Barbara Riman Kristina Riman Slovensko kulturno društvo Lipa Zadar amejstvu in po sv ˜ REPUBLIKA SLOVENIJA URAD VLADE RS ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU Impressum Slovensko kulturno društvo Lipa Zadar Avtorici: dr. Barbara Riman dr. Kristina Riman Urednica: Darja Jusup Izdajatelj: Inštitut za narodnostna vprašanja Za izdajatelja: dr. Sonja Novak Lukanovic Soizdajatelj: Slovensko kulturno društvo Lipa Zadar Za soizdajatelja: Darja Jusup Financno podprl: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Recenzenta: dr. Ines Cvitkovic Kalanjošdr. Jasminka Brala Mudrovcic Jezikovni pregled slovenskega besedila: Nina Barlic Fotografije: Vse objavljene fotografije so iz arhiva SKD Lipa Zadar in so dokumentarne narave. Graficno oblikovanje in priprava za tisk: Mateja Vrbinc Tisk: DEMAT d. o. o., Ljubljana Naklada: 300 izvodov DoI: 10.69070/2025_8 HNDL 20.500.12556/DiRRoS-24555 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 061.2(497.5Zadar=163.6) 379.82:061.2(497.5Zadar=163.6) RIMAN, Barbara Slovensko kulturno društvo Lipa Zadar / Barbara Riman, Kristina Riman. - Ljubljana : Inštitut za narodnostna vprašanja ; Zadar : Slovensko kulturno društvo Lipa, 2025 ISBN 978-961-6159-91-3 (Inštitut za narodnostna vprašanja) COBISS.SI-ID 258871555 Barbara Riman Kristina Riman SLoVENSKo KULTURNo DRUšTVo LIpA ZADAR Ljubljana – Reka, 2025 Kazalo Knjigi na pot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 1. Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 2. Slovenska društva na Hrvaškem nekoc in danes . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17 3. Slovensko kulturno društvo Lipa Zadar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27 3 .1 Prešernov dan . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69 3 .2 . Mednarodni dan kulturne razlicnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 88 3 .3 Likovna kolonija in slikarske razstave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .110 3 .4 Literarno-recitatorska sekcija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .155 3 .5 Srecanje aktivnih clanov slovenskih društev na Hrvaškem . . . . . . . . . . . . . . . .179 3 .6 Raznoliko društveno dogajanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .186 3.6.1 Slovenski film v Zadru . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .186 3.6.2 Predavanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .190 3.6.3 Predstavitev knjig . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .192 3.6.4 Gostovanja in obiski . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .193 3.6.5 Šola v naravi – spoznavanje naravne in kulturne dedišcine . . . . . . . . . . .199 3.6.6 Dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture v Zadru . . . . . . . . . . . . . . .202 4. Zgodba, ki se nadaljuje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .205 5. popis clanov SKD Lipa Zadar od zacetka do danes . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .215 6. Viri in literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .217 7. popis imen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .229 8. popis slik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .237 9. povzetek / Sažetak / Summary . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .241 Povzetek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .241 Sažetak . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .243 Summary . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .244 Knjigi na pot Slovenska društva na Hrvaškem imajo dolgo, pestro in bogato zgodo-vino, ki sega skoraj stoletje nazaj. Ceprav številcno manjši od drugih narodnih manjšin na Hrvaškem, so Slovenci skozi cas pustili izjemno pomemben pecat v kulturnem, gospodarskem in družbenem življenju države. Njihova prisotnost je še posebej opazna na obmejnih obmo-cjih, pa tudi v urbanih središcih, kjer so prispevali k razvoju izobraže­vanja, industrije in umetnosti. Ta knjiga si prizadeva predstaviti življenje Slovenskega kulturne­ga društva Lipa Zadar – društva, ki uspešno deluje že vec kot dvajset let, in prikazati enega od vidikov udejstvovanja slovenske skupnosti na Hrvaškem. Na raziskovalno pot, s soglasjem Darje Jusup, Katarine Bezic in Rafaele Štuline, sva se podali v zacetku leta 2025 in uspeli oblikovati knjigo, ki prikazuje aktivno in pestro dvajsetletno delovanje Slovencev iz Zadra in okolice, združenih v kulturno društvo. Na tej poti so naju spremljali clani Slovenskega kulturnega društva Lipa Zadar, za kar se jim iskreno zahvaljujeva, predvsem Darji Jusup, Katarini Bezic in Rafaeli Štulini. Obenem se zahvaljujeva tudi recenzentkama, dr. Ines Cvitkovic Kalanjoš in dr. Jasminki Brala Mudrovcic, Inštitutu za narodnostna vprašanja* ter Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Na koncu gre zahvala tudi najinim družinskim clanom, ki so nastanek te knjige spremljali s potrpljenjem in spodbujanjem najinega ustvarjalnega dela. Avtorici * Knjiga je nastala v okviru dela Inštituta za narodnostna vprašanja – Enota Reka. 1. Uvod Slovenska društva imajo za pripadnike slovenske skupnosti, ki živijo zunaj Republike Slovenije (RS), izjemen zgodovinski, kulturni, soci­alni in identitetni pomen. Slovenska društva na Hrvaškem so nastala kot odgovor na temeljno clovekovo potrebo po pripadnosti, varnosti, skupnem delovanju, pa tudi življenju v kulturi, ki so jo spoznali doma oz. od svojih prednikov. Pripadnikom slovenske skupnosti na Hrva­škem so od nekdaj omogocala ohranjanje stika z jezikom, kulturo in domovino maticne kulture ter oblikovanje lastne identitete v okolju, kjer elementi slovenske kulture niso kontinuirano prisotni. Društva so živ organizem in so se skozi cas, pod vplivom razlicnih zunanjih in tudi notranjih dejavnikov (tistih znotraj slovenske skupnosti), spremi­njala. Prav zato je vsako društvo, ki je delovalo ali deluje na obmocju današnje Republike Hrvaške, na svoj nacin specificno, obenem pa kaže dolocene znacilnosti, po katerih se lahko primerja z drugimi sloven-skimi društvi po Evropi. Gre za ponavljajoce se vzorce delovanja, na katere so raziskovalci te tematike v svojih znanstvenih in strokovnih delih pogosto opozarjali. Slovenska društva na Hrvaškem, ki delujejo vse od leta 1886, tako delijo številne znacilnosti s sorodnimi društvi po Evropi in svetu, se pa med njimi seveda pojavljajo tudi razlike, povezane z lokalnimi okoli-šcinami in zgodovinskim kontekstom. Že sama ustanovitev društva in sposobnost skupnosti za (samo) organizacijo kažeta na njeno vitalnost in dejstvo, da so v njej obstaja­le posameznice in posamezniki, ki so se zavedali pomena druženja, moralne in eksistencialne podpore, razvijanja obcutka pripadnosti ter vztrajnega dela za ohranjanje vezi z domovino.1 Raziskovanje delova­nja slovenskih društev danes ni vec samo sebi namen. Ce se ozremo v preteklost, ugotovimo, da njihova dejavnost in clanstvo ponujata dragocen vpogled v strukturo prebivalstva, ki je nekoc živelo na dolo-cenem geografskem obmocju. Takšna oblika organiziranosti in njeno razumevanje predstavljata pomemben vir za raziskovanje ter sistema-ticno zbiranje gradiva in spoznanj o doloceni manjšinski skupnosti.2 Slovenska društva, ki so aktivna danes, omogocajo vpogled v sodobno podobo teh skupnosti – razkrivajo strukturo clanstva, nacin vkljuce­vanja v okolje in odnos okolja do njih, hkrati pa delujejo kot zrcalo družbenega okolja, v katerem delujejo. Delovanje slovenskih društev se je skozi cas spreminjalo, ceprav je njihova osnovna funkcija – ohranjanje slovenskega jezika in kulture – ostala nespremenjena. Društva, ki so delovala pred drugo svetov-no vojno, so veliko pozornosti namenjala tudi socialnemu položaju svojih clanov in pogosto nudila pomoc. To je bilo znacilno predvsem za društva ob koncu 19. in na zacetku 20. stoletja, ko je imelo njiho­vo delovanje izrazito eksistencialen, humanitaren in podporen zna-caj. Ob tem so imela društva tudi izobraževalno in kulturno funkcijo. Poleg samopomoci so poskušala vplivati na priseljence z namenom njihovega boljšega obvešcanja, izobraževanja ter ohranjanja jezika in kulture krajev, iz katerih so izhajali. V obdobju pred prvo svetovno vojno in med obema vojnama so igrala pomembno vlogo pri pomo-ci priseljencem ter tistim, ki se v novem okolju niso najbolje znašli. Pogosto so nudila tudi financno pomoc bolnim clanom ali tistim, ki 1 Riman, B. Slovenska društva u Hrvatskoj od 1886. do 1991. godine. Svet sloven- ske nacionalne manjšine Primorsko-goranske županije, Inštitut za narodnostna vprašanja, Reka, Ljubljana, 2019, 32 (v nadaljevanju: Riman, Slovenska društva u Hrvatskoj). 2 Kržišnik-Bukic, V. O narodnostnem in kulturnem samoorganiziranju Slovencev na Hrvaškem v 20. stoletju. V: Kržišnik-Bukic, V. (ur.). Slovenci na Hrvaškem, Inšti- tut za narodnostna vprašanja, Ljubljana, 1995, 133–134. (v nadaljevanju: Kržišnik- -Bukic, O narodnostnem in kulturnem samoorganiziranju). jih je prizadela kakšna druga nesreca (npr. smrt družinskega hranite­lja, izguba zaposlitve ipd.). Ceprav ta pomoc ni bila velika, je ustrezala gmotnim zmožnostim clanstva, ki so ga vecinoma sestavljali rudarji, nekvalificirani delavci, služkinje, gospodinjske pomocnice in drugi delavci v industriji.3 Od druge polovice 20. stoletja naprej je v ospredju predvsem pro-svetno-kulturna vloga društev. Ta je postajala vse bolj prepoznavna in je temeljila na želji po ohranjanju tradicije ter kulturne povezanosti z domovino.4 Pomembno vlogo v društvih so imeli ucitelji, duhovniki in dru­gi intelektualci, ki so prav tako pomagali ohranjati narodno zavest in jezikovno kontinuiteto.5 Pogosto so prav oni prevzemali pobudo za ustanavljanje društev ali vsaj razumeli potrebo po zbiranju. V okoljih, kjer ni bilo institucionalnega izobraževanja v slovenskem jeziku, so društva delovala kot središca, kjer so prvotno otroci spoznavali slo­venski jezik, književnost, zgodovino in tradicijo.6 Starejši clani, ki so izvirali iz slovenskih krajev, pa so na ta nacin ohranjali svojo kulturno identiteto. Slovenska društva na Hrvaškem, pa tudi drugod po celotni Evropi in svetu, so kazala tudi dolocene podobnosti. V številnih so bile ustanovljene sekcije, kot so pevski zbori, dramske in glasbene skupine, športne sekcije ter dejavnosti za otroke in mladino. Pogosto so izdajala svoja glasila, s katerimi so obvešcala clane skupnosti in ohranjala slovenski jezik in kulturo. Zelo pomemben je bil tudi tisti tisk iz Slovenije ali v slovenskem jeziku, izdan v državi, 3 Fischer, J. (ur.). Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije: 1848–1992. Mladinska knjiga, Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana, 2006, 568. 4 Drnovšek, M. Izseljensko in drugo casopisje med Slovenci v zahodni Evropi do leta 1940. Dve domovini, 2/3, 1992, 265; Riman, Slovenska društva u Hrvatskoj, 8. 5 Drnovšek, M. Slovenski izseljenci in Zahodna Evropa v obdobju prve Jugoslavije. Migracije/ Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, 2012, 284 (v nadaljevanju: Drnov­ šek, Slovenski izseljenci in Zahodna Evropa). 6 Drnovšek, Slovenski izseljenci in Zahodna Evropa, 111. v kateri je dolocena slovenska skupnost delovala, ceprav so raziskave pokazale, da so bila številna glasila kratkega veka – predvsem zaradi majhnega kroga bralcev in pomanjkanja financne podpore.7 Poseben pomen imajo tudi imena društev,8 ki pogosto izhajajo iz simbolov slovenske kulture – npr. Triglav, Prešeren, Bled in podobno. Ta imena imajo simbolno funkcijo, saj utrjujejo narodno pripadnost in krepijo zavest o skupnih koreninah. Na ta nacin društva prispeva­jo k ohranjanju slovenskega jezika in identitete tudi v okoljih, kjer je prisoten proces asimilacije9 – znacilnost, ki ostaja prisotna tudi med slovenskimi društvi na Hrvaškem. Slovenska društva na Hrvaškem so se zacela razvijati leta 1886. Sprva je šlo za poskuse organiziranja, ohranjanja jezika in druženja, kasneje pa so se društva – ucec se od izkušenj predhodnikov – organi­zirala na višji ravni. Na Hrvaškem je viden linearni razvoj teh društev, pri cemer so pripadniki zbrane izkušnje prenesli tudi v novo politicno obdobje po letu 1991, ko je nastalo tudi društvo, katerega dejavnost opisuje ta knjiga. Slovenski raziskovalci doslej niso kazali posebnega znanstvene­ga interesa za spremljanje in analiziranje delovanja slovenskih dru­štev na Hrvaškem. Kontinuirano se s to tematiko ukvarja predvsem Vera Kržišnik-Bukic, ki je v prispevku O narodnostnem in kulturnem samoorganiziranju Slovencev10 podala prvi podroben pregled znanih društev in teoreticni okvir njihovega delovanja. Skupaj z Damirjem Josipovicem je leta 2010 objavila znanstveno monografijo,11 medtem ko je najobsežnejše delo o problematiki slovenskega samoorganizira­nja napisala Barbara Riman v letu 2019, in sicer znanstveno mono­ 7 Isto, 111–118. 8 Budja, A. Slovenes in Sweden, Dve domovini, 7, 1996, 239. 9 Drnovšek, Slovenski izseljenci in Zahodna Evropa, 198–205. 10 Kržišnik-Bukic, O narodnostnem in kulturnem samoorganiziranju. 11 Josipovic, D. & Kržišnik Bukic, V. Slovensko-hrvaški obmejni prostor: etnicne vzporednice med popisi prebivalstva po letu 1991. Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana, 2010, 153–157. grafijo Slovenska društva u Hrvatskoj 1886–1991, ki pa – kot nakazu­je naslov – ne obravnava sodobnega obdobja. V slovenski in manj v hrvaški znanosti je zabeleženih še nekaj prispevkov, ki so se tematsko ukvarjali predvsem s posameznimi slovenskimi društvi.12 Manjša društva, ki so delovala krajši cas, niso bila deležna vecjega interesa. To velja tudi za Slovensko kulturno društvo Lipa Zadar (SKD Lipa Zadar), o cigar delovanju je bilo – razen ene strani v katalogu Sosedje Sloveni, Slovenci na Hrvaškem13 – napisanega zelo malo. Cilj avtoric te knjige je bil zato zabeležiti in širši javnosti predstaviti pri­zadevanja clanic in clanov SKD Lipa za ohranjanje slovenskega jezi­ka in kulture v Zadru in okolici, prenos znacilnosti slovenske kulture na mlajše generacije in širjenje slovenske kulture med prebivalstvom okolja, v katerem živijo in delujejo. Knjiga celovito in objektivno pred­stavlja dvajset let delovanja SKD Lipa Zadar, pri cemer s pomocjo spo­minov in obcutkov aktivnih clanov prinaša tudi osebni, subjektivni pogled v njihovo bogato dejavnost. Pomembno je poudariti, da ima SKD Lipa Zadar status izseljen­skega društva, kar vpliva na njegovo organizacijo in financiranje s strani Republike Slovenije. Na Hrvaškem imajo ta status štiri društva (v Osijeku, Splitu, Dubrovniku in Zadru), ki zato prejemajo manjšo 12 Jerman, S. & Todorovski, I. Slovenski dom v Zagrebu: 1929–1999. Kulturno-prosve­tno društvo Slovenski dom, Zagreb, 1999 (v nadaljevanju: Jerman & Todorovski, Slovenski dom v Zagrebu); Riman, B. & Riman, K. Slovenski dom Kulturno pros-vetno društvo Bazovica. Slovenski dom KPD »Bazovica«, Rijeka, 2008; Riman, B. & Riman, K. Slovenski dom Kulturno prosvetno društvo Bazovica. Solutio: Slovenski dom KPD »Bazovica«, Rijeka, 2012 (v nadaljevanju: Riman & Riman, Slovenski dom Kulturno prosvetno društvo Bazovica); Lukežic, I. Fluminensia Slovenica. Svet slovenske narodne manjšine Primorsko-goranske županije; Svet slovenske narodnemanjšine mesta Reka, Rijeka, 2011; Škiljan, F. Slovenci u Varaždinu i Varaždinskoj županiji. Slovensko kulturno društvo Nagelj, Varaždin, 2015; Riman, B. Koraki skozi cas: 20 let slovenskega kulturno-prosvetnega društva »Snežnik«. Inštitut za narodno­stna vprašanja, SKD »Snežnik«, Ljubljana, Reka, 2024. 13 Riman, B. Sosedje Slovenci: Slovenci na Hrvaškem. Narodna in univerzitetna knji­žnica: Inštitut za narodnostna vprašanja: Zveza slovenskih društev na Hrvaškem, Ljubljana, Zagreb (v nadaljevanju: Riman, Sosedje Slovenci). financno podporo, kot jo država Slovenija namenja zamejskim dru­štvom. Težje je tudi njihovo povezovanje s Slovenijo, predvsem zaradi vecje oddaljenosti. To se odraža tudi v manjšem številu obiskov gostov iz Slovenije in v omejenih možnostih clanov za sodelovanje na dogod­kih v domovini. Raziskava o delovanju SKD Lipa Zadar se je zacela z neposre­dnim stikom z vodstvom društva, ki je omogocilo dostop do arhivske­ga gradiva: dopisov, interne korespondence, vsebinskih porocil o delu, seznama prireditev od leta 2005 do leta 2024 in casopisnih clankov (hrvaškega tiska, redkeje slovenskega, ter slovenskega manjšinskega na Hrvaškem) o njihovem delovanju. Pomembno je poudariti, da so lokalni mediji redno in natancno spremljali dejavnosti društva – še posebej Zadarski list, ki je slovenski skupnosti namenjal veliko prosto­ra, ter casopis Zadarski most prijateljstva. Knjiga je torej nastala na podlagi primarnih in sekundarnih virov. Opravljena je bila tudi analiza glasil slovenske manjšine na Hrvaškem v obdobju med letoma 2005 in 2024. Zabeleženi so bili vsi prispev­ki o delovanju SKD Lipa Zadar. Tako so bili pregledani: Novi odmev (2006–2025), Kažipot (2005–2011), Sopotja (2012–2025) in Planika (2006–2023). Vsa navedena glasila so digitalizirana in dostopna v bazi Digitalne knjižnice Slovenije. Zbrani podatki so bili dodatno sistema­tizirani in shranjeni v repozitoriju DIRROS v skladu z naceli odprte znanosti.14 Za Novi odmev sta najbolj pogosto porocali Darja Jusup in Kata-rina Bezic, za Kažipot in Sopotja Marjana Mirkovic, za Planiko pa Ana Šušmelj in Andreja Malta. Zabeleženi so tudi prispevki drugih avtor­jev, a so precej bolj redki. Dolocene podatke je bilo mogoce najti tudi na spletnih straneh Radiotelevizije Slovenije, ko je – sicer zelo redko – porocala o dejavnostih clanov SKD Lipa Zadar. 14 Riman. B. & Riman, K. Podatkovni arhiv dejavnosti Slovenskega kulturnega društva Lipa Zadar (2004–2024). Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana, 2025. Pri pripravi knjige so sodelovale tudi posameznice z neposre­dnim poznavanjem delovanja društva, ki so s svojimi spomini in opa­žanji pomembno prispevale k nastanku publikacije. Iskrena zahvala gre (po abecednem vrstnem redu): Ruži Arzenšek, Tatjani Bajlo, Kata-rini Bezic, Mojci Golob Bareša, Darji Jusup, Andreji Malta, Marjani Mirkovic, Agati Klinar Medakovic, Rafaeli Štulina in Katarini Wako­unig Pajnic. 2. Slovenska društva na Hrvaškem nekoc in danes Delovanje slovenskih društev na Hrvaškem je zabeleženo od druge polovice 19. stoletja. Od tedaj pa vse do leta 1991 je na podrocju dana­šnje Hrvaške delovalo vec kot štirideset slovenskih društev, pri cemer dve društvi iz tega casa delujeta še danes. To sta Kulturno-prosvetno društvo Slovenski dom Zagreb,15 ki je zacelo delovati v letu 1929, in Slovenski dom KPD Bazovica, ki deluje od leta 1947.16 Raziskovalci, ki so se doslej ukvarjali s slovensko (samo)organizi­ranostjo na Hrvaškem, so oblikovali periodizacijo slovenskega (samo) organiziranja:17 • 1. obdobje: delovanje slovenskih društev do zacetka prve sve­tovne vojne; • 2. obdobje: delovanje slovenskih društev med obema vojnama; • 3. obdobje: delovanje v casu druge svetovne vojne; • 4. obdobje: delovanje od konca druge svetovne vojne do osamo­svojitve Republike Hrvaške in Republike Slovenije; • 5. obdobje: delovanje od leta 1991 do danes.18 Vsako od navedenih obdobij ima dolocene znacilnosti, odvisno od geografskega prostora, na katerem je društvo delovalo in na kate­rega so vplivala tudi politicno-zgodovinska dogajanja. Za vsa društva pred letom 1991 so zabeležene dolocene znacilnosti, ki jih najdemo tudi v slovenskih društvih drugod po Evropi, podobno pa je na Hrva­škem še danes. Zato lahko trdimo, da je delovanje slovenskih društev 15 Jerman & Todorovski, Slovenski dom v Zagrebu, 4. 16 Riman, Slovenska društva u Hrvatskoj, 34. 17 Kržišnik-Bukic, O narodnostnem in kulturnem samoorganiziranju, 45; Jerman & Todorovski, Slovenski dom v Zagrebu, 4. 18 Riman, Slovenska društva u Hrvatskoj, 39. na Hrvaškem kontinuirano in da se znanja in izkušnje društev iz zgo­ dnejših obdobji prenašajo na poznejše generacije. Najbolj razgibano obdobje je bil cas med obema svetovnima voj­nama, ko je istocasno delovalo tudi najvecje število slovenskih društev, celo v Slavoniji in Dalmaciji.19 V tem casu so nastala tudi društva, ki so imela poleg cilja ohranjanja slovenskega jezika in kulture tudi željo po podpori dolocenih struktur slovenske skupnosti, npr. študentska, dijaška, pa tudi ženska društva. V drugih obdobjih slovenskega (samo) organiziranja takih društev ni bilo, temvec je šlo predvsem za kultur­na društva brez razlik med clanstvom. To medvojno obdobje je Vera Kržišnik Bukic oznacila za zlato dobo slovenskega organiziranja.20 Za vsa društva, ne glede na obdobje njihovega delovanja, pa je pomembno, da so jasno evidentirane vodilne osebe – posamezniki, ki so bili gonilna sila, nosilci idej in vizije o tem, kako oblikovati in usta­noviti združenje. Pomembna je bila tudi želja clanov, da se zagotovi prostor, kjer bi se lahko srecevali in organizirali razlicne aktivnosti. V zacetnem obdobju so se pogosto zbirali pri slovenskih gostincih,21 ki so jim vcasih odstopili posebne prostore za vaje pevskih zborov ali druge aktivnosti. Kasneje so nekatera društva uspela najeti lastne prostore, medtem ko so tista brez svojih prostorov postopoma pre­nehala delovati ali so delovala v manjšem obsegu. Pogosta praksa je bilo tudi narocanje slovenskih casopisov in revij, kar je clanom omogocalo, da so ostali povezani z dogajanjem v domovini. Ceprav je bilo izdajanje društvenih glasil v evropskih slovenskih skupnostih obicajno, je na Hrvaškem do leta 1991 le eno društvo imelo dovolj mocno organizacijsko in financno osnovo za lastno publikacijo. To je bila Narodna knjižnica in citalnica,22 predhodnica današnjega KPD 19 Isto, 85–103. 20 Kržišnik-Bukic, V. Znameniti Slovenci na Hrvaškem skozi zgodovino. Migracijske i etnicke teme, 22, 2006, 421–445. 21 Kržišnik-Bukic, V. Slovenski gostinci in pomen slovenskih gostiln v Zagrebu v 30-tih letih 20. stoletja. Razprave in gradivo 28, 1993, 136–142. 22 Kržišnik-Bukic, O narodnostnem in kulturnem samoorganiziranju, 153. Slovenski dom Zagreb. Ta je leta 1932 izdala casopis Zagrebški Slovenc, žal samo eno številko, leto pozneje pa glasilo Odmev.23 Druga sloven-ska društva niso imela te možnosti, slovenska glasila pa so se zacela znova tiskati po letu 1991. Prvo glasilo, ki je izšlo v novoustanovljeni državi Hrvaški, je bila Planika: glasilo Slovenskega kulturnega društva Triglav Split, ki mu je leta 1996 sledilo glasilo Novi odmev,24 leta 2005 pa Kažipot, glasilo KPD Slovenski dom Bazovica. Društva so si prizadevala tudi za ustanovitev lastnih knjižnic s knjigami v slovenskem jeziku. Danes ima tako KPD Slovenski dom Zagreb knjižnico z vec kot 7000 knjigami.25 Poleg tega so društva obli­kovala razlicne sekcije, prek katerih so lahko ohranjala slovenski jezik in kulturo, med drugim pevske, dramske, recitatorske in folklorno--plesne sekcije. Na ta nacin so se predvsem ohranjali elementi sloven-ske tradicijske kulture. Pogosto so recitirali pesmi slovenskih klasic­nih pesnikov, ki so predstavljali temelj narodne identitete in kulturne povezanosti z domovino. Med najbolj priljubljenimi so bili Prešeren, Gregorcic, Župancic, Aškerc. Organizirali so tudi gledališke in dram-ske predstave po delih slovenskih klasikov: Prešerna, Cankarja, Lin-harta. V svoje programe so vkljucevali praznovanja državnih in red-keje cerkvenih praznikov (Prešernov dan, Miklavževanje), organizirali humanitarne akcije (predvsem društva, ki so delovala v obdobjih do konca druge svetovne vojne), plese, veselice in izlete z namenom dru­ženja in krepitve skupnosti. Društva z lastnimi prostori so organizirala razstave slik, vezenin, cipk, knjig in fotografij, predvsem v povezavi s slovensko ljudsko umetnostjo. Pogosto so gostila tudi znanstvenike, raziskovalce in predavatelje s podrocja slovenskega jezika, književno­sti, zgodovine in kulture, pa tudi znanosti, tehnike in umetnosti. 23 Jerman & Todorovski, 1995, 14–15. 24 Potocnik, P. »Novi odmev« med zagrebškimi Slovenci: zagrebški in hrvaški Slovenci do po 64 letih spet dobili revijo v svojem jeziku. Delo, 24. 12. 1996, 7. 25 A. J. Slovenski dom v Zagrebu – 90 let, pet politicnih sistemov. MMC RTV SLO, STA, 7. 11. 2019. Vidimo lahko, da so vodilne osebnosti slovenskih društev s širo­ kim naborom dejavnosti spodbujale clanstvo k vecji aktivnosti in vkljucenosti v društveno življenje. Pomembno pa je poudariti, da so slovenska društva – ne glede na dolžino svojega delovanja – oblikovala temelje slovenske (samo)orga­niziranosti in povezovanja, kot ju poznamo danes. Te dejavnosti so prepoznavne tudi med sodobnimi slovenskimi društvi na Hrvaškem. Društva, ki so nastala po letu 1991, so svoje delo namrec gradila na izkušnjah dveh najstarejših – KPD Slovenski dom Zagreb in KPD Slo­venski dom Bazovica. Prvo je svojo dejavnost ohranjalo prek clanov, ki so svoje znanje, ideje in pobude prenašali na mlajše generacije, drugo pa je oblikovano na temeljih nekdanjega Slovenskega kulturnega dru­štva Simon Gregorcic, ki je v casu pred drugo svetovno vojno delovalo v vzhodnem delu Reke.26 Danes na Hrvaškem deluje 18 slovenskih društev, ki so združeni v Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem (Tabela 1), ustanovljeno leta 1992 na pobudo takratnega veleposlanika Republike Slovenije v Repu­bliki Hrvaški Matije Malešica (1992–1996).27 Položaj slovenskih društev se je spremenil po letu 1991, ko so pri­padniki slovenske skupnosti na Hrvaškem dobili status manjšine, kar jim je zagotovilo dodatne pravice in spodbude za ohranjanje sloven-skega jezika in kulture. S tem in z osamosvojitvijo Slovenije in Hrva­ške se je zacelo tudi postopno vecanje števila slovenskih društev na Hrvaškem. 26 Riman & Riman, Slovenski dom Kulturno prosvetno društvo Bazovica, 7. 27 Riman, Sosedje Slovenci, 65. Tabela 1: Clani Zveze slovenskih društev na Hrvaškem (1992–2025)28 Ime društva Kraj delovanja Leto ustanovitve Kulturno-prosvetno društvo Slovenski dom Zagreb Zagreb 1929 Slovenski dom, kulturno-prosvetno društvo Bazovica Reka 1947 Slovensko kulturno društvo Triglav Split 1992 Slovensko kulturno društvo Lipa Dubrovnik 2001 Slovensko kulturno društvo Istra Pulj 2001 Slovensko kulturno društvo Lipa Zadar 2004 Slovensko kulturno-prosvetno društvo Snežnik Lovran 2005 Kulturno društvo Slovenski dom Karlovac Karlovec 2006 Društvo Slovencev Labin Labin 2006 Slovensko kulturno društvo Stanko Vraz Osijek 2006 Slovensko kulturno društvo Lipa Buzet 2007 Slovensko kulturno društvo Oljka Porec 2007 Slovensko kulturno društvo Gorski kotar Trstje 2007 Slovensko kulturno društvo Nagelj Varaždin 2008 Slovensko kulturno društvo Ajda Umag 2011 Vzorcna turisticno-izobraževalna kmetija Gorski kotar Prezid 2013 Slovensko kulturno društvo Prešeren Lokve Lokve 2020 Združenje za gospodarstvo Rast, Varaždin Varaždin 2024 Kot je razvidno iz tabele, gre predvsem za kulturna društva. Naj­vec jih je bilo ustanovljenih med letoma 2000 in 2010. Kljub vecjemu številu novonastalih slovenskih društev pa je z delovanjem decembra 2018 žal prenehalo Slovensko kulturno društvo Dr. France Prešeren, ki je delovalo od leta 1996.29 V zadnjem casu so se zacela ustanavlja-ti tudi društva, ki imajo poleg želje po ohranjanju jezika in kulture tudi druge namene, saj želijo na ta nacin pritegniti clane slovenske 28 Zveza slovenskih društev na Hrvaškem. Kdo smo? Slovenci.hr. 29 Riman, Sosedje Slovenci, 67. skupnosti na Hrvaškem, da postanejo še bolj aktivni. Med sodobnimi kulturnimi društvi na Hrvaškem pa je na splošno še vedno zaznati interes za dejavnosti, ki so se oblikovale in razvijale že v preteklosti. Društva se soocajo z razlicnimi težavami. Z izjemo Slovenskega doma KPD Bazovica in Slovenskega kulturnega društva Istra sloven-ska društva na Hrvaškem nimajo svojih lastnih prostorov. Za nakup si že vrsto let prizadeva KPD Slovenski dom Zagreb, druga društva pa prostore najemajo ali jih sploh nimajo. Primer tega je tudi SKD Lipa Zadar, ki že dvajset let deluje brez lastnih prostorov. Še ena težava slovenskih društev je kadrovska podhranjenost. Dejavnosti vecinoma slonijo na prostovoljnem delu, stalne zaposli­tve so redkost. Poslovne sekretarke imajo trenutno naslednja društva: SKD Istra v Pulju, Slovenski dom KPD Bazovica na Reki, SKD Ajda v Umagu, Slovenski dom Zagreb in KD Slovenski dom Karlovec. Eden od izzivov, s katerimi se društva srecujejo, je tudi nizko šte­vilo otrok in mladih, ki se le redko vkljucujejo v društvene dejavnosti. Poleg tega je zaznati relativno nevidnost slovenskih društev in njiho­vih dejavnosti v hrvaških in slovenskih medijih, lahko bi rekli getoiza­cijo, zaradi cesar njihovo delovanje širši javnosti ni znano.30 Slovenska društva so skupaj s krovno organizacijo – Zvezo slo­venskih društev na Hrvaškem – osrednji dejavnik pri povezovanju pripadnikov slovenske skupnosti na Hrvaškem in jedro slovenstva na Hrvaškem, saj drugih slovenskih kulturnih in izobraževalnih manjšin­skih institucij, ki bi vplivali na ohranjanje slovenskega jezika in kultu-re, na Hrvaškem ni.31 30 Riman, B. & Mirkovic, M. Vpogled v aktualni položaj slovenske narodne skupnosti na Hrvaškem. Inštitut za narodnostna vprašanja: Zveza slovenskih društev na Hrva­ škem, Reka, 2022, 7 (v nadaljevanju: Riman & Mirkovic, Vpogled). 31 Izjema je Inštitut za narodnostna vprašanja (INV) Enota Reka, ki deluje od marca 2017 in ima trenutno eno zaposleno osebo. Zaradi specificnega nacina financiranja (projektno financiranje) ne obstaja možnost razširitve dejavnosti (Riman & Mirko­ vic, Vpogled, 8). Delovanje slovenskih kulturnih društev na Hrvaškem teme­ lji predvsem na kulturnem udejstvovanju in organizaciji kulturnih dogodkov. Njihovi clani so aktivni v pevskih zborih in vokalnih sku­pinah, nastopajo na razlicnih dogodkih, ki jih organizira posamezno društvo, vse pogosteje pa se udeležujejo tudi razlicnih prireditev na Hrvaškem in v Sloveniji. Folklorne skupine ohranjajo slovenske plese, noše in pesmi ter nastopajo na Hrvaškem in v Sloveniji. Dramske in literarne skupine prirejajo krajše gledališke igre, recitale in literarne bralne krožke, v okviru katerih pogosto predstavljajo slovenske avtorje in poezijo. Glasbene in plesne sekcije vkljucujejo tudi harmonikarske skupine in plesne vecere z ljudsko glasbo. Velik poudarek ohranjanju slovenskega jezika daje tudi Dopol­nilni pouk slovenskega jezika, ki ga slovenska društva organizirajo v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje in vzgojo Republike Slo­venije. Clanom društva so pogosto na voljo tudi izobraževalne dejav­nosti – poleg ucenja jezika tudi ucenje igranja na razlicne inštrumen­te ali umetniške in kreativne delavnice. Društva redno organizirajo športne aktivnosti, kot sta npr. planinarjenje ali balinanje, ter izlete in ekskurzije, ki spodbujajo ohranjanje slovenskega jezika in kulture ter medgeneracijsko druženje. Pomemben del vsakdanjega delovanja slo­venskih društev je medsebojno sodelovanje in organiziranje projek­tov, v katere so vkljucena razlicna društva. Poleg tega so tradicionalno organizirana tudi praznovanja pomembnih datumov za pripadnike slovenske skupnosti na Hrvaškem. Nekatera društva v sodelovanju s sveti slovenske manjšine tudi tiskajo lastna glasila in publikacije. Ta so izjemno pomembna, saj pušcajo pisan odtis aktivnosti, ki bi sicer moda šle v pozabo. Trenutno izhajajo naslednja glasila: Novi odmev (1996, tromesecnik, Zagreb); Sopotja (2011, tromesecnik, Reka); Planika (1992, tromesecnik, Split); Mavrica (2007, tromesecnik, Pulj); Liburnijska priloga (2006, letopis, Lovran); Ajdov cvet (2017, letopis, Umag). Slika 1: Rafaela Štulina, Darja Jusup (ustanoviteljica in predsednica SKD Lipa Zadar), Katarina Bezic Slika 2: Darja Jusup s sodelavkami ob ustanovitvi Slovenskega kulturnega društva Lipa Zadar Zgodovinski pregled in analiza delovanja slovenskih društev na Hrvaškem razkrivata bogato tradicijo (samo)organiziranosti sloven-ske skupnosti, ki sega vse od druge polovice 19. stoletja do današnjih dni. V vseh petih zgodovinskih obdobjih, v katerih so delovala sloven-ska društva, se jasno kaže kontinuiteta ohranjanja slovenskega jezika, kulture in narodne identitete, pri cemer so kljucni elementi, kot so kulturne sekcije, praznovanje slovenskih praznikov, organizacija knji­žnic, izdaja glasil in medgeneracijsko sodelovanje, ostali prisotni vse do danes. Kulturna, izobraževalna in družbena dinamika se je kljub prekinitvam in spremembam politicnega konteksta prenesla v sodob­ni cas, predvsem prek dveh najstarejših društev – Slovenskega doma Zagreb in Slovenskega doma KPD Bazovica – ki sta pomembno vpli­vala na ustanavljanje in oblikovanje delovanja vseh novejših društev po letu 1991. Slovenska društva na Hrvaškem danes ne predstavljajo zgolj obli­ke kulturnega udejstvovanja, temvec so tudi temeljna opora za identi­tetno povezanost in trajno ohranjanje slovenstva v diaspori. Njihovo delovanje je dokaz, da kulturna in narodna identiteta lahko preživita le, ce imata institucionalno oporo, medsebojno sodelovanje in jasno vizijo prenosa dedišcine na prihodnje generacije. Zato slovenska dru­štva na Hrvaškem ostajajo kljucni dejavnik v ohranjanju in razvoju slovenske skupnosti v tem prostoru, danes in v prihodnosti. Pomemb-no vlogo pri tem ima tudi SKD Lipa Zadar, ki s svojim delovanjem vec kot dvajset let vztrajno ohranja slovenski jezik in kulturo v srcu Dalmacije. Slika 3: Clani SKD Lipa Zadar (20. 5. 2007) 3. Slovensko kulturno društvo Lipa Zadar Clanice in clani so od zacetka delovanja SKD Lipa Zadar organizirali ali sodelovali pri vec kot 270 razlicnih dogodkih. Za društvo, ki deluje že dvajset let, je to razmeroma malo, a ce upoštevamo, da gre za dru­štvo, ki nima svojih prostorov, kjer bi lahko hranilo bogato umetniško zbirko slik, nastalih na likovnih kolonijah, ali osnovne dokumentacije, ki prica o njegovem poslovanju, je ta številka vendarle vredna spo­štovanja. Prav zato je pomembno, da vse aktivnosti, ki so jih clanice in clani skrbno pripravljali ter v njih dejavno sodelovali, predstavimo kontinuirano, kronološko in faktografsko. Dejavnosti so podrobneje opisane in dokumentirane v knjigi o obstoju in delovanju SKD Lipa Zadar. Brez poglavja, ki obravnava organizacijo skupšcin ter skrbno in dosledno nacrtovanje vsakoletnih dejavnosti, bi bilo težko razumeti obseg, bogastvo in dejansko vrednost, ki jo clanice in clani SKD Lipa Zadar vsakodnevno prispevajo k slovensko-hrvaškemu povezovanju. Pobudnica ustanovitve SKD Lipa v Zadru je bila Darja Jusup. Zamisel o organizaciji društva, ki bi povezovalo Slovence v Zadru, njegovi okolici in širši Dalmaciji, je zaživela že leta 1992, ko se je pove­zala s tedanjim predsednikom Zveze Slovencev na Hrvaškem Vinkom Žibertom,32 vendar zaradi tedanje vojne na Hrvaškem te ni bilo mogo­ 32 Vinko Žibert (Senovo, 1931 – Reka, 2007) je eden od ustanoviteljev in prvi predse­dnik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Na Reko je prišel leta 1947, v zacetku leta 1948 pa se je vkljucil v delovanje Slovenskega doma Kulturno prosvetno dru­štvo Bazovica. Bil je aktiven v dramski skupini in pel v mešanem pevskem zboru. Veckrat je opravljal funkcijo predsednika Slovenskega doma KPD Bazovica, najbolj dejaven pa je bil v 90. letih prejšnjega stoletja, v politicno najbolj obcutljivem in zaradi vojne na Hrvaškem najtežjem casu. Naredil je izjemno veliko za Zvezo in njene zacetke delovanja. (Riman, Sosedje Slovenci). ce udejanjiti.33 Želja po ustanovitvi društva se je znova pojavila dese­ tletje pozneje. Danes lahko trdimo, da sta se delovanje in sama ustanovitev društva prepletala tudi z manjšinskimi volitvami na ravni mesta in županije,34 ki so se jih Slovenci prvic udeležili leta 2004. Od takrat na tem obmocju poleg društva delujeta tudi predstavnika na ravni mesta Zadar in Zadrske županije.35 SKD Lipa Zadar je bilo ustanovljeno 29. decembra 2004. Na usta­novnem srecanju so bili prisotni: Darja Jusup, Rafaela Štulina, Kata-rina Bezic, Majda Maras in Martina Kurtin.36 Pobuda za organizaci­jo društva je prišla od tedanje in sedanje predsednice društva Darje Jusup ter clanice Slovenskega doma KPD Bazovica Marjane Mirkovic. Ceprav je bilo društvo ustanovljeno konec leta 2004, je bilo registri­rano šele 20. aprila 2005.37 Za prvo predsednico je bila izbrana Darja Jusup, ki to funkcijo opravlja še danes, podpredsednica društva je bila Rafaela Štulina, za tajnico je bila izvoljena Martina Kurtin, za predse­dnico nadzornega odbora Katarina Bezic, za predsednico disciplin­skega sodišca pa Florijana Filipi.38 33 Mirkovic, M. Darja Jusup: Rojaki v Zadru in županiji uspešno vpeti v okolje. Novi odmev, 58, 2016, 14 (v nadaljevanju: Mirkovic, Darja Jusup). 