200. številka. ?>jubljana, v soboto 30. avgusta, XVII. leto, 1884. Ishaja vsak dan ivoter, izimgi nedelje in praznike, ter vclja po pošti prejeman za av strij ako-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta H gld., za Cetrt let« 4 gld., za jeden meaec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vae'leto 13 gld.. za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mestc 1 g\i. 10 kr. Za puSiljanje na dom raćuoa se po 10 kr. za mesec, po 3O kr. za ćetrt leta. — Za tuj e dežele toliko več, kolikor poitnina znaaa. Za oznanila plafiuje se od cetiristopn« petit-vrste pi> (i kr., če se oznanilo jedenkrat tiBka, po 5 kr., če se dvakrat, hi po 4 kr., Ce se trikrut ali veđkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vraS«jo. Uredništvo in upr avnistv o je v Ljubljani v Frana Kulmana hifii, „Glcdaliika stolba". U pravu i St vn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meaeca narofnina, prosimo, da jo o pra-*em času ponovd, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........ 13 gld. — kr. „ pol leta........ 6 „ 50 n „ ćetrt leta....... 3 „ 30 „ „ jeden meaec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za čefcrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vBe leto........ 15 gld. — kr. „ pol leta......... 8 „ — „ „ četrt leta........ 4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 n Uftrcivtiiatvo „Slov. Narotla*'* \l Lij ubijani 30. avgusta. Malo vrsele vesti dohajajo nam od naših bratov onkraj Sotle in skoro bi se smelo trditi, da despotično postopmje kralja Milana i a prepokorne njegove Bkup&čiue vspodbuja k poanemanju ono go-upodo v kraljevem Zagrebu, kf ima krmilo v rokah. Zaplenbe opozicijskih čaanikov ao na dnevnem redu, mestu uvodnega danka Čitati nam je vsakodnevno potrditev konfiskacije in jedva Bino se temu priva-dili, že sr odvzame najvazntjSim listom poStni de-bit in ob Sotli riviga se pravi kitajski zid, v dokaz zlato tiskovne svubode, ki vlada tamkaj doli, da amo že sumi v dvojbi, komu ae bolje godi, nam ali pa Hrvatom. A vse take in jednake nevesele vesti, morujo ee um^kniti v ozarije pred dogodki, katerim je bila v 27. dan t. m. zbornica hrvatska po-iorišče, ko je oborožena sila odstrunila dva zastopuiku iz zbornico in ko so padale take besede, kakeršnih bi V parla-mentib diugih oarodov zaman iskali. Ni treba, dn bi bili posebno rahloćutni in nervozni, a v očigled omenjenim dogodkom moramo vsekako obžalovnti, da se je kaj tacega pripetilo, da se je pojavila brezmejna strast in srditost in da se je na stran puat la vsakeršna bladnokrvnoBt Ysi avstriJBki listi se obširno pečajo s Skandalom, ki se je v zbornici hrvatskej vršil in skoro vai ao v tem jedini, da v tem slufcaji velja: „Hacos intra muros peccatur et extratt in skoro vai obao jajo postopanje predsednike, kakor tuđi dra. Dav da Starčevića. Naravno je, da. ae pri razpravljanji tako izred-nega dogodka išče anatogij v javnem življenji inih narodov, kajti v Avstriji samej, dasi smo že doživeli marsikaj burnega, kaj tacega Še ni bilo. K»že se ua Napoleona III. in na zloglasni dan 2. decembra. A ta dogodek proglasil je ves svet zločinom. Na-vaja se, da ao v francoskej zbornici bonopartiata Baudrv a" Assona vlekli preko nekoliko sedežev in silom* odpravili iz zbornica in da je v angleškem parlamentu svetovnoznani Karol Eraudlaugh se siloma moral odvesti iz dvorene. A v tem slučaji izrekla se je zbornična večinu za tako postopanje in pred-sednik irael jh formalno prav, (ta je izvršil, kar je zbornica ukrenila. V zboru hrvatskem pa ae je dogodila ta hiba, da se je oborožena sila takoj pokličala na pomoć, ne da bi se bila zbornica poprej povprašala za svoje mnenje. V tem sta si slučaja Braudlaugb in Starčević različ'uu. Vefina zbora je sicer pozneje poBtopanje predsednika Krestiće odobrila, a mi mislimo, da je v tej zadevi najbolja pogodil dr. Marijan Derenčin rekoS, da more odlofino grajati poutopauje dra. Star-čevića, ravno tako odločno pa predsedniku zaoikavati pravico, da bi nmel na tak oaćin izterati kojega po-Hlanca. Kar se je danes Starčeviću zgodilo, more se jutri zgoditi komu drugemu. Derenčin rekel je na dalji*: Mi ne živimo v normalnih razmerab parla-tnentskega življenja, umpak v tucih, ki prete uničiti padam entarizem, katetera spodkopujejo najedmj struni posamični poslan ti svojim nespodobnim obnašanjem, uh drugei straui pa breisprinoerno nasihtvo. Če je res, da rti7-ijusi.jtuost posaraičnih oviia parlbmentsko delovanje, mi jo pa tuđi znttuo, da je praksa našla sredstva proti takemu pocetju, n. pr. raz-pust y.b(ira. Zuano mi je tuđi, da bi poitena vlada ne dopuštala, da bi se parlamenturizem tako mrcvari!. A neke mu je dt.ua ualogatozvrsiti. Znano mi je, da hote tega kužnega Lazara ub-ti, da, se ostali svet obrne od parlamentarnega življenja. A pri tem nečem sodelovati, mene ne boste več videli tukaj. — Iz teb besed moglo bi se dotnnevati, da je bilo vse že naprej osuovuno, zlasti če vzamemo o^sir na ma g ja rake časopise, ki že govore, da bode treba zopet kraljevpga komiearja itd. Gotovo pa je to, da bodo ti dogodki stranki prava jako ugodno in pri-ličLO sredstvo pri bodočih volitvah, pii kuterib