izhaja vsaki Balirar. z dnevom pednje nedelje. pa velja za Av-a celo leto za Ogisko 6 vin. za cela Nemčijo slane 1 6 kron,za pa S kron; I inozemstvo se jfofnino z ozi-£ visokost pošt-ročnino je pla-Posamczne dajajopo 10 v Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80— za V« strani K 40 — 'A strani K 20 — strani K 10 — strani K 5 — strani K 250 strani K I,— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. cesar Franc Jožef nalahko zbolel. — Rumuni in Rusi hudo te-ii. — Italijanska fronta mirna, f- Ugodni boji na zapadu in Balkanu. — V Ameriki Wilson zopet za predsednika izvoljen. ivstrijsko uradno poročilo od petka. li.-H. Dunaj, 10. novembra. Uradno se I razglaša: ? z hodno bojišče. Fronta nadvoj-E a r I a. Zapadno ceste Vulkan-pi-elaza . so iiununski napadi brezuspešni. Na j straneh Alttala in južno-zapadno od pridobile so zvezne čete zopet na iju. so vrgle sovražnika v naskoku iz sih postojank in so te obdržale proti lim protinapadom. V naši roki je ostalo Stih in 4 strojne puške. Tudi v t Gyorgyo napreduje naš napad ugodno. nta princa Leopolda (glej nemško poročilo!). balkansko bojišče. Monitorji c. donavske rlotilje zaplenili so pri Giugiu imunski s petrolejem naloženi ladji. talijansko bojišče. Položaj ne-yen. Južno-vzhodno boj išče.Ob fron-iuse povišano sovražno artilerijsko Namestnik generalštabnega šefa pl. Hiife r, fml. Nemška zmaga proti Rusom. [e m S x o uradno poročilo od petka. :.-!!. Merlin, 10. novembra. (W.^B.) Iz glavnega stana se poroča: ladno bojišče. Pri ugodnih opazo- razmorah bilo je na mnogih točkah fron- stransko ognjeno delovanje živahno. V ni ^omrne brezuspešni sovražni delni pri Eaucourt 1' Abbaye, pri Guendo- pri Lesboeufsu in Pressoire. Močnejše jske sile so šle na obeh straneh od [ naprej ; bile so deloma v bližinskem avmjene. — Letalci so nadaljevali fcez dan živahno delovanje tudi v od tfsvc:ljeni noči. V mnogoštevilnih zrač- smo skupno 17 sovražnih letal se- vaša brodovja ponovila so svoje učin- kujoče napade > taborišča čet in municije. Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. Pod vodstvom generalmajorja v. W o y n a naskočile so nemške čete v pokrajini od S k r o b o \v a v okroglo 4 km ši-rokosti več ruskih obrambenih črt in so vrgle sovražnika čez potok Skrobowa nazaj. Našim neznatnim izgubam stojijo velike krvave izgube sovražnika nasproti; v j e 1 i smo 49 oficirjev in 3380 mož ; plen pa znaša 27 s t r o j n i h pušk in 12 minskih metalcev. Rus je doživel tudi tukaj zopet težki poraz. — Fronta nadvojvode K a r 1 a. (Glej avstr. uradno poročilo!). Balkansko bojišče. Armada v. Mackensen. Pri Giurgiu zaplenili so monitorji dve s petrolejem naloženi ladji. Prvi generalkvartirmojster L u d e n d o r f t. Napredovanje v Rumuniji. Avstrijsko uradno poročilo od soboto. K.-B. Dunaj, 11. novembra. Uradno se danes razglaša : Vzhodno bojišče. Fronta nadvojvode Kari a. Naši napadi na obeh straneh reke Alt so nadalje napredovali. Zapadno od Predoal-doline vzele so v naskoku avstro-ogrske in nemške čete šest zaporedoma ležečih rumunskih postojank in so jih obdržale proti dvema sovražnima napadoma. Tu smo vjeli 360 nasprotnikov in zaplenili dve strojni puški. V gorovju Gyorgyo prekoračili smo severno Holla dolino Bistriciore. Ob Smotrecu v Karpatih imel je en sunek nemških lovcev polni uspeh, pii čemur je izgubil sovražnik 60 vjetih. — Fronta princa Leopolda. Vzhodno od Narajowke vzele so nemške čete v drznem napadu 120 metrov široki kos jarka sovražne glavne postojanke. Pet ruskih protinapadov na tem mestu ostalo je istotako brezuspešno, kakor oni napadi, ki jih jo sovražnik naperil proti nemškim jarkom pri Skrobowi. - A-fr-a-14 j a n s k-e - in j-u žno-vzhodno bojiš č e. Nobeni dogodki. Namestnik generalštabnega šefa pl. H o f er, fini. Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. Berlin, 11. novembra. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Jasno jesensko vreme pospeševalo je obojestransko artilerijsko in letalno delovanje. Armada prestolonaslednika R u p p r e c h t a. Severno od Ancre pripeljala je neka naša patrulja iz sovražne postojanke dve strojni puški? Pri nekem ponočnom napadu posrečilo se je Angležem, severno-vzhodno od Courcellette v neznatni širokosti v naše jarke vdreti. Francozom prinesel je hišni boj pri cerkvi od Sailly-Sailisel male dobičke; v ostalem so se izjalovili tam na široki fronti peljani napadi. — V zračnem boju in z odpornim ognjem bilo je včeraj zopet 10 sovražnih letal sestreljenih. Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. Z močnimi, nanovo pripeljanimi silami poskusili so Rusi zaman, iztrgati nam pri Skrobowi pridobljene postojanke. Napadi so se izgubepolno izjalovili. Ob NarajowkJ vdrle so nemško čete v rusko glavno postojanko južno-zapadno od Fohva, Krasnolesnice in so zavrnile ponočne petkratne ljute proti-sunke sovražnika. — Fronta nadvojvode Kari a. Ob Smotrecu v Karpatih imel je sunek nemških lovcev polni uspeh; vjeli smo 60 Rusov iz zavzetih in razrušenih postojank. Napadi nemških in avstro-ogrskih čet na scvcrno-vzhodni fronti od S i e b e n-biirgena so se uspešno nadaljevali. Zapadno ceste od Predeala v Sinaia se je več utrjenih rumunskih črt v naskoku zavzelo in 160 mož vjelo. Na cesti čez prelaz bolj zapadno odigrali so se včeraj le manjši boji, pri katerih smo nekaj visočinskih postojank zavzeli in 200 vjetih napravili. Balkansko-bojišče. Makedonska fronta. Južno od Korce so se razvili boji naših stranskih oddelkov s francoskimi četami. V vzhodnem delu ravnine M ona- STRASCHILL'ova grenčica iz zelenjave povzroči moč in je vsled tega pri večjem telesnem naporu Zato J° ,16 priporočati zlasti za tura vojake, romarje itd. s t i r a in na visočinah severno C e r n e so napravile francoske in srbsko, sile večkrat napade, ki so so z izgubami izjalovili. Le južno od Pologa zaniogel je sovražnik v sprednjo postojanko vdreti. Prvi generalkvartirmojster L u d e n d o v f f. Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. K.-B. Dun a j, 12. novembra. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Fronta nadvojvode Karla. Pri Orsovi in južno od prelaza Szurduk smo pridobili na ozemlju. V Aittaln smo sovražniku zopet nekaj postojank iztrgali. Severno-zapadno od Soos-mezoe poskusili so Rumuni 8-k rat naše postojanke napasti, bili so pa popolnoma zavrnjeni. V južnem delu gozdnih Karpat povišano bojevno delovanje. Plen iz bojev ob prelazu .,Roter-Turni" od 10. novembra som znaša 18 oficirjev, čez 1000 mož in 7 kanonov. — Fronta princa Leopolda. Vzhodno N a r a j o \v k e ostal je en ruski sunek brezuspešen. Italijansko in južno-vzhodno b o j i š č e. Položaj nespremenjen. Namestnik generalštabnega šefa pl. Hofer, fini Napad na laško mesto Padua. K.-B. Dun aj, 12. novembra. Uradno se danes razglaša: Dogodki na morju. Naša pomorska letala so v noči od 11. na 12. novembra P a d u o napadla in težko z bombami zadela v poslopje vojaškega poveljstva, kolodvor in infanterijsko vojašnico; povzročila so v vojašnici ter v mestu p o-ž ar e, ki se jih je videlo še na 40 kilometrov daleč. Vkljub najljutejšem obstreljevanju in neugodnem vremenu so se letala nepoškodovana vrnila. Mornariško poveljstvo. Nemško uradno poročilo od nedelje. K.