pa bom izkoristila svojo energijo, zdravje in možnosti za organizacijo pomoči za begunce."
Sicer pa si s "prostim časom" ne beli glave. Z zamahom z roko hoče povedati, da to, da ga od letošnjega julija nima, ni pomembno. Ko pa bo kakšna urica spet prosta, bo končno lahko vzela v roke knjige (sploh zgodovina ji je pri srcu). Ja, tu pa je še okrog 60 hektarjev velika kmetija, na kateri goji cvetje - narcise. Pogoje za upoojitev, kot se rada pošali, izpolnjuje. A, kaj, ko se sama v tej vlogi ne vidi in "najbrž upokojenka do konca življenja ne bom."
Ugibanje, ali si zasluži pozornosti nas in naših bralcev, je najbrž odveč. Prepričani smo, da boste skupaj z nami dejali v en glas: "V vsej nesreči je prava sreča, da jo imajo!"
(tp)
žalski utrinek Turizem,
| mi se te bojimo
Šele zamenjave občinskih garnitur izvršnih svetov po reorganizaciji (sprejetju ustrezne zakonodaje) prihodnje leto bodo pokazale velike luknje neuspešnosti, brezplodnega kvačkanja in kupa neopravljenega na področju občinske upravne politike.
Ce si vzamemo čas in si podrobneje ogledamo dnevni red ene izmed sej Izvršnega sveta, kmalu uvidimo, da izvršnih svetov sploh ne potrebujemo. Novejši cenralizem v državni upravi so v vse preveč izvršnih svetih vzeli dobesedno. Ker je bilo nastavljanje mandatarjev in potem garnitur izvršnih svetov, predvsem demokratično opravilo izbiranja ustreznih strokovnih jeder, ki naj bi prispevala k prosperi-teti občine v kakršnem koli smislu, ki pa bi posledično prispeval k boljšemu standardu naših občanov, menim, da smo z denarjem	naših davkoplačevalcev restavrirali tri nadstropja v že res dotrajani hiši državne uprave (strahov). Potem so nam v prvem nadstropju naseljeni davkarji sporočili, da oni sedaj spadajo pod republiko in naj se ne vtikujemo več v njihovo delo.
no in zato tudi z različnim uspehom. V občini je bila kot nekakšen izraz nezadovoljstva ustanovljena tudi Turistična zveza, ki pa bo brez sodelovanja občinske garniture težko izpeljala turistični proboj za vse tako, da bodo ljudje imeli od tega kakšno korist.
Če pogledamo gostinstvo, kot tisto panogo v občini, ki bi naj pokrivala turistično ponudbo v velikem procentu, se težko poanašamo z delom gostincev, ki dobro delajo (Storman, Matjaž, Novak itd...), kajti TO NI NAŠA ZASLUGA, ŠE NAJMANJ PA JE TO ZASLUGA IS. Hvala bogu, da imamo teh nekaj dobrih gostincev. Idealna lega hotela in Doma II. slovenskega tabora v Žalcu sama po sebi še ne prinašata velikih rezultatov. Kongresnega turizma ni, različne ponudbe v tem smis-
Celje - Ljubljana pred 30 leti.
Pa pustimo danes pri strani, kaj je bilo opravljenega, kaj je bilo koristnega in kaj je bilo dolgočasnega. Ustavimo se na samo enem segmentu, o katerem se je govorilo pred potrditvijo IS, delalo in naredilo pa se je potem bolj malo. Turizem kot gospodarska panoga je predmet IS, na katerem je prav gotovo padel na izpitu. V osamljenih I jezdecev v občini, se dela nepovezano, nenačrtno, razdroblje-
I
spet
lu tudi ne. Objekti, ki bi se z ustrezno aktivnostjo lahko precej bolje komcrcializirali in seveda tudi tržili, stojijo ob strani, kot prazne marnje socialistične arhitekture. Njihov razmajan ugled in sloves nobenega dogajanja, nas bodo dolgoročno zaustavili za kar lep čas. Drugi hotel, Hotel Prebold je zaprt, Hmezadovo gostinstvo v rdečih številkah, vibša najemnica pa je prav tako za
sabo zapustila kupo dolgov in kup nezaposlenih delavcev. Vse preveč se upravni delavci bojijo lastnih senc in vse premalo iščejo prodorne ljudi, ki bi objekte, o katerih je govora v tem sestavku kapitalno iztržili. Vsekakor je nujno, da bi turistično ponudbo povezali v enoten programski cre-scendo, zainteresirali vso terciarno ponudbo in predvsem pokazali nekoliko več volje, zagnanosti in strpnosti ter razumevanja do privatne iniciative na tem področju. Žalec ima kot občina vse možnosti, da se razvije v regijo zelenega zlata, v turistično rožo prelepih Spodnje savinjskih vasi in trgov (Braslovče, Tabor, Vransko...) v nakupovalni center (Žalec), mesto letnih taborjev in mladinskih srečanj (Prebold, Pekel, Vransko...), v športno meko (tenis, gozdni teki, orientacijski in drugi	pohodi,
konjeništvo, športni center...) in središče kongresnega turizma in organiziranja strokovnih in kulturnih simpozijev. Vse dejavnosti je potrebno med sabo povezati, privabljati ljudi iz cele Slovenije in iz tujine in jim omogočiti, da trosijo v naši občini
tako?
svoj denar in da seveda odhajajo zadovoljni nazaj domov.
Če nann je to uspelo s 40. mednarodnim hmeljarskim kongresom, ne \idim nobenega razloga, da tega ne bi uspeli še kdaj ponoviti. Čaka pa nas trdo delo, kajti pot do uveljavitve na krutem tržišču turistične ponudbe je zelo zelo dolga.
Iz Žalca: Gregor Vovk Foto: iz arhiva
1Z MtlZZM IfcLT.VtfZ
Zgodilo se je...
24. Decembra
Večina slovenskih družin bo današnje popoldne in večer preživela doma, v pričakovanju verskega in družinskega praznika božiča. To predpraznično vzdušje se običajno popestri s postavljanjem božičnega drevesa in jaslic. Poglejmo, kaj je o običaju krašenja božičnega drevesa v svoji knjigi "Praznično leto Slovencev", zapisal dr. Niko Kuret:
"V našem javnem mnenju je veljalo božično drevo kot "nemška" šega in ga je zato marsikdo iz "narodnih" ozirov odklanjal. Povojna "novoletna jelka" z izrazitim obeležjem socialistične šege sovjetskega kova je skušala nadomestiti oboje - "nemško" božično drevo in druge oblike starosvetnega "božiča". J. Buchenhain je moral 1. 1844 zapisati, da na Kranjskem o božičnem drevescu ničesar ne vedo, na kmetih pa je bilo do prve svetovne vojske po vsem Slov-esnekm sploh popolnoma neznano. Po mestih in trgih so si ga postavljali priseljeni nemški uradniki, trgovci in obrtniki. Njihov vzgled je le počasi prodiral med slovensko prebivalstvo.
Dolgo se nismo zavedali, da je bila "nemškemu" božičnemu drevesu, ovešenemu z okraski in okrašenemu z gorečimi svečkami, na poti dosti starejša smrečica, ki je -največkrat neokrašena - po večjem delu Slovenije o božiču morala viseti v bogk-ovem kotu! Kakor povedo poročila iz Zahodne Evrope, da so postavljali njega dni o božiču drevesca pred hišo ali na gnojišče, ali pa iz Alzacije, da so dekleta o novem letu vodnjak okrasila s smrečico in plesala okoli nje, tako imamo podobna, čeprav redka
poročila tudi s Slovenskega. Gre vsekakor za zelo staro, splošno indoevropsko šego. Slovenska poročila izhajajo iz pokrajin, ki so daleč vsaksebi; s tem potrjujejo, da je bila šega kakor drugod po Evropi tako tudi pri nas splošno razširjena in da so danes redki primeri le ostanki starodavnosti.
Skoraj vse slovensko ozemlje je torej ohranilo v današnje dni starodavno šego, ki je znana vsemu evropskemu zahodu in severu. Sega je dala drugod pobudo za nastanek "božičnega drevesa" 19. stoletja, ki je neposredni predhodnik "novoletne jelke". Značilno je, da je ostala pri nas toliko časa neopažena."
Ko smo pred leti v naši družini na sveti večer krasili božično drevo, nas je marsikateri otrok iz soseske spraševal: "Zakaj pa pri vas že sedaj krasite "novoletno jelko?"". Časi so se spremenili in večina zopet krasi samo še "božična drevesa"!
LETA 1946
V časopisih, ki so izhajali v letih po koncu druge svetovne vojne, smo zaman iskali božično obarvane novice iz Šaleške doline. Zato objavljamo nekoliko drugačno novico iz časopisa "Naše delo", ki ima naslov "Iz Družmirja":
"Odbora AFŽ in OF v KLO Družmirje in Gaberke kar aktivna. Za pomoč Albancem so zbrali 1000 din. Imajo "socialni fond" s 130 podpornimi člani. V njem so oktobra zbrali 1565 in novembra 1280 din. Vsakih 14 dni so masovni sestanki, ki so dobro obiskani. Žele si le, da v prihodnje na teh sestankih odpade vse, kar izvira iz posebne mržnje ali nevoščljivosti."
Damijan Kljajič
Zlatoporočenca Vida in Franc Vovk
"Nobene sile nama ni!"
Plaketa za
Turistično
društvo
v
Šoštanj
Predstavnike Turističnega društva Šoštanj, ki letos praznuje 90. letni jubilej, je sredi prejšnjega tedna sprejel predsednik velenjske občinske skupščine Pankrac Semečnik. Ob tej preložnosti, je Turističnemu društvu Šoštanj, izročil plaketo občine Velenje.
kmečkih družin z več otroki, oba doma s Tolstega vrha nad Mislinjo, oba sta živela v časih, v katerih je bilo slabo za službo, denar in tudi material-
"A, vse sorte je bilo. Škripalo je zdaj tu, drugič tam. Slo pa je le." Zadnjič jima je bilo tako tesno pri srcu kot takrat pred 12 leti, ko sta v svojem domeku ostala sama. Nihče od otrok ni hotel ostati doma. "Vsi so si zgradili svoje hiše. Kakopak, lepše."
No, kljub temu se čez jesen svojega življenja ne pritožujeta. Nobene "sile" jima ni, da bi se lahko. "Hvalabogu, kolikor toliko sva zdrava, tudi moja rudarska pokojnina je še kar. Skromnost nama ni tuja in tako gre." Njuno zadovoljstvo pa je popolno takrat, ko ju obiščeju otroci, 12 vnukov in dva pravnučka.
Sicer pa si Vida in Franc znata krajšati dolg čas z "brkljanjem" okoli doma, zvečer pa ob gledanju lepih filmov na televiziji.
Včasih prej pa je Franc za kratek čas raztegnil tudi meh svoje frajtonarice. Z njo je razveseljeval svate po mnogih ohcetih, tako kot je razveselil z eno poskočno ob koncu obiska tudi nas.
Še najprej zdrava in srečna skupna leta vama ob jubileju želi tudi naše uredništvo!
(tp., foto: sv)
Kadar se v človeku prebudijo spomini na preteklost, so njegove misli prepolne podob ljudi, ki jih je nezaustavljivi živ-ljenski tok prinašal in odnašal skozi čas. V teh spominih so posebno jasne in žive podobe tistih, ki jih (je) življenje druži(lo) in vodi(lo) po skupni poti. Desetletja trdna zakonska zveza je gotovo zgrajena na ljubezni, medsebojnem spoštovanju, v veri v človeka in smisel njegovega življenja.
Prav gotovo sta konec prejšnjega meseca vse to in še več znova doživljala zlatoporočenca Vida in Franc Vovk iz Pake pri Velenju. Kako tudi ne, ko sta si po 50 letih skupnega življenja na matičnem
uradu ponovno obljubila zvestobo in pomoč drug drugemu do groba. "Ja, lepo je bilo. Celo popoldne in celo noč smo ga žingali. Skoraj tako kot takrat, ko sva prvič rekla ja. Res so nama najini otroci, pet hčera in sin, pripravili prijetno praznovanje. Za to, da nama je bilo res lepo, so se trudili tudi drugi. Hvala jim! Tudi za prejeta darila in čestitke. Celo krajevna skupnost se je spomnila na naju," sta pripovedovala ob našem nedavnem obisku.
Njune misli so se ta "trenutek" zavrtele nazaj, v njuno mladost in v čase ustvarjanja družine in skrbi zanjo. Tako "v redu" kot je danes jima takrat ni bilo. Oba sta iz
Jubilanta 71- letna Vida in 74- letni Franc Vovk sta danes zadovoljna.
Ker sem bil pozen za nakup hrane v trgovini, sem odšel v edino majhno gostilno in si naročil hamburger. Med čakanjem so me tudi domačini nagovorili, naj se jim pridružim na zabavi B-B-0 na plaži, saj je eden izmed njih imel rojstni dan. Tako sem kupil karton piva in s čolnom smo se odpeljali na približno 2 km oddaljeno plažo. Bilo se je res zabavno pogovarjati s prijaznimi in gostoljubnimi domačini, ki so bili nekakšna mešanica med maorsko (domačo) in evropsko raso. Med drugim sem tudi omenil, da sem iz Jugoslavije in eden izmed domačinov je rekel, da je on tudi Jugoslovan po starem očetu, in sicer je bil njegov priimek Jakič, vendar je bil 3/4 Maor, tako, da je bilo kar malo smešno, ko se je imel za Jugoslovana. Med pitjem piva smo tudi uživali morske specialitete iz grila (B-B-Q) Pipi"s, ojsters (školjke) in ribe. Ko se je zabava zaključila, smo bili v težavah, saj je naš čoln nasedel na obali zaradi oseke in morali smo ga kar nekaj časa porivati, da je lahko zopet plul v vodi. Nič kaj prijetno ni bilo, saj smo morali hoditi po Koralah, ki niso bile preveč "gostoljubne"-do naših nog. Pozno v noč smo prispeli nazaj v naselje in do "Harmony House", kjer smo dočakali zaslužen počitek. Naslednji dan sem se podal nazaj proti Aucklandu. Del poti je bil speljan po makadamski cesti, vendar je bil ta del zelo lep, saj je bil speljan skozi narodni park z znamenitimi velikimi drevesi "Kaori Trees". Ustavil sem se tudi v muzeju, kjer sem od prijazne reccptorke izvedel več o zgodovini naseljevanja. Ko sem omenil, da sem iz Jugoslavije, mi jc tudi
razložila, da so na slikah gozdarji, ki so posekali veliko gozdov, večinoma iz Dalmacije in med drugim so bili znani tudi kot kopalci gume "Gum dig-gers" (kakor so jih klicali).
Tudi čez mesto Dargaville sem na poti proti Aucklandu na eni izmed zgradb opazil napis Jugoslawien Social Club. Torej se je veliko naseljencev iz Dalmacije odločilo za ta konec sveta, vendar se je ponekod že naslednja generacija popolnoma asimilirala v življenje Nove Zelandije. Lastnica sobe, ki sem jo najel v Aucklandu, je bila hči Dalmatinca, vendar se je učila v šoli samo angleško, kot drugi jezik pa si je izbrala italijanščino.
Tako sem se vrnil v Auck-land in naslednji dan sem si skupaj s Karen in še dvema prijateljema ogledal koncert U-2, ki je bil sprva napovedan za en dan, vendar so kasneje naredili še dodatni koncert. Na koncertu je poleg U-2 sodeloval tudi znani ameriški pevec B.B. King. Po nekaj dnevih v Aucklandu sem se odpravil naprej proti južnemu otoku Nove Zelandije. Na poti do
VVelingtoma - glavnega mesta,
sem se čez noč ustavil v mestih Otorohouga in Wanganui in tudi prevozil narodni park blizu znane vulkanske gore Ru-apehu. V Welingtonu sem podaljšal tudi vizo še za tri mesece in zamenjal stator na motorju, saj sem imel težave z vžigom. Na srečo sem dobil stator v trgovini z rabljenimi deli.
Rezerviral sem si mesto na trajektu do Južnega otoka in po dveh dneh sem se z motorjem odpravil do mesta Pic-ton, kjer je pristanišče. Še isti dan sem nadaljeval pot do mesta Nelson in šc malo naprej do kraja Tasman, kjer sem obiskal prijatelja Andreasa in Sue. Naslov sem dobil pri dekletovi mami. Z Andreasom, ki je doma iz Avstrije in sedaj poročen v Novi Zelandiji, sva se odpravila na morje z njegovim čolnom in moram priznati, da nisva bila preveč uspešna ribiča. Ujeti nama jc uspelo le dve ribi. En večer sva šla v sadovnjak na lov za zajci. Ulovila sva le enega zajca. Metkov pa sva porabila kar nekaj. Po tednu dni sem potoval naprej po Zahodni obali Južnega otoka. Na poti sem se ustavil pri turistični znamenitosti, imenovani "Pancake roeks", po naše Palačinkaste skale, in sicer je na obali res posrečena formacija skal, ki spominjajo na palačinke.
(se nadaljuje)
Tjulnji so pogosti obiskovalci peščenih plaž južnega dela Nove Zelandije
Zimski šport in rekreacija v Logarski dolini
Alpska lepotica je in bo zimska princesa
Naslov vsekakor ni iz trte izvit, še manj iz obljub. Toliko opevana lepota Logarske doline ima v zimskem času še poseben čar; dolina je pravi alpski zimski raj. In pri vsem tem je še kako pomembno, da so vsi razvojni načrti domačinov in vseh družbenikov v novem podjetju	Logarska d.o.o.uresničljivi najprej. Se več - se že uresničujejo. In to niso zgolj užitki v prelepi naravi, sprehodi z vsrkavanjem bele opojnosti, Logarska že nudi nekaj več in bo kaj kmalu zaživela obogatena z vsemi, ki si želimo sprostitve v rajski snežni lepoti. V Logarski dolini to vedo in pridno delajo za letošnjo zimo, obenem tudi načrtujejo za naprej.
Najpomembnejši pogoj, da bodo obstoječe zmogljivosti postale donosnejše in da bo vlaganje v turizem postalo dohodkovno bolj zanimivo, je podaljšanje turistične sezone v. zimske mesece. Logarska ima tu odločilno prednost, zaradi naravnih danosti, zaradi trdne odločitve domačinov in vseh, ki jim razumejo in jim pomagajo. Vseeno se ne zaletavajo z glavo v mogočno ostenje Planjave, trdijo, da bo prav zaživela v nekaj letih.
V zimskem času bodo poleg pravega alpskega okolja in ugodnih bivalnih pogojev ponudili že možnosti za zimske športe in rekreacijo. To so smučarski tek in alpsko smučanje, drsanje na naravnem drsališču in sankanje. Načrti za vse te dejavnosti so stari in znani, vendar jih doslej zaradi nepovezanosti in premajhnega zanimanja ostalih turističnih dejavnikov, niso uspeli uresničiti na višji ravni ponudbe. Prav ustrezna raven vzdrževanja vseh oblik te ponudbe pa je pogoj, da bodo razpoložljive in nove zmogljivosti zasedene tudi v zimskem času.
Pomladi ustanovljeno podjetje Logarska dolina d.o.o. je in še bo prevze-
lo dograditev in vzdrževanje zimsko-šport-nih in rekreacijskih objektov. Že v prihodnjem letu bo redno zaposlilo dva delavca, ki bosta v letni sezoni pobirala parkirnino, seznanjala obiskovalce s ponudbo v dolini, nadzirala
progi bodo v naslednjih letih še uredili in jo podaljšali prav do slapa Rinka.
Se najbolj razveseljivo je, da se tudi soustanovitelji podjetja za razvoj Logarske doline, sem sodijo Kovinotehna, Epsi, RTC
s konkretnim prispevkom in se še bo, med drugim s sredstvi za odpiranje novih delovnih mest.
In vse našteto ni nikakršna filozofija! Tekaška proga že vabi. Izravnali so zemljišče in očistili progo vsaj na 400
krajinski park, po dogovoru pa preko vsega leta opravljala vsa vzdrževalna dela na objektih v Logarski dolini, za kar bosta seveda primerno usposobljena. Njuna skrb v zimskem času bo delo na smučarski vlečnici in skrb za ostale športne in rekreacijske objekte.
Pomembno in odločilno dejstvo je, da so se lastniki zemljišč enotno dogovorili o ureditvi krožne rekreacijske proge, kar "večnamenska" bi ji lahko dejali, od vstopa v Logarsko dolino do slapa Rinka. V poletnem času bo služila za tek v naravi, gorsko kolesarjenje, konjeniški šport, v zimskem času pa razumljivo za hojo in tek na smučeh. In slednje boste lahko uživali že v naslednjih prazničnih dneh. Prvi del proge - kar 11,3 kilometra dolg - za tek na smučeh je pripravljen in potrjen tudi od slovenske smučarske zveze . za množično	tekaško
prireditev "teki po Logarski dolini". Marsikaj na
Golte, Cinkarna in drugi, zavedajo velikega in odločilnega pomena ustvarjanja skupne ponudbe z domačini in so pripravljeni pomagati z zagonskim kapitalom, ki bo stvari premaknil z mesta in že v letošnji zimi dal rezultate. Še bolj razveseljivo je, da niso le pripravljeni, ampak že pomagajo. Prvi večji dosežek bo manjši teptalni stroj, ki ga te dni kupujejo in bo najprej namenjen urejanju tekaških prog. Pomagali so pri zagotovitvi sredstev in precej razbremenili domačine, ki so zanj prispevali znatne vsote. Mar to ni dovolj trden dokaz, da mislijo (in delajo) resno, da bo v Logarski zares steklo, pa ne le na smučkah?
Vsa prizadevanja že od samega začetka podpira izvršni svet skupščine občine Mozirje, saj ima Logarska dolina pomembno vlogo v sklopu celovitega turističnega razvoja Zgornje Savinjske doline. Ob "moralni" podpori se je izvršni svet že potrudil-
metrih, iz macesnovega lesa so postavili tri mostičke, progo označili in
postorili še marsikaj. Da ne bo pomote - tudi to so financirali iz tako spornega prispevka za ohranitev in komunalno ureditev doline, pomagali so si premostitvenim kreditom, svoj del pa je prispeval tudi občinski izvršni svet.
Posebna privlačnost bo naravno drsališče. Uredili ga bodo sredi doline na Plesnikovem travniku, vse je v teh dneh seveda odvisno od dovolj nizkih temperatur, ostale nujne pogoje imajo pri roki, voljo tudi. Pa še potrebna sredstva, ki jih bodo po ključu dali ponudniki turističnih uslug v dolini.
Smučarska vlečnica v sklopu kampa, njegov novi najemnik je Edvard Ikov-ic iz Solčave, bo tudi "pomagala" smučarjem, pogoj za to je strojno teptanje smučišča, ki je sedaj zagotovljeno z razumevanjem RTC Golte, domačini seveda čakajo na nov teptalni stroj. Za
Miklavžarji in lastovke
Naj je bilo v zadnjih letih in desetletjih v Logarski dolini prve decembrske dni še tako dolgočasno in žalostno, vsaj za kratek čas so njen mir zmotile "lastovice" posebne sorte. Tudi letos. Pa to niso lastovice, znanilke pomladi, to so Miklavžaiji, znanilci zime v Logarski dolini. Tri desetletja jo že naznanjajo in so jo letos tudi; morda s še posebnim veseljem in zadovoUstvom. Ne samo znanilci zime, tudi kronisti predzimskega časa zadnjih treh desetlety v tej dolini so. Zato so jim bili gotovo v veselje na prvi pogled neopazni, a življensko pomembni "premiki". V veselje zato, ker poznajo dobre in slabe čase v tej dolini, predvsem zato, ker ji še lepših iskreno želijo.
Iz Ljubljane so ti Miklavžarji, znanci iz gimnazijskih let pred že kar davnimi časi, vesela in dobra druščina iskrenih prgateUev še danes. Vezi med njimi so podobno trdne kot je trdna njihova vez z dolino in njenimi ljudmi. Oboje imajo radi, zato se vračajo in se še bodo. Večinoma danes že upokojeni so se pred desetletji odločili, da imajo vsako leto kakšen dan samo zase, očitno so njihove žene to dobrohotno vzele na znanje. In prav so imele.
Od štiri do devet jih je bilo vsako leto, letos pet - Marko Kamenšek, Blaž -Telban, Bogo Grmovšek, Jože Juvanc in Pavle Cigler. Spet so se imeli lepo in prijetno, sami in domačini so prepričani, da bodo prihodnje leto spet vsi skupaj, da bodo Miklavžaiji naznanili še lepšo zimo, pestro in bogato.
Na svidenje, Miklavžaiji!
smučarje bo najemnik poskrbel tudi s ponudbo
v manjši trgovini in bifeja
Sankaška proga tudi ni nikakršen sen. Uredili jo bodo na traktorski poti proti Plesnikovi planini. Dovolj bo dolga - celih 500 metrov in bo primerna tudi za sankaška tekmovanja, dobre volje ne manjka, za urejanje proge pa je pogoj manjši teptalni stroj, ki ga, kot rečeno, kmalu pričakujejo.
Prevozi?Z rednimi prevozi se Logarska dolina res ne more prav pohvaliti, ceste med Lučami in Ljub-nim ni potrebno znova omenjati, ponuja pa se drugačna, bolj prijetna možnost, ki po svoje tudi dokazuje, da res gre zares. Za redne prevoze se namreč zanimajo zasebni avtobusni prevozniki, ki bi sami "tvegali" prevoze iz spodnjega dela doline do smučišč, tekaških prog, drsališča, do uživanja vseh prelesti Logarske doline. A ni to lepo!
Lepa je Logarska dolina, lepi so dosedanji dosežki, še lepše so možnosti. Tudi zato, ker prav te možnosti ponujajo bistveno boljšo turistično ponudbo Logarske doline - z dokaj majhnimi sredstvi, kar velja zlasti za zimsko obdobje. Čas je tudi, da se končno pričnejo vračati sredstva, delo in vse kar so domačini v zadnjem desetletju in več vložili v svojo dolino.
In nas vseh tudi.
Vabijo domačini iz Logarske doline, vsi, ki čutijo z njimi in jim pomagajo, vabita zima in Kovinotehna! Domačini iz Logarske doline in Kovinotehna vam voščijo vesele in zadovoljne praznike; obilo veselja, sreče in sprostitve v tej prelepi dolini vam želijo v letu 1993!
20 let Zavoda za urbanizem Velenje
S strokovnostjo do urejenosti v prostoru
Z razvojem modernih mest (tako tudi z razvojem mesta Velenje), se skoraj nujno pojavi potreba, da se prostor, ki ga poseljujejo novi in novi prebivalci zapolni tako, da je prebivanje v njem prijetno in da je pri tem upoštevano vse, kar je stroka na tem področju že dosegla. V zgodnjih sedemdesetih letih, ko se je mesto Velenje pričelo širiti z veliko naglico, se je potreba po strokovni instituciji, ki bi skrbela za skladen urbanističen razvoj, pojavila tudi pri nas. To delo je prevzel novoustanovljeni Zavod za urbanizem Velenje.
Ob visokem jubileju so se prejšnji četrtek zbrali sedanji in nekdanji delavci Zavoda za urbanizem in veliko njihovih poslovnih partnerjev in investitorjev, na priložnostni svečanosti. Venčeslav Tajnik, nekdanji direktor tega podjetja, sedaj direktor HABIT-a, mi je ob tej priložnosti povedal:" Dolga leta poslujemo z Zavodom za urbanizem kot investitorji. Mislim, da je to strokovna organizacija, ki je za Velenje v preteklih 20 letih veliko naredila. Velenje rabi takšno organizacijo, tudi v bodoče jo bo rabilo." Čestitke ob visokem jubileju so izrekli še mnogi drugi gostje, tudi priložnostna darila niso manjkala. Franjo Bartolac, predsednik IS občine Velenje je k čestitkam dodal: "Ni pretiravanje, če rečem, da brez vas takšnega razvoja občine in mesta Velenje ne bi bilo. Sedanji časi vam verjetno niso najbolj naklonjeni, vendar sem prepričan, da vam bo uspelo."
O razvoju podjetja, njihovih uspehih in dosežkih, sedanjih in preteklih, smo se pogovarjali z direktorjem Zavoda za urbanizem Velenje, dipl. ing. gradbeništva, Antonom Apatom.
Naš čas: Ob visokih jubilejih, kot je ta, ki ga praznujete v vašem podjetju, se najprej ustavimo na čistem začetku. Zakaj in kako je prišlo do ustanovitve Zavoda za urbanizem Velenje?
Anton Apat: "Zavod za Urbanizem je bil formiran leta 1972, na željo in misel takratnih vodstvenih političnih struktur, ki so želele, da se strokovno pristopi k urejanju določene sredine. Takrat je bila zahteva politične sredine, kar je tudi še danes tako, da se k temu resnično pristopi strokovno. Na skupščini občine Velenje je bil 24. februarja 1972 podan in sprejet predlog o ustanovitvi zavoda, ki bi spremljal gibanje urbanizacije v občini Velenje, pripravljal in izdeloval urbanistične programe in načrte, zazidalne načrte in tako strokovno pomagal občinskim upravnim organom. Tako je bila sprva formirana skupina z arhitektom Adijem Miklavcem na čelu."
Naš čas: Že v kratkem času se je pokazalo, da so potrebe po tovrstnih uslugah velike. Od prvotno 6 zaposlenih se je število hitro, že v letu 1974, povečalo na 21, že leto prej se je v Velenju pričelo graditi po načrtih, ki so bili izdelani pri vas. Torej se je odločitev po ustanovitvi tovrstne strokovne službe pokazala kot pravilna?
Anton Apat: "Pred formiranjem Zavoda za Urbanizem so za urbanizem skrbeli tuji urbanisti, tako arhitekta Trene, Gaspari in drugi. Zaradi razcveta dejavnosti se je v kratkem času zaposlilo še 16 delavcev, strokovnajakov. Obilica dela, ki se je pojavilo pri razvoju in razcvetu Velenja, je pokazala potrebo tudi pri drugih, spremljevalnih nalogah. Potrebno je bilo misliti tudi na ostale dokumente, ki so potrebni; od urejanja in projektiranja zemljišč, do gradnje cest in infrastrukture. Sprva smo izdelovali le urbanistične načrte, ko se je Zavod za urbanizem pričel širiti, je bilo potrebno urejati stavbna zemljišča. Tako je bil sklad stavbnih najprej pod streho Zavoda za Urbanizem Velenje. Naslednji korak so bile
izdelave projektov nizkih gradenj in za vse to pridobiti ustrezna soglasja in dovoljenja. Še kasneje smo pristopili, zaradi naših želja in naših enovitosti, tudi k projektivi visokih gradenj. To se je že pričelo pojavljati v letu 1975."
Naš čas: Kateri predeli Velenja so nastajali pod vašim strokovnim vodstvom, po vaših urbanističnih načrtih?
Anton Apat: "Med prvimi so bili projekti zazidav Z1 in 12, to je med Kidričevo cesto in Prešernovo cesto na severu, jugu, in vzhodu, zahodu z Jenkovo in Cesto talcev ter Koroško ulico. Cisto prvi projekt je bil zazidava naselja Gorica (I..II. in III. faza), že leta 1973, ko se je celovito pristopilo k zazidavi. Naslednje večje zazidave so bile Šalek II. in III. Se nekaj važnejših je bilo, tako Ureditveni načrt starega mestnega jedra Šoštanja, projekt Vileničke ulice v Pucarevu, ZN "Provizoriji" v Velenju, Ureditveni načrt za Staro Velenje, ZN centra Šmartnega ob Paki in drugi.
V času od leta 1972 do danes smo izdelali preko 1200 projektov s področja urejanja prostora, 4500 lokacijsko-tehničnih dokumentacij, številne razvojno- raziskovalne projekte in študije."
Naš čas: V najboljših časih razcveta urbanizma je bilo na Zavodu za Urbanizem zaposlenih 54 delavcev. Že takrat ste izdelovali načrte tudi
Direktor Zavoda za urbanizem Velenje, dipl.ing Anton Apat
za druge občine po Sloveniji. V Slovenskih Konjicah ste imeli tudi izpostavo. Kje ste še bili prisotni?
Anton Apat: "V Slovenskih Konjicah smo bili že kmalu prisotni, že v letih '75, '77. Ko se je tu pojavila politična potreba po ustanovitvi Zavoda, ki bi skrbel za urbanizem, smo ustanovili izpostavo z 3 zaposlenimi. Zaradi velike recesije na gradbenem področju je bila ta kasneje ukinjena, vendar še danes dobro sodelujemo z vsemi predstavniki v občini. Zelo dobro sodelujemo z občinami Šentjur pri Celju, Celje, Žalec in Mozirje."
Naš čas: Urbanizem nikoli ne more nastajati brez vplivov politike. Kako ste vi to uspeli koordinirati?
Anton Apat: "Vpliv politike je bil ves čas prisoten. Ker smo hoteli tvorno sodelovati, je bilo potrebno večkrat koordinirati z željami in možnostmi v prostoru."
Naš čas: Če se sedaj ustavimo še v sedanjosti; kako ste organizirani danes, koliko vas je, katere storitve ponujate tržišču?
Anton Apat: "V vsakem podjetju so se dogajale velike spremembe, tako tudi v našem. Odločili smo se ostati enovita delovna organizacija in danes ugotavljamo, da je bila ta odločitev dobra, saj lahko na trgih celoviteje nastopamo; od urbanizma, zasnove podjetij, investicijskih prbgramov, izvedbenih projektov, nadzora nad ustrezno dokumentacijo. Ustanovili smo tudi raziskovalno službo, ki dobro dela. Zaradi specifičnosti naše občine in prisotnosti TEŠ, RLV, TUŠ in ostalih ekoloških problemov, smo nabrali veliko izkušenj prav na področju ekologije. Veliko pohval smo poželi za projekt Ureditvenega načrta odlagališča pepela. V podjetju smo ohranili celote, ne glede na to, koliko se je fluktuacija delavcev spreminjala. Danes nas je 30, tako, da pravno formalno lahko pokrivamo vsa področja, za katera smo usposobljeni."
Naš čas: Se lahko danes pohvalite z dobro izobrazbeno strukturo delavcev?
Anton Apat: "Moram reči, da je bilo ves čas vodilo, da je stroka tista, ki je najvažnejša. Trenutno je 60 odstotkov strokovnjakov z višjo in visoko izobrazbo in le 40 odstotkov s srednjo."
Naš čas: Kako vidite bodočnost Zavoda za urbanizem vi, kot direktor, kaj mislite, kaj morate trgu ponuditi ob močni recesiji v gradbeništvu, razcvetu podjetništva?
Anton Apat: "Tržno smo se morali pričeti obnašati že leta 1985. Družbeno podjetje lahko drugače deluje. Stremimo za tem, da smo korektni in ne preveč agresivni. Ko se pojavi investitor, mu lahko ponudimo celovito uslugo. Investitorji, ki nas poznajo, vedo, da lahko idejo spravimo v življenje. Velik problem na našem področju predstavlja tudi neurejena zakonodaja, prihaja do drobljenja stroke, delujejo zasebna podjetja, ki nimajo ustrezne z zakonom predpisane strukture zaposlenih za tovrstno dejavnost. In to, da trg sprejema strokovnost, vendar te ni pripravljen plačati. Razkorak med vrednotenjem manuelnega in intelektualnega dela je, vsaj v naši okolici, velik.
Želimo, da se širša družbena skupnost odloči, da takšno podjetje rabi, ne glede na to, kdo ga bo vodil. Vizija podjetja je bolje delati, zeta dobro delati in biti povsod prisoten."
NAKUP
gorenje toplotne črpalke
pomeni
-	do 60 % nižje stroške ogrevanja
-	10 % božični popust pri nakupu
-	olajšavo pri dohodnini
-	čistejše in bolj zdravo okolje
v sodelovanju s trgovino TERMO SHOP (063 851 919) Vam želi prijetne praznike ter srečno in uspešno novo leto!
PETROL
z vami na poti
TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ p. o. TEŠ
63325 Šoštanj Ul. Iva Lola Ribar ja 18 Telefon: 063 881 111 Telex: 33502 tes yu Telefax: 063 881 263
Občanom, poslovnim partnerjem
in sodelavcem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto!
Gostinstvo Turizem Trgovina d.o.o.
restavracija JEZERO restavracija KLUB FAST FOOD KLUB delikatesa bistro ORION VILA ŠIROKO TRC JEZERO
Kersnikova 11,66320 Velenje tel.: (063) 855 336 fax: (063) 855 350
Želimo vam prijetne božične praznike ter uspešno in zadovoljno leto 1993!
Vabimo vas, da ostanete še naprej naši gostje!
UGODNI PRAZNIČNI NAKUPI V 6ERVISU GORENJE
BARVNI	TELEVIZORJI:
Fine line	63cm 65.796 SIT
Fine line	63cm TTX 70.170 SIT
Fine line	56cm 57.794 SIT
GLASBENI STOLP UNIVERSUM (CD) VIDEOREKORDER UNIVERSUM
Diadem 63cm TTX 75.284 SIT Universum 51 cm TTX 56.900 SIT
od 35.890 SIT od 45.900 SIT i
DARILA ZA VSAKOGAR:
' kavni mlinček ' stenska tehtnica ' varilec folije * stenska ura
1.556 SIT 1.623 SIT 2.670 SIT 1.215 SIT
' žepni računalnik (možnost
shran. naslovov,datumov) 3.290	SIT
' Walkman (z radiom) 4.490	SIT
'slušalke	1.190	SIT
*	multipraktik
*	mikser
*	rezalni strojček
*	budilka
' videokasete TIO BASF 3 kom ' mkman
9.552 SIT 2.554 SIT 3.618 SIT 1.334 srr
1.513 SIT 1.990 SIT
MOŽNOST 2 LETNEGA ZAKUPA TELEVIZORJEV IN VELIKIH,GOSPODINJSKIH APARATOV
UGODNI PLAČILNI POGOJI
Pričakujemo Vas v Servisu Gorenje,C.Talcev 37 (pri železniški postaji), vsak delavnik od 7. do 19.ure, ob sobotah pa od 8.do 12.ure. Telefon: 854-229,853-916
«±k	"1*	*±* *±K *±* *±* >L±* «±k »±k
»J*	>rjy	rf*	5jy	5J*
VE&ELE PRAZNIKE IN (SREČNO NOVO LETO 1993 !
*±»	*±* *±» *±Jt «±« *±* *±Jr *±ic	*±* <±* <±K *±< *±*
tj«	^f*	vf*	^f«
CELJE, LJUBLJANSKA C. 11
Imamo stalno na zalogi osebna vozila FIAT, FORD, PEUGEOT in LADA ter vozila iz gospodarskega programa TAM, IVECO, FORD, FIAT in PEUGEOT.
Vozila plačljiva za devizna in tolarska sredstva.
Za ves program nudimo LEASING za pravne osebe in obrtnike.
Vse informacije dobite v salonih:
VELENJE; CELJE, ŽALEC, SLOVENJSKE KONJICE
Vsem svojim strankam in kupcem,
ki nas boste obiskovali želimo:
Naj veselje ob praznovanju NOVEGA LETA
1993 ostane v vas in med nami skozi vse leto !
SREČNO!
TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE
i d.o.o.
®AVTO CELJE
Prihajajo trenutf^ f® si z najfepšimi zeCjami sezemo v ro/(e. VeCifa vas je, dragi rtasi prijateCji, vam žeCimo s čvrstim stis!(gm rol(e in z doSro misCijo zazeleti vse najlepše ! Ostanimo prijatelji ^udi V letu, /(i prihaja ! Poiščite nas. <Hgjdtte nas v	!