34 Prve volitve svetov in predstavnikov narodnih manjšin na Hrvaškem so potekale v letu 2003 in so bile ponovljene leta 2004. Zanje je bila znacilna nizka volilna udeležba vseh manjšin (Tatalovic, S., Jakeševic, R. & Lacovic, T. Funkcioniranje vijeca i predstavni­ka nacionalnih manjina u Republici Hrvatskoj. Medunarodne studije, 10, 3/4, 2010, 40–56). Slovenska skupnost, ki živi v Zadrski županiji, je imela svoje predstavnike na ravni mesta in obcine od samega zacetka, ko je bilo omogocena izvolitev, pa do zadnjih volitev leta 2023 (Riman, B. & Novak Lukanovic, S. Dvajset let delovanja Svetov in predstavnikov slovenske narodne manjšine na Hrvaškem. Annales, 4, 34, 2024, 519). 35 Riman, Sosedje Slovenci, 91. 36 Mirkovic, Darja Jusup, 14. 37 Jusup, D. Izvještaj o aktivnostima, godina 2006. Slovensko kulturno društvo Lipa Zadar, 31. 1. 2007. Arhiv Lipa Zadar (v nadaljevanju: Jusup, Izvještaj o aktivnosti-ma, godina 2006.). 38 Vertovšek, N. Predsjednica Darja Jusup, Slobodna Dalmacija, 31. 12. 2004. Arhiv Lipa Zadar; Radulic-Toman, E. Darja Jusup prva predsednica »Lipe«, Zadarski list, 31. 12. 2004. Arhiv Lipa Zadar. Slika 4: Prvi sestanak SKD Lipa Zadar (29. 12. 2004) Po tedanjih besedah Darje Jusup, naj bi bilo društvo odprto pred­vsem za hrvaške državljane slovenske narodnosti ter za ostale prijate­lje RS, ki živijo v Zadru in okolici. Pobuda za povezovanje je izhajala iz želje, da se ne pozabi slovenska beseda.39 Cilj društva je že od samega zacetka delovanja povezovanje Slo­vencev in clanov njihovih družin ter prijateljev Republike Slovenije z namenom promoviranja slovenske kulture in razvijanja hrvaško-slo­venskih kulturnih, gospodarskih in duhovnih vezi. Na zacetku je bilo pred clani društva veliko dela in ustanoviteljice so se tega dobro zave-dale. Društvo sprva ni imelo svojih prostorov in ceprav je obstajalo upanje, da se bo s casom uredil tudi ta izziv, društvo lastnih prostorov še vedno nima. Clani so se redno sestajali v prostorih Udruge kapetana i porucnika trgovacke mornarice Zadar, ki je prijazno dovolila upora­bo svojih prostorov za sestanke,40 vecja dogajanja pa so organizirali v 39 Šprljan, E. Druženje zadarskih Slovenaca. Slobodna Dalmacija, 29. 1. 2009. Arhiv Lipa Zadar (v nadaljevanju: Šprljan, Druženje zadarskih Slovenaca). 40 Jusup, D. & Bezic, K. Slovensko kulturno društvo Lipa Zadar, 1. 2. 2023. Arhiv Lipa Zadar. Multimedijski dvorani Mestne knjižnice Zadar, v novejšem casu pa tudi v dvorani restavracije Galija. Kako delujejo in kako se v Dalmaciji pocutijo clani društva ilu­ strativno pove Katarina Bezic: »Dalmacija je odprtega srca, polna sonca, dobrih in odprtih ljudi. Ko je Darja osnovala naše društvo, je bila samo še pika na i. Slovenke smo se našle in govorile v slovenšcini. Zdaj ohranjamo naš jezik, spominjamo se naših otroških let, naše kulture … Društvo nam vse to omogoca. Mi nimamo pro-storov, ne plešemo in ne pojemo, ampak si privošcimo našo kulturo. Na naše prireditve vabimo umetnike in ustvarjalce iz Slovenije. Vsi pridejo k nam zastonj, brez honorarja …«41 Kasneje, ko so prenehali uporabljati prostore Tankerske plovidbe, so se clani zaceli bolj redno srecevati v prostorih Mestne knjižnice v Zadru ter v kavarni, ki deluje v prostorih knjižnice. Srecanje ob kavi, kjer se nacrtujejo nova dogajanja v organizaciji društva, je postalo nekaj povsem obicajnega; clanice in clani so prav tu dorekli številne bogate in uspešne programe. Še danes se za dogovore pogosto srecu­jejo po kavarnah v Zadru, svoje proslave pa obcasno organizirajo tudi v restavraciji Galija.42 Clani SKD Lipa Zadar, so se takoj po ustanovitvi zaceli povezovati tudi z drugimi slovenskimi društvi, saj so njihovo delo poznali že prej. Tovrstne vezi so še vedno mocno prisotne, poleg povezovanja s slovenskimi društvi iz Hrvaške pa se pri svojem delu povezujejo tudi z društvi iz Slovenije, ki negujejo predvsem tradicionalne elemente slovenske kulture. Vec o tem bo razvidno iz opisa aktivnosti in proslav, ki so jih zasnovali clani SKD Lipa Zadar. 41 Kampos, B. V Zadar ih je pripeljala ljubezen. Moja Slovenija, 10. 6. 2017. 42 Paleka, M. Najavili bogat i sadržajan plan rada u 2022. Zadarski list, 12. 2. 2022, 46; Jusup, D. Skupština SKD Lipa in pocastitev kulturnega praznika. Novi odmev, 84, 2024, 18. Prošnjo za vkljucitev v Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem so clani društva poslali že v letu ustanovitve, društvo pa je bilo v krovno organizacijo sprejeto na skupšcini Zveze leta 2005. Že v prvih letih delovanja je SKD Lipa Zadar zacrtalo smer nekaterih svojih aktivno­sti, ki se kontinuirano izvajajo že dvajset let. To je vplivalo tudi na oblikovanje monografije o društvu, saj se lahko na ta nacin izpostavijo aktivnosti, ki so se zacele pred dvajsetimi leti in danes veljajo za pre­poznaven znak društva. Na podlagi interesa clanov je društvo kmalu zacelo z oblikova­njem razlicnih sekcij. Poleg sodelovanja s slovenskimi društvi so raz­vijali in še vedno negujejo sodelovanje tudi z drugimi manjšinami na obmocju Zadra in širše okolice.43 Poleg tega je treba poudariti, da so clani društva izjemno dobro vkljuceni v lokalno skupnost in da uspe­šno sodelujejo z lokalnimi kulturno-znanstvenimi institucijami. Po podatkih, pridobljenih od vodstva SKD Lipa Zadar, ki zelo skrbno hrani svoje arhivsko gradivo, so do konca leta 2024 clanice in clani društva izvedli vec kot 280 razlicnih dogodkov: proslave ob Pre­šernovem dnevu, razstave, predstavitve knjig, gostovanja, ekskurzije in druge aktivnosti, opisane v tej knjigi. Iz arhivskega gradiva je razvi­dno, da se je vodstvo društva vedno prilagajalo situaciji in ponujenim možnostim ter si glede na financne in prostorske omejitve prizadevalo oblikovati kar se da pester program. Vodstvo društva je k vodenju in oblikovanju programa vedno pristopalo pro bono, kar je pomembna informacija za prikaz, analizo in vrednotenje njihovega uspešnega dela. Preden zacnemo z opisovanjem vseh aktivnosti, ki SKD Lipa Zadar prikazujejo kot uspešno in pozitivno društva, je treba pouda­riti, da ima društvo redne skupšcine, ki jih skoraj od samega zacetka delovanja organizira v zacetku februarja. Informacija o skupšcinah je pomembna zato, ker poleg kulturnega delovanja pokaže tudi, kako 43 Jusup, Izvještaj o aktivnostima, godina 2006. se je društvo razvijalo in kakšne nacrte je imelo vodstvo, ter potrjuje kontinuiteto vodenja in funkcioniranja društva. Prva redna skupšcina je bila v prostorih Multimedijske dvorane Mestne knjižnice Zadar 27. januarja 2006.44 Na njej se je zbralo 19 cla­nov društva, prišlo pa je tudi nekaj domacinov, ki so bili povezani s Slovenijo zaradi študija ali dela ali pa so nekaj casa v Sloveniji tudi živeli.45 Po popisu iz leta 2001 se je za Slovence opredelilo 267 posa­meznikov v Zadrski županiji in 185 v samem Zadru.46 Clani društva so tedaj, tako kot tudi danes, prihajali iz razlicnih krajev Zadrske župani­je: Zadar, Poljica, Kožino, Škabrnja, otoka Ugljan in Vir, Privlake, Bio-grad na Moru, Turanj. Že tedaj je društvo štelo okoli 40 clanov,47 kar je dokaj veliko število, poudarili pa so, da so bile to »…vecinoma Sloven-ke, porocene z Zadrani«.48 Redno letno skupšcino je vodila predsedni-ca društva Darja Jusup. V delovno predsedstvo sta bili izvoljeni Rafaela Štulina in Katarina Bezic, zapisnicarka je bila Tinka Kurtin, v volilno komisijo pa so bile poleg predsednice izvoljene Nadja Špralja, Ingeborg Roncevic in Milena Jurjevic. Na skupšcini so sprejeli porocilo o enole­tnem delovanju društva, ki ga je sestavila Darja Jusup, financno poro-cilo, ki ga je sestavila predsednica nadzorne komisije Katarina Bezic, in nacrt dela za leto 2006. Sprejet je bil tudi sklep o pristopu društva v Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem.49 Po koncani skupšcini so cla­ni društva v goste povabili tudi clane Slovenskega kulturnega društva Dr. France Prešeren iz Šibenika, ki so na koncu tudi zapeli.50 44 Perovic, A. Zadarska Lipa u Savezu slovenskih društava Hrvatske? Zadarski list, 30. 1. 2006, 9 (v nadaljevanju: Perovic, Zadarska Lipa). 45 Jusup, D. Zadar: Prva letna skupština »Lipe« in Prešernova proslava. Novi odmev, 28, 2006, 11 (v nadaljevanju: Jusup, Zadar: Prva letna skupština »Lipe«). 46 DZS. Stanovništvo prema narodnosti, po gradovima/opcinama. Popis stanovništva 2001. 47 Jusup, Izvještaj o aktivnostima, godina 2006. 48 Šprljan, Druženje zadarskih Slovenaca. 49 Jusup, Zadar: Prva letna skupština »Lipe«. 50 Šprljan, Druženje zadarskih Slovenaca; Perovic, Zadarska Lipa. Slika 5: Prva skupšcina SKD Lipa Zadar (27. 1. 2006) Verjetno se je že v tem prvem letu oblikovala ideja, da se skupšci­na tudi v naslednjih letih izvede socasno s proslavo ob Prešernovem dnevu. Leto 2006 je bilo za SKD Lipa Zadar pomembno, saj je društvo utrjevalo svoje delovanje. Spodaj je kronološki pregled glavnih dogod­kov tega leta: • 27. januarja je potekala prva letna skupšcina društva v Mestni knjižnici Zadar.51 • 21. maja je društvo sodelovalo na prireditvi ob Mednarodnem dnevu kulturne razlicnosti v Zadru. Med gosti je bil tudi sloven-ski veleposlanik Roman Weixler. • 13. oktobra je v Mestni knjižnici potekala predstavitev oddaje RTV Ljubljana Pod klobukom – Ceferin se vrne v Zadar.52 51 P. O. Slovenci proslavili Prešernov dan, Slobodna Dalmacija, 11. 2. 2007, 10. 52 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 1–2. Arhiv Lipa Zadar. V letu 2007 je skupšcina kot prvi dogodek društva v tem letu potekala 9. februarja.53 Odprla jo je predsednica društva Darja Jusup. V delovnem predsedstvu sta bili Katarina Bezic in Rafaela Štulina. O delovanju društva je porocala Darja Jusup, financno porocilo pa je predstavila predsednica nadzornega odbora Katarina Bezic. Na skup-šcini so poudarili aktivnosti, ki se izvajajo v društvu, zlasti fotografsko sekcijo, ki jo je vodil Želimir Žura, ter planinsko sekcijo, ki jo je vodila Rafaela Štulina.54 Tega leta so bile aktivnosti naslednje: • 9. februarja je potekala redna skupšcina društva, ki je bila tradi­cionalno združena s praznovanjem Prešernovega dne – prazni­ka slovenske kulture; • 3. maja je bila predstavljena študija z naslovom Struktura in položaj Slovencev na Hrvaškem, ki jo je pripravila mag. Katarina Pajnic iz Ljubljane; • 18. maja je bila v Mestni loži v Zadru odprta razstava likovnih del, kjer so razstavljali clani SKD Lipa ter clani SKD Triglav iz Splita; • 20.majasoseclanidruštvavkljucilivobeležitevMednarodnega dne kulturne razlicnosti, ki je potekal v Citadeli v Zadru; • 29. septembra so se clani SKD Lipa skupaj s clani SKD Dr. Fran­ce Prešern iz Šibenika udeležili vseslovenskega srecanja v Zagre-bu; • 7. novembra je bilo organizirano predavanje o kovaštvu v Slove­niji, ki je osvetlilo ta pomemben del slovenske obrti in kulturne dedišcine.55 53 Isto. 54 Jusup, D. Slovenski kulturni dan u Zadru. Zadarski most prijateljstva, 5, 2007, 20–21; Markulin, N. Održana godišnja skupština »Lipe«. Zadarski list, 13. 2. 2007, 18 (v nadaljevanju: Markulin, Održana godišnja skupština »Lipe«). 55 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 1–2. Arhiv Lipa Zadar. Slika 6: Obisk Romana Weixlerja z veleposlaništva Republike Slovenije na Hrvaškem (21. 5. 2006) V letu 2008 je bila skupšcina organizirana 7. februarja.56 Na zacetku skupšcine so bili clani, kot vedno, seznanjeni s vsebinskim in financnim porocilom ter s podatki o številu Slovencev, ki živijo v Zadr-ski županiji – teh je bilo 242, od tega jih je v društvu delovalo približno 60.57 Na skupšcini je bila osrednja pozornost namenjena organizaciji prve slikarske kolonije v sodelovanju s slikarjem Jožetom Arzenškom in ob pomoci likovne skupine SKD Triglav iz Splita.58 Poudarjene so bile predvsem aktivnosti, ki so se zacenjale v tem letu.59 V predstavljenem programu za leto 2008 je bilo napovedano, da bodo clanice in clani društva izvedli devet dogodkov, ki bodo vklju-cevali kulturne prireditve, izobraževalna srecanja, obiske in družabna srecanja, katerih namen je krepitev skupnost ter ohranjanje povezav s Slovenijo in Slovenci v regiji. 56 Isto. 57 Bukvic, K. Skupština »Lipe« i Prešernov dan. Zadarski most prijateljstva, 9, 2008, 20 (v nadaljevanju: Bukvic, Skupština »Lipe« i Prešernov dan). 58 Mirkovic, M. SKD Lipa, Zadar. Kažipot, 35, 2008, 14. 59 Jusup, D. Podpora dosadašnjem vodstvu. Zadarski most prijateljstva, 7, 2009, 20. • 7.februarjasoorganiziralirednoskupšcinodruštva,kisojotra­dicionalno povezali s praznovanjem Prešernovega dne. Ob tej priložnosti so se spomnili pomena slovenske kulture in ustvar­jalnosti; • 13.marcasogostilisestanekpredstavnikovUSZSinslovenskega veleposlanika Milana Orožna. Srecanje v Zadru je bilo namenje-no obravnavi vprašanj in potreb slovenske skupnosti na Hrva­škem; • 18. aprila so se odpravili na ekskurzijo v Nacionalni park Krka; • 17. maja se je zacela prva slikarska kolonija, na kateri so sodelo­vali clani društva in ljubitelji umetnosti; • 24. maja so sodelovali na Mednarodnem dnevu kulturne razlic­nosti v Zadru; • 17. septembra so gostili skupino obiskovalcev iz Ljubljane; • 4. oktobra so se udeležili srecanja slovenskih društev na Hrva­škem v Šibeniku in Vodicah; • 21.novembrasovMestniložipripravilirazstavoslikobMedna­rodnem dnevu kulturne razlicnosti; • 3. decembra so organizirali konzularni dan, kar je clanom omo-gocilo neposreden stik s predstavniki Republike Slovenije ter urejanje pomembnih zadev.60 V letu 2009 je skupšcina društva potekala 6. februarja v Multime­dijski dvorani Mestne knjižnice v Zadru. Tokratna skupšcina je bila tudi volilna. V delovnem predsedstvu so bile Darja Jusup, Rafaela Štu­lina in Katarina Bezic.61 Predsednica društva in drugi clani vodstva so ostali isti.62 Tudi tokrat je na skupšcini predsednica clane seznanila 60 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 2–3. Arhiv Lipa Zadar. 61 Isto. 62 Rogic, A. Nova/stara predsjednica Darja Jusup. Zadarski list, 9. 2. 2009. Arhiv Lipa Zadar; Jusup, D. Lipa Zadar: Staro novo vodstvo in spomin na Franceta Prešerna. Novi odmev, 37, 2009, 10. z delovanjem v letu 2008, nacrti v letu 2009 in financnimi porocili. Omenila je tudi število Slovencev na obmocju Zadrske županije, od katerih je bilo aktivnih clanov 60.63 V letu 2009 je SKD Lipa Zadar izvedlo sedem dejavnosti, ki so obogatile kulturno življenje clanov in širše skupnosti: • 6. februarja so organizirali redno letno skupšcino, ki so jo že tradicionalno združili s praznovanjem Prešernovega dne; • 17. marca so izvedli konzularni dan, na katerem je bila prisotna konzulka Katarina Gradic-Režen s slovenskega veleposlaništva v Zagrebu;64 • 25.aprilasoseodpravilinaizletvLjubotic –VrataVelebita,kjer so pod strokovnim vodstvom Šime Gazica spoznavali kulturno--zgodovinske posebnosti kraja; • 15.majasejezaceladrugaslikarskakolonija,kijezdružilaume­tnike iz razlicnih hrvaških mest (Zadar, Zagreb, Split, Reka, Sv. Filip i Jakov); • 23. maja so clani sodelovali na Mednarodnem dnevu kulturne razlicnosti; • 1. junija so imeli sestanek z namestnikom predsednika Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Francem Straškom. Srecanje je bilo namenjeno izmenjavi mnenj o stanju in prihodnosti sloven-ske skupnosti na Hrvaškem; • 3. oktobra so se clani društva udeležili srecanja slovenskih dru­štev na Hrvaškem, tokrat organiziranega v Varaždinu.65 63 Bukvic, Skupština »Lipe« i Prešernov dan. 64 Radulic – Toman, E. Slovenci ce i ovog ljeta na hrvatsko more. Zadarski list, 18. 3. 2009. Arhiv Lipa Zadar. 65 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 3–4. Arhiv Lipa Zadar. V naslednjem letu je bila skupšcina organizirana 4. februarja. Predstavljeni so bili rezultati dela v letu 2009 ter nacrti za prihodnost, s poudarkom na samostojnem delovanju in sodelovanju s slovenski-mi društvi iz Slovenije.66 V letu 2010 je SKD Lipa Zadar izvedlo pet dogodkov, ki so zajemali kulturna praznovanja, likovno umetnost, izlete ter sodelovanje na vseslovenskih srecanjih. S temi aktivnostmi so clani društva krepili medsebojne vezi, ohranjali stik s slovensko kulturo in gradili sodelovanje z rojaki na Hrvaškem in v Sloveniji: • 4. februarja so organizirali redno letno skupšcino, ki je bila kot obicajno povezana s praznovanjem Prešernovega dne; • 17. aprila so se clani odpravili na izlet na Plitvice, dogodek je bil namenjen tako sprostitvi kot krepitvi vezi med clani društva; • 17. maja se je zacela tretja slikarska kolonija, ki je postala po­memben umetniški dogodek v delovanju društva; • 22. maja je društvo sodelovalo na Mednarodnem dnevu kultur­ne razlicnosti; • 1. oktobra so se clani udeležili srecanja slovenskih društev na Hrvaškem, tokrat v Lovranu, kjer so se srecali s Slovenci iz dru­gih krajev Hrvaške.67 Clani društva so od samega zacetka upali, da bodo uspeli pridobi-ti lastne prostore, a jih še danes, dvajset let kasneje, nimajo.68 Leta 2011 je skupšcina potekala 14. februarja. Pozdravni govor je imela predse­dnica društva Darja Jusup. V delovnem predsedstvu so bile Katarina Bezic, Asja Bajlo in Milena Jurjevic.69 Skupšcino je vodila Katarina Bezic, predsednica nadzornega odbora. Milena Jurjevic je prebrala porocilo o delovanju društva in uresnicevanju nacrtovanih aktivnosti, 66 Jusup, D. Prešernov dan in skupšcina društva v Zadru. Novi odmev, 40, 2010, 12. 