—   93   —
Ž a 1 j i c e
na grobu
••Iavoslave Kersnikove;;.
Jedna rožca omedlela, .ledna zvezda se vternila, Rodoljubnja zvesta mila Je od majke slovo vzela.
*^ cvetjem kinča čas gorice, Tratam daja nov opas; Plja iz hribov vun vodice, Ziblje žita polni klas. Vse se rožce v nove krila Tisučbojne stiskajo; Iz boršticev se hladila Nove pesmi slišijo. Vse pripravljeno sprejeti Je kraljice rož porod, V ljubopolnim se trepeti Kinča, snaži vse povsot. Zelena glavica miga Kviško divna vun iz tla, Sterga mrežce — se zažiga Krasna rožic rožica. Njeni duh se krog razlija Blesk leskeče poljem krog; Hvale njene harmonija Polni polje, hrib in log.
S tmine krili noč objame Vse natvore svete hrame, Iz gore vihar perpiše Strela pali, grom buči: Rožca mertva tam leži, Polje je pokopališe . . .
Božja roka svit raztresa
Cez nezmerjene nebesa;
Zvezda se pri zvezdi sveti,
Da se če obnebje vneti.
Pod svitljavo se sprehaja
Tam mladeneč, si napaja
Z duham žarene višave
Cutke serca, misli glave;
In na zvezdo tje oberne
Svoj pogled — pomen ji daja,
Si izvoli luč jo raja —
Kar se vterne — v tmine černe . . .
Mati mile duše perve dnove Čuti lesketati iz prostosti, Urno kliče zveste vkup sinove, Hčerke zale v slavni zbor kreposti. Vdati toku nje besed se more, Komu serce ni še okamnelo, K pervorojene svitlobi zore, Vabi svojo domovino celo. Vkupej vabi si mladenče , dive, Svoje harpe čudotvorne glase, In razdiha v narod pesme žive, Da ji serce pamet, roka vda se. — Lavoslava! Tebi je nosila Solza ljubavi do nje nezmerne, Ti z besedo, s petjem si ganila Sine, hčere, materi neverne.
Oče Tvoj — on biser domovine  —
Sive glave že, se duše vnete
Blagoslovil sam je Tvoje čine
Z gorko solzo, s kapljo duše svete.
Mati, bratje, znanci — vsi, vsi Tvoji
Jokajo se na prezgodnim grobi;
Ah nikar, nikar! saj v slavnim broji
Rodoljuben je v neba svitlobi.
Alj Slovenija, mogočna mati,
Sama se po svoji hčerki zali
Solz nemore, noče se zderžati, —
Ah zakaj bi mi se ne jokali!           Kamnogorski*
Popravek.    V  »žaljici«   poslednjiga  lista v   4.   verstici beri rosi! a namest nosila.
96