ZMOMEMO
Vsem občanom,
zlasti delavcem in upokojencem
RLV želimo tudi v letu 1993
veliko dobre volje, iskrenega zaupanja v naše in njihove sposobnosti pri premagovanju današnjih in jutrišnjih izzivov ter seveda obilo zdravja.
Srečno
Poslovodni odbor in Sindikat podjetja Rudnika lignita Velenje
********************************************** J{C sfc * ^f*	^ ^ ^ »1»	»(«»Jc
MLADINSKI SERVIS	BIRTTIEIZEM
" VieiLIiNJJIIE
M L A PINSKI SERVIS ■v	I	J
tel.: 854-831, 853-061
n
OSRTif
Titov trg 2 tel.: 854 831 fax: 853 061
TITOV TRG 2, VELENJE,TEL.: 853 061,851 <»6, FAX: 854 831
vam želita prijetne božične praznike in srečno novo leto, poslovnim partnerjem pa obilo uspehov v letu 1993
DEJAVNOSTI BIRT-a:
zimski in letni turizem zaključni in maturantski izleti # prevozi
rr organizaciija športnih in zabavnih prireditev
DEJAVNOSTI
MLADINSKEGA
SERVISA:
ŠTUDENTOM IN DIJAKOM
svetujemo, pomagamo pri iskanju honorarnih zaposlitev in zagotavljamo hitra izplačila honorarjev po opravljenem delu
PODJETJEM IN OBRTNIKOM nudimo pomoč pri iskanju zanesljivih študentov in dijakov za vse vrste honorarnih del!
ZA BOLJŠI EKONOMSKI POLOŽAJ ŠTUDENTOV
IN DIJAKOV!

i		j	Z
6	?-	8	
4}	"9		■fš
:o	Z4	Zl	Z?
29-	28	t?	Jo
fr*)'			
$>	t	s	b
4»	44	a	43
1}	46	41	Z®
11	zr	H	l}-
i
S" 6	B
<1 4) 1<f 4S~
*7 ** M «
Z6> Zf— is Zf t
\CeteMXi v MUMIČ v^K
\JZ4ttc (f/o^iopst 1~0AJ/0&LU*£
V mesecu novembru smo odprli trgovino, v njej pa vam na enem mestu ponujamo res pestro izbiro:
-	kompleten program ličarskega materiala 3M (program ameriške proizvodnje v katerem najdete ves brusilni in tesnilni program ter vsa potrebna orodja za avtoličarje)
-	programi nemškega proizvajalca Standox ( avto-barve, ki vam jih po potrebi tudi zmešamo v željeno nianso)
-	rezervne karoserijske dele za vse tipe avtomobilov (Opel, Golf, Renault, Fiat, Ford, Zastava in druge)
-	na zalogi imamo vetrobranska stekla, za vse tipe avtomobilov, po zelo ugodnih cenah.
Vašo odločitev za obisk naše obratovalnice in trgovine bomo opravičili z dobro in hitro uslugo!
Avtokleparstvo in ličarstvo Muršič
Muršič Jože, Žarova 7, Velenje tel. in fax: 856-852
V naši obratovalnici s kar 25 letno tradicijo opravljamo hitro, po ugodnih in konkurenčnih cenah storitve:
X vsa avtokleparska dela X avtoličarstvo X avtovleka
Poleg tega še NOVOST!
Otvorili razstavo Gorana Horvata
Njegov "Poklon velikim mojstrom"
S tematsko zaokroženo razstavo olj na platnu, ki jo je slikar Goran Horvat poimenoval "Poklon velikim mojstrom", imamo v Velenju znova priložnost spoznati tega, mnogim že zelo poznanega umetnika. Razstavo v galeriji Kulturnega centra Ivan Napot-nik je uredila in postavila Kornelija Križnič. V ob tej priložnosti izdanem katalogu je v uvodu zapisala:" Srečanje z ustvarjalnim opusom slikarja Gorana Horvata je nenavadno doživetje. Gorana poznamo po obsežnih tematskih ciklih slik, ki jih je ustvaril in nam jih predstavil v številnih razstavah..."
Po kratkem uvodnem nastopu izvrstnega pianista Hin-ka Hassa, ki je z Musorgskim, Chopinom in Gershwinom pričaral dogodku primerno vzdušje, je Kornelija Križnič predstavila umetnika in to razstavo. " Razstava nam predstavna najintimnejši del umet-
nikovega slikarstva. Dela so nastajala posamezno od leta 1980 dalje. Ni naključje, da so na umetnika naredili vtis izbrana dela in njihovi avtorji, ne glede na to, da pripadajo različnim časovnim obdobjem. Izbral je slikarje, ki v svojih delih nihajo med" resničnostjo in neresničnostjo. Pri tem jih ne kopira in ne stremi za tem, da bi se čimbolj približal originalu. S temi deli se je poklonil velikim umetnikom, ki jih spoštuje in ki so skozi svoja dela postali nesmrtni."
Uradno je razstavo odprl akademik Ciril Zlobec. V sproščenem nagovoru, v katerem je povedal, da o razstavi govori kot gledalec, o slikaiju pa kot dober prijatelj njegovega očeta in Horvatove družine, je Gorana Horvata, ki ga je poznal že kot otroka, označil kot fantazijsko neukročenega mladeniča."
Biti sin slavnega očeta je pogosto prekletstvo in mislim,
Ob pesnikovem jubileju
Poduhovljenost in zlo
To je bilo srečanje s človekom, ki si ga vedno vesel. Prav za njegov jubilej, za njegovih šestdeset let.
Prijatelj Bacič Josip - Savski je doma iz„ Županje. Mladega tehnika je gnala nemirna življenjska sla tudi v Švico. Od tam se je vrnil v
da tudi Goranu ni bilo prizanešeno. Moral je dokazati, da je slikarsko samosvoj. To, kar sem pred leti občudoval pri njegovem očetu, neverjetno, sedaj občudujem pri njem. Slikarsko je neukrotljiv, nikoli mu ni dovolj ne platen, ne motivov. Ti motivi, danes, me spravljajo v zadrego. Vzeti kot inspiracijo zelo znamenite avtorje in jim posvetiti sliko, čeprav le poklon nekemu avtorju, je zelo izzivalno dejanje. Goran je znan po tem, da motiv skuša količinsko obdelati z najrazličnejših strani; tako tudi tukaj, saj je zajel različna oobdobja. Doživljam ta razstavljena dela kot gledalec, nisem kritik, vendar še vedno
Kinodvorano bodo mJi obnavljati se te
Danes je že znano kdo je lastnik velenjske kinodvorane. To je Kino Velenje, ki bo zdaj moral to dvorano tudi obnoviti. Najprej jih čaka popravilo strehe, da preprečijo propadanje objekta.
Milena Breznik direktorica Kina Velenje priznava, da bo precej težko priti do denarja, ki ga za popravilo objekta potrebujejo. "Ker so naši prihodki skorajda mizerni, ni bilo mogoče najeti nobenih kreditov, saj bi obresti presegale mesečni priliv, ki ga dobimo od predvajanja filmov. Zato
smo se odločili, da del zgradbe, v kateri je bil podnajemnik, prodamo na javni dražbi. Gre za prostor, ki ga zaseda trgovina Nočni škrat Tako smo zagotovili 70 odstotkov potrebnih sredstev za obnovo strehe kinodvorane."
Drugih prostorov v objektu zaenkrat ne bodo odprodajah.
Z obnovo strehe naj bi začeli še letos. "Vedeti pa je treba, da je bila ta zgradba takšna kot je bila, bila zelo neracionalna in nepriljubljena pri Velei\jčanih. Takšna kot je bila, ne bo več. Bo pa lepa majhna
dvorana, v kateri se bo film doživljal tako kot se mora."
Kino Velenje v zadnjem obdobju predvaja filme v Domu kulture. V Kinu so nad obiskom prijetno presenečeni. Poprečno si predstavo ogleda več kot sto gledalcev, kar je v slovenskih razmerah precejšen obisk.
Delavci Kina so še na čakanju, po pol leta se bodo odločili, kako bodo delali naprej, če bodo vsi ostali na delovnem mestu, pa danes še ne more nihče reči.
Milena Krstič - Planine
Interna televizija v Mozirju
Z novim studiem na novo pot
To soboto bodo v Mozirju slavili in se malo poveselili vsi, ki se zavzeto ukvarjajo z interno televizijo in upravljajo s satelitskimi sistemi, seveda pa tudi vsi krajani, ki programe vse bolj radi gledajo. V središču Mozitja bodo namreč odprli nov studio, ki je predpogoj zanimivejših in bogatejših programov ter še večjih dosežkov njihovih ustvarjalcev. Ti se že doslej ponašajo z zares pravimi dosežki, za razliko od nekaterih drugih krajev, v katerih imajo precej težav, najsodobnejši opremi navkljub.
Skromni začetki interne televizije v Mozirju segajo v lansko pomlad, zdaj vrtijo redni program dvakrat tedensko in
neprekinjeno video strani, z novim prostorom in opremo pa bodo kmalu uvedli še tretji, informativni program. Seveda lahko gledalci televizije v Mozirju ob internem gledajo še enajst satelitskih programov. Doslej je bilo vse to zastonj, saj je programe in vzdrževanje financiral studio sam, seveda na podlagi ekonomske propagande. Z razvojem to ne bo več možno, zato bodo uvedli določeno vzdrževalnino, ki jo bodo porabili za nakup novih programov in seveda za redno delo in vzdrževanje. S sedanjo opremo zmorejo oddaje o aktualnih dogodkih, tudi oddaje v živo, če je treba, z dodatno opremo pa bodo poskrbeli za
opremljanje teh prispevkov.
Tudi ostalih načrtov jim ne manjka. Že imajo pripravljene pogodbe s kabelskima sistemoma v Gornjem Gradu in v Lučah, s katerima že sedaj izmenjujejo prispevke in propagandna sporočila, navezujejo pa tudi stike z Radiem Velenje in Našim časom. V vseh treh omenjenih krajih interno televizijo zaenkrat spremljajo v preko 1.000 gospodinjstvih. Malo bolj naprej sežejo snovanja o tehnični povezavi med (zaenkrat) tremi kraji v dolini, sem segajo tudi razmišljanja o optičnem kablu ali regijski frekvenci, v Mozirju pa se zavedajo, da je predpogoj vsega tega dober program, (jp)
Pojasnilo vsem razumnikom, predvsem pa odgovor na odprto pismo literarnega društva (NC, 17/12)
Različne obtožbe, še posebej pa zadnji konstukt avtorjev ali avtorja, ki je podpisan kot Šaleško literarno društvo Hotenja, je povod za ta sestavek.
Če gremo kar po vrsti, bi od ljudi, ki sami sebe karakter-izirajo kot literati, pričakoval kaj več, kot pa konfuzen sestavek, ki se poleg neargumetiranih obtožb in podtikanj na račun MK Stiskarne med drugim odlikuje z uporabo inkvizicijske forme v stilu: "dokaži, da si nedolžen." Zato šaleškim literatom predlagamo, naj se obrnejo na Sekretariat za družbene dejavnosti, kjer so razpisali natečaj za financiranje ustvarjalnosti mladih in so tudi izbrali programe! V tem natečaju je bil MK Stiskar-na samo eden od udeležencev natečaja in nič več.
O obtožbah o fizičnem samouničenju MK Stiskarne in o različnih pojmovanjih subkul-ture ne bomo govorili, saj je jasno, da so avtorji le želeli primitivno in neargumetirano deskriditirati MK Stiskamo: Za
vprašanja kulture, ki goji indijsko konopljo, pa je pravi naslovnik POSTAJA POLICIJE VELENJE, saj gre za policijsko prijavo, s katero mi v MK Stiskami nimamo kaj početi. Stališče uprave kluba MK Stiskarne je vseskozi jasno in razvidno: NE podpiramo nikakršnih interesov bodisi uživalcev, bodisi prekupčevalcev. V . klubu so te "stvari" strogo prepovedane in za vse kršitelje (do sedaj jih ni bilo!) bi v primeru nepravilnosti primerno ukrepali in jih prijavili pristojnim organom.
Kaj ne štima s subkulturo?? To, da so sredstva pri ZKO-ju bila drastično skrčena in da smo jih v letu 91/92 prejeli malo, bolje rečeno nič. Zato lahko brez slabe vesti odkrito priznamo, da smo v minulem letu životarili. Ker so se stvari letos spremenile, se bomo potrudili in poskušali zadovoljiti tisti del populacije, ki jo naše programske stvari zanimajo. Zgolj za informacijo iz prejšnjih časov, ko so minimalna sredstva v sistematičnem sis-
temu financiranja še bila in smo organizirali prireditve: izvedli smo nekaj zanimivih koncertov (LET 3, MIZAR, EPIDEMIC ZONE, JANIKOVAČIČ, LOLITA...),
open
VELENJE 90. Dokazali smo, da lahko z minimalnimi sredstvi naredimo bolj pestro kulturno življenje v Velenju. Drugačnost, ki nas zaznamuje, je destruktivna le v glasbi, ki med drugim razbija stereotipe o malem mestu. Pred molkom pač bežimo predvsem v govorici prepovedanih metafor, z jezikom, ki seže do svojih meja, plane iz sebe in eksplodira - izrazno seveda. De-strukcija v krativnem pomenu je želja in mi smo v tej želji.
Vsem, ki izbirate naš kljub za razne zmedene in zlonamerne obtožbe, predlagamo, da definirate izvor svojih težav in tja naslovite svoj srd in slabo voljo. Naša vrata so odprta za vse, ki želijo delati in sodelovati z nami.
svet MK S/TISKARNE
nisem uspel priti Goranu do dna, kljub temu, da ga spremljam vrsto let... Njegova ustvarjalnost je edina in svojevrstna, zato je stalno v "boju". Mimo Gorana je nemogoče iti."
Po misli, da je "vsaka razstava otvoijena v trenutku, ko v galerijo vstopijo obiskovalci in si jo ogledajo", je Ciril Zlobec razstavo uradno odprl. Tudi sama nisem kritik in sem si jo ogledala kot gledalka. Vsako izmed razstavljenih slik sem si zaželela imeti doma, ker pa je to neuresničjiva želja, si jih bom še nekajkrat ogledala. To možnost imate sedaj tudi vi!
Bojana Špegel, Foto: Aljoša Videtič
Slovenijo in (u, v Velenju, živi že več kot deset let. Sproščeno se
pogovarjava. Njegove temne oči se takoj zaokrožijo v vesele in že se
začenjajo nabirati misli kot biseri na ovratnici.
Poznano je, pišeš pesmi, Kolikšna je bera?
Doslej že tri knjige. Zadnja Portreti je izšla nedavno tu, v Velenju. No
in že sva pri predstavitvi grajične mape 3, kjer so objavljeni tudi
Bačičevi Pijani spomini.
Kako, zakaj pijani?
Pijanost je opoj. Tega doživljaš ob pesmi, ki sama od sebe privre na dfln.
Cisto asociativno sem se domislil Rimbaudovega Pijanega čolna. Kaka podobnost...
Ne, ni je. Klasik sem. V izrazu in vsebini Zakaj klasik?
Klasika se je potrdila v več sto letih. Novim, sodobnim tokovom, se nisem predal. Ne, da nočem. Ne morem. Zgrajen sem... Iz česa ustvarjaš?
Iz notranje moči, ki je ne morem definirati. In prav ta je kredo mojega življenja. Brez nje ne bi zmogel vsega. In namen tvojega ustvarjanja?
Poduhovljenost in samo to! Prav ta je danes, v hudih časih, edini izhod človeštva, da se izvije satanskemu zlu in kataklizmi... Pijane pesmi in opoj. In verzi Lepo je ljubiti njo... Da, res je! Današnji svet je potreben lepe besede tako kot kruha. Tako kot hrane, ponujajoče življenje.
Lepota je in bo protiutež zlu! Zato je tudi slavljenčev jubilej lep in vreden omembe!	Viš
S		PAR
TRGOVINE	K U S E J AVSTRIJA	

PLIBERK
ŠMIHEL
LAB0T
SUPER-DISK0NT PLIBERK
SEDAJ POSEBNO UGOOIIO ■ OČITNO NAJCENEJŠI NAKUP!
ORANŽE I 5^'il,
3 kg 19,90| BRASIL a 3'3U1 KAvA
500 g 7,90
IZOLA SARDINE 1 konz. 4,90
MILKA ČOKOLADA 100 g 7,90
LIKALNIK NA PARO 249,00
1 kg 29,90 | AVT0RADI0
199,00
SUSILEC ZA PERILO 99,00
FE 1200 W 99,00
OKRASNE LUČKE ZA JELKO
100 kom. 59,00
VSEM STRANKAM - PRIJATELJEM -OBILO SREČE V LETU 1993f
Savinjske doline.
Nova krajevna skupnost v Velenju?
Včeraj še Gaberke, danes Odpisani
V Gaberkah živijo ljudje, ki premorejo nekaj humorja na račun tistih, ki izdelujejo razne ekspertize, analize in druge lize, katerih rezultat je, da se kraj Gaberke zdaj deli v dva kraja: Gaberke in Odpisane. Ce ne verjamete, se zapeljite proti Gaberkam in takoj vam bo vse jasno! Del prebivalcev Gaberk je bilo namreč ■ še do nedavnega prepričanih, da so Gaberčani. Po tistem, ko so jim strokovnjaki postavili tabli, ki označujeta začetek in konec Gaberk, pa so se začeli spraševati, v katerem kraju
pa potemtakem živijo tisti, ki so še včeraj v Gaberkah, zdaj so pa out?
To so preko delegatskega vprašanja pobarali tudi velenjsko občinsko oblast, a... Ostaja tako, kot so določili strokovnjaki. Ti že vedo kaj delajo. Tisti, ki naenkrat ne živijo več v Gaberkah, pa nekje tudi hočejo živeti. Hočejo svoj kraj, pa pika. Če to niso več Gaberke, naj bodo pa Odpisani. In svoj kraj so simbolično, ta simbolika pa ima svoj pomen, tako tudi označili.
Tam, kjer sc končajo Gaberke, se začno Odpisani
Tu se začne kraj Odpisani
in tam, kjer je konec Odpisanih, se začno Gaberke. Tu in tam jim kakšen še večji šaljivec table malo obrne in se tam, kjer naj bi se Odpisani začeli, začno Gaberke in obratno.
Kdo je postavil te nove označbe kraja, je zanimalo tudi nas. Gospa, ki je ob hiši, ki stoji še v "uradnih" Gaberkah, obešala perilo, o tem ni imela pojma. Je pa rekla, da je tudi ona mislila, da so tam naprej še Gaberke, vsaj včasih so bile...
Pa smo šli v kraj, ki se mu reče Odpisani. Ustavili smo se pri hiši Gaberke 309. Torej hišnih številk še niso spremenili! Odpisani 309? rimmm? Zvemo pa, da so za ta konec v preteklosti velikokrat rekli: "Ta konec je odpisan, vi ste odpisani, to bo šlo not, pogreznilo se bo in zato nima smisla niti obnavljati, niti graditi."
"Zdaj smo Odpisani, pa čeprav je bila vas Gaberke vedno tu. Hec pa je, da te tabale nismo mi postavili. Se pa smejimo, o ja, to pa. Včasih je bilo tukaj 14 hiš. Zdaj pa so vse, kar je treba, dobili na drugem koncu, ki ne bo šel not, tistem, ki se je razvil na račun
V Šoštanju že snujejo načrte za naprej
Kdaj bodo zaprli za promet trg bratov Mravljakov?
V krajevni skupnosti Šoštanj tistega, kar so postorili letos, ni bilo tako malo. To vedo tisti, ki v tem kraju živijo, pa tudi tisti, ki ga obiščejo le tu in tam. Drugačen je, čeprav z njegovo podobo prebivalci še niso povsem zadovoljni. A nekaj stvari je treba pustiti tudi za naprej! O tistih, ki se jih bodo šele lotili, se v Šoštanju pogovarjajo že zdaj.
Milojka Plamberger, tajnik krajevne skupnosti Šoštanj priznava, da jim je s pomočjo nekaterih delovnih organizacij in tudi posameznikov uspelo uresničiti tisto, kar so si zadali. Obnovili so avtobusno postajo, fasade na nekaterih objektih, lotili so se zunanje obnove doma krajevih skupnosti, uredili ploščad na trgu Svobode, asfaltirali Goriško cesto, posodobili in vzdrževali so krajevne in lokalne ceste, dokončali to-
plifikacijo Metleč in Tekavčeve ceste, izdelali načrt za širitev doma kulture, v izgradnji je kabelski TV sistem.
"Vsi, ki so še zainteresirani za ta priključek, ga lahko pod istimi pogoji kot je bilo to mogoče do sedaj, še dobiti. Prijaviti se morajo predsedniku gradbenega odbora Dušanu Krajncu. Malo smo bili razočarani na seji sveta, ko nam je član gradbenega odbora povedal, da se nekateri priključujejo na ta sistem na črno. Zato smo se odločili, da bomo proti kršilcem ukrepali," pravi Milojka Plamberger.
Že prihodnje let bodo spet temeljito zgrabili. Prva naloga, s katero kanijo začeti, so dela pri razširitvi doma kulture. "Želimo, da se glasbena šola čim prej preseli v nove prostore, in da dobi svoje prostore tudi godba Zarja.
odpisanih. Tam gori bi radi
zd^j še javno razsvetljavo, za
nas ni pa niti peska, da bi cesto posuli, ko je poledica...In zdaj, ko to menda ne bo šlo še tako hitro not, bi nam dovolili, da tudi malo obnovimo. Zdaj, ko ni denarja," zvemo od ljudi, ki živijo v kraju Odpisani.
Kaj pa predsednik sveta krajevne skupnosti Gaberke, kaj on meni o tem?
Ivan Novak pravi:"Nas ni nihče nič vprašal. Strokovnjaki za promet so tako določili, Cestno podjetje pa je table postavilo (Gaberke
in ne Odpisani, da ne bo pomote). Tudi pred bivšo gostilno Kotnik, je tabla Gaberke, pa čeprav naš kraj sega še cel kilometer naprej. O tem smo dali tudi pobudo in delegatsko vprašanje na skupščini, pa ni nič pomagalo. V odgovor smo dobili člene, po katerih je to tako kot je. Krajani pa bi le radi, da bi bil začetek Gaberk tam, kjer je in konec tam, kjer je. Nič drugega."
O tem, kdo je na novo označil del Gaberk za Odpisane, pa tudi predsednik "ni vedel nič." Mi smo
sicer zvedeli kdo, ampak čisto
vsega tudi ne izdamo.
Branko Videčnik, mlad kmetovalec iz vasi Odpisani pravi, da se za njihove težave nihče ne znieni. Že nekaj časa jih vsi odpisujejo, pa naj bodo zdaj tudi Odpisani, če že to hočejo. Ime je za tisti predel, dodaja, več kot pomenljivo.
Pomeni to, da smo v občini Velenje dobili novo krajevno skupnost?
Milena Krstič - Planine Stane Vovk
Prostore, ki jih zdaj uporablja glasbena šola bomo usposobili za delovanje krajevne samouprave," pravi Plam-bergerjeva. V načrtu imajo tudi razširitev mostu pri Termoelektrarni Šoštanj in zaprtje trga bratov Mravljak za motorni promet. Spomnili se boste, da je ta želja v Šoštanju prisotna že kar nekaj let in zdaj upajo, da bo prihodnje leto, le uresničena. "Moti nas tudi, ker se ne začne z revitalizacijo starega mestnega jedra, kajti fasade na teh objektih so grozljive."
Med drugimi nalogami, ki jih čakajo prihodnje leto je še razširitev športne dvorane, ureditev cest, čiščenje struge Pake, toplifikacija dela Goriške ceste, posodobitev javne razsvetljave in seveda skrb za društva, ki v kraju delujejo.
Milena Krstič - Planine
Mozirje
Gradijo
Dolgoletna želja in več kot potreba prebivalcev Mozirja, pa tudi vseh, ki ga obiskujejo, vendarle dobiva pravo in otipljivo podobo. Gre za gradnjo avtobusne postaje izven središča kraja, kar bo gotovo dodatno razbremenilo promet in ob konicah že kar neznosno gnečo sredi Mozirja. Delo na gradbišču ob obvoznici teče po načrtu, v celoti pa naj bi bila postaja zgrajena in urejena do konca aprila. (foto: jp)
po načrtu