-B. Berlin, 12. novembra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika R u p p r e c h t a. Na severnem obrežju S o m m e je bilo artiljorijsko delovanje le mestoma močno. V Sailly-Saliselu so se razvili včeraj zvečer novi boji, ni so še v toku. Južno reke povišal se je ogenj v Fresnes-Chaulnes. Na obeh straneh od Ablaincourta jjreprečil je naš artiljorijski učinek razvitek enega pripravljenega napada. Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. Na vzhodnem bregu Narajowke izjalovil-se je južno-zapadno od Folvv. Kras-nolesie zopetni napad Rusov proti od nas zavzetim postojankam. — Fronta nadvojvode Karla. V južnem delu gozdnih Karpat se je artiljerijski boj oživel. Tam so se vršili za nas ugodni boji. Na siebenbiirški vzhodni fronti so nemške čete severno prelaza O i -t o z 8 sunkov nasprotnika zavrnile. Pri zavrnitvi rumunskih napadov ob .Fruntu in Monte Sate ter pri odvzetju sovražnih postojank na obeh straneh Alta se je vj elo 18 oficirjev, čez 1000 mož in zaplenilo 7 topov. Ob cesti Predeal, pri prelazu Szurduk in pri Orsovi potisnili smo svoje čete naprej. Balkansko bojišče. V Dobrudši in ob fronti Donave nič novega. — Makedonska fronta. Na zapadnem delu Corne bili so močni srbsko-francoski napadi po nemških četah zavrnjeni. Pri Palogu pridobil je sovražni sunek na ozemlju. Prvi generalkvartirmoj ster L u d e n d o r f f. Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Dunaj, 13. novembra. Uradno se danes razglaša : Vzhodno bojišče. Fronta nadvojvode Karla. V okrožju Orsove, ob cesti Szurduka in južno-vzhodno od prelaza „Roter-Turm" naskakoval je sovražnik brezuspešno proti našim četam. Severno-zapadllO od Cam-polunga vrgle so naše in nemške čete Ru-muno iz močno hranjenega kraja Caudesti. Na obeh straneh od Soosmezo bilo je več rumunskih napadov zavrnjenih. V oddelku Tolgyes vzele so v naskoku avstro-ogiske in nemške čete goro Bitca Arsurilor severno od Hollo. Napadi močnih ruskih sil, ki so bile južno-vzhodno od Tolgvesa in pri Belboru našim kolonam nasproti vržene, so se razbili. Italijansko in južno-vzhodno bojišče. Ničesar pomembnega. Namestnik generalštabnega šefa j ■1. Hofer, fini. Naši letalci nad Ravenno in Ferraro. K.-B. Dunaj, 13. novembra. Uradno se i danes razglaša: V noči od 12. na 1 3. novembra obmetala j so naša pomorska, letala fabrične naprave od Ponte Logascuroin železniške naprave od Ravenne z bombami. Učinek je bil uničujoč. V prvem kraju se je polno zadelo v dveh ; sladkornih rafinerijah, pri rafineriji žvepla, v . elektrarni in na železniškem mostu; opazilo se je več požarov. V Ravenni se je ko- j lodvorsko poslopje polno zadelo. Vsa letala so se nepoškodovana.vrnila. Mornariško poveljništvo. Nemško uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Berlin, ,13. novembra (W.-B.) Iz i velikega glavnega st^pia so poroča: Zapadno bojišče. Fronta prestolonaslednika Rupprechta. Med Anore in Somme deloma močni artiljerijski boj. Naš ogenj razpršil je sovražno infanterijo v pred- j njem polju naših postojank južno od War-leucourta in je učinkoval zoper nabiranje v j angleških jarkih zapadno od Eaucourta 1'Ab- ' baye. V Sailly-Sailisol držimo vzhodni rob. | Na obeh straneh vasi napadli so Francozi popoldne z močnimi silami ; bili so zavrnjeni. \ — Armada nemškega prestolonaslednika. : Severno od Dollera v zgornjem Elsafiu po ar- j tiljerijski pripravi izvršeni francoski sunek se j je popolnoma izjalovil. Vzhodno bojišče. Fronta princa i Leopolda. Mod morjem in Karpati nobe- ; ne bistvene spremembe. — Fronta nadvoj- j vode Karla. V gorovju Gyergio so nemški j in avstro-ogrski bataljoni Bitca Arsurilor za- j vzele. Tam, na visočinah vzhodno od Bel- j bora in na vzhodnem obrežju Putne posku- j sili so Rusi v večkratnih napadih zaman, nam odvzeti pridobljeno ozemlje. Tudi na goreh na obeh straneh od prelaza Oitos bili so sovražni sunki zavrnjeni. Severno-zapadno od Campolunga so naše čete zavzele Caudesti. Južno-vzhodno prelaza „Roter-Turm" in ceste na Szurduk ter severno od Orsove niso imele rumunske sile pri močnih protinapadih nobenega uspeha; izgubile so zopet razven krvavih izgub čez 1000 vjetih. Balkansko bojišče. Armada pl. M a c k e n s en. Ob Donavi proti levemu krilu naše postojanke v severni Dobrudši tipajoči sovražni oddelki bili so prepodeni. Cernavoda bila je od levega obrežja Donave brezuspešno obstreljevana. — Makedonska fronta. V ravnini od Monastira močni artiljerijski ogenj. Proti izgubepohiim napadom sovražnika pri Lazecu in Kenali ter severno-vzhodno od Broda ob Cerni bile so nemško-bolgarske postojanke popolnoma obdržane. Prvi gen eralkvartirmoj ster Ludendorff. Potop velike ruske vojne ladje. K.-B. Kopenhagen, 13. novembra. Ruski listi vsebujejo sledeče poročilo ruskega admiralnega štaba: Dne 20. oktobra ob 7. uri zjutraj nastal je na vojnem parniku „Im- . peratrice M a r j a" požar, ki je j čil r a z s t r e 1 b o. Požar je nastal > po | za olje in se je vkljub požrtvovalnemu] | oficirjev in moštva razširil na mun I shrambe. Parnik so je p o t o p i 1. i o^| j ji in 145 mož je utonilo. P< i 64 mož u m r 1 o vsled prizadetih opekliM [ nik leži v negloboki vodi pred Š 'polo m. (Potopljeni ta parnik je eden i in največjih od ruske mornarice » ! morju. Velik je bil za 23.-100 I I kanonov, med njimi 12 kalibra 13,5 d | 1200 mož posadke. Ruska mornar morju pač sedaj nima nobenega 1 parnika te velikosti in je izguba zanj', izredno občutna. Op. uredništvu). Avstrijsko uradno poročilo od torka, j K.-B. Dunaj, 14. novcinb danes poroča: Vzhodno bojišče. 1'rontal M a c k e n s e n. Naši donavski monitorji plenili so blizo G i u r g i u sedem deloi loženih sovražni!] ladij. — Fronta nad Karla. Pri Orsovi očistili smo Cerne. V severni Valahiji potekajo boji V j e 1 i smo 1600 sovražnikov, zapl k a n o n o in 9 strojnih p u i k. lazu Oitoč nadaljevali so Rumuni pade. V oddelku od Tolgvesa se več visočin odvzelo. Severno od Jakob j al ovil se je neki ruski sunek. princa Leopolda. Nobeni posel Italijansko in j u ž n o-vzhod bojišče. Nobeni dogodki. Namestnic genera! pl. H(3fer: I'm.. Nemško uradno poročilo od torka. K.-B. Berlin, 14. novem bra. Wa velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Fi lonaslednika Rupprechta. Na neh od Ancre odigrali so se včeraj Ijuti I Francoski napadi v oddelku Sailly-Sa se izjalovili. — Fronta nemškega; lonaslednika. Na vzhodnem obrežju postalo je artiljerijsko delovanje urah živahnejše. Poizvedovalni su cozov proti našim črtam pri bili so zavrnjeni. V z h o d n o bojišče. Fronta Leopolda. Nobeni dogodki. nadvojvode Karla. Severno-vzlicdno i kobena v gozdnih Karpatih bili so delki prepodeni. Tudi južno od Tulgvo napredovali. Na južni fronti S:ebe uspešni boji. Napravilo seje več Sto vj Balkansko bojišče. An M a c k e n s e n. V Dobrudši nič nove] Makedonska fronta. V pokrajini < prišlo je zopet do bojev. Ti boji še niso končani. Prvi generalkvaitirmojsi L u d end o r f f. Nemci zmagovalci v zrakg. K.