V Ljubljani, 21. decembra 1928,
Štev. 5,
Poštnina plačana v gotovini.
Leto L
PRIMORSKI GLAS
Izhaja 1., 11. in 21. v mesecu. Naročnina za SHS do 31. 12. 1928 Din 10’—. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 7/II. j Dalje: celoletno Din 60*—, polletno Din 30'—, četrtletno Din 15•—. Telefon štev. 20-01. ♦ Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 12.487. Za inozemstvo Din 80'— letno.	J	Posamezna številka Din 2'—.
Primorski Božič
Božični prazniki so pred durmi in z njimi sv. večer. Razbolela duša prh morskega emigranta se še bolj trga od bolesti, ko vidi in opazuje, kako hite skrbne mamice, kako hitijo družinski očetje nakupovat božična drevesa, bos žična darila in razne slasti, da pripravijo svojim družinam čim prijetnejše in sreč; nejše praznike. Saj ga ni v vsem koles dar ju lepšega in izrazitejšega družinskes ga praznika nego je sveti večer. Na ta sveti praznik prikliče vsaka družina liki lastovka pod svoj krov vse svoje po svetu razkropljene člane, ako jih že ne ločijo dolga pota širokih oceanov, da se vsaj enkrat v letu ogrejejo pri skupnem domačem ognjišču.
Tudi mi, primorski emigranti v Jus goslaviji bi radi poleteli vsaj v teh dneh \ Pod svoj družinski krov, pod katerim smo se rodili, vzrastli in preživeli svojo mladost. Tudi mi bi se radi vsaj ta večer Pogreli z našimi dragimi v veseli besedi za domačim ognjiščem, iz katerega smo bili pregnani pod pritiskom razmer. Saj nas ne ločijo od njega niti široki oceani, niti nepremostljive razdalje. Loči nas od njega samo nekoliko ur prijetne poti. Kse to bi se nam zdelo tako naravno, enostavno in priprosto, ako bi nas ne ločila od naših domov tenka in dolga usodna črta, ki ji pravijo — meja. Ta knka črta pa je postala za nas bolj šU f°ka nego najširši oceani in bolj nepres mostljiva nego najvišja gorovja.
Ako hočeš namreč prekoračiti ono tenko črto, moraš imeti s seboj posebne bukvice, ki jim pravijo — potni list. Le malokdo iz nas, ki smo italijanski držav: Ijani, pa je tako srečen, da ima one po: sebne bukvice. Potni list, ki predstavlja v modernih pravnih državah eno iz naj: priprostejših in najelementarnejših pra: vic državljana, da lahko potuje kamor: koli hoče, da se lahko izseli, kamorkoli fnu je volja, je postal v fašistovski It a: liji taka dragocenost, katere so deležni le izvoljenci. Koliko tisočev, ne, stotiso: cev italijanskih državljanov bi bilo pri: Pravljeno ne vem kaj žrtvovati, da pride do onih zaželjenih bukvić?
Zato smo bili primorani, da smo pre: koračiti mejo iz ječe v svobodo brez ^nih posebnih bukvić. Za nikako ceno bi se ne hoteli za trajno povrniti zopet v ono ječo, toda tu pa tam bi pa le ho: feli brez zle misli pogledati svoj rodni dom, brez zle misli videti zopet svoje drage, posetiti jih v njihovi ječi. Zlasti bi hoteli to narediti v teh dneh tihe dru: *inske sreče. Toda obisk naših dragih v djihovi ječi nam je zabranjen ravnotako, kakor zabranjuje jo tam preko svojcem kaših »političnih zločincev*:, da jih po: ®&tijo v njihovi mrzli ječi.
To velja za primorske emigrante, ki še vedno italijanski državljani. Nič 0lje pa ni tudi onim emigrantom, ki so listali že jugoslovanski državljani. Njim
ni težko dobiti one posebne bukvi:
ce, ker je Jugoslavija, hvala Bogu, pri vseh njenih trenutnih slabostih pa le moderna pravna država. Toda v tem slu: čaju one posebne bukvice ne zadostuje: jo za prekoračenje meje v italijansko ječo, ampak je potrebno posebno dovo: ljenje italijanskih jetniških paznikov, ki mu pravijo — vizum.
Če pa se ne obnašaš na svobodnih tleh tako, kakor zahtevajo ti jetniški pazniki, ki jim pravijo — konzuli, če se ti izvije na svobodnih tleh ob groznih vesteh, ki prihajajo iz našega zasužnje: nega ozemlja, iz grudi kak protest ali morebiti tudi groba kletev proti naših nemu režimu, te gotovo slišijo »secorv dini« (pomočniki in vohuni) jetniških paznikov. In posledica je, da prideš pri jetniškem pazniku v črne bukve in kot tak zaman prosiš, da ti dovoli poset tvo: jega rojstnega kraja, tvojih dragih v Ita: liji — ječi.
Le malo bolje je tudi onim, ki so tako srečni, da imajo one posebne buk: vice — potni list in ono posebno dovo: ljenje — vizum. Prvi se izpostavljajo ne: varnosti, da bodo v ječi okradeni za ono veliko dragocenost, do katere so se srečno dokopali in da jim bo nato zopet zaprta pot v svobodo. Drugi pa so tekom svojega poseta ob vsakem koraku zašle: dovani od agentov in vohunov, kar jifn mora zagreniti vsako veselje nad tem, da so zopet v krogu svojih dragih. Zato večina iz njih za ono dovoljenje, ki mu pravijo vizum, rajši ne prosi in rajši za: duši v sebi ono vročo željo, uzreti zopet domače kraje.
Zato bo ogromna večina primorskih emigrantov, pa čeprav jih loči od nji: hovih samo nekoliko ur prijetne poti, praznovala praznike družinske sreče, tiha in osamljena, daleč od svojih do: mov. Toda samo telesno, zakaj v teh dneh bodo naše misli bolj kot vsak drug dan v letu plavale nad našimi domovi, se vsedle za domače ognjišče in kram: Ijale z našimi dragimi. Res je, da bodo naša mesta prazna za prazniško pogr: njeno mizo, toda mi bomo vseeno jedli in pili, se smejali in še več jokati z na: širni domačimi.
In še več jokali z našimi domačimi! Kakšen pa bo letos njihov Božič? — Tako žalostnega, tako obupnega božiča še niso praznovali tekom svojega deset: letnega suženjstva niti v gospodarskem, niti v kulturnem, niti v narodno:člove: škem pogledu.
Povrh gospodarske katastrofe, ki je zadela naše kraje z njihovo priključit: vij o in povrh vseh neznosnih davčnih bremen in drugih italijanskih nadlog je prišla letos strahovita suša, ki je uničila malodane ves pridelek. Zato bo prišla letos le v malokakšnem domu na mizo rumena potica, ki jo je prigotovila svoji družini skrbna gospodinja, le v malo: kakšnem domu se bo veselo cvrlo in kw halo, v mnogih domovih bodo veseli, če
bo za praznik vsaj kruha dovolj. Zato bodo poleg naših mest za domačim ognji: ščem prazna tudi mesta onih, ki so se napotili preko oceanov v daljno Argen: Unijo in še daljnejšo Avstralijo in druge dežele, da najdejo sebi in svojim druži: nam košček kruha, katerega jim cesar: ska Italija (Italia imperiale) ne more dati. Saj jim ga je, ravno nasprotno, s svojim pohlepom odvzela.
Morda najlepši in najpriljubljenejši božični dar našemu ljudstvu so bile knji: ge, ki so jih izdajale razne družbe. Letos pa mu ošabni, podli tujec tudi tega daru ne privošči več. Odvzel mu je vsakdanji kruh, a sedaj mu odvzema še duhovni kruh. Po vsem Primorju, od Triglava do Snežnika, pleni kulturna druhal knjige »Mohorjeve družbe« in »Goriške ma: tiče«, a našim malčkom »Prve korake«, ki naj bi jih vodili do pisane Slovenske besede. V mnogih cerkvah se že ne bo več razlagala letos ob polnočnici ona stara in večnomlada božična pesem »Kaj se vam zdi, pastirčki vi...«, ker je bila tudi že iz mnogih božjih hramov pre: gnana slovenska beseda in slovenska pesem.
Še strašnejša pa je letošnja božična slika v narodnem in človečanskem po: gledu. Letos bodo praznovali mnogi naši na j požrtvovalne j ši ljudje svoj Božič da: leč od doma v pregnanstvu — konfina: ciji, praznovali ga bodo v vlažnih ječah, praznovali ga bodo pod policijskim nad: zorstvom. Pa tudi ostalo naše ljudstvo bo praznovalo letos svoj Božič tako, ka: kor še ni pomnilo in ne pomni podob: nega praznovanja.