Domače zdravilstvo in zdravilci (XXVI)
Strgarjev zapis
(9)
V času nastajanja zapisov, ki jih tu opisujemo, so pisci uporabljali razne mere s katerimi so odmerjali posamezne sestavine določenega zdravilnega pripravka. Seveda je večina teh mer danes že iz rabe, ljudje pa jih tudi ne poznajo več, razen seveda strokovnjakov, ki se poglabljajo v podobne vsebine. Zato je prav, da o tem nekaj več spregovorimo.
Zasledimo lahko kot mero izraženo "pest", tu ni kaj posebnega tolmačiti. Dalje je najpogosteje naveden "lot", ki bi v gramih izražen pomenil 17,5 g. Tudi "kvinteljc" (kvintič) srečamo v zapisih, ta tehta pol lota. "Libra" se prav tako navaja in predstavlja utežno mero za 300 do 500 gramov. Marsikje omenja zdravilec "unčo", ki odtehta 35 gramov. Pri tekočini se pojavlja "polč", ta meri 7,5 del in seveda znani "frakeljc" v katerem so še do druge svetovne vojne prodajali žganje. Pri nas so se uveljavile male stekleničke,
imenovane kar "frakeljc".
Ob vsem navedenem naj poudarimo, da nekaterih izrazov ali imen za zdravilne rastline ali bolezni še ni bilo mogoče raztolmačiti, saj se celo najstarejši ljudje ne spomnijo kaj bi na primer lahko poimenovali "vrid" ali "flus" ali "fanekel" in še bi lahko naštevali. Do izida knjige o vsebini, ki jo tu opisujemo, bo pač treba te vrzeli izpolniti! Vsekakor nekaterih izrazov ni zaslediti niti v literaturi, ki nam je na voljo.
Pa nadaljujemo z opisom vsebine Strgarjevega zapisa. Med zelo čislane zdravilne pripomočke lahko razvrstimo še razna kadila. V te namene so ljudje uporabljali najpogosteje zidno opeko, to so v peči razbelili in potem na njo nasuli snov za katero so menili, da lahko njen dim pomaga pri določeni boleznbi. Strgar je v posebnem poglavju "Poduk kako kadilo napravi" opisal nekatere pripomočke.
Kadilo za oteklino na vratu
Korenine gabeza in velikega korena izkoplji še pred sončnim vzhodom. Stolči jih. tako da bo od vsake korenine po 3 lote, temu dodaj 1 in pol lota belega kadila.
Potem daj na razbeljeno opeko od vsakega po noževo konico, ko se razkadi, polij na opeko žlico kisa in se kadi.
Kadilo za maternico
Odreži podplate starih čevljev, pripravi ianeno seme, seme divjega korena, dobro misel, malo mire, "aglštajna", mastika in se s to zmesjo spodaj kadi.
Kadilo za skerino (pro-tin, išias?)
Ulovi močerada, nabodi ga in posuši. Če se boš kadil, odreži tisti ud v katerem imaš bolečine in se z njim kadi.
Kadilo za prisad
Vzemi oslove dlake, ovsa, plavega citeršpana, medvedove kože, vsakega po enakih delih in se s tem kadi.
Kadilo za šen
Vzemi kolomaz (šmir), konjske rogove (roževina) in "ejdovco" in se s tem kadi.
Kadilo za oplatk (urok ?)
Dobi "enik" od koles (špice), ki so narejene iz brin-ovega lesa, zdrobi jih in se kadi.
Kadilo za fluse
Vzemi listje rdečih vrtnic, rožmarina,, majarona, vse po enakih delih. Dodaj pest sladkorja, belo kadilo, 1 lot lanenega semena, 2 lota velikega korena, malo kamilic, to je odlično kadilo!
Pri hiši Gaberke 309 zvemo, da so jim večkrat rekli, da so tako ali tako odpisani.
ssAnf V"	8SsS1E1»
■■ • o______ ' ,,	: ......
Jim bo prihodnje leto le uspelo za motorni promet zapreti trg bratov Mravljak? (foto:vos)
Na začetku današnjega kramljanja bi vas rad spomnil na dve skrajnosti, med katerima po navadi vsi nihamo in se zrcalijo v naslednjih dveh primerih:
Cesar	Napoleon
Bonaparte je bil mogočen, bogat in slaven. Tik pred smrtjo na otoku sv. Helene mu pripisujejo tele besede: "V vsem svojem življenju nisem preživel niti enega tedna srečno." Helen Keller, ki je bila slepa in gluhonema in o kateri je tekla beseda že v prejšnjem sestavku, pa je zapisala: "Zame je življenje zelo lepo..."
Iz tega vidimo, da sreča in nesreča nista odvisni toliko od okolja, ampak predvsem od nas samih, kako ju doživljamo. Politična slava, pomnožitev dohodkov na bančnem računu, ozdravitev po težki bolezni in nakup dragega avtomobila nas lahko sicer spravi v dobro voljo in s prijetnimi občutki si porečemo: "No, sedaj se pa končno tudi zame pričenjajo lepi časi!" Nikar ne ver-jamite tega! Nobena zunanja stvar vam namreč ne more prinesti miru, ki nam je ravno v teh dneh, ko si izrekamo božična in novoletna voščila, tolikokrat na ustih, kot le mi sami.
Vse to je tesno povezano z našo usmerjenostjo, od tega ali smo črnogledi ali pa gledamo okolico v sončni luči. Zanimiva je Montaignova misel, v kateri pravi, da "človek ne trpi toliko zaradi tega, kar se mu po nesreči pripeti, ampak zaradi načina, kako vse to sprejme."
Celo tako daleč gre, da lahko s svojim ravnanjem vplivamo tudi na naše dobro ali slabo počutje. Ne verjamete? Napravite preizkus, ki zahteva le pravšnjo pripravljenost: bodite hote nekaj časa veselega obraza, vzravnani, živahne hoje, kretenj in besed in hitro
boste opazili spremembo celotnega počutja. S takim obnašanjem ga takorekoč izsilimo iz duše, ki bi sicer ostala otožna in zaprta, kar pa slabo vpliva tudi na telesno zdravje in lepoto. Vplivi vedenja so celo tako močni, da lahko mirno zapišemo znano krilatico, ki pravi, da "ne jočemo zato, ker smo žalostni, ampak smo žalostni zato, ker jočemo."
Tega se ljudje vse premalo zavedamo. Posebej še to velja za ženski svet, ki veliko da na telesno lepoto. Srečal sem vdovo in jo povprašal, kako ji gre. "O, dobro mi je!" je odvrnila -na obrazu in po načinu, kako mi je to rekla pa sem opazil, da mi je hotela pravzaprav reči: "Kaj me sprašuješ, saj sam dobro veš, kako mi je hudo." In ved-nar poznam ljudi, ki jim gre v življenju še veliko slabše kot njej. O nekdaj sloveči filmski zvezdnici M. Ober-onovi pripovedujejo, da se je po otrokovi smrti podobno grenila. Začela se je zanemarjati. Ko je nekoč stala pred ogledalom, je opazila, kako ji skrbi in žalost rišejo gube v lepo lice. Po pogledu na lastno podobo si je rekla: Se v tem trenutku se moram spremeniti! Edino, kar mi še ostane, je košček lepote, pa še tega si bom z grenkobo po lastni trmi zapravila!" Vsi vemo, da lepota še zdaleč ni najpomembnejša stvar za življenje, še manj za srečo. S slednjim primerom sem hotel povedati nekaj drugega: kdor se je sposoben v preizkušnjah toliko premagati in pokazati okolici, da premore še nekaj veselja in ljubeznivi "odveč", da jo lahko celo podari drugim, ne pa da se v obupu Nakoplje vase - temu bo življenje ob vsem tem navrglo zdravje, lepoto, predvsem pa dobro počutje.
Naselje, ki mestu ni v ponos
To naselje je čez noč nastalo naselje na Titovem trgu v Velenju. Pomagalo naj bi k prazničnemu razpoloženju, vendar je bolj mrtvo, kot živo. Le tu in tam odprta loputa hišice, za katero se skriva premražen trgovec in obiskovalci, ki se dolgočasno sprehajajo med njimi - to prav gotovo ni bil namen letošnjega novoletnega sejma. Je vzrok v previsoki ceni prostora ali je sejem, kot je ugotovil znanec, odraz zaspanega mesta Velenja?
Pomanjkanje prostora
Odgovorni urednik Našega časa Stane Vovk in oblikovalec Peter Rihterič - Pec, sta za se ob pripravi "predvolilne" številke Našega Časa, srečala s pomanjkanjem prostora. Pa ne v časopisu, ampak na delovnih mizah. Problem sta rešila tako in tam, kjer sta ga lahko: na tleh.
Važna je smer
Fronta je vse bližje
Petarda ne le, da ustraši, petarda tudi poškoduje
Uradno so sezono pokanja s petardami otvorili na Miklavža. Takrat se je začelo in od takrat se le še stopnjuje. Vsak dan je več pokanja in pričakovati je, da ga bo še več, vse do Božiča in Novega leta, ko pokanje, tako kot že v prejšnjih letih, doseže vrh. Bum, tresk in bum, tresk. Podnevi in ponoči. Čistu blizu, malo dlje, povsod. Ni važno kje, ni važno kdaj, ni važno kdo. Mlajši, srednjih let, starejši. Novodobna folklora? Kdo bi vedel kaj tiči v ljudeh, ki jim je to pokanje tako blizu?
Ne samo, da ropota, huje je, da je to presneto nevarno. Spomnimo se samo lanskoletnega dogodka iz ene od šoštanjskih osnovnih šol, ki se je končalo precej tragično za enega od učencev, kakšen podoben primer pa bi lahko opisal tudi marsikak zdravnik. Nazadnje smo o njem brali v Delu. V prvih dneh decembra je v Žalcu učenec vrgel gorečo petardo, ki je hudo ranila sošolko. Lahko se zgodi, da bo ta zaradi tega lahko celo ob oko! Pogumni so postali tudi osnovnošolci. V šolo nosijo te nevarne pokalice. Na osnovni šoli Bratov Mravljakov smo slišali od ravnatelja Ivana Planinca, da je učenec 6. razreda prodajal petarde sošolcem in zainteresiranim. In to tiste, ki jih je švercal njegov stric. Zanj jih je tudi prodajal. Si predstavljate, da so to vedeli celo starši? Kupil bi si jih lahko tudi ravnatelj. Kolikor jih hoče, naj samo pove. 100, 500 lahko še več, po enotni ceni 16 tolarjev za eno! Namesto, da bi jih kupil, je raje povabil očeta na pogovor. Koliko bo to zaleglo, se pa še ne ve.
"V šoli se o petardah in nevarnostih, ki tičijo za tem, precej pogovarjamo. Dosegli smo, zaenkrat, vsaj to, da v
šoli ne ropota več. A že deset metrov od voda... Dokler se ne bodo v preprečevanje tega nevarnega početja vključili tudi starši, šola ne more narediti kaj veliko. Skrbi pa tam, kjer so starši s početjem otrok seznanjeni, pa se jim to ne zdi nič kaj hudega", ugotavlja ravnatelj šole bratov Mravljakov. Podobno bi najbrž lahko povedali tudi drugi ravnatelji.
Kaj pa policija? Stane Brglez, pomočnik komandiraja Policijske postaje Velenje ugotavlja, da danes meče petarde vsak, ki jih ima. Gre za nespodobno vedenje na javnem mestu, kar je zelo mili izraz za tisto, kar s takim nespodobnim vedenjem dosegajo "metalci petard".
Kako pa je s prodajo tovrstnih zadev? "Zanje si mora prodajalec pridobiti vrsto dovoljenj, soglasij prostojnih služb. Seveda pa je nekaj drugega, kje jih tisti, ki jih kupi, meče. Če bi šel z njimi na strelišče, to ne bi bil problem, drugo pa je, kar se dogaja zd^j," pravi Stane Brglez, ki je pov-edel tudi, da ljudje, občani, pogosto kličejo na policijsko postajo. Vsak večer imajo vsaj dva ali tri klice. "Če koga pri metanju oziroma prodaji zalotimo, ukrepamo. V teh dneh smo predali že nekaj predlogov sodniku za prekrške."
Tudi v Odloku o komunalnem in javnem redu ter miru je v 6. točki 5. člena zapisano, da je prepovedano metati petarde ali podobna pirotehnična sredstva na kraju, kjer se lahko ogroža varnost ljudi in premoženja. In kazen? 2000 tolarjev!
Premislite. Kazen proti tistemu, kar se lahko zgodi, niti ni tako visoka. Visok je le davek, ki ga včasih vzame kak nepremišljen met.
Milena Krstič - Planine
Nimajo konkurence
Vse prepihe je treba preživeti, pravijo v ZŠAM Velenje. Prepričani so, da bodo preživeli tudi sedanjega. Kajti, konkurenca jim ni tuja, sami pa je enostavno nimajo, ne glede cen, še manj kakovosti.
Zanimivo, kajti tudi v drugih avto šolah v občini Velenje tako govore. Kaj pa kandidati?
Ne samo poslanci
Letošnje zadnje zasedanje velenjske občinske skupščine je bilo na nek način slovesno in v pričakovanju bljižnjih praznikov. Zakuska in letos tudi darilo poslancem v obliki pravkar izdane Monografije Velenja je bilo darilo za njihovo potrpežljivost.Ta jim je bila v nadaljevanju seje res potrebna. Prav tako tudi novinarjem, čeprav darilca niso bili deležni.
Ženske ugnale penzioniste
Čeprav so se upokojeni šoštanjski veterani dolgo širokoustili, kako bodo "položili" ženske, točenje, ženske odbojkašice iz šole KDK v Šoštanju. Iz tega ni bilo nič.
Na tekmi so jih namreč položile učiteljice, za katere so vneto navijali moški šolmoštri, penzioniranim "fiskulturni-kom" pa ni nič pomagalo skandiranje njihovih gardedam.
Tako imajo zdaj pripadniki Lebarjeve ekipe malo moralnega mačka, še več pa izkušenj, kako ne smeš "na suho" polagati žensk, še zlasti če so to poskočne mladenke izza katedrov.
Dedek Mraz je rdeč!
Ubogi naši otroci. Dolga leta niso poznali Božička, ki je v razvitem svetu glavni decemberski dobrotnik. Sedaj se je dedku Mrazu pridružil tudi ta in v veselje vseh otrok nekatere obdarijo kar vsi trije dobrotniki - Miklavž, Božiček in Dedek Mraz. Ja, Božiček je tisti, ki je vedno oblečen v rdeča oblačila, kar otroci opazijo v izložbah, na televiziji in še kje. Zato ni čudno, da nam je 5 letna deklica na vprašanje kakšen je dedek Mraz odgovorila: "Dedek Mraz je rdeč."
Pozdravljen, dedek Mraz!
Dedek Mraz je tudi letos prišel v Velenje. Ker mora obdariti veliko pridnih otrok, je z delom pričel že v soboto. In tako bo sedaj še nekaj dni vsako popoldne po lutkovni predstavi v Domu kulture v Velenju zapel z otroci, jim voščil vse najboljše in jih tudi obdaril. Mladim gospodičnam in gospodičem, ki še ne hodijo v šolo, je poslal tudi osebno vabilo. Kar 2544 velenjskih otrok je povabil, pa še 288 begunčkov. Za tiste, ki jih ni osebno povabil, se vsak večer okoli 18.30 oglas tudi na Titovem trgu. Ja, to je tisti čas, ko se otrokom iskre v očeh zaiskrijo pogosteje, kot sicer, ko se razpoloženje, vse do silvestrske noči, stopnjuje. Uživajmo ga z njimi!	(bš)
Tragedija pri Klinarjevih v Krnici
In se je vse sesulo v prah in pepel
"Okrog 23.ure je bilo, bili smo še pokonci, v kuhinji, ki je hiši na nasprotni strani od ostalih poslopij. Nič nenavadnega ni bilo, nič nisem slišal, ko je v pipi naenkrat pričela vreti voda, vodovod pa imam napeljan iz gospodarskega poslopja. Stekel sem ven. Iz poslopja se je valil dim in ogenj. Prvo, kar mi je prišlo na misel, je bilo rešiti živino. Stekel sem do hlevskih vrat in jih odprl, a je bilo vse prepozno. Ogenj je še bolj podivjal, podirati se je že pričel strop in komaj sem se rešil skozi plamene. In potem..." Potem se je dobesedno v prah in pepel sesulo vse kar
so imeli pri Spodnjih Klinaijih v Krnici, visoko pod Rogatcem, kakšnih osem kilometrov od Luč in slabih šest od ceste med Ljubnim in Lučami; do naravnost vzorne kmetije vodi strma gozdna cesta, ki je bila to noč že zasnežena in spolzka, odrešilne pomoči v tej strašni noči praktično ni bilo moglo biti. In je bila ta kmetija edina daleč naokrog, ki je zares živela, dobro gospodarila. Saj še bo. Uvodne besede so prihajale iz ust gospodaija Franca Trbovška, prihajale so nekje od daleč; v očeh, zazrtih v tla, ni bilo solz, čeprav je jokalo vse njegovo telo.
In tako ponosno je stala kmetija na hribu
Razen hiše je izgubil prav vse kar je imel, kar je z lastnimi rokami ustvaril v teh strminah. Staro gospodarsko poslopje s hlevom, kaščo, drvarnico, nov hlev, ki ga je postavil letos in zanj samo v lesu porabil preko 100 kubikov, večinoma mac-esnovega lesa, "da bi ja na vselej zdržalo"; zublji so požrli večji in dva manjš traktorja, povsem prenovljeni Jugo, kosilnico, žago, motorno žago in vse orodje. Pa tega orodja ni bilo malo, saj je Franc znan daleč naokrog s svojo spretnostjo oblikovanja lesa, "niti lopate nimam več, da bi kidal sneg". Več kot krut je bil pogled na štiri sežgane krave, zgorela sta še dva prašiča in šest ovc, vsa krma; zgorela je kašča z mesom nedavnih kolin, s pšenico in moko za domač kruh, zgorela so drva za zimo, vse. Razen živine ni bilo ničesar zavarovano. Brez poslopij je škode za 5 milijonov tolarjev, vzrok pa naj bi bila okvara na električni napeljavi.
"Pri nas je kot zakleto. Že leta 1949 nam je pogorelo vse, s hišo vred. V najtežjih časih smo gradili nov dom. S konjem sem iz Luč vozil material, po nekaj sto kil in eno furo na dan. Z lastniumi rokami smo vse naredili, dobili elektriko, telefon, letos nov hlev; lepo bi
lahko živeli, zdaj pa tole..." Pri Klinaijevih, le nekaj pod tisoč metrov visoko, živijo štiri generacije. Ob Francu in ženi še njegova mati in 80-letni oče, ki je nemo taval po pogorišču, dva sina in hčerka z vnukom. Mladi torej so in življenje bo teklo dalje. Mora.
Nujna pomoč je pričela prihajati hitro. Že dopoldne -so pripeljali drva, v Lučah so že postavljali drvarnico, tudi naslednje dni je bilo podobno in pomoči vse več. Občinski izvršni svet je takoj prispeval 100.000 tolarjev kot najnujnejšo pomoč, zlasti za živila. "Saj pozimi graditi ne morem, tudi če bi imel možnost. Previsoko je in preveč snega. Ko bi le nekje lahko imel kravo, oče in mati imata tako rada mleko."
Takšno je bilo tudi mnenje vseh ostalih. Do pomladi je treba pripraviti vse, da bo gradnja končana v najkrajšem času. In potem naprej. V usklajeno akcijo se bodo povezali krajevna skupnost, Zgornjesavinjska kmetijska zadruga. Kmečka zveza, izvršni svet in še kdo. Predvsem dobri ljudje. Naj bodo časi še tako hudi, dobri ljudje so v takšnih časih še bolj dobri. Težko je, res, vendar bodo pri Klinaijevih gospodarili in živeli naprej.	(jp)
Od vsega je ostal le žalosten pogled