se bode pokazalo, ima li Starčević in njegova stranka res večioo naroda za ne boj, kakor se navadno trdi in misli. Nuj pa se vrne po volitvah stranka prava v dosedanjem ali pa v pomnoieoem številu v zbor, vsekako bodu se nadejati novih in burnih prizorov, in položaj utegne se še pooštriti, kajti razburjenost je prekoračila zadnje meje. V imenu dobre »tvari bi bilo želeti, da bi ne prišlo do skrujnosti, in zla gamo se s češkim listom, ki pravi: O tem ni dvojbe, ko bi Starctwić iu njegovi politički prijatelji imeli tuđi Dajplemenitejše namene, najkrasnejfti program, jih b tak im posto-pBiijem ne bodo dovršili, uiti jim si m pa ti j pridobili, niti svoje osobe proslavili. Vsled tacih dogodkov trpi ime hrvatsko in bojimo se, da tuđi hrvatska stvar. Politični razgled. Nifttrauje rotno poročalo. Ćehi veilo, da bi se st*.m samo čas tratil, uspeh* ni uobenega pričakovuti. Izme} 242 člinov českega deželnega zbora jih je 75, tedaj več nego jedna če-trtina. Nemc^ v. Ti bi gotovo ostavili zbornico, in ta bi potem o tej stvari veljavno sklepati n« mogla. Češki lbti zahtevajo, da bi štirje nem^ki poslunci trgovskf zbornice olložiM mandate, zdaj ko je zbornica dobila ćesko većino. Ti pa neki tegu ne-čejo storiti, kakor tuđi pri nas uesta bot«lu tega storiti nemškutarska poslanca trgovske zbornice, ko je ta dobila nprudno večino. Res bi to bilo spo-dobno, ali na^i nasprotuiki se za spodobnost ne briga jo v tauih Hlučtijih. Kukoi je te znano, bavil se bode gallškl deželni zbor i novim ljudskošolskim zakonom še to jesen Namen tega zakona bods, reorganizovati ljudsko Holstvo z ozironi ua posebne potrebe Galicije. Kn kor je znano je državni zbor sklenil tuđi nov šolski zakon, kateri pa ne velja za Galicijo, zato je pa sedaj ta dežela v de^elnem zboru prisiljena storiti, kar je treba, da n^ znostane za dru-gimi deželami naše države. — Levovsko starejžiustvo aedaj niiali se udati z&htevi ministeratva, du ua mestne stro4ke ustanovi ljudsko đolo z rusinskim u> niui je- LISTEK. Hrepenenje po vojašnicah. ,,Xjlst iz xn.Ht3.eL" spiaal Al. Daudet. Daneu za rana o prvem svitanji jutranje zore me je probudilo strašno ropotanje bobna . . . Bata plan plan! Ruta plan plan! Boben v mojem borovji v takem čaši! . . . Nekaj posebnega, na vero! . . . Brzo, brzo skočim iz postelje in hitim odpirat dveri. Nikogar . . . Ropot je umolknil ... Iz srede velike goščave vzleti s krili frfotaje dvoje ali troje slak ... V grmovji šumi legak vetrec ... Na vzbodu, po ptijazuem grebeni Alpil kopiči se ruraen-kast prab, iz katerega vzhaju polagoma solnee . . . ;Prvi žarek zlati že streho mlina. V trenotki jame nevidljivi bobnar bobnati pod pristreškom na pot . . . Katu . . . plau, plau, plan, plan! Prokleta teletina! Kmalu bil bi na njo po-zabil . . , A za vraga, kdo pa je ta čudak, ki pri-haja z bobnom pozdravljat zoro v gozda goščavo? . . . Skrbno gledam, ne vidim ničesar . . . niČeBar ražen kop aivk in borovcev, ki se raztezajo doli do ceste : . . . Morda se je skril tam v goSči kak škrat, bri-i joč iz mene norce . . . Brez dvojbe Ariel ali moj-ster Puk. Glumac je mislil, bližajoč se mojemu mlinu: ,Ta Parižan tu notri je jako pokojen, moramo mu napraviti podoknico! Na to je vzel velik boben in . . . rata plan, plan I ... Boš tiho, poredni Puk? vsaj probudiš moje muhe. * * * Ne bil Puk. Bil je Frau Gouguet, s priimkom Pistolet, bubnar 31. pešpolku, ta čas na poluletnem odpuati. Pistoletu je doma dolg čas, težko mu je pri srči, bobnaiju, in — kadar nm posodijo občiuski boben, — odide zamišljen v gozd, da si zubobna in sanja o vojaSnieah princa Evgena. Danes prišel je razbijat nu moj mali, zeleni k!anec . . . Ob borovtc stoji oprt, boben mej ko-leni in gasi »i na njem ogenj srca . . . Ob nogah mu beJi tolpa vzplašeaib jarebic, on se ne briga za nje. Okrog njega dihajo Ijubeznjivo dušice, on jih ne čuti. Ne vidi niti drobnib. pajčevin, ki se razprezajo na soluci mej vejami, niti borovih iglic, ki skačo po njegovem bobnu. Ves zamišljen v svoje sanje in svoj boben gleda ljubezno, kako se gibljeta njegovi pa-lički, in njegovo veliko, glupo lice se radosti raz-jasnuje pri vsakeru udari. Ratuplanplan! Rataplanplan! „Kuko krasna je velika vojašnica z dvoriSčem tu širokimi pragi, z vrsta ini jeduakobojaih oken, z možtvom v službenih čepicah in nizka lopa, t.olua ropotanja s akledicami! . . ." R.tuplanplan! RntapUmplan! . . . „Ob, cdmevajoči hodn;ki, pobeljeni mostovži, zaduhle sobe, čeJenje ju n.enov, polica za kruh, lon-ček i lakom, železna postelju s sivo odejo, ^uška, ki se blišfi ua Btojuli." tikom. V poslednjej mestnej seji s<* je akleoilo, da se sicer ne ustanovi posebna rusinska šola o se osnujejo paralelke z rusinskim jezikom za vse razrede pri jednej mestnej doli. Hrvatski sabor je vsprejel vladno predlogo 0 volilnem redu, in ob jerioem izrekel željo, da vlada kmalu predloži voltlui zakon veljaven za vse hrvatsko ozemlje. Pri tej pnlh držav iati, in vender pri tem druga drugej ne škodujeti, utegniti se nekaj časa pod pira li Bi->nmck bode tem rejši posptševal francusko kolonijalno politiko, ker slabi silo Francije v Evropi, ko mora vedno dosti vojakov stražiti kolonije v odduljanih delih eveta. Opravičena je tedaj misel, da sta se fracoski poslanik in nemški kancelar pogovarjala o koloni-jalnej politiki. — Nemčija si je prisvojila na zapadnem obredi Afnko že precej zemlje in je misli 8e več prisvojiti, da se bodo tja izseljevali Nemci, ne pa v Amerko, iu tako ostali pod nemJko vlado. Kakor uovt'j.