Takšen bo letos Božič našega ljud: stva v suženjstvu in zato bo letos ža: losten tudi naš Božič v svobodi. Zato pa nikakor ne smemo kloniti in tudi ne klonemo duhom, kakor ne klonejo oni, ki ječijo v suženjstvu. Krščanski svet bo praznoval v teh dneh spomin na roj: stvo Zveličarja, ki je potem nastopil svoj krvavi križevi pot. Tak križev pot hodi sedaj naš narod v Italiji. Ne va: rajmo se. Ta križev pot zna biti še dolg. Kakor je trpljenje našega naroda v Ita: liji brezmejno, njegov veliki petek pa najbrže še ni prišel, najbrže ga šele čaka. Toda tudi to vemo z gotovostjo, da za velikim petkom pride dan svetlega vsta: jenja.
In tako bo prav gotovo prišel dan, ko bodisi meje prestanejo biti meje, da postanejo mostovi med narodi in drža: vami ali pa bo prišel prav gotovo oni dan, ko bomo skupno z našimi brati v strnjenih vrstah brez potnih listov prekoračili ono mejo, ki nas danes loči od naših domov in r aših dragih. Šele takrat bomo lahko tudi mi prepe: vali z nebeškimi zbori: »... mir ljudem na zemlji, ki dobre volje so,« danes pa moramo brusiti svoje meče. V tem zna: men ju, v tej veri in v tem upanju vo: ščimo vsem Primorcem tu in preko, v Argenfiniji, v Avstraliji in Franciji ve: sele božične praznike.
Pred razpravo v insceniranem procesu
Vsem je še v živem spominu umor konfidenta goriške policije Kogeja, kas terega je izvršil pred meseci v Gorici kos munist Bregant, ki je plačal to svoje des janje z lastnim življenjem. Čeprav je bilo takoj spočetka očividno, da je bil umor individualno dejanje Breganta sas mega, je bila po krvavem dogodku aretis rana v Gorici cela vrsta naših ljudi, kas tere so hoteli na vsak način spraviti v zvezo z umorom.
Zanimivo pri vsem tem pa je, da so bili aretirani vsevprek ljudje, ki so imeli kakršnekoli slučajne stike z morilcem ali umorjenim. Ker je bil pokojni Bres gant komunist, bi bilo naposled še nes koliko razumljivo, ako bi bila policija aretirala njegove somišljenike. Toda tes mu ni tako, kajti med aretiranimi se nas bajajo pristaši najrazličnejših političnih prepričanj, od komunistov pa do edinjas šev in krščanskih socijalcev, ki so se spoznali med seboj šele v zaporu.
Že ta okolnost dokazuje nepristrans skemu opazovalcu, da policija nikakor ni prišla na sled eventualnim soudeles žencem umora, ampak da hoče kratkos malo izviti iz trte proces, potom kates rega naj bi se z enim mahom iznebila ljudi, ki jih je smatrala za nevarne »javs ni varnosti« in »mirnemu sožitju« med italijanskim in drugorodnim prebivah stvom.
Za to več kot osnovano domnevo govori še druga zgovorna in obenem pretresujoča okolnost. Pred nekaj tedni je bil aretiran bivši urednik ukinjene »Goriške straže«, Leopold Kemperle, ker je našla policija v avtomobilu, v katerem se je, kakor dokazuje pričevanje sina hotelirja Vida, peljal na prigovarjanje prijateljev na izlet, ne 120.000 ampak 48 revolverskih patron tipa Steyr. No, in pomislite sedaj, ljudje božji! Radi »120.000 patron« aretiranega Leopolda Kemperle je hotela policija spraviti v zvezo z umorom konfidenta Kogeja.
In to na kakšen način? — Od 19. do 22. novembra so držali Leopolda Kem* perla v zaporih na goriški kvesturi ter so vsako noč po enkrat z nečloveškim pretepanjem poskušali izsiliti iz njega priznanje, da je on organiziral umor v Gosposki ulici. Krščanski socijalist, urednik krščansko«socijalnega časopisa, ki so ga zaprli ravno tri mesece po urno« ru, pa naj bi bil s »komunisti«orjunaši« organiziral umor ! ! !
Pa to še ni vse! V isti noči od 19. na 20. novembra so hoteli v sobi jetnišnice, kjer snemajo zločincem odtiske prstov in rok (sala degli impronti), izsiliti z mu« čenjem in pretepanjem iz učitelja in bivt šega sotrudnika »Edinosti« Zmage Krašna priznanje, da je Leopold Kem* perle organiziral umor konfidenta Kot geja.
Kakor smo že omenili, so bili radi umora konfidenta Kogeja aretirani pri« staši najrazličnejših političnih prepri« čanj in najrazličnejših stanov.
Aretiran je bil učitelj Zmago Kraš« na, ker je slučajno iz istega mesta doma kot je bil umorjeni Kogej. Mladi fant je bil že prej bolan na pljučih in kakor po« ročajo sedaj iz zaporov, se je njegovo zdravstveno stanje, predvsem radi ne« človeškega pretepanja in slabe hrane tako poslabšalo, da bo težko dočakal pomlad. Aretiran je bil 231etni mladenič Spanger iz goriškega predmestja Sv. Rok, ki je služil skupno z Bregantom pri vojakih v Libiji, ker SO' našli pri njem
sliko, na kateri se nahajata med števil« nimi drugimi vojaki tudi on in Bregant. V Števerjanu pri Gorici so zaprli ože« njenega Boštjana K lede, ker je imel pred dvemi leti v službi delavca, ki je bil slu« čajno Bregantov prijatelj. Radi njegove aretacije se nahaja njegova družina v obupnem' položaju. V zaporih se nahaja tudi 191etni dijak Dušan Hreščak, kate« remu najbrže tudi ne bodo prizanesle posledice krute ječe.
Najstrašnejša pa je usoda 251etnega mladeniča Teodorja Ušaja. Začetkom aprila t. 1. je namreč zadela fanta delna možganska kap, od katere mu je popol« noma ohromela ena polovica telesa. Po dolgem prizadevanju zdravnikov in skrbni domači oskrbi se je vsaj v toliko zboljšalo njegovo zdravje, da je fant prišel zopet k zavesti in da je zopet do« bil dar govora, katerega je izgubil. Pa tudi njemu ni prizanesla fašistovska po« licija. Fant je bil z vozom »zelenega kri« ža« prepeljan v bolnico in ker le ni ho« tel umreti, je bil od tamkaj prepeljan v goriške zapore, kjer so ga položili brez sleherne postrežbe v mrzlo in vlažno sobo. Nesrečnik se ne more niti obleči niti sleči, ker mu je ena roka hroma, druga pa pokvarjena. In kakšen je nje« gov zločin? Pred dvemi leti je bil za« poslen v Brunner j evi tovarni kot meha« nik skupno z nekim Sfiligojem, ki je tudi v zaporu in to radi tega, ker mu je pokojni Bregant nekoč v jezi zagrozil, da ga ubije.
iPostopanje z aretiranimi je tako, da mora pred njim zatemneti vsa srednje« veška inkvizicija. Čeprav so bili areti« rani že davno in že večkrat zaslišani ter se nahajajo že skoraj štiri mesece v za« poru, ni bilo nikomur iz njihovih svoj« cev dovoljeno, da bi jih obiskal. Ured« nika Kemperleta so privlekli napol mrt« vega, vsega Zbitega v celico, kjer leži brez postrežbe kakor vsi ostali, ako se jih ne usmilijo njihovi tovariši v trpi j e« n ju. Gorje pa tistemu, ki ga za kazen vržejo v temnico, kjer leži sam po cele dneve na golih, vlažnih tleh celice. Naj« bolj so uničili s temnico nesrečnega Murovca. »Che crepino i nazionalisti slavi e i comunisti«, je dejal podravna« telj jetnišnice, ki najbolj sovraži sloven« ske politične »zločince« in komuniste in jih zato ob vsaki priliki pošilja v tem« nico. Istih nazorov je tudi ravnatelj. Ko delijo hrano po celicah, zapoveduje, da naj dobijo hrano najprej galeoti (na« vadni Zločinci), a šele potem politični zločinci, kar pomeni, da naj dobijo po« litični zločinci samo mrzle ostanke one umazane godlje, ki jo delijo za kosilo.
Najstrašnejše pri tem postopanju je zasliševanje. V prvih dneh oktobra je prišel v Gorico preiskovalni sodnik po« sebnega tribunala v Rimu, bil je to na« vaden stotnik karabinierjev, da zasliši obtožence. Zasliševanje se je vršilo de« loma na kvesturi, deloma v jetnišnici, v takozvani »sala degli impronti« in sicer med 1. in 2. uro zjutraj. Ker ni mogel preiskovalni sodnik ničesar iztakniti, so hoteli iz obdolžencev z mučenjem in pretepanjem izsiliti priznanje, da so bili kot komunistborjunaši soudeleženi pri umoru Kogeja. S pretepanjem so priza« nesli edinole mrtvoudnemu Teodorju Ušaju in mladoletnima Dušanu Hreščaku in Jožetu Kendi. Od vseh so najbolj pretepli Antona Murovca iz šempaske doline in sicer skoraj do smrti.
