Književnost in umetnost. Nove knjige in druge publikacije. —kpl. Problemi vzgoje najšlrših plasti našega naroda. Spisal Franjo 2 g e č. Izdalo in založilo »Udruženje Jugoslovenskega Učiteljstva — Poverjeništvo LjubIjana«. 1923. Cena s poštnino 12 Din. Naroča se pri poverjeništvu UJU v Ljubljani, »Učiteljska tis kar n a«. —kpl. Pevska šola za ljudske, mešcanske, srednje in glasbene šole II. del. Spisal dr. Pavel Kozina, profesor na I. drzavni gimnaziji v Ljubljani, Pokrajinska uprava, oddelek za prosveto in vere, je knjigo odobrila z odlokom z dne 10. septembra 1923, štev. 3349. Cena 26 Din. Založba »Jug« v Ljubljani. Tiskala Zvezna tiskarna v Ljubljani. —kpl. Svetozar Hurban Vajansky:»Leteče sence«. Iz slovaščine preložilFran Albrecht. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani 1923. Cena 22 Din, po posti 1.50 Din več. Tiskovna zadruga v Ljubljani, Prešernova ulica 54. Ocene. ~k Svetozar Hurban Vojansky: »Letece sence«. Roman iz slovaščine preložil rran Albrecht. Svetozar Hurban Vajansky je poleg Kukučina in Hviezdoslava najodličnejši predstavnik slovaškega slovstva. Iz njegovih del veje nežen čar poezije, prežete z gorečo, verno ljubeznijo do rodne zemlje. V »Letečih sencah« je Hurban s simpatičnim realizmom oblikoval problem svojega naroda, ki je bil v marsičem sličen našemu slovenskemu; na eni strani mehkoba in neodpornost domačega slovaškega človeka, kmeta in intelektualca, na drugi klonljiva voljnost in nacijonalno zaspanost napol potujčene domače gospode, proti tema dvema pa pohlepni sovražni tujci. »Leteče sence« so nazorna slika mučeništva, ki ga je pod Avstrijo pretrpela nesrečna slovaška zemlja od Madžarov, Nemcev in židov. V to mračno sliko pa je kot sveže brstje zelenega upanja vpletena čista ljubezen dveh mladih src. Prepričani, da se bo knjiga priljubila slovenskemu čitatelju prav tako, kot so se mu druga najboljsa dela Jurčičeva in Kersnikova, »Leteče sence« toplo priporočamo. —k Prof. dr. _. Kozina: »Pevska šola za ljudske, meščanske, srednje in glasbene šole.« II. del. Vsebina knjige je razdeljena v dve poglavji: A. Večglasno petje, B. Pesmi v molu. V prvem poglavju obravnava prof. Kozina I. dvoglasno, II. troglasno in III. četveroglasno petje, dvoglasnemu petju pa — kot podlagi večglasnega petja — posveča največjo važnost. Z dvoglasnega kanona preide k dvoglasnemu petju z vzporednimi, s stranskimi in z nasprotnimi postopi glasov, in sicer po onih štirih glavnih skupinah tonov, oziroma po onih štirih osnovnih melodijah (skala, trizvok, kvartsekstov akord in molov akord), ki smo jih spoznali že v I. delu Pevske šole; za tem prehaja k dvoglasni pesmi v tercah in sekstah (zgled »Solnce čez hribček gre«), ki nam na njej pojasnjuje obrat intervalov. Ko smo po tem zgledu prepeli še 10 narodnih dvoglasnih pesmi, pridemo do važnega odstavka o intervalih, kjer prof. Kozina obravnava čiste, velike, male, zmanjšane in prekomerne (!) intervale. Namesto »prekomeren« (ubermaBig) je boljši in pravilnejši izraz »zvečan«, ki je v glasbi navadno v rabi, zakaj čiste intervale z višanjem zvečamo (zvečani intervali), z nižanjem zmanjšamo (zmanjšani intervali), velike intervale z višanjem zvišamo (zvišani intervali), a male intervale z nižanjem znižamo (znižani intervali). Tedaj dobimo iz čistih intervalov zvečane ali zmanjšane, iz velikih — zvišane, male ali znižane, iz malih pa velike, zvišane ali znižane. Zdi se mi, da bi učenci tako imenovanje intervalov lažje razločevali in hitreje umevali. — Jako važen za pevca je odstavek o dihanju. Ko nas je seznanil še s konsonancami in disonancami, nam nudi nadalje mnogo izključno narodnih dvoglasnih pesmi v raznih intervalih, na nekaterih teh pesmi pa nas uvaja v sorodnost tonovih načinov. V drugem. oddelku prvega poglavja nastopajo sprva osnovni akordi (trizvok, septakord, nonakord) ter obrati trizvoka (sekstov in kvartsekstov akord) in septakorda (kvintsekstov, terckvartov in sekondakord); za tem prihajajo troglasne narodne pesmi, spremljevane v tretjem glasu s toniko in dominanto, pozneje s toniko, dominanto in subdominanto, v pesmi »Roža na vrtu zelenem cvete« pa tudi z njihovo terco in kvinto. Pri zadnjih pet troglasnih pesmih je drugi del pesmi zgrajen v sorodnem tonovem