-B. Berlin, 14. novembra. (W.-B| velikega glavnega stana se poroča: Z velikim uspehom so. tudi naše lel čete v mesecu oktobru svojo nalogo Mi (Nemci) smo izgubili 17 letal. Naši naspni niki na zapadu in vzhodu pa so izg letala. V naši lasti se nahaja 60 sovražni letal. Prvi generalkvaitirmojsi Ludendor Naši letalci ob Soči. K.-B. 1) u n aj, 14. novembra. l"i danes razglaša: V noči od 13. na 14. novembra je enoi naših pomorskih letalnih brodovi objekte od D o b o r d a in sovražno odpol let išče od Beligno s požarnimi i- 3 — bombami jako učinkujoče obmetalo. Več .iev se je polno zadelo in en veliki bvzro&ilo. Vkljub ljutemu obstreljeva- se vsa letala nepoškodovana vrnila. Mornariško poveljstvo. Plen v Constanzi. Iz Sofij e se poroča z dne 14. novem-rStetje plena, ki so ga nemško-bolgarske : pri zavzetju rumunskoga mesta Constanze javile, je zdaj dokončano. Plen znaša ton petroieja (ena tona jo 1000 kil), 00 ton mineralnega olja, 27.000 ton bencina ■gromne množine žit a., k a v e, si a d-ki se jih je shranjevalo za oskrbo ruske armade. I 1823 Rumunov in 480 Italijanov vjetih. i i j s k o uradno poročilo od sred e. BL-B. Dunaj, 15. novembra. Uradno se ^ies razglaša: Vzhodno bojišče. Fronta nadvoj vo-Tarla. V severni Valahiji se je včeraj uspešno nadaljeval. Rumuni so pustili 23 in 1800 mož ter 4 kanone v naši roki. hodnem obmejnem prostoru in v gozd-rpatih nobeni posebni dogodki. — princa Leopolda. Pri c. in kr. če-[ ničesar pomembnega. JI tali j an s k o bojišče. Naše čete It nekem italijanskem jarku 5 oficirjev in i fflOŽ v j e 1 e ter 7 strojnih pušk za-foile. Balkansko bojišče. Nič novega. Namestnik generalštabnega šefa pl. Hofer, fini. Nemško uradno poročilo od srede. K.-B. Berlin, 15. novembra (W.-B). Iz kega glavnega stana se poroča: j Z a p a d n o bojišče. Bitka severno ne traja naprej. Tudi 14. november bil velikih bojev. Angleži napadli so zo-lz velikimi silami severno od A nore in Le Sarsom ter Guendecourtom. Sicer se je posrečilo zavzeti vas Beaucourt, ali na drugih točkah so bili krvavo odbiti. Vzhodno bojišče. Fronta princa Ida. Na vzhodnem obrežju Nara-kke obračali so se proti pred kratkim od [zavzeti postojanki od Krasnolesje besni napadi, ki so bili vsi s protisunkom zapiti. — Fronta, nadvojvode Karla. Na kodni fronti od Siebenbiirške vladalo je njše bojevno delovanje. V za nas uspešnih JBdnih in pogorskih bojih v Valahiji so Runi včeraj izgubili na vjetih 23 oficirjev 1800 mož, na plenu pa 4 kanone ter več ijnih pušk. Balkansko bojišče. Armada pl. n s e n. Nobena sprememba položaja. " java, BukareSt bila je od naših le-^v z bombami obmetana. — .Makedon-fronta. Ob Cerni posrečilo se je nas-Qikom, zavzeti nekaj visočin. Prvi goneralkvartirmojster L u d e n d o r f f. Slovenski iredentizem. (1. nadaljevanje*). Ne sme se pozabiti, da se je inedtem v lotu 1909 razmerje Srbije do nas vsled auek-sije skoraj do vojne poojstrilo in da tudi pozneje niso nastopile nobene boljše razmere; potem šele so zamore razsoditi, kaj pomeni to zadržanje slovenskega časopisja. Le zasledovanje tega zadržanja je, da leta 1912, med prvo balkansko vojno, slovenski listi svoja poročila neposredno od vladinega srbskega tiskovnega urada dobivajo in da so polni veselja nad zmagami, da pusti „Slov. narod1' svoja poročila o vojni pisati od preje imenovanega dezerterja V u k a s o v i č a ; eno leto pozneje, ko mora Avstrija zaradi Skutarija na Črnogorsko ultimatum staviti, se postavi „SIovenec" na stran Črnogorcev! V trenutku, ko je vojna s Srbi in Črnogorci skoraj nepreprečljiva, piše ,,S 1 o v e n e c" : „Mi Slovenci.. . smo preslabi, da dosežemo svoje narodne cilje v polnem obsegu iz lastne moči.. . Ker pa tvorimo po jeziku in krvi ... s vsemi Jugoslovani do Črnega morja eno e n o t o, je za nas najbolj naravno, da zasledujemo kolikor mogoče daleč idočo kulturelno združenje z Jugoslovani izven mej naše monarhije...1' Komur se to v takem trenutku še ne zdi veleizdajstvo, ta naj čita, kako je „S 1 o venec" dne 31. januarja 1914 Avstriji s srbsko intervencijo grozil. ,. Vlada naj le tako naprej deluje", je pisal, „kadar bode mera polna, dobila bode zaslužene zahvalne adrese: eno od ministerstva za zunanjo, drugo pa menda od kakšne druge strani..." čita so naj, kaj je minister Srbije hvaležno o zadržanju „S 1 o v e n c a" pisal (zasebno pismo ministra Htojana Novak ovič na avstrijskega [prav znanega slovenskega in ..ilirskemu" gibanju pripadajočega moža, s katerim smo ae svoj čas že opetovano pečali! Op. uredništva „Štajerca"| profesorja Ilešiča): „Ni mi treba Vam povedati, kako zelo smo mi Srbi razveseljeni vsled Srbom prijaznega zadržanja »Slovenca"... Ako stoji kaj tacega dan za dnevom v časopisih, se prične majati v čustvu ljudstva meja med dovoljenim in nedovoljenim. Kar je samo predrzna in sanjarska nada političnih rogoviležev, mora smatrati čitatelj listov kot jako blizu uresničenja; kajti samoumevnost, s katero se dela, kakor da bi bili avstrijski Slovenci že sedaj ljudstvo srbskega kraljestva, mu to mnogo jasneje prigovarja, nego bi zamogle to storiti hajplamenitejše zahteve. Tudi inozemstvo je iz tega sklepalo, dR je Avstrija že v razsulu. (Tako je spravljalo slovensko časopisje' klerikalne in libei'alne barve gotovo avstrijsko misleče, cesarju in domovini zvesto iida.no slovensko ljudstvo v slabo luč. Marsikdo — zlasti mod slovensko mladino, ki se je potepala po raznih društvih, —■ se je pustil od teh hinavskih hujskačev zapeljati. V splošnem pa je ljudstvo ostalo zvesto cesarju in domovini. Svojim srbofiiskim voditeljem okoli„Slovenca", ,,Slovenskega naroda" in drugih ednakih listov ne bode nikdar več verovalo. „Štajero" si v tem ozira ne more ničesar očitati. On je stal vedno na stališču zvestobe do Avstrije. Opomba m-edništva ..Štajerca"). (Naprej prihodnjič.) prišlo do pretepa s Kodellom. Oba sta padla na tla; frater je ležal spodaj in je potegnil bodalo, katerega mu je pa Kodella iztrgal. Potem je potegnil izvrstno oboroženi frater revolver in je enkrat ustrelil ter Kodella ranil. Kodella pa je fratra z nožem na obrazu ranil. Kodella je bil zaradi tatvine na 14 dni zapora obsojen, frater Aleksij pa zaradi prepovedanega nošenja orožja na 30 kron globe. Železniške tatvine. M a r i b o r, 13. novembra. Mariborsko državno pravdništvo dvignilo je proti železničarjem Johanu K a 1 m a r, Aleksandru Csincza in Adamu Nagy tožbo zaradi zločina tatvine. Na vožnji od Ormoža proti Ptuju kradli so namizni špeh in olje za okroglo 250 kron. Czincza in Nagy živita na Ogrskem in se bodeta morala vsled tega pred ogrsko sodnijo zagovarjati. Kalmar pa je bil pred mariborsko sodnijo na (5 mesecev težke ječe obsojen. Zapor zaradi oderuštva pri stanovanjih. Zagreb, 13. novembra. Pekovski mojster Avgust A r n u š, hišni lastnik v Zagrebu, je svojim strankam stanarino od 78 na. 120 K na mesec, torej skoraj za polovico zvišal. Zaradi tega neopravičenega in prenapetega