šii poručila u f'raiicusko-kl« tajsKega bojišča javljajo, je iim.'lo franeosko bro-dovje jako predrzno in težuvno delo pri Fu ČJevu, Ko je obatalo 23. t. m. pred vojnim »rzenalotn. moralo je začeti boj s kitajskim brodovjem, predao je moglo napasti arzenal. V lesturnej bitvi bilo je I 11 kitajskib, a težkimi topovi oborožemh ladij po-1 polnem razrušenih. Le dve ladiji sti uili proti Fu* } Čevskemu roeslu, kamor neso mogli zarad preplitve ! vode za njimi franeoski parniki. Pa vendar se je le jednu teh ladij redila, druga je pa v boji bila toliko poškodovana, da se je tuJi potopila. 24. t m. je pa admiral Courbet začel bombarJovati arzenal in ga popoiuem razrušil. Pa s tem je bil đe le jeden del naloge izvršen. Admiral je sedaj moral a svojimi desetimi, lesenimi ladjami, povrniti se v od-krito morje k svojim oklopnicaoi. Po reki je pa bilo nastavljen ih mnogo torpedov ob njenib bregoviti so pa trdnjave s težkimi topovi. Povrat se je pa zaradi mnogih plitvih mest reke mogel vršiti samo po dnevu. Admiral je moral začeti boj proti trdnjavam na bregovib in jib je deioma razrušil. Francozi se bili v velikej nevarnoHti, kajti Kitajci so nanje streljali z jako težkimi topovi od obeh stranij. To je bilo dobro, da je jim precej pomagalo njih oklopno brodovje, ki je italo ob ustji reke. Najbuje »ta se ustavljali trdnjavi Mingati in Kimpaj. Oboroženi sti bili h težkimi Kruppovimi io Armstrongovimi topovi. Francozi so ju razruSili, ne-kaj topov s strelno pavolo razstreMi. Zdaj, ko so te utrdbe večiuoma razdejane, za&eli so se neki Ki tajci umikati. Sicer pa se Kitaj, kakor porocajo angleski listi, še ne misli udati, ampak se delajo tam velišK priprave za boj Stolica Peking bu utr-)u\t\ Tatarskoga generala Odug-Ši-Tunga imenovala je vlada prvim komisarjem za jug in sever, Li-Hung-čanga pa glavnim poveljnikom. Fr.mcozi pa sedaj misiijo najprej naskoć'ti Ke-Lung. V Ton kiagu so pa tuđi že vse preskrbeli, da so varni pred vsemi kitajskimi napadi. Angleski general W o 1 s e 1 e y bode zapovedoval suđuaiskcj ekspediciji. Ta vest io jako razveselila vse Augleže, naj si bodo katere koli politične barve. Vse stav ijo veliko zaupanje na Tel-el-Kebir-skega zmagovalca. Dopisi. Z Gorlikega 27. avgusta. [Izv. dop.] V političnem pregledu 126 SlovenČeve žtevilke Čitam: „Izvoljen je gosp. A. Obreza s 73 glasovi, nasproti kandidatu liberalne narodne stranke". Kje in kdaj je bil zdaj Zarnik ali Kavčić kandidat liberalne stranke? Saj vender ves avet ve, iu vedeti morate tuđi vi io dobro veste, da ie bil on kandidat tište stranke, ktttera neće na vsak migljoj v vladni rog trobiti brez premisleka, je li isto narodu v korist ali uel Vsemu svetu je znano, da je bil Obreza kandidat vladne, Zarnik pa neodvisne stranke. Pa to vas ne briga veliko. Prepiranja meuda tuko nemate. Kako je bilo versko preprićanja konservativ-negte vašega kandidata, vam je le predobro znano. Pa to vam je toliko mar, kakor mulo vas je sram priporoćati dunes moža za škofa, na katerega ste vćeraj kamenje metali; ali pa, kakor malo vidite nedosleduost v tem, će sprejmete danes v svoj list dopis osramujoć grške obrede, jutri p» druzega v nasprotnem smislu brez opazke priobćite. Vse to ni vada skrb. Vaša skrb je le delati prepir in iu razpor. Mi nećemo in ne potrebujemo liberalne in konzervativne stranke. Čas, v katerem smo imeli ta razpor, čas, katerega imenujemo dobo obene zmote, je mmal; in hvala Bogu, da je minul; narodu gotovo ni bil v korist. Kaj hoćete zopet s tem razločkomV Se li Bramujete imenovati se privržence vlade? Se ne upate otroka zvati a pravim imenom? Vam je li po vsej sili treba plašča? „Vladen" vam ni niorda častiti)iv dovolj. Ali pa hoćete imeti po vsej sili monopol tuđi v po- litičnem življenji in delovanji? Miri re- mislite, da vsak, ki ni v vašem krdelu, ne more in Le srne trezno misliti V Pri vsaki priložnosti, će drugać ne morete, začnete pa otepati z vero, ćeš, vera je v oevarnosti. Mislimo, da smo dovolj dokazali, da nesino nasprot-niki vere našega narod*, katera je tuđi naša vera. Verskega fcuta nesmo Žalili io borili se smo zmirom proti načelom nemške liberalne stranka Povoda k prepiru iu hujakanju vam nesmo dajali. Najmanje vam je pa mogla dati povod zadnja volite^, da nas na-zivljate liberalce. In če imamo danes ravno i i to spoitovanje do Zarnika, ko je propal, kakor smo je imeli poprej in će smatramo njegovo utalisče se zmirom kot pravo in delovaoje po njegovih načetih narodu koristuo, radi tega nesmo še pnvrženci iste liberalne stranke, katero bi vi po vsjhj sili radi izeimili, radi tega vera ni v nobeni nevarnosti, pad pa bode posledica tega, da boste prej ali pozoeje izgubili ves upliv in »poštovanje pri nurodu, ki bo prisiljen razločevati mej duhovnom v cerkvi in zuuaj nje, Z Notraiijskega 30. avgusta. [Izv. dop.] Ko sam nedavno pregledoval svojo knjižnico, priđe mi v roko dnevni red lanskega obenega zbora „slov. učitelJBkega društva*4 in sklep raćuna našega za ljudsko šolstvo tolikanj koristnega društva „Na rodne sole." Nehote usiljevale ho se mi v glavo raz-novrstne misli: podobe iz žalostne polpreteklosti, ko nihče ni smel pokazati svojega pravega mnenja, podobe iz onega Časa, ko se je baš mej uciteljstvom Vi.gojilo toliko omahljivcev, naši sveti narodni stvari sovražnih mož, ustvarjale so se mi pred ocrni in gre-nile pogled v proteklost. — Hvala Bogu! čaai se spreminjajo, iu z nekakim zadovoljstvom smemo reci, da našemu narodnemu šolstvu v korist. Od obCnega zbora „slov. učiteljskega društva" 1. 