ESO Elektra :U. M. Ježica 64:74 (36:32)
Šestnajsti (rekordni) poraz
V Topolšici
Košarkarji šošt a njsko-velenjske ESO Elektre v drugem krogu državnega prvenstva nastopajo v rdeči skupini. Štirinajst tekem so igrali v prvem krogu v zeleni skupini in sedaj že dve v rdeči — slabši. Ko so v boljši skupini »padali« iz poraza v poraz, so bile te-
C "■ j m
wr
Trener na kolenih — tudi eki-pa
mu najprej krive njihove preveč profesionalne priprave, nato pa premočni nasprotniki, ki imajo — tako smo največkrat slišali — veliko večje možnosti
za treninge kot Velenjčani. Druge ekipe naj bi namreč trenirale dvakrat na dan, igralci ESO Elektre samo enkral. Gotovo pa je njihovim rekordnim porazom krivo še kaj drugega. Znano je, da v drugih klubih, če ekipi ne gre, leti trener, ker pač celotnega moštva ni mogoče zamenjati. Ljubitelji košarke, ki so kljub porazom imeli potrpljenje z igralci, oziroma z njihovo igro, so upali in upali. Tudi, da bodo videli boljše igre v slabši skupini. Žal, se po dveh kolih to ni zgodilo, nihče tudi ne verjame, da bi ESO Elektra nocoj (sreda) lahko na Polzeli presenetila po dveh kolih vodilno Savinjsko Polzelo, mimogrede — gledalcev je bilo v soboto v telovadnici OŠ Šalek veliko manj kot na prejšnjih tekmah, niti sto ne. Rdeča luč, da je treba v klubu nekaj ukreniti, seveda že dolgo, dolgo gori, pa so očitno nekateri slepi za barve.
Še nekaj besed o tekmi. Domači so začeli dobro, vodili ves prvi polčas, ponovila pa se je slika i. mnogih prejšnjih srečanj, da nobeno vodstvo ob prvem delu igre zanje ni zadostno za končni uspeh. Kaže, da je nemočjo igralcev, pa verjetno tudi svojo, povsem obupan tudi trener Dragiša Perovič. Kako si med drugim drugače razlagali, da v prvem polčasu pošlje igralca na ogrevanje, pa ga pošlje v igro šele v drugem, vendar ne na začetku. Pa še ena zanimivost. Tudi mlademu in neizkušenemu Tajniku je dal na tekmi proti Ježičanom priložnost — zaigral je zadnje tri sekunde! (vos)
Pokalni rokomet
Danes ŽRK Velenje: ŽRK LIR Velenje
Ženski rokometni klub Velenje je letos v pokalno tekmovanje vključil kar dve ekipi, prvo in veteranke. Slednje so morale igrati predtekmi, v katerih so se sestale z igralkami iz Bakovec. Velenjske veteranke so bile v obeh srečanjih boljše, s čimer so se uvrstile v osmino tekmovanja za pokal Slovenije. Tu se bodo sestale s prvo ekipo LIR Velenje, srečanje bo danes (v sredo), v Rdeči dvorani v Velenju, s pri-četkom ob 19. uri.
Vrhunska atletska predstava
Za sobotni lek bi lahko v resnici našli le same pohvale, ki so jih izrekli organizatorju tudi udeleženci, med njimi prvak Slovenije v teku na 10 km Igor Šalamun, najboljša slovenska te-, kačica Silva Vivod v teku na 5 in 10 km ter najboljša slovenska mara-tonka vseh časov Helena Javornik.
Sicer pa se je tekaški praznik začel s teki za predšolske otroke in nadaljeval s tekom šolarjev ter sklenil s tradicionalnim novoletnim tekom, osmič po vrsti v tem zdraviliškem kraju, ki pa žal še ni dojel pomena tako vrhunske tekaške predstave. Med elito slovenskih tekačev so sicer manjkali člani atletskega kluba iz Šaleške doline, z izjemo nekaterih posameznikov, ki so pa sicer že vsa leta privrženci tekov v Topolšici.
Ob 14.30 so se na pot v lepem sončnem vremenu podali tako najboljši slovenski tekači kot številni rekreativ-ci. V silovitem finišu je Igor Šalamun vzdržal napad Geze Grabarja, zaostali pa so po vrsti Roman Kejžar (državni prvak v maratonu), Mirko Ivšek (AK Rudar Trbovlje), Lado Urh iz Kamnika, nato že kar veteran Marjan Krempl, pa Jože Ceh, Tomaž Robač, dvanajsti pa je v cilj pritekel Branko Krajnc.
Se lepši bi bil dvoboj med najboljšima tekačicama Vivodovo in Javor-nikovo, vendar pa je prva že takoj v
Mednarodni turnir v malem nogometu
Od Velenjčanov najboljši Škalčani
Ekipa Škal (vos)
Kar 72 ekip iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije (največ) je igralo od četrtka do nedelje na mednarodnem turnirju v Rdeči dvorani v Velenju v organizaciji Sportkluba Velenje. Bilo je veliko zanimivih srečanj, pa tudi veliko taktiziranja, saj so se mnoge tekme končale brez zadetkov. S takšno igro in uvrstitvijo so presenetili malonogo-metni igralci izŠškal, ki so celo zaigrali v polfinalu. Žal njihova taktika ni bila dovolj, da bi še bolj presenetili. Igralci Kluba malega nogometa iz Škal so na tej poti med drugim premagali Rudarjeve mladince, zatem še Sportklub Velenje, zaustavili pa so jih »Petelini« iz Maribora, ki so jih v polfinalu premagali z 1:0. Drugi pol-finalni par sta bili ekipi Val iz Zagreba in Vuko iz Ljubljane. Zagrebčani, lanski zmagovalci velenjskega mednarodnega turnirja (nastopali so pod imenom Vero) so po izredno zanimivi igri premagali Ljubljančane s 3:2. Zanje so med drugim igrali nekateri znani igralci, med njimi Mužek (Sturm), Brnas (Jugokeramika) in drugi. Igralci Vuka so sicer povedli z 2:0, očitno so bili prehitro prepričani v zmago, saj so Hrvatom dovolili preobrat. Tako so se v tekmi za 3. mesto sestali ekipi KMN Škale in Vuko. Podobno
110 let telesne kulture v Mozirju
prvem klancu pospešila in Javorniko-va je ni mogla več dohiteti. Državna prvakinja v malem maratonu, članica TS Gorenje Lidija Golob, je sicer z manjšo pripravljenostjo vseeno bila tretja, presenetila pa je mlada Marija Števanec iz Radenske, ki je ugnala najboljšo Velenjčanko Slavico Poz-nič.
Zanimiv je bil tudi tek veteranov, kjer je med mlajšimi zmagal Lojze Malnar, drugi pa je bil član TS Gorenje Obrad Laztč. Med starejšimi veterani velja omeniti že stalna gosta iz Ljubljane Uroša Lampeta in soprogo Rožico, ki sta zvesta Gorenjevi sekciji že kar pet let. Tudi Anka Pugelj je dosegla izredno dobro drugo mesto v prav tako solidni konkurenci članic, med katerimi je zmagala, kot že rečeno Pozničeva, na 4. mestu je bila Andreja Švigelj in na petem Edita Jerčič.
Med mlajšimi je zmago za Ak Velenje prispevala Jana Pugelj, sicer pa je tudi na tem teku bilo največ članov TS Gorenje, in sicer kar 36, sledi Radenska z 28, Sevnica in AD Maribor pa sta imela prav tako solidno zastopstvo.
Teka so se udeležili ponovno tudi tekači iz Avstrije, medtem ko je svojo udeležbo opravičil predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, od 19. novembra 1992 častni član Tekaške sekcije Gorenje.
Hinko Jerčič
kot Vuko proti Zagrebčanom v polfinalu, so tudi Škalčani povedli z 2:0, na koncu pa izgubili kar s 3:6. V tekmi za 1. mesto so bili izkušenejši Zagrebčani boljši od mariborske ekipe Petelin (Lent) za katero je med dru- ' gim igral tudi igralec Maribora Ši-mundža in zmagali s 3:1.
V	nekaterih časopisih smo že zasledili vest, da slavi Savinjski Sokol v Mozirju visok jubilej. Mlajši rod seveda ne ve za koga pravzaprav gre, kdo je Savinjski Sokol.
Treba je seči nazaj v čas po marčni revoluciji leta 1848. Tedaj je v slovenskem delu avstrijskega cesarstva prihajalo do narodnostnega osveščanja. ustanavljali so razna društva, ki naj bi budila narodno zavest. Nastale so hranilnice, ki so gmotno pomagale gibanju za preporod.
Tudi v tedanjem slovenskem prostoru se je ljudstvo razgibalo in povezalo v društva kot so bile Čitalnice, Društvo sv. Cirila in Metoda, gasilska društva, ki so bila v naši dolini dosledno slovenska, kar v mestih ni bilo tako. Po vzoru Cehov so tudi naši narodni voditelji v Ljubljani ustanovili telovadno društvo Južni Sokol, kot -nekako protiutež nemško nacionalnemu Turnvereinu. Tudi ljubitelji planin so postavili na noge Slovensko planinsko društvo, spet v bran pred izredno napadalnim Alpenvereinom.
V	vseh navedenih primerih je bilo Mozirje med prvimi, ki je sledilo klicu časa in pozivom na narodno osveš-čanje. Tako tudi z ustanovitvijo prvega sokolskega društva na tedanjem Štajerskem, nastalo je na pobudo dr. Fona, ki je kot letoviščar prihajal v Mozirje, pri tem pa mu je izdatno pomagal še letoviščar Vekoslav Legat iz Ljubljane. Na njun predlog so se zbrali sredi leta 1881 v Mozirju najvidnejši narodni možje: Jože Lipold, Anton Goričar, Josip Pirš, Ivan Vran-kovič, Jakob Škoflek, Ivan Klemenak in še nekateri iz drugih krajev. Ustanovili so pripravljalni odbor, ki je vložil pravila v potrditev cesarski na-mestniji v Gradcu. Ta jih je potrdila leta 1882, Mozirjani so pohiteli in že 8. septembra sklicali občni zbor. Na njem so izvolili za častna člana dr. Fona in dr. J. J. Strossmayerja, ustanovitelja Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu in velikega borca za pravice Slovencev v tedanji avstrijski državi. Med prvimi člani zasledimo najvidnejše slovenske izobražence in narodne buditelje kot so inž. Mihael Vošnjak, njegov brat dr. Josip Vošnjak, dr. Josip Sernec. dr. Ivan Dečko in še bi lahko naštevali. Seveda pa so bili med prvimi člani domala vsi Mozirjani in še istega leta najdemo vpisanih že 150 članov.
Prva vidnejša slovesnost Savinjskega Sokola je bila, ko so leta 1884 razvili društveni prapor. Tedaj je prišlo v Mozirje veliko ljudi od blizu in daleč,
Namizni tenis
Pionirska ekipa velenjskega namiz-noteniškega kluba ERA je na kvalifikacijskem tekmovanju v Mengšu dokazala, da letošnji rezultati niso slučajnost, temveč dokaz dejanske kakovosti. Jure Slatinšek, Uroš Slatinšek. Damijan Vodušek, Bogdan Simončič in Jure Gruber so vseh pet nasprotnih ekip dobesedno pometli od miz in vse po vrsti premagali s 4:0. Tako bodo nastopili v finalu osmih najboljših slovenskih ekip kot prvi nosilci, tekmovanje pa bo v Kopru od 15. do 17. januarja.
Na enakem turnirju pionirke v športni dvorani v Skalah niso bile tako uspešne. Med štirimi ekipami so osvojile zadnje mesto, povedati pa je treba, da v zelo močni konkurenci kaj več niso mogle pričakovati. Nastopile so Karmen Steblovnik, Saša Koprive, Maja Ahtik in po daljši odsotnosti zaradi bolezni tudi Tanja Ževart.
V nedeljo je bil v Starem Velenju turnir v spomin na Janka Meha. Zmagal je Franc Sever pred Kovačem in Razdevškom, seveda vsi trije krajani Starega Velenja.
A. Vodušek
tudi delegacije bratskih sokolskih društev ni manjkalo, celo iz Prage so prišli.
Naj omenimo, da je v času od 1887 do 1898 znotraj Sokola kot sekcija delovalo tudi mozirsko gasilsko društvo. Po nekajletnem plodnem delovanju je sokoisko društvo doživljalo krizo. Po zaslugi mozirskega trgovca Pevca, učitelja Tuška in trgovskega pomočnika Kraigherja je društvo postalo spet dejavno in tako je bilo vse do prve svetovne vojne, ko je delo zamrlo. Po letu 1919 se je dejavnost spet razmahnila. Proslavljali so obletnice, najimenitneje pa je bilo ob 50-letnici 2i6. junija 1932, ko se je v Mozirju trlo članov raznih sokolskih društev iz vse Slovenije. Na sejmišču so pripravili nastop, sodelovalo pa je preko 500 telovadcev.
Sokoli v Mozirju so si za razne telovadne vaje vedno poiskali le zasilne možnosti, saj niso imeli svojega doma vse do leta 1932, ko so s pomočjo Gornjesavinjske posojilnice, trške občine in številnih darovalcev pričeli graditi svoj dom (dom Partizana). Slovesno so dom odprli 22. julija 1934, pri čemer so vedno znova poudarjali izredne zasluge Jožeta Trogar-ja pri gradmji doma: pozneje je tudi vzdrževanje doma ležalo na njegovih plečih. Okupator je plodno delo Sokola v Mozirju zatrl, dom pa je med vojno vidno propadal. Prav člani so-kolske organizacije so bili med prvimi na okupatorjevi listi za izselitev. Uničili so tudi sokoisko knjižnico in marsikaj odnesli. Zaman pa so iskali sokolski prapor, ki so ga zavedni člani skrili in ni nikoli prišel v roke zavojevalcev. Še danes je v ponos kraju. Sokoli so sejali seme narodne zavesti in želi obilen sad v času odločitve, ko je slovenstvu grozilo iztrebljenje.
A. Videčnik
Novice iz squash kluba Velenje
Igralke in igralci velenjskega squ-ash kluba so odigrali 2. kolo slovenskega prvenstva v Vojniku ter oboji nesrečno izgubili z najtesnejšim izidom. Fantje so klonili z 2:3, dekleta pa z 1:2. Na nedavnem velikem turnirju pod okriljem SQZS »Kompas Design 92« so nastopili vsi najboljši slovenski igralci, med njimi pet velenjskih. Pri moških so Roš ml., Sal-mič, Podpečan in Vihar st. uspešno prebrodili kvalifikacije in se uvrstili med 32 najboljših. Vihar pa se z nekoliko sreče uvrstil celo med prvih 15 igralcev v Sloveniji. Pri dekletih je Petra Vihar še enkrat presenetila. V polfinalu je sicer izgubila z 2:3, v boju za 3. mesto pa je bila boljša od favorizirane domačinke.
Velenjski klub je pred kratkim obiskal Kevin Smith, eden najbolj znanih trenerjev na svetu, lastnik več igrišč in voditelj tečajev squasha v več državah Evrope, sicer pa trener bavarske reprezentance. Zanimal se je za delo z mladimi upi in ga pohvalil, na treh ekshibicijskih srečanjih pa prikazal vse čare te lepe igre. Obetavne velenjske igralce je povabil na nekaj trening tekem z avstrijskimi vrstniki.
Drago Kostanjšek, trener Rudarja
Znova pomlajeno moštvo je preseglo pričakovanja
Prehod iz starega v novo leto je čas ocenjevanja doseženega, čas obračuna. Naj to velja tudi za nogomet, posebej za dosežke nogometašev Rudarja, pravi naslov za prave odgovore pa je njihov trener Drago Kostanjšek. Mnogi trenerski kolegi ga po jesenski sezoni uvrščajo v vrh svoje lestvice, gotovo pa mu priznavajo najvišje mesto pri vzgoji mladih in odličnih nogometšev, ki nekako postaja njegova »usoda«.
Drago Kostanjšek, kaj pomeni osmo mesto po jesenskem delu?
»Vse kar smo dosegli v danih pogojih z mlado ekipo, ki je glede na lansko leto še bolj pomlajena, je dovolj in celo presega naša pričakovanja. Osmo mesto je dovolj realno v tem trenutku, imeli smo malo sreče in tudi malo smole, saj bi z dvema, tremi točkami, ki bi jih »morali« dobiti, bili celo četrti ali peti.«
Vseeno ste točke osvajali tudi na gostovanjih?
»To je tisto kar nam je doslej manjkalo. Na tujem sicer nismo osvojili prav veliko točk. vendar smo imeli dejanske možnosti še za več kot štiri. Nogomet je pač nepredvidljiva igra, mi smo pač imeli smolo, da smo bili prav na tekmah od katerih smo pričakovali največ, preveč oslabljeni, nekaj zaradi poškodb, nekaj zaradi karto-no\, vse se je prekrilo slab nasprotnik in mi v najslabši sestavi.«
Rudar v jesenskem delu na svojem terenu ni bii premagan?
»To je splet okoliščin, povedal pa bi eno: spremenili so se pogoji tudi na domačem igrišču, vse več je gledalcev, ki niso samo gledalci, ampak pravi navijači kluba, kar daje dodaten motiv, dodatne moči in tudi zaradi tega doma nismo imeli posebnih težav, razen proti Slovanu v zares nemogočih vremenskih razmerah. Sicer smo vse tekme doma odigrali dobro, dosegli veliko zadetkov, tem dobrim igram bi dodal še dve v gosteh, to je proti Ljubljani in Mariboru, vse to skupaj pa je Rudarjevo pravo lice, ki ga moramo vsaj obdržati ali dvigniti
na še višjo raven.«
Mnogi trdijo, da je k uspehu veliko prispevala tudi homogenost v ekipi?
»To je sigurno. Mi smo iz leta v leto ekipo samo pomlajevali in smo zdaj prišli do tega, da imamo res samo mlade igralce, vzgojene v domačem okolju. Vsekakor je to prednost, igralci se med sabo razumejo, vprašanje pa je, kje je maksimum takšne ekipe. Vedeti je treba, da igralci dozorijo nekje pri 26 letih, mi pa teh igralcev nimamo. Večina je starih okrog 20 let, torej imamo še veliko, veliko rezerve in možnosti. Novo vprašanje je, če je
treba čakati teh šest, sedem let, ali se vmes okrepiti in čakati na dozorevanje mladih. Vse to je seveda povezano z denarjem, s pogoji v klubu in drugimi dejavniki. Vsekakor se je treba odločiti, kaj je boljše in bolj prav.«
To ni odvisno samo od trenerja in kluba, ampak tudi od igralcev. Rudar je znan po tem, da »proizvaja« igralce za druge klube. Kako je z ekipo letos?
»Trenutno mislim, da bo dobro. Uprava je naredila dobro potezo. Glede na to, da so doslej boljši igralci odhajali in smo jih nenehno nadomeščali z mlajšimi, je uprava ponudila vsem igralcem podpis pogodbe za leto in pol in to pomeni, da bodo v naslednjem prestopnem roku vsi še igralci Rudarja. To bo lažje za klub, tudi sam bom lažje načrtoval, ker bom vedel, da bo ta ekipa ostala vsaj še eno leto, če bodo možnosti jo lahko še okrepimo z enim, dvema igralcema in gremo z večjimi cilji v tekmovanje.«
Podpisali so vsi igralci razen Amira Kariča, ki je igral odlično, je reprezen-tant in ga že vabijo drugi klubi?
»Amir je gotovo eden najbolj obetavnih igralcev v Sloveniji. Veliko bo moral še delati, da bo to upravičil, da bo postal pravi igralec. Ker ga že dolgo treniram in ga dobro poznam, mi je v tem trenutku izredno težko govoriti ali bo ostal, ali odšel. Osebno menim, da naj bi ostal. Vprašanje je kako bo uspel v klubih v trenutku, ko se borijo za Evropo, ko je v ospredju rezultat. Če posameznik na igrišču ne pokaže vega kar zna, se hitro preseli na klop in mislim, da bi moral Amir dobro premisliti. Mlad je še in vsa bodočnost je pred njim. Če se bo odločil in odšel iz kluba, mu vsekakor želim, da bi uspel, vseeno pa osebno želim, da bi ostal v Rudarju še to leto. Seveda, če vsi skupaj ne bomo uspeli, bo najbolje, da zamenjamo okolje in naj poiskusijo še drugi.«
To pomeni, da bo Drago Kostanjšek še naprej trener Rudarja, saj vemo. da tudi njega snubijo klubi?
»Ponudb je res veliko in vsaka ima svojo težo. takšno ali drugačno. Če se bodo vsi igralci odločili za leto in pol skupnega dela in za uvrstitev v enega od pokalov, bom ostal tudi jaz. Zaenkrat ne vidim razloga za odhod, saj so razen Kariča podpisali vsi, obstaja možnost, da dobimo še igralca ali dva, torej so pogoji, da uresničimo cilj. ki si ga je zadala uprava kluba.«
Ljubitelje nogometa v Šaleški dolini seveda zanimajo morebitne okrepitve, slišali smo namreč za razna imena. Kako je s tem?
»Zdaj je obdobje, ko se govori samo o prestopih. Igralci si gradijo ime na tem, da so zanimivi v tem obdobju. ki sicer ni prestopni rok, je pa možno, da sporazumno s klubi igralec prestopi iz. enega v drugega, seveda mora čakati dva meseca, da dobi pravico igranja. December je torej še pravi čas. Mi se res zanimamo za brata Mateja Vidoviča, za Samota. Imeli smo resne pogovore z Ljubljano in vse je odvisno od nje. Vedeti pa je treba, da smo klub v katerem so vsi igralci pod enakimi pogoji in velikih sredstev nismo pripravljeni plačati, niti jih nismo zmožni. Če torej Samo Vidovič pride pod pogoji, ki so za Rudarja sprejemljivi, ga bomo radi sprejeli. Pogovarjali smo se, želja je obojestranska, na potezi pa je Ljubljana.«
■Morda še nekaj besed o sojenju?
»Na sojenje pač reagiram trneutno, po končani tekmi. Vseeno moram reči, da je bilo na začetku dela zelo dobro, ni bilo posebnih problemov , imel sem občutek, da se je izboljšalo. Bolj kot smo šli proti koncu, več je bilo napak, ki se v normalnem tekmovanju ne bi smele dogajati. Kljub temu mislim, da je sojenje zadovoljivo, jaz osebno sem zadovoljen.«
Kakšen bo zimski odmor?
»Mi odmora nimamo. Delamo naprej z zmanjšanim obsegom, prazniki bodo prosti, 4. januarja pa pričnemo priprave na novo sezono, tudi na prvo tekmo z Olimpijo, ki jo želimo odigrati drugače kot smo jo jeseni v Ljubljani.«
Karate
Minuli športni vikend je bil v Trbovljah najmočnejši slovenski turnir v karateju, zadnja vsakoletna preizkušnja, ki je privlačna tudi zaradi lepih nagrad za najboljše. V pionirski konkurenci je nastopilo 74 pionirjev iz 24 slovenskih klubov, odlične rezultate pa so dosegli tudi velenjski upi, varovanci Draga Cingesarja.
Pri mlajših pionirjih je zmagal Sprečakovič, Kotnik in Hriberšek sta bila 10. in 12.: pri starejših je bil Jelen tretji, Mir četrti in Miljaš peti; pri pionirkah je Cingesarjeva osvojila četrto mesto.
Strelski šport
Na tradicionalnem strelskem dvoboju slovenskih in hrvaških strelcev v Ljubljani so domačini dosegli izredne rezultate, kljub novima državnima rekordoma s pištolo, ki sta jih dosegla članska ekipa in mladinec Simon Ve-ternik, so skupno zmagali gostje. V mladinski reprezentanci seje torej izkazal Vveternik, ki je zmagal z novim slovenskim rekordom 573 krogov. S tem izidom si je priboril tudi mesto v članski ekipi Slovenije, saj je tokrat zadnjič nastopil med mladinci.
Franjo Žučko
Šahovske novice
V nedeljo so velenjski š:ihisti odigrali povratno prijateljsko srečanje s šahisti Slovenj Gradca. Igrali so na desetih deskah. Velenjčani pa so bili tudi tokrat boljši in zmagali s 104:96. Najboljši je bil Rajkovič, ki je zbral I7.5 točke od 20 možnih, pri domačinih pa Koletnik s 13.5.
To nedeljo, 27. decembra, se bo ob 9. uri nad oistrojem Šahec pričel zaključni turnir dvojic. Tempo igranja bo 5 minut na igralca, vabljeni pa so vsi člani društva.
Andrej Novak

Jeseni doma niso bili poraženi (vos)
AVTOSERVIS AVTOSHOP
JAKOPEC
Kosovelova 16, Velenje, g 855 975
Avto servisne usluge, prodaja vozil, rezervnih delov, dodatne opreme in avto kozmetike.
V	teh dneh bogata ponudba avtoprevlek, akumulatorjev, zimskih in letnih gum z brezplačno montažo.
V	primeru daljšega popravila vašega avtomobila vam nudimo nadomestno vozilo.
Cenjenim strankam, poslovnim partnerjem želimo vesele božične praznike in uspešno leto 1993-
Naj vam bo tudi v prihodnje z nami prijetno sodelovatil
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o.
Trg svobode 12, 63325 Šoštanj telefon (063) 881 241,881 338 telefax (063) 882 261
WEM POSUMI (H PARTNERJEM, OBČANOM IN
kmetijskim pmMJAtcBH
ŽeUHO VESELE
božične PRAZNIKE
IN SREČNO NOVO LETO!
TRGOVSKO PODJETJE
. v dneh
u r,redVrazn hnŽene V tehPli?n bogato I^f w,< vaN° Dtr?*x,te nase
Ze da objete n	u
P011 -„lnevVelen)
prodajali y in Šmartnem-
v v
VESELE BOŽIČNE
PRAZNIKE IN SREČNO, ZDRAVJA POLNO LETO 1993 VAM ŽELI TRGOVSKO PODJETJE
KOMUNALNO
PODJETJE
VELENJE
63320 Velenje, Koroška 37/b tel.: (063) 854 321 fax: (063) 855 796
Vsem občanom in koristnikom naših uslug želimo vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto 1993!
ssssšs.

.. . II
s® ?!.' :: ?? ■. ...../!1 ■ ;1 ■'■■.■■ ■'	: .:;.■!■ : : ' ■ ■ ■ :: v1: ?:'
Srcčnoter ' '
xoDomroi
Iskreno se priporočamo za nakup naših izdelkov ter ostalega blaga v trgovini VEPLAS TRŽNICA.

Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje
BCSS®
delAPceni
kupcem in
sodelaucem!
poslopnim
a
n
Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje
r
mn
TI
mmi mamam km

Cenjenim strankam in občanom
AVTO Mastnak
Partizanska 7, Velenje, S 855 380
%jfiiiic-^Mi^j^^^^^^fci želimo
WUIf%<lliI4bt*V fH
TrgOTina	vesele
Mehanika	božične in
leant-a-car	novoletne
Optika	praznike!
Možnost plačila na obroke brez obresti!
/
H@TIL TURIST MOZIMt
vsibi na
SILVESTROVANJ v TURISTU
DOCP0
BOGAT SILVESTRSKI MENI
NOVOLETNI PLES
m« WkM€%*W%W3B i i t
%f MijmlIICJU
oacrs
z ansamblom Jožeta Šum ali a
Rezervacije po telefonu: 831 - 022 ali na recepciji hotela
geo^/eHTi esi o&asio&i
TRGOVINA KOŠARICA
Pernovo 17 a (pri VELIKI PIREŠICI)
telefon. 779-220
$	olje Zvezda 11
$	sladkor 50/1
$	moka tip 500 25/1
$	moka tip 850 25/1
$	moka tip 400 1/1
$	margarina 250 g
$	rozine 1/2 kg
$	ječmen 1 kg
$	pšenica 1 kg
104,90 SIT 55,90 SIT 30,00 SIT 24,90 SIT 50,00 SIT 55,00 SIT 130,00 SIT 18,90 SIT 19,90 SIT
VSEM SVOJIM CENJENIM KUPCEM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO TER JIH VABIMO K NAKUPU!
Kolektiv trgovine Košarica_
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1993 vam želi avtoprevoznik janež Podpornik Si lova 6 a, Velenje, telefon 063/888 132
DOSTAVA KURILNEGA OLJA
bio#VIII
Trgovsko podjetje d.0.0. Teharska 111 63000 Celje TeJ7fax: 063/29-144
zakonska spalnica Tatjana (izvozni program) 74.900,00 SIT
zakonska francoska postelja
37.900,00 SIT
kotna sedežna garnitura (s francoskim ležiščem) 64.900,00 SIT
kuhinje SVEA in MAR LES za gotovino do	38% CENEJE
VSE OSTALO POHIŠTVO
PRIJETNO POČUTJE V LEPO UREJENEM DOMU VAM ŽELI BIODOM
Informacijski inženiring
Efenkova 61, Velenje, tel.: 852 460
\ffiOMMllffilOV If]»
I '
PLESNA ŠOLA STEP, Velenje v HOTELU PAKA, S 853 351
Prijetne praznike in prijazno novo leto vam želi plesna šola STEP!
FILSilCI LITI SMI212 VAMI. V TEM UŠI SMI ISTRECLI MARSIKATERI VAŠI ŽELJI. IN THIIV 399ICE 31 TAKI! 2ELIMI. 9AII VAS V LETI 1991 SPREMLAJAU USPEH IN 2A9IVIUSTVI. fiifNI? VAS LIR!


v
m
PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o. MOZIRJE
Spoštomni kupci!
Renate na«. Y tseh teh letih smo postali prijatelji. Naj se te resi, ki smo jih stkali, utrjujejo tudi r prihajajočem letu. Ysem skupaj želimo pri jasne bosične prasnike in prijetno noro leto.
S\\i>J V trgorina sa rse!
Cvumjpkr
zdrava hrana in zeliSča d.o.o.
V HOTELU PAKA
del. čas: od 8.—12. in od 16. do 19. ure, sobota: od 9.—13. ure
Tudi v letu IQQ3 se bomo trudili, da boste na naših policah našli use tisto, kar je potrebno za vašo pravilno prehrano.
Vsem skupaj želimo lepo praznovanje in čimbolj zdravo leto IQQ3l
\
SfcHSeiCHRIlH II1ETKH
Kersnikova 13, Velenje (nasproti Erine Name)
DA BODO PRAZNIKI SLAJŠI VAM PO NAROČILU SPEČEMO
torte, potice, drobno pecivo in še marsikaj!
Zaradi praznikov bo 25.12. in 1.1.1993 slaščičarna Metka ZAPRTA'
PRIJETNO PRAZNOVANJE IN VSE NAJLEPŠE V /VOVEM LETU!
9
Klf UMJlHIt KJTUtUH ¥0jthOS1
SIJ5E «


SKLENITEV 06R0CA OKOLI SOVRAŽNIKA
TANKA K02ICA. MEMBRANA
HRVAŠKI SAH.VELE-MOJSTER RABAR
RAZLAGA, TOLMAČENJE CESA
SLRLM. IGRALKA
LUDWIG ERHARD
TOVARNA UR V ZEMUNU
FRHLOZOF IN ZGODO-VINAR(HIP-P0LYTE)
MARIBORSKI PEVEC FLISAR
| FINSKA LUKA V BGT-
ZALIVU
MESTNI
KORZO, SPREHAJALIŠČE
VELENJSKA VELEBLAGOVNICA
M
OAZA V LIBIJSKI PUŠČAVI
ZAČETNIK BOLGARSKE VLAD. DINASTIJE
IGRA NA SREČO LILI N0VY
31
JANEZ (LATIN.)
OUHJUSA, ŽIVLJENJSKA SILA
GLAVNA ŽILA ODVODNICA
NIKOLAJ
STAROGR. PESNIK
15
n
CELJSKA TOVARNA POSODE
SL .SKLADATELJ (LOJZE)
SL .GLASBENIK SDSS
/
MONGOLSKI POGLAVAR
PREMOGOVNIK V BOSNI
40
Z
RISBAMI O CLOVESK. TELESU
REKA NA POLJSKEM, PRITOK
DEL TENIŠKE IGRE
KOŽICA,KI SCITI OKO
RANFL
35
_ASTATIJ_
NASPROTJE PROFESIONALCA
JTROJILO_
POKRAJIN.
SREDISCE
ODLIČEN FILM V. DE SICA
RAZTELE-SEVALEC
LUKA V ESTONSKI LETNI GOZDNI POSEK
M
21


RAZSTAVNA DESKA
POKRM.V VIETNAMU
JUZNOAM. KAMELA
ANGLOAM. PLOSCIN-SKA MERA
LOHITEV REKA V ČRNI GORI
EDVARD KOCBEK
OMOTA
LEVAR
39
OAZA V PUŠČAVI
PLOŠČAD ZA SPREHOD
VIOLINIST BULL
GOROVJE NA MEJI Z
AVSTRIJO
23
PREJŠNJE IME RUSKEGA MESTA KALININ
GL .MESTO GRČIJE
OTOK V PRESPJEZ.
FINSKI ARHITEKT
10
25
VRSTA VRBE
JANEZ MENART
POSTAVA, 2IV0T
LETOVIŠČE NA KRKU
/
LUKA V AL21RU
STANE SEVER
30
AMDRSALKA ZAVAK POGLAVAR (ZASTAR.)
7
IGRALEC
/
LOJZE PETERLE '
ms,
34
CAS BREZ VOJN
PRIPADNIK
ITALIKOV OSEBNI ZAIMEK
0RU2BA
VRSTA ANTILOPE
PARK. PLANTA2A
ARABSKI ZREBEC

VRSTA
IVAN ERJAVEC
16
SLfIZIK (ROBERT!
PRITOK RENA V ŠVICI
41
AVTOR KRIŽANKE RHOC
/
SLAVKO HREN
HINKO SMREKAH

PAUL VERLAINE
PRIPADNIK AZTEKOV
AKVARIJSKA RASTLINA
DELAVEC NA TERENU

NIKOLA TESLA
3«
ANGLJIfr SBENIK BRIAN
SLSKLA-DATELJ SAVIN
AMER. MOS.IME
IJUBKOV, MOS.IME (ADOLF!
SOBICA, KOMORA
STAROGR, FILOZOF
SPIS
HIMALAJSKA KOZA
OSEBA IZ KRSCAN, MITOLOG. KOZE
JUNAK ENEIDE
NOVI VEK VGEDL. ZGODOVINI ZEMLJE
. M\P0TM1V. , DR.evD M
NADA VIDMAR
STJAPON. POLITIK
ANTON JANŠA
JAP .OBLIKA BUDIZMA
KI LE TLI
n
RUDI JSMAC_ MESTO V VZH.TURCUI
1k
NEMfILM. IGRALEC JBRGENS
AMER. MERA ZA MLEKO
NOETOVA BARKA
TRDONEB-NISO-GLASNIK
STROJ
If
ČLOVEKA NE VERUJE
DIVJI MAJA-RONiJOBRA MISEL
MEDVED
MESTO OB IZLIVU KOLPE V SAVO
1?
LILUI PODOBNA LONCNICA
IZSTRE-LJEVALEC RAKET
[ROMANRUS, i PISATELJA LEVA N. TOLSTOJA
31
GRŠKI OTOK
JANEZ ERŽEN
OBLAČILO MUSLIMANK
BOGOMIL, KATAR
CILJ
VELENJ. TRGOVSKO PODJETJE
IG
BRANKO 2U2EK
GR.CRKA
POVPRAŠEVANJE
RUEKA
STARORIM. KOMEDI-OGRAF
TONE RAZINGER
ATOL V OTOČJU TUAMOTU
AMER.GOR-SKI LEV
VELIK KOS POHIŠTVA
KAREL VODNJOV

RIMSKA BOGINJA LOVA
SLSLIKAR MILAN
LJUBITELJ LEPEGA
ŽABJA NOGA ROBERT REDFORD
ORIENT, ŽGANJE SUMERSKA BOGINJA
33
VRSTA UMETNEGA SLAOILA
zo
NEOELAV-NOST.ZA-SPANOST
0RA2ILN0 NASLAOILO IZ AFRIŠKEGA GRMA
ANKA CIGOJ
4
PREBIVA-LEC ANAMA
BOG V ST. EGIPTU
REKA NA BA-iARSKEM STANE POTOKAR
LOVRENC ARNIC
12
PETER AMBROŽ
M
MARKO ALBREHT
RAZBURJE-NJEJCR5E' NJE MIRU