67 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 4. Arhiv Lipa Zadar. 68 Uredništvo. Prešernov dan. Narodni list, 18. 2. 2011, 18; I. K. Društvo raznolikih aktivnosti. Narodni list, 19. 2. 2010, 53. 69 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 3–4. Arhiv Lipa Zadar. Asja Bajlo pa je seznanila navzoce s financnimi rezultati društva v pre­teklem letu ter nacrtovanimi aktivnostmi v tekocem letu.70 Po podatkih je bilo v letu 2011 79 aktivnih clanov,71 ki so se sre-cevali v prostorih Tankerske plovidbe.72 Kljub prostorski stiski so bili clani tudi v letu 2011 izjemno aktivni in izvedli osem razlicnih dogod­kov, ki so bili namenjeni ohranjanju slovenske kulturne identitete, umetniškemu izrazu, povezovanju z rojaki ter sodelovanju v širšem družbenem prostoru na Hrvaškem:73 • 14. februarja so organizirali redno letno skupšcino, ki so jo že tradicionalno povezali s praznovanjem Prešernovega dne; • 7. maja je društvo sodelovalo pri obeležitvi Mednarodnega dne­va kulturne razlicnosti; • 15. maja se zacela cetrta slikarska kolonija, ki jo je vodil Jože Arzenšek; • 23. maja je bil v društvu izveden konzularni dan,74 ki je clanom omogocil neposredni stik s predstavniki Republike Slovenije ter urejanje osebnih zadev; • 27. septembra so se predstavniki društva udeležili dogodka ob dnevu Evrope v Zadru, kjer so imeli priložnost za srecanje z ve­leposlanikom Vojkom Vovkom; • 2. oktobra so clani sodelovali na vseslovenskem srecanju v Puli, ki je združilo Slovence iz razlicnih krajev Hrvaške; • 5. novembra je društvo organiziralo izlet v Nin, kjer so udele­ženci v okviru programa Šola v naravi spoznavali zgodovino kraja ter naravno in kulturno dedišcino; 70 Jusup, D. Redna letna skupšcina. Kažipot, 70, 2011, 23. 71 Rogic, A. Clanovi društva »Lipa« proslavili Prešernov dan. Zadarski list, 11. 2. 2012, 55. 72 Jusup, D. Delovanje Slovenskega kulturnega društva »Lipa« Zadar v letu 2011, 23. 1. 2012. Arhiv Lipa Zadar. 73 Mladen, V. Slovenci visoko integrirani u hrvatsko društvo. Zadarski list, 16. 2. 2011, 12. 74 Uredništvo. Danas izložbe 4. Likovne kolonije Maj 2011. Turanj. Arhiv Lipa Zadar. • 13. decembra so v društvenih prostorih predvajali dokumentar­ ni film Smaragdna reka, ki ga je pripravila RTV Slovenija. Film o reki Soci je predstavil naravne lepote in pomen reke za sloven-sko naravno in zgodovinsko identiteto.75 V letu 2012 je bila redna skupšcina 10. februarja. O dogajanjih je porocala predsednica društva Darja Jusup, ki je poudarila, »… da društvo nima prostorov, pisarne in telefona, kljub temu se mu je doslej pridružilo 79 od 242 Slovencev, ki živijo na obmocju Zadra«.76 Predsednica nadzornega odbora Katarina Bezic je porocala o financ­nem poslovanju, vsebinsko porocilo za leto 2011 pa je podala Marija Lukin.77 V letu 2012 je SKD Lipa Zadar izvedlo deset dogodkov, ki so vsebinsko zajeli podrocje kulture, umetnosti, povezovanja z drugimi manjšinami, izobraževanja in ohranjanja slovenske identitete. Dejav­nosti so bile raznolike in kakovostno izvedene: • 10. februarja so leto zaceli s tradicionalno letno skupšcino, po­vezano s praznovanjem Prešernovega dne; • 4. aprila so v društvu pripravili projekcijo dokumentarnega fil-ma o Sloveniji, ki ga je pripravila RTV Slovenija; • 12. maja je društvo sodelovalo na Mednarodnem dnevu kultur­ne razlicnosti, kjer je nastopil Trio Vetrnica iz Gorišnice pri Or-mož s slovensko ljudsko glasbo; • 18. maja se je zacela peta slikarska kolonija, ki se je zakljucila z razstavo v preddverju hotela Alba v naselju Croatia (Sv. Filip i Jakov); 75 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 4–5. Arhiv Lipa Zadar. 76 Jusup, D. Lipa Zadar: Na Prešernov dan naprej skupšcina in nato koncert. Novi odmev, 46, 2012, 17. 77 Isto. • 14. junija je potekal konzularni dan, kjer je bil gost konzul Gre­ gor Klemencic;78 • 3. avgusta je društvo sodelovalo pri projektu Ladja kulture – partner Slovenija v pristanišcu, kjer je potekal slikarski ex tem-pore z udeležbo clanov SKD Lipa Zadar; • 29.septembrasoseclaniudeležilivseslovenskegasrecanjavZa­grebu, ki je potekalo ob 20. obletnici Zveze slovenskih društev na Hrvaškem; • 13. novembra so v društvu predvajali film o znamenitem liku lutke Ceferin, ki ga je pripravil RTL v sodelovanju s slovensko avtorico Tatjano Trtnik; • 21. novembra je društvo sodelovalo na razstavi o kulturni dedi-šcini narodnih manjšin v Zadru, ki je bila v Mestni loži organi­zirana ob tednu clovekovih pravic; • 15. decembra so se clani društva odpravili na izlet oz. v šolo v naravi na Pag, kjer so v obiskali muzej soli, muzej paške cip­ke, sirarno in benediktinski samostan, znan po tradicionalnih baškotih.79 V letu 2013 je SKD Lipa Zadar napolnilo uspešnih 8 let obsto­ja. Skupšcino so organizirali 15. februarja v Multimedijski dvorani Mestne knjižnice Zadar. Izvolili so novo-staro vodstvo in porocali o delovanju v letu 2012 in nacrtih za leto 2013. O delovanju v letu 2012 je porocala Majda Vrecar Radovic. Porocilo o financnem poslovanju in financni nacrt je predstavila predsednica nadzornega odbora dru­štva Katarina Bezic, program dela za leto 2013 pa predsednica društva Darja Jusup. Za predsednico je ponovno bila izvoljena Darja Jusup. Drugi clani vodstva so bili: Rafaela Štulina – podpredsednica, Martina Kurtin – tajnica, Katarina Bezic – predsednica nadzornega odbora, 78 Mladen, V. Najcešca pitanja o državljanstvu i mirovinama. Zadarski list, 15. 6. 2012, 7. 79 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 5–7. Arhiv Lipa Zadar. Andreja Malta – koordinatorka sekcij in Drago Klinar – predsednik mirovnega sveta.80 Po podatkih je bilo v društvu aktivnih 78 clanov.81 V letu 2013 je SKD Lipa izpeljalo trinajst dogodkov, s katerimi je krepilo slovensko kulturno zavest, spodbujalo umetniško ustvar­jalnost, negovalo vezi z maticno domovino ter sodelovalo z drugimi manjšinskimi in lokalnimi skupnostmi. Leto je bilo zaznamovano z bogatim kulturnim programom, umetniškimi kolonijami, filmskimi projekcijami, sodelovanjem v mednarodnih in manjšinskih pobudah ter pomembnimi srecanji: • 15. februarja je društvo izvedlo letno skupšcino, ki je bila hkrati praznovanje Prešernovega dne in priložnost za volitve novega vodstva; • 3. maja je društvo gostilo mešani pevski zbor Lipa iz Šempasa pri Novi Gorici; • 13. maja se je zacela šesta slikarska kolonija; • 25. maja je društvo sodelovalo na Mednarodnem dnevu kultur­ne razlicnosti v Zadru; • 11. junija je bila v Mestni knjižnici Zadar, oddelek Arbanasi, predstavljena projekcija dokumentarnega filma o Ivu Daneuu; • 27. julija je v okviru projekta Ladja kulture potekala razstava li­kovnih del, nastalih na kolonijah društva pod vodstvom Jožeta Arzenška; • 19. septembra je društvo skupaj s strokovnjaki in ekološkimi pridelovalci sodelovalo pri izvedbi delavnice v okviru EU-pro­jekta Rasti! Hrana za prihodnost, organizirane v sodelovanju z RTV Slovenija; • 23.septembrasoclaniSKDLipaZadargostiliministricozaSlo­vence v zamejstvu in po svetu Tino Komel, ki se je srecala tudi z zadrskimi lokalnimi oblastmi; 80 Jusup, D. Zadar: Društvo napolnilo že osem uspešnih let. Novi odmev, 49, 2013, 12. 81 Pejkovic, I. SKD »Lipa« Slovensko društvo još uvijek bez prostorija u Zadru, E-zadar, 16. 2. 2013. • 5. oktobra se je petnajst clanov društva udeležilo srecanja slo­ venskih društev na Hrvaškem v Varaždinu in Ormožu; • 18. oktobra so se clani udeležili srecanja s slovenskim književ­nikom Andrejem Blatnikom v Mestni knjižnici v Zadru, ki je potekalo v duhu literarnega povezovanja; • 7. decembra je bila organizirana šola v naravi v Biograd na Moru, kjer so si clani pod strokovnim vodstvom ogledali tam-kajšnji muzej in spoznali zgodovino mesta; • 20. decembra je bila v Mestni knjižnici Zadar predstavljena pe­sniška zbirka Andreje Malta; • 31. decembra je društvo gostilo skupino iz Slovenske izseljenske matice iz Ljubljane in s predstavitvijo knjige Andreje Malta skle­nili bogato ustvarjalno leto.82 Leta 2014 je redna skupšcina potekala 14. februarja v Multime­dijski dvorani Mestne knjižnice v Zadru.83 Predstavljen je bil program, izpeljan v preteklem letu, in omenjeni nacrti za leto 2015. Društvo je takrat štelo 84 clanov, ki so s svojo dejavnostjo obogatili kultur-no življenje tako znotraj slovenske skupnosti kot tudi v širši zadrski družbi.84 V letu 2014 je SKD Lipa Zadar izpeljalo štirinajst dogodkov, ki so pokrivali širok spekter dejavnosti: • 9. januarja je ob svetovnem dnevu humorja potekalo predvaja­nje slovenskega filma Pavliha; • 31.januarjasoseclanidruštvaudeležiliodprtjaslikarskerazsta­ve clanice Marije Balen v Muzeju v Biogradu na Moru; • 14. februarja je bila izvedena letna skupšcina in praznovanje Prešernovega dne; 82 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 7-8. Arhiv Lipa Zadar. 83 Jusup, D. Obrazložitev, Zadar, 20. 1. 2015. Arhiv Lipa Zadar. 84 Jusup, D. Poezija ljubezni na Valentinovo navdušila clane Lipa. Novi odmev, 52, 2014, 19. • 20. marca sta Jože in Ruža Arzenšek sodelovala na razstavi sli­ karke Vere Lukšic v Dolenjskih Toplicah; • 20.aprilastaAndrejaMaltainMajdaRadovicgostovalipridru­štvu Lipa iz Šempasa; • 25. aprila so clani društva sodelovali na sejmu cvetja v Sv. Filipu in Jakovu z razstavo likovnih del iz svoje slikarske kolonije; • 10. maja je društvo sodelovalo na Mednarodnem dnevu kultur­ne razlicnosti v Zadru, kjer sta Andreja Malta in Marija Ivoš de­klamirali pesmi v slovenšcini in hrvašcini, obenem pa so clanice predstavile tudi slovensko kulinariko; • 19. maja se je zacela sedma slikarska kolonija; • 12. junija je bilo ob 70. obletnici prikazano dokumentarno delo o zavezniškem bombardiranju Zadra, ki ga je pripravil clan dru­štva mag. Ferdinand Perinovic; • 31. julija je društvo znova sodelovalo pri Ladji kulture, kjer so razstavljali likovna dela svojih clanov, dogodek pa je vodil Jože Arzenšek; • 4. oktobra so se clani društva udeležili srecanja slovenskih dru­štev na Hrvaškem v Crikvenici; • 21. oktobra so v Mestni knjižnici, oddelek Arbanasi, predvajali štiri dokumentarne filme RTV Slovenija, ki so nastali kot del EU projekta Hrana za prihodnost;85 • 19. decembra je imela dr. Barbara Riman v Multimedijski dvo­rani Mestne knjižnice Zadar predavanje z naslovom Slovenci v Dalmaciji.86 85 Jusup, N. Village folk u Zadru. Hrana za buducnost. Zadarski list, 19. 9. 2013. Arhiv Lipa Zadar. 86 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 9–10. Arhiv Lipa Zadar. V letu 2015 je bila skupšcina posebno svecana, ker je društvo v Zadru praznovalo 10. obletnico delovanja. Na skupšcini, ki je bila 16. februarja,87 je predsednica SKD Lipa Zadar Darja Jusup porocala o delu v minulem letu in nacrtih za prihodnje obdobje.88 Ceprav so po vsaki skupšcini clani društva praznovali Prešernov dan, je bila tokra­tna proslava zaradi društvenega jubileja prav posebna. Poleg tega je društvo vzpostavilo svojo FB stran za kontinuirano obvešcanje o raz­licnih dogodkih. V letu 2015 je bilo izvedenih 13 dogodkov, ki so vkljucevali kul­turne prireditve, umetniške projekte, literarna srecanja in sodelovanja z drugimi organizacijami: • 6. februarja sta se Andreja Malta in Marija Ivoš s pesniškim re-citalom predstavili na Prešernovi proslavi, ki jo je organiziralo SKD Triglav v Splitu; 87 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 10. Arhiv Lipa Zadar. 88 Jusup, D. Deseti rojstni dan slovenskega društva Lipa. Novi odmev, 55, 2015, 16. • 16. februarja je bila v Mestni knjižnici Zadar organizirana letna skupšcina, praznovanje 10. obletnice delovanja društva in Pre­šernov dan; • 9. marca je bila v sodelovanju z Mestno knjižnico Miran Jarc iz Novega mesta organizirana predstavitev knjige Parniki avtorja M. Lamuta; • 21. aprila je društvo gostilo sestanek s knjižnicarkama iz Izole v okviru projekta Erasmus, ki ga je vodil Mladen Masar; • 27. aprila so clani sodelovali z razstavo slik na sejmu cvetja v Sv. Filip i Jakovu, ki ga je vodil Jože Arzenšek; • 18.majasejezacelaosmalikovnakolonija Maj 2015 v Turnju, ki se je koncala z odprtjem razstave 22. maja; • 6. junija je društvo sodelovalo na Mednarodnem dnevu kultur­ne razlicnosti v Zadru; • 12. junija je društvo sodelovalo pri snemanju oddaje Manjinski mozaik HRT Zagreb, oddaja pa je bila posvecena clanici Maji Kršulja in njenemu ustvarjanju v kraju Privlaka; • 10. septembra je bila v Mestni knjižnici, oddelek Arbanasi, or-ganizirana projekcija filma Smaragdna reka (TV Slovenija) in reportaže VOX TV o proslavi 10-letnice društva; • 3. oktobra so se clani udeležili srecanja slovenskih društev v Rabcu (Istra); • 10.decembrajebilavZadrupredstavljenatretjapesniškazbirka Andreje Malta z naslovom Vsakodnevne stvari; • 21. decembra je Marija Ivoš sodelovala na božicnem srecanju v organizaciji SKD Triglav v Splitu.89 89 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 10–12. Arhiv Lipa Zadar. V letu 2016 so clani SKD Lipa Zadar nadaljevali z bogato in raznoliko dejavnostjo, ki je vkljucevala umetnost, literaturo, sodelovanje z lokalnimi in mednarodnimi skupnostmi ter krepitev narodne zavesti. V tem letu je bilo izvedenih 11 dogodkov.90 Clani društva so imeli v zacetku leta prvo letno redno skupšci-no, ki so jo tradicionalno nadaljevali s proslavo Prešernovega dne.91 Na skupšcini 12. februarja je bilo predstavljeno vsebinsko in financno porocilo za leto 2015, clani pa so bili seznanjeni z aktivnostmi, ki so bile nacrtovane za leto 2016:92 • 29. januarja so ob dogodku Noc muzeja – Mostovi prijateljstva clanice in clani SKD Lipa Zadar organizirali razstavo slik v Mu-zeju v Biogradu n Moru; • 12. februarja je društvo obeležilo Prešernov dan in izvedlo letno skupšcino; • od 29. aprila do 1. maja so clani društva sodelovali na sejmu cvetja v Sv. Filipu i Jakovu z razstavo likovnih del pod vodstvom Jožeta Arzenška; • 16. maja se je zacela likovna kolonija Maj 2016, ki se je koncala 20. maja z odprtjem likovne razstave; • 4. junija so clani društva sodelovali na Mednarodnem dnevu kulturne razlicnosti; • 5. avgusta so clani društva sodelovali pri dogodku Ladja kulture v Sv. Filipu i Jakovu, razstava slik je potekala pod vodstvom Jo-žeta Arzenška; • 29. septembra je bila odprta likovna razstava clanice Nade Pie Bajlo v Mestni knjižnici Zadar, oddelek Arbanasi; 90 Isto. 91 Jusup, D. Obrazložitev – redno delovanje 1.1. do 31. 12. 2016, Zadar 23. 1. 2017. Arhiv Lipa Zadar. 92 Jusup, D. Razstava za noc muzejev in zvoki citer za Prešernov dan. Novi odmev, 58, 2016, 13. • 1. oktobra se je 12 clanov društva udeležilo srecanja slovenskih društev na Hrvaškem, tokrat v Opatiji; • 14.novembrajebilanauradnemobiskuslovenskaveleposlanica Smiljana Knez; • 15. decembra je v Mestni knjižnici Zadar potekala predstavitev pesniške zbirke U pjesme protjerana Marije Ivoš.93 Tudi v zacetku leta 2017 je bila organizirana skupšcina v prostorih Mestne knjižnice v Zadru. Po obstojecih podatkih se je na tokratni volil­ni skupšcini, ki je bila 10. februarja,94 zbralo okrog 85 aktivnih clanov.95 Za predsednico je bila izbrana, ponovno, Darja Jusup, ki je povedala: »… da bo društvo nadaljevalo s spodbujanjem mednacio­nalnega sodelovanja, prav tako pa tudi z ohranjanjem slo­venskih obicajev in jezika. Še posebej je izpostavila uspešno delovanje Slovencev v Zadru in njihovo vkljucenost v hrva­ško družbo.«96 Podpredsednica društva je postala Rafaela Štulina, tajnica in koordinatorica društvenih sekcij Andreja Malta, predsednica nadzor­nega sveta Katarina Bezic, za predsednika mirovnega sveta pa so izvo­lili Draga Klinarja.97 V letu 2017 je SKD Lipa Zadar izvedlo kar 18 dogodkov. Društvo je, že tradicionalno, uspešno delovalo na podrocjih literature, likovne umetnosti, glasbe, sodelovanja s tujino ter javne prisotnosti: • 10. februarja so clani društva obeležili Prešernov dan in izvedli volilno skupšcino;98 93 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 12–13. Arhiv Lipa Zadar. 94 Isto. 95 Jusup, D. Obrazložitev – redno delovanje 1.1. do 31. 12. 2017, Zadar, 11. 2. 2018. Arhiv Lipa Zadar. 96 Jusup, D. Prešeren povezal Lipo in Triglav. Novi odmev, 61, 2017, 13. 97 Malta, A. Lipa slavila Prešerna. Planika, 198, 2017, 12. 98 Uredništvo. Sto i jedan program zadarske Lipe. Zadarski list, 14. 2. 2017, 10. • 20.februarjasosodelovalinahumanitarniprireditvi Zajedno za život z razstavo slik in donacijo onkološkemu oddelku bolnice v Zadru; • 26. marca je bilo organizirano srecanje s SKD Ajda iz Umaga in intervju s TV ekipo portala Slovenci v sosednjih državah; • od 28. aprila do 1. maja so clani sodelovali na sejmu cvetja v Sv. Filip i Jakovu; • 12. maja so se clani udeležili proslave 25-letnice SKD Triglav Split ter se srecali z ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazdom Žmavcem; • 14. maja je clane SKD Lipa Zadar obiskal minister Gorazd Žmavc in glavni tajnik Rudi Merljak; • 16. maja se je zacela likovna kolonija Maj 2017 – Turanj, ki se je koncala 20. maja, ko je bila odprta likovna razstava; • 3. junija so clani SKD Lipa Zadar nastopali na Mednarodnem dnevu kulturne razlicnosti v Zadru; • 3.avgustasoclanipodvodstvomJožetaArzenšekasodelovalina projektu Ladja kulture v Sv. Filip i Jakovu; • 11.avgustajeclanicadruštvaAndrejaMaltasodelovalanaVece­ ru duhovne poezije v Perušicu; • 27. avgusta se je Andreja Malta udeležila mednarodnega sreca­nja poezije v Povljani; • 30. septembra sta Andreja Malta in Marija Ivoš sodelovali na poetskem maratonu Millenium stih v Zadru; • 7. oktobra so se clani SKD Lipa Zadar udeležili srecanja sloven-skih društev v Zagrebu; • 21. oktobra sta Andreja Malta in Marija Ivoš nastopili na knji­ževnem veceru Književnega kluba Vlaho Bukovac v Splitu; • 20. novembra je v Znanstveni knjižnici Zadar potekala predsta­vitev zbirke pesmi U pjesme protjerana Marije Ivoš; • 2. decembra je Andreja Malta nastopila na pesniški prireditvi Zadarski akvareli v Novem Sadu; • 4. decembra je bila odprta razstava – retrospektiva ob 10-letnici likovne kolonije v Mestni knjižnici Zadar.99 V letu 2018 so aktivni clani društva 16. februarja izvedli trinajsto skupšcino, ki je bila 119. dogodek v organizaciji društva.100 Kot je na samem zacetku povedala predsednica društva Darja Jusup: »Nada­ljujemo s spodbujanjem mednacionalnega sodelovanja, kakor tudi z ohranjanjem slovenskih obicajev in jezika …«101 Clani društva so se zbrali v Multimedijski dvorani Mestne knji­žnice v Zadru ter potrdili porocilo o delovanju za minulo leto in pro­gram za leto 2018.102 V letu 2018 je SKD Lipa Zadar izvedlo ali sodelo­valo pri 24 kulturnih, umetniških in družbenih dogodkih: 99 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 13–14. Arhiv Lipa Zadar. 