1880. naprej polnile so si leto za letom prazne vrste narodnih učiteljev, in ko amo lttusko jesen po dolgem prestanku zopet jedenkrat zborovali v svojej dru&tvenej sobi, bil je prostor v zgodovinsko znnmeni tej eobi pred „sv. Jakobom" zbrauitn učiteljem skoro ptetesen. Ne-le, da je poslala dežela svoj kontingent narodnih učiteljev, tuđi mestno narodno učitelj a tvo bilo je zastopano takrat skoro poluostevilno. Lepa vrsta dekvnih močij zbrana je od te dobe okolu ognjišča za narodno šolsko prosveto iu uputi smemo, da nam postane „slov. učiteljsko društvo" za piihodnje to, kar so Hrvatom, Čehom in drugim narodom jednaka društva: društvo delavnosti! z veseljem pričakujemo torej slovenski učitelji prihod-njega obćnega zbora našega „učiteljskega društva." Uverjeni smo, da dela ves odbor, v prvi vrsti pa njega nmugozasluženi predsedoik, „ospod vodia Pra-protnik na to, da se ukrene pri letosujem zboro« vanji veliko koristnega. V očigled prihodnje deželne učiteljske konferencije, ki se bode prej ali slej gotovo vršila, ne bodemo v zadregi govoriti o stoterih težnjah, ki more učiteljevo. Delegiranci v to skupščioo, do malega narodni učitelji, udeležili se bodo gotovo našega shoda meseca septembra, in kot naši zastop-niki imeli bouo Itpo priliko, spregovoriti besedico na višjem mestu o vsem, kur bodo videli in stišali, Tuđi obfcen zbor društva „Narodne sole" bode letos zanimljiv. Odboru omenjenega društva je posebno na tem s pripomočjo delavnih učiteljev spisati aloveDaki mladini knjižico za pouk in kratek čas. Knjižnice v tem smiBlu, kakor jo misli izdavati „Narodna šolaB v Ljubljani, nam je potreba kakor ribi vode. Ne smemo tajiti, da bg je tuđi v tej stroki na boljše obrnilo, toda knjižice, kar se jih je spi-Balo dosedaj bo v prvej vrsti predrage. „Narodna gola" pa, ki nas sedaj tako dobro preskrbuje s Šol-Bkim blagom za jako neznatne doneske, gotovo tuđi ne bode gledala na to, če dobi sleherna gola tuđi po nekaj iatisov takih kujižic zastonj, da tako izvrši svoj nameo: razširjanje mladini koristoega branja. Učitelji pa gotovo ne borno pozabili, da je izomika naroda naša čast, ter borno radostno pripomogli izvrševati zadačo „Narodne sole". V interesu mnogobrojne udeležbe pa bi bilo želeti da omenjeni društvi skličeti nj iju občna zbora v prvi polovici meseca septembra. Ne-le, da uživajo do tja vsi učitelji čas počitme, temveč je tuđi mnogo učiteljev, ki bo zaradi svoje obitelji primorani priti ta čas v Ljubljano. Ako pa zboruje v prvi polovici meseca, utegne biti udeležba muogobrojneja in tuđi čas zborovanja se lehko bolj raztegne, kar pa v drugej polovici meseca skoro biti ne more, ker bo takrat veliko učiteljev zbog pouka zamore odtrgati le za jeueu dan od domu. Rataplauplan! . . . Rataplauplan! „Ah! krasni dnevi na stražnici, kvarte, ki se prijemujo prgtov, grda pikova dama z okrašeno čepico, Btari, rastrgani koledar, ki se valja po prični! ..." Rata plan plan! . . . Rata plan plan 1 „Ah ! Dolge noći na straži pred ininisterstvora, stara stražna koliba, v katero dežuje, noge zebol . . . slavnostni vozovi, ki oškrapljajo z blatom mimo-idoče! . . ." DAh! službeno delo, dnevi vojaški, smrdljivo, vedro, lesena blaziua, mrzla zgodnja pota o deževnih jutrih, povrat o megli v čaši, ko se prižiga plin večerao bobnanje, h kojemu se pnbaja brez sape!" Kata plan plan! Rata plan plan! „Ah! gozdič viucenueski, velike rokavice od bele voloe, vzprehodi po okopih , . . Ah, živenje v vojski, postavna dekletu, plesne zabave po pred-mestjih, absint v glediščih s punčicami, jeklo inečevo, otožoa peaen, ki se poje z roko na srči! . . ." Sanjaj, le sanjaj, ubogi človek, ne bom te motil . . . tolci le smelo na svoj boben, tolci z vbo silo. Nemam pravice imeti te smešnim. Ako se tebi toži po vojašnici tvoji, naj bi se meni ne po moji? Moj Pariz sledi me do sem, kakor tebe tvoj. Ti bobnaš pod borovci. Jaz te posnemam . . . Ah! oba sva dobra Provengalca! Tam v daljni vojaSnici Parižki tožilo se nama je po modrih Alpilah in po divotoem duhu timijana; zdaj tukaj sredi ProveoQe nama nedostaje vojašnice; vse, kar spomina nje, nama je drago! # * V vaši bije osma ura. Pistolet vrnol se je ne-odloživši palčić na pot . . . čuje se, kako idoč po gozdi navzdol nepreuthoma bobna . . . Jaz pa ležim v travi turobeu in zdi se mi, da vidim ob glasovih oddaljujočega se bobna defilovati ves svoj Pariz mej borovjem . . . Ah, Pariz . . . Pariz . . . vedno Pariz! T1 t\ X fga 27. avgusta. [Izv. dop.] (Ogenj v Mateaji.) Preteklo aedeljo, dne 