Za poduk iii kratek čas. Značaj. Napisal J. Sattler. (Dalje.) Kralj Pir se je vojskoval leta . 278. pred Krislom z Rimljani, katerim ,je bil poveljnik Fabricij. Temu le je pisal takrat Pirov zasebni zdravnik, da bi za dobro plačo zavdal svojemu gospodu. Toda pravi«_i Fabricij je izdajalčevo pismo poslal Piru, ki se ni mogel načuditi staremu rimskemu poStenjaku. Rekel je: »Prej solnce izgreSi svoj tir, kakor Fabricij zapusti poti poštenosti«. Rlagor narodu, ki ima take značaje; ni se treba za-nj bati; takSni možje ga otmejo pogube; takšni požtenjaki so domovini srčna kri; oni nas tolažijo in osrčujejo; oni nas krepijo in blažijo, domovino pa oslavljajo s svojim vzgledom, s svojim življenjem, s svojim značajem. Rimskega vojskovodjo Regula so leta 255. pred Kristom zmagali in vjeli Kartaginci. Gelih pet let je že vzdihoval v ječi. Sedaj pa porazijo Rimljani pri Panorinu tako Kartagince, da so bili prisiljeni prositi mini. PoSljejo torej poslance v Rim, med katerim je bil tudi Rogul, da bi svoje rojake ganil in pregovoril, naj sklenejo mir pod zmernimi pogoji. Rekli so, da se mu ni Ireba vrniti, ako bi Rimljani vzprejeli Kartaginske pogojp. Ali Regul prišedši domov ni priporočal mirii ampak rotil je svoje someščane, naj Kartagincem niti za las ne odjenjajo. Rekel je, da on itak ne bo več dolgo živel, ker so mu v Kartagini zavdali s strupom, ki deluje po časi. Zaman so bile vse prošnje sorodnikov in znancev, ki so mu prigovarjali, naj ostane doma. Regul se je, zvest svoji obljubi, vrnil v Kartagino, kjer so mu bile pripravljene strašne muke. Najprej ga zaprejo v klet z velikim slonom vkup, da bi ne mogel spati zbok vednega strabii pred straSno živaljo. Potem izrežejo vejice, da ni mogel zatisniti očij in ga postavijo na solnce, ki strašno pripeka v Afriki; naposled zaprejo tako izmu- čenega v sod, v kalerem so iz vseh stranij moleli ostri žreblji. Tu je Regul v groznih bolečinah unirl za lakoto; ali njegova poštenost in zvestoba bodete živeli in se slavili do konca sveta. Nepošten in nezvest človek se pa preklinja. Perzijanci so napadli Grke, ki so hrabro branili v soteski pri Termopilah. Pet dnij so že junaški odbijali sovražne napade. Gotovo bi bili že tu popolnoma zmagali Perzijancc, da se ni našel izdajalec, ki je sovražniku pokazal pot čez goro. Elijalt se je zval gnusni nesramnež, ki je po noči ppljal dvajset tisoč Perzijancev po ozki stezi skozi temen gozd hrabrim Grškim branilcem za hrbet. Ravno lako grdo je delal Juda Iškarijol z Jezusom. Zato še sedaj pravimo brezznačajnežu in izdajalcu, da je Efijalt ali .luda Iškarijot. To ime si posebno zaslužijo nemškutarji. Ali niso do pičice podobni Efijaltu? Ali ne izdajajo svoje domovine? Zatorej jih tudi zadeva prokletstvo in zaničevanje. V zadnji ustaji Poljski je pribežal uslaški vodja Gieskovski z dvema lovariSema k nekemu kmetu proseč ga, naj jih skrije. Dal mu je tudi tisoč goldinarjev, da bi jih ne izdal Rusom. Ta lisočak pa je tako srbel lakomno ženo kmetovo, da je prpgovorila moža, naj izda ubežne nesrečneže, upajoč, da plačajo Rusi še bolje ujete »ptičke«. Mož, ki je bil ravno tako lakomen, izda begune; toda ni dobil denarja, ampak Rusi so mu vzeli tisti tisočak; vrh tpga pa mu še našteli toliko gorkih, da je obležal na pol mrtev. Drugi dan so našli Poljaki ostudnega izdajalca in ga obesili z babo vred — in človek bi rekel prav so storili, kajti to je pravično plaCilo, katero si zaslužijo vsi brezznačajneži, ki izdajejo rojake in domovino svojo. Značajni mož je neupogljiv, kadar gre zapravico za narodnekoristi; vselej stoji na strani rodoljubov, nepremičza kakor skala sredi morskega valovja, kakor hrast v vrSečem viharju. Žal, da so še redki takšni značaji, vzlasti krog mest in ob nemški meji. — Rlizu Gelja živi kmet, kateremu so o priliki predzadnje volitve v okrajni zastop Celjski poslali pismo proseč ga, naj dela med kmeli na to, da bodo volili le nemškutarje. Kmet pa napiSe na poslano pismo: »Vračam Vam pismo VaSe s pristavkom, da bi me bilo sram nemškutarjem pomagati na noge, ki neumno in zlobno delajo za Rismarka in zoper domovino mojo«. To je bil pravi odgovor; to je možak in vrl značaj. Takemu se že od daleč rad odkrijem. (Dalje prih.) Smešnica. Lovec: »Veruj mi človek, ali ne veruj, v treh dnevih ustrelil sem celih 99 zajcev«. »Zakaj pa ne«, oglasi se njegov sosed pri mizi, »zakaj pa ne koj 100?« »Zato ne«, odvrne lovec, >ker se rie izplača, da bi še se zlagal zavoljo enega zajca!«