zvišanja stanarine imel se je hišni lastnik pred policijskim komisarijatom zagovarjati in je bil obsojen na 10 dni zapor a. 245.085 mark globe. Zwickau, 11. novembra. Tovarniški lastnik Ernst G o 1 fc n e r bil jo pred deželno sodnijo obsojen na 245.085 mark denarne globe, ker je zaplenjene tkanine, pavolo, lan itd. izdeloval, njih izdelke brez dovoljenja prodajal in pri temu še najvišjo ceno prekoračil. Tako kaznujejo oderuhe na Nemškem ! „Stajercu" imajo vsled velike raz- ■ širjenosti najboljši uspeh. ■ Sprejemajo se : ■., v Ptuja pri upravi lista: v Celju pri gosp. Fritz Bajto; j Izpred sodišča. Boj v klošterskem vrtu. Gradec, 14. novembra. Dne G. septembra ponoči zgodil se je v klošterskem vrtu Karmelitov v Gradcu boj med nekim tatom sadja in klošterskim bratom Aleksijem Stopper, pri katerem sta bila oba ranjena, Ta je neki elektrotehnik Kodella. Ta Kodella šel je v neki sadonosnik in je kradel breskve. Ker se je čutil opazovanega, šel je raje v sosedni klošterski vrt. Neki 11-letni deček, ki gaje spremljal, bil je od fratra Alek-sija, ki je držal na vrtu stražo, zasačen. Frater je hotel dečku breskve odvzeti. Tako je V, avstrijsko vojno posoi V najbližjih dneh izide poziv •/,:, podpisovanje petega avstrijskega vojnega posojila, ki se vrne v 40. letih; ta oblika zagotavlja ugodno dolgotrajno obrestovanjo glavnice ter je našla ob IV. vojnem posojilu jako močan odmev med podpisovale!. Druga oblika je je »'/^-odstotno posojilo na zakladne liste, ki se v 5'/; letih popolnoma vrne. Tudi topot se bodo nudile podpisovalcem razne ugodnosti ter je pričakovati, da bo tudi to novo vojno posojilo uspelo v blagor države. Razvoj gospodarskega življenja v Avstriji je šel tekom vojne nakvišku. Naše industrije, naše obrti, naše trgovstvo, zlasti vojno, cvete, delavec je dobro plačan in čeravno so tuintam težave v javnem življenju, so to večinoma le mimoidoči pojavi, katerim je mogoče v kratkem priti v okom. Vsaka vojna ustvarja ovire in težave, toda avstrijsko prebivalstvo tekom 27 vojnih mesecev ni le sijajno zdržalo, marveč je, zaupajoč na končno veljavni uspeh našega orožja, v štirih vojnih posojilih dalo državi na razpolago tudi potrebna srodstva za nadaljevanje vojaških operacij, in sicer skupaj 13''i milijarde. Peto avstrijsko vojno posojilo bo nudilo podpisovalcem enaka jamstva, kakor prejšnja, nosilo bo posestniku ravno tako bogato obrestovan] e kakor prejšnja. Žrtev je toraj le majhna'. Kajti, kje se je celo v mirni dobi dobil državni papir, ki bi bil dajal 5'/s-od-stotni dobiček ? Vsi, kateri so si z bogatim zaslužkom nakupičili denarjev — in teh se predvsem tiče — imajo naravnost dolžnost, nuditi domovini pomoč, kakor hitro gre za to, da v času sile podpremo našo slavno Avstrijo. Avstrijci hočemo v prvi vrsti pokazati našim zaveznikom, da ne zaostajamo v pripravljenosti za domovino; našim sovražnikom pa hočemo dokazati, da smo vedno nmeli in še umevamo z blagom in krvjo braniti, našo ljubo domovino. *) Glej Številko 46. našega lisla! i 28 567810 _ 4 Razno. Naš cesar je glasom uradnih poročil v zadnjih dneh nalahko obolel. Bolezen sama ob sebi sicer ni bila nevarna, ali z ozirom na visoko starost našega vladarja je vendar takoj vse narode najgloblja prestrašenost prešinila. Cesar ni pustil svojega dela, marveč je kakor vedno svoje vladarske dolžnosti v vzorni in polni meri izvršil. Hvala Bogu, se mu je zdravje glasom zadnjih poročil zopet; na bolje obrnilo! Hujskanja. Človek bi mislil, da bodejo sedanji resni časi vendar tudi najzabitejšemu človeku pamet zjasnili in mu z jekleno resnostjo povedali, da ne živimo v razkošnem času zlatega miru, katerega žalibog nismo znali ceniti, marveč v dnevih najkrvavejše vojne, največje bede in najhujšega zla. V takih časih je pač treba malo dalje misliti, nego sega lastni nos. Ali mnogo je še ljudi, ki tudi sedaj ne spremenijo svojega plitvega mišljenja, ki se tudi sedaj duševno ne morejo in ne marajo predrngačiti in ki poznajo le toliko sveta, kolikor ga vidijo okoli svojega cerkvenega stolpa. Med takimi nepoboljšljivo neumnimi ljudmi ima seveda hujska-rij a lahko delo, — hujskanja, ki jo poznamo že iz lepih časov miru, proti kateri smo se borili z vso vnemo in takrat tudi še s precejšnjo svobodo besede, — hujskanja, ki se danes sicer na jezuvitovski način skriva in hlini, ki pa vendar z najponižnejšim obrazom sveta ravno iste svoje cilje zasleduje ter domovini velikansko škodo dela. Mi tudi nismo prijatelji politikovanja v današnjem času, ko krvavijo naši ljudje ob raznih frontah, ko je treba, da je vsa domovina eno oboroženo jekleno truplo. Ali zdi se nam, da je hujskarija notranji sovražnik, nevaren kakor špijon ali veleizdajaloc. pravi v notranjem države mir. V strelskih jarkih ležijo, se borijo in umirajo za domovinsko grudo k m e t s k i k a k o r mestni sinovi, vsi prelivajo svojo kri za.eno in isto domovino. Tedaj moramo biti i mi v zaledju edini in složni. Kdor moti to slogo s hujskarijo stana proti stanu, ta je po našem mnenju navadni izdajalec, ki spada ravno tako na vislice, kakor tisti, ki je v Srbe ali Ruse zaljubljen. To smo hoteli danes enkrat povedati. Bolje bi seveda bilo, ako bi pristojna oblast sama prebivalstvu to povedala; saj bi lahko to storila potom u č i t e 1 j s t v a in d u h o v n i š t v a. Trojčki drugič na fronti. Iz Brna se poroča: Trije sinovi portirja mestne klalnice K i s 1 i n g, brati e-trojčki Kaspar, Melhijor in Boltežar, ki stojijo zdaj v 19. letu svoje starosti, odšli so že drugič na fronto. Sreča v nesreči. Med postajoma Spiel-feld in Št. Ilj peljala se je pred kratkim neka mariborska družina domov. Mali sinček stal je pri vratih vagona. Nakrat se vrata odpro in sinček pade pred očmi prestrašenih starišev na progo. Potrti so šli stariši iz postaje Št. Ilj proti Spielfeldu, da bi, kakor so mislili, mrtvega otroka našli. Kar nakrat jim pride otrok zdrav in vesel nasproti; bil je le lahko opraskan. Pred vojno so ti hujskajoči gadje sikali predrzno v zrak; trobili so javno svoje prijateljstvo do Rusov in Srbov, pisarili javno, da jim je več za naše sovražnike nego za domovino. Ej, povedali bi v tem ozira lahko stvari, da bi se poštenemu patrijotu lasi jezili. Zdaj pa, ko so vislice res postavljene, ko so besede o ,.bratih Srbih" in »prijateljih Rusih" kot izražanja veleizdajalskega mišljenja prepovedane, zdaj je skrila izvestna hujskarija svoje gadje nazore v globočino strupenega srca. Zdaj kaže, s črno-rumenim trakom na prsih pobožno lice in le na tihem, računajoča na vse slabe lastnosti neizobraženega ljudstva, skuša škodovati tej ogroženi domovini, ki se bori s svojim do smrti zvestim nemškim zaveznikom proti polovici sveta za svoj obstoj. To so notranji sovražniki, ki jih mi poznamo, ki živimo med ljudstvom, ki jih pa oni ne morejo in nočejo videti, kateri bi bili v to poklicani . . . Glavno sredstvo proti domovinski hujskanji je danes ruvanje stana proti stanu. S tem se misli povzročiti notranjo nezadovoljnost in razbiti složnost prebivalstva v odporu zoper sovražnika. Mestno