24. t. m. zaćelo je ob V»3 uri popoludne goreti v imenovaDej vaši. Ob tretji uri bila je tukajAnja prostovoljna požarna bramba i dvema brizgalnicama že na mestu, kjer je neumorno delovnla, ia se joj je tuđi pourečilo ogenj ustaviti, da se ni širil. Ker je bilo 3 »lamo krito, zgorelo je 7 hlevov za govejo Živino, 2 niši, € podov, 3 svinjaki in 11 pvn&ičev. Pri tem ne je tuđi budo opekol gospodar Osterle, na katerega se je goreće leaovje pordrlo, ko je hotel prašiće rešiti|; njegova bči UrSka, 2 leti atara, pa je v ognji zgo-rela; ognjegasilec P jo je Se le drugo jutro ob 6. uri iz gorečh razvaliti vao aežgano prinesel. Okolu tri ftetrt na 5. uro dospela je na po-goriftče Ljubljannka požarna bramba. kjer je pomagala gasiti, kar je bilo že na tleb. Priđrčna zahvala in priznanje jcj zato, da je tako kmalu dospela v Mattnjo. Da l i pa bila ona daljše razAirjanje požara zabranila, to ni resnično, kajti ob omenjenem prihodu bI. požarne bramhe je bilo to že izgotovljeno po domatej proatovoljnej požar nej brambi. Vsakemu svoje! Vse drugo pa, kar se o tem požaru po raznih časnikih pisari, je od konca do kraja Dert*»ni£no in pretirano. Domaće stvari. — (Narodni dom — Dramatično društvo — Pevaki zbor Čitalnice Ljubljanske) Kazšinla se je vesela veat po mestu, da ob'Btini dramatično društvo po svojem neumorno in nesebično delujočem ravnatelji, g. dru. Josipu Staretu, ukrep prirediti v deželnem gle-dišfci sijajno predstavo v korist „Narod« ne mu domu". Iznenadila nas je tem bolj ta vest, ker čujemo da ae mu bode posrećilo pridobiti »lavlju no operno pevko, gospo eoprogo n a š e g a m 0 j 8 t r a pevca, pro-fesorju Grbica, da prevzaine v Vilbar-Šantelnove krasni operi „Jamska Ivanka" naslovno ulogo. Uverjeni, da prevzame naš elavček g. Meden svojo ulogo, v kateri je nepre-kosljiv in ker čujemo, da drage volje p6je „stara garda" na Šegu čita In ili kega zbora z ml aj šimi silami v zboru, gospod Štamtar pa, ki se je lani toli vrlo ob svojih nastopih na slovenskom odru ob-nesel, poje ulogo „Bogomila" in 80 sh za ostale uloge že spretne moči oglasile, nudejamo se, da bode ta predstava eijajna. Dotifni odbori se dogovoru v teku prihodnjega tedna — in radostili ae bodemo V 20. in 21. dan septembra, v brez dvojbe natla-Čenem gleciališći. — (S PoBtojinskega voliSča.) Pod tem nadpinom piSe oam prijatelj \i Postoj i 11 o: „Viharen dan ju za naše musto bil zadnji ponedeljek, ker vsa razburjenost, a katero se je pred volitvijo notrunj-Bkega poslauca delalo tuđi v nnjmanjšem selišči Po Btojinskega in Logaškega okraja, preselila ia osre-đotočila Be je ta dao na voli&či v Postoj i ni. V ob-ližji zbramh volilnih mož bi bil čisto labko proućil razne učinke strastue volitveae agitacije, ker nije-den izmej voliluib mož ni bii takisto trikrat »rečen, da bi se ne bil okrog njega dolge ure poprej omu-haval vladen agitator z vso svojo zgovornostjo, vestuo BpleteniČL'no s stiliatičnih vrtov slovensko uradnih, „rectiua" Šukljejevih novin. In res si z obrazov velike većine volilnih mož lahko bral tiho razburjenost, to je nezavisljivo neodlotnost, kakeršna morebiti oi vladala še na nobenem volišči, ni prej, ni stej. V teh mozeh je namret boj bila zdrava pamet, logika — z nebeskim kraljestvom, katero so vladni apostoli tako goreče obetali notranjaki naši pokrajini in vsakemu volilnemu možu še posebe, Če bode izvoljeti Obreza! Logika je govorila za prejSnjega poslanca, u nebesko kraljestvo je bilo na Obrezovi strani! V to premialjevanje, v ta tihi boj pa so hrup in vriSč prineali Obrezovi in dr. Šterbenčevi kanoni. Udajte se, ali vas pa borno 1 Lahko mi verjamete, da Obreza ves čas svojega poslanstva v deželuem in državnem zboru ni pokazal toliko zgovomosti in vnetosti, kolikor je je pokazal samo v tej uri. In dr. Šterbenec stopfcal je, kakor mlad vrabič od veje do veje! To je bilo groma in hratenja! Slika bojišta pa bi bila nepopolna, če bi mej vojsko sem ter tja ne švigali dve krilati živalici — „zwei Friedens-taubenu. Oba majhna, oba okrogla sta kakor dva Itferkurčka kljuvala pri volilnih možeh vladna praktikanta R. in O. iz Logatca. Ganljivo je bilo vi-deti, kako sta siroti vestno uživali svojega odpusta kratke urel „Od eveta do cveta brenti" — kakor pravi tista pesen — tako sta tuđi ta dva bren&ala okolu n3eB sleharnega volilnega moža; komaj si se ; otepel jedne sitne muhe, že ti je sedla druga za ■ uho, brenčeč slavnostno kantato Obrezi, vladnemu ; kandidatu. „Ach, dieses Fliegenpaar!