načinu. Tretji oddelek prvega poglavja navaja: 1. četveroglasne narodne pesmi z uporabo trizvokov na toniki, dominanti in subdominanti ter 2. četveroglasne narodne pesmi s souporabo harmonij izven teh trojnih glavnih akordov. Drugo poglavje Pevske šole obravnava pesmi v molu. Ko nam prof. Kozina pojasni razliko med durom in molom, kratko razloži ustroj molove skale, sorodnost dura in mola ter pokaže vnanje znake vseh durovih in molovih tonovih načinov in razvidnico štirih osnovnih melodij v molu, navaja nekaj srbskih dvoglasnih, troglasnih in četveroglasnih narodnih pesmi. Na koncu knjige je nekaj najobičajnejših glasbeno-strokovnih izrazov in njihovih okrajšav in pa tolmač nam manj znanih srbskih ali hrvatskih besed. Pokrajinske uprave oddelek za prosveto in vere v Ljubljani je tudi to knjigo odobril kot učno knjigo. Vredna je toplega priporočila posebno za meščanske in srednje šole in za učiteljišča. —a—. —k Problemi vzgoje najširših plasti našega naroda. Spisal Franjo Žgeč. Izdalo in založilo Udruženje Jugoslovanskega Učiteljstva — Poverjeništvo Ljubljana. 1923. Cena s poštnino 12 Din. Naroča se pri poverjeništvu UJU v Ljubljani, Učiteljska tiskarna. Temeljito razpravo, ki je bila odlikovana s svetosavsko nagrado Njegovega Veličanstva kralja na ljubljanski univerzi, deli avtor v dva dela, katerih prvi je teoretičnega, drugi praktičnega značaja. V prvem razpravlja o nalogah, ciljih in smernicah vzgoje najširših plasti našega naroda, v drugem začrtuje pota za vzgojo teh plasti. V slovenski literaturi je knjiga prvo delo te vrste. Pisatelj analizira sodobno družbo in nalogo današnje pedagogike. Napravlja psihološko — socijološko analizo najširših plasti našega naroda in nas končno postavi pred glavna reprezentanta najširših plasti istega, t. j. pred kmečko prebivalstvo in industrijski proletarijat, kot glavno maso našega naroda, ki smo ju do sedaj vzgajali po enem in istem kopitu, katerih narava pa zahteva stroge ločitve in razlike pri vzgoji. Posebno zanimivo je poglavje o problemu družine in šole v vzgoji najširših plasti, ker posega pisatelj pri opisu v vse činitelje, ki vplivajo na vzgojo, t. j. na razpadanje družine, medsebojno razmerje vzgoje' in družine ter razmerje družine in šole. V drugem delu, kjer orisuje avtor pota za vzgojo najširših plasti, deli sredstva in pota po vzgojnih dobah, in sicer v predšolsko, šolsko, pošolsko (od 14. do 18. leta) in mladeniško dobo (od 18. do 24. oziroma 30. leta). V vseh dobah strogo loči vzgojo kmečke mladine in vzgojo mladine industrijskega proletarijata. V vsaki dobi posebej pa temeljito oriše strukturo duševnosti in socialni položaj mladine. Šolo in njene hibe razgali v posebnem poglavju, kjer zarisuje tudi moderne smernice našemu osn. šolstvu, biča sedanji vzgojni in učni sistem, ki šolo vedno bolj odtujuje od realnih potreb in zahtev naroda. Kot vzor stavi produktivno šolo. S posebno temeljitostjo posega knjiga v rak-rano vsega vzgojnega problema, v temelj vsega vzgojstva, t. j. v vzgojo učiteljstva. Avtor govori o pogojih za izvrševanje izvenšolskega učiteljskega poklica, o hibah in ovirah, ki nastopajo pri vzgojnem delu učiteljstva danes, o vzgoji učiteljskega naraščaja in pomanjkljivosti vzgoje, ki jo prejema na učiteljišču, z ozirom na vzgojno nalogo med najširšimi plastmi naroda. Knjiga nas seznanja z novimi smermi vzgojne organizacije v Rusiji, z ljudsko visoko šolo na Danskem, v takozvano Grundtvigovo ljudsko visoko šolo in temi problemi s posebnim ozirom na naše razmere in smeri, ki bi jo morali ubrati pri nas. Skratka, ves problem je vsestransko, popolno in temeljito razpravljan in obravnavan v vseh podrobnostih. V prvi vrsti je knjiga namenjena učiteljstvu, preko nje ne bo moglo preiti posebno učiteljstvo naših učiteljišč in srednjih šol, in tudi vodilni možje naše šolske in prosvetne uprave ne, predvsem nadzorniki knjige ne bodo mogli prezreti, ker globoko reže v delo in nalogo vseh. Toplo pa priporočamo knjigo tudi vsakomur, ki je aktiven delavec na narodno - prosvetnem polju ali, ki se zanima za usodo našega naroda; tudi politikom in vsem javnim delavcem odpira knjiga nove globoke moderne poglede vzgoje naroda, ki jih morajo poznati in s katerimi se mora seznaniti vsak inteligent.