Posebno dramatično je zasliševanje, ki se vrši v takozvani »sala degli im« pronti«. Sredi te mračne sobe je velika mrtvaška krsta, na katero sta prislonje« na kramp in lopata. Poleg krste stoji s prekrižanimi rokami jetniški pomočnik, zloglasni »secondino« (navadno je to kak lažji kaznjenec, ki se dobro vede in služi v ječi tudi kot ovaduh in provo« kater). Te priprave v medlem svitu sveč naj preplašijo iz sna prebujenega jetni« ka (zasliševanje se vrši, kot smo že orne« nili, ponoči). Tekom zasliševanja stojijo okrog obdolženca štirje najbolj surovi pazniki, od katerih ga, ako zanika, trije pograbijo za roke in noge, dočim ga če« trti bije s pestjo v trebuh in tik pod rebra. Ob najbolj surovih grožnjah s smrtjo naj bi izzvalo podobno postopa« nje zaželjene izpovedi. Vse to se seveda dogaja, dokler se nahajajo jetniki »sotto questura«, t. j. tako dolgo, dokler vrši zasliševanje kvestura, ki ponekod, zlasti pa v Gorici, ne zaostaja prav nič za srednjeveško inkvizicijo.
Evo vam, bratje v svobodi! Tako je, brez olepšanj in brez pretiravanj, živ« ljenje naših bratov v suženjstvu v itali« janskih ječah. Tako izgleda v samo med« lih barvah križev pot, katerega hodi naša mladina v fašistovski Italiji in to samo radi tega, ker noče zatajiti svojega ljud« stva, svojega rodu in svojega jezika. Ka« kor nam poročajo v poslednjem trenut« ku, je dne 12. decembra nastopilo teh približno trideset mučenikov, ker na« tančnega števila ni niti mogoče ugotoviti, pot proti poslednji postaji tega križevega pota — pot pred posebni tribunal v Rimu, kjer se bodo morali zagovarjati radi umora, ki ga niso izvršili, niti pri njem sodelovali. Naj se že glasi razsodba, ki bo izrečena, kakorkoli hoče, eno je že sedaj gotovo: tekom večmesečnega za« pora so bili tako izbiti in izmučeni, da lahko že danes vzkliknejo: »Dopolnjeno je!«
Zasliševanje prič v procesu Kogej. V
nedeljo, dne 2. decembra so bile pozvane v Rim prve priče v procesu zaradi umora Ko« geja in sicer ga. Uršič, gospodinja umorje« ! nega, neki fant iz Idrije, katerega imena se sedaj ne spomnimo, pomočnik v trgovini | g. Mermolje v Gorici, ki je govoril zadnji večer z umorjenim Kogejem ter policijski agent, gotov Sartino. Poslednji j,e bil dotič« ni agent, ki je prišel pred Bregantom h Ko« geju, česar ni hotela vzeti na zapisnik tu« kajšnja policija, dasi je gospodinja, ki je Sartina poznala še iz Idrije, neprestano za« trjevala in prisegala, da je bil prvi obisko« valeč Kogeja oni usodni večer policijski agent Sartino in ne natakar Lango, kakor je hotela vedeti policija. Ljudje na tihem na« migujejo, da ni izključeno, da bi ne imela policija kakega poznanstva z Bregantom, odnosno vezi z umorom. Kajti — 'kot se vidi iz posledic — je nujno rabila krepak argu« ment, da spravi s poti par »odveč« ljudi-Govori se, da so bili Gaydovi članki samo uvod h krivični obsodbi naših ljudi, ki bo bržkone izrečena v prihodnjih dneh.
»ČASTNA STRA2A« POSLANCA BESEDNJAKA.
Kakor znano, se nahaja poslanec dr. Besednjak pod stalnim policijskim nad« zorstvom. Njegovo osebno varstvo je poverjeno sedmim agentom. Po dnevu ga stražita in vedno spremljata dva agenta, po noči pa bedijo nad njim nič manj kot trije agenti. Poslanec Besednjak se torej ne more prav nič pritoževati, da ni za* dostno poskrbljeno za njegovo osebo0 varstvo.
% Pismo iz italijanske ječe
4
a Tovariši! Ko smo se zadnjič poslav?
Ijali, se mi je zdelo, da se za dolgo časa s ne bomo več videli, da se poslavljamo naorda za vedno.
j Slutnja se je uresničila. Nahajam se i V’ težkem položaju, ki nudi le malo mož* f nosti rešitve, čeravno sem nedolžen, z Zato, tovariši, težko, da bomo vsaj kma* f lu spet skupaj vasovali. Moja želja — - sedaj, ko vas vse tako toplo pozdrav* ) Ijam, ko vas, tovariše, gledam v duhu in i mislim na vas ob bolečinah po telesu, ko : se takorekoč poslavljam od vas za ved* . no — je> da se ne strašite dela in da ne [ pozabite name!
i Jaz ne morem več. Nič se ne bojim, :	sprejmem vse, kar mi je usoda namenila.
Vendar vas prosim, da se spomnite na* i me, če bodete slišali, da me ni več...
Bratje in sestre!
• Niso so še pohladili udarci po telesu, še mi vre v glavi ob spominu ne prestane ure in še me skeli po glavi, ko pišem to pismo.
Vendar sem še tako pogumen. Nisem se udal niti za korak. Nisem vas zatajil. V meni je polno vere v bodočnost. Za* me je že itak vseeno. Samo to vas pro* sim, Primorci: Ko boste brali razsodbo, verjemite, da sem nedolžen pri stvari; verjemite, da me bo zakon sodil le iz strasti in sovraštva proti nam vsem, proti meni in proti vam.
Tovariši! Bratje! V imenu bodočno* sti in trpljenja ne za korak nazaj! Bra* tje in sestre! Pozdravljeni!
Gorenje pismo smo prejeli od slo* venskega inteligenta, ki umira v Italijan; ski ječi. Je to nekaka oporoka, ki jo naslavlja na svoje tovariše in v kateri le mimogrede govori o svojih mukah in Svojem trpljenju. Pismo je tako pretres suj oče, da bi smatrali naravnost za skru; njen j e dodajati k njemu kakoršenkoli komentar. Omenjamo samo, da nismo hoteli zaenkrat priobčiti njegovega ime* fta iz strahu, da bi mu to utegnilo škoditi Pri sodni obravnavi, ki se bo vršila proti njemu v najkrajšem času. Zato si pri* držujemo pravico, da ga priobčimo ta* i krat, ko bo njegova usoda definitivno zapečatena s »pravično« sodbo.
I	‘
Obsodba in k o rafinacija radi „Prvih korakov“
Gonja, ki jo uprizarjajo oblasti pro* ti abecedniku Prvi koraki, je zavzela od 22. nov. 1928. naprej naravnost oblike postopanja, kot jih je uporabljala sred* njeveška inkvizicija napram krivover* skim knjigam. Do 22. nov. so laške faši* stovske oblasti abecednik P. K. samo plenile ter poskušale napram razširje* valcem abecednika kakih 12 procesov, pri katerih pa so bili obtoženci vsi opro* ščeni. Zato so oblasti pritisnile na sod* nike, da morajo pričeti obsojati radi abecednika. Istočasno so dobili laški li* sti kot Piccolo, Popoln di Trieste ter žurnalist Virginio Gay da migljaj pisati proti Prvim korakom. 22. nov. je zato padla prva obsodba proti razširjeval* cem abecednika P. K.
Dva meseca ječe radi abecednika Prvi koraki.
Pripeljali so 22. novembra 1928. pred Soriški tribunal 20*letnega fanta Slavka Tu to iz Tolmina, pri katerem so našli 4. nov. pri hišni preiskavi tolminski ka* rabinieri 30 abecednikov P. K. Samo ra* di tega so ga obsodili na 2 meseca ječe, katero mora Tuta takoj odsedeti. Nje*
gov branitelj dr. Blessich je sicer na* pravil priziv ter prošnjo za spustitev na začasno svobodo, toda tržaški prizivni sodni dvor ni hotel ugoditi prošnji. Ta* ko sedi v letu 1928. v dvatisočletni kul* turni Italiji v ječi človek, pri katerem so našli abecednike.
Zanimiva je motivacija tega pravo* vernega inkvizitorskega sodnega dvora v obsodbi št. 581. Sent. 1928/VII.
Obtožba se glasi:
Tuta Slavko od Filipa in Hausner Ane, roj. 24. IX. 1908. v Tolminu ter istotam stanujoč, je obtožen sledečega zločina: Razdelitve in hranitve tiskovin nasprotnih državnemu redu v smislu 112 člena zakona o javni varnosti, ker je razdeljeval in hranil knjižice in sloven* ske abecednike nasprotujoče Državne* mu Redu. Ta zločin se je ugotovil v Tol* minu dne 4. nov. 1928.