* Molimo „jeden 1 oče-naš* zanja, da bi milostuo sudbo našla pred volilno svobodo in vladno nevtralnostjo! Vse to bom-bardovaoje in brenčanje bi čisto lahko komu izmej nafi zmeSalo možgane; za ta slučaj pa je po volišči gori in doli hodil narodni ranocelnik, notar Ignacij, kateri pa si je že znal pregnujati svojo prosto uro s tem, da nam je za notr&njske naše rane z usmi-Ijenim obrazom priporočal svoj „Uoiversalm'ttel", iz-volitev Obreze namreč. In tako imeli smo na tem volišči blizu vse, kar sodi za bojišče! — — (Pri i utršnj i slavnosti v Kranji) poje mt-sto obolelega g. Kazingerja v Vilharjevi kan-tati teoor-solo iz posebne prijazuoati g. Avguatin Stefancič. — (Slov. delavsko pevsko društvo „Slavec") priredi prihodojo nedeljo 7. sept. t. 1. v prostorih Ljubljanske ČitalniČne restav racije „Usta-novno besedo" na korist druUvenemu fondu, pri ka-terej bode petje, vojaška godba in kegljanje za dobitke. Slednje traje dva Uni. Natančneji program priobčimo pnbodnji teden. — (Kmetijskib pridelkov pokrajinska razstava v Krškem) bode od 28. septembra do 3. oktobra t. 1. Obzirni program priobčimo prihodnjič. — (V mejnarodno kmetijsko raz-stavo v Amsterdamu,) ki traje od 25. avg. do 6. sept. t. I., odposlal je naS someSčan trgovec z voskom in medom, g. Oroslav D 01 e n e c, dve posodi izvrstnega kranjskega rožnega medu, kar je v interesu naših ćebelarjev posebne hvale vredno, ker se tako odpirajo novi poti za prodajo kranjskega medu. — (Naš domač umeteljnik gOBp. J. Wolf) izdelul je ravnokar v cerkvi v Z^gorji ateno stranskega alurja „al fresco", katera po koncepciji in izvršitvi res mojstersko predstavlja Mater Božjo kot pomoćnicu kristijanov. — Sedaj pa izdeluje lepo podobo, ki predstavlja Lurško Mater Božjo, za kapelico ob cesti pr Št. Vidu nad Ljubljano. — (Firma „Aug. Tschinkel Sohnett) nF.m piše : „Veht, da smo ustavili plačevanje, je ne- | istinita in mi tsvoje dolžnost;i v tem oziru baš tako vestno spolnujemo, kakor prej." — Mi smo svojo notico po^neli po „Triestor Zeitung", „Triester Tag-blntt" in po Dunavskih iistih, in smo le veseli, da se ta vest ni obistinila, ker dobro vemo, koliko Ijudij si v gg. Trichiukel-nov tovarni služi vsakdaoji kruh. — („Tržnški Sokol") udeleži se dne 8. septembra slavnosti 20ietnice Čttalnice v Vipavi. Gospodje «:lani, kateri žele omenjene Blavnosti ude-ležiti ae, prosijo se toroj, da se prej ko mogoče pri odboru prijavijo. Čas odhoda objavi ae prihodnjič. Zitrudi omeujemga izleta jireloži se izredni občni zhor na nedeljo 14. dan septembra. — (Gospodom penzijo nistom) na prošnjo mestnega magistrata javljamo, da se bodo odsle mesečne pobotnice o pokojninah ali mirovinah pri mestoej gospodski vidiraie le v 1. dan vsacega mo-seca dopoludne in popoludne in v 2. dan vsacega meseca dupoludue za navadoih uradnih ur in da bode poseben uradnik izvrševal ta posel v m e b t-nej dvorani. — (Duhovske premembe) v Lavan-tin8ki skoMji: Gosp. dr. Fr. FeuS je postal stolni vikar, gosp. Ant. Borsečnk stolni kaplan, g. Alojzij Meško pa korvikar, vsi v Mariboru. Nastavljeni ali prestavljeni ao gg.: Mart. Jur-kovič za kaplana k sv. Ani na Kremsbergu, Jan. Čagron, za kateheta v Sarajevo, Arnuž k sv. Vidu blizu Celja, Andr. Podhostnik v Bizelj, Jan. Bohanec v Št. Jurij na južni železniei, Martin Gaberc v Cir-kovice, Jernej Stabuc v Stari terg za II. kaplana, Jož. Kostanjevec v Kapelo pri Radgoni, Jož. Kranjec v Gornji grad, Vine. Čepin v Št. Rupert pri Laškem, Mart. Stole pri sv. Martinu na Pohorji, Andr. Fišer k bv. Štefanu pri Šmariji i u Vine. Kolar v Dramlje. — V Ljubljanski škofiji: Presavijeni, oziroma postavljeni so nusledni gg.: L. Jenko ostane v Černomlji I., — Fr. Demšar v Černomelj II., — Fr. Gregori z Gorjan v Podbrezje, — M. Mrak v Gorje, — V, Eržen iz Škofje Loke v Polbov gradec, — Fr. Ribar v Škofjo Loko — M.-tt. Kljua v Borovnico — Jož. Žkofic iz Polhovega gradca v Predoslje, Matej Sitar v Polhov gradec, — J. Mažgon z Mirne peči na Jesenice, — Mih. Terćek z Vac v Mirno pec, — Al. Bobek s Št. Jurija v Št. Janž, — Jao. Dobnikar v Spod. Idrijo, — Kašp. Majar iz Senožeć v Selca, — Jož. Močilnikar iz Sodražice v Senožeče. — Mih. Lavttžar iz Sele v Sodražico, — Pet. Ogrin s Podzemlja v Bloke, — Andr. Gliebe v Pozemelj, — Fr. Kužar na Trato, — Jan. Pokoren v Čatež, — Alb. Ilovski v Ipavo, — Feliks Zavodnik v Novo mesto za kap. vik., — Jož. Porubski v Kočevje, — Jan. Možina v Stari trg pri Ložu, — Ign. Žitnik v Št. Jer u ej, — Fr. AvguUin iz Št. Janža v Št. Jurij Pod Kumom, — Jož. Poklukar iz Spod. Idrije v Šmartin pri Kr., — V. AlijanČič iz Šmatina pri Kr, na Vače. Razne vesti. * (Vzoren Nemžk idealiBt.) Za Bero-linske razstave je sedelu mnogo mladih mož v gosti I ni z neko družbino, katera je imela seboj nekaj že ?a možitev zrelih bčerk, pri jednej mizi. Živa govorica se unarae mej gosti o današniih zakonih. „Vpraftanje Mkoliko?" i^ra zdaj že preveliko ulogo", modruje jeden mladih Nemcev. — Le malokateri človek ima dosti poguraa, da vzame deklico, katero „ljubi", r»-Ce drugi. — Jaz ae pa oženim vsa-kako brez denarj a, odgovori in zatrjuje tretji. Občno zavzetje. „To Be pravi: Jaz se bom le oženil, kadar nemam nobenega denarja več", popravi nemški idealist svoje dvoumno gasio. Zakonaželjne gospice bi bile najrajše jednega mimo korakajočih aingal°ških slouov naščuvale in zapodile v tega idealista. * (Nova »teklina.) V malej vaši v Turiu-giji še ueso videli doaedaj nobenih velocipedov. Te dni se je peljal prav ponosno in predvzetno prvi velocipedist po vaši. Mali deftek se te nove in čudne prikazni tako prestraši, da ves preplašen k svoj ej materi pribeži in glasno kriči: Joj mene! mati, mati I brusilec je stekel.a S Pozor „Sokoli"! Za Izlet v MLranJ se zbiramo jutri v nedeljo do 9/4ll. ure zjutraj v dru5tvenej obleki v Čitalnici, od koder potem točno ob 11. uri skupno odidemo z zastavo na južni kolodvor in sledajifi ob 1/912. uri z gorenjsko železnico v Kranj. — Čast. gospodje društveniki se prosijo za točnost in mnogobrojno udeležbo. Opozorujemo tuđi, da bode v nedeljo 7. septembra Izlet v Vtpavo, 0 katerem se pa bode natančneje pozneje naznanilo. Na zdravjel Odbor „Sokola". Tujcl: dne 29. uvgtiata. Evropa: Baluch iz Trsta. — Vaisz iz BuđimpeSte. — Binder iz Trsta. Pri Mloua t Kustopil z Đunaja. — Uille iz Trsta. — Zetlberger iz Zagreba. — Frankenberger z Dunaja. — Schauta iz Gmdca. PH Maliol : Moravetz z Diianja. — Schrockenfucha, Tavolntta iz Trsta. — LoyT Hauff iz Kočevja. — pl. H.Bgyi, pl. Iloberth iz IlrvatsUe^a. Pri avBtriJsltem oeaarjl: Stahl iz Sevnlce. Meteorologijo porocilo. wo 7. ^utraj 73610«». 