100 Riman, B. Kulturni praznik v SKD Lipa z dr. Barbaro Riman. Sopotja 1, 2017, 12. 101 Jusup, D. Februarja clani Lipe pripravili stodevetnajsti dogodek v 14 letih. Novi odmev, 65, 2018, 13. 102 Jusup, D. Vsebinsko porocilo izvedenega programa- redno delovanje – 2019. Zadar, 22. 1. 2019. Arhiv Lipa Zadar. (v nadaljevanju: Jusup, Vsebinsko porocilo izvedene­ga programa 2019). • 16.februarjasoclanidruštvaorganiziralitradicionalnoskupšci- no in praznovanje Prešernovega dne; • od 16. do 18. marca je potekalo snemanje oddaje Manjinski mo-zaik za HRT, ki je bilo posveceno pesnici in umetnici Andreji Malta; • 10.aprilasoclanivMestniknjižniciZadarorganiziralipredava­nje Franka Košute iz Križa pri Trstu z naslovom Ribolov pred 100 leti, ki je potekalo v sklopu Morskega torka; • 27. aprila je v Vodicah pri Šibeniku potekal pesniški vecer z na­slovom More poezije, poezija mora, kjer je sodelovala tudi clani-ca društva Marija Ivoš; • od 27. do 29. aprila so clanice in clani društva sodelovali na raz­stavi v sklopu sejma cvetja 2018 v Sv. Filipu i Jakovu; • 14. maja se je zacela likovna kolonija Maj 2018 v Turnju, ki se je koncala 18. maja z likovno razstavo; • 19.majasoseclanidruštvaodpravilivšolovnaravinaotokSali; • 5. junija je Andreja Malta sodelovala na prireditvi U zaljevu mora; • 9.junijasoclaniceinclaniSKDLipasodelovalina13.mednaro­dnem dnevu kulturne razlicnosti v Zadru; • 9. junija je Andreja Malta sodelovala na pesniškem veceru Rijec u kamenu v Povljani; • 6. julija je Andreja Malta nastopila na mednarodni prireditvi Orient Fest Zadar 2018; • 3.avgustasejeAndrejaMaltaudeležiladogodka Stijeg slobode v Kninu; • 10. avgusta se je Andreja Malta udeležila vecera duhovne poezi­je v Perušicu; • 25. avgusta se je Andreja Malta udeležila mednarodnega sreca­nja U spomen A. Zemljara na otoku Pag; • 12. septembra je na Dnevih makedonske kulture v Zadru kot predstavnica SKD Lipa Zadar ponovno sodelovala Andreja Malta; • 22. septembra so clani SKD Snežnik iz Lovrana obiskali clanice in clane SKD Lipa Zadar; • 30. septembra sta na pesniškem maratonu Rijeci iznad svega v Zadru kot predstavnici društva sodelovali Andreja Malta in Ma-rija Ivoš; • 13. oktobra so se clanice in clani SKD Lipa Zadar udeležili sre-canja slovenskih društev na Hrvaškem, tokrat v Lovranu; • od 15. do 18. novembra je Andreja Malta nastopila na literarni prireditvi Dani prijatelja knjige na Reki; • 24. novembra so clanice SKD Lipa Zadar v prostorih Sloven-skega doma KPD Bazovica na Reki organizirale razstavo, retro-spektivo 10. likovne kolonije; • 7. decembra se je delegacija SKD Lipa Zadar udeležila sestanka Zveze slovenskih društev na Hrvaškem; • 10. decembra so clanice in clani SKD Lipa Zadar leto zakljucili z likovno razstavo – retrospektivo 11. mednarodne likovne ko­lonije ter z obeležitvijo dneva clovekovih pravic v Znanstveni knjižnici v Zadru.103 V letu 2019 je bila skupšcina organizirana 15. februarja, tudi tokrat v prostorih Mestne knjižnice v Zadru. Po besedah predsednice Darje Jusup je bil to 144. dogodek, ki ga je organiziralo društvo. Pred­sednica je še poudarila, da so Slovenci v Zadru uspešni in integrirani v hrvaško društvo,104 v nadaljevanju pa je prebrala vsebinsko porocilo o delovanju v letu 2018 in omenila številne dejavnosti, ki so jih izvedli clani društva. Navzoci so soglasno sprejeli financno porocilo za leto 103 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 15–17. Arhiv Lipa Zadar. 104 Jusup, Vsebinsko porocilo izvedenega programa 2019. 2018 ter nacrt za leto 2019, ki ju je podala predsednica nadzornega odbora Katarina Bezic.105 V letu 2019 je SKD Lipa Zadar sodelovalo ali organiziralo sku­pno 25 dogodkov na podrocjih kulture, literature, likovne umetno­sti, medkulturnega sodelovanja in promocije slovenske dedišcine na Hrvaškem. Društvo je aktivno utrjevalo vezi s Slovenijo in slovenski-mi skupnostmi na Hrvaškem ter prispevalo k ohranjanju slovenske identitete in medkulturnega dialoga. Dejavnosti so obsegale literarne vecere, razstave, umetniške kolonije, koncerte, mednarodna srecanja in sodelovanja z drugimi narodnimi manjšinami: • 10. januarja so se clani društva udeležili pesniškega maratona v Mestni knjižnici Zadar, kjer sta clanici Andreja Malta in Marija Ivoš predstavili svoji pesniški zbirki; • 1. februarja je društvo sodelovalo na Noci muzeja v Biogradu na Moru, kjer sta razstavljala Marija Balen in Jože Arzenšek; • 15. februarja je potekala proslava Prešernovega dne in redna le­tna skupšcina društva; • 14. marca je bil v društvenih prostorih predvajan dokumentarni film RTV Slovenija Polka; • 26.aprilasoclanicelikovnesekcijerazstavljalenasejmucvetjav Sv. Filipu i Jakovu; • 19. maja je Darja Jusup sodelovala na dogodku Slovenski plesaci v Zadru; • 20. maja se je zacela 12. likovna kolonija Maj 2019, ki se je kon-cala 24. maja z razstavo; • 1. junija je Marija Ivoš predstavljala Slovenijo na mednarodnem literarnem srecanju Zlarin 2019; • 8. junija je društvo sodelovalo na 14. mednarodnem dnevu kul­turne razlicnosti v Zadru; 105 Jusup, D. Februarja dve muhi na en mah: skupšcina Lipe in praznicni program. Novi odmev, 69, 2019, 14. • 6. julija je clanica društva Marija Ivoš sodelovala na predstavitvi knjige Žena, kraljica života avtorice B. pl. Vukovic v Lovranu; • 11. julija so clani društva sodelovali na srecanju z Alojzom Pe­terletom; • 7.septembrajeMarijaIvoškotsoavtoricasodelovalapripromo­ciji pesniške zbirke Biseri na dlanu v Kulturnem centru Kultura snova v Zagrebu; • 21. septembra so clani društva izvedli izlet oz. šolo v naravi na Brdo Ljubljana pri Zadru; • 27. septembra je društvo organiziralo koncert KD Sanje iz Nove Gorice v Mestni knjižnici Zadar; • 5. oktobra je društvo sodelovalo kar na treh dogodkih: na pro-mociji mednarodne pesniške zbirke Najljepše ljubavne pjesme v Zagrebu, na srecanju clanov slovenskih društev v Istrskih topli­cah ter na proslavi 20-letnice makedonske manjšine v Zadru; • 9. oktobra je Marija Ivoš sodelovala pri promociji zbirke S ljubavlju DEA Društva albanskih umetnikov v Zagrebu; • 12.oktobrajeMarijaIvoškotavtoricasodelovalanapredstavitvi pesniške zbirke Balkan diše dušom v Splitu; • 25. oktobra je Marija Ivoš nastopila na pesniškem veceru More mora u stihovima v Mestni knjižnici Vodice pri Šibeniku; • 6. decembra je društvo v Mestni knjižnici Zadar pripravilo pro-slavo ob dnevu clovekovih pravic ter retrospektivo 12. likovne kolonije;106 • 12. decembra je bila v sodelovanju s Slovensko izseljensko mati-co iz Ljubljane izdana pesniška zbirka Nikoli ne veš, ali me štekaš? avtorice Andreje Malta, ki je bila prevedena v slovenšcino.107 106 Klarica, S. Slovenci kulturom pripovijedali o ljudskim pravima. Zadarski list, 8. 12. 2019. Arhiv Lipa Zadar. 107 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 17- 20. Arhiv Lipa Zadar. Slika 9: Slovenska gastro-prezentacija ob Mednarodnem dnevu kulturne razlicnosti (8. 6. 2019) Delovanje SKD Lipa Zadar se je nadaljevalo tudi v letu 2020, ceprav je to leto za številna kulturna društva prineslo nepricakova­ne izzive zaradi pandemije covida-19. Kljub omejitvam je društvo 14. februarja, še pred zaprtjem javnega življenja, uspelo izpeljati letno skupšcino, in sicer v prostorih Mestne knjižnice Zadar.108 Kljub vsem oviram in zašcitnim ukrepom je clanicam in clanom SKD Lipa Zadar uspelo izpeljati nekaj kulturnih in društvenih aktiv­nosti. V primerjavi s preteklimi leti je bilo teh dogodkov sicer manj, a njihova izvedba kaže na predanost clanov in ustvarjalni duh, ki se ni dal ustaviti: • 29. januarja je Marija Ivoš nastopila na pesniškem veceru v ate-ljeju Benini v Zadru; • 31. januarja so clani društva sodelovali na likovni razstavi v okviru Noci muzeja v Zavicajnem muzeju v Biogradu na Moru; 108 Gugic, M. Slovenci obilježili svoj dan. Zadarski list, 16. 2. 2020, 6. • 14.februarjajebilavprostorihMestneknjižniceZadarizvedena proslava Prešernovega dne in redna letna skupšcina društva; • 25. junija je Anamarija Gorenc odprla razstavo z naslovom Bi-ograd n/m kroz Narodni list v Zavicajnem muzeju Biograd na Moru, kjer so sodelovale tudi clanice SKD Lipa Zadar; • 5. septembra je društvo organiziralo šolo v naravi v Ornitološki park narave Vransko jezero; • 15. septembra je Marija Ivoš sodelovala na predstavitvi knji­ge Biti avtorice J. Medvedec v Zavicajnem muzeju Biograd na Moru; • 3.oktobrajeMarijaIvošnastopilanadogodkuDnevimakedon­ske kulture v Šibeniku, kjer je predstavila svojo poezijo; • 21. oktobra je Marija Ivoš sodelovala na pesniškem veceru Pjesme bez granica; • 12. novembra je bila v Mestni knjižnici, na oddelku Arbanasi, izvedena 13. likovna kolonija Maj 2020, tokrat v virtualni obliki; • 11. decembra je društvo obeležilo mednarodni dan clovekovih pravic v Mestni knjižnici Zadar, kjer je bila predstavljena tudi pesniška zbirka Andreje Malta Nikdar ne veš, ali me štekaš?109 Po zmanjšani dejavnosti v letu 2020 zaradi pandemije je bilo leto 2021 za SKD Lipa Zadar znova bolj ustvarjalno in aktivno. V letu 2021 so clani društva skupšcino organizirali 12. februarja v Multimedijski dvorani Mestne knjižnice Zadar. Predsednica društva Darja Jusup je podala porocilo o delovanju društva, Katarina Bezic pa je financno porocilo. Ob tej priložnosti je potekala tudi volilna letna skupšcina društva. Dosedanja predsednica Darja Jusup je dobila še en mandat za vodenje društva.110 Podpredsednica društva je ostala Rafaela Štulina, tajnica društva pa je postala Irena Vlakic.111 109 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 20-21. Arhiv Lipa Zadar. 110 FB društva, Prešernov praznik v Zadru. Novi odmev, 75, 2021, 17. 111 Vsebinsko porocilo izvedenega programa – redno delovanje – 2021. Arhiv Lipa Zadar. Kljub še vedno prisotnim zdravstvenim omejitvam je društvu uspelo izpeljati kar 22 dogodkov, kar je vec kot dvakrat toliko kot leto prej (2020 – 10 dogodkov): • 12. februarja je v Mestni knjižnici Zadar potekala proslava kul­turnega praznika Prešernov dan in redna letna skupšcina dru­štva; • 8. marca je Marija Ivoš nastopila na proslavi dneva žena, ki je potekala v okviru Makedonskega društva Biljana; • 11. marca je bilo v knjižnici Arbanasi predvajanje dokumentar­nega filma Sprehod po Sloveniji; • 6. junija je Marija Ivoš predstavila svoje pesmi na prireditvi Rijeci iznad svega v Šibeniku; • 19. junija je društvo organiziralo šolo v naravi v Memorialni center Nikola Tesla v Smiljanu; • 24. junija je društvo sodelovalo na proslavi dneva državnosti Republike Slovenije v Splitu, ki jo je organiziralo SKD Triglav. Predstavljena je bila knjiga Ane Šušmelj; • 31. julija sta Marija Ivoš in Zorica Buljanovic nastopili na prire­ditvi Poezija na dvoru; • 13. avgusta je Marija Ivoš sodelovala na Veceru duhovne poezije v Perušicu, ki ga je organiziral pesnik Branko Antunovic; • 3. septembra je Marija Ivoš nastopila na Veceru duhovne i domoljubne poezije v Drnišu, v organizaciji Župe Kadina Glavica; • 4. septembra je 11 clanov SKD Lipa Zadar sodelovalo na sreca­nju slovenskih društev v Gorskem Kotarju (Park šuma Golubi­njak); • 10.septembrajeDarjaJusupnapovabiloKDRutesodelovalana veceru avtorskih pesmi v Slovenj Gradcu; • 11. septembra je Marija Ivoš nastopila na Dnevih makedonske kulture v Šibeniku; • 13. septembra je društvo sodelovalo tudi na Dnevih makedon­ ske kulture v Zadru; • 21. septembra je v prostorih SKD Bazovica na Reki potekala re-trospektiva virtualne 13. likovne kolonije Turanj 2020; • 25. septembra sta Marija Ivoš in Zorica Buljanovic nastopili na veceru poezije Rijec iznad svega v Maškovicevem hanu (Vrana pri Biogradu); • 19.oktobrajeretrospektivavirtualne13.likovnekolonijeTuranj 2020 gostovala v prostorih SKD Triglav v Splitu; • 20. oktobra se je zacela 14. likovna kolonija Turanj 2021, tokrat v virtualni obliki; • 30. oktobra sta Marija Ivoš in Zorica Buljanovic sodelovali s svojo poezijo na predavanju Hrvaško-makedonske tangente v Zadru; • 2. novembra je društvo sodelovalo na prireditvi makedonske kulturne baštine v organizaciji MKD Biljana Zadar. Nastopile so Marija Ivoš, Zorica Buljanovic in Rafaela Štulina; • 11. novembra je bila v prostorih Mestne knjižnice Arbanasi v Zadru odprta razstava 14. likovne delavnice Turanj 2021, ki sta jo organizirali Darja Jusup in Marija Ivoš; • 26. novembra je društvo gostilo predstavnike Urada Vlade Re-publike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu; • 2.decembrajeMarijaIvošvMestniknjižniciNovaljasodelovala na kulturnem veceru Moc jezika v cast Radoslavu Dabu; • 9. decembra je društvo sodelovalo na proslavi dneva clovekovih pravic v organizaciji SKD Triglav Split.112 Da so bili casi med letoma 2020 in 2022 za vsa društva zahtevni, je potrdila tudi predsednica zadrskega društva, ki je povedala: 112 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 21–24; Vsebinsko porocilo izvedenega programa. Redno delovanje – 2021. Arhiv Lipa Zadar. »Ob upoštevanju vseh omejitev in ukrepov smo lani uspešno izvedli vse nacrtovane dejavnosti. Tako smo uspešno pripra­vili redno letno skupšcino in izpeljali volitve v društvu za naslednji mandat … Razmere, ki jih je povzrocila epidemi­ja, seveda zahtevajo sprotno prilagajanje, ampak zadovoljni smo, da društveno življenje vendar ni bilo bistveno okrnjeno in prepricani smo, da bo tako tudi v tem letu.«113 V letu 2022 so clani SKD Lipa Zadar skupšcino imeli 10. februar­ja 2022. Predsedstvo je predstavilo vsebinsko in financno porocilo za leto 2021 in nacrt za leto 2022.114 V letu 2022 je društvo izvedlo oz. sodelovalo pri kar 27 dogod­kih, kar je vec kot v letu 2021, ko je bilo zabeleženih 22 dogodkov. To kaže na postopno okrevanje in povecano dejavnost po pandemicnem obdobju, s številnimi kulturnimi sodelovanji, razstavami, proslavami in literarnimi nastopi v razlicnih krajih. Aktivnosti so bile: • 28. januarja je v Zavicajnem muzeju Biograd na Moru potekala razstava 13. in 14. likovne kolonije Turanj v okviru Noci muzeja; • 10. februarja je bila v prostorih Mestne knjižnice Zadar proslava Prešernovega dne, združena z letno skupšcino društva; • 6. marca so clanice SKD Lipa Zadar sodelovale na 19. dnevih makedonske kulture in proslavi ob dnevu žena v organizaciji MKD Biljana; • 17. marca je bila razstava 13. in 14. likovne kolonije Turanj v Mestni knjižnici Benkovac; • 4. aprila je bil v Mestni knjižnici Zadar ogled dokumentarnega filma RTV Slovenija Soca – smaragdna reka; • 22. aprila sta na prireditvi Noc knjige v Mestni knjižnici Vodice sodelovali pesnici Marija Ivoš in Zorica Buljanovic; 113 (akm). Društvena dogajanja so spet zaživela. Novi odmev, 78, 2022, 12. 