NEKDANJI INDIJSKI DR0BI2
/
iT
TTT"
18 19
W
iT"
M
13
ItT 115
1fc
V ]18
19	20	21	n	23 p	25	
				I		
27 |2ž
23
30
31
31
55 \W i
_i-
35
%
37
3Ž
w
w
41
Božično - novoletna nagradna križanka NOVA OPREMA Slovenj Gradec
NAGRADE:
1.	nagrada — vrtna garnitura
2.	nagrada — vzmetnica 190 x 90
3.	nagrada — otroška vzmetnica
ČE PRENESETE S POMOČJO ŠTEVILK ČRKE IZ KRI-
ŽANKE V MANJŠI LIK, BOSTE PREBRALI PRAZNIČNO ŽELJO POKROVITELJA NAGRADNE KRIŽANKE. Geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na naslov: Naš čas d.o.o., Foitova 10, Velenje ali ga prinesite v naše uredništvo do vključno ponedeljka, 28. decembra 1992.
vtAPS
AVTOPREVOZNIŠTVO IN SERVISI
p.o. VELENJE
63320 VELENJE KOROŠKA C. 64 Telefon: (063) 853 312 Telefax: (063) 855 557 Telex: 36 217 RLV YU
DEJAVNOSTI APS p.o:
- AVTOBUSNI PREVOZI
■	KAMIONSKI PREVOZI
■	MEDNARODNA ŠPEDICIJA
■	TEŽKA MEHANIZACIJA
■	SERVIS
■	AVTOPRALNICA
■	TEHNIČNI PREGLEDI -TURISTIČNA AGENCIJA
POSEBNE PONUDBE:
Cas in datum prevoza po želji naročnika, organizacija prevoz izletov, piknikov, strokovnih ekskurzij, šolskih in študijskih izletov z vsemi kategorijami avtobusov po vsej Evropi, ob večjih naročilih, daljšem poslovnem sodelovanju nudimo tudi do 20 odstotne komercialne popuste, popravila in žigosanje tahografov v najkrajšem možnem času, pranje v avto pralnici po želji naročnika (ročno, slrojno, notranje čiščenje, pranje motorja...), antikorozijsko zaščito s priznano zaščitno maso tektyi in enoletno garancijo, nabava in montaža naprave proli rjavenju znanega ameriškega proizvajalca, uredi lev tehničnih pregledov s takojšnjo odpravo možnih pomankljivosti, transport blaga v tujino z najmodernejšimi vlačilci in prikoličarji po konkurenčni ceni, rušenje objektov s saniranjem in rekultiviranjem zemljišča v celoviti ponudbi.
OBIŠČITE NAS NA GORNJEM NASLOVU AU NAS POKUČITE -REŠILI BOMO
PROBLEM V OBOJESTRANSKO ZADOVOLJSTVO.
Naše geslo je: "S kvaliteto usluge in zadovoljstvo partnerja smo v Evropi!"
TESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO!
Mesnica in predelava mesa
V priljubljeni in izredno obiskani mesnici FINGUŠT JOŽE
na Cesti na Ostrozno 22 v Celju, vam v predprazničnih dneh še posebej priporočajo:
-	PREKAJENO ŠUNKO BREZ KOSTI za 680 SIT in vse vrste ostalega prekajenega mesa
-TELETINO
-	MREŽNO PEČENKO
-	PO NAROČILU: odojke in tatarski biftek
-	UGODNA CENA VSEH VRST SVINJSKIH POLOVIC (s kožo, brez kože, guljene)
Cena svinjskih polovic s kožo 279 SIT
Pri nakupu nad 5.000 SIT možnost nakupa na 2 čeka
Informacije ^(063) 411 310 in (062) 792 261
VESELE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKEj
AKCIJSKA PRODAJA PREMOGA po najugodnejših cenah -na obročno odplačevanja
2	03R0KA-SR£2 OBRESTI
3	OBROKI - MINIMALNA OBRESTNA MSRA
Informacij«: Ul.: 063/ 893-884 tel/fax: 063/ 893-715 HRASTOVEC 24
SMO 'pcrDmrjE, %j %uT)i
UDOBJE IiTOPLICO LJUDEM
\UfI
ii

S******************************************************* ********************************************************'
POCAJT
proizvodnja• trgovina• gostinstvo
Cenjenim strankam se zahvaljujemo za dosedanje zaupanje, ter se priporočamo za nadaljni obisk.
VESELBOŽIČIN SREČNO NOVO LETO 1993!
AVTO MOTO DRUŠTVO
"Šaleška dolina'
Prešernova 9, Velenje tet.: 063/853-348
VSBM mm čemu w voznim teimo mt v inv mi vmo w
MČKC VOŽNJO!

lesarstvo
Cesta talcev 11, Velenje
TRGOVINA
LESOTEHNA - ŽELEZNINA
informacije ^ 853 982
Cenjenim strankam se zahvaljujemo za dosedanje zaupanje in se priporočamo za obisk.
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO!
.k******.****.********************************************* ********************************************************
KRT
d.d.
Velenje, Trg mladosti 6, tel.: (063) 853 520 (063) 853 366 fax: (063) 855 542
Wš
s JU
tram i B-
Vesel božič in srečno novo leto
1 ml
TIDRT? JJKDlaj
EDINA TOVRSTNA PRODAJALNA V SLOVENIJI
TRGOVINA ORBIS
na Foitovi 6 v Velenju, je bogato založena z lovsko
opremo in lovskim orožjem.
Vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 18.30,
ob sobotah pa od 9. do 12. ure lahko v Orbisu izbirate:
-	vse kalibre kranjskih lovskih karabink, italijanskih bockaric, samokresov, lokostrelov, ter vrsto strelnega in plinskega orožja
-	vrsta nabojev raznih proizvajalcev
-	lovske puloverje Rašica
-	vetrovke, pelerine
-	lovske nože Tanto znane ameriške firme COLD STEAL, kuhinjske nože s stojali firme CONDOR
-	posebno ugodna cena šibernega orožja vseh dimenzij
-	lovske srajce, kravate
-	strelne daljnoglede firme SWAROVSKI in KAHLES, dvoglede firme SWAROVSKI
-	jermene za puške, ovratnice ter povodce za pse
-	spreji za čiščenje orožja
-	spalne vreče ter še vrsta opreme za lovce
^ (063) 852 780
POSEBNA UGODNOST - PRODAJA NA OBROKE !
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO NOVO LETO 1993.
TRGOVSKO PODJETJE
čnih ,dneh
v - ISS^-T
prodajalne Pin Šmartnem-
VESELE BOŽIČNE
PRAZNIKE IN SREČNO, ZDRAVJA POLNO LETO 1993 VAM ŽELI TRGOVSKO PODJETJE
'Daiiacii
OVEN od 21.marca do 21. aprila
Čeprav vas bo po svoje jezilo, ker neke stvari, ki vam veliko pomeni, ne boste uspeli izpeljati do novega leta, boste v naslednjih dneh poskušali pozabiti na vse še nedokončano delo. Razpoloženje vseh okoli vas vas bo potegnilo za seboj in kar nekajkrat boste s svojimi dovtipi v večjih družbah poskrbeli za smeh in zabavo. Tisti, ki vas bolje poznajo, si bodo želeli, da bi bili takšni večkrat v letu, vam pa bo to na trenutke le maska. Priznati si boste morali, da vam zelo ugaja, če uspete zabavati!
BIK od 22. aprila do 20. maja
Dolgo, morda že malo predolgo, razmišljate o zelo pomembni življenski odločitvi. Slabe izkušnje iz preteklosti vas bodo sicer še vedno opozaijale, vendarle v želji nekaj korenito spremeniti, ne boste želeli spominjati. Že proti koncu tedna boste verjetno spremenili svoje bivališče (nekateri le za kratek čas). V dvoje vam bo zelo ugajalo, kadar boste sami s svojimi mislimi, pa boste veliko razmišljali o bodočnosti, ki si jo želite še spremeniti.
DVOJČEK od 21. maja do 21. junija
Razlogov za praznovanje bo več. Uspelo vam bo na celi črti, kar pomeni, kar na nekaj področjih. Zal, ob vas ne bo tistih, ki si jih sami želite, da bi z vami slavili te uspehe, zato bodo imeli rahlo grenak priokus. Sploh v naslednjih nekaj dneh boste namenoma zahajali na tista mesta, kjer bi lahko srečali osebo, v katero ste se, preprosto povedano, močno zaljubili, čeprav jo skorajda ne poznate. Želja, da jo bolje spoznate, se vam bo izpolnila sredi tedna, sledilo pa bo razočaranje.
RAK od 22. junija do 22. julija
S svojim izgledom in početjem boste spravili nekaj ljudi v pravo zaskrbljenost. Če že ne zaradi sebe, bi jih morali poslušati in ubogati zaradi njih, saj so vam v življenju najbližji. So stvari, ki se ne uredijo same po sebi. Sedanja je takšna. Čeprav odločitev ne bo lahka, ne odlašajte več, sploh pa ne čakajte na novo leto. Nekomu boste povedali več, kot je lahko pričakoval, zato vam bo hvaležen. In to bo znal tudi pokazati.
LEV od 23. julija do 23. avgusta
Malo ste si odpočili, nabrali novih moči za trdo delo, ki vas čaka v naslednjih dneh, sploh pa v bližnji prihodnosti. Spoprijeli se boste še z nekaj nujnimi opravki, potem pa vam bo, vsaj za letos, vsega dosti. Zdravje vam bo služilo, kot že dolgo ne, zato boste kar prekipevali, polni energije in dobre volje. To bo še najbolj odgovarjalo vašemu partnerju, ki vas je takšnega vzljubil in včasih že rahlo izgublja potrpljenje. Vzemite si čas za dobrega prijatelja, saj vas potrebuje!
DEVICA od 24. avgusta do 23. septembra
Kar nekaj dogodkov vas bo prisililo, da boste dali možgane malo na pašo in se izogibali vsakih večjih naporov, sploh pa pomembnih odločitev. Predvsem bo to povezano z denarjem, ki ga boste že v začetku prihodnjega meseca potrebovali več, kot ga boste zmožni sami zbrati. Počakajte še nekaj dni, saj vse kaže, da se bodo stvari počasi pričele odvijati vam v prid. Ne iščite osebe, ki bi vas v sedanjem položaju razumela, daleč od sebe, saj jo imate čisto ob sebi - vašemu partnerju lahko zaupate.
TEHTNICA od 24. septembra do 23. oktobra
Računica se bo izšla zelo dobro, celo veliko bolje, kot ste sami predvidevali. Čeprav vas bo po svoje jezilo, da ste se ušteli, boste v zmagoslavju znali resnično uživati. In z vami še nekaj ljudi. Po drugi strani boste zelo zaskrbljeni za zdravje vam zelo ljube osebe, tako, da se boste mnogokrat skrivali za masko dobre volje in nasmeha. Pomagate težko, to veste, vendar boste vse svoje sile preusmerili v to. Doživeli boste nepozaben večer v dvoje!
ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra
Čeprav ne povsem zadovoljni, si boste krepko oddahnili, ko vam nekaj časa ne bo treba vstajati vsako jutro z isto skrbjo - se bo ta dan dobro iztekel ali ne? Počitnice boste izkoristili za nekaj zelo zabavnih reči, ki vam jih zaradi pomanjkanja časa sicer ne uspe izpeljati. Skrivnostni pogledi vam bodo dali slutiti, da bi bilo dobro zbrati pogum in nekaj ukreniti, priložnosti za to bo kar nekaj. Izkoristite jih vsaj toliko, da bo sedaj še simpatiji postalo jasno, da so čustva obojestranska.
STRELEC od 23. novembra do 22. decembra
To leto vam je prineslo toliko pozitivnih sprememb, da se boste od njega kar težko poslovili. Po dolgem času ste se našli in izkazali v delu, ki ga z veseljem opravljate, pa še dovolj visoko je cenjeno. Vendar vam vaša nemirna narava ne bo dala možnosti za počivanje na sedanjem stanju. Vrnili se boste k hobiju, v katerem lahko izživite vse svoje talente in znanje. S partnerjem se bosta fantastično razumela, skoraj tako, kot v času prve zaljubljenosti. To sedaj oba močno potrebujeta!
KOZOROG od 23. decembra do 20. januarja
Bolj, ko bo razpoloženje v vaši okolici naraščalo, bolj boste razmišljali o stvareh, ki bi jih morali vsaj v naslednjih dneh postaviti na stranski tir. Prav nič vam ne bo hudo za minulim letom, saj ste včasih od vseh skrbi že zelo izmučeni. Razživeli se boste le na trenutke, večinoma pa si boste želeli biti sami in se ukvaijati s stvarmi, ki jih dobro obvladate. To lahko nekdo zelo dobro in zahrbtno izkoristi, zato bodite previdni!
VODNAR od 21. januarja do 19. februarja
Naenkrat boste na življenje pričeli gledati tudi s plati, ki je do sedaj niste poznali. V to vas bo prisililo delo, ki ga imate sicer radi, vendar vam jemlje veliko energije. Spoznali boste namreč še eno neprijetno plat svojega poklica. Časa, da iz tega vlaka izstopite, nimate več veliko, zato dobro premislite. No ja, časa imate še nekaj na razpolago, saj v naslednjih dneh ne boste mogli nič urediti. Izgledalo bo, kot da ste delovno razpoloženi le še vi. Praznovanja bodo dobra in vesela!
RIBI od 20. februarja do 20. marca
Spet ste zapadli v obdobje, ko bi radi v svojem življenju spremenili kar nekaj stvari. Predvsem vas k takemu razmišljanju sili vedno večje nezadovoljstvo s svojim sedanjim delom. Vse, kar vam manjka, da bi lahko svoje talente bolje vnovčili, je samozavest in ambicioznost. Veliko boste razmišljali o tem, ukrenili pa bolj malo, čeprav vam bo nekdo pripravljen močno pomagati tudi na račun lastnega odrekanja. Z oblakov se izgleda še niste pripravljeni spustiti na tla. Nekdo vas bo sredi tedna popolnoma očaral!
TUdi pomaranča je zdravilna
dipl. kozm. Metka Mujadžič - Kaligaro Tel.: 856-837
Tako kot mnogi sadeži je tudi pomaranča lahko zdravilna. Dobimo jo lahko v vseh letnih časih. Vsebuje veliko vitamina C, je okusna in sočna, lahko jo jedo prav vsi (otroci in odrasli), pa tudi tisti, ki so na dieti, saj pomaranča vsebuje malo kalorij. Priporočam vam, da pomarančo pojetse takoj, ko jo olupite ali stisnete sok, saj v nasprotnem primeru izgubi prav ves vitamin C.
No, pa si poglejmo pri katerih tegobah vam bo pomagal ta zdravilni sadež:
Pri bronhitisu si pripravite napitek iz soka ene pomaranče in ene limone. Zraven prilijte še 2 del vroče vode in zasladite z medom. Pazite, da voda ne bo presegla 40 stopinj celzija, kajti previsoka temperatura uničuje vitamin C. napitek pijte dvakrat na dan.
Pri nespečnosti si pripravite napitek takole: v zeliščni lekarni si nabavite 10 gramov posušenih pomarančnih cvetov in jih prelijte z 2 del vrele vode. Pustite stati 10 minut in nato precedite. Napitek popijte eno uro pred span-
jem.
Pri visokem krvnem pritiskupopijte	sveži
pomarančni sok pred jedjo. Tako se bo pritisk znižal. Uspeh pa pripisujejo kaliju, ki je v pomarančah vsebovan v velikih količinah.
Pri lomljivih nohtih si s pomarančnim mesom namažite nohte vsak dan.
Pri jetrnih obolenjih lahko svoje težave ublažite tako: dve pomaranči dobro operite in jih namočite v 1/2 litra vroče vode. Pustite stati 45-60 minut. Nato napitek zasladite z medom in ga spijte preden odidete na nočni počitek.
Za moč in boljše počutje
si naredite zdravilni napitek iz enega dela listov pomaranče, ki jih prelijete z desetimi deli vrele vode. Pustite stati 1 uro, nato precedite in posladkajte z medom. Pijte v toku dneva.
No, pa še nasvet, preden se odpravite po nakupih. Pazite, da boste kupili čvrste in lepe pomaranče, kajti to je znak, da so sveže. V nasprotnem primeru ni napeta in sijoča.
Shranite jih v hladilniku ali nekje na hladnem in temnem prostoru, kajti le tako bodo lahko obdržale vse potrebne vitamine, minerale in pa seveda svoj prvovrsten in eksotičen okus.
MODA
_Krzno -
umetno ali pravo?
Ja, krzno je od nekdaj zelo zaželen del zimske garderobe marsikatere ženske. Ni še daleč čas, ko je moralo obvezno biti pravo, sicer je "statusni simbol" izgubil svojo pravo vrednost, velikokrat pa je umetno krzno učinkovalo celo ceneno. Verjetno tudi zaradi samih modnih trendov, pa tudi zato, ker se tehnologija izdelave imitiranega krzna nenehno izboljšuje in je sedaj že na taki stopnji, da je skoraj nemogoče ločiti med pravim in umetnim...
Sploh zadnja leta, ko so gibanja za boj proti mučenju in ubijanju živali z lepimi kožuhi zelo močna in vplivna,
vplivne pa so jih naredile tudi mnoge članice visoke družbe, ki so se med prvimi odločile, da pravega krzna ne bodo več nosile.
Letošnja moda je prinesla ogromno dodatkov iz umetnega krzna, pobarvala ga je v živo pisane tone in uporabila za razne obrobe rokavov, ovratnikov, kapuc ali spodnjih delov jaken in plaščev. Tudi zimske rokavice se letos tem obrobam niso izognile. Še več pa je kar celih modelov, narejenih iz umetnega krzna - od elegantnih širokih plaščev, do "park", ki so namenjene bolj športnim tipom žensk, pa tudi elegant-
nih kratkih, le do bokov segajočih jaken. Tudi pri tem velja, da ni nujno, da je umetno krzno v barvah, poznanih iz narave, lahko je tudi zelo
živo obarvano. In še eno prednost ima umetno krzno. Cene izdelkov so precej nižje kot za originale, to pa je tudi že nekaj.
FRIZER SVETUJE
Najlepši v najdaljši noči
H Rajko Pečnik, frizer inštruktor v Brivnicah in česalnicah Velenje
Ob priložnosti, kot je silvestrovanje, se boste hoteli urediti čim lepše in elegantno. Ne glede, kje bosate sil-vestrovali, boste želeli zadovoljiti osebni težnji za lepšim videzom, na svoje najbližje ter druge narediti lep
vtis. Modni kreatorji, visažisti in frizerji se trudimo za vas ter vam svetujemo, kako doseči optimalne rezultate. Modna obleka in urejen make-up zahtevata kot celoto urejeno in priložnostno pričesko.
Frizerji smo za vas pripravili
nekaj utrinkov iz sveta modnih elegantnih pričesk. V modni sezoni so te pričeske tretirane kot dnevne ali večerne pričeske.
Vaše želje in kreativnost frizerja, vaš novi videz -zadovoljstvo za oba!
	