4-134'C si. zah.j đ.jas. «a 2. pop. 733 72«™. -I-20 2'C al. jz. obi. 0-00u. g5 9. zvećer 733 97mm. 4-140'C al. szh. d.jas. Srednja temperatura -f 15'9°, za 2-5° pod normalotn, HD-ULraaJslsa, borza dnć 30 avgusta t. 1. (Izvirao tele^rafično poroci ko.) Papirna ren a.......... 80 g\d. 70 kr. Srebrna renta .... ..... 81 r 55 „ Zlata ren......... 104 „ 05 „ f>°/0 uiarcna rentu......... 95 , 85 „ Akcije narodno Imake....... 857 % — , kreditne akcije........ 297 „ 60 B London.......... 121 , 50 n Srebro............ — „ — , Napol. ............ ;> , 67 „ C. kr. cekini.......... a „ 75 , Nemške marke...... . 09 „ 60 „ 4°/0 državne arečko iz 1. 1854 250 gld. 124 . — , Državne 8re6ke iz 1. 1864. 100 gld. 164 , 50 , 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . 103 ,45 , Ogrska zlata renta 60/,...... 122 , 15 „ n n » - -v . „ . . 31 „ <£> n „ papirna reuta 5%..... 88 , 55 a 5°/0 štajerske zeinljifić. od/ez. oblig. . . 105 , — „ Dunava re«. srećke 5°/0 . . 100 gld. 115 „25 B 9znilj. obč. avstr. 4l/i°/0 zlati zaat. listi . 121 „25 , Prior, uolig. Elizubetiue zapad, zelezoice 108 r 30 „ Prior, oblig. Ferdiuandove «ev. železnice 105 ,50 „ Kreditne srećke......100 gld. 178 „ 75 , Rudolfove srećke .... 10 „ 19 „ — B Akcije an^lo-avatr. bunke . . 120 „ 105 n — n Truuiiuway-društ. velj. 170 gld. a. v. . 214 .25 , Poslitno. GLAVNO SKLADIŠTE UF ITTnTVTJEVK__--------"*""" I ml l\ I L. ^-* »a ^M tf^ \lJW* '^————"^ liajč istijo lužne -—--------KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I ka« izkušan liek proti trajnom kašlju plućevine I želudoa bolesti grkljana I proti mčhurnlm kataru, HINKE MATTONUA Karlovi vari i Widn. £ i\ajl>oljia pltna voda pri i, epldemijah. 5. 14.051. (523-2) Hazglas. Drugo Anton Ruab-ovo ustanovo, znaSajočo 200 gld. 4 kr. je za 1884. leto podeliti. Pravico do jedne polovice te ustanove ima ubožna in poštena udova Ljubljanskega mešćana, pravico do druge polovice pa ubožna, dobro odgojena in že zaročena hći Ljubljanskoga meščana po poroki Prošnje za ti dve ustanovi naj se z dokazi uboštva, dobrega zadržan ja in meščaostva ulože* do «O. no|tti>mbra t. I. pri podpisanem magistratu. Mestni maaistrat v Ljubljani, v 19. dan avgustu 1884. Župan : G ra ssel li. za leto T885 bude izdalo viređ.x3Lii&tTro „Tvi-rjst s pia.i&©". Obsegfd bode do 200 stranij, in sic-er: koledar, hu-mureske z ilnstraoijaint, ialjivo berllo in In-aerate, kateri so bodo računilt pu nizkcj ceui za ćelo ali pol strani. — Izšel bo koledar prve dni decembra t. 1. — Cona mu bode 50 kr. Naročnina naj se posilja na (518—2) uredništvo „Jurja s puso". Tt a. j 1c o...... ISTol'lcor Icapljic, Tol'ko let Beg- Ti đ.a.3 Ua svet' živet'! (545) „Žlahta" in. corpore. vaprejmeta se na stanovanje in hrano blizu gimnazija pri obitelji brez otrok. Pri kateri, povć iz prijaznosti upravni-fttvo tega lista. (544—1) Stanovanje. 073 Jedna soba s Btedilnim ognjiščem, kosom vrta in drvarnico ae odda v najem od H\. JNihaela niiprej na Tr-iM&keJ niliulcl. — Natančneje se izvc tuna v hifii št. 20. ADOLF EBERL, stavbenl in pohištveni barvar. fedelovalec slikanih napisov. Lakirnik. Hi «,«t, u «1 1 «11> r 1 \c u <; iJ u oljnatih barv, lakov in flrnežev. Prodaja na debelo in drobno. ILijlll>U»-11»'9 (301—18) Marijin trg, tik frandiikanskega moattk. Cenilniki se pošiljujo na vse strani, kđor jih želi. Mejnarodua linija. | li Trsta y Kovi-Jork naravaost. | Veliki prvorazredni parniki te linijo vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potniko po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. Y NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA, i Parnik „Te-cutoiila.", 3100 ton, v 1. dan septembra, i „O-eri*a.a.xiiai,"T 4200 „ _______; Kajuta za potnike SfiO© gold. — Vmesni krov 6O gold. < Potniki naj se obrnejo na i generalnega pasažnega agenta, j Via dell1 Arsenale Nr. 13, Teatrn (Jniminale, v Trstu. : Zaradi vožnje blaga obrne naj ae na Fisclier (—23) Zdravstveni \M\, priporoćani pi> prof. Gust. Jager-ju, dobivaj« se v (o-iti) zalogi klobukov olice .si. (i. J. uUMjlLiL ulice št. 0. najboljši naraniniJci (Hoseniržfler) sveta. Najboljši naiamiiiki za hojo, jezo, lov, potova- Inje, telovadbo, vesljanje, Lstreljaige in sploh pri 1 V8akem opravilu jednako pripravni. Amerikanska t ixiiajri Trgovska akademija v Chrudimu. Zaretkom novela šolakega leta (15. 