114 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 24. Arhiv Lipa Zadar. • 26.aprilasoclaniceSKDLipanastopilenaproslaviob150.oble­ tnici rojstva Goceja Delceva v MKD Biljana; • 28. aprila je bila v Zavicajnom muzeju Biograd na Moru otvori­tev razstave Sosedi Slovenci – Slovenci na Hrvaškem; • 29. aprila je društvo sodelovalo na razstavi v sklopu prireditve sejem cvetja v Sv. Filipu i Jakovu, ki jo je vodil Jože Arzenšek; • 10. maja so clani društva sodelovali na proslavi ob 30. obletnici Zveze slovenskih društev na Hrvaškem; • 18.majajevMestniknjižniciZadarpotekalmednarodniliterar­ni vecer; • 27. maja je SKD Lipa Zadar sodelovalo na proslavi 30-letnice SKD Triglav v Splitu; • 4. junija je društvo sodelovalo na 15. mednarodnem dnevu kul­turne razlicnosti; • 12. avgusta je Marija Ivoš nastopila na 14. veceru duhovne poe­zije v Perušicu pri Benkovcu; • 14. avgusta je Marija Ivoš sodelovala na predstavitvi zbornika Šaputanje lipe v Gornjem Miholjcu; • 26. avgusta je Marija Ivoš nastopila na 5. mednarodnem sreca­nju pesnikov na Uni v Bihacu; • 3. septembra so se clani SKD Lipa Zadar udeležili srecanja cla­nov slovenskih društev na Hrvaškem v Park šumi Golubinjak; • 20. septembra je v prostorih Slovenskega doma KPD Bazovica na Reki potekala retrospektiva 14. virtualne likovne kolonije Turanj 2021; • 30. septembra je bila organizirana šola v naravi na otoku Uglja-nu in Pašmanu; • 9.oktobrastaseDarjaJusupinRafaelaŠtulinaudeležilisrecanja s slovenskimi cebelarji v Zadru; • 11. novembra je bila otvoritev razstave 15. likovne kolonije Turanj 2022 v prostorih Znanstvene knjižnice Zadar; • 2. decembra je v Mestni knjižnici Zadar potekala proslava ob dnevu clovekovih pravic in predstavitev knjige V objemu modrine Marije Ivoš; • 9. decembra je društvo SKD Lipa Zadar organiziralo božicno druženje clanov ob koncu leta.115 Leto 2023 je bilo za SKD Lipa Zadar izjemno plodno in ustvar­jalno. Skozi vse leto so se zvrstili številni kulturni, literarni in likovni dogodki, ki so združevali clane društva in širili slovensko kulturo v Zadru, po Hrvaški in tudi izven njenih meja. Leto se je zacelo s skupšcino, ki je bila 10. februarja v prostorih Mestne knjižnice Zadar. Po skupšcini je bila tudi slovesnost ob Prešer­novem dnevu, slovenskem kulturnem prazniku. Dogodek je povezal uradno in kulturno plat društvenega delovanja ter bil obenem tudi prostor druženja in povezovanja s širšo skupnostjo. V okviru uradne­ 115 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 24–27. Arhiv Lipa Zadar. ga dela je predsednica Darja Jusup podala porocilo o delu društva v preteklem letu. Clani so soglasno potrdili zakljucni racun za leto 2022 ter sprejeli financni in vsebinski nacrt za leto 2023. Dr. Barbara Riman je v svojem nagovoru pohvalila delo društva in opozorila na nekate­ra vprašanja, ki vplivajo tudi na pripadnike slovenske skupnosti na Hrvaškem.116 V letu 2023 je bilo izvedenih 25 dogodkov, na katerih so clani sodelovali ali jih je društvo organiziralo: • 2. februarja je potekala predstavitev dvojezicne zbirke V objemu modrine avtorice Marije Ivoš v Mestni knjižnici Ljubljana; • 8. februarja so clani društva sodelovali na proslavi srbske manj­šine v Zadru; • 10. februarja so clani v Multimedijski dvorani Mestne knjižnice Zadar organizirali redno letno skupšcino društva in proslavo ob Prešernovem dnevu; • 17. marca so v sodelovanju s Slovenskim domom Zagreb orga­nizirali retrospektivo 15. virtualne likovne kolonije Turanj in predstavitev knjige Marije Ivoš; • od 29. aprila do 1. maja so clani društva sodelovali na sejmu cvetja v Sv. Filipu i Jakovu, kjer so razstavljali slike, nastale na likovnih kolonijah; • 15. maja se je v prostorih hostla Puntamika zacela 16. medna­rodna likovna kolonija Jože Arzenšek 2023, ki se je koncala 19. maja z razstavo likovnih del, nastalih na koloniji; • 2. junija je društvo obiskalo KUD Zadarski tanac; • 3. junija je društvo tradicionalno sodelovalo na Mednarodnem dnevu kulturne razlicnosti v Zadru; • 4.junijajeliterarnasekcijanastopilana4.smotrifolkloravDra­gah, kjer sta pesmi predstavili Marija Ivoš in Zorica Buljanovic; 116 Bezic, K. Letna skupšcina in pocastitev Prešernovega dne. Novi odmev, 81, 2023, 16. • 7. junija so se clanice literarne sekcije udeležile 2. festivala zavicajne poezije v Bicinah pri Skradinu; • 15. junija je Marija Ivoš je nastopila v Ždrelcu v okviru poletne­ga programa Ždrelsko ljeto 2023; • 17. junija se je clanica literarne sekcije udeležila pesniškega ma-ratona v cerkvi Sv. Donata; • 5. julija je Marija Ivoš sodelovala na Poletni sceni Narodnega muzeja Zadar z avtorsko poezijo; • 3. avgusta je v okviru prireditve Stijeg slobode – 2023 na Kninski trdnjavi Marija Ivoš prejela drugo nagrado za svojo avtorsko pe­sem; • 11. avgusta je Marija Ivoš nastopila na vecerih duhovne poezije v Perušicu; • 25. avgusta se je Marija Ivoš udeležila mednarodnega srecanja pesnikov na reki Uni pri Bihacu; • 3. septembra sta na dnevih makedonske kulture v Šibeniku na­ stopili Marija Ivoš in Zorica Buljanovic; • 27. septembra je v Mestni knjižnici Zadar potekala prireditev Poezija brez granica, kjer je društvo znova zastopala Marija Ivoš; • 28. septembra so clani društva gostili delegacijo Komisije za od-nose s Slovenci v zamejstvu in po svetu; • 30.septembrasoclanidruštvaorganizirališolovnaravi,izletna Kornate; • 6. oktobra je literarna sekcija sodelovala na otvoritvi razstave Pleter fotografije v Kneževi palaci v Zadru; • 14. oktobra je Marija Ivoš nastopila na prireditvi v Beogradu; • 10. novembra je bila organizirana retrospektiva likovne kolonije v muzeju Kaštel v Benkovcu; • 8. decembra so clani društva obeležili dan clovekovih pravic;117 • 18. decembra so clanice in clani sodelovali na proslavi Udruge Vlaho Bukovac v Splitu, kjer je Marija Ivoš prejela priznanje za likovno sodelovanje.118 Ti številni dogodki dokazujejo, da društvo Lipa ne le ohranja slovensko kulturno identiteto v Zadru, temvec jo tudi aktivno širi in nadgrajuje z bogatim programom, sodelovanjem z drugimi društvi in vkljucevanjem razlicnih generacij svojih clanov. V letu 2024 je prišlo do dolocenih sprememb pri izvedbi skup-šcine: tokrat so se clani srecali v prostoru restavracije Galija.119 Skup-šcina je bila 16. februarja in vodstvo je že tradicionalno predstavilo vsebinsko in financno porocilo za leto 2023 ter nacrt delovanja za leto 2024.120 117 Radio Zadar. Slovensko kulturno društvo »Lipa« Zadar danas obilježava Meduna­ rodni dan ljudskih prava. Hrvatski radio Radio Zadar, 8. 12. 2023. 118 Izvješce o radu za 2023. godinu, Zadar, 15. 1. 2024. Arhiv Lipa Zadar. 119 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 30–33. Arhiv Lipa Zadar. 120 Jusup, D. Skupšcina SKD Lipa in pocastitev kulturnega praznika. Novi odmev, 84, 2024, 18. Po uvodnem nagovoru predsednice društva Darje Jusup je sle­dil uradni del skupšcine, kjer so clani pregledali delovanje društva v preteklem letu, potrdili porocila in predstavili nacrte za prihodnost. Dogodka se je udeležila tudi tedanja predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem dr. Barbara Riman. Clani društva so bili tudi v letu 2024 aktivni na številnih podrocjih: • 13. januarja sta Marija Ivoš in Majda Radovic sodelovali na Dnevih makedonske kulture v organizaciji Makedonskega kul­turnega društva Biljana; • 16. februarja je bila v restavraciji Galija na Boriku organizirana letna skupšcina društva in proslava ob Prešernovem dnevu;121 • 22. februarja sta Marija Ivoš in Zorica Buljanovic sodelovali na prireditvi ob Dnevu maternega jezika; • 2.marcajeMarijaIvošsodelovalanarazstavivPomorskemmu­zeju v Splitu; • 4. marca je bila organizirana razstava fotografij Karmen Dondi­vic iz Šibenika; • 10. marca je Marija Ivoš nastopila na prireditvi v sklopu dogod­ka Dnevi makedonske kulture; • 12. aprila je v Dubrovniku potekala retrospektiva 16. mednaro­dne likovne kolonije, kjer so sodelovale clani SKD Lipa Zadar; • 27. aprila so se clani udeležili in sodelovali z razstavo slik na sejmu cvetja v Sv. Filipu i Jakovu; • 1. maja je Marija Ivoš sodelovala na proslavi sv. Josipa v Viru; • 3. maja so clanice SKD Lipa Zadar v hotelu Pinija v Petrcanih nastopile na pesniškem recitalu za hotelske goste; • 5. maja sta clanici SKD Lipa Zadar sodelovali na še enem do-godku v organizaciji Dnevov makedonske kulture; • 9. maja je Marija Ivoš nastopila na pesniškem veceru v knjižnici v Splitu; 121 Guzalic, M. Hrvatiuce slovenski jezik kako bi mogli na studij u Sloveniju. Zadarski list, 17. 2. 2024. Arhiv Lipa Zadar. • 11. maja so clani društva organizirali šolo v naravi ob reki Zrmanji; • 1.junijasoseclaniudeležilitradicionalnegadogodkaMednaro­dni dan kulturne razlicnosti; • 7. junija so clanice literarne sekcije sodelovale na literarnem ve-ceru v Kneževem dvoru na Pagu; • 10. junija je Marija Ivoš sodelovala na likovni razstavi Bokun duše v Zavicajnem muzeju v Benkovcu; • 21.julijajenamednarodnemfestivalupoezije Split na dlanu na­stopila Marija Ivoš; • 3. avgusta je Marija Ivoš sodelovala na prireditvi Stijeg slobode v Kninu; • 9. avgusta je Marija Ivoš sodelovala na 16. veceru duhovne poe­zije v Perušicu; • 25.avgustajeponovnoMarijaIvošsodelovalanaliterarniprire­ditvi, tokrat pod naslovom Sarajevu s ljubavlju; • 5. septembra se je Marija Ivoš udeležila mednarodnega književ­nega srecanja v Zlarinu; • 7. septembra so se clani društva udeležili tradicionalnega sreca­nja slovenskih društev na Hrvaškem v Park šumi Golubinjak; • 24. septembra so se clanice društva udeležile dogodka Dnevi makedonske kulture v Zadru; • 8. oktobra se je zacela 17. mednarodna likovna kolonija Jože Arzenšek v prostorih HI Hostela Puntamika v Zadru; koncala se je 11. oktobra, ko je bila v Narodnem muzeju v Zadru, Mestni loži, otvoritev razstave; • 2. decembra je ob mednarodnem dnevu clovekovih pravic v Mestni knjižnici Zadar potekala razstava Tatjane Bajlo Narava pripoveduje. Leto 2024 je bilo za SKD Lipa Zadar znova zaznamovano z boga-to dejavnostjo, ki je krepila slovensko identiteto in povezovala razlicne generacije clanov ter prijateljev društva. S številnimi nastopi, razstava-mi in sodelovanji doma in v tujini je društvo potrdilo svojo pomemb-no vlogo v kulturnem življenju Zadra in širše. SKD Lipa Zadar je svoje delovanje nadaljevalo tudi v letu 2025, ko praznuje dvajset let delovanja. V Multimedijski dvorani Mestne knjižnice Zadar so 14. februarja organizirali redno letno volilno skup-šcino ter obeležili slovesnost ob Prešernovem dnevu – slovenskem kulturnem prazniku. Po kulturnem delu je sledila volilna skupšcina, ki jo je vodila predsednica Darja Jusup. Ob njej so bile prisotne še Rafaela Štulina, Mira Milin in blagajnicarka Katarina Bezic. Predse­dnica Jusup je poudarila, da je društvo v svoji zgodovini izvedlo že 276 prireditev, in da bo še naprej spodbujalo mednarodno sodelovanje ter ohranjalo slovenske obicaje in jezik.122 Posebej je izpostavila delo lite-rarne skupine pod vodstvom Marije Ivoš ter tecaj slovenskega jezika, ki ga Tatjana Bajlo uspešno vodi že vec kot dve leti.123 V analizi delovanja SKD Lipa Zadar je razvidno, da je društvo v dvajsetih letih svojega obstoja organiziralo ali sodelovalo pri vec kot 300 dogodkih. Najvecja aktivnost je bila zabeležena v letih 2017, 2018, 2019 in 2022, ko je bilo izvedenih med 18 in 27 dogodkov letno. Nasprotno pa je bila najmanjša aktivnost zabeležena v letu 2020, ko je bilo organiziranih le deset dogodkov, kar je bilo posledica pandemije covida-19. To kaže, da so zunanji dejavniki, kot so epidemiološke raz-mere, pomembno vplivali na obseg dejavnosti društva. Clanice in clani društva so se vkljucevali v raznovrstne dogodke, kot so kulturne prireditve (npr. Prešernov dan), umetniške kolonije, literarni veceri, razstave, izobraževalna srecanja in mednarodne izme­njave. Posebej pomembne so bile tradicionalne aktivnosti, kot so letna skupšcina, praznovanje Prešernovega dne ter likovne kolonije, ki so postale prepoznavni dogodki društva. Te aktivnosti so ohranjale slo­vensko kulturno identiteto in krepile povezave med clani. Gostje društva so prihajali iz razlicnih delov Slovenije in Hrvaške, predvsem iz drugih slovenskih kulturnih društev, kot sta SKD Triglav iz Splita in Slovenski dom KPD Bazovica z Reke. Pogosta so bila tudi gostovanja clanov društva v drugih krajih, kjer so sodelovali na lite-rarnih vecerih, razstavah in kulturnih festivalih. To kaže na aktivno medsebojno sodelovanje in širjenje slovenske kulture. Na obmocju Zadra se je društvo najbolj povezovalo z makedon­sko manjšino (Makedonsko kulturno društvo Biljana). Sodelovanje z drugimi manjšinami je bilo pogosto, kar je krepilo medkulturni dialog in vzajemno spoštovanje. 122 Zveza slovenskih društev na Hrvaškem. SKD Lipa, Zadar. Mesecni bilten, 5, 2025, 4. 123 Baljak, Đ. Održana redovna godišnja izborna skupština uz proslavu slovenskega praznika. Zadarski list, 14. 2. 2025. Arhiv Lipa Zadar. SKD Lipa Zadar ima pomembno vlogo pri ohranjanju sloven-ske kulturne in jezikovne identitete v Dalmaciji. Kljub izzivom, kot so odsotnost lastnih prostorov in omejeno število clanov, društvo s svojo vztrajnostjo in ustvarjalnostjo aktivno neguje slovensko besedo, tradicijo in umetniško ustvarjalnost. Organizacija rednih tecajev slo­venskega jezika, praznovanje Prešernovega dne ter literarni in likovni projekti ne le spominjajo na slovenske korenine, temvec tudi vzgajajo nove generacije v zavesti o njihovi dedišcini. V casu globalizacije, ko manjšinske skupnosti pogosto izgubljajo svojo izvirnost, je delo SKD Lipa Zadar še posebej dragoceno. Njihova prizadevanja niso le ozavešcanje lastne skupnosti, temvec tudi most med kulturami, ki prispeva k bogastvu hrvaške družbe kot celote. Zato je podpora takšnim društvom kljucna za trajnost manjšin­skih skupnosti. Brez njihovega dela bi slovenska prisotnost v Dalmaci­ji postala zgolj zgodovinska opomba, ne pa živa tradicija, ki navdihuje prihodnje generacije. Specificne aktivnosti, njihov pomen in rezultati bodo podrobneje opisani v naslednjih poglavjih te publikacije, kjer bodo predstavljeni tudi konkretni primeri uspešnih projektov in vpli­va društva na lokalno skupnost. 3 .1 Prešernov dan Pripadniki slovenske skupnosti na Hrvaškem, pa tudi številni drugi pripadniki slovenskih skupnosti, ki živijo zunaj Slovenije, na razlicne nacine ohranjajo svojo narodno in kulturno identiteto. Pri tem ima­jo pomembno vlogo razlicni simboli slovenstva – Bled, Triglav, lipa, kozolec itn.124 To je razvidno že v poimenovanjih slovenskih društev, pa tudi v praznovanju nekaterih datumov, pomembnih za slovensko 124 Sterle, U. K identiteti slovenskih priseljencev in njihovih potomcev v Kanadi. Prispevki za novejšo zgodovino, 3/2010, 139. zgodovino. Eden najpomembnejših je Prešernov dan, osrednji slo­ venski kulturni praznik, ki ga obeležujemo 8. februarja, ob obletnici smrti najvecjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. To je izje­mno pomemben dan, predvsem za Slovence, ki živijo izven maticne domovine, saj jih povezuje s Slovenijo, slovensko kulturo in vsem, kar oblikuje njihovo identiteto in krepi obcutek pripadnosti slovenske-mu narodu. Tudi slovenska društva na Hrvaškem organizirajo, glede na svoje zmožnosti, razlicne kulturne dogodke, posvecene Prešernu. Pogosto oblikujejo kulturne programe, v katerih kombinirajo krajše nastope vseh svojih sekcij, k sodelovanju pa vabijo tudi druga sloven-ska kulturna društva, ki delujejo na Hrvaškem, in kulturna društva iz države maticne kulture. Na podoben nacin Prešernov dan praznujejo tudi clani SKD Lipa iz Zadra.125 Za razliko od nekaterih drugih sloven-skih društvih na Hrvaškem, ki imajo svoje prostore in vecjo financno podporo, v SKD Lipa Zadar Prešernov dan obicajno praznujejo neko­liko bolj skromno, vendar je ta proslava kljub temu nadvse pomembna. Clani SKD Lipa Zadar Prešernov dan praznujejo redno in konti­nuirano še od casov, ko društvo sploh še ni bilo ustanovljeni, temvec so se clani zgolj sestajali in nacrtovali organizacijo društva. Že od same-ga zacetka se clani praznovanja Prešernovega dne lotevajo custveno zavzeto, a tudi premišljeno. Ker društvo nikoli ni imelo lastnih pro-storov in ker je financna podpora omejena, je bilo vodstvo primora-no dogodke organizirati zelo racionalno. Tako so clani društva redno letno skupšcino126 in proslavo ob Prešernovem dnevu vedno izvedli hkrati, v istih prostorih, ki so jih obicajno koristili brezplacno. 125 Žitnik Serafin, J., Kalc A., Mlekuž J. & Ajša Vižintin, M. Sodobne strategije slovenskih izseljencev za ohranjanje etnicne identitete. Zakljucno porocilo. ZRC SAZU, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije, Ljubljana, 2018. 126 Vec o skupšcini glej poglavje: Slovensko kulturno društvo Lipa Zadar na strani 27. Dogovor, da se proslava Prešernovega dne izvede hkrati s skup- šcino, je bil sprejet že na pripravljalnem srecanju decembra 2004. Tako so se clani, na celu z Darjo Jusup, prvic uradno srecali v dvorani Tan-kerske plovidbe 8. februarja 2005 in na svoj nacin pocastili ta pomem­ben kulturni praznik. Proslava je bila izjemno custvena. Novinar Zadarskega lista zapisal: »Neki su cak donijeli svoje stare udžbenike iz osnovne škole i recitirali Prešerna, prisjecajuci se kako su nekada to ucili recitirati.«127 V letu 2006 so proslavo Prešernovega dne clani društva ponovno organizirali »… brez velikih priprav …«.128 Zbrali so se na prijetnem druženju v Arsenalu. Enako kot v letu 2005 so nekateri clani s seboj prinesli Prešernove pesmarice in stare citanke, iz katerih so recitirali Prešernove stihe. Predsednica društva je o proslavi zapisala: »Mile­na Jurjevic je na pamet recitirala sonete, ki si jih je zapomnila še iz gimnazije. Beata Kotrulja je prinesla pesnikove rokopise. Skupaj smo zapeli Zdravljico.«129 Tudi v letu 2007 so clani društva organizirali proslavo Prešerno­vega dne. Gosti so bili clani SKD Dr. France Prešeren iz Šibenika.130 V programu so sodelovali clani zbora tega slovenskega društva, ki so na zacetku zapeli hrvaško in potem še slovensko himno. Uvodni govor o pomenu praznika je imel predstavnik slovenske narodne manjšine Šibensko-kninske županije Rudi Stojkovic, sledil pa je recital Prešernove poezije v doživeti izvedbi Nadje Špralja,131 ki je skupaj s predsednico šibeniškega društva Miro Kneževic program tudi pove­zovala. Osrednji del vecera je bil koncert ženske pevske skupine Pre­šernovke pod vodstvom Ane Grubic iz društva Dr. France Prešeren. 127 E. R. T. Obilježili Prešernove dane. Zadarski list, 10. 2. 2005, 9. 128 Jusup, D. Prva letna skupština »Lipe« in Prešernova proslava. Novi odmev, 28, 2006, 12. 129 Isto. 130 Markulin, Godišnja skupština »Lipe«. 131 Jusup, D. Slovenski kulturni dan u Zadru. Zadarski most prijateljstva, 5, 2007, 20–21. Srecanje, ki so se ga udeležili tudi tamkajšnji predstavniki Organiza­cije za varnost in sodelovanje v Evropi ter Koordinacije manjšinskih svetov na ravni mesta, se je tudi tokrat zakljucilo z dogovori o sodelo­vanju v prihodnje.132 V letu 2008 je bila proslava organizirana že cetrtic.133 Potekala je 7. februarja po izvedeni skupšcini v Multimedijski dvorani Mestne knjižnice v Zadru. Kulturni program je povezovala Nadja Špralja. V osrednjem delu programa sta sodelovala slovenska umetnika Barbara Korun in Zlatko Kaucic. Predstavila sta poezijo Srecka Kosovela134 v literarno-glasbenem doživetju pod naslovom Vibrato tišine. O pome-nu praznika je spregovoril Janez Rogelj, tedanji tajnik Slovenske izse­ljenske matice (SIM) iz Ljubljane. Program je obogatil tudi mladi clan SKD Lipa Zadar Jure Špralja, ki je recitiral Prešernove pesmi.135 132 Mirkovic, M. SKD Lipa, Zadar SKD Dr. France Prešeren, Šibenik. Kažipot, 24, 2007, 30. 133 Jusup, D. Slovenska kultura pod okriljem zadarske Lipe. Novi odmev, 34, 2008, 4. 134 Bukvic, K. Skupština »Lipe« i Prešernov dan. Zadarski most prijateljstva, 9, 2008, 20 (v nadaljevanju: Bukvic, Skupština »Lipe« i Prešernov dan). 135 Isto; T. V. Slovenci u Zadru obilježili Prešernov dan. Regionalni 13. 2. 2008, 20; Bukvic, K. Slovenska kultura i tradicija u okrilju »Lipe«, Zadarski list, 13. 2. 