Podati hočemo še, kako je sodna oblast ugotovila, da je Slavko Tuta raz* deljeval P. K. da uvidi vsa javnost, ka* ko kazensko postopanje je v praksi pri laških sodnijah napram Slovencem v Italiji. Obsodba pravi v svojem izva* janju:
»Tuta je bil spoznan od sodnega dvora kri* vim razdeljevanja in hranitve abecednika P. K., ker so se v prejšnjih časih našli v nekaterih vaseh v bližini Tolmina, na vratih stanovanj ter na oknih pritrjeni, jugoslovenski abecedniki. Vpe* Ijalo se je poizvedovanje in ugotovilo se je, da je bil oni, ki je to napravljal, mladenič, katerega zunanji izgled je odgovarjal onemu Tute. 'Ker se je v njegovi hiši našla, kot rečeno, ona vrsta knjig, je jasno, da je on tisti, ki ni samo hranil ampak tudi razdelil abecednike.
In v teh dejanjih je Tribunal dognal zločin predviden v 112 členu sedaj veljavne postave o javni varnosti, ker je gotovo, da je Tuta hranil in razdeljeval goni navedene knjige zato, 'da bi mod novim slovanskim rodom 'razširjal sloven* ski jezik na popolno škodo italijanskega jezika in da bi ohranil v tej pokrajini živa sovražna čuvstva napram Naciji. Kdo bi ne mogel uvi* deti, da je to nasprotno nacijonalnim političnim smernicam, ampak tudi nasprotno in škodljivo rodu, ugledu in prestižu Domovine? —. Radi tega zločina je smatral Tribunal za pravično kazen dveh mesecev zapora poleg stroškov in pristojbin.
Na podlagi 422 in 429 člena K. Z. ter gori navedenih členov izjavlja, da je Tuta Slavko kriv zločina navedenega pod črko c (razdeljevanje in hranitve abecednikov) ter ga zato obsoja na dva meseca ječe poleg stroškov in pristojbin.«
Čim so laške oblasti kot n. pr. k ve* stura, poveljstvo orožnikov in milice, ki bodo ostale zgodovinska sramota, preje* le obsodbo, so se vrgle takoj po vsej de* želi na lov za P. K. V vseh vaseh hodijo karabinieri od hiše dot hiše ter pobirajo abecednike. Ponekod jih ljudje skriva* jo, ponekod jih pa morajo izročiti, ker jim prete z ječo. Izprašujejo povsod, kdo je razdelil P. K. Nabrali so že par imen, proti katerim bodo skoraj gotovo v krat* kem času naperili procese in jih obso* dili na mesece in mesece ječe.
Redke so hiše v Slovenskem Pri* morju, ki si niso kupile tega tako pri* ljubljenega abecednika. Val nasilnih in nadutih karabinierjev in fašistov pregle* duje vso deželo od Triglava do morja, vdira v sleherno' slov. hišo ter pleni in sežiga P. K. Ves narod, ves naš novi rod je obtožen, da čita abecednik, nasproten državnemu redu.
Fašizmu pa tudi ta kruta »pravična« kazen ni zadostovala, kajti po konča* nem sodnem postopanju je bila proti Slavku Tuti uvedeno s strani goriške pokrajinske komisije še konfinacijsko postopanje, ki je imelo za izid obsodbo
Slavka Tute na triletno konfinacijo. Po* krajinsko komisijo tvorijo v smislu za* kona prefekt Anselmo' Cussini kot pred* sednik, kot člani pa državni pravdnik Giuseppe Trifani, kvestor Antonio Gor* goni, poveljnik karabinierjev major Dante Terenzio in senior milice Anton Giorgio.
Utemeljitev razsodbe komisije se glasi: »Iz* haja, da je Slavko Tuta nevaren javni varnosti, ker je zagrešil potom aktivne propagande, bodisi potom manifestacij (n. pr.: da je hranil in širil veliko slovenskih začetnic, da je o priliki deset* letnice zmage razobesil jugoslovcnsko zastavo v Tolminu, radi česar je bil tudi obsojen) dejanja proti izvrševanju državnih pravic, ki stremi za mirnim ,sožitjemi(!!!) med drugorodnim in iitali* janskim prebivalstvom na tem ozemlju.«
Ta utemeljitev ni samo gorostasna, ko govori o stremljenju za »mirnim so* žitjem«, ampak je tudi lažniva. Slavko Tuta je bil res obtožen radi izobešen j a jugoslovanske zastave, toda sodišče ga je moralo radi pomanjkanja dokazov oprostiti od te obtožbe in ga je obsodilo na dva meseca zapora samo radi tega, ker so našli na njegovem stanovanju »Prve korake«. Tako daleč zaenkrat pa le še nismo prišli v Italiji, da bi redna sodišča obsojala brez dokazov, kakor to delajo konfinacijske komisije.
■UWUiWBW
Pred trinoškim tribunalom
Obsodba slov. komunistov. Dne 12. t. m. se je vršila pred posebnim tribuna* lom v Rimu kazenska razprava proti os* mim tržaškim komunistom in sicer proti Josipu Križmančiču, Mariju Cerelli, Jo* sipu Gadi, Viktorju Busaniču, Albinu Vodopivcu, Viktorju Vatovcu, Angeli Juren in Mariji Beretič. Večina obtožen* cev je slovenskega rodu. Zagovarjati so se morali radi razširjevanja komunistič* ne propagande in pa radi zločina, da so poskušali v Trstu in v Gorici, zlasti med slovanskim prebivalstvom obnoviti pre* povedano komunistično stranko. Obto* ženci so moško priznali svojo krivdo. Zato so bili obsojeni Albin Vodopivec na 12 let, Gadi in Vatovec na 10 let, Bu* sanič na 6 in pol let, Cerelli, Angela Ju* ren in Marija Beretič pa na 2 leti ječe, dočim je bil Josip Križmančič radi po* manjkanja dokazov oproščen.
Dvakratna obsodba na isti razpravi. Dne 12. t. m. se je odigral pred istim tri* bunalom tako zanimiv slučaj, kakor se more pripetiti edinole pred posebnim trinoškim tribunalom v fašistovski Italiji.
Onega dne so se morali zagovarjati pred posebnim tribunalom Caspare Den* tiče, Mario Mascagni in še štirje njihovi tovariši radi razširjevanja prevratne propagande. Obtoženci so bili seveda ob* sojeni in sicer Dentice na 4 leta, Mascag* ni na 3 leta in 15 dni, ostali pa na 2 leti ječe. Pri čitanju razsodbe je obsojeni Dentice vzkliknil na ves glas: Živel ko* munizem!
Do dna svoje fašistovske duše uža* Ijeni državni pravdnik je zahteval, da se otvori proti obtožencu takoj nova raz* prava radi razširjevanja komunistične propagande. Po mnenju državnega pravdnika je tedaj obtoženec razširjeval komunizem med fašistovskim sodnim dvorom in odvetniki ter med navzočimi orožniki in agenti, ker drugi itak nimajo pristopa v sodno dvorano trinoškega tri* bunala. Sodni dvor je ugodil predlogu dr* žavnega pravdnika ter takoj otvoril pro* ti ravnokar obsojenemu obtožencu novo razpravo, pri kateri ga je obsodil še na nova tri leta ječe.

Za njih!
U najtežim momentima, što jih pro« življu je vegetacionim životom naša raja u Goričkoj i Istri, velim vegetacionim, j er njihov život nije život ljudi, nije slh čan ni životu onih Masajaca u Africi, jer oni ipak živu svojim slobodnim životom u svojim stepama, u takvim teškim mos mentima, gde ne sme da govori svojim jezikom, gde mu MussoHinijevi banditi brane životinjska prava i gde nema kore hleba,, potrebna je onim jadnicima, onim bednicima več naša, potrebna je pomoč naša! A nama, koji smo raštrkani diljem cele Jugoslavije, nama, koji možemo mir s ne duše kazati, da nismo zadojeni kos rupcijonizmom i pljačkanjem, ništa ne može i ne sme biti tako drago, kao vesti
0	njima! O njima, o našim majkama, nas Šim očevima i braći, o našim drugovima
1	svim onim lepim uspomenama, što su vezane za detinjstvo naše! O njima treba i moramo govoriti, zato »Pozdravljen Primorski Glas«. Neka ne bude ni jeds nog emigranta Primorca, a da se ne prets plati i ne surađuje u Primorskom Glasu! I ako smo u svojoj slobodnoj zemlji i ako ne smemo biti tuđi ni u Bitolju, ni u Mariboru, moramo se udružiti u jake falange, ne nas radi, več njih radi! Samo tako moći ćemo uspešno delovati za njih! I, o, kako če se njihove duše puniti osećajima, kad doznaju, da o njima mis slimo, da se za njih brinemo! Samo jas kom organizacijom pokazati ćemo svetu, da mi nismo zaboravili sveta prava naša na Istru i Goricu! Glas naš treba da se daleko čuje, makar i preko granica, treba da zna svet, da 600.000 elementa, krvi naše nije ništa. Jer 600.000 svesnih i nas prednih ljudi zaludiše i učiniše robljem!