prebivalstvo se hujska proti kmetskemu, češ, da je kmet kriv draginje; kmeta se hujska proti mestnemu prebivalstvu, češ, da ono živi v razkošju, da jo vsega sito in lenari na kmetske troške. Koliko neumnosti tiči v takih nazorih! Koliko za-hrbtnosti in prekanjenosti! Ali ni beda povsod ednaka? Ali ne trpimo vsi, prav vsi ? Zato pa zahtevamo tudi, da se na- Za izkoriščanje neobdelanih zemljišč. Vojno- pomožni urad pri cesarski namestniji naznanja, da namerava poskrbeti, da bi se vsa neobdelana zemljišča obdelala in napravila rodovitna, da bi se tako dobilo na domačih tleh dovolj žita, krompirja in drugih pridelkov. Kdor ima močvirnate travnike, paznike, njive, posekane gozdove, ki bi se dali uporabiti za njive in bi jih lahko odstopil vsaj v enoletno obdelavo gorej imenovanemu uradu, naj to naznani na naslov: „Vojno-pomožni urad pri c. kr. namestniji, Gradec". Ta urad bo z drenažo in skrbno obdelavo in sicer s pomočjo vojnih vjetnikov zemljo izsušil, v spomladi pognojil z umetnimi gnojili ter jo obsejal. Poskušeni samomor. Zaradi družinskega spora skočila je Štefanija K e 11 n e r, žena trgovca s črevesjem na Bregu pri Ptuju, v bližini Krallove gostilne v Dravo. Precej visoka voda nesla jo je hitro naprej. Vpitje je slišal tudi službe prosti mestni stražnik Fleischhacker, ki je skočil takoj v vodo in je z velikim trudom ter v posebni nevarnosti lastnega življenja ženo iz vode rešil. Dnevi brez mesa in masti. Grafiki mestni svet naznanja: Doslej v zasebnih hišah izvršene preiskave v Gradcu imelo so uspeh, da se obstoječe predpise glede mesa in masti v 23 slučajih ni držalo. Proti dotičnikom se je uvedlo kazensko postopanje. Nadzorovanje se bode izvršilo i zanaprej in se bode tudi visokost kazni v bodoče zvišalo. Pod vlak je prišel na vzhodnem koncu karavanškega tunela na Koroškem črnovojnik Arthur M ii 11 e r iz Dunaja. Bil je takoj mrtev. Umrl jo v Ptuju hišni posestnik in sedlarski mojster g. Loo K u_l n i k v 55. letu svoje starosti. Bodi poštenemu obrtniku, ki je bil tudi vedno našega mišljenja in zvesti član gasilnega društva, žemljica lahka! Novi kardinali. Kakor javlja oficijelno vatikansko glasilo ..Osservatore Romano", je sklical papež za 4. decembra tajni, za 7. decembra pa javni konzistorij, v katerem bo imenoval 10 novih kardinalov. Med njimi je 7 Italijanov in 3 Francozi, pa niti en podanik Avstro-ogrske ali Nemčije. Pač čudno in ne posebno razveseljivo za nas, ki sicer itak nismo nikdar pozabili, da je papež — italijanske krvi. Nikljasti novci po 20 vinarjev se vzamejo iz obteka. Glasom ukaza c. kr. finančnega mi-nisterstva z dne 31. julija 1916 objavljenih v državnem zakoniku pod št. 237 in 238, se novci kronske veljave po 20 vinarjev kujejo iz železa, nikljasti no%'ci po 20 vinarjev se pa popolnoma vzamejo iz obteka. novci po 20 vinarjev se s 1. januarji vzamejo iz zakonitega obteka, in jih jemati po imenski vrednosti v plači do vštevši 31. decembra 1916, jih blagajne ne smejo več izdajati in jih i državne blagajne sprejemati po in onsk nosti samo do vštevši 30. aprila 1917 [ čilih in potom zamenjavanja. Nikljasti po 20 vinarjev bodo torej kmalu svojo vrednost kot plačilno sredstvo. Zato ii ker pospešuje hitro stekanje oznamenja novcev pri državnih blagajnah pati namen, namreč nabavo za armado, roča, da denarni zavodi, prevozna prodajalne za blago in večji trgovin ter prireditelji javnih zbirk pri njih kajočih 20 vinarskih novcev ne sp zopet v promet, ampak jih oddajo zavodom avstrijsko-ogrske banke ali blagajnam za izmenovanje proti žele! denarju ali drugim plačilnim sredstvon ske veljave in da vsak porablja za pij državnim blagajnam (poštnim uradom, J nim uradom) prav posebno nikliaste po 20 vinarjev. Poroka. Poročil se je v Ptuju g. Andricsen, železniški revident iz( z gdč. Mici R i e g e 1 b a u e r, hčerko t in hišnega posestnika. Lovske šibre iz svinca. C. kr. rekvizicijska komisija je v svrho lažje municije za lov izjavila, da je pripr, dovoliti, da se lovcem iz njihovega starega svinca izdelajo manjše množin čenih šiber v naslednjih treh tovarna mann v Plzni, Nerlich v Bjelici in v Trstu, in sicer v tem smislu, da s stare prijavljene množine svinca — čd presega 50 kg — zaseže približno po do dveh tretjin, ostanek pa prepusti delovalo šiber. Vsled te dobrohotnosti j lahko dobilo večje množine svinčenih za lovske namene, če se porabijo stare i cene cevi, svinčeni protiuteži v stojalih, tilkah itd. Interesirani krogi se opozarja to ugodno priliko, ki se jim nudi. Wilson zopet predsednik v Ameriki. V] nji številki smo poročali glasom uradnih,] veda prenagljenih vesti, da je bil izvo| pri volitvi predsednika Združenih držav f verne Amerike demokrat Hughes. Poz došla vest, da to prvo poročilo ne od resnici, marveč, da je bil zopet izvolj sedanji republikanec Wilson. Za naše zaveznike je izid volitev v spfl postranskega pomena; kajti Hughes" Wilson sta z srcu oba Angležem vd le zmagovito naše orožje je najboljši ' lec mirnih razmer med nami in A me Požigalec. Te dni oglasil se j 3 pri I kih v Šoštanju postopač Johan Kol povedal je, da je dno 28. oktobra t. Martinu na Pohorju gospodarsko poslopj| Leopoldine B r u n n e r, katera se nahajaa Ameriki, zažgal, to pa iz obupa vsled m revščine in da bi bil vsaj čez zimo zap Ogenj se je takrat tako hitro razširil, daj zamogli ljudje le eno svinjo in enega teli rešiti. Gospodarsko poslopje, zalogo krme,) ' kosi govede in ena svinja pa so zgoreli Požari v okolici Celja. Prebivalstra in okolice ne pride do miru. V preti ; tednu je bila požarna bramba štiri : poredoma, od sobote pa do torka, ala '■ V četrtek ob 11. uri ponoči pa so zope > streli prebivalstvo iz spanja poklicali. ' je v starem, poslopju okrožne sodnije.i j sto voljni gasilci pod vodstvom g. J a ni j j so ogenj v dvournem delu zadušil:. Po j 12. urah pa so bili gasilci zoper pok ; Gorelo je neko gospodarsko poslopje ! trovčah. Gasilci pa so se zamogli na j pota zopet vrniti, ker je bil požar od ( ; činov in vojakov že pogašen. Ta ; kateremu je zopet mnogo pogorelo, i ■ po otrokih, ki so se z užigalicami igrali.] Sladkor. Za sladkor so velike težav ! samo, da je drag, dostikrat ga sploh ; biti. Fabrikantje se izgovarjajo, da ne dobiti sladkorne repe in da vsled tega tovarn ne morejo popolnoma izkoristitO lah »dji btk ,inlr lamo .red- jee različnih cukrarn kažejo, da tovar-IH17 taiji vzlic pomanjkanju sladkorne repe prav tore, jajno izhajajo. Največje podjetje za izdelo-inje sladkorja je delniška družba Schooler Konp.. kajti z njo je združenih mnogo ^prn. V-poročilu za leto I -1 i •"> pravi ta družba. imela premalo sladkorne repe na rass-■ganje in še ta, ki jo je imela, je bila recej slaba. A kako se je to pokazalo pri ubili jobičku. Leta 1913/14 je ta družba imela dobička U,241.900 kron, lota 1914/15 že 54.140 K, v najhujšem letu 1915/16 pa 555.13") kron. Dobiček je torej mogočno lipo- arasel. dasi je tovarna manj sladkorja izdala. Leta 1913/14 je izdalo to podjetje >rafl 80.933 meterskih stotov sladkorja, 1. 