86pt6mbra 1884) odpre se v Chrudimu tretji tećaj trgovske akademije. Chrudimska trgovska akademija, ustanovljena in vzdrževana po Ghmdimskoj mostnoj občini s podporo vinokegu državnega upraviteljstva in drugih udeležencev, delujo Icot višja komeroijalna šola na to, da pripravlja uCence na podlagi občne znanstvene, moralirne ter atrokovn^ izomike za trgovski stun in sorodna mu stališc'a. Zavod obstoji iz treli letnih tec'ajev t«r se uvršrmje zaradi 8irnejr;i dplokrojrii mej srednje Sole. V prvi razred vnprojevnajo se kot redni učenci oni, ki so z dobrim vspehom dovrSili IV. razred gimnazija, realke ali realnega gimnazija, ter so pri vsprejemnem izpitu dokazali svojo zrelost. Izrednim uf-encem je na prosto voljo dano, poslušati posamezne predmeta. Šolnina znana v t.rgovskej akadomiji za vsak tečaj 50 gld. na leto. Oni jibiturijenti ki so pred ustopom v trgovsko akademijo z vspehom prebili IV. razred kacega gimnazija, realke ali realnega gimnazija, imajo vsled naredbe s 13. junija 1884, št. 1U.47G, pravico za ugodnost jednoletnega proHtovoljoa. Oglasila vsprejemajo se od 12. do 15. septembra pri vodstvu tega zavoda, katero je radovoljno pripravljeno takoj odgovoriti na vsa zahtevana vpraaanja. V CHRUDIMU, v 1. dan julija 1884. Za kuratorij trgovske akademije: I>1*. 3Xaclieli, župan. (443—3) Dva dijaka se vaprejmeta v stanovanje in hrano blizu Sol, tuđi se gleda na dobro šolsko napredovanje. Kje? pove iz prijaznosti upravnidtvo „Slovenskega Naroda". (532—2) Pivovarna bratov Kosler-jev. Izvretno j$ mareno pivoHk v zabojih po 25 in ^O.^^^^fe ae dobiva iz (476—8) ALOJZU MAYER.jeve zaloge piva v steklenicah v Ljubljani. Specijalno uplivanje anatherin ustne vode JT. Car. Popp-a, c. kr. dvornega zdravnika za zobe, na Dunaji. Stadt, Bognergasse 2, razložil dr. Jiilij Jalinel, praktični zdravnik itđ. Za-piBiijejo jo na c. ku kliniki na Dunaji. v Parizu, Bnislji, Amsterdamu, ravna tako tuđi prof. dr. Oppol-zer, rekt. niag-n. in kr. saksonski đvorni svetnik dr. Kletziuski, dr. Krantz, dr. Heller, dr. Born, dr. Sonnetischein v Berolinu itd., prof. dr. Hartig, vcjv. domHČ zdravnik v Braun8chweigu, dr. Gross, dr. Scliiitfer, dr. Fetter, dr. Mayor, dr. SchUUer, ces. svetnik, topliAki zdravnik. Rabi se za čišfienje zob sploh. VBled svojih komičnih lastnostij raztuplja slez mej in na zobeh. Posebno je priporofcati, rabiti jo po obedu, ker mej zobni ostali deli mesa, ko začno gniti, Skodujejo zobnej snovi in raz5irjnjo zoprni duh po ustih. Ćelo v onih slučajib, kadar bo začne nabirati vinski kamen, rabi se z uspehom, ker prottdeluje utrjenju. Kajti ču 1c majhen dol zoba odpadf, žučne zob gniti in se pokonča, ter okuži Se zdravo zobe. Da zopet zobem njih lepo naravno barvo, ker vsftk luj prevleček kemično razkroji in izplakne. Jako koristna je zato, da se iMsti ohranijo vimetiii zob)u. Oliranjujo jim njih prvotno barvo, njih leek, zabranjuje, da se na njih ne nabira vinski kamen, ter jih obvaruje VBact^ga zopernega duha. Ne tolaži samo boli čin otlih iti troliljivih zob, a zabranjuje, da se ta boluzen dulje ne Siri. Itavnn taku pomagit anatherin iistna voda proti gnitji zobnega iu«j8ii, ter je gotovo tolažilno sredstvo proti boleMnain otlih zob, kakor tuđi proti trgaiju po zobeh. Ariuthcrin ustna voda hitro tu laliko potolu^i bolečine, ne da bi se bilo bati kakih slabili nasledkov. Zlasti neprecenljiva je amithcrin ustna voda sa ohranJRTijc prijetnega duha soponju ter odatranjnje smrdljivo diliatije, za kar zadostuje, da se sltsdnji dan usta izplaknejo a to vodo. Ne more se dosti priporocati proti gobastemu zolmeuiu mesu. Ako so anuthurin ustna voda le kake štiri tedne rnbi po prudpisu, že zgitie bledost bol-nega zobnega mesa, ter zopet poatane rožn -rudeče. Ravno tako dobro je rabiti anathorin ustno vodo pri slabo stojećih zobeh, zlu, za katurum pogostem trpe bramorjuvi, in tuđi, čo začne pri starejših ijudeh minevHti zoimo meso. ZanesljK o arudBtvo je atiatorin uatna voda pri krvavečetn zobneui mesu. Uzrpi»vto mito iz xeliiv» Že 18 let so rabi z velikim uupelumi zopor hraste, lišaj in pege, za čišćenje iti ohranjonje bele, čiste polti, zopur ujedce, o^nui in kurjo pult. Cena 30 kr. 0V~ M'ftfd itttttiit'ejutttttni se jrnri, "VV) s kuterimi si pomagajo nekuter t'abrikaiitje, da si osvojevajo tov.irniško znamko, ki je mojej jako podobna in izdohnVjo blago, ki je po zunanjosti mojemu zelo jednako. IJri uakupu vsakega izdelka naj se natanko pazi na firmo. (21f>—2) Dobiva se « Ljubljani pri lukarjih J. Swoboda, G. Pic-coli, V. Mayr, Jul. pl. Trukoezv, E. Uirschitz, dalje pri trgovcih Ant. Krieper, Ed. Mahr, J. Kairiuger, F. M. Schmidt, V. Petričič, L. Pirker, P. Laasuik, Terćek & Nekrep; v Postojni: A. Leban, lekar; v Škofjej Loki: C. Fabiani, lektir; v Kočevji: J. Braune, lo,kar; »a Kr-škein: F. liiJuicheB, lekar; v Mriji: J. "VVarta, lekar; v Kranji: K. Šavnik, lekar; v Litiji: J. lienes, lokar; c Aletliki: Fr. VVaeha, lekar; v Novem inestu: D. Ria-zoli in J. Uergman, lekarja; i' Trebnjein: J Ruprecht, lekar; 1» lladovljici: A. Koblek, lekar; v Kamniku: J. Močnik, lekar; v Crnomlji: J. Blazek, lekar; v Vi-pavi: V. Kordim, lekar; v Pontajlu: P. Osaria, lekar. Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Želez 111 kar. Lnatuina in tiak „Naroane Tiskurne".