	
L-	
	
m	
	
	
Lasje so naviti na navijalce, Z uporabo dodatkov ter laka se kreirajo v pričesko, ki poudari vašo ženstvenost.
Preprosta speta pričeska poudari vaš lep in nežen obraz. Z bogatim make-upom se zlije v nepozabno celoto.
Kratki lasje, oblikovani v elegantno pričesko, stilirano z obraza z modnim nakitom in primerno obleko.
Večni "paž", preprosta in lepo oblikovana pričeska -z vašim okusom izberete še večerno toaleto ter nakit.
KMETIJSKI NASVETI
Zreja plemenskih telic
Zreja plemenskih telic je sestavni del reje krav molznic. Praviloma gospodarstva obnavljajo svoje črede krav z zrejo lastnih telic, saj od svojih dobrih krav pričakujejo dobre telice; doma zrejene telice pa so tudi cenejše kot kupljene. Da pa zredimo resnično dobre telice, moramo pravilno voditi postopek zreje. Vse prevečkrat prevlada prepričanje, da je za telice, ki bodo šele čez dve leti vračale vloženi kapital marsikaj dobro in pa, da imajo čas in se bodo že popravile, preden bodo telile.
Seveda je tako mišljenje napačno, še posebej sedaj, ko z vse večjo intenzivnostjo proizvodnje živali med laktacijo vse bolj obremenjujemo.
Kako intenzivno naj telice rastejo, je odvisno od:
1.	vpliva na hitrost rasti in obilne prehrane na lastnosti telic in krav
2.	stroškov za zrejo telic
3.	načina obnavljanja črede
krav, ki ga je treba uskladiti z zrejo in sčasom obrejitve telic, da bodo ob ustreznem času kot prvesnice dopolnile čredo.
Poznano je, da je spolna zrelost telic predvsem odvisna od žive teže, precej manj pa od starosti telice. Pri telicah mlečnih pasem (črno bela) se pojavi spolna zrelost pri teži 250 kg, pri telicah kombiniranih pasem (lisasta, ijava) pa pri teži 280 kg in več. Seveda so telice takrat še premalo telesno razvite, zato jih še ne obrejimo. Ko pa dosežejo težo 350 - 380 kg in so stare 15 -18 mesecev , jih osemenimo. Tako bodo telice ob telitvi stare najmanj 24 mesecev in težke okoli 540 kg, zato ne bo težav pri telitvah. Tako prezgodnja kot prepozna osemenitev pa sta neugodni, kajti pri prezgodnji so telice še premalo razvite, pri prepozni pa so lahko predebele in se zgodi, da se ne obrejijo.
Najbolj naravna in tudi
gospodarsko najuspešnejša je zreja telic na paši. Prvo leto naj bi jih pasli na dobrem nižinskem pašniku, v drugem letu starosti ali v drugi pašni sezoni pa na planinskem oz. višinskem pašniku. Na planinah zrejene telice. ki so vso pašno dobo zunaj, izpostavljene vremenskim spremembam in veliko hodijo, da se napasejo, so odpornejše krave in zdržijo dlje v proizvodnji kot tiste, ki so zrejene v hlevu in se pasejo v dolini.
Priporočljivo je, da telice v prvem letu starosti vsaj dva tedna pasemo v bližini in da pred pašo dobijo obrok sena. Gospodarstva, ki nimajo paše naj jim omogočijo gibanje na prostem v tekališču. Telice je zlasti prvo leto na paši nujno obvarovati pred okužbo z zajed-alci, ker so takrat najbolj občutljive. Tudi driske ne smejo trpeti, za kar je lahko vzrok zelo mlada paša. To preprečimo s pokladanjem sena kot strukturno krmo, da se prebavila počasi privadijo na mlado pašo. Ves čas je treba telice oskrbovati z ustreznimi minerali in vitamini.
V zimskem obdobju krmljenja je potrebno paziti, da
ne pokladamo preveč energijsko bogate krme (predvsem korune silaže) in da obrok ni preobilen. Če se telica preveč odebelijo, bodo na paši sprva izgubljale, kar ni priporočljivo, moten pa bo tudi telesni razvoj. Za plemenske telice je zato primerna manj kakovostna krma, ki pa ne sme biti pokvarjena. Nekoliko boljši in obilnejši obrok pa damo teli-cam zadnjih šest tednov bre-josti (povečamo predvsem delež beljakovin ), kar kasneje vpliva na višjo mlečnost skozi celo laktacijo.
Če se bomo držali srednje intenzivne zreje plemenskih telic predvsem z voluminozno krmo, bomo dobili dobre krave za čredo krav molznic. Telice bodo zmerno priraščale ( od 600 - 700 g/dan) in bodo najboljše pripravljene dočakale čas, ko bodo pričele z intenzivno proizvodnjo mleka.
Robert Jeušnik dipl.ing. kmet.,
Kmetijska svetovalna služba, Velenje
P.S.
ZŽV Celje in Kmetijska svetovalna služba Velenje želita vsem kmetovalcem prijetne Božične praznike ter uspeha polno novo leto 1993.
Ti, naši prazniki!
Luči so zagorele in praznični dnevi so dahnili v nas kot veter, ki razžene oblake in pričara sonce.
Saj to si želimo, sonce, sonca našega življenja. To predvsem zato, ker želimo pomesti vse smeti leta, želimo pomesti zlobo, ki se je želela prikrasti do nas in nas zaradi sebičnosti popeljati na levo pot.
Sedim ob drevescu v in tehtam nemirno življenje. Se sreča, da je v meni bogastvo otroštva. Vedno se ga tako rad spominjam.
Vem, da so vedno zvečer pred praznikom zamrle človekove roke in se predajale sanjarjenju in lepoti. Tisti lepoti, ki jo lahko imenujemo mir, ljubezen in sreča.
Sredi svetovne vihre, s krvavimi kapljami in ranami, je težko dosegati notranje ravnovesje.
Toda vemo: že zaradi našjh otrok moramo ohraniti mir. Če jih ne ljubimo, nismo srečni. Če ni sreče, je naše življenje razvalina. V noči miru in v nočeh pred neznanim, novim letom, se povežimo, se opijanimo z glasbo, z živo in najbolj neposredno besedo. Skušajmo doseči, da bo otroku naš odnos do njega, do soseda, ostal še dolgo v spominu.
Ne bodimo ob takih trenutkih svečano resni. Odkrijmo se otroku, odkrijmo se drugim. Kdo ne nosi gorja, poleg dobrih, veselih dni, tudi s seboj. Prav vsi! Ne bodimo solnati stebri. Samo v sprostitvi je moč in sprostitev je ključ do vseh skrivnosti človekovega življenja.
Ali niso vse skrivnosti tudi lepe!
Smešno, toda mene je obdarila otroškost s pesmijo in srebrnimi orglicami, ki še danes zvenijo v meni. Povezane so s praznikom miru, z belino pred novim letom. Zato sem srečen!
Če človek ne more deliti sreče z drugimi, ni srečen. Osrečujmo!	Viš
Božič - praznik živlejnja in upanja
"Vsa zemlja je Betlehem, vsi ljudje so otroci... Vsi? O Bog, kaj bi počeli sinovi slovenske matere, da nimajo slovenskega božiča, svojih božičnih pesmi, polnočnic, jaslic in svojega upanja v večno živega Boga in Odrešenika sveta Jezusa Kristusa!" Tako je pisatelj Ivan Pregelj pred leti skušal na kratko zaobjeti božično občutje slovenskega človeka. Zopet smo na pragu novega božiča. Ta praznik našemu narodu že več kot 1200 let vsako leto prinaša novo sporočilo, aktualno za tisti čas. pa ga prinaša tudi letošnji?
Odkar obhajamo Slovenci božič, ga obhajamo z enakim notranjim razpoloženjem, z istim religioznim občutjem, kot ga izražata naša najstarejša božična pesem ali pesem sodobnega religioznega lirika. Misel, ki je prevevala naše prednike vse od kmečkih uporov in turških vpadov preko vojsk, vsakodnevnih stisk in zatoranj, ta ista božična misel nas spremlja tudi danes, ko pričakujemo božič v svobodni slovenski državi in ga zopet praznavamo kot kulturno in ljudsko dragotino.
Po stari navadi in živem izročilu je to izrazito družinski praznik, dan torej, ob katerem naj bi vsi ljudje posebno močno doživeli človeško in prijateljsko povezanost med seboj. Če že govorimo o družinskem prazniku, to pomeni, da mora tudi družina dobiti nov pomen, vrednost in kvaliteto. Božič zato praznujemo doma, v družinskem krogu, da bi dokazali in občutili, da družina ni nekaj preživelega, zaostalega, ampak prijateljska skupnost, kjer sta doma mir in ljubezen. Za verne kristjane pa se človeška družina razširja in prerašča v božjo družino. Učlovečeni božji Sin, kije bil rojen v človeški družini, nam je po svojem odrešenju omogočil, da postanemo njegovi bratje in sestre. Božič kot praznik Kristusovega rojstva pa je tudi praznik življenja in novega upanja. Bog daj, da bi bil za slov-enskinarod božič res praznik življenja, klic in spodbuda, da bi se življenja ne branili in ga ne zavračali, temveč z veseljem sprejemali, branili in ga ne zavračali, temveč z veseljem sprejemali, branili in ohranjali. Dokler bodo v našem narodu novorojeni otroci še znanilci novega življenja, za katerega se
bomo vsi čutili odgovorne, se nam odpirajo vrata v prihodnost. Bog pa človeškemu življenju daje nov smisel in bogastvo s svojim življenje, ki nam ga prinaša v božični noči rojen Kristus.
Božični prazniki naj nas spet spomnijo na temeljno krščansko resnico, da, "pravi Bog se zove Bog ljubezni", kot pravi Prešeren v Krstu pri Savici. Ta Bog ljubi tudi nas, danes, v tem prostoru, v teh razmerah. Vemo sicer, da vera v božjo ljubezen zaradi hudih in trdih življenjskih okoliščin večkrat ni lahka. A Cerkev vsako leto obhaja božič in oznanja resnico o božji dobroti in ljubezni, pa naj bodo razmere na svetu še tako žalostne in težke.
Letošnji božič nam odkriva resnico, da bo mir med narodi, ki jih razdvajajo krvave vojne in divja nesoglasja, mir med manjšinskimi in večinskimi narodi, mir med sprtimi sosedi zavladal šele takrat, ko se bo poprej naselil v srcih vsakega posameznika. Naj nam bližajoči prazniki pomagajo, da ga bomo tudi mi znali sprejeti in ohraniti.
Jožica Jurkovnik
Narodni-praznični običaji
Že od davnine Slovenci gojimo razne običaje. Precej je že skoraj pozabljenih, mnogo jih je zapisanih in tako shranjenih za zanamce, nekatere pa kljub vojnam, preseljevanjem, spremenjenemu načinu življenja še obnavljamo, žlahtnimo kulturo naroda.
Moji stari starši so jih mnogo poznali, v knjigah, raznih zapisih pa skorajda ne najdem predprazničnega pokanja.
Nekoč in še danes tu in tam, fantje streljajo na vaškem griču v Velikonočnem jutru, morda še popoldne, streljali so na rudarski praznik in na Veliki Šmaren pastirji po gorah.
Dandanes pa v mestih in mestecih s priseljenim prebivalstvom poka kot v bitkah. Saj jc čisto enostavno; stopiš na balkon in mečeš petarde na spodnje balkone, po hodnikih - skratka vsepovsod. Na ulicah, kjer so zasebne hiše, je tega manj, to je v glavnem "običaj" nekaterih stanovalcev v blokih. Morda bi se lahko dogovorili in uprizarjali pokanje izven naselja. Tam bi lahko metali petarde in s tem zadostili svoj ego. Malo me taloži misel, da bo letos v Velenju bolj mirno. Starši, ko boste to prebrali razmislite, če smejo vaSi otroci terorizirati nas ostale. Verjetno nihče ne uživa ob pokanju, sploh pa ne ostareli ali bolni. Vsi imamo radi mir, ki nam je tudi zakonsko zajamčen. Denarja v glavnem primanjkuje, če pa ga imate preveč, potem pa izvolite ven iz naselij. Želim vam praznike brez streljanja ter iskrene želje za zdravje in mir v letu 1993.	P.N.
Altius, citius, fortius
V sredo zvečer (16.decembra) je najbrž vsa športna sfera strmela v televizijske ekrane in spremljala zelo aktualno omizje na temo o smernicah vrhunskega športa v bodoče, ki ga je uspešno vodil M. Lah.
Kdor je skrbno spremljal razpravo, je morda opazil, da je bistveni problem vrhunskega športa premalo denarja in preveč športnih panog z enakimi pogoji razdeljevanja denarja pod športno zvezo. Iz tega nujno sledi nacionalni program s selekcijo športnih panog. Sodeč po trenutnem stanju in niti ne dvom-iljonskemu narodu vse dobro in prav.
Predvsem pa je marsikoga zbodla Vogrinčeva unilateralnost do vizije slovenskega športa v bodoče. Gospod Vogrinec je posegel celo v atletske vode in dal jasno vedeti, da se belopolti Slovenec ne more primerno kosati s črnimi šprinterjem. To je vsekakor res, ni pa šprinterja brez telesa v gibanju, vendar imajo na podlagi mišične strukture in zgodovinskega razvoja, bolj gracilno grajeni črni šprint-erji odločilne prednosti, vedar v nekaj odstotkih obstajajo izjeme. Ker to dejstvo Vogrincu ni bilo dovolj, se je celo lotil atletov, ki tečejo na srednje proge in menil, da tekač s predalpsko krvjo nima možnosti za vrhunski rezultat. Tu pa je zadel v popolno temo.
Ali je gospod Vogrinec letošnji avgust preživel na belih poljanah ali pa si je zatiskal oči, da le ne bi videl številnih zlastih kolajn belih športnikov na OI v Barceloni (Bauman - 1000 m, Cacho - 1500 m, Romanova, Van Langen), vsi na srednjih progah in celo Grkinja Patoulidou, res malce po sreči, so prišli do zlata v tipično šprinterski disciplini 110 m z ovirami. Da ne omenimo, da so v zadnjih letih krojili vrh na 800 in 1500 m prav belci (Cram, Coe, Ovet...). Dovolj je dokazov, da ima slovenski srednjeprogaš prav vse možnosti na uspeh, le čas bo povedal svoje. Če bi bilo po Vogrinčevo, bi pač vsi Slovenci smučali, nekaj pa bi jih celo skakalo, ker so pogoji in je oprema poceni in samo to. Tako bi preostalo to, da bi bila naša mladina motorično okrnjena, postali bi gibalni "spački", ki bi znali le dilcati in tisto nekaj, kar to spremlja. Da pa je smučanje trenutno v popolnem zatonu, seveda so izjeme, pa gospod Vogrinec ne priznava in se celo hvali kako SKI POOL ni imel še nikoli toliko denarja, in da imamo trenutno le ducat vrhunskih smučarjev, pa naj žive vsi ozko usmerjeni funkcionarji in športni strokovjaki. v
študent FŠ, Matej Mejovšek (P.S.: Le kaj si ob tem mislijo vsi prizadeti športniki in njihova bližnja športna okolica?)
Občina Velenje,
Sekretariat za družbene dejavnosti Velenje, Efenkova 61
ponovno objavlja RAZPIS
za sofinanciranje usposabljanja raziskovalcev in drugih mladih strokovnjakov iz občine Velenje za leto 1992.
Sekretariat za družbene dejavnosti za leto 1992 ponovno razpisuje sofinanciranje naslednjih strokovnih usposabljanj, in sicer:
1.	Usposabljanja za pridobitev doktorata znanosti
2.	Usposabljanja za pridobitev akademske stopnje magister ali specialist
3.	Funkcionalno izobraževanje za pridobitev:
3.1.	Predkonkurenčnih sistemskih znanj s področij:
-	standardizacije
-	industrijske lastnine
-	kvalitete
3.2.	Znanja za vodenje razvojno raziskovalne dejavnosti
Višina sofinanciranja posameznih usposabljanj bo odvisna od števila prijavljenih kandidatov ter dejanskih cen posameznih usposabljanj, vendar v skladu s tem razpisom ne more presegati:
pod 1: 80 % dejanskih stroškov prijave doktorata znanosti
pod 2: 60 % dejanskih stroškov vpisa magisterskega ali specialističnega študija pod 3: 30 % dejanskih stroškov izobraževanja (kotizacije).
Za sredstva po tem razpisu lahko kandidirajo kandidati, ki izpolnjujejo naslednje
splošne in posebne pogoje:
splošni:
-	da so državljani Republike Slovenije in imajo zaposlitev ter stalno prebivališče na območju občine Velenje
-	da njihovega usposbljanja ne financira podjetje ali katera druga institucija posebni:
pod 1: - da so v študijskem letu 1992/1993 prijavili doktorat znanosti
-	da imajo objavljene članke v strokovnih publikacijah v obdobju zadnjih dveh let
-	da niso starejši od 38 let
pod 2: - da so v študijskem letu 1992/1993 vpisani in tudi sprejeti na magisterski ali specialistični študij
-	da je poprečna ocena diplomskega študija najmanj 8,00
-	da niso starejši od 35 let
pod 3: - da je izbrano funkcionalno izobraževanje neposredno povezano z delom, ki ga opravljajo
-	da imajo najmanj VII. stopnjo strokovne izobrazbe
Prioriteto pri delitvi sredstev bodo imele prijave podiplomskega študija in sicer na-jprej prijave doktorskega, nato magisterskega in na koncu specialističnega študija. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev, v sklop katerih sodijo tudi teze za doktorsko disertacijo oz. programi ostalih usposabljanj ter uradni ceniki njihovih izvajalcev, sprejema:
-	Sekretariat za družbene dejavnosti občine Velenje, Efenkova 61, in sicer do 30.12.1992. Nepopolnih in prepozno vloženih prijav Sekretariat ne bo upošteval pri dodelitvi sredstev.
O izidu tega razpisa bodo predlagatelji prijav obveščeni najkasneje v 15 dneh po izteku roka za oddajo prijav.
Pravi komunist in naključni sopotnik
"Sem reformirani komunist..., torej sem socialdemokrat!"" Ali razumete g. Kontič DIALEKTI-KO avtorja, ki je izjavil tisto o pravih in nepravih komunistih na VTV Velenje?
Ker sem tudi jaz v nekem smislu simpatizer socialdemokratov, sva si po naključju zelo blizu; v resnici pa je med nama po vašem članku sodeč velika razlika.
V članku mi očitate, da "svojo zgodovino brišem le tam, kjer mi to ustreza". Zato bom vašo zgodovino, ki ste jo podali o meni in katere se ne sramujem, dopolnil v obliki tez.
-	Pri osemnajstih letih sem bil kot učiteljiščnik sprejet v ZKS. Iz prej v boga verujočega podeželjskega fanta sem postal kot žrtev povojnega učiteljskega poklica kandidat za bojevnika širjenja komunistično ateistične ideje na vasi. Oblikovali so nas v osebnosti, ki morajo biti po službeni dolžnosti ateisti "moral-no-politično neoporečni". V ustavi zagarantirana SVOBODA VEROIZPOVEDI je bila za učitelja le velika komunistična prevara in groba laž.
-	Ko sem v vlogi sekretarja
dobil nalogo v zvezi s POPITO-VO RDEČO ŠOLO - VSI UČITELJI NAJ POSTANEJO KOMUNISTI - sem sekretarst-vo prepustil "sposobnejšim".
-	Leto 1985 je prinašalo zastrašujoče oblake iz juga države. Oglašajo se Bjeliči, Bulatoviči... in številni Srbofašisti s ciljem centralizirati državo, asimilirati Slovence, Makedonce, Šiptarje...
-	Vodstvo slovenske partije molči...
-	Tedaj sem javno preko Nedeljskega dnevnika protestno izstopil iz ZKJ, kar je takrat pomenilo tudi iztop iz ZKS.
Vodilni partijski funkcionar mi je ob izstopu očital, da se v teh časih ne smemo iti SLOV-ENARSTVA.
SPOZNAL SEM, DA V PARTIJI NIMAM VEČ KAJ ISKATI, čeprav še tudi takrat o umazani vlogi vodstva partije nisem kaj veliko vedel (pokoli
iPd-)	.. ,
-	Namesto partijske članarine sem po svojih močeh prispeval denar za postavitev Majstrovega Trubarjevega in Slomškovega spomenika - za simbole SLOVENSTVA, ki se jih je tedaj partija bala, da ne rečem še kaj hujšega.
-	Vrstijo se pomembni dogodki: Izid 57. štev. NOVE REVIJE, sledi plebiscit, osvoboditev Slovenije, afera Aksen-
tijevič. Ve se, kdo je za kaj zaslužen.
Gospod Kontič, o teh dogodkih sem v preteklosti pisal v Delu. kaj ste vi delali znotraj "stranke", da to tako poveličujete ne vem.
Da strneva, g. Kontič!
Včasih zapadem v svet moralnih vrednot Ivana Cankaija. Saj poznate njegovega Martina Kačurja, Hlapce...? Morda ste celo podoživljali učitelja Jermana. Jaz sem ga podoživljal tudi takrat, ko je moja verna mama ležala na mrtvaškem odru.Slišal sem besede župnika: "Molite nocoj! Greh je bil!" Moja učiteljska predanost	k
"znanstvenomarksistični teoriji" -DA NI BOGA, se je zašibila tako kot Jermanu ki je rekel: "Pred vami klečim, glejte mati, roke sem sklenil, glejte mati! Le eno besedo, le en pozdrav. Mati! Storil sem, kakor je srce ukazalo, laži me niste učili, moje srce je od vašega srca; iz srca pa je misel in beseda. Mati ! Če ukažete, da molim, molil bom."
Oh, koliko solza na licih matere zaradi "znanstvenega
marksističnega odkritja", da ni Boga!?
Koliko duhovnega suženjstva? Koliko gorja?
To je moja zgodovina g. Kontič. Kradel in ubijal nisem.
Smejte se, gospod Kontič!
Martin Pustatičnik
Farma, ki je ne bo, buri duhove
Žalec Kmetijstvo Hmezad Žalec je spričo dejstva, da bo moralo vrniti večje komplekse nacioliziranih zemljišč, začelo iskati možnost, da bi namesto sedanje farme za vzrejo telic, pričelo s kakšno drugo aktivnostjo in tako obdržalo isto število zaposlenih. V igri so bile vzreja puranov, kunčereja ter prašičereja na visokem nastilju. Ker so potrebe za organskim gnojem velike so se odločili za prašičerejo, ki bi po njihovem bila najmanj obremenjujoča za okolje. To pa Braslovčanom ni bilo po volji in dvignili so krik in vik. Nekaj je k temu pripomoglo tudi turistično priznanje, ki so ga nedavno dobili kot najlepše urejen turistični prehodni kraj. Sedaj vse stavijo na turizem. Po njihovem bi 1,5 km oddaljena svinjska farma na Žovneku bila zaradi tega neprim-
erna. Nekaj imajo vsekakor prav, saj jim je voda onesnažena v potoku Trebnik zaradi ribogojnice in farme telic. Nihče pa se zato ne zmeni in ne ukrene ničesar, da bi se stanje saniralo.
Sklicali so zato tiskovno konferenco in zadnjo nedeljo še protestni zbor krajanov in glasno povedali, da prašičje farme ne dovolijo. Ustanovili so sicer nekakšen odbor, ki vodi takšno akcijo. V njej so sicer predstavniki vseh vaških skupnosti in vsi so enotni, da farme ne bo. Pozabili pa so povedati, da v bližnjih Poljčah sicer delujejo že dve s 200 pitanci, a tem nihče ne upa ugovarjati. Zaradi tega je za prvotno namero Kmetijstva izdal Sekretariat za gradbeništvo in urejanje okolja sicer odklonilno odločbo. To pa je bil tudi povod, da so pri
kmetijstvu Hmezad od namere odstopili, ne glede na pomanjkanje svinjskega mesa na trgu. Skrbi pa jih usoda 12 - 15 delavcev, ki bodo zaradi tega ostali brez dela. Krajani pa temu ne verjamejo in zahtevajo pismeno garancijo, da so od namere odstopili.
Paradoksalno pa je, da stanje kakršno je sedaj še ne daje možnosti, da bi turisti pričeli kar hrumeti v kraj kot nekateri naivno pričakujejo. Morali bodo še mnogokaj postoriti, da se bodo turisti ustavljali v Braslovčah, saj jih primanjkuje tudi v krajih, ki imajo že bogato tradicijo in urejeno vso infrastrukturo, kar pa jim še majnka. Zato izgubljajo eni in drugi, ko si nagajajo in v tem celo tekmujejo. Pozabili pa so, da ima še vedno vsaka palica kar dva kraja!	Ivan Jurhar
V ZALOGI IMAMO "PIAMA" IZOTERM GRADBENO FOLIJO
ODLIČNA TOPLOTNA IN ZVOČNA IZOLATIVNOST ZAPRTOCELIČNA STRUKTURA ZELO MALO VPIJA VODO
■	ODPORNOST NA KEMIKALIJE IN GRADB. MATERIALE
■	TEMPERATURNO OBMOČJE UPORABE - 40° C DO + 700 C
■	VSESTRANSKA UPORABNOST
DEBELINA 2.5 mm 5 mm
71J4 SIT/M2 106,32 JO mm 175,50 15 mm 193,43
CENE SO MALOPRODAJNE!
-	ZA NAKUP NAD 10.000 SIT DAJEMO 10 % GOTOVINSKI POPUST!
-	PRODAJAMO TUDI NA KREDIT IN ČEKE 1 + 3 BREZ OBRESTI NAD 10.000 SIT
-	1 + 2 BREZ OBRESTI NAD 7.000 SIT
PE Gradbeni material, Velenje Koroška 2a, tel. (063) 853 448
E R^A,
^Gradbeni material
ČETRTEK
24. decembra
iuuuuuumnjoooooofv*vwwwwwqquppuuuuuuoonnf^^
pot, serija. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Podoba Avstrije. 18.30 Zakon puščave (2). 19.20 Beseda. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Kdor veruje, živi nevarno. 20.15
gen). 19.30 Čas v sliki. 19.45 Božični nagovor. 19.55 Luč v temo: Božič 1992. 20.15 Diamant kralja duhov, ča-rovna igra. 21.55 Oh. smrečica, avstrijska tv igrica. 22.50 Božič pri Sv. Gerol-du. 23.40 Skrivnost božične ikone.
PETEK
25. decembra
nu (oddajo vodi Kluas M. Bradauer). 22.50 Sovražnik države št. 1, tranc. kriminalka (Jean Paul Belmondo). 0.25 Čas v sliki 0.30 Božič po meri, amer. komedija (Barbara Stanwyck, Dennis Morgan).
SOBOTA
26. decembra
10.25 Jakec in čarobna lučka, ponovitev. 10.35 O praznikih: Novo leto, ponovitev. 10.50 Čiv čiv, še dolgo bom živ, ponovitev. 12.00 Poročila. 14.50 Športna sreda, ponovitev. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Silas, nemška nadaljevanka. 17.35 Živ žav. 18.15 Tam stoji pa hlevček. 18.30 Že veste ..., svetovalno izobraževalna oddaja. 19.00 Risanka. 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport. 20.05 Slovenski božič. 20.40 Božič v Evropi 1992. 21.45 Dnevnik 3, vreme, šport. 22.20 Zlatarna, ameriško-italijanska koprodukci-ja. 23.55 Velesovo: Polnočnica, prenos.

16.45 Sova, pon. 18.00 Slovenska kronika. 18.10 Regionalni programi — Koper. 19.00 Videolestvica. 19.30 Dnevnik Koper—Capodistria. 20.00 Štiri v vrsto, tv igrica. 20.30 Zelena ura. 21.3C Tednik. 22.20 Sova: Dragi John, amer. naniz.; Majski cvetovi, angleška nanizanka.
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 10.00 Poročila. 10.10 Mali božični koncert. 10.40 Malavizija. 12.00 Poročila, nato Svet gre naprej, serija. 13.30 Monoton. 14.00 Poročila. 14.20 Srečen Božič, dok. oddaja. 15.05 Dobro je delati dobro: Za otroke Hrvaške. 15.15 Jezus iz Nazareta, pon. 16.00 Poročila. 16.15 Spoznavamo Hrvaško; Zakladnice Zagrebške katedrale. 16.45 Božič dveh Sneguljčic, risanka. 17.30 Ulica Sezam, nanizanka. 18.30 Santa Barbara. 19.30 Dnevnik 1. 20.20 Hrvaške narodne božične pesmi v zagrebških cerkvah. 20.40 Srečen Božič. 21.25 Božič , v Evropi. 22.30 Dnevnik 2. 22.50 Josi-i pa Lisac in KUD I. G. Kovačič. 23.50 Prenos polnočnice iz zagrebške Katedrale. 1.35 Poročila.
TV fiV$Ti?IJfi 1
9.00 Čas v sliki. 9.05 Čudežna dediščina, češki pravljični film. 10.25 Robin Hood. 11.45 Račji čar, film. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Luč v temo: Božič 1992. 13.30 Cirkusimo. 14.00 Ena, dva ali tri, uganke. 14.45 Pasja dirka na saneh, otroški film. 15.05 Sveta noč, film. 16.30 Volkovi na gradu Willoby, film. 18.00 Evangeličanske božične večer-nice. 19.00 Sanjski svet lutk (Thurin-
SAT 1
13.05 Adventna glasba. 13.10 Črni blisk, serija. 13.40 Pes po imenu gospod Bozzi, komedija, 1957 (Peter Ustinov). 15.15 Upor v čarobnem gozdu. risani. 16.40 Kralj David, zgodovinski, 1984 (Ricbard Gere, Edward Wo-odward). 18.45 Poročila. 18.55 Glasba. 19.00 Kolo sreče (Peter Bond). 19.55 Miklavž (Santa Claus), pravljica, 1985 (David Huddletson, Dudley Moore). 21.35 Sedmerica veličastnih, vestem. 1960_ (Yul Bryner, Steve McOueen). 23.40 Kralj David, ponovitev filma. 1.30 Pes po imenu gospod Bozzi, ponovitev filma. 3.00 Na begu.
RIL PLUS
11.15 Jenny in božiček, božični film, 1990 (Charles Durning). 13.00 Ernest reši božič, komedija, 1988 (Jim Var-ney). 16.10 Otroci v stiski. 16.10 Otroški spored. 17.10 Krik črnega volka, pustolovski, 1972 (Ron Ely). 18.45 Poročila. 19.00 Benny Hill. 19.20 Grozno prijazna družina. 19.50 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Smrtonosni safari, kriminalka, 1989 (Donald Pleasance). 22.00 Krokodil 2, grozljivka, 1990 (Anthony Crenna). 23.25 V vročini New Yorka, akcijski, 1984 (Tatum 0'Neal). 0.50 Pošast iz London Cityja, kriminalka, 1984 (Mariane Koch).
PRO 7
6.30 Vegas, Trick 7, Hartovi. 10.05 Ženska z železno masko, pustolovski. 11.25 Pogon v džungli, pustolovski. 12.45 Ceste San Francisca. 13.35 Bili Cosby. 14.05 Perry Mason, pon. filma. 15.35 Šerif iz Rio Rojo, vestem. 17.00 Trick 7. 18.35 Bili Cosby. 19.05 Ceste San Francisca. 20.00 Dnevnik. 20.15 Štirje za Teksas, komedija. 22.15 T J. Hooker. 23.10 Odiseja 2001, znanstveno fantastični, 1965 (Keir Dullea). 1.25 Polnočni klici. 2.15 Klute, ponovitev kriminalke.
SUPER CHANNEL
6.00 Super shop, finance. 11.00 Video moda. 11.30 Finance. 14.00 Tabloidne novice. 14.30 Črna serija. 17.00 V živo. 18.30 Bonanza. 19.30 Črna serija. 20.00 Vohun. 21.00 Tabloidne novice. 21.30 Film Europe. 22.00 Novice. 22.30 Finance. 23.00 Robin Hood.
9.00 Živ žav. 10.00 Božični koncert. 10.25 Zlatarna, ameriško.-italijansko koproduk. 11.55 Rim: Urtbi et orbi, božična poslanica in pozdrav papeža Janeza Pavla II. 12.30 Poročila. 12.35 Prišel čas je krog Božiča. 13.10 Čarovnik iz Oza, amer. film. 14.55 Luč sveta, risani film. 15.20 Božični marsovec, film. 16.25 Marijana, franc. risana serija. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Zimska pravljica. 17.20 Cepececepe-tavček. 18.00 Zlati prah. 19.30 Dnevnik 2. 20.30 Božične pesmi iz mariborske Opere. 21.25 Uspeh, nemška nadalj. 22.45 Sova: Badad Cafe, amer. naniz.; Drevo iz Cold Sassyja, amer. film.

2
15.40 Sova, pon. 17.00 Maribor: Hre-stač, prenos iz opere. 19.30 Dnevnik. 20.00 Štiri v vrsto, tv igrica. 20.30 Večerni gost. 21.20 Don Kihot, posnetek koncerta orkestra SF. 22.05 Studio Ci-tv
8.10 Poročila. 8.25 Božična zgodba, amer. film, pon. 10.00 Poročila. 10.05 Zgodba in resnica 5 in Biblijske zgodbe 5. 10.25 Risanka. 11.00 Božična pesem. 11.05 Na tem mladem letu, dok. oddaja. 11.45 Poročila. 11.50 Rim: Ur-bi et orbi, prenos. 12.25 Assissi: Prenos koncerta. 13.15 Jezus iz Nazareta, pon. 14.00 Poročila. 14.05 Srečen božič, pon. 14.50 Risanka. 15.15 Beverly Hills. 16.00 Poročila. 16.05 Risanka. 17.35 Poročila. 17.40 Božič v Evropi 18.30 Santa Barbara. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Vsem na zemlji mir, veselje. 20.35 Bernard in Virginia, film. 21.50 Dnevnik 2. 22.15 Božič na Dunaju, posnetek koncerta. 23.45 Slika na sliko.
13.10 Leteča učilnica, nemški mlad. film. 14.40 Risanke. 15.00 Peter Pan in pirati, pričetek serije risank. 15.25 Kralj Narnije, angl. serija. 15.50 Michael Jeckson, koncert. 17.00 Lov do konca sveta, amer. pustolovska komedija (Tom Selleck, Bess Armstrong). 18.30 Zakon puščave, ital. film v 6 delih, 1. del (Omar Sharif). 19.22 Meta-morfoze. 19.30 Čas v sliki. 19.55 Sledovi luči. 20.15 Prigode mladega India-ne Jonesa, pustolovska serija. 21.05 Gala večer v cirkusu Krone v Munche-
s4mnsr4 TVI
SAT 1
11.40 Inšpektor Clouseau, komedija, 1976 (Peter Sellers, Herbert Lom). 13.25 Witta Pohl v Romuniji. 13.55 Črni blisk, serija. 14.25 Junior Bonner, vestem, 1972 (Steve McOueene). 16.05 Človek pajek vrača udarec, kriminalka, 1978 (Nicholas Hammond). 17.45 Pustolovščine mladega Indiana Jonesa, pustolovska serija, 1991. 18.45 Poročila. 18.50 Pustolovščine Lažnivega Kljukca, fantazijski 1988 (John Nevil-le). 21.00 Oficir in gentleman, akcijski 1981 (Richard Gere, Debra VVinger, Louis Gossett jr). 23.15 Dvojna tarča, akcijski, 1986
RTL PLUS
9.10 Otok zakladov, pustolovski, 1972 (Orson Welles). 10.45 Leteči moped, otroški, 1985. 12.15 Pravi junak, komedija, 1980 (John Riter). 14.00 Ultra-man. 14.25 Gotschalk predstavlja. 15.30 Buddy in Lukas, komedija, 1980 (Bud Spencer). 17,05 Aligator, grozljivka, 1980 (David Madison, Marisa). 18.45 Poročila. 19.15 Grozno prijazna družina. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Narodna glasba. 21.00 Bitka za Midway, vojni, 1975 (Charlton Heston, Henry Fonda). 23.15 Cyborg, akcijski, 1989 (J. C. Van Damme). 0.40 Vojaki svobode, akcijski, 1987 (Peter Fonda).
PRO 7
6.15 Vegas, Trick 7. 9.50 Frankie Ocean, komedija, 1960 (Frank Sinatra). 11.55 Taras Buljba, zgodovinski, 1961 (Yul Brynner, Tony Curtis). 14.00 Bili Cosby. 14.30 Boginja maščevanja, pustolovski, 1963 (Paul Guers, Senta Berger). 17.30 Latigo, vesternska komedija, 1970 (James Gamer, Suzanne Pleshette). 19.05 Bili Cosby. 20.00 Dnevnik. 20.15 Karta za dva, komedija, 1987 (Steve Martin, John Cady). 21.50 Mestna vročina, kriminalka. 23.30 Mike Hammer. 0.35 Jake in McCabe.
Esmm
6.00 Super shop, finance, novice. 9.00 Channel E. 11.00 Divja Amerika. 12.00 Finance. 14.00 Tabloidne novice. 14.30 Črna serija. 17.00 V živo. 18.30 Bonanza. 19.30 Črna serija. 20.00 Vohun. 21.00 Tabloidne novice. 21.30 Znanost. 22.00 Novice. 22.30 Finance. 23.00 Forever and a Day, romantični.
8.25 Radovedni Taček. 8.35 Lonček kuhaj. 9.15 Klub Klobuk. 11.10 Zgodbe iz školjke. 12.00 Poročila. 12.05 Zelena ura, Večerni gost, Tednik, pon. 14.40 Marijana, risanka. 15.05 Angel square, amer. film. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Dnevnik 1. 17.10 Po puščavskem viharju, pon. 18.00 Prisluhnimo tišini. 18.30 Kuharski nasveti Paula Bocuseja. 18.55 Zlati prah: Kaj je več vredno. 19.30 Dnevnik 2. 20.30 Komu gori pod nogami? 21.35 R. Hutchinson-C. Bunyan: Zadnji beg, angl. nadalj. 22.25 Dnevnik 3. 23.00 Sova: Popolna tujca, amer. naniz.; Saga o Divjem Zahodu, amer. nadalj.; Most k tišini, amer. film.
I