191-4 1 -""> JS37.5G1 meterskih stotov, leta 1915/16 pa ) meterskih stotov. Izdelovanje slad-Kja se je torej skrčilo za 45 odstotkov, a niiri asi jo bilo blaga za 46 odstotkov manj, je emu Jdjetie z njim vendar napravilo za 62 odri m- totkov več dobička, kakor v zadnjem nii-tčilg ivncui letu! — Čudno je pač, da se razna Savna pravdništva za te zadeve ne brigajo; velja menda tudi za sladkorne barone Bostavi, kakor za nas reveže, ki si moramo wstiti od večkratnih milijonarjev kožo čez a vleči. >vca iega iz- ibor vin) -veli :ad- je uja ; in leni . in iva) žni- H V prt. tri .en: Velika železniška nesreča. K.-B. poroča iz Bi-iiina z dno 11. novembra:'O neki želez- iSki nesreči blizu Wilhelmshafena poročajo j -le: 22 delavk je šlo po progi; ker se al mimo ravno vojaški vlak, izginile so Eske naproti dotičnim predpisom na stransko Igo. Žene so pozdravljale vojake in jim Kale šaljive besede. V tem hipu pa je pri- n"| idral balkanski vlak, katerega ženske vsled oa leglcncga vremena niso opazile. Vlak je za- Bjhi ožil v skupino žensk, jih vrgel pod kolesa igal telesa, da skoraj niso bila več i/.poznati. 19 žensk je bilo takoj »t v i h, tri pa težko ranjeno. Povoden v italijanskem vojnem okolišu. K.-B. oroča iz Lugana z dne 11. novembra: V oinem okolišu so reke Piave, Tagliamento, renza in druge hudo narastlc in deloma [obrežja stopile. Razprava proti dr. Kramaržu in tovarišem. p 13. t. m. pričela je pred najvišjim de-IjjB Hno-brambenim sodiščem na Dunaju raz-lava o ničnostni pritožbi, ki so jo vložili istopniki češkega poslanca dr. K r a m a r a Idr. Eazina ter njunih sokrivcev Cer-bd k a in Z a m o z a 1. Kakor znano, sta dr. Kramar in Razin na smrt obso-ma zaradi cele vrste, veleizdajalskih činov. edanja prizivna razprava bode še več dni gala. O izidu bodemo poročali. Ljubite svoje sovražnike! V „Daily Tele-Iraplv se zamore citati: „Velečastiti gospod H. H a r \v e y, pridigar na Baptistov-Ceikvi v Attlebourghu v grofovini War-gskshiro jo svojo duhovniško službo od-;il. da dai'iije ves svoj čas delu v neki m u-ii.-i.i-ki fabriki." — Pač jako krščansko! Fabrika patronov v zrak zletela. K.-B. popi : iz Pariza z dne 10. novembra: Glasom točila lista ,,'i'einps" je fabrika v Sevresu [Francoskem vsled razstrelbo popolnoma 'iruSena. Delni vpoklic oproščenih posestnikov ? Iz jdimpešte poročajo, da bodo manjši btniki, ki so bili zaradi poljskih del opro-|i, vpoklicani po novem letu pod zastave ivrho vojaškega vežbanja. V marcu pa bolt brez nove prošnje- zopet odpuščeni do-Vpoklicani bodo predvsem letniki 1889 — rij« •elu »ro- pi Zvišanje podpore za rodbine vpoklicanih na jskem. Kakor se poroča iz Budimpešte, barska vlada zvišala vzdrževalnine za take Rine vpoklicanih vojakov, ki morajo skr-| za najmanje 4 otroke. Te rodbine bodo Bvale v bodoče več kot dvojno svoto pod- Vlomil je doslej neznani tat v cerkev sv. ha v Celju in izpraznil en nabiralnik. dla mu je menda večja svota v roke. Osnovanje štajerskega deželnega komunal- kreditnega zavoda. Deželni odbor se je jtdnji soji načelno izrekel za ustanovitev iega komunalnega kreditnega zavoda, - 5 — kakor ga že imajo nekatere druge kronovine. Tozadevni predlogi so se odposlali vladi s prošnjo, da dovoli ustanovitev. Zavod bodo že najbrže deloval ob priliki petega vojnega posojila. Potom njega se lahko udeležijo vse občine te državne akcije. Občina si najame velikosti državnega davka primerno svoto, n. pr. 50:000 K komunalnega dolga; zadolžnico zastavi lahko kreditni zavod s 60 "U, torej za 30.000 K. S temi 30.000 K je dana možnost podpisati 150.000 K vojnega posojila. Imenovanje prestolonaslednika. Naš prestolonaslednik nadvojvoda Kari Franc Jožef je bil imenovan za goneralobersta in velikega admirala. Avstrijski ministerski predsedniki od leta 1867 so bili sledeči: 1: Kari Auersperg......\ . . od 13./12. 1887 do 14./ 9. 1868 2. Taaffe (voditelj)..........17./ 4. 1869 (definilivno)......... 15./ 1. 1870 3. Ignac v. Plcner........... 1./ 2. 1S70 4. Hasner . . . . •.......... 12./ 4. 1870 5. Potočki............„ 4./ 2. 1871 6. Hohenwart ............30./10. 1S71 7. HoJzgethan..........., 25/11. 1871 8. Adolf Auersperg........„ 15,/ 2. 1879 9. Stremayr (prov.)........,12./ 8. 1879 10. Taaffe............. ll./ll. 1893 11. Windischgraiz.......... 19./ 6. 1895 12. Kielmansegg . . ......... 29./ 9. 1895 13. Badeni . . .......... 28./11. 1897 ..... 7./ 3. 1898 . . . ,. 2./10. 1899 ..... 21./12. 1899 ..... 31./12. 1904 . . . „ 2./ 5. 1906 . . . „ 2./ 6. 1906 . . . „ 15./11. 1908 ..... 10./ 2. 1909 . . . „ 9./ 1. 1911 ..... 28/6. 1911 . . . „ a/11. 1911 . . . „ 22./10. 1916 . . . „ 28./10. 1916 Dne 27. oktobra 14. Gautsch......... 15. Thun.......... 15. Wittek (prov.)...... 17. Kocrb; r......... 18. Gautscli........ 19. H oh niche ....... 20. Beck ....... 21. Bicncrth I......... 22. Bienerlh 11........ 23. Bienertli III........ 24. Gautscli......... 25. Stiirgkh......... 26. Koerber imenovan .... Brezno. Piše se nam: t. 1. jo storil tukajšni posestnik Martin Sebastian na južno-tirolskem bojišču junaško smrt za domovino. Bil je priden, miren gospodar, ki zapusti mlado ženo in dva mala otroka. Naj v miru počiva v domovinski zemlji. katero je branil do smrti! Iz bojnega polja se nam piše z dne 7. novembra 1916.: Dosti iskrenih pozdravov na „zeleno;i štajersko domovino, vsem znancem, dobrotnikom, ter čitateljem našega lista iz Bukovine. Sem zdrav po navadi, godi se mi pa na vojski še zadovoljno dobro. Vreme je tukaj še prav prijetno in brez snega. Toraj še enkrat mnogo lepih pozdravov na vse prijazne Štajerce in Stajerke, vesele in žalostne doma, pošilja Vaš zvesti Otto Arsen-schek, doma Sv. Rok nad Šmarjem pri Jelšah. (6 K. F. D. Backerei, vojna pošta 419). Sodba proti češkim poslancem potrjena. Dunaj, 13. novembra. Glasom nekega od vojno nadzorovalncgu urada cenzuriranega poročila se je dne 28. oktobra razpravljalo pred na j višjim deželnobrambeni m sodiščem v nejavni seji o ničnostni pritožbi in vzklicu državnih poslancev Vence'.j Choc, Franc B u r i d a 1, Johan Vjo j n a in N e t o 1 i c k i proti razsodbi de- želnobrambonc divizijske sodnije na Dunaju od 30. julija 1910. Najvišja sodnija smatrala je ničnostno pritožbo obtožencev za neutemeljeno in nedopustno, jo je zavrgla, se je pridružila vzrokom prve instance in je popolnoma potrdila sodbo deželnobrambene divi-zijske sodnije, glasom katere so bili obsojeni poslanci Choc na (i let, Buri val na Dlet, Vojna in Netolicki vsak na eno leto težke in poojstrene ječe. Pegasti tifus. V taboru beguncev v Spodnji Polskavije 5 oseb, v taboru beguncev na gradu Gallenhofen pri Slov. Gradcu pa ena oseba na pegastem tifusu obolela. Veleizdajniška razprava. Dne 13. novembra je pričela pred dežolno-brambeno divizijsko sodnijo v Pragi razprava zoper Hajeka in tovariše. Obtoženi so dva urednika lista „Čas", nadalje češki socijalno-demokratičnj poslanec dr. S o u k u p, vsi trije zaradi zločina veleizdaje po § 60b, 2. odstavek, potem pa še dvorni svetnik praške policijske (!!!) direkcije O 1 i č zaradi podpiranja. Razprava bode trajala kakšnjih 6 tednov in bodemo potem o njej poročali. Blaga v vrednosti 1.200 K iz vlaka padlo. Dne 1. t. m. našel je neki Črnovojniški m-fanterist na železniški progi P e s n i c a- M a-ribor zavoj z damskiin suknom, naslovljen na nekega Jožefa Hospodar v Gradcu, nadalje po progi raztreseno dve llanelni srajci, dve spodnji hlači, eno odejo in štiri parov nogavic. To blago, ki ima vrednost čez 1200 K, bilo je gotovo iz vlaka vrženo. Vojak — slepar. V okolici Maribora se je potepal v zadnjem času neki mož v vojaški uniformi, ki je ženskam, katerih možje se nahajajo v vojnem vjetništvu, pravil, da je pooblaščen, za njih može denar zbirati, katerega nujno potrebujejo. Mnogo žensk je postalo žrtev temu sleparju. Dne 10. t. m. je hotel viničarki g. Leirer 40 kron izmakniti. /ena mu je denar že izročila, ko je prišel slučajno g. Leirer; ta je vprašal vojaka po legitimaciji, ki jo seveda ni imel in je hotel potem skupno z g. Mornari sleparja k orožniški postaji v Leitersbergu odpeljati. Na poti pa je rabil vojak svoje orožje, tako da sta ga morala gospoda izpustiti. Kmalu nato pa je prišel neki orožnik, ki je sleparskega vojaka aretiral. V orožniški vojašnici v Leitersbergu je svoje dejanje priznal in rekel. da je več njegovih tovarišev istotako sleparilo. Vsled deževja je, kakor se poroča iz C e 1 j a, Savinja s svojimi stranskimi potoki na mnogih krajih izstopila in travnike, njive ter polja preplovila. Ruski dvojčki. VEngelsdorfu v Krški dolini na Koroškem porodila je dekla Johana W u r m i t z e r dva mala Rusa. Mati in otroka so zdravi . . . Zaradi poskušenega umora zasledujejo glasom brzojavke c. k. orožuiške postaje v Sv. L t) v r c n c u pri Mariboru 34-letnega Andreja Vcrhovnik. Mož je precej velik, suh, nosi nanosnik, športno obleko iz žameta, sivi klobuk, kratke hlače z visokimi nogavicami in gorske čevlje. Giht, revmatizem tisočeri že ozdravili! Najznamenitejši zdravniki dosegli so pri zdravljenju gihtičnih in revmatičnih bolezni najboljše uspehe z našim rastlinskim zdravilnim gicnom, ki ima ie veliko armado pristašev. Izredni zdravilni učinek pri revmatizmu, ghtu, išias, neuralgijah, kroničnih ženskih boleznih, posledkih ran, je danes že po celem svetu znan! Vseučiliški profesorji Dr. Ludwig von Lotzy, Dr. Julius von Weszelsky in mnogo drugih zdravnikov potrdi, da vsebuje uaš naravni produkt veliko množino radio-aktivnih snovi ter takih snovi, ki celo zastarelo kronično stanje hitro odpravijo. Pošljemo vsakomur brezplačno poizkušajo in gratis-knjigo, v kateri se vso jako ednostavno, lahko rabo našega izbornega zdravilnega sredstva v lastni hiši i59 brez motenja poklica pojasni. Ali se hočete osvoboditi od svojih bolečin? Potem pišite takoj karto z natančnim naslovom in dobili bodote zastonj navodilo. Hčvizer Heilschlamm Akt.-Ges., Budapest, VIL, Abt. 252. 6 — Zanimivo,posvetovanje glede gospodarskih razmer na Štajerskem se je vršilo te dni v Gradcu pod predsedstvom C. k. Štajerskega namestnika grofe Olary and Aldringen. Posvetovanje je imelo zlasti za kmetijsko prebivalstvo izredno au;Kass»M poštni predal 12/27 I priporočajo kot Iz-| borno sredstvo proti kašlju e prsne karamele s ,,3 smrekami1' hrlpavosti. kataru,«*-»lin enjn, Krčnemu in oslovskemu kaslju,za-t to 80 dobrodošle vsakemu vojaku. I not. polr. spri. Jeval zdravni-1 kov in zaseb-| nikov jamčijo za sigurni uspeh. Jako uspešni in dobrooku ni bonboni. CenaSO in 50vinagev Doza 60 vinarjev. Se dobi pri: H. Molitor. apoteka v Ptuju, Ig. Beh:balk. apoteka v Ptuju, Karl Herrmann Laški trg, A. Kis-bacher, Laski trg; A. Pluiger,apo/eka,Pod-cetrtek.HansSchnider-schitsch, apoteka v Brežicah. 604/8 (Zimmer c o 4"—, 5"—, 6"— kron se dobijo v zalo?,: LAWITSCH & HELl trgrnlm v Ptuja. 7952 31 — 7 Ženitna ponudba. i Kmečki sin, 28 let star, vojaščine prost, | zunanjosti, z kmetijsko šolo in K 4000- — irine, želi se po novem letu priženiti na Jto posestvo oziroma trgovino 'ali go-2| Vdova ali dekle, kateri je padel naj-mi za domovino, ima prednost. Grem v Jki okraj, bodisi na hribu ali v dolini in (vsa pisma takoj odgovorim. Ponudbe, ako loSe z sliko, sprejme iz prijaznosti do 4. jembra t. 1. ter jih izroči dotičniku takoj Ferdinand Franz Pavlic in Pettau, Her-"lasse 4. Nobenega zobobola več, nobenih noči brez spanja. „Fides" odpravi bolečine pri votlih zobeh, kakor pri trdovratnem revmatičnemu zobobolu, kjer so odrekla vsa druga sredstva. Brez ua denar nazaj 1 — Cena K 1*50. 3 tube 4 krone. "b K 550. Nobenega zobnega kamna več. Snežno- zobe dosežete po „Elta-Zahnfluid". Takojšni učinek. a K 2'—, 3 steklenice K 5-—. Kemeny, Kaschau I., poštni1 predal 12/Z 26. Ogrsko. 447 udska kopelj mestnega kopališča v Ptuju. ) Čas za kopanjei ob delavnikih od lure dn 2 ure popoldne (blagajn* je 112. do I. ure zaprta), ofa nedeljah i:i J i praznikih od 11. do 12 ure dopoidne I kopeli z vroc'ii' zrakom, usre ali p&rau&ebad" z rjuho K - '70 službe, učence, stara©-ia in iivrSuje rrete posredovanja najhitreje. pnteuj« in pojasnil« v mastni stražnici (rotorž) na !■» z vrti za i na zapestnik z usnjatim jermenom, velika oblika K 6*—, d« K 10—, mali format K 10-—, 12-—, radij 16-—, 18*—. precizijskim anker-kolcs:em K 24-—.Znamka Cynia K 30*—, rnega 60—, radij K 10— več, z'varstvom za steklo K 2'— & — Vojna ura z dobrim anker-kolesjem K 6*—, la kako-\~i K 10*—, pravo srebro K 20*—. — z*pne ure-budilnice 24—, radij K 32*—. — Primerni usniati napestnik K 2— "bej. Vojna budilnica, zaniklana, 20 cm visoka K 8'—. iota garancije. Razpošiljate v le po vposlaniu svote z 1 K 1 moj in porto franko po vsej Avstro-Ogrski in na bojišča po i?aiogi Max Bohnel vojaih ur Dunaj IV., MarjareteBstrasse 27/51. ■ Originalni fabrični cenik zastonj. « galanterijsko, igralno, kratko m tkano blago po najnižjih dnevnih cenah. Naročila In vprašanja se takoj rešijo. oimiing- and DienstYermittinng> v Ptuju Flariaalpiatz in Ungartsrgasss priporoča izvrstne šivalne stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A ročna mašina K 70'— Singer A . . . . K 70— 80— DUrkopp-Singer . K 90-— 100 — UflrkoPP-RiogsebJff za ši- vilie......K 150 — DUrkopp-Zentralbobbin za bVUie . . . K 160 — Durkopp-Rintrschiff za krojače .... K 180-Dilrkopp-Zentralbobbin mit versenkbarem Oberteil, Luxusausstattun g...............K 180*— Dflrkopp-ZvlinJcr-Elastik za čevljarje.........K 160 — Minerva A.....................K liO — Minerva C za krojače in čevljarje..........K 1S0-— Howe C za krojače in čevljarje............K 100 — Deli (Bcstaiidtcile) z« vsakovrstne stroje. — Hajine cene so nižje kakor povsod. — Prosimo, da se naj vsak zaupno do nas obrne, ker solidnost je le tistim znana, kateri Imajo mašine od n»8. Cenik brezplačno. 408 1« i zap smo premagali da so preskrbimo s surovinami, čeprav v omejeni meri. Naše stare odjemalce zamo- remo torej tedaj še preskrbeti. Cene so od 1. novembra: 1 originalna steklenica 100 gramov L vso forma K 160. 1 originalna steklenica 250 gramov Lysoforma K 320. 