2008. Arhiv Lipa Zadar. V letu 2009 je proslava ob Prešernovem dnevu potekala po volilni skupšcini 6. februarja. Zacela se je s pozdravnim nagovorom tajnika SIM Janeza Rogelja, ki je poudaril: »Slovenci znajo negovati svojo kulturo življenja in jo cenijo. Hrvaška je država, ki združuje mnogo razlicnih narodnosti, kar veliko pove o njeni demokraticnosti. Bogastvo raznoli­kosti se najbolj kaže v jeziku, kulturi, ponosu na lastno iden­titeto in dedišcini.«136 V proslavo se je aktivno vkljucila tudi clanica Nada Coric, ki je recitirala. Sledil je nastop Bože Hvala, Mojce Milone in Matejke Cer­ne, pevk vokalno-instrumentalne skupine Kresnice iz Nove Gorice, ki so s petjem ob spremljavi kitarista Dinka Hrabrica »… do solz ganile številne clane Lipe in prijatelje društva«.137 V letu 2010 je proslava Prešernovega dne znova potekala v Mestni knjižnici v Zadru in sicer 4. februarja, kjer clani SKD Lipa Zadar tudi sicer organizirajo svoje prireditve.138 Proslavo je ponovno povezovala Nadja Špralja, ki je na zacetku poudarila pomen praznika in kulture. Sledile so recitacije sodobne slovenske poezije v interpretaciji Tinke Kurtin, Tatjana Jug Škara pa je z navzocimi podelila del svojega poet-skega opusa v slovenšcini. Številnim clanom društva so se pridruži­li še tajnica županijske koordinacije za clovekove pravice Ivka Coric, predsednik županijske koordinacije narodnih manjšin Veselko Cakic in tamkajšnji predstavniki manjšin.139 Nastop je imel tudi stand-up komik Boštjan Gorenc Pižama. Program z naslovom Zapojmo si je s pesmijo in spremljavo na kitari nadaljevala pevka slovenskih ljudskih 136 Botunac, M. Sjecanje na velikog slovenskega pjesnika Franca Prešerna. VOX glas Zadra, 9. 2. 2009, 20. 137 Jusup, D. Lipa Zadar: Staro novo vodstvo in spomin na Franceta Prešerna. Novi odmev, 37, 2009, 10. 138 Zekanovic, J. Clanovi »Lipe« obilježili Prešernov dan. VOX glas Zadra, 6. 2. 2010, 22. Arhiv Lipa Zadar. 139 Mirkovic, M. SKD Lipa, Zadar. Kažipot, 58, 2010, 20. pesmi in napevov Marjetka Popovski. Ena od clanic društva je pove­dala: »Rada prihajam na druženja, pa makar samo da slišim sloven-sko besedo«.140 Vecer je prinesel veliko vec kot le besedo – recitacije, komedijo, pesem, smeh, celo kakšno solzo, sklenilo pa ga je druženje ob petju in bogati zakuski ter pricakovanju naslednjega srecanja.141 V letu 2011 so clani SKD Lipa Zadar Prešernov dan obeležili že sedmo leto zapored, in sicer 14. februarja v Multimedijski dvora­ni Mestne knjižnice v Zadru. Iz Ljubljane je prispel tajnik SIM Janez Rogelj, ki je s svojim govorom o pomenu Prešernovega dne obogatil skupšcino in proslavo. Svojo podporo so prišli izkazati tudi clani SKD Triglav iz Splita, in sicer predsednik Cveto Šušmelj, prejšnji predsednik Boštjan Kordiš in clan društva, slikar Ivan Kosmos. Ob tej priložnosti je Andreja Malta, clanica SKD Lipa Zadar, recitirala svoje pesmi, kul­turni program pa je popestrila kantavtorica Katarina Avbar, ki jo je na kitari spremljal Peter Dekleva.142 Ob Prešernovem dnevu je bila odprta tudi razstava slik likovne kolonije Turanj 2008–2010, ki jo je pripravila likovna sekcija143 pod vodstvom Jožeta Arzenška. Postavljena je bila v preddverju Mestne knjižnice, na njej pa so se predstavili umetniki, ki so tudi sodelovali na teh kolonijah.144 V letu 2012 so clani SKD Lipa Zadar Prešernov dan145 obeleži­li 10. februarja v Multimedijski dvorani Mestne knjižnice v Zadru.146 Nastopil je moški oktet Zvene iz Crnuc pri Ljubljani pod vodstvom 140 Baždaric, K. Raspjevani Slovenci proslavili Prešernov dan. Zadarski list, 6. 2 2010, 8. 141 Mirkovic, M. Kulturni praznik v SKD Lipa Zadar. Kažipot, 59, 2010, 23. 142 Jusup, D. SKD Lipa, Zadar Redna letna skupšcina. Kažipot, 70, 2011, 22–23 (v nada­ ljevanju: Jusup, SKD Lipa, Zadar Redna letna skupšcina). 143 Jusup, D. 14. februar SKD Lipa, Zadar Kulturni praznik 2011. Kažipot, 69, 2011, 20–21. 144 Predstavili so se: Jože Arzenšek, Marija Balen, Milka Blagdan, Nada Pia Bajlo, Adica Dobric Jelaca, Marija Donadic, Dragan Karlo Došen, Vida Grbac, Boža Jambrek, Ivan Kosmos, Vera Lukšic, Zrinka Majica, Stanka Novkovic, Marija Omerza in Len­ ka Zaviršek. (Jusup, SKD Lipa, Zadar Redna letna skupšcina). 145 Rogic, A. Clanovi društva »Lipa« proslavili Prešernov dan. Zadarski list, 11. 2. 2012, 55. 146 Jusup, D. Lipa Zadar: na Prešernov dan najprej skupšcina in nato koncert. Novi odmev, 46, 2012, 17. Vinka Jagra, ki je izvedel slovenske narodne in sodobne pesmi.147 V kulturnem programu je nastopila tudi Andreja Malta, ki je recitirala svoje pesmi. Slovesnost je polepšal govor Janeza Roglja, tajnika SIM, o slovenskem kulturnem prazniku in njegovemu pomenu za Slovence po svetu.148 Slovesna prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku je leta 2013 potekala 15. februarja v Multimedijski dvorani Mestne knjižnice Zadar. Društvo je tedaj štelo 78 clanov od skupno 242 Slovencev, ki so po popisu prebivalstva živeli v Zadrski županiji.149 Slovesnosti se je udeležilo veliko clanov društva, pa tudi številni gostje. Med njimi je bila posebna gostja Ženja Pižent, tajnica SIM iz Ljubljane,150 ki je v svojem nagovoru spregovorila o pomenu Prešernovega dne in ohra­njanja slovenske kulturne identitete med izseljenci. Med gosti so bili še clani SKD Triglav, in sicer: predsednik Cveto Šušmelj, clan uprav­nega odbora in vodja likovne sekcije Ivan Kosmos, predstavniki KD Maslina iz Turnja, predstavniki Cebelarskega društva Dalmatinka iz Zadra, s katerimi so clani SKD Lipa sodelovali v projektu navezave stikov s Cebelarskim društvom iz Žirovnice, ter predstavniki drugih manjšin Zadrske županije.151 Kulturni program je bil bogat. Marti­na Kurtin in Andreja Malta sta recitirali. Za glasbeno poslastico je poskrbela vokalno-instrumentalna skupina KD Tomaševi iz Metli­ke, ki je predstavila slovensko družinsko petje ter ustvarila prije­tno in toplo vzdušje.152 Za odlicno pogostitev in prijetno druženje po uradnem delu so kot vedno poskrbele clanice SKD Lipa Zadar. 147 Koncert slovenskih ljudskih in umetnih pesmi. Program, 2012. Arhiv Lipa Zadar. 148 Jusup D. Na Prešernov dan najprej skupšcina in nato koncert. Novi odmev, 46, 2012, 17. 149 Mladen, V. Još jedna uspješna godina zadarskih Slovenaca. Zadarski list, 18. 2. 2013, 46. 150 Z. L. Lipa poziva clanove i prijatelje. Zadarski list, 14. 2. 2013. Arhiv Lipa Zadar. 151 Jusup, D. Zadar: Društvo Lipa napolnilo že osem uspešnih let. Novi odmev, 49, 2013, 15. 152 Isto. Leta 2014 so clani SKD Lipa Zadar Prešernov dan praznovali 14. februarja. Ponovno so oblikovali kulturni program, prežet s poezijo, glasbo in toplino. Ker je praznovanje sovpadlo z dnevom zaljublje­nih, valentinovim, je bila osrednja tema slovesnosti prav ljubezenska poezija. V kulturnem delu programa je sodeloval pevski zbor SKD Dr. France Prešeren iz Šibenika pod vodstvom Danke Oreb Jajac, ki je navzoce razveselil s spletom slovenskih narodnih pesmi. Poezijo so recitirale clanice SKD Lipa Zadar Andreja Malta, Marija Ivoš in Zorica Buljanovic, s svojo poezijo pa se je predstavila tudi gostja iz Šibenika Mojca Golob Bareša. Poseben trenutek je bila tudi interpre­tacija Prešernove Julije, ki jo je izvedla clanica SKD Lipa Zadar Tanja Bajlo. Program sta obogatila še znana zadrska gledališka igralca Žana Bumber in Vinko Radovcic z recitacijo ljubezenske poezije znanih hrvaških avtorjev, za glasbo na dogodku pa je poskrbel vokalni solist in kitarist, novinar Zadarskega lista Marijo Padelin, ki je zapel tudi nekaj slovenskih popevk.153 Posebno noto je dogodku dodala priso­tnost profesorja Petra Vrbancica, upokojenega profesorja zadrske srednje glasbene šole, ki je z violinsko spremljavo vecerji dodal prav prešerno razpoloženje. Poleg številnih clanov so se proslave udeleži­li predstavnica županijskih oblasti Milena Ikic, podpredsednik Sveta za narodne manjšine Republike Hrvaške Veselko Cakic, predstavniki narodnih manjšin, ki živijo na obmocju Zadrske županije – Albancev, Bošnjakov, Crnogorcev, Madžarov, Makedoncev in Srbov, ter gostje iz šibeniškega društva Dr. France Prešeren.154 Clani SKD Lipa Zadar so leta 2015 slovenski kulturni praznik obeležili 16. februarja v Mestni knjižnici Zadar, ko so praznovali tudi deseto obletnico delovanja društva. Proslava ob Prešernovem dnevu se je zacela z nagovorom Janeza Roglja, nekdanjega tajnika SIM, ki je v govoru poudaril pomen Prešernovega dne in kulturnega delovanja slovenskih društev v zamejstvu. Sledil je recital poezije, ki so jo brale Andreja Malta, Marija Ivoš in Zorica Buljanovic.155 Prireditev je posebej zaznamoval glasbeni nastop svetovnega prvaka v igranju na harmoniko Martina Težaka iz Slamne vasi pri Metliki, ki je skupaj s svojim orkestrom zaigral izbor slovenskih in mednarodnih skladb. Na željo clanice Marije Ivoš je dogodek vrhunec doživel s skladbo Mi se imamo radi, ki je ganila prisotne in jih dvignila na noge.156 Ob deseti obletnici delovanja SKD Lipa Zadar je bila odprta tudi razstava likovne kolonije Maj 2008–2014, ki jo je predstavil Jože Arzen­šek, vodja likovne sekcije društva. Na razstavi je bilo razstavljenih 31 153 Bukvic, K. Novi clanovi predsjedništva – Darija Jusup, Ruža Arzenšek i Justina Buo- vac. Zadarski list, 16. 2. 2014, 9. 154 Jusup, D. Poezija ljubezni na Valentinovo navdušila clane Lipa. Novi odmev, 52, 2014, 19. 155 Bukvic, K. Prešernov dan. Zadarski Slovenci i prijatelji Slovenije zaplesali u multi- medijalnoj dvorani. Zadarski list, 18. 2. 2015, 16. 156 R.I. Slovensko kulturno društvo »Lipa« Zadar slavi 10. rodendan. Zadarski list, 16. 2. 2015. Arhiv Lipa Zadar; 057info. Slovensko kulturno društvo »Lipa« Zadar slavi 10. rodendan, 057info.hr, 16. 2. 2015. slik, ki jih je ustvarilo 22 ljubiteljskih slikarjev iz razlicnih slovenskih društev na Hrvaškem in iz Slovenije, pa tudi iz lokalnih krajev Zadr­ske županije. Dogodka so se udeležili številni gostje, med njimi pred­sednik SKD Triglav Cveto Šušmelj s clani društva, predstavniki Koor­dinacije narodnih manjšin Zadrske županije, podpredsednik Sveta za narodne manjšine Veselko Cakic, predstavnica Zadrske županije Ivka Coric ter clani KUD Maslina iz Turnja in KUD Privlaka iz Privlake.157 Proslava je potekala v praznicnem in prijateljskem vzdušju, kar je še enkrat vec potrdilo pomembno vlogo SKD Lipa Zadar pri ohranjanju slovenske identitete in povezovanju ljudi prek umetnosti, kulture in skupne zgodovine.158 Društvo je v desetih let delovanja izvedlo že vec kot 70 kulturnih dogodkov in prireditev, s cimer je oblikovalo kul­turno življenje Zadra ter prispevalo h krepitvi vezi med Slovenijo in Hrvaško.159 SKD Lipa Zadar je v letu 2016 Prešernov dan obeležilo 12. febru­arja, zdaj že tradicionalno v prostorih Mestne knjižnice Zadar, takoj po letni skupšcini društva. Ob tej priložnosti je o pomenu slovenskega kulturnega praznika spregovorila Jasmina Ilic, tajnica SIM, ki je pou­darila vlogo kulture pri ohranjanju narodne identitete slovenskih izse­ljencev.160 Kratek esej o kulturi je prebrala Andreja Malta, ki je nastop zaokrožila z recitacijo svojih pesmi, obcinstvo pa je s svojim recita­lom ganila tudi Marija Ivoš. V nadaljevanju je pod vodstvom Ivane Begovic zapel otroški pevski zbor Libretici. Poseben pecat je dogod­ku dal Slovenski citrarski kvartet pod vodstvom Petra Napreta, ki je navzoce navdušil z zvenom tega znacilnega, a na Hrvaškem redkeje 157 Jusup, D. Deseti rojstni dan slovenskega društva Lipa. Novi odmev, 55, 2015, 16. 158 Isto. 159 barbra21. Slovensko kulturno društvo »Lipa« svecano obilježilo Prešenov dan u Zadru. Ezadar.hr, 15. 2. 2016 (v nadaljevanju: barbra21, Slovensko kulturno dru­ štvo); Jusup, D. Razstava za noc muzejev in zvoki citer za Prešernov dan. Novi odmev, 58, 2016, 14-15 (v nadaljevanju: Jusup, Razstava za noc muzejev). 160 Bukvic, K. Obilježili Prešernov dan. Pohvalili se bogatom godinom za njima. Zadar- ski list, 14. 2. 2016, 8. slišanega instrumenta.161 Poleg clanov društva so se dogodka udeležili tudi predstavniki srbske, madžarske, bošnjaške in albanske manjšine na zadrskem obmocju, podpredsednik Sveta za nacionalne manjši­ne Republike Hrvaške Veselko Cakic, Jovita Pirovic iz KUD Maslina iz Turnja, clani KUD Privlaka iz Privlake in clani KUD Sveti Ivan iz Vira.162 Slovenski kulturni praznik so clani SKD Lipa Zadar v letu 2017 praznovali 10. februarja, ponovno v Multimedijski dvorani Mestne knjižnice Zadar. Dogodek, že 101. po vrsti v dvanajstletni zgodovini društva, je znova potrdil pomembno vlogo SKD Lipa Zadar pri ohra­njanju slovenske identitete v zadrski regiji.163 Dogodka so se udeležili številni gostje, med njimi podpredsednik Sveta za nacionalne manjši­ne Republike Hrvaške in predsednik Koordinacije narodnih manjšin Zadrske županije Veselko Cakic, predsednica Makedonskega društva Biljana Mirjana Majic, predsednik Društva Albancev v Zadru Adem Shala ter dr. Barbara Riman z Inštituta za narodnostna vprašanja.164 Kulturni program je bil bogat. Nastopile so clanice društva Lipa Zadar: Andreja Malta je s svojo pesmijo Slovenija ganljivo orisala lju­bezen do domovine, Marija Ivoš je predstavila pesmi iz svoje zbirke U pjesme protjerana, Nada Pia Bajlo pa je recitirala poezijo svojega oceta.165 Posebni gostje vecera so bili clani Mešanega pevskega zbora SKD Triglav iz Splita pod vodstvom profesorice Tatjane Kurajice. Zbor je izvedel splet slovenskih in dalmatinskih pesmi. Predsednik SKD Triglav Cveto Šušmelj je v nagovoru izpostavil dolgoletno uspešno sodelovanje med društvoma. V izjavi po dogodku je poudaril, da je bil sprejem v Zadru topel in navdihujoc, kar je še dodatno spodbudilo izvedbo nastopa.166 Dogodek se je zakljucil v prijetnem vzdušju, ob 161 barbra21. Slovensko kulturno društvo; Jusup, Razstava za noc muzejev. 162 Isto. 163 Jusup, D. Prešeren povezal Lipo in Triglav. Novi odmev, 61, 2017, 13. 164 Riman, B. Kulturni praznik v SKD Lipa z dr. Barbara Riman. Sopotja, 1, 2017, 12. 165 Jezeršek Malta, A. Lipa slavi Prešerna. Planika, 198, 2017, 12. 166 Isto. pesmi, hrani in prijateljskem druženju, ki znova potrjujejo poslanstvo društva: ohranjanje slovenskega jezika in kulture, ustvarjanje mostov med narodi in vzpostavljanje trdnih vezi med clani in prijatelji Slove­nije v Dalmaciji. Slovenski kulturni praznik so clani SKD Lipa Zadar v letu 2018 slovesno obeležili 16. februarja. Dogodek, ki je potekal v Multimedij-ski dvorani Mestne knjižnice Zadar, je bil že 119. po vrsti v bogatem kulturnem in društvenem delovanju clanov SKD Lipa. V pozdravnem nagovoru je predsednica društva Darja Jusup povedala, da društvo tudi v novem letu nadaljuje z ohranjanjem slovenskih obicajev, jezi­ka in identitete. Poudarila je, da so zadrski Slovenci visoko integri­rani v hrvaško družbo in s svojo dejavnostjo pomembno prispevajo k veckulturnemu sožitju. Proslave so se poleg clanov društva ponov-no udeležili številni visoki gostje.167 Tudi v letu 2018 je bil kulturni program bogat in custveno obarvan. Andreja Malta je spregovorila o pomenu kulture v življenju narodne skupnosti, Zorica Buljanovic je obcinstvo navdušila z recitalom svojih avtorskih pesmi, Marija Ivoš pa je s toplino in nostalgijo pripovedovala o spominih na teto Malcko. Mlada clanica društva Adrijana Ivoš je z interpretacijo pesmi iz pesni­ške zbirke svoje babice Marije Ivoš U pjesme protjerana dogajanju dodala poseben car. Osrednji gostje iz Slovenije – oktet Vitis iz Metlike pod vodstvom Mateje Jakša Jurkovic – so s petjem pricarali posebno praznicno vzdušje. Glasbeni del je dopolnil umetnik Oto Nemanic iz Metlike, ki je s svojim nastopom na orglicah ganil obcinstvo. Gostova­nje metliških prijateljev je potekalo v okviru projekta SIM, ki spodbuja povezovanje slovenskih društev po svetu. Praznovanje se je zakljucilo s prijetnim druženjem ob pesmi, domacih dobrotah in obuditvi starih prijateljstev.168 167 Vlakic, M. Nastavljamo s promicanjem medunacionalne suradnje. Zadarski list, 18. 2. 2018, 35. 168 Jusup, D. Februarja clani Lipe pripravili stodevetnajsti dogodek v 14 letih. Novi odmev, 65, 2018, 13–14. Tudi v letu 2019 so clani SKD Lipa Zadar praznovanje najve- cjega slovenskega kulturnega praznika, Prešernovega dne, združili s skupšcino. Dogodek je potekal 15. februarja v Multimedijski dvora­ni Mestne knjižnice Zadar in je bil že 143. po vrsti.169 Uvodoma je zbrane pozdravila predsednica društva Darja Jusup, ki je poudarila, da je osrednji cilj društva spodbujanje medkulturnega sodelovanja ter ohranjanje slovenskih obicajev, jezika in kulture. O pomenu Prešer­novega dne je spregovorila tajnica društva Andreja Malta. V kultur­nem programu so poleg Andreje Malta nastopili še Zorica Buljano­vic, ki je recitirala svoje avtorske pesmi, Marija Ivoš pa je ponovno delila spomine na teto Malcko. Njena vnukinja Adrijana Ivoš je ob tem recitirala pesem iz zbirke U pjesme protjerana. Za glasbeno pope-stritev je poskrbel ljudski Trio Vetrnica iz Gorišnice pri Ormožu, ki je v sodelovanju s SIM izvedel izbor slovenskih narodnih in umetnih pesmi pod vodstvom Konrada Kostanjevca. Med številnimi gosti so bili: Mile Matic, clan Sveta srbske nacionalne manjšine in Koordina­cije narodnih manjšin Zadrske županije, Mirjana Majic, predsednica Makedonskega kulturnega društva Biljana, ter Nikola Šimic Tonin, predsednik zadrske podružnice Hrvaškega književnega kluba.170 Pra­znovanje se je zakljucilo s prijetnim druženjem ob pogostitvi, pesmi in veselju – v duhu povezovanja in skupnega praznovanja slovenske kulture tudi izven domovine.171 V februarju leta 2020 je SKD Lipa Zadar ponovno organiziralo redno skupšcino in obeležilo Prešernov dan. Slovesnost so ponovno obogatili gostje iz Slovenije, tokrat Sorški orglicarji, clani KUD Oton Župancic Sora pod umetniškim vodstvom Roka Kranjca. Dogodka se je udeležila tudi Jasmina Ilic, glavna tajnica SIM, kar je dogodku dalo 169 Belancic, K. Dan koji podsjeca na važnost medunarodne suradnje i »kulture koja nas povezuje«! Zadarski list, 17. 