15.40 Sova, pon. 17.45 Poglej in zadeni. 18.30 Domači ansambli: Ansambel Reberta Zupana. 19.00 Cirkuški festival v Monte Carlu. 19.30 Dnevnik ORF. 20.00 Športnik leta. 21.05 Marilyn: Ne-povedana zgodba, amer. film. 23.20 Božič na Dunaju, posnetek koncerta.
8.15 Poročila. 8.50 Bernard in Virginia, angl. film, pon. 10.00 Poročila. 10.05 Risanka. 10.30 Beverly Hills, pon. 11 15 Pesmi za otroke. 11.35 Risanka. 12.00 Poročila. 12.05 Božič na Dunaju, posnetek koncerta, pon. 13.40 Jezus iz Nazareta, pon. 14.25 Glasba. 14.35 Risanka. 15.10 Spoznavamo Hrvaško; Zakladnica zagrebške Katedrale 15.40 Poročila. 15.45 Nosila je rumeni trak, amer. film. 17.30 Televizija o televiziji. 18.00 Poročila. 18.20 Santa Barbara. 19.30 Dnevnik 1. 20.20 Velike Počitnice, franc. film. 21.50 Izseljena Hrvaška in katoliška cerkev. 22.35 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 23.50 Poročila. 0.00 New Svving Ouartet. 0.30 Kaj se zgodi Baby Jane, amer. film.
SUBZ3BJ0H3D
9.00 Čas v sliki. 9.05 Otrok, po imenu Jezus, ital. mladinski film. 10 40 Skrivnost božične ikone. 11.00 Koncert za oko in uho. 12.00 Max Bohm, spomin na velikega avstrijskega kabaretista. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Kupi si pisan balonček, avstrij. film. 14.50 Božična risanka. 14.55 Ljubi bog!. 15.00 Peter Pan in pirati, risanka. 15.25 Kralj Narnije, angl. serija. 15.50 Feivel, mišji begunec, risanka. 17.10 Dolga Lukčeva
Sanjska ladja, dopustnišfe zgodbe na morju in na Norveškem. 21.55 Zlata dekleta, serija. 22.20 Umor pri prihodu, amer. grozljivka. 23.55 Čas v sliki. 0.00 Zahodni svet. srhljivka.
i SATELITSKA. TV!
SAT 1
12.15 VVitta Pohl. 12.45 Sanjsko potovanje. 13.15 Doktor Dolittle, glasbeni, 1966 (Rex Harrison, Samantha Eggar). 15.45 Štirje za Ave Mario, vestem, 1968 (Terence Hill, Bud Spencer). 17.45 Pustolovščine mladega Indiana Jonesa, serija. 18.45 Pozor, kamera. 19.15 Poročila. 19.30 Kolo sreče. 20.15 Goreča stolpnica, gasilsko akcijski, 1974 (Steve McOueen, Paul Newman, Faye Dunaway). 23.10 Mlada dekleta, erotični, 1982. 0.20 Štirje za Avo Mario, ponovitev. 2.15 Mlada dekleta, ponovitev.
RTL PLUS
6.00 Otroški spored. 9.30 Srečni Lu-kec. 10.05 Time Rider, vestem, 1982 (Fred Ward). 11.40 Motel, kriminalka, 1987 (Bud Cort). 13.20 Hulkova vrnitev, fantazijski, 1988 (Lou Ferrigno). 14.50 Divje gosi prihajajo, agentski, 1977 (Richard Burton). 17.05 Karate Tiger, akcijski, 1986 (J. C. van Damme). 19.15 Beverly Hills 90210. 20.15 Ljubeznivi kmet, kmečka burka. 22.00 Rdeči orel, akcijski, 1987 (J. c. van Damme). 23.40 Nja le . .. erotični, 1981. 1.15 Šolarke iz razreda seks.
PRO 7
6.30 Lassie, Milje prahu. 9.25 Nismo angeli, ponovitev komedije. 11.15 Sedmerica proti Chicagu, komedija, 1963 (Frank Sinatra, Dean Martin). 13.05 M.A.S.H. 13.30 Bi|l Cosby. 14.25 Kraljestvo živali. 15.15 Loterija. 16.05 Saturn City, znanstveno fantastični, 1979 (Farrah Fawcett, Kirk Douglas). 17.30 poslednji z Rdeče reke vestem, 1969 (Robert Mitchum, David Carradine). 19.05 Srečno pot: Avstralija. 20.00 Dnevnik. 20.15 Mike Hammer: Ugrabitev v Hollywoodu, kriminalka. 2.00 Črna mamba, kriminalka. 23.35 Simon Templar.
SUPER CHANNEL
14.00 Za najstnike. 15.00 Potovalni magazin. 15.30 Znanost. 16.00 Divja Amerika. 16.30 Fokus. 17.30 Koncert. 18.30 Video moda. 19.00 Alarm, kriminalka 1951). 21.30 Film Europe. 22.00 Novice. 23.00 Znanost. 0.00 Otok dr. Moreaua, grozljivka.
NEDELJA
27. decembra ■ SAT 1
SATELITSKA TV
9.55 Živ žav, pon. 10.35 Silas, pon. 11.00 Od Kolpe do Rabe AFS France Marolt. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Poročila. 12.05 Ljudje ir. zemlja. 12.35 Domači ansambli: Ansambel Roberta Zupana. 13.05 Begunci, tu z nami. 15.35 Maksim Gorki: Življenje Klima Samgina, ruska nadalj. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Ko bom ljubljen, amer. film. 18.40 Zlati prah: Zvezdooki ovčar. 18.50 Tv mernik. 19.05 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.30 Zdravo. 21.35 O praznikih. 21.50 Življenjske preizkušnje, serija. 22.40 Dnevnik 3. 23.15 Sova: Družina Addams, amer. naniz.; Saga o Divjem Zahodu, amer. nadaljevanka.
15.20 Sova, pon. 16.45 Športna nedelja. 19.30 Dnevnik. 20.00 Videogodba. 20.35 Ognjene čarovnije za boginjo vulkana, nem. dok. oddaja. 21.05 Športni pregled. 21.35 Koncert pihalnih orkestrov ob 80-letnici Bojana Adamiča.
mmsSSmp
8.15 Poročila. 8.30 Slika na sliko, pon. 9.15 Jezus iz Nazareta, pon. 10.00 Poročila. 10.05 Hišni ljubljenci. 10.30 Nedeljski živec. 11.30 Od dvojnice do tamburice, oddaja narodne glasbe. 12.00 Poročila. 12.05 Plodovi zemlje. 13 00 Mir in dobro. 13.30 Risanka. 14.50 Opera Box. 15.20 Poročila. 15.25 Nedeljsko popoldne. 16.55 Sneg na Kilimandžaru, amer. film. 18.50 Bubi-mir. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Božična pravljica, tv drama. 21.10 Sedma noč 22.45 Slika na sliko. 0.00 Poročila.
T^flVSTRUfil
9.00 Čas v sliki. 9.05 Leksikon skladateljev: Gyorgy Ligeti. 9.25 Afriška maša. 10.15 Naš domači planet Zemlja. 11.00 Johanna odhaja, veseloigra (Ernst Waldbrunn, Brigitte Neumei-ster). 12.30 Orientacija. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Življenje je čudovito, amer. komedija. 15.15 Risanka. 15.40 Kralj Narnije, srija. 16.05 Risanka. 16.15 Katja in strahovi, serija. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Lukčeva dolga pot (2). 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mladinska oddaja. 18.30 Zakon puščave (3). 19.30 Čas v sliki. 20.15 Prigode mladega In-diane Jonesa, serija. 21.05 Kabaretisti. 22.05 Vizije. 22.10 Macbeth, drama.
6.00 Indiana Jones, pon. 6.50 Otroški spored: Peter Pan, Batman. 10.20 Dropsi. 12.55 Kino. 13.15 Poročila 13.20 VVitta Pohl. 13.50 Latinskoameri-ški plesi, svetovni pokal. 14.55 Črni blisk, serija. 15.25 Človek pajek proti zmaju, akcijski. 1979 (Nicholas Hammond). 17.05 Tarzan, serija. 17.30 Pustolovščine mladega Indiana Jonesa, serija. 18.30 Nogomet. 19.20 Poročila. 19.30 Kolo sreče. 20.15 Ghostbusters 2, fantazijska komedija, 1989 (Bili Mur-ray, Dan Aykroyd), 22.15 Pogovor v stolpu. 23.35 Poročila. 23.40 Satira. 0.10 Človek pajek proti zmaju, ponovitev filma.
RTL PLUS
6.00 Otroški spored. 6.35 Črni lepotec, pustolovski, 1971 (Uschi Glas). 8.30 Risane serije. 10.00 Mož iz Atlan-tisa. 11.00 Boragora. 12.00 Narodna glasba. 12.30 Tropical Heat. 13.30 Zlata mrzlica v Kaliforniji, pustolovski, 1967 (Kari Malden). 16.00 A-team. 16.55 Krokodil in njegov nilski konj, komedija, 1979 (Bud Spencer, Terence Hill). 18.45 Poročila. 19.10 Potovalni kviz. 20.15 Sanjska poroka. 22.00 Modro jeklo (Blue Steel), policijski, 1989 (Jamie Lee Curtis). 0.00 Kanal 4. 0.45 Maščevalec podzemlja.
PRO 7
PONEDELJEK
28. decembra
7.35 Zlati prah. 8.40 Risanka. 7.50 J. Stržinar: Zaljubljeni zmaj. 8.10 Batman. 8.35 Rojstvo Beatlov, ameriški film. 10.15 L. Feuchtvvanger: Uspeh, Tv mernik, Forum, Zrcalo, ponovitve. 12.00 Poročila. 16.20 Dober dan, Koroška. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Radovedni Taček. 17.25 Zlata ribica. 17.50 Zlati prah. 17.55 O praznikih, Obzorja duha, pon. 18.45 Werner Fend: Moja knjiga o džungli, serija. 19.30 Dnevnik 2. 20.35 Jean Girandoux: Za Lu-krecijo, posnetek gledal, predstave. 22.45 Dnevnik 3. 23.20 Sova: Korak za korakom, Saga o Divjem Zahodu, Znaki Zodiaka, nanizanke.
16.10 Sova, pon. 17.30 Športni pregled, pon. 18.00 Slovenska kronika. 18.10 Regionalni programi-Ljubljana. 19.30 Dnevnik RAI. 20.00 Besede, besede, besede, tv igrica. 20.30 Gospodarska oddaja. R & R. 21.00 Sedma steza. 21.30 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah. Svetovno prvenstvo. 22.10 Roselyne in levi, franc. film.
orlovi sledi, amer. film. 0.15 Čas v sliki. 0.20 Jason King, kriminalka.
8.05 Dallas, vestem, 1950 (Gary Co-oper). 9.40 Neslišna vojna, vojni, 1958 (Eddie Albert. Lillian Gish). 11.35 M.A.S.H. 12.00 Bili Cosby. 12.30 Srečno pot: Avstralija. 13.25 Divje kraljestvo. 14.15 Zgodba o nuni, drama,
1959	(Audrey Hepburn, Peter Finch). 16.55 Potopljeni svet, pustolovski,
1960	(Jill St. John). 18.40 Matlock. 19.30 Reporter, politični magazin. 20.00 Dnevnik. 20.15 Čas nežnosti, drama. 1983 (Debra VVinger, Shirley MacLaine, Jack Nicholson). 22.45 Si-erra Charriba, vestem, 1964 (Charlton Heston, James Colum). 0.45 S. Templar.
SUPER CHANNEL
9.30 Religija. 11.00 Maša iz kristalne katedrale. 13.30 Znanost. 14.00 G. Vanderman. 15.30 Turistični magazin. 16.00 Evropski žurnal. 16.30 Prosuper-bikes. 17.30 Športni šov. 18.00 Video moda. 19.00 Financial Times. 19.30 Evropski magazin. 20.00 Tarzan na Man-hattanu, zabavni, 1989 (Tony Curtis). 22.00 Novice. 22.30 Zgodba o Jeromu Kemu, glasbeni, 1946 (Robert Wal-ker).
iSATEimivt TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.30 Sosedje. 9.05 Mladi Indiana Jones, ponovitev. 10.05 Ghostbusters 2, ponovitev komedije. 11.55 Kolo sreče. 12.45 TV borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Sosedje, Colbyjevi. 16.00 NLP, serija. 17.05 Pojdi na vse. 17.45 RR. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.00 Nogomet. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Hribovski zdravnik, serija. 21.15 Parada zlatih uspešnic. 22.00 K-kriminal, magazin o kriminalu. 23.05 Magazin: Stalingrad. 23.50 Kanal 4, kabaret. 0.45 NLP, ponovitev.
7.00 Dobrj jutro, Hrvaška. 10.05 Zimski šolski program. 11.30 Trije klateži, otr. film. 12.00 Poročila nato Svet gre naprej, naniz. 13.15 Jezus iz Nazareta, pon. 14.00 Poročila. 14.05 Zlata leta. 15.40 Unprofor. 16.05 Spoznavamo Hrvaško. 16.35 Malavizija. 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje. 18.00 Poročila. 18.35 Santa Barbara. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Svet v letu 1992. 20.50 Modri angel, amer. film. 22.35 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko.
ssumjunoE
9.00 Čas v sliki. 9.05 Angel v službi (1). 9.30 Španija-velesila na robu sveta. 10.30 Stanley in Iris, amer. film (Jane Fonda). 12.10 S.O.S., kratek film (Louis Trenker). 12.20 Skrivnostni kenguru. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Prigode na Missisippiju, amer. mladinski film. 14.50 Božična risanka. 15.00 Peter Pan in pirati, risanka. 15.25 Kralj Narnije, otr. serija. 15.50 Nils Holgers-son, risanka. 16.10 Daktari (1). 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Lukčeva dolga pot (3). 18.00 Evropa dvanajsterice: Luksemburg. 18.30 Zakon puščave (4). 19.30 Čas v sliki. 20.15 Šport: Pregled leta (1). 21.08 Mojstrsko kuhanje. 21.15 Pogledi od strani. 21.25 Dva korenjaka v Miamiju, kriminalka. 22.50 Po
RTL PLUS
7.00 Dobro jutro, Nemčija. 9.10 Mož iz Atlantisa. 10.00 Bogat in lep. 10.30 Cena je vroča. 11.00 Tvegano! 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Moj oče Zunajzemljan. 12.30 Novi karaoke šov. 13.20 Santa Barbara. 14.14 Springfieldova zgodba. 15.00 Modra kri. 16.00 Hans Meiser. 16.55 Hotel na plaži, komedija, 1977 (Guy Marchard). 18.45 Poročila. 19.15 Explosiv. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Columbo: Nihče ne umre dvakrat, kriminalka, 1989 (AndrevvSte-vens). 21.45 Hans Meiser special. 23.00 Dirk Bach Shovv. 23.30 Kulturni magazin. 23.55 Belo oko (Death Wish 4), akcijski. 1989 (Charles Bronson, Kay Lenz).
PRO 7
TOREK
29. decembra
mMMmmmm
9.20 Zlati prah. 9.30 Risanka. 9.40 Batman. 10.05 Zgodbe iz školjke. 11.00 Sedma steza, Prisluhnimo tišini, pon. 12.00 Poročila. 14.20 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah. 15.00 Roselyne in levi, franc. film, pon. 17.00 Dnevnik 1. 18.10 Lonček kuhaj. 17.25 Jakec in čarobna lučka. 17.35 Denver — poslednji dinozaver, ameriška naniz. 17.55 Meta Brulec: Kroki veliki krokodil. 18.30 Zlati prah. 18.40 Alpe-Donava-Jadran. 19.30 Dnevnik 2. 20.35 Osmi dan. 21.25 Novosti založb. 21.40 Sestre, ameriška nadalj. 22.30 Dnevnik 3. 23.25 Sova: Fina gospa, angl. naniz.; Saga o Divjem Zahodu, ameriška nadaljevanka.
6.05 Frant z druge zvezde, Trick 7, Hartovi. 10.35 Poslednji z Rdeče reke, ponovitev vestema. 12.15 Matlock 13.05 Reporter. 13.35 Shortlist. 13.50 Agentka s srcem. 14.40 Mike Hammer, ponovitev kriminalke. 16.10 Hartovi. 17.00 Trick 7. 18.40 Bili Cosby. 19.10 Ceste San Francisca. 20.00 Dnevnik. 20.15 Težave v paradižu, pustolovski, 1989 (Raquel VVelch, Jack Thompson). 21.55 Senčna gora, vestem, 1977 (Joe Don Baker, Sondra Locke). 23.30 E.N.G., serija. 0.30 Črna mamba, ponovitev kriminalke
SUPER CHANNEL
6.00 Super shop, mix, novice. 11.00 Evropski žurnal. 11.30 Turistični magazin. 12.30 Finance. 13.00 Japonsko gospodarstvo. 14.00 Tabloidne novice. 14 30 Črna serija. 17.00 V živo. 18 30 Bonanza. 19.30 Črna serija. 20.00 Vohun. 21.00 Tabloidne novice. 21.30 Eco rekord. 22.00 Novice. 23.30 Finance. 23.00 Sexton Blake, kriminalka.
[SATIiiJTSKA TVj
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.30 Sosedje. 9.05 Satira, pon. 9.30 K-kriminal, ponovitev. 10.25 Parada zlatih uspešnic. 11.05 Hribovski zdravnik, pon. 11.55 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem. 14.30 Sosedje. 15.05 Colbyjevi. 16.00 NLP. 17.05 Pojdi na vse 17.45 RR. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.00 Nogomet. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Hallo, Heino. 21.15 Lov na zlatega škorpijona, akcijski, 1991 (Andy J. Forest, Christine Leigh). 23.00 Spiegel TV. 23.30 Poročila. 23.35 Electric Blue, erotična serija. 0.15 NLP. 1.10 Na begu, serija.
15.30 Sova, pon. 17.20 Svet poroča. 18.00 Slovenska kronika. 18.10 Regionalni programi — Koper. 19.30 Dnevnik ORF. 20.00 Besede, besede, besede, tv igrica. 20.30 Glasba, show in cirkus: Euromusica '92, posnetek glasbene prireditve iz Kijeva. 21.25 Omizje. 23.25 Svet poroča, pon.
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 10.00 Poročila. 10.05 Zimski šolski program. 11.30 Mali veliki svet. 12.00 Poročila, nato Svet gre naprej, serija. 13.30 Monoton. 14.00 Poročila. 14.05 Jezus iz Nazareta. 15.35 Unprofor. 16.00 Poročila. 16.05 Malavizija. 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje. 18.00 Poročila. 18.05 Hrvaška kulturna dediščina. 18.35 Santa Barbara. 19.30 Dnevnik 1. 20 05 Dokumentarna oddaja. 21.00 Šport v letu 1992. 22.35 Dnevnik 2. 23 00 Slika na sliko. 23.50 Poročila.
TV HVSTRIJfT 1
9.00 Čas v sliki. 9.05 Angel v službi (2). 9.30 Klub seniorjev. 10.15 Panopti-kum. 10.30 Kojak, amer. kriminalka (Telly Savalas). 12.05 Šport: Pregled preteklega leta (1). 15.00 Peter Pan s pirati, risanka. 15.25 Kralj Narnije, angl. otr. serija. 15.50 Mačje zgodbe. 16.15 Daktari, serija. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Lukčeva dolga pot (4). 18.00 Evropa dvanajsterice: Belgija. 18.30 Zakon puščave (5). 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.15 V kraljestvu ruskega medveda, dok. serija. 21.00 Tv živali. 21.07 Pogledi od strani. 21.20 Red Heat, amer. grozljivka (Ar-nold Schvvarzenegger). 23.05 Čas v sliki. 23.10 Vse zopet od začetka, franc. komedija.
RTL PLUS
6.00 Poročila. 7.00 Dobro jutro, Nemčija. 9.10 Mož iz Atlantisa. 10.00 Bogat in lep. 10.30 Cena je vroča. 11.00 Tvegano! 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Moj oče Zunajzemljan. 12.30 Karaoke šov. 13.20 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Modra kri. 16.00 Hans Mesier. 16.55 Kdo je ubil velikega šefa, komedija, 1978 (George Segal). 18.45 Poročila. 19.15 Ex-plosiv. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Nepojasnjene skrivnosti. 21.15 Nasilje Zunajzemljanov (Intruder), znanstveno fantastični, 1992 (Richard Crenna). 22.50 Dirk Bach. 23.20 Smrtonosni tabu (Kinjite), akcijski, 1989 (Charles Bronson). 1.05 Ognjeni prestol, fantazijski, 1983 (Peter McCoy).
PRO 7
6.20 Fant z druge zvezde, Vicki, Hartovi. 10.05 Potopljeni svet, ponovitev filma. 12.35 Ceste San Francisca. 13.25 Bili Cosby. 13.50 Harry Fox. 14.40 Težave v paradižu, ponovitev filma. 16.10 Hartovi (Robert VVagner)., 17.00 Trick 7. 18 40 Bili Cosby. 19.10 Ceste San Francisca. 20.00 Dnevnik. 20.15 Tat, ki je prišel na večerjo, kriminalka, 1971 (Ryan 0'Neal, Jacqueline Bisset). 22.05 Krvava sled, kriminalka, 1978 (Audrey Hepburn, Ben Gazzara, James Mason). 0.00 Polnočni klici. 1.00 S. Templar.
SUPER CHANNEL
6.00 Super shov, mix. 9.00 Channel E. 11.00 Potovalni magazin. 12.00 Finance. 13.30 Novice. 14.00 Tabloidne novice. 14.30 Črna serija. 17.00 V živo. 18.30 Bonanza. 19.30 Črna serija. 20.00 Vohun. 21.00 Tabloidne novice. 21.30 Media Europe. 22.00 Novice. 22.30 Finance. 23.00 Izbor kratkih filmov.
0.30 Neverjetna zgodba.
tfWWWWOOOOOOOO
SREDA
30. decembra
mmmMm
8.10 Zlati prah: Junak po pomoti, ponovitev. 9.20 Risanka. 9.30 Denver, poslednji dinozaver, ponovitev. 8.55 J. Stržinar: Zaljubljeni zmaj, lutke. 9.10 Batman, ameriška risana nanizanka. 9.30 Lassie se vrača, ameriški film. 11.00 R. Cowen—D. Lipman: Sestre, ameriška nadaljevanka, ponovitev. 11.50 Poslovna borza, ponovitev. 12.00 Poročila. 17.00 Dnevnik 1.17.10 Klub Klobuk, oddaja za otroke. 19.30 Dnevnik 2. 20.35 Film tedna: Rosalie gre nakupovat, nemški film. 22.10 Dnevnik 3. 22.45 Sova: Beverly Hills, Buntz, ameriška nanizanka: Saga o Divjem Zahodu, ameriška nadaljevanka.
15.50 Osmi dan. pon. 16.40 Sova, pon. 18.00 Slovenska kronika. 18.10 Regionalni program - Maribor. 19.00 Psiho. 19.30 Dnevnik HTV. 20.00 Portorož: Novoletni koncert, prenos 1. dela. 21.00 Športna sreda.
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 10.00 Poro-' čila. 10.05 Zimski šolski program. 11.30 Mariana, naniz. za otroke. 12.00 Poročila, nato Svet gre naprej, naniz. 13.30 Monofon. 14.00 Poročila. 14.05 Slika na sliko, pon. 14.50 Jezus iz Na-zareta, pon. 15.35 Unprofor. 16.00 Poročila. 16.05 Spoznavamo Hrvaško. 16.35 Malavizija. 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje. 18.00 Poročila. 18.35 Santa Barbara. 19.17 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Hrvaška v letu 1992. 21.35 Vzhajajoče sonce, amer. film. 23.00 Dnevnik 2. 23.25 Slika na sliko. 0.15 Poročila.
9.00 Čas v sliki. 9.05 Angel v službi (3). 9.30 Kultura. 10.00 Martin Behaim, izumitelj globusa. 10.30 Hudičeva desnica in levica, ital. vestem (Terence Hill, Bud Spencer). 12.15 Havaji-bogovi v pernatih oblačilih. 13.10 Ivanhoe, črni vitez, amer. viteški film (Robert Taylor. Elizabeth Taylor). 14.50 Božična risanka. 15.00 Peter Pan in pirati, risanka. 15.25 Kralj Narnije, angl. nadalj. 15.50 Niklaas, fantič iz Flandrije, zadnji del. 16 15 Daktari. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Lukčeva dolga pot (5). 18.00 Evropska dvanajsterica: Francija. 18.30 Zakon puščave. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Zmanjšani otroci, amer. komedija. 21.50 Pogledi od strani. 22.00 Ala-ska, serija. 22.45 Povezan s smrtjo, amer. kriminalka (Loni Anderson). 0.10 Čas v sliki. 0.15 Skozi Pariz z veliko muko, ital. film (Marthe Keller, Jac-ques Hegelin). 1.45 Teletekst. 1.50 Tisoč mojstrovin.
SAT 1
8.30 Sosedje. 9.05 Drops! 9.30 Halo Heino! 10.20 Lov na zlatega škorpijona, ponovitev filma. 11.55 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Sosedje, Colbyjevi. 16.00 NLP, serija, 1969. 17.05 Pojdi na vse, 250. oddaja voditelja Joerga Draegerja. 18.45 Poročila. 19.00 Nogomet. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Marija iz Heiligenbluta, domovinski, 1956 (Erich Auer, Alice Graf). 21.55 Akutno 1992, eno leto oddaje. 22.25 Schreinem^-
kers v živo. 23.30 Poročila. 23.35 Pho:.......
bia, psihološka kriminalka, 1980 (Paul Michael Glaser, John Colicos). 1.05 NLP. 1.55 Na begu.
RTL PLUS
9.10 Mož iz Atlantisa. 10.00 Bogat in lep. 10.30 Cena je vroča. 11.00 Tvegano! 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Moj oče Zunajzemljan. 12.30 Karaoke šov. 13.20 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Modra kri. 16.00 Hans Meiser. 16.55 Vojne igre (Warga-mes), znanstveno fantastični, 1982 (Matthew Broderick). 18.45 Poročila. 19.15 Explosiv. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Nasilje Zunajzemljanov, drugi del filma. 22.00 Marine Fighter, vojni, 1991 (Michael Dudikoff). 23.30 Nočni lovec, akcijski, 1986 (Michael Dudikoff). 1.20 Vrtaj dalje, erotični, 1974.
PRO 7
6.45 MaxweJI, Trick 7, Agentka s srcem. 11.15*Taffy, pustolovski, 1964 (Jacques Bergerac). 12.40 Ceste San Francisca. 13.30 Bili Cosby. 13.55 Colt za vse primere. 14.45 Ljubezenske igre v snegu, komedija 1966 (Toni Sai-ler, Claudia Martin). 16.15 Hartovi. 17.05 Trick 7. 18.40 Bili Cosby. 19.05 Ceste San Francisca. 20.00 Dnevnik. 20.15 Perry Mason in reporterka senzacij, kriminalka, 1990 (Raymond Burr, Barbara Hale). 22.00 Jake in McCabe. 22.50 Navajo Joe, vestem, 1965 (Burt Revnolds). 0.30 E.N.G, serija.
EEEEEEm
6.00 Super shop, mix. 11.30 Finance. 14.00 Tabloidne novice. 14.30 Črna serija. 17.00 V živo. 18.30 Bonanza. 19.30 Črna serija. 20.00 Vohun. 21.00 Tabloidne novice. 21.30 Fokus. 22.00 Novice. 22.30 Finance. 23.00 John Doe. politična drama, 1941 (Barbara Stan-wyck, Gary Cooper).
Velenje
Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Plešivec).
Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi t D v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450.
UKW 88,9 IN 97,2 MHz
ČETRTEK, 24. DECEMBRA: 6.00 Dobro jutro. 6.30 Poročila. 7.00 Jutranja kronika. 8.00 Vaš glas, naša glasba. 9.00 Naš gost. 9.30 Klepet s pokroviteljem. 10.00 Poročila, Pesem tedna. 10.30 Kuharske variacije. 10.40 Božični utrinek. 11.00 Na svidenje.
PETEK, 25. DECEMBRA: 15.00 Pozdrav. 15.15 Poročila. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.20 Za konec tedna. 16.30 Poročila. 17.00—19.00 Božično praznično popoldne. 19.00 V imenu Sove. 20.00 Program Alfa Radia Velenje. 24.00 Lahko noč.
SOBOTA, 26. DECEMBRA: 6.00 Dobro jutro. 6.30 Poročila. 7.00 Jutranja kronika. 8.00 Izbor pesmi tedna. 8.30 Poročila. 9.00 Na svidenje.
NEDELJA, 27. DECEMBRA: 11.00 Pozdrav. 11.15 Poročila. 11.25 Kdaj, kje, kaj. 11.30 Z mikrofonom med vami. 12.00 Trič trač in druge čveke. 12.30 Konec opoldanskega javljanja. 15.00 Pozdrav in vaše čestitke ter pozdravi (vmes ob 15.50, 16.50 epp sporočila). 18.30 Minute z domačimi ansambli. 19.30 Duhovna iskanja. 20.00 Lahko noč.
PONEDELJEK, 28. DECEMBRA: 15.00 Pozdrav. 15 15 Poročila. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.20 Kdaj, kje, kaj. 16.30 Poročila. 17.00 Ponedeljkov šport. 18.30 Najboljše, najnovejše. 20.00—24.00 Program Alfa Radia Velenje.
TOREK, 29. DECEMBRA: 6.00 Dobro jutro. 6.30 Poročila. 7.00 Jutranja kronika. 8.00 Odstopim, odstopiš. 9.00 Naš gost. 10.00 Poročila, Pesem tedna. 10.30 Kuharske variacije. 11.00 Na svidenje.
SREDA, 30. DECEMBRA: 15.00 Pozdrav. 15.15 Poročila. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.20 Kdaj, kje, kaj. 16.30 Poročila. 17.00 Predpraznično popoldne. 18.30 Živ Žav. 20.00—24.00 Program Alfa Radia Velenje.
V spomin
Človeka iz naše ulice, Adolfa Ošlovnika, ni več med nami...
Tiho, skoraj neopazno nas je zapustil. Tako skromno, kot je bil skromen tudi sam. Adolf Ošlovnik je bil človek iz naše ulice. Pred petinsedemdesetimi leti se je rodil v Rušah pri Mariboru. Srednjo tehniško šolo je končal v Ljubljani. Med zadnjo vojno je sodeloval v NOB.
Vse življenje je posvetil delu v termoelektrarni Šoštanj. Tam je bil tudi direktor, vsa dolga leta pa glavni obratovodja. Odlikovala sta ga njegova natančnost pri delu in tudi njegova inventivnost. V roki sem občudoval bronasti kipec Nikole Tesle. To pa ni bilo edino odlikovanje, ki^g^ je prejel za svoje štiridesetletno, predano delo v tej elektrarni. BiTJr tudi poznan družbenopolitični delavec.
Svoji osnovni ideološki naravnanosti je ostal zvest do smrti. Sicer pa — ljudje so ga imeli vsi radi.
Odlikovali sta ga poštenost in skromnost. Za vsakogar je imel lepo besedo. Nikoli se ni izneveril svoji domovini, svoji ožji skupnosti, ki jo je imel tako rad.
Zapustil je ljubečo ženo, in zapustil je odrasla in preskrbljena sinova.
Človeka iz naše ulice ni več. Množica ljudi na pod-krajskem pokopališču se mu je še enkrat poklonila.
Adolf Ošlovnik ne bo pozabljen! Poštenost, pravičnost in skromnost pa naj bodo krepostne žene, za katerimi moramo hoditi. Sosedu naj bo naša zemlja lahka!
-Viš
\ IkMNM I
Od ponedeljka, 28. 12. do srede, 23. 12. FILMI LETA '92! Filmi, ki se jih niste nagledali v tem letu pa si to resnično zaslužijo:
Ponedeljek, 28. 12. ob 20. uri KRALJEVI RIBIC - ameriška »črna« komedija.
Režiser: Terry Cilliam. Vloge: Robin Williams, Jeff Bridges.
Torek, 29. 12. ob 20. uri V ZADNJEM TRENUTKU -ameriški psihološki triler. Režiser: Phil Joanou. Vloge: Richard Gere, Kim Basinger, Uma Thur-man.
Sreda, 30. 12. ob 20. uri PRINC PLIME — ameriška melodrama. Vloge: Barbara Strei-sand, Nick Nolte. Režija: Barbara Streisand.
MLADINSKI KLUB STISKARNA
Tippy Agogo — etno ročk koncert
V	petek, 8. 1. bo ob 21. uri imel svoj koncert kanadski etno-rocker Tippy Agogo. Tippy Agogo spada v mlajšo generacijo eksperimentalnih ročk glasbenikov. V Kanadi in ZDA je njegova zvezda v vzponu, v Evropi pa je dokaj neznan. Tippy bo v S/tiskarni predstavil svoj drugi LP z naslovom SOUL — O — WORKS, ki je izšel pri kandski založbi Necrotivia v Vancouver-ju, kjer Tippy Agogo tudi živi. Vstopnina 100 SIT.
Savi Zupan — olja na platnu in lesu
V	soboto 23. 1. bi naj odprli razstavo Olja na platnu ljubljanskega slikarja Sava Zupana. Ker je postavitev razstave odvisna od dobre volje določenih ljudi v K. C. Ivan Napotnik, vas bomo o tej razstavi obvestili naknadno.
Ročk koncert — Overflow
Sobota 30. I. bo verjetno eden tistih dogodkov, ki bo poživil kulturni utrip Velenja, saj bo ob 21. uri v S/tiskarni nastoplia hrvaška skupina OVERFLOW, ki pa jo mladi v Velenju dobro poznajo in je ni treba posebej predstavljati. Vstopnina bo 130 SIT.
KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK
Romantična Giselle
Ena najlepših baletnih stvaritev GISELLE je ponovno na repertoarju v Cankarjevem domu. Za predstavo dne 29. decembra imamo rezerviranih 50 vstopnic po 750 SIT v parterju. Cena aranž-mana s prevozom je torej 1.450,00 SIT. Pohitite s prijavami. Odhod avtobusa ob 16.00 izpred Rdeče dvorane v Velenju.
Obisk silvestrskih predstav
Še vedno se lahko prijavite da preživite najdaljšo noč v letu z nami na obisku ene izmed silvestrskih predstav v Ljubljani ali Mariboru.
V	Mariboru si bomo ogledali CARMEN v režiji Tomaža Pandurja. Cena aranž-mana je 900 SIT + doplačilo za vstopnico 1.260,00 SIT. Pohitite s prijavami,, ker je na voljo samo še nekaj prostih mest. Odhod izpred Rdeče dvorane ob 16.00.
V	Ljubljani pa si bomo ogledali Straussovo opereto NETOPIR. Cena aranžmana je 900 SIT + doplačilo za vstopnico. Odhod izpred Rdeče dvorane ob 16.00.
Božični koncert z New Swing Quartetom
V sredo, 30. decembra, ob 19.00 vas vabimo v župnijsko cerkev sv. Martin, na božični koncert NEW SWING QU-ARTETA in ALENKE GO-
»Naš čas« izdaja Časopisno-založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10.
Uredništvo: Boris Zakošek (v.d. direktor in glavni urednik), Stane Vovk (v.d. odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955.
Žiro račun pri SDK podružnici Velenje, številka 52800-603-38482.
Cena posameznega izvoda je 70,00 tolarjev, trimesečna naročnina 820,00 tolarjev.
Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je »Naš čas« uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov posebnega prometnega davka.
DEC. Povezovalec programa bo Marjan Petan.
Vstopnice po 400 SIT lahko dobite v predprodaji v domu kulture ali eno uro pred koncertom na kraju prireditve.
Kdor išče, ta najde!
853 451 855 450
Oglase za podjetja, obrtnike... sprejemamo po tel.: (063) 855-450, 853-451 in telefaxu (063) 851-990 ter v ekonomski propagandi na Foitovi 10. Oglase sprejemamo do nonedelika. do 12. ur« — ra nhiavn vJfctrtrk.
SREČANJE PRAKRISTJANOV V UNIVERZALNEM ŽIVLJENJU
vsako SREDO in PETEK ob 19.30 v Mariboru, Trubarjeva 15
V HLEBČKU, ŠTRBENKOVA 5, VELENJE
prodajamo zmrznjeno pecivo »tri zvezde«. Ponudite vašim gostom pravkar pečeno pecivo, ponudite najboljše! Odprto 5.30-15.00, sobota 5.30-13.00, tel.: 853-370
DRAGI DEDEK MRAZ!
PRINESI MI DARILO IZ SEZAM-a. Šoštanj, Trg svobode 4
AGROIZBIRA trgovina
nudi ugodno:	""*	-vse rezervne dele za traktorje TOMO
WKOVČ,IMT,FIAT ŠTORE,
-	akumulatorje vseh vret z dveletno garancijo UMVERZAL, URSOS, kosilnico BCS, »d
12 V 100 Ah- 7.000,00 SIT	(Prinoročaae-
12V 135Ah-14.450,00SIT	SbvkoPnaan Aarolzbira
-	gume za traktor 10 - 28 -18.500,00 SIT	telefon (064) 324 - 802
/infvro
ŠKORjANiC
o QVCo*t»klQ O rezervni deli
O odkup poškodovanih vozil
SCNTAM, teL: 063/ 141 • 00«
ccuc-TRGcmm Mariborska 1 IS, toU 38 - «11
ŠIVILJSTVO IN USNJENA GALANTERIJA »L & L«
Stanetova 62, Velenje (za kinom); Tel: 857-608 del. Čas^ vsak dan od 8. do 13. ure in od 15. do )8. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 14. 12. 1992 do 20. 12. 1992 so povprečne 24-urne koncentracije SO. prekoračevale dovoljeno dnevno koncentracijo: 125 mikro-g/m' za urbana in industrijska območja 100 mikro-g/m' za neindust., zaščitena in rekreacij, območja v naslednjih dneh:
			mikro-g/m	AMP ZAVODNJE	230
14.	12.	AMP VELIKI VRH	170	AMP VELENJE	300
		AMP ZAVODNJE	200	AMP GRAŠKA GORA	250
15.	12.	AMP VELIKI VRH	300	18. 12. AMP ŠOŠTANJ	190
		AMP ZAVODNJE	160	AMP TOPOLŠICA	340
16.	12.	AMP VELIKI VRH	210	AMP VELIKI VRH	250
		AMP ZAVODNJE	240	AMP ZAVODNJE	190
		AMP GRAŠKA GORA	150	AMP V ELENJE	240
17.	12.	AMP ŠOŠTANJ	300	AMP GRAŠKA GORA	140
		AMP TOPOLŠICA	600	20. 12. AMP VELIKI VRH	140
		AMP VELIKI VRH	300		
MAKS. POLURNE KONCENTR.
od 14.12. do 20.12.1992
konc. SO 2 (mikro grami/m3 zraka)
SOS	TOP. V.V. ZAV.	VEL. G.G.
	MERILNE POSTAJE	
UM 14.12.	H! 15.12. C3 16.12.	■M 17.12.
EjED 18.12.	. 19.12. 20.12.	
DNEVNE KONCENTRACIJE
od 14.12. do 20.12.1992
konc. SO 2 (mikro grami/m3 zraka)
SOS.
TOP.	V.V.	ZAV.	VEL.
MERILNE POSTAJE
■i 14.12.	M 15.12.	i n 16.12.	M 17.12.
0HH 18.12.	i l 19.12.	S 20.12.	
©dim
tel. 883 481,888 480 fax 881990
usjizZzn ogUaA, ocjtai tr naX
aai
DEKLE ATRAKTIVNE ZUNANJOSTI, takoj zaposlimo za delo v diskoteki. © 882-733 ali 776-095.
BERGER DE BRIE, vrhunsko leglo, čudoviti, dolgodlaki, pametni psi, ugodno prodam. ® 851-292.
ZAZIDALNO PARCELO OB CESTI VELENJE-ŽALEC z
dokumentacijo,	prodam.
® 0602-53-413 zvečer.
V LOKOVICI PRODAM HIŠO.
Cena po dogovoru. lovo Vidako-vič, Lokovica 41, Šoštanj. VERIGE ZA AVTO št. 2 in 3, prodam. ® 893-345. DOBRO ŽGANJE IN DOMAČE VINO IZABELO, ugodno prodam. ® 858-594. GRADBENO	PARCELO
UGODNO	PRODAM.
•S? 858-756.
Dežurstva
GIBANJE PREBIVALSTVA
Občina Velenje Poroke:
Boris Trs, Velenje, Šaleška c. št. 2/b in Tatjana Maričič, Velenje, Šlandrova c. št. 11, Miran Čerenak, Velenje, Rudarska c. št. 2/b in Andreja Vivod, Velenje, Rudarska c. št. 2/b, Sebastijan Pejovnik, Šoštanj, Cankarjeva c. št. 24 in Andreja Franc, Šoštanj, Cankarjeva c. št. 24, Zvonko Ga-lof, Velenje, Koroška c. št. 44 in Natalija Drolc, Velenje, Koroška c. št. 44.
O
Marija Kovač, roj. 1919, Velenje, Jenkova c. št. 15, Miha Puš-nik, roj. 1911, Lokarje št. 7, Ivan Mravlja, roj. 1936, Velenje, Šaleška c. št. 2/c, Antonija Zager, roj. 1905, Topolšica št. 94, Ivan Jevšenak, roj. 1918, Velenje, Partizanska c. št. 43, Bogomir Do-brovnik, roj. 1927, Velenje, Kidričeva c. št. 6, Miroslava Prisot-lič, roj. 1933, Orešje na Bizelj-skem št. 20, Franc Pečnik, roj. 1908, Ravne pri Zdolah št. 22, Janez Magdalene, roj. 1924, Že-gar št. 17, Jože Žagar, roj. 1947, Sobenja vas št. 23. Anton Jurko-
Seminar o uporabi mehke — fuzzy logike
V Ljubljani je 8. in 9. 12. 1992 na pobudo podjetja Univel d.o.o. iz Velenja organiziran seminar z mednarodno udeležbo o uporabi mehke fuzzy logike v vodenju tehnoloških procesov.
Mehka (fuzzy) logika se je začela razvijati v šestdesetih letih na osnovi raziskav, ki jih je opravil prof. Zadeh z Univerze Ber-keley ZDA, vendar je praktična uporaba začela šele v zadnjih letih. Področje uporabe je široko od »pametnih« gospodinjskih aparatov (najbolj znani aparat je sesalec firme Hitachi, ki na osnovi količine prahu regulira moč), preko fotoaparatov, avdiovideo tehnike, vodenja industrijskih procesov do ekonomije.
šek, roj. 1931, Požnica št. 6, Ana Tomažin, roj. 1901, Slov. Konjice, Ul. Dušana Jereba št. 12, Ljudmila Gradišnik, roj. 1943, Velenje, Prešernova c. št. 20. Dežurstva
Občina Velenje: Zdravstveni dom:
Zdravniki:
Sreda, 23. decembra — dopoldan dr. Bola, popoldan dr. Žuber, nočni dr. Stupar in dr. Friškovec
Četrtek, 24. decembra — dr. Friškovec, dr. Vrabič in dr. Lazar Petek, 25. decembra — dr. Friškovec, dr. Vrabič in dr. Lazar
Sobota, 26. decembra in nedelja, 27. decembra — dr. Stupar in dr. Vidovič
Ponedeljek, 28. decembra — dopoldan dr. Grošelj, popoldan dr. Slavič, nočni dr. Rus in dr. Jonko
Zobozdravstvo:
V nedeljo, 13. decembra — dr. Zvonka Petek, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti ZZ Velenje. Lekarna:
Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro.
Veterinarska postaja v Šoštanju:
Od 25. decembra do 30. de-
Na seminarju so prvega dne domači in tuji strokovnjaki udeležence seznanili z teoretičnimi vidiki uporabe mehke logike, drugega dne so udeleženci imeli priložnost seznaniti se s tovrstnimi proizvodi japonskega proizvajalca OMRON (vodilno podjetje na področju uporabe mehke logike v svetu) in orodji, ki so razvita na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo v Ljubljani.
Seminar sta organizirali Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo in Zavod za tehnično izobraževanje Slovenije s pomočjo podjetja MIFL d.o.o. iz Velenja, ki je predstavnik OMRON-a za Slovenijo.
cembra — Franc Blatnik, dr. vet. med., Stanetova 47, Velenje, tel.: 857-875.
Občina Mozirje: Veterinarska postaja:
Do 27. decembra — Ciril Kralj, dr. vet. med., Ljubno, tel.: 841-410.
Od 28. decembra do 03. janu-
ženske torbice
USNJE PIllEFJ a 063881-125
GOSTILNA PRI KOVAČU Paka 49, tel.: 856-926 Del. čas: vsak dan od 9.—21. ure, ob nedeljah od 12,—20. ure, ob sobotah zaprto
Gostišče Acmaa
SkotM 62 a, SoMmI TtL : 881-393 Se priponi—*
PRODAJALNA /ftfaft
Draaomira Rotor 62382 MISLINJA 170/a 7U: 0602/ 55-237
ZAHVALA
Ob bolečem spoznanju, da nimamo več naše drage mame, tašče
in orne
Angele Bračič
rojene MEŽA 20. 4. 1913-14. 12. 1992
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče, za izrečena sožalja ter za spremstvo na njeni zadnji poti.
Hvala gospodu prim. dr. Alojzu Fijavžu za dolgoletno zdravljenje, govornikoma gospodoma Karliju in Jožetu, pevcem in gospodu duhovniku za opravljen obred.
ŽALUJOČI: sinova Albert in Slavko in hčerka Ivica z družinami.
arja — Marjan Lešnik, dr. vet. med., Mozirje, tel.: 831-219.
urarstvo
VELENJE
^amše
'(063) 856 952
Popravila, prodaja In graviranja vseh vrst ročnih, stenskih In salonskih ur.
V decembru 10 % popust ali plačilo na 2 čaka prt nakupu nad2000 tolarjev.
SERVIS R0SENSTEIN
(EI.TVT, GORENJE) TP (0609) 610 085
Popravimo vam:
-	klima naprave -belo tehniko
-	termoakumulacijskepeči -likalne stroje -bojlerje
Milan Rosenstein Andraž 111a, Polzela