M. R.
Uradno poročilo sežanskega fašja ter za njim Piccolo, Popolo di Trieste in drugi nešteti italijanski listi so ni.-ali kako je slovensko prebivalstvo prostos voljno odstranilo dvojezične napise ter na njihovo mesto postavilo samo laške napise. Zamolčalo je pa seveda pod kas kim pritiskom so klicali potestati in obs činski komisarji skupaj ljudi in jim dali razumeti, da morajo ali odstraniti slo; venske napise ali na se jim odvzame obrtnica. Večina se je takemu polivu morala ukloniti, vztrajal je tu pa tam le še kak pogumen obrtnik. Tega na so fašjo, financa, orožniško poveljstvo in podeštat toliko časa obdelovali z^glos bami, mazanjem zidov in drugimi šikas nami, da je moral i on pobeliti dvojezičs ni napis ter sestaviti samo laški napis.
Pri tem maskiranju dežele v samos laško obličje so se pa oblasti sk’bno varovale izdati kak odlok in so le po pritisku izvršile svoje namene. Hotele so prikazati, kakor da so bili izključno italijanski napisi vpeljani prostovoljno in brez sleherne naredbe.
Tudi znani žurnalist Virginio Gav* da se je v svojih člankih o nerazrešen nem manjšinskem problemu v Italiji pon hvalil v Giornale d’ Italia, da so drugon rodci prostovoljno odstranili dvojezične napise. Istočasno je pa izdal dornberški podeštat, častnik milicije cav. Adolfo Franciolini okrožnico na obrtnike, da morajo odstraniti dvojezične namse, ako nočejo, da se jim ob novem letu pri vsakoletni reviziji ne odvzame obrtn niča.
Dotična okrožnica se glasi v italb janščini takole-
Comune di Montespino Provincia di Gorizia.
Dopo’ tanti anni che questi territori sono ritornati aila Madre Patria Italian na, non si rawisa piu la necessita ehe le inserizioni sui negozi slano fatte bin lingui. Basta solo ehe siano seritte in italiano, poiche tutti sanno cosa in cian scun negozio si vende. Eppercio invito tutti gli esercenti a provvedere ehe le inn segne dei propri negozi siano seritte son
10	in lingua italiana.
Dali’ osservanza a tale invito sava Jenuto conto nella concessione della IU cenza ner V anno 1929.
Montespino addl 27 XI 1928. A VII.
11	com. prefetizio: A. Cav. Franciolini.
Slovenski -evod:
Občina Dörnberg, Goriška dežela.
Po tolikih letih, odkar so se te pon krajine vrnile k Italijanski Materi Don movini, se ne smatra več potrebno, da bi bili napisi na o-rtovinah dvojezični. Zato ukazujem vsem obrtnikom, da pon skrbe za samolaške napise na lastnih trgovinah. Od izpolnjevan ja tega poziva zavisi podelitev obrtnice za leto 1929.
Dörnberg dne 27. XI. 1928. L. VII. Pref. komisar: Adolf cav. Franciolini.
Jasnejšega in očividnejšega dokaza pač ni potreba za prostovolino odstran njevanje dvojezičnih napisov ter stavn Ijanje samolaških napisov. En teden po takem ukazu pref. komisarja so tudi v Dornbergu morali izginiti dvojezični napisi.
Lov na slovenfto Mm v Primorju
Plenjenje knjig »Goriške Matice« in »Goriške Mohorjeve družbe«. Širjen nje abecednikov kaznivo dejanje. Ofenn živa fašistovskih oblasti proti slovenski knjigi se nadaljuje na Goriškem z nen zmanjšano silo. Karabinieri vdirajo po vrsti v župnišča in zahtevajo od duhovn nikov sezname naročnikov ter knjige Mohorjeve družbe. Groze in prete po kmečkih hišah preprostim poverjenikom Goriške Matice, jim delajo hišne pre* iskave ter odjemljejo knjige. Hodijo od hiše do hiše ter zahtevajo slovenske knjige. Preiskujeio preproste kmečke izbe, spalnice in podstrešja, kje bi se dobile slovenske knjige. V mnogih slu* čajih, kjer ne dobe slovenske knjige, gonijo ljudi v kasarne ter jim tamkaj prete in jim groze z zapori, odvzetjem obrtnic, potnih listov, orožnih listov in vsega mogočega. Najhuje divjajo proti misijonskim koledarjem, katere so v nekaterih krajih prodajali duhovniki. Ni* majo karabinieri navadno^ pri svojem divjanju nikakega odloka ali prepovedi v rokah, ampak le neko skrivno okrož* nico, da naj prizadevajo širjenju sloven* ske knjige čimveč težav ter po možnosti naj poskušajo ljudi ostrašiti in pleniti jim knjige. V Gorici sami knjig ne ple* ni j o, zato je pa na deželi le redka vas, kjer bi knjig ne zaplenili. V minulem tednu od 28. novembra na do 4. decem* bra so n. pr. plenili knjige Goriške Ma* tiče ter deloma Mohorieve družbe na Vipavskem: v Št. Vidu, Podragi, Vipavi, Sv. KrižmCesti, Plačah, Malih Žabljah, na Krasu: v Vojščici, Kobjeglavi, Kom* nu in drugih Vaseh, po vseh bovških va* seh, na Trnovem pri Kobaridu in Srpe* niči, v Brdih, v Medani, Dobrovem, Bi* Ijani in bližnjih vaseh, po Kanalskeni ter skoraj več ali manj po vseh okrajih goriške dežele.
Ne zadovoljujejo se pa oblasti s plenitvijo teh knjig, ampak plenilo vse* vprek tudi druge knjige ter pričenjajo
že posegati po zasebnih knjižnicah. P1*1 vsaki hišni preiskavi odnesejo po 15 do 20 knjig, katerih navadno dotičnik ne vidi več. Ne pomaga hoja v kasarne, h kvesturi, da bi se knjige vrnile. Ali čl o* veka naženejo ali pa obljubljajo vrnb tev, obljube pa nikdar ne izpolnijo.
Slovensko Primorje se nribližum s takim sistemom preganjanja slovenskih knjig razmeram, ki so vladale nred voj; no v slovenski Benečiji, ko ie bila mobb lizirana vsa varnostna oblast, ako so za* pazili v kaki bajti kako slovensko knjigo.
(
t
v
s
I
I
1
1
1
1
Pisma h Ifie - is ;
V Italiji se dogajajo grde reči. Na* . ravno še grše v italijanskih zaporih in 1 v italijanskih ječah. Iz ječ in iz konfi* nacijskih otokov prihajajo obupni gla* sovi, ki ne smejo iti neopaženo mimo nas.
Življenje konfinirancev je stalno pod strogo kontrolo miličnikov. Za brezpo* membne malenkosti se konfiniranci težko kaznujejo. V prvih mesecih pri* hodnjega leta se bo vršil pred izrednim sodiščem velik proces, v katerega so za* pleteni konfiniranci vseh strank — 36 po številu. Obdolženi so, da so na kon* finiranih otokih organizirali protidržavni upor.
Pred meseci se je vršil v Rimu velik protikomunistični proces, na katerem je bilo 18 komunističnih voditeljev obso* jenih skupno na 300 let ječe. Med obso* jenci sta turinski odvetnik Terracini in profesor Gramsci (Sardinec), ki sta težko bolna, pa morata kljub temu prebiti še* | stino let, na katera sta bila obsojena, v segregaciji. To se pravi v temnih in vlažnih podzemeljskih temnicah bur* bonske ječe S. Stefano, kamor sta bila odvedena. Ves civilizirani svet je pro* testiral proti nečloveškemu postopanju, kateremu sta bila imenovana dva pod” vržena, pa zastonj. Fašistična Italija ne | pozna usmiljenja.
Ni dolgo kar je bil v zaporih mesta Peruggia umorjen delavec Sozzi. Areti* i ran je bil, češ, da je komunistični agi* i tator in organizator. Bil je dva meseca mučen. Od njega so zahtevali, da naj izda svoje tovariše. Ker tega ni storil, so ga mučili in pri mučenju umorili. Telesa niso pustili obducirati in tudi niso dovolili, da bi ga bili žena in otroci videli.
Pred mesecem je bil v mestu Lucca od izrednega sodišča obsojen na smrt delavec Della Maggiora, ker je v silo* branu ustrelil dva miličnika. Della Ma* ggiora bi bil lahko pomiloščen, ako bi bil podpisal izjavo v počaščenje Musso* linija, pa tega ni hotel storiti. Ko je bil dva dni po izrečeni kazni ustreljen,, se je obnašal nad vse pogumno. Ko mu je duhovnik dejal, naj odpusti svojim sov* ražnikom, je Della Maggiora odgovoril» da so fašistični grehi tako veliki, da jih niti on niti delavci na sploh ne morejo odpustiti.