2. 2019, 7. 170 U. S. Fešta zadarskih Slovencev. Moja Slovenija, 18. 2. 2019. 171 Jusup D. Februarja dve muhi na en mah: skupšcina Lipe in praznicni program. Novi odmev, 69, 2019, 13–14. dodatno simbolno težo. V kulturnem programu so s poezijo sodelova­le Marija Ivoš in Zorica Buljanovic, ki sta predstavili lastno pesniško ustvarjanje, medtem ko je Anamarija Gorenc recitirala verze Franceta Prešerna.172 Iz Šibenika je kot posebna gostja prišla tudi pesnica Moj-ca Golob Bareša, clanica nekdanjega SKD Dr. France Prešeren. Nje­na prisotnost je dodatno povezala slovenske skupnosti v Dalmaciji in poudarila pomen kulturnega sodelovanja.173 V letu 2021 je bilo praznovanje Prešernovega dne zaradi pande­mije covida-19 izvedeno v prilagojenih okolišcinah. Kljub omejitvam so se clani SKD Lipa Zadar 12. februarja zbrali v Multimedijski dvo­rani Mestne knjižnice Zadar, kjer je potekala slovesna obeležitev slo­venskega kulturnega praznika in redna letna skupšcina društva. Zara-di epidemioloških razmer je bil kulturni program izveden v hibridni obliki. Posebno pozornost je pritegnil virtualni nastop glasbene sku-pine Ars Cantabile v okviru projekta Kultura nas povezuje, ki je s svo­ 172 Gugic, M. Slovenci obilježili svoj dan. Zadarski list, 16. 2. 2020, 6. 173 Isto. jo izvedbo navdušila zbrano obcinstvo.174 V literarnem in pesniškem delu programa so nastopile Marija Ivoš, Zorica Buljanovic, Anama­rija Gorenc in Sara Mastnak, ki so recitirale izbrano poezijo. Ganljiv trenutek je predstavljala recitacija pesnice Marije Ivoš, ki je z verzi pocastila spomin na Ivana Kosmosa, dolgoletnega clana SKD Triglav iz Splita. Slovesnosti se je pridružila tudi pesnica Mojca Golob Bareša, clanica nekdanjega SKD Dr. France Prešeren. O pomenu Prešernove­ga dne je spregovorila Anamarija Gorenc, clanica društva, ki je pou­darila pomen ohranjanja slovenske identitete, jezika in umetnosti tudi izven maticne domovine.175 Proslava je kljub drugacnim okolišcinam izkazala spoštovanje do slovenske kulture, umetnosti in dedišcine ter ponovno povezala skupnost v duhu skupnega praznovanja, spomina in ustvarjalnosti. V letu 2022 so clani SKD Lipa Zadar Prešernov dan praznova­li 11. februarja v prijetnem ambientu restavracije Galija. Dogodek je minil v duhu spoštovanja slovenske poezije, jezika, kulture in skupno­sti. V kulturnem programu so nastopili Igor Lokas, kantavtor iz Vodic, s spremljevalnim glasbenim programom, Marija Ivoš in Zorica Bulja­novic, ki sta recitirali lastno poezijo, ter Vlasta Goja in Sara Mastnak, ki sta obcinstvu približali Prešernove stihe.176 Zbrani so ob Prešernovih verzih in izbranem umetniškem programu ponovno potrdili, da slo­venska pesem, beseda in umetnost povezujejo tudi zunaj meja domo-vine. Dogodek je bil dokaz trdne pripadnosti skupnosti in zavesti o pomembnosti ohranjanja kulturne identitete Slovencev na Hrvaškem. V letu 2023 so clani Društva Prešernov dan praznovali 10. febru­arja, ponovno v prostorih Multimedijske dvorane Mestne knjižnice Zadar. 174 Grad Zadar. Proslava slovenskog kulturnog dana – SKD »Lipa« Zadar, Grad Zadar, 12. 2. 2021, 3. 175 Jusup, D. Prešernov praznik v Zadru. Novi Odmev, 75, 2021, 17. 176 Paleka, M. Najavili bogat i sadržajan plan rada u 2022. Zadarski list, 17. 2. 2022, 46; (kv). Pridružite se proslavi Prešernovog dana! Zadarski list, 10. 2. 2022, 5. V uvodnem nagovoru je Tatjana Bajlo poudarila posebnost in pomen Prešernovega dne kot praznika kulture, ki povezuje Slovence v domovini in tujini. Kulturni program je obogatil ansambel Ars Canta­bile pod vodstvom prof. Nade Smoljan, ki je z izbrano glasbo prispeval k custveni globini dogodka. Sledil je recital poezije, kjer so svoje lastne pesmi interpretirale clanice literarno-recitatorske sekcije Marija Ivoš, Zorica Buljanovic in Tatjana Bajlo. Obcinstvu je Prešernove verze pri­bližala Mojca Golob Bareša, z obcuteno interpretacijo izbrane poezi­je najvecjega slovenskega pesnika.177 Tudi tokrat so proslavo obiskali visoki gostje. O širšem pomenu slovenskega kulturnega praznika in vlogi kulturnih društev na Hrvaškem je spregovorila tudi dr. Barbara Riman, tedanja predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, ki je pohvalila dolgoletno delovanje clanov SKD Lipa Zadar in njihovo zagnanost.178 Dogodek je znova potrdil, da Prešernov dan ni le spo­ 177 Bezic, K. Letna skupšcina in pocastitev Prešernovega dne. Novi odmev, 81, 1923, 16. 178 Kolic, D. Recitacijom poezije, predstavljanjem knjige, pjesmom obilježen Prešernov dan. Zadarski list, 2023. Arhiv Lipa Zadar. min na velikega pesnika, ampak tudi živa nit, ki povezuje Slovence na Hrvaškem z jezikom, umetnostjo in narodno identiteto. V SKD Lipa Zadar so Prešernov dan leta 2024 praznovali 16. februarja v prijetnem vzdušju restavracije Galija. Dogodka se je ude­ležilo lepo število clanov, prijateljev društva in gostov, kar prica o mocni povezanosti skupnosti in nenehnem zanimanju za ohranjanje slovenske kulture zunaj Slovenije. Po uvodnem nagovoru predsednice društva Darje Jusup, ki je predstavila delo preteklega leta in nacrte za prihodnost, je zbrane nagovorila tudi dr. Barbara Riman, tedanja predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Vsem clanom je zaželela uspešno delo, »bogato z deli in rezultati«,179 ter izrazila pod-poro nadaljnjemu razvoju društva. Kulturni program, ki ga je z obcut­kom povezovala Marija Ivoš, je letos prinesel prav posebno presene-cenje: z branjem Prešernove poezije so se prvic predstavili udeleženci tecaja slovenskega jezika, ki ga uspešno vodi Tatjana Bajlo.180 Posebej ganljiv je bil nastop najmlajše clanice tecaja Marie Zoric, tedaj ucenke 3. razreda osnovne šole v Poljicah, ki je samostojno in pogumno reci­tirala v slovenšcini. V literarnem delu programa se je poleg že dobro znanih pesnic Marije Ivoš in Zorice Buljanovic predstavila tudi Vesna Bilic, ki je obcinstvu prvic prebrala nekaj svojih del. V glasbenem delu je nastopil kantavtor Igor Lokas iz Vodic, ki s svojim rednim sodelo­vanjem postaja že skoraj pridruženi clan društva. Celoten vecer je bil izjemno topel in povezovalen – prava praznicna priložnost za krepi­tev kulturne zavesti, jezikovne identitete in prijateljskih vezi med clani društva in širšo skupnostjo.181 179 Jusup, D. Skupšcina SKD Lipa in pocastitev kulturnega praznika. Novi odmev, 84, 2024, 18. 180 Z NET. »Kultura nas povezuje«/U petak u Zadru proslava Prešernova dana. Znet, 15. 2. 2024. 181 Jusup, D. Skupšcina SKD Lipa in pocastitev kulturnega praznika. Novi odmev, 84, 2024, 18. SKD Lipa Zadar je tudi v letu 2025 v Multimedijski dvorani Mestne knjižnice Zadar obeležilo Prešernov dan, že dvajseti zapored. Tudi tokrat so dogodek pripravili s podporo Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Sveta za narodne manj­šine Republike Hrvaške ter predstavnikov slovenske narodne manjšine za Mestno obcino Zadar in Zadrsko županijo. O pomenu slovenskega kulturnega praznika je spregovorila Tatjana Bajlo, clanica društva in uciteljica slovenskega jezika v Zadru, ki je povedala: »Zbrali smo se, da bi pocastili Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, posvecen najvecjemu slovenskemu pesniku Francetu Prešernu, avtorju verzov, ki danes tvorijo slovensko himno.«182 V programu so sodelovale tudi ucenke dopolnilnega pouka slo­venskega jezika na Hrvaškem: Lea, Gabrijela in Marija, ki so recitirale verze Otona Župancica, najbolj znanega slovenskega otroškega pesni­ka, ki je ustvaril lik Cicibana. Za glasbeni del so poskrbeli z izvedbo stare slovenske ljudske pesmi Moj ocka ima konjicka dva. 182 Baljak, Đ. Održana redovna godišnja izborna skupština uz proslavu slovenskog pra­znika. Zadarski list, 14. 2. 2025. Arhiv Lipa Zadar. Praznovanje Prešernovega dne v SKD Lipa Zadar se je skozi dve desetletji oblikovalo v eno najpomembnejših kulturnih in identitetnih sidrišc slovenske skupnosti v Zadru in okolici. Ceprav društvo deluje v omejenih prostorskih in financnih razmerah, mu vsako leto uspe pri­praviti pester, bogat in cutno zasnovan kulturni dogodek, ki presega okvire obicajnih prireditev. Gre za praznik, ki ni namenjen le obeleže­vanju smrti najvecjega slovenskega pesnika, temvec praznik življenja, kulture, jezika in skupnosti. Iz kronologije dogodkov, opisanih v besedilu, je razvidno, da Pre­šernov dan v Zadru ni le spomin na zgodovinsko osebnost, ampak predvsem priložnost za srecanja, sodelovanja in povezovanja. Vsako leto znova se zberejo clani društva, njihovi prijatelji, gostje iz Slove­nije in predstavniki drugih narodnih skupnosti na Hrvaškem. Sku­paj ustvarijo kulturni mozaik, v katerem imajo svoje mesto Prešer­nove pesmi, sodobna poezija clanic društva, recital mladih recitator­jev, glasba iz Slovenije in Dalmacije, razstave likovnih del ter številni gostujoci umetniki. Posebej dragocen je vidik vkljucenosti vseh generacij – od otrok, ki se ucijo slovenskega jezika in prvic stopajo na oder, do starejših clanov, ki ohranjajo spomine, znanje in umetniško izražanje. Ta med-generacijski prenos kulturnih vrednot je kljucnega pomena za obstoj narodne zavesti zunaj maticne domovine. Pomembno vlogo pri tem igrajo tudi posamezniki, kot so Darja Jusup, Andreja Malta, Marija Ivoš, Zorica Buljanovic in mnogi drugi, ki s svojo zavzetostjo že vrsto let oblikujejo vsebino in duh teh praznovanj. Prešernov dan v organizaciji SKD Lipa Zadar tako ni zgolj kole­darska obveza ali rutinski kulturni dogodek. Je izpoved ljubezni do slovenske kulture, ponosne zvestobe jeziku in umetnosti in predvsem trdne volje, da se tudi v zamejstvu neguje in ohranja slovenska identi­teta. Ta dan omogoca clanom skupnosti, da se zacutijo povezani med seboj, z domovino in s širšim kulturnim prostorom, ki ne pozna meja. Obenem pa dejavnost clanov SKD Lipa Zadar pooseblja Prešernovo misel o svobodi in narodni zavesti. Njegova pesem še vedno živi, ne le v verzih, temvec tudi v ljudeh, ki s svojo zvestobo jeziku in kulturi njegovo dedišcino prenašajo na naslednje generacije. Prešernov dan v Zadru je zato veliko vec kot spomin – je dokaz, da kultura živi tam, kjer jo ljudje cutijo, ustvarjajo in delijo z drugimi. 3 .2 . Mednarodni dan kulturne razlicnosti Mednarodni dan kulturne raznolikosti, ki ga vsako leto obe­ležujemo 21. maja, je namenjen spodbujanju dialoga, medsebojne­ga razumevanja in razvoja. Opominja nas na pomen spoštovanja in bogastva razlicnih kultur, ki sobivajo v svetu ter tudi na Hrvaškem. Pobuda za obeleževanje tega dna sega v leto 2001, ko je Generalna skupšcina Združenih narodov sprejela Splošno deklaracijo o kulturni raznolikosti, s katero je bila poudarjena kljucna vloga medkulturnega dialoga pri gradnji miru, stabilnosti in trajnostnega razvoja. Kultur­na raznolikost ni le odraz bogastva celotnega cloveštva, temvec tudi temelj gospodarske rasti, družbenega napredka in osebne izpolnitve. Mednarodni dan kulturne razlicnosti v Zadru je kulturno-ume­tniška prireditev, ki se od leta 2005 tradicionalno odvija na Trgu petih vodnjakov. Organizira jo Koordinacija narodnih manjšin Zadrske županije s podporo Mestne obcine Zadar. Namen prireditve je pred­staviti bogastvo kultur narodnih manjšin, ki živijo na tem obmocju, ter spodbujati medkulturni dialog in razumevanje. Obiskovalci lahko uživajo v tradicionalni glasbi, plesih, kulinariki in predstavitvah obi­cajev razlicnih skupnosti, ki živijo v Zadru in Zadrski županiji, kot so Makedonci, Slovenci, Srbi, Bošnjaki, Albanci in drugi. Pomen obe­leževanja mednarodnega dne kulturne raznolikosti je poudarila tudi predsednica SKD Lipa Zadar Darja Jusup: »Ohranjanje tradicionalnih vrednot vsake kulture prispeva k bogatitvi skupnega kulturnega okolja, hkrati pa je prepozna-no kot cilj delovanja manjšinskih društev v širši skupnosti kot most za boljše medsebojno spoznavanje.«183 Med sodelujocimi manjšinami so tudi pripadniki slovenske, ki v okviru delovanja znotraj SKD Lipa Zadar že vrsto let aktivno prispevajo k ohranjanju in promociji slovenske kulture, jezika in tradicije v regiji. Društvo redno sodeluje na omenjeni prireditvi že od leta 2006 in pred­stavlja slovensko kulinariko, ljudske obicaje, glasbo in folklorne plese. Clani SKD Lipa Zadar so za Mednarodni dan kulturne razlicnosti, ki je 18. maja 2006 potekal v kavarni in galeriji Arzenal v starem mestnem jedru Zadra, pripravili bogat in raznolik program, s katerim so predstavili slovensko manjšino na Hrvaškem. Dogodek je organiziral regionalni urad Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) v sodelovanju z Mestom Zadar in Zadrsko županijo, program in dogodke pa je zasnovala delovna skupina, ki so jo sestavljali predstavniki vseh manjšin na obmocju Zadrske županije, ki so se pred samo prireditvijo veckrat sestali.184 Prireditev je potekala ob sodelovanju sedmih narodnih manjšin: slovenske, albanske, bošnja­ške, madžarske, makedonske, srbske in italijanske. Kot uvod v priredi­tev so predstavili prvo številko multietnicnega casopisa Zadarski most prijateljstva, edinega te vrste na Hrvaškem. Zadrski mediji so projekt ocenili pozitivno; med drugim so porocali, da je casopis dobra prilo­žnost, da vecinsko prebivalstvo spozna in sprejme pripadnike manjšin, ter ga oznacili za pomemben prispevek k demokratizaciji domovine in krepitvi njene integritete.185 183 D. J. Multikulturalnost u Zadru. Zadarski most prijateljstva, 7, 2009, 23. 184 Jusup, D. Delicije po slovenskoj recepturi. Zadarski most prijateljstva, 10. 11. 2006, 18. 185 (DJ). Lipa na mednarodnem dnevu kulture. Novi odmev, 29, 2006, 14 (v nadaljeva­ nju: (DJ) Lipa na mednarodnem dnevu). V okviru prireditve so clani SKD Lipa Zadar obiskovalcem pred­ stavili likovna dela Jožeta Arzenška, izdelavo idrijske cipke, razstavo bule z eksponati ter slike likovne skupine pod vodstvom Ivana Kosmo­sa. Poleg likovne razstave je bila na voljo tudi bogata gastronomska ponudba tradicionalnih slovenskih jedi. Kulturni program je obogatil nastop dramske skupine Slovenskega doma KPD Bazovica pod vod­stvom in v režiji Alojza Usenika. Igralci so izvedli recitacije pesmi Slavka Arbitra, monolog Cankarjevega Hlapca Jerneja ter odlomek iz komedije Glej, kako lepo se zacenja dan avtorja Zvonimirja Bajsica. Po nastopu Slovenskega doma KPD Bazovica je sledil nastop klape Lan­terna, ki je nadaljevala program tudi s slovensko pesmijo. Poleg slovenskih nastopajocih so na prireditvi sodelovale še fol-klorne in glasbene skupine drugih narodnih manjšin: KUD Sevdah iz Zagreba (bošnjaška manjšina), italijanski Gruppo Zaratino, srbski KUD Prosvjeta, pododbor Zagreb, madžarski KUD Cardaš, albanski KUD Šota z Reke ter makedonski KUD Biljana. Gostitelji so program obogatili z nastopi mladih pevcev klape Kolibric in otroškega zbora mandolinistov pod vodstvom Renata Perovica. Dogodek je bil s svo­jo odlicno organizacijo, bogatim kulturnim programom in predstavi­tvijo tradicionalnih kuhinj ter obicajev deležen številnih pohval. Med govorniki so bili zadrski podžupan dr. Rade Škarica, saborski posla­nec dr. Šemso Tankovic, njegov kolega Ratko Gajica ter voditeljica regionalnega urada OVSE Renate Hermanns, ki so poudarili pomen spoštovanja clovekovih pravic, kulturne razlicnosti in medkulturnega dialoga kot temeljev stabilne družbe.186 186 (M. M.). Kavarna in galerija Arzenal, Zadar. Mednarodni dan kulturne razlicnosti. Predstavitev slovenske skupnosti: dramske skupine KPD Bazovica pod vodstvom Alojza Usenika. Kažipot, 15, 2006, 17–20. Predsednica SKD Lipa Zadar Darja Jusup je na dogodku prejela cestitke tudi v imenu slovenskega veleposlaništva na Hrvaškem, med udeleženci pa je bil prisoten tudi predsednik Zveze slovenskih društev Darko Šonc. Pomembno vlogo pri organizaciji so imele tudi podpred­sednica Rafaela Štulina in številne clanice društva, ki so prispevale svoj cas in trud.187 Zadrski urad OVSE je v sodelovanju s predstavniki Koordinacije sedmih narodnih manjšin, med katerimi je tudi slovenska, v letu 2007 ponovno organiziral Mednarodni dan kulturne razlicnosti. Dogodek je 18. maja napovedala razstava v Mestni loži, kjer se je SKD Lipa Zadar predstavilo z likovnimi deli clana Jožeta Arzenška ter gosto­vanjem SKD Triglav iz Splita. Poleg tega so obiskovalcem prikazali idrijsko cipko z demonstracijo njene izdelave, razstavo bule z ekspo­nati ter slike clanov likovne skupine pod vodstvom Ivana Kosmosa. Predsednica SKD Lipa Zadar Darja Jusup je tudi tokrat poskrbela za 187 (DJ). Lipa na mednarodnem dnevu. zanimive vsebine v slovenšcini, ki so bile objavljene v tretji številki manjšinskega glasila Zadarski most prijateljstva.188 Posebno doživetje bogatega programa na sklepni prireditvi, ki je potekala v nedeljo, 20. maja, v dvorani Doma hrvaške mladine, je bil nastop harmonikarskega orkestra Kulturnega društva Prežihov Voranc z Raven na Koroškem. Ob tem so bile obiskovalcem postre­žene tudi tradicionalne slovenske dobrote, kot so domaca potica, rže­ni kruh iz Kotelj in druge kulinaricne specialitete, ki so jih pripravile pridne zadrske Slovenke. Prireditve so se med drugimi udeležili tudi vodilni predstavniki vseh slovenskih organizacij na Hrvaškem, Darko Šonc ter gostje iz Slovenije, Peter Mihelac in Darko Osojnik iz Kultur­nega društva Prežihov Voranc z Raven na Koroškem.189 188 Jusup, D. Mednarodni dan kulturne razlicnosti v Zadru. Novi odmev, 32, 2007, 14. 189 Mirkovic, M. SKD Lipa, Zadar Mednarodni dan kulturne razlicnosti. Kažipot, 27, 2007, 24. Mednarodni dan kulturne razlicnosti je bil tudi leta 2008 v Zadru ponovno obeležen z bogato dvodnevno prireditvijo, ki jo je 21. maja organizirala Koordinacija nacionalnih manjšin v sodelovanju z Zadr­sko županijo. Dogodek je že tretjic zapored zbral predstavnike sedmih narodnih manjšin, ki živijo na tem obmocju. Prireditev je zaznamoval pester kulturni program, ki je vkljuceval nastope folklornih skupin z ljudskimi plesi in pesmimi. Prireditev je bila obenem tudi priložