List 85. Kakošne meje je imela Kranjska v raznih časih. Spisal P. Hicinger. Da se o vprašanji zastran imena kranjske ali krajn-ske zemlje ne govori nepristojno, se mora pomniti, da njene meje niso bile vsaki čas enake; v začetka ni obsegla nobene celine, ampak le dele raznih dežel, pozneje se je odločila posebna stran kakor jedro, krog kterega so se prirasali drogi deli, sčasoma, s koncom srednjega veka, so ee kranjski mejniki dalje raztegnili, in z nar novejšim časom so se zopet na tesneje umaknili. /. Kranjska v starem času. Pred prihodom Rimljanov so bili v severni strani sedanje kranjske zemlje naseljeni Tavriščani in Norica ni, v južno-izhodniPanonci, in v južno-zahodni Japodi in Kar ni. Stari Herodot je znal samo Sigi ne to stran veneskih ali juliskih hribov, in Venete unstran tega gorovja (Terpsich c. 9.). Za pervimi rimskimi cesarji so se meje tako ločile, da je bila na zahodni strani juliskih planin Istria in Karnia, na izhodni pa Norikum in Panonia. Istrio in Karnio je delila Vipava, Soča in Timav, Panonio in Norikum pa cetsko gorovje, ki se je končevalo ravno med Emono ali Ljubljano, po videsu v Šmarni gori in v hribih, ki so med Loko in Verhniko. Ti mejniki se razodevajo nekoliko iz Plinia (Histor. nat. 1. III. c. 22. 27. 28.), Strabona (Geogr. 1. V. VIL), nar bolj pa iz Ptolomeja (Geogr. 1. II. c. 14. 15. 1. III. c. 1.). Bolj na drobno so razloženi pri Liahartu (Versuch einer Geschichte von Krain, L Bd.) in v sporočilih kranjskega zgodovinskega društva (Mittheil. des hist. Vereins f. Krain, 1. 1855, str. 33 in 77). Po takem je spadala gorenska stran razun Ljubljane kNoriku, dolenska stran z Ljubljano in z delom notranjske krog Verhnike, Cerknice in Loža k Pano ni i, Pivka in Vipava k Is trii, in Idria h Karnii. Za pozne-jimi rimskimi cesarji se je Emona in ves svet med Hrušico in Trojanami potegnil k Italii, ali prav za prav k provincii Venecfe in Istrie; del Panonie v Savskem porečji pa se je klical za Savio, Norikum pa je utegnil svoje mejnike ravno na sedanje kranjske konline v Severji. To je jasno po He-rodianu, ki Emono imenuje pervo italijansko mesto od panonske strani (Hist. rom. 1. VII. c. 8.), po Jeruzalemskem potopisu, ki stavi italijanske in noriske mejnike na postajo Adrant in Trojane (Mansio Adrante, fines Italiae et Norici), in po naznavi razdelitvi rimskega cesarstva, ki jo je izdal Panvin (Notitia imperii romani occidentalis et orien-talis). Po takem se je gorenska stran, Ljubljanska, Verh- 338 niška in Cerkniška okolica odločila od Norika io Panonie, in se je soediuila z Veoecio in lutrio. Posebno ime za ta del se sicer ne nahaja pri rimskih pisateljih, pove ga pa pozneje zgodovinar Pavel diakon, da je namreč Karniola (C a r u i o 1 a se piše v starih listinah, neCarnioiia), to je Mala Karnia. Dolenska stran z Ložem vred je bila del Savie; Pivka, Vipava in Idria so ostale kakor poprej pri Istrii in Venecii. Ta razdelitev in to omenjenje je dobro zapomniti, ker se je ohranilo tudi po velikem preselovanji narodov, skorej skozi ves srednji vek, samo imena so se deloma spremenile, gospostva in oblasti so drage nastopile« (Dalje sledi.) 342 I Kakošne meje je imela Kranjska v raznih časih. Spisal P. Hicinger (Dalje.) 1. Kranjska v pervi dobi srednjega'veka. Po prihoda Longobardov in Slovencov, in zlasti po zmagi Frankov, se kažejo namesti imenovanih dežel v novo vstavljene pokrajne ali marke, ki imajo poprejšne mejnike, in se le drugač zovejo. Istria ali Istrianska marka (Marčna Istriae), ko je prišla v oblast Frankov za Karola Velicega, se je še klicala po starem, segala je od morja do julskih planin, in oklepala razun isterskega polotoka še Kras, Vipavo in Pivko, kakor se kaže zlasti iz Oglejskih, pa tudi iz Teržaških in Frizinških listin: Karnia pod Longobardi je nastala Furlanija ali friulsko v oj vodstvo (Ducatus Fommjalii, Friuli), je segala od Taljmenta do julskih planin, in je v sebi imela tudi Tominsko stran z Istrio vred; to razjasnujejo zlasti Oglejske pisma. Karniola, večji del sama svoja poleg longobardske oblasti, se je zvati jela Kranj ali Kraj na, tudi Kranjska ali Kraj uska marka, ko je prišla pod Franke (Chreinmarcha, pagus Chreine, Kraina), je segala od Hrašice in Triglava do Trojan, in od Ljubljane do Ljubela in Kranjske gore; oklepala je tedaj vso gorensko stran z Ljubljano, Verhniko in Cerknico vred. To razjasnujejo stare Frizinške, Briksenske, Oglejske in druge listine. Prejšna Savia je bila po tem Sloveuska stran, Vindska ali Posavska meja ali marka (Marčna, Vinidorum, Marcha ad Souam), in je segala od Drave do Loškega Snežnika, od Ljubljane do Kolpe in Sotle; odklepala je tedaj južno Štajersko, dolensko stran z Metliko in Šumberkom, in pa Lož z Oblokami vred. Vendar ta marka ni ostala pri toliki velikosti; krog 1. 1100 je bil del med Savo in Dravo odločen, in priveržen k doljni Korotanski ali novi Stirski marki, dolenska stran z Ložem vred pa se je še dalje klicala za Slovensko stran ali Vindsko marko, dostikrat sploh za Marko. V zemljo-pisnih bukvah se večkrat nahaja pomota, da je Slovenska stran obsegala samo svet med Kerko in Kolpo, ali Metliško stran; pa stare Oglejske in druge listine kažejo, da se je tudi Šmarja, Šent-Vid, Kerka, Trebuo, Merna peč, Mokronog in Kostanjevica štela k slovenski marki, kar se še veliko pozneje, v Valvazorjevem času, ni pozabilo. Vse to je bolj na drobno dokazano v sporočilih kranjskega zgodovinskega društva (Mittheilungen, 1. 1836, str. 29 in d.) Iz teh razlag je jasno, da je Kranjska ali Krajn-ska, Kranj ali Krajna, kedaj veliko manjša bila in komaj palovicj sedanje obsegala. Po takem se pa tudi lahko razume, zakaj se Pivčan noče šteti za Kranjca ali Krajnca; on se je namreč kedaj prišteval k Istrii. Opomniti pa mo- ram, da ne vem, kako je to. Ali Pivčani ne govorijo vsi enako, ali ima vsak poslušavec druge ušesa. Zakaj ko eden pripoveduje, da pravijo: sem bil v Kraj ni, zopet drugi govori, da se glasijo: sem bil v Kranj i, grem v Kranj; to je namreč, ko se menijo od Cerknice ali od Ljubljane. Tudi Sebastjan Krel je pred časom pisal: po Krainu in po Koroški deželi (primeri Kopitar's Gram-matik, str. 421). Po takem se kaže, da je v nekterih krajih tudi v navadi, oblika Kranj za celo deželo; oblika Krajna se nahaja sicer še v imenu Suhe Krajoe. (Dalje sledi.) 346 Kakošoe meje je imela Kranjska v raznih časih. Spisal P. HiciD^er. 3. Kranjska v drugi dobi srednjega veka. (Dalje.) Vse imenovaDe pokrajoe ali marke so večidel iinele po Bamem svoje kueze ali ^rofe, skapaj pa so za čas Karoi» VelicOf^a stale pod furlanskem vojvodom; po tem so bile zopet holi razločeoe. Ko je pa Italia s cesarsko krono došla nemškemu kralju Otonu L, so biie tiste strani izročene koroškim vojvodom, prav za prav, da se je varovala pot v Italio. Leta 1077 pa je cesar Henrik IV. furlansko vojvodstvo, istriansko in kranjsko marko, kakor se kaže, & slovensko vred, izročil Oglejskemu patriarhu Si^earda in njegovim naslednikom v lastino, tako sicer, da so se patriarhi bolj šteli med italske kot med nemške kneze. Patriarhi so Fnrianijo oskerbovali sami, Istrio, Kranjsko s Slovensko marko vred pa so prepušali nekaj časa koroškim, pozneje zopet meranskim vojvodom kakor v najem; tudi manjši posesti so delili raznim g^rajšakom v najemšine ali fende. Časoma pa so si ti najemniki ali feudatarji, kakor se je sploh zgodilo po Nemčii, povzeli večje pravice, In oblast Oglejskih patriarhov se je zmanjšala. Tako so 81 Goriški grofje ali knezi osvojili Goriško, Pazensko in Metliško knežijo, Vipavo in Postojno; D i vinski gospodje so se polastili Krasa in Pivke; Korotanski vojvoda Udalrik IIL se je od 1. 1251 štel za gospoda na Kranjskem, in njegove posesti se je kot dedič 1. 1270 polastil češki kralj Otokar IL; le v Istrii in Fuiianii so se patriarhi še več časa obderžali v svoji moči, dokler jim Benečani niso vzeli vse posesti, kar se je zgodilo za patriarhom Ludovikom III. 1. 1445. Po tem^ ko je kralja Otokarja IIL zmagal, je cesar Rudolf L leta 1282 Albertu in Rudolfu, svojima sinoma, podelil Kranjsko s Slovensko marko vred, kakor jima je dal tudi Avstrio in Štajersko. Tem novim avstriansklm vojvodom iz habsburške hiše se je krog 1. 1366 podvergel Hugon, gospod v Reki, in posestnik Divinske, Senožeške, Premske iu drugih grajšin na Krasu; od Goriških knezov jim je ravno takrat došla Postojna in Vipava; leta 1374 pa sta vojvoda Albert III. in Leopold III. podedovala Pazensko in Metliško knežijo po smerti kneza Alberta U. Na to sta vojvoda v Ljubljani zbrala stanove Kranjske, Slovenske strani, Metlike, Pivke, Krasa in Istrie, ter Bta od njih prejela prisego vedne zvestobe. S tem je Ljubljana postala središče vseh poprej razdrobljenih pokrajin io strani, in Kranjsko se je začelo šteti za vojvodstvo. Ko se je leta 1382 tudi Ter s t podal v oblast avstrianskih vojvodov, je tudi s tem prišel v tesneje zvezo s Kranjskim; vendar se mora opomnili, da mesti Terst in Reka ste si vedno ohranile nekaj samosvojnosti, in niste nikdar čeloma »tale pod kranjskim poglavarstvom. (Primeri Val-vazor XI. b. str. 596 in dalje). Pa tudi zveza Kranjskega s Slovensko marko, Metliko, Pivko, Krasom iu Istrio še ni bila popolnoma uterjeua; v starih listinah tistega in poznejega časa se nar raje še imenujejo s posameznimi imeni, ne pa s skupnim, kot Kranjsko vojvodstvo. V leta 1521 je cesar Karol V. svojemu bratu Ferdinanda I. prepustil avstrianske dežele s Kranjskim vred, pa Metliko, Kras in Istrio s Terstom in Reko vred je hotel za se pri-deržati; na prošnje in priporočila kranjskih stanov pa je delitev premenil tako, da je Kranjsko s pridruženimi stranmi skupaj ostalo kakor poprej. Z listom 16. maja 1523 je bilo to poterjeno, in od slej se je Kranjsko s Slovensko marko, Metliko, Pivko, Krasom in Istrio vred smelo šteti za eno deželo ali provincio po sedanjem pomenu. Od tistega časa pa ste se mesti Terst in Reka tudi bolj za se štele. S to dobo pak je bila tudi zveza Kranjske dežele z Nemčijo prav za prav izrečena. (Primeri Valvazor X. b. str. 324 io 330. ^iVlittheilan^ea", 1. 1846 str. 41). (Konec sledi.) 347 350 Kakošne meje je imela Kranjska v raznih časih. Spisal P. Hicinger. 4. Kranjska v novejšem času. (Konec.) V takem obsežku, od Ljabeljoa do Reškega zaliva, m od Kerškega polja do Teržaškega zaliva, je stala Kranjska dežela do leta 1809; samo od Goriške knežije, ki je leta 1500 prišla k Austrii, se je Idria začela ločiti, io h Kranjski prištevati, kar je ondašnje rudarstvo leta 1580 prišlo v last nadvojvoda Karola; naeprot pa je Štrtn-berska okolica prišla k Horvatu, ko so jo 1. 1550 Uskoki posedli. Vsa dežela se je dolgo časa delila v pet strani; razločila se je namreč Gorenska stran, Dolenska stran, Srednji del ali Metliški kraj, Notranji del s Krasom in Pivko in Istrio; za vsakteri del je bil, kar se je tikalo zastran vojske, odločen poseben glavar, v Ljubljani pa je stal deželni poglavar. Po ukazu cesarice Marije Terezije se je leta 1748 vsa dežela razdelila v tri kroge ali kre-sije; Ljubljanska je veljala za Gorensko, Novomeška za Dolensko z delom srednje strani, Postojnska za ostanek srednje strani, za Notrajnsko, Kras, Pivko in Istrio. Po cesarji Jožefa II. pa je bila leta 1784 za Istrio posebna kresija odločena, namreč Pazenska. Francozka vlada je 1. 