Po vsej Italiji so zapori prenapol* njeni. V Trstu čaka v zaporih 7 skupin obdolženih delavcev, med katerimi jß mnogo Slovencev. Ena skupina (6 oseb) je bila pred dobrim tednom iz tržaških zaporov odvedena v rimske. Pride torej v kratkem pred sodišče. V tej skupinj so menda tudi žrtve Kogej eve. Med njimi so učitelj Jakšetič in njegova že* na (bivša igralka v tržaškem slovenskefl1 gledališču).
H
• •
Pod fašistovskim jarmom X
Šovinistični laški kapucini v Sv. Križu.
Od 15. novembra dalje so izgnali laški ka* pucini iz pevskega kora v svoji cerkvi slo* venske pevce, prepovedali so slovensko cer* kveno petje, ustavili slovenske pridige ter slovensko spoved. Ko jih je kriški župnik prijel radi njihovega brezbožnega počenja» nja, se je njihov gvardijan izrazil, da izven Italije ni Boga in da je prava katoliška cer» kev samo v Italiji z italijanskim papežem na čelu. Slovensko ljudstvo Sv. Križa in bližnjih vasi je zato popolnoma zapustilo fašiste v kapucinskih haljah ter hodi samo v župnijsko cerkev ter k pridigam domače» ga župnika Ivana Rejca.
Križ. O božičnih praznikih bo pel v kriškem samostanu »Zbor« Furlanov iz Aj» dovščime, ker prejšnji slovenski zbor ne poje več.
Spovedna tajnost v fašistovski Italiji. V soboto, dne 17. novembra je šel s spo» vedi na Sv. Goro Andreji Mermolja iz Vitov» skega vrha pri Črničah. Patru je med spo» vedjo povedal, da zelo mnogo kolne, »pa človek ne more drugače, ko da kolne te hu» diče, ki so se privlekli k nam«. Kmalu za temi je italijanski pater, ki razume nekoliko slovenski, šel iz spovednice in iz cerkve. Čez nekoliko časa sta že prišla dva orožni* ka, ki sta odpeljala moža v zapor.
Janičarji. Potujčevalec slovenske dece, učitelj Hubert Močnik je priredil Miklav» ževo veselico na Grahovem ob Bači. Otroci so igrali v italijanskem jeziku. V igri je na» stopil sv. Miklavž z angeljem in škratljiem. Ko je škratelj vprašal — ali so kaj pridni otroci — mu je angel} odgovoril — seveda so, saj so vpisani v balilo in nosijo črne srajce. —
Maščevalnost. Laški podeštat ajdovske občine je odpovedal plačo organistu Francu themrlu, ker je ta vodil petje o priliki po« greba preganjanega Dragota Bajiča.
Gospodarsko uničevanje slovenske zem» Ijd. Celotno bovško polje ter deloma tudi vipavsko so oblasti razlastile, ter namenile •Za zasilna letališča. Pridelki letošnje letine' So bili uničeni, trume delavcev so začele Prekopavati zemljo ter zravnavati zemljišče. Ha dan je prišel sam čist prod, zemljišča so ža vedno uničena. Sedaj so pa laške oblasti Znova preklicale svoj odlok, izdan pred pol leta. Kmetje niso dobili nikake odškodnine in je tudi ne bodo dobili, zemljišča so pa za Vedno uničena.
Kriza v faš. vrstah. Razdor v faš. vr» stah je večji kakor smo zadnjič#poročali. Ni ostalo samo pri kazenski premestitvi ge» nerala milice Morronija v Kalabrijo. Prišlo je še do bolj radikalnih ukrepo.v. Včeraj je namreč fašistovski tiskovni urad v Rimu tz» dal poročilo, da je osrednji tajnik Turati na Podlagi poročila prof. Marghinotija, ki je bil izrecno v ta namen odposlan v Trst, odredil razpust tržaškega fašja in imenoval doseda» ^jega pokrajinskega tajnika Co'bolija»Gigli» Ja (po slovensko Kobola) za izrednega ko» rnisarja ter istemu sporočil navodila za nje» Sovo delovanje.
Še enkrat je torej zmagal Cobolli. Ra» dovodni smo samo, kako se je otresel vseh °btožb, 'ki so visele proti njemu.
^ Vrsta sprememb pa tudi z razpustom ,aš- direktorija še ni zaključena. Kot doce» * gotovo se napoveduje odhod sedanjega ržaškega prefekta Fonnazar.ija in trž. pod» refekta Schillarija, ki je svoječasno izja» 5nn da PriPravlien konfinirati tudi vseh u0.000 Slovanov, ki so pod Italijo, češ, da e Italija dovolj plodovita.
^ Kriza pa je prešla tudi na puljsko po» •j/ajino. Maje se namreč tudi stolček po» ‘ajinskega faš. tajnika Maracchija (Mra»
ka). Za njegovo mesto je baje določen še hujši sovražnik Slovanov, sedanji podtajnik Nino de Petris iz Kopra.
Tudi koprski podeštat Piero d’ Maurini pojde med staro šaro. Ker bo na ta način v Kopru več praznih mest, so se pojavili krokarji, med njimi v prvi vrsti dosedanji postojnski podeštat Relli, ki računa na me» sto podeštata im krajevnega političnega taj» nika...
Komisar 'trž. fašja. Po razpustu trž. fašja je imenovani komisar Cobolli»Gi» gli izdal na vse podrejene organizacije po» ziv k združevanju sil in namenov. Razpustil vse komisije, ki so se svoječasno ustanovile v področju fašja, tako gospodarsko, cestno in zdravstveno. Za soboto je pozval k sebi tajmike odvisnih organizacij, kakor družin padlih vojakov, ženskega faš. udruženje, že» lezničarjev, poštnih nastavljencev, javnih uslužbencev, učiteljev in visokošolcev. Za ponedeljek pa je napovedal sestanek s sin» dikalnimi organizacijami. Upravo trž. fašja je poveril polkovniku Martelliju. Poveljni» km sežanskega vilajeta Grazioliju pa je ukazal, naj nadaljuje inšpekcijo svojega de» lokroga. Tako jv 11. t. m. obiskal fašjo v Divači. Moral je biti ž njim silno zadovo» Ijen, kajti komisar Cobolli»Gigli je srna» tral za potrebno, da izrazi tam. tajniku Pa» lanariju posebno, zahvalo.
Poliqija v trž. pokrajini. Ne zadostuje, da obstoji v Trstu kot glavnem mestu kve» stura (pol. ravnateljstvo) z naravnost ne» verjetno velikim aparatom, saj gre število komisarjev, uradnikov in agentov že na ti* soče, ne 'zadostujejo niti več komisarijati v Miljah, Tržiču in Postojni in Sežani. Sedaj se snujejo odnosno so že ustanovljeni novi komisarijati v Senožečah v Komnu in v Na» brežini. — Pripomnimo samo, da razpolaga tak komisarijat vsaj z 20 moči.
Službo upravljajo običajno le v patru* Ijah 6 maž {4 karabinjerji in 2 agenta v ci» vilu). Kakor je videti se ne zanese močna faš. Italija ne na 'tisoče in tisoče karabinier» jev, ki je ž njimi prepredla vso deželo, ne na še bolj številne čete financarjev in mi» ličnikov; ne more več zaupati niti števil» nemu 'kadru plačanih zaupnikov in konfi» dentov. Ne zadostuje ji niti več, da prideta na vsakega poštenega domačina že po dva policaja javna ali tajna, in klicala bo še ved» no v svet, da ni policijska država...
Priprava na sindikalne volitve. Vrše se zadnje priprave 'za sindikalne volitve, pote» kajo roki za vlaganje rekurzov za sestavo imenikov. V celi deželi ni bil vložen niti en rekurz. Med slovenskim ljudstvom vlada po* polna brezbrižnost za te volitve, ki bodo le karikatura pravih svobodnih volitev.
Zagrizeni laški branjevec. Ko je na se» men} Sv. Andreja najbolj vrvela množica kupovalcev okoli stojnic na Travniku se je neki laški zagrizeni branjevec s stekleno ro» bo v bližini kolone Sv. Trojice izrazil, da ne smejo kupovalci govoriti slovensko, ker drugače jih ovadi in jih bo zadela kazen 40»tih dni ječe. Množica j,e kmalu po teh besedah napravila prostor okoli trgovca.
Spremembe. General milice v Trstu je odšel v Sardinijo. Njegov naslednik je gen. Gino Graziani.
Mesto zaslužka. V Trstu se pripravlja velika dvorana za boksanje. Radovedni smo, kako se bodo lačni tržačani boksali.
Vzgledno gospodarstvo. V Napolju je skrahirala banka »Credito Meridionale«. Kriva sta poloma ravnatelj in blagajnik, ki sta bila konfinirana. Pomočniki, rojeni gro» fi in markiji, so pod nadzorstvom.
Gorica^ 3. 11. so vlekli tajni policijski agentje na kvesturo Stanka Fornazariča Iz Renč, kij.se je nahajal v družbi več fantov na semnju sv. Andreja. Po dobri pol uri iz» praševanja, obračanja in primerjanja so ga izpustili.
• • • • • • • •
i V !
Dopisi
• • • • • • • •
•	V •
•	• • • • • • • • • • •
Iz gornje Istre
V Brezovici pri Materiji službuje uči» teljica Marta Clemente. Kako vzorna je ta gospodična, kaže slučaj njenega brata 13» letnega Antona, ki hodi k njej v šolo. Pred enim mesecem je vse cerkvene nabiralnike izropal in denar zapravil. Znano je to obla» sti, a fantu se ni niti las skrivil. Lah je... Pred 14 dnevi je v šoli ta sprijeni pob jav» no pohujševal — v dejanju! 3 deklice pri» čajo zoper njega, vsi dečki se ga sramu» jejo, a fantu se ni nič zgodilo. Lah je... Našim fantom se tako godi, da vse beži iz domovine. Cele družine prodajajo domove in se sele v Argentinijo, Dalmacijo. — Fantje, ki hočejo na delo v SHS niti s po» zivnico ne dobe potnega lista. Ne puste jih domov... V zgornji Istri igra čudno ulogo gospod I. P. Trgovec je, a prevzema vsa občinska dela, zidarski ki tesarski mojstri pa gledajo. Delo oddaja najraje — fašistom. Seveda on bogati. Včasih je bil navdušen Slovenec, celo pretepen od fašistov kot znan — Sokol! — Naše zadruge gredo v propast. Celo trdni Mlekarni v Hrušici se tla majejo. — Davki so se povečali. V lonec nimamo kaj dati. — Vsak mesec nam pri» nese novo fašistovskd slavnost, a od teh — nismo siti. — Na slavnosti otvoritve nove šole v Slivju je bilo klaverno. Dež je pa» dal cel božji dan, tako da ni bilo velike udeležbe. Knjige Gor. Moh, Dr. so nam za» plenili. Kaj bo z nami! Slišite bratje? Istra kliče...
Dobravlje pri Ajdovščini
Dne 3. dec. je šel nadučitelj v pokoju g. Franc Mermolja kupit tobak v trafiko ter plačal z dvolirskim novcem. Orožniki, ki so 'bili tam, so pogledali denar in našli, da ni imel ob robu napisa, torej je bil nepravi, zato so pozvali Mermoljo, s seboj. To se je zgodilo okoli ene ure popoldne. Držali so ga nato zaprtega do 6. ure zvečer ter medtem napravili vestno hišno preiskavo na domu zaprtega, ki je ostala seveda brez uspeha. Ljudje pravijo, da je bilo vse samo pretve» za, da so imeli vzrok za preiskavo.
Dobrovo
Pek Simčič Valerij se je dne 4. dec. vrnil iz Jugoslavije, kjer se je mudil — s potnim listom — par dni. Nekaj minut za njegovim povratkom so že prišli karabinier» ji, ki so mu napravili prav natančno hišno preiskavo.
Idrija
Dne 21. nov. ob 12. uri — dan po are» taciji g. Kemperleta, Poljanška — so naprz* vili idrijski tajni agentje preiškavo na do» mu Poljanška. Med preiskavo je vodeči bri» gadir tajnih policijskih agentov podtaknil pod blazino revolver. K sreči je ga. Poljan» škova, žena aretiranega, ko so revolver »našli«, takoj energično protestirala, da njen mož ni imel revolverja ter da ga še par mt< nut prej ni bilo tam. Na ta protest je bri» gadir priznal: »No, vas se pa ne da!« — preslepariti namreč.
Dne 26. nov. se je tu vršil pogreb zna» nega narodnjaka, uglednega trgovca, očeta uglednih osebnosti v Jugoslaviji v — sprem» stvu karabinierjev in tajne policije. Sam orožniški poročnik in policijski komisar sta se poleg mase svojega moštva udeležila pto» greba. Brigadir tajne policije se je postavil k jami, da prepove petje. Pričakujejo su žrtve tega pogreba! Kot izvemo, so sinove in hčerke iz Jugoslavije pospremili do meje orožniki.
Kojsko
Kojščanski snop, t. j. podeštat Baiardi (ex Bayer), istrski renegat, dacar Palladini,
učitelj Zgonicchi (ex Zgonik) ter ubijavski karabinierski brigadir razvijajo silovito de* Javnost. Pred kratkim je z občinsko avto* riteto (prisilil je z grožnjami tudi duhovni* ke v kojščanski občini, da so v cerkvi na* znanih) in z grožmjami hotel prisiliti vse 18—21*letne mladeniče, da bi se udeleževali fašistovskih predvojaških vaj. Ko kljub vsemu le ni uspehov, so se lotili organizirati fašistični dopolavoro. Ko so s terorjem in grožnjami prisilili za vstop v dopolavoro kojščansko godbo, je podeštat prepovedal vse plese. Zdaj se je lotil kojščanski dopo* lavoro prirejati plese. Dne 18. nov. je bil v Kojskem ples; podeštat Baiardi je sam prodajal vstopnice pri vhodu. Dne 25. nov. je bil ples v Vipolžah, dne 1. dec. v Kozani itd. itd. — Dne 2. dec. je klical Baiardi vse količkaj ugledne ženske na županstvo, da jih prisili k vstopu v ženski fašjo. Deževalo je groženj: ta izgubi gostilno, drugi trgovi* no, tretji trafiko, obrt, penzijo ali pa bo imel večne sitnosti s karabinierji, občina itd. V kratkem se bo vršila velika ceremonija.
Renče
Tri nedelje zaporedoma je občinski slu* ga pozival 18—21*letne mladeniče, da se pri* glase k fašistovskim predvojaškim vajam — seveda zaman. V nedeljo, dne 25. nov. je prišel že nek fašist hijerarh, ki je k nazna* nilu takoj pripisal, da so mladeniči poza* konu prisiljeni udeleževati se vaj. Ker so bili ljudje radi tega zmedeni, je sto* pil neki domači mladenič k uniformiranemu dostojanstveniku, pa ga je pobaral, češ, od kdaj obstoji ta zakon in da njemu doslej ni znano, da bi tak zakon obstojal. Fašist se je začel opravičevati (očividno je bil šele začetnik! — sicer bi bil izvlekel manganel), da on ni tega zapisal itd. ter da seveda po zakonu niso prisiljeni. Ko se je mladenič odstranil, se je šele zavedel svoje »fašistov* ske dolžnosti« ter stekel iza njim in ga za» pisal. Posledice bomo šele videli.
Sv. Lucija ob Soči
Dne 2. dec. so preiskali miličniki na e^sti g. Maksa Kendo, ko se je peljal mimo z motorjem. Sicer pa to vrši dnevno tukaj* šnja milica.
Šempas
Dne 20. nov. so prišli karabinierji nič manj kot trikrat k Leopoldu Peršiču ter mu grozili, da mora pošiljati svojega pet* letnega otroka v otroški vrtec. Isto se je zgodilo še pri štirih ali petih drugih družin* skih očetih. Imena drugič! Te dni so pomno* žili število orožnikov v vasi od pet na de* set (za Avstrije so bili v vasi 3 orožniki in to za okraj do Ajdovščine, danes pa je po» staja še v Črničah). Učiteljica iz otroškega vrtca vse dni opleta od hiše do hiše ter agt* tira za vrtec, mami ter končno grozi z orožniki.
Vrtojba
Dne 28. nov. je 10 karabinierjev napra* vilo hišno preiskavo pri posestnikih gg. Jar* cu, Pahorju in Gorkiču. Maršal karbainier* jev je strahovito divjal, grozil, ker je v šoli izginila Mussolinijeva slika. Karabinkrji so pri »preiskovanju« lomili in prevračali, kar jim je prišlo pod roke. — Proti ženi zad* njega teh posestnikov, ki ni znala nič Ita* lijanski, je maršal kričal:	»Voi siete tutti
asini, voi che parlate questa lingua degli zingari, che non sapete un po della nostra lingua.« (Vi ste vsi osli, ker govorite ta cl* ganski jezik, ker ne znate niti malo nagega jezika.)	,
Za »fešto« dne 4. nov. sta znani učitelj Nadaja in še drugi italijanski učitelj v Vr* tojbi pretepla štiri dečke, ker se, nevpisa» ni, niso hoteli preobleči v balilske uniforme.