Rečica ob Savinji tel. 063-831-416
POSTANITE VITKI
•	do 5 kg v 10 dneh
•	odprava cel ulit a
•	hitro in zdravo hujšanje
kokusaš
•	ob redni prehrani zmanjšuje kopičenje maščobe in sladkorja
•	uničuje holesterol
•	zmanjšuje občutek lakote
o Lady
Rogaška Slatina 063/784-218 063/813-113
POSEBNA PONUDBA DIABETIČNE " 28749 PREHRANE
GROSISTKNA PRODAJA
BISTRO
Nazorjeva 23 ob Savinji, Celje
KAVA BAR
Zvonka Filipčič, Mariborska 54, Celje
Delovni čas:
vsak dan, tudi ob nedeljah od 7.00 do 22.00. 'Dodana v (kafriofit micp 5 f
P9	LILI
	
	V SPOMIN
	Vsi njeni
ZAHVALA
Danes, 24. 12. mineva mesec dni od boleče izgube našega dragega moža, očeta, dedka, pradedka in tasta
Franca Čretnika
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili toliko prelepega cvetja, sveč, darovali za svete maše in cerkev ter nam izrazili sožalje.
Zahvaljujemo se gospodu župniku za cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbi TUŠ, izvajalcu za odigrano Tišino ter govorniku KS Letuš za poslovilne
besede.
Posebno pa se zahvaljujemo dr. Stuparju za dolgoletno zdravljenje in lajšanje bolezni v zadnjih urah. Hvala tudi gospe Faniki za obiske na domu.
Vsem in vsakemu posebej, ki ste kakorkoli počastili spomin na našega očeta,
še enkrat prisrčna hvala.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Oh kako boli. ko, ljuba mama. več te ni. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok, katere cenil bo še pozni rod. Ponosna, trdna kakor skala, vso ljubezen in sebe si nam dala. Za vse. prav vse ti še enkrat hvala, večno z nami boš ostala. Oh kako boli.
T A	* . »	VeČ me(i "ami
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, sestre, omice, tete, svakinje
Alojzije Fidej
z Jenkove 39 v Velenju
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom Jenkove 39—41, sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem GA — Vzdrževanje, Gimnazije Celje, T.T.E., kegljaškemu klubu Šoštanj za darovano cvetje, sveče, izrečena sožalja in spremstvo na njeni
zadnji poti.
Posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju bolnišnice Topolšica, dr. Kolšku in patronažnim sestram ZD Velenje, kakor tudi Tatjani Flander za požrtvovalno in
humano nego v času njene bolezni. Enako zahvalo izrekamo Teji Devič za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, trobentaču za odigrano Tišino ter gospodu župniku za opravljen obred. ŽALUJOČI: sinovi Lojze, Marjan in Leopold z družino ter ostali sorodniki.
Velenjski radijci, televizyci in "Gostovci" so se izkazali
w \/	V/
. _
Z geslom "naj vam ta večer pomaga pozabiti težave iztekajočega se leta" so organizatorji javne prireditve TRIČ - TRAČ in BOŽIČNE MAR-JANCE vabili v Belo dvorano v Velenju. Množica ljudi je vabilo razumela iskreno in spet se je ponovila Vinska pora. V zares belo dvorano (znotraj je zdaj praznično
okrašena in vsa v belem) se je v soboto zvečer zgrnilo več kot tisoč ljudi, ki so si vse skupaj želeli ogledati in prisluhniti umetnikom, pevcem, ansamblom in izvrinim humoristom.
Kmalu se je izkazalo, da so se tako organizatorji kot izvajalci potrudili in po umirjenem začetku spravili
občinstvo v gibanje. Celjski plesni ansambel Žabe je igral koncertno, plesno in izvirno glasbo, znal je tudi "žabam" lastne štime. Tako ni bilo težko ujeti znanih melodij in popularnih skladb Alenki Godec in Ireni Vrčkovnik, strašna Jožeta sta nekoliko vodila, nekoliko vadila in še največ pestrila prvi polčas
rireditve. TRIČ - TRAČ je il spet aktualen in pisan na kožo mnogim, ki so se potuhnili v veliki dvorani. Ko i

sta poprijela za najnovejše "strasno orodje in oroz-'-
najnovejše ro2je, glasbene instrumente, je bilo vzdušje kuhano in pečeno. Pela in igrala sta ta dva kavelj-na, kot da ne bi prišla izpod kozolca, še "Vrčkovnico" sta
zapeljala na kriva pota in fešta je bila ena sama zmota. To se je smejalo Velenjčanom in Okoličanom, čeprav so se pronicljivim štosom smejali bolj sramežljivo kot pred volitvami.
New sving kvartet je sre-bril ozračje dvorane od ene do druge božično-novoletne jelke. "Zabe" pa so regljale in igrale, da je bilo _zares prijetno. Ko je Vinko Šimek prišraufal" s svojimi svežimi domislicami in polpesnitvami, zapel z malo Avstrijko Heidi, ko so zaplesali mladi plesni talenti, ko sta spet prepevala mlada "Milnaijeva otroka", se je pričelo tajati pri srcih še tako zapetim gledalcem. Večer je bil vse bolj božično obarvan in nekaj je bilo v zraku. "Marjanca" za Vinka Šimeka,
ansambel Alpen Vagabund, Don Juan, Vindi, Sedmi raj in še za koga. In ko je teklo vse kot namazano, so se okorajžili prvi plesalci in naredili veliko uslugo snemalcem
velenjske televizije. Vse dotlej ie bila med odrom in obiskovalci velika, prevelika
luknja. Z jodlanjem so Avstr-ijke dvignile pritisk, privzdignile kikle in kdor ni bil zdaj zraven...mu je šla še ena od najlepših sobot po gobe. No, nekateri so le previdno de-gustirali štajerska vina, da jih njihove trebušne gobe ne bi preveč osušile dragocenega plenka in cvenka. In v zares blagoslovljenem" razpoloženju je ljudstvo rajalo, da bi veselje trajalo celo noč. Pa naj, saj za to se je šlo.
Tekst in foto: Jože Miklavc
"Strašna" sta bila spet dva Jožeta, ki sta se poskusila z instrumenti. Ce že nista prelepo pela in igrala, sta si ga za kulisami na švarc nalila...
modro bela kronika
Med gosti smo komaj z ampermetrom odkrili zelo aktualnega poslanca in "svetlega" ministra s soprogo. Tokrat so mu prizanesli celo šovmojstri in tričtračevci
Vinko Šimek z Božično Marjanco ter Don Juani v velikem stilu... nekaj za nazaj, nekaj za naprej... je rezal nove navoje slovenskim in velenjskim politikom
Policijska postaja Velenje
Našla ga je naslednjega dne
Tudi to se zgodi, kar se je minuli ponedeljek, okrog 14. ure, Ivani P. iz Podkraja. Na velenjsko policijsko postajo je namreč sporočila, da ji ne nekdo ukradel osebni avtomobil. Parkirala naj bi ga pred velenjskim zdravstvenim domom. Policisti so seveda šli v akcijo. Toda dopoldan, naslednjega dne, je Ivana sporočila, da je avto nepoškodovan že našla. Očitno je pozabila, kje ga ja parkirala.
Vlom v "Surovino"
V času od 14.do 15 decembra je neznanec vlomil v prostore podjetja Surovina Maribor v Šoštanju. Tam je odtujil vse, kar je bilo pri "inventuri" prostorov kaj vrednega: 3 1 sredstva proti zamrzovanju, več rol toaletnega papirja, sušilec za lase, polnilec akomu-latorja, nekaj prehrambenega blaga, kavni mlinček. S tem je omenjen kolektiv oškodoval za približno 20 tisoč tolarjev.
K tožilcu in še k sodniku za prekrške
Prejšnji torek, okrog 23. ure, sta policista velenjske policijske postaje na parkirnem prostoru pred stanovanjskim blokom Veljka Vlahoviča 44 obravnavala prometno nezgodo. V tem času je s svojim avtomobilom tja pripeljal tam stanujoči Ivan S. Pri parkiranju avtomobila je bil očitno premalo previden in trčil je v drug avto. Moža postave sta seveda to opazila, pristopila k
njemu in zahtevala potrebne listine. Ivan S. tega ni hotel storiti, niti ni hotel povedati, kdo in kaj je. Da bi ugotovila indentiteto vinjene "stranke", sta ga hotela pripeljati na policijsko postajo. Temu se je omenjeni uprl. Pri tem je enega policista udaril in mu strgal rokav uniforme. Policistoma ni preostalo drugega kot da sta upornika "ukrotila" s sredstvi prisile ia ga pripeljala na velenjsko policijsko postajo. Danes Ivan S. svoje dejanje najbrž že obžaluje. Za poskus preprečitve uradnega dejanja uradni osebi se bo moral namreč podati na pot na tožilstvo, za prometni prekršek pa k sodniku za prekrške.
S tisoč tolarjev škode
16. decembra, okrog 22. ure, je Zoran P. iz Velenja v lokalu Bonaca na Koroški cesti v Velenju popival in igral poker na igralnem avtomatu. Ker je ta le "požiral", nič pa dajal, je Zorana to tako razjezilo, da je odtrgal podstavek avtomata in ga vrgel na tla."Znebil" se je 5 tisoč tolarjev, za prav toliko pa je povzročil tudi škode.
Odnesel 20 kg beltopa
Delavci Doma za varstvo odraslih v Velenju so ugotovili, da je v dneh od 11. do 14. decembra nekdo "obiskal" njihove zakloniščne prostore. Seveda iz njih ni odšel praznih rok. 20 kg beltopa je odnesle s sabo in jih s tem oškodoval za 11 tisoč tolarjev.'
Ukradel zvočnik
Minulo soboto, okrog 19.
ure, je neznanec iz osebnega avtomobila, parkiranega pred poslopjem ovčereje v Skalah, ukradel zvočnik, vreden okrog 5 tisoč tolarjev. Kaj bo storila lastnica Irena P. iz Gaberk pa najbrž ve najbolje ona sama.
Neuslišana ljubezen
20. decembra, nekaj po 17. uri, je Sadik S.,državljam BiH, začasno stanujoč v Velenju, prišel na Kersnikovo 11 v Velenju k svojemu bivšemu dekletu. Na silo je vstopil v njeno stanovanje, zato ga seveda na zahtevo stanovalke ni hotel zapustiti. Dekle je za pomoč zaprosilo delavce velenjske policijske postaje. Na kraju so ti ugotovili, da gre za neuslišano ljubezen, ki pa za nesrečnega zaljubljenca ne bo poceni. Možje postave so namreč zanj napisali ovadbo zaradi kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja, predlagali pa so ga tudi v postopek k sodniku za prekrške. Pred njim se bo zagovarjal zaradi kršenja javnega reda in
Pripeljal močno vinjeno
13. decembra, okrog 21. ure, je Milenko Š. iz Velenja pripeljal na velenjsko policijsko postajov močno vinjeno Marijo P. iz Šaleka ter povedal, da ga omenjena hodi "napadat" in mu grozit. Ker je bila Marija vinjena, so mu policisti svetovali, da jo odpelje na pregled v velenjski zdravstveni dom. To tja skupaj nista prišla, ker mu je Marija prej pobegnila. Čez dobre pol ure po tem so na policijsko postajo poklicali občani in povedali, da ob škarpi pod skakalnicami leži neznana ženska. Policisti so odšli na teren. V neznanki so prepoznali
Marijo in jo odpeljali na pregled v velenjski zdravstveni dom. Od tam jo je odpeljal domov zdravnik. K sodniku za prekrške pa bo morala najbrž
Pretepali sta se
Sredi prejšnjega tedna, ob 21.30 uri, so občani obvestili velenjske može postave, da se doma pretepata mati in hči, Antonija Š. in njena hči Antonija S. Ženski sta si menda kar resno skočili v lase in policisti so na kraju dogodka ocenili, da obračuna ne bodo mogli kar tako preprečiti. Odločili so se, da bodo starejšo Antonijo S. vzeli s sabo na velenjsko policijsko postajo, kjer so ji do istreznitve odredili poseben prostor. Drugo run-do "obračuna" bosta sedaj opravili pred sodnikom za prekrške.
Hudo telesno poškodovana kolesarka
Prejšnjo sredo, ob 7. uri, se je pripetila prometna nesreča na Tomšičevi cesti v Velenju. Kolesarka Viktorija Sabol (47 let) iz Šaleka je peljala iz smeri Jenkove proti Kersnikovi. Na kolesu ni imela prižgane luči. V tem času pa je po stranski Kersnikovi na Tomšičevo cesto pripeljala voznica osebnega avtomobila Frančiška Kočar (46 let) iz Velenje. Ta zaradi teme in megle ni pravočasno opazila kolesarke. Med voziloma je prišlo do trčenja. Pri tem je kolesarka zadobila hude telesne poškodbe. Na zdravljenje so jo odpeljali v celjsko bolnišnico.
Čelno sta trčila
V sredo, 16. decembra, ob 16.45 uri, je voznik kombi-
niranega vozila Roman Rad-anovič (30 let) iz Brežic vozil iz smeri Slovenj Gradca proti Velenju. V ostren, desnem ovinku naj bi ga zaradi neprimerne hitrosti glede na mokro in spolzko cestišče zaneslo na levi vozni pas, kjer je čelno trčil v nasproti vozeče kombinirano vozilo. Tega je upravljal Milan Vaukan (33 let) iz Dravograda. V nesreči se je Vaukan, ki ni bil pripet z varnostnim pasom, hudo telesno poškodoval, prav tako tudi sopotnik v njegovem avtomobilu Vilfrid Škrubej (61 let) iz Dravograda. Vaukana so na zdravljenje odpeljali v slovenjegraško bolnišnico, Škrubej pa je po pomoč šel sam. Radanovič, ki je bil pripet z varnostnim pasom, jo je na srečo odnesel brez poškodb. Škodo na vozilih so ocenili na približno milijon tolaijev. Pri tem naj zapišemo še to, da so policisti pri postopku ugotovili, da je Radanovič vozil pod vplivom alkohola.
Policijska postaja Mozirje
Trčila zaradi poledenelega cestišča
Prejšnji torek, nekaj po 8. uri , je Aleš Urlep (27 let) iz Malega vrha prišel na mozirsko policijsko postajo in povedal, da je eden od udeležencev prometne nezgode z neznanim voznikom zastave 750. Policisti so na kraju ugotovili, da je Aleš vozil iz smeri Log proti Mozirju, iz nasprotne smeri pa mu je pripeljal voznik osebnega avtomobila Alojz Vodovnik (63 let) iz Sv. Lovrenca. Vzrok za nesrečo naj bi bila poledenela cesta. Oba se bosta sedaj znašla
še pred sodnikom za prekrške.
Trčila traktor in osebni avtomobil
Prejšnjo sredo, ob 14.30 uri, sta pred vrtcem v Nazarjah trčila voznik osebnega avtomobila Ivan Weis (22 let) iz Kraš in voznik traktorja Ivan Poljanšek (32 let) iz Doble-tine. Kot so na kraju ugotovili mozirski policisti, Poljanšek menda ni nakazal smeri, Weis pa je imel prekratko varnostno razdaljo. Vozil pa naj bi tudi z neprimerno hitrostjo. Zoper oba udeleženca so napisali predlog sodniku za prekrške.
Hudo telesno poškodovana
18. decembra, malo po 22. uri, se je pripetila prometna nezgoda na regionalni cesti Gornji Grad- Črnivec, v kraju Dol. Voznika osebnega avtomobila Miroslava Maučiča ( 28 let) iz Solčave naj bi zaradi neprimerne hitrosti v levem ovinku zaneslo s cestišča. Vozilo je še nekaj metrov drselo po obcestnem kanalu in se na koncu prevrnilo. V nesreči se je Maučič hudo telesno poškodoval. Prav tako tudi sopotnica v njegovem vozilu Magdalena Cigale (21 let) iz Potoka. Oba so odpeljali v celjsko bolnišnico.
Udaril jo je
Prejšnjo nedeljo, ob 19. uri, je mozirske policiste zaprosila za pomoč Branka K. iz Luč. Povedala je, da jo v bifeju Luče napada in pretepa Mihael P. Policisti so odšli na kraj dogodka, za vinjenega Mihaela pa napisali prijavo sodniku za prekrške. Žagovarjal se bo zaradi kršenja javnega reda in mira.
Žabe iz Celja so regljale, piskale, igrale
Irena Vrčkovnik je opravila z jutranjimi fanti v njenem slogu... Ne le Oto Pestner, vsi štirje so bili "new" in "swing" za še noben cagav fant ni pri lepi dečvi spal, baje tud ne pri njej! pet!