1 kos Lysoform-mila . . K 4-— 1 steklenica Pfefferminz-Lysoforma K 250 Z ozirom na omejitav surovinske vpo-rabe naj se vsakdo, dokler traja Se zaloga, pravočasno preskrbi z v teh vojnih časih tako važnim desinfekcijskim sredstvom. Dr. Keleti & Murdnyi kemična fabrika, Ujpest. ■ ■■B 386 ■■■■■■■B (za dopisnico) Vas stane moj glavni cenik, ki se Vam na zahtevo brezplačno dopošlje. Prva fabrika ur Harms Konrad, c. in kr. dvorni | liferant, Briix št. 1502 (Češko). Niklastc ali j jeklene anker-urrf K 6, 7, 8. — Vojne spo- i minske ure, nikel ali jeklo Kil, 12. — Ar-•nadne radij-ure, nikel ali jeklo K 12"—. Mas. srebr. Rosk.-ankcr-rcm.-ura K 19, 20. 3 leta pismene garancije. Razpošiljanje po povz. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj SOI ■■■■■■■■■■■a cenej a! S97 Ameriška štedilna kava, lepo dišeča, izdatna in štedljiva, 5. kg vreča za poskušnjo s potrebnim sladkorjem vred le K 26'—. Po povzetju pošilja A. Schapira izvoz kave Galanta 490, Ogrsko. Kdor hoče svojcem na bojišču s posebno praktičnim ljubavnim darilom veliko veslja pripraviti, ta naj naroČi mojo ceno £30 vojno garnituro obstoječo iz sledečih, za vsacega vojaka neobhodno potrebnih rab- nih. predmetov: I armadna ura na napestnik z radij-cifernicu, ki sveti ponoči, s 3-lelno garancijo; I vojaška žepna svetilka z baterijo, elektr. luč v žepu, najboljši fabrikat; I aparat za lastno razlranje v elegantni izpeljavi, z rezervno klino; 1 vojni žepni užigalnik, takoj ogenj pri vetru in dežju, brez bencina- 1 pero (FUIIfeder), piše vijoletno brez črnila, brez svinčnika, se le v vodi namoči; 1 vojaški žepni nož, solinSko jeklo, 2 klinji in pr.prava za odpiranje steklenic; I vojna denarnica iz juhte-imitacije, se praktično in varno zapre. Ti predmeti bi posamezno kupljeni 35 kron stali; zaradi velike zaloge oddajam kompletno vojno garnituro, vse goraj popisaue predmete za le jKf* 20 kron Qfftj proti povzetju (pri vojni pošti denar naprej). JAKOB K0NIG, Dunaj III. 251, Lowengasse Nr. 37a. liiir Hn - Radenska ii se dobi t reeh špecerijskih trgovinah. — Generalno zastopstvo za ptujski okraj Brata Slawitsch, Pi ii? tako se sliši mnogokrat povpraševati ljudi, kateri pač imajo uro v Žepu ali na steni, ampak svoji lastni uri no verjamejo, ker je le slaba, netočna, kedno stoječa bazar ura. Kdor nasprotno ima Suttnerjevo uro, ve vedno natanko, kako pozno je. SUTTNER Štev. 600. Žepna ura z radijem, ki se ponoči sveti . K 8'40 „ 410. Nikel-anker-Roskopf-ura.......; ,' 4*10 „ 705. Itoskopf-ura, kolcs,e v kamnih tekoče . . . „ 5-90 „ 719. Srebrna rem.-ura..............7'80 „ 720. Srebrna cilinder rem.-ura........„ 9'70 „ 1450. Bela kovinasta verižica.........„ 280 nikcln*sta.................1-— „ 916. Srebrna verižica............„ 820 „ 89. Double zlata veriži a..........„ 590 „ 1280. Radj-budilnica, svetoča.........„ 980 „ 1279. Modena radij stoječa budilnica......„ 18— „ 712. „1K0" niklasta anker-ura, 15 rubisov . . . „ 14 — „ 735. Srelrna cilinder remont.-ura, 15 rubisov . „ 13'— „ 813. Srebrna damska ura, z zlatom obrobljena . „ 12-— „ 817. Srebrna damska ura, dvojni plašč.....n 13'— „ 1548. Srebrna ura na napestnik, tula .....„ 25 — „ 1149. Srebrna broša.............„ 1-50 „ 1673. Srebrna uhala.............„ 090 „ 1675. Srebrna uhala.............„ 130 „ 1627. Uhala, zlato na srebru..........„ 3-40 „ 1113. Uhala, zlato na srebru..........r 550 „ 979. Srebrni navesek, masiven........„ 2-— Velika izbira ur za gospode in dame, verižice,- prstano, broške, obesic, zapcsUice, zavratne verižice, uhaie, blago v zlatu in srebru, namizna orodja, daljnoglede itd , v velikem ilustrovanem PV- ceniku z mnogimi podobami ■^R katerega zahtevajte zastonj ip poštnine prostega. Rs2pošilja se po povzetju ali pa če se denar vnaprej pošl.e. NeugajjJoČB zamenjam. Vse ure so natančno preizkušene. Lastna tovarna ur v Švici H. Suttner T Ljubljani Nima nobene podružnice. št. 701. 330 »Zliti m dal za železo!" smeli so v tem velikem času mnogi reči, ki so domovini žrtve prinašali. Pa tudi žrtve, ki so jih morale solidne trgovine svojim kupcem prinašati, se ne sme o nizko ceniti, ako se pomisli, kako težko se je zamoglo marsikatero potrebno blago preskrbeti. Tako se je zaradi morske zat-orbe in velikih vo.aških dobav zlasti voljno težko dobilo in se jo je moralo ogromno visoko plačati. Vkljub temu je stara reno-mrana tvrdka Jliklauc svojim kupcem v*a poirebna oblačila brez odmora po tako nizkih cenah odda alu, da' je zato mnogoštevilno zahvalnih pisem dobila. Tudi zanaprej so v zalogi po znano zmernh cenah v le dobri, trajni kakovosti: perilo za gospode, dame in otroke, namizni prti, servletc, mizne in posteljne odeje, posteljno perilo, r uhe, zin.sko perilo, nogavice, telovniki, isti z roka;ami, Kigaro-„Seclenwarmcr", delavski plašči, predpasniki, bluze, otroške obleke, obleke za gospode in dečke, hlače, zimski plašči, površniki, vremsnskl plašil, plašči" za dame in dekleta, krila, jakne, pelerine in vsa druga oblačila. Šteditl je zdaj važneje nego kdaj poprej! Zato ne kupujte kakšne navidezno cene obleke, plašče, perilo itd., ki po kratki rabi razpadejo, marveč res ceno, trajna dobro blago od Miklauca. 393 Zahtevajte zastonj le franko llust'ovanl cenik. Krrašzč^,snva0,h°iTaa R. Miklauc, Ljubljana št. 357. Tudi cn-gros-razprodaja trgovcem, krošnjarjem in obiskovalcem sejmov za dobro blago. 4 filijalke, IG skladišč in delavnic. ,Ustanovljeno 1869. Nobeno bazarsko blago! Priporočljiva domača sredstva. Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepcanje krvi proti slabosti in bledicnosti (Bleicbsucht) itd.; steklenica 2 K. Tekočina za prša in pljuče, stekl. 1*60 K, vel. stekl. 240 K proti kašlju, težki sapi itd. Čaj in pilule za čiščenje km a 80 vin, — Čaj proti gihtu 1'50 K. — Balzam za giht, ude n živce stekl. 1 '50 K ; izvrstno mazilo, ki odstrani bolečine. — Bleiburški živinski prašek a 150 K. Prašek proti -dvajanju krvi v živalski vodi a K 160 — Izvirni strup za podgane, miši, Ščurke a K 150. Razpošiljatev 1». Herbst, spotika B'eibuig na Koroškem. 49 ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a 100 litrov domače pija&e osvežujoče, slastne in žejo gaseče si lahkoi sam napravi z majhnimi stroški. V zalo ananas, jabolčnik, grenadinec, malinov škatni hruševec, poprovi metovec, ; čevec, prvenčevec, višnjevec. Neuspeh i Ta domača pijača se lahko pije [ pozimi tudi vroča namesto ruma ali žganja. Sestavi tančnim navodilom stanejo K 8 50 franko po povzetju. nomije, tvorniče, večja gospodarstva, delavnice :td., i ljivc vrednosti, ker to delavca sveži in ne opijani delazmožnost nič ne trpi. Jan. Grolich, Engel-Drogcrie Brno 636, Morava Zagotovljeni uspeli Oblastveno preiskana in gar. neškodljiva za vsako i zahvalnih ftn v prti. vpogled na razpolago. ^]^^t^S■^:Tt^^tT' Kosmetlscties Dr. 8. 1 Laborateriii Dodaj IX., Lafen Si 441 RazpoŠiljatev strogo diskretna. Zaloge v Mariboru: lekarna pri ,,angelju varuhu", lekarna »Mariji pomagaj" in parfumerija Wolfram; v Ljubljani lekarna pri „zUtu jeleau", t drožeriji A. KauČ, in „Aoria-Drogerie. Grosse Fohlenmarkte und Rindermarkte "*■ in Pettau 21. November, 25. November 1916. Be]