Drobne vesti
Novi slov. doktorji. V začetku meseca so promovirali za. doktorje prava na uni* verzi v Padovi: gg. Avgust Nemec iz Bilj, Avgust Sfiligoj iz Dobrovega v Brdih in Lojze Rustja iz Skrilj pri Ajdovščini. — Na univerzi v Modeni pa je dovršil zdrav* niške študije g. Marcel Verč iz Trsta in bil imenovan doktorjem. —
Gibanje ljudstva v Trstu. V oktobru je umrlo 264 ljudi, v novembru 213; rodilo se jih je v oktobru 268, v novembru pa- 284. Porok je bilo v oktobru 184; v novembru 167.
Gibanje ljudstva v Italiji V prvih 10 mesecih 1. 1928 je bilo porok v Italiji 220.880 v enaki dobi 1. 1927 pa 246.260. Rojstev je bilo letos 929.735, lani 944.462.
Bovec in Matulje. Min. javnih del je sklenilo zgraditi v obeh krajih otroška za* bavišča.
Divača. V noči 26. in 27. nov. je požar uničil poslopje Fr. Žiberne in J. Rešaverja. Vaščani so pripomogli, da se je ogenj ome* jil. Pred kratkim so osnovali društvo »Do» poiavoro«, ki je že pričelo s svojim kultur» nim delom in odprlo — kino! Lepa kultura!
Vpjisotvanja v otroški vrtec v Dornber* gu. Ker je bilo v Dornbergu vpisanih Le 15 otrok v otroški vrtec, se je šla laška učitelji* ca otroškega vrtca pritožit k karabinierjem. Karabinierji soi šli po vasi ter pričeli loviti otroke v vrtec in jim pretili da jih zaprejo, ako ne gredo v vrtec. Na tak način so do* segli, da hodi v vrtec sedaj okoli 25 otrok.
Priganjač in valpet, učitelj Zgonik za» pira v šoli otroke, ki se nočejo vpisati v balillo. Resnici na ljubo moramo povedati, da kaj takega ne počnejo niti laški učitelji.
Dörnberg. Prodaja vina je boljša kot lansko leto. Cena je 2—2'20 Lir za liter. Največ ga izvažajo v Gore in Gorico. Sena je letos malo im zato krmimo živino z ore* hovimi tropinami.
Gorica. Prefekt je izdal na podeštate okrožnico, da se pošteno lotijo varčevanja. Vsi izdatki, ki jih zakon ne predvideva, morajo izginiti, vse uradnike se namešča le s prefektovim odlokom. Zares lepa okrož* niča! Pesek v oči javnosti in inozemstvu, v resnici pa bodo podeštati še nadalje pa* sevali in kradli denar iz občinskih blagajn.
Grahovo. Učitelj Močnik je bil imeno* vam od pokrajinskega komisarja organiza» cije Balilla za občinskega komisarja balille v občini Grahovo. Kot odbornike pa je ime* noval Ciento iz Hudajužne, Dakskoblerja iz Podbrda, Šuligoja iz Stožic in Štrukeljna iz; Nemškega Ruta — sami učitelji. Vpra» šanje je, ali bodo imenovani prevzeli funk* cijo. Ves odbor spada pod pokroviteljstvo Benetk. Pokrajinski odbor bo preskrbel vse potrebne obleke za balillo. Občinski odbor balille nosi naslov S. Marco! i Komen. Pred nedavnim časom sta se ponesrečila z motornim kolesom Pirc iz Vojščice in Trampuž iz Kostanjevice, ko sta se podala v Sežano na semenj. Na nekem ovinku v Komnu sta trčila v avto. Prvi je lahko ranjen, drugi pa si je zlomil roko.
Izseljevanje v Ameriko zadobiva ved» no večji obseg. 26. nov. se je izselilo 8 Komencev. V kratkem pa pojde tudi mno» go deklet iz Volčjegagrada v Argentinijo.
Ljudje upajo sedaj na zaslužek pri de» lu za vodovod v Devinu in Sesljanu.
Male Žablje. Pri nas in na Cesti so ka* rabinieji pobirali »Prve korake«, drugje, tako v Šempasu, Vipavi, Št. Vidu itd. pa knjige Goriške Matice. Tako počenjanje je rodilo marsikje odpor in ljudstvo se je po» stavilo po robu taki svojevoljnosti posa* meznih orožniških brigadirjev.
. ' Matenjavas pri Prestranku. 6. dec. sta
potekla dva meseca odkar so pogoreli hlevi. ! Že tisto dopoldne so aretirali vse moške in | ( jih odpeljali v Slavino, kjer so jih držali 9 dni; 15 pa so jih peljali v Trst, kjer še danes sede v ječah. Zaprti so Černač in sin, Ogrizek, Oražem, Muhič Janez in Sto* par Andrej. Izmed domačih ne puste niko* ( gar blizu. Sedaj straži v Prestranku 12 vo* jakov — toda po toči zvoniti je prepozno!
Iz Padrič. Med Padričami in Gropado t * tržaški okolici stoji novejše šolsko poslopje, * ki so ga lani obenem ;z vsemi drugimi mest* nimi šolami krstili na ime v vojni padlega tržaškega prostovoljca Guida Zanetti*ja. V nedeljo se je vršila v prisotnosti tržaškega podeštata senatorja Pitacca, šolskih in poli* tičnih oblasti ter gropadskega vaškega mi* ličnika Križmančiča in zaupnikov fašja Franceta Grgiča in Justa Žagarja izročitev zastave, ki jo je poklonila Zanettijeva mati. Zastavo so izročili ob zvokih Giovenezze malemu »ballili«, Smilijanu Cibicu(!), ki je ob koncu svojega naučenega govora rekel med drugim: »Mi otroci Italije, samo, eno stvar zahtevamo od Gospoda, da ne bi zrastli gluhi za glas domovine in da bi na,m vedno osvetljevala pot luč, hi prihaja iz Rima.«
Pazin. Gospodarsko društvo v Pazinu se je spojilo s Ccmsorzio Agrario Coopera* tivo. Na skupni seji se je sklenilo ustaviti delovanje prvega. Predsednik prof. Fran Mafejčič ima nalogo likvidirati društvo in sklicati zadnji občni zbor, da tudi člani odobrijo sporazum in razpust društva.
Pazinščina. Pred mesecem je kmet pla* čal z življenjem, ker je hotel ubiti karabk nie,rja, ki ga je 'zalotil, ko je kuhal nepri* javljeno žganje. Isti slučaj se je dogodil v Baldaši pri Vižinam. Kmet se je uprl trem financarjem, ki so ga težko ranili.
Iz Pirana. V nedeljo je bilo ustanovlje* no posebno udruženje istrskih prostovolj* ! oev. Istrski fašistovski veljaki so bili proti temu, češ, da pomeni cepljenje moči in da zadostuje ena sama organizacija za vso Juh Krajino, toda bili so preglasovani. To se je zgodilo zlasti po besedah Ceselschija, ki | je znan kot najhujši bojevnik za »italljain* sko« Dalmacijo in radi Bebij>evega atentat9 na albanskega poslanika v Pragi, Cena Bega- i Seveda tudi takrat ni opustil prilike, da je navdušil zborovalce za italijansko Dalma* cijo in splošen klic je bil: »Split, Split!«
Postojnau Za novega podeštata je ime* novan advokat Alfredo Zannoni, vojni do» brovoljec in predsednik invalidov v Trstu. Dosedanji podeštat kapitan Relli je odstav* Ijen.
Tomaj. Letina skrajno slaba. Suša in toča sta pobrali vse pridelke. Občina je do* bila nekaj denarja za popravila poti in ta» ko se bo brezposelnost malce ublažila. Iz* seljevanje v Ameriko je precejšnje, odha* jajo posebno boljše moči.
Iz Trebč. V Trebčah se je »Lega Nazlo*> nale« s posebno vnemo vrgla na delo. Že pred dvemi leti je ustanovila rikreatorij, ki je zlasti z godbo pritegnil marsikaterega ! dečka v svoje območje. Te dni pa je z moč* j nim pritiskom in po posredovanju openske* | ga vaškega načelnika Zarubbe »kga Nazio* nale« dosegla, da je poslopje gospodarskega i društva prešlo v njeno last za 65 000 lir. In še od teh je moralo društvo 1000 lir dar o* ! vati »Legi Nazionale«.
Trsk 8. dec. se je odpeljalo v Ameriko s parnikom »Belvedere« okoli 1500 Krašev* 1 cev in Istranov.
Vrhpolje pni Kozini. Zavarovalnica^ ži* vine’ se lepo razvija. — Obdelovanje polja je še staromodno. Uspevalo bi posebno sad* je, predvsem češplje. L. 1926 se jih je pri* delalo nad 1000 q, 1. 1927 jih je deloma um* čila suša, a letos je pobrala sploh vse.
Izdaja m urejuje: Za Jugoslovansko Matico, oblastni odi:or v Ljubljani: Dr. Janko Pretnar. Za Učiteljsko tiskarno: Predstavnik Franc Štrukelj. Vsi v Ljubljani-