1811 obsežek kranjske dežele stisnila na tesneje mejnike; odločila je namreč Vipavo, gornjo Pivko, Kras in Istrio, ter vse to pridjala Teržaškemu Primorju ali isterski pro-vincii. Ko je Kranjsko zopet prišlo pod austriansko oblast, je po ukazu cesarja Franca I. k tej deželi zopet bila pridružena Vipava s Pivko vred, in v teh mejah je bilo Kranjsko vojvodstvo tudi poterjeno po novi vstavi cesarja Franc Jožefa I. Do I. 1849 je bila dežela še razdeljena v tri kresije, Ljubljansko, Novomeško in Postojnsko; po novi osnovi pa je nehala ta rezdelitev, in vsa dežela se razločuje le v okraje ali kantone. Po vsem tem razlaganji se h koncu sme še enkrat povzeti vprašanje, od kod je prišlo ime kranjske ali krajnske zemlje? ali je po koreniki karu, skalnat verh, ali po koreni k i kraj, meja, mesto? Ako se povzame vse skupaj, kar je bilo govorjeno o tem imenu, bi se utegnilo morebiti nar bolj po resnici reči, da ime kranjske ali krajoske zemlje ima dvojno obliko.*) Da severno-zahodni Slovenci sploh govorijo Kranjsko, Kranjec ali Kranec, da Horvatje z njimi vred kličejo Kranjac, da se od no- *) Ne bilo bi napačno, ko bi še kdo drug dal na znanje, kje je oblika Kraj o a ali Kranj ea eelo deželo v navadi. Pis. 351 iranjake strani celo sliši Krauj, da tudi Italian povzema il Cragno: kdo bo rekel, da je to samo spaka pravega imena? Zakaj mar se se vedno ohranjuje prilog* k raj ni, ali ime p o kraj na, in se ni se oboje spremenilo v k ran j i in p okra n j a? Da je latinska oblika Ca r ni o 1 a, pozneje predelana Carniolia, in druga italianska oblika il Car-fiio, — kdo bi hotel reči, da to nikakor ne more kazati na izvir oblike Kranj, Kranjsko? zlasti ker se taka prestava glasov tolikorkrat nahaja v iudo-evropejskih jezikih? Ima vendar tudi slovenski Korotan aliKorutan prav za prav Karantan, svoj izvir v koreniki karn; in H ni kranjska ali krajnska zemlja tako gotovo gorata, kakor koroška? Kar pa se tiče oblike Kraj na, Krajnsko, je človek zopet ne bo smel grajati kakor po drugačnih ustih spremenjenega imena. Ce južuo-izhodui Slovenci jo sploh rabijo, €e Nemec je povzel starejši Chreine in novejši Krain, če tudi drugi Slovani za tem povzemajo Kraju, kot Rasi, ali Krajnska kot Cehi, če verh tega je po učenih možeh se dolgo v bukvah sprejeta oblika Krajnec, Krajnsko: se vse to ne <*a kar nagloma ovreči, in drugačna oblika vpeljati v rabo; zlasti ko se ime K raj na, med Slovenci nahaja v štajerski Krajni poleg Sotle, iu v Suhi K rajni na Dolenskem, tedaj saj za manjši strani, in ko je med dragimi Slovani znaoa U k rama na Ruskem. Kakosen pomen pa vendar ima to ime Kraj na ali Kraju-s k a? Ali je s posebnostjo pokrajna ali mejna dežela, ker je na pokrajoi deržave proti deržavi, al naroda proti narodu? Po zgodovini je to, kakor se iz prejšuega razlaganja zamore posneti, le mogoče za tisti čas, kadar je bila nekakošni mejnik proti ltalii, iu sicer v tistem obsežku, kakoršnega je imela iz začetka, ko je oklepala malo več kot sedanje Gorensko. To je bilo prav za prav takrat, ko je bila nekakošno samosvojim na meji proti Longobardom. Ravno takrat se je pa tudi ime utegnilo roditi, ker se kmalo po tem nahaja. Pozueje, kakor je bilo povedano, v oblasti Frankov in še dalje, se je skorej bolj sama pride-vala k Italii. Sicer se utegne tudi reči, da je tej deželi s posebnostjo memo druzih ostalo ime K raj na ali marka, kakor je na pr. v Prusii Braniborska dostikrat sploh klicana Marka, ali kakor je v Francii vstala Provinci a, P rove ne e. Morebiti pa ima ta naša zemlja kot K raj na ali prav za prav Krajina le sploh pomen dežele; sej tudi ruska Ukraina, to je, Ukrajina, ima po resnici tako obliko; tudi naša Suha Kraj na je sploh le dežela ali zemlja. Tudi na v dar utegne to dokazovati; zakaj Kraj na ali Krajnska se izgovarja s potegnjenim navdarom kakor Krajina, ne pa z ojstrim udarom kakor k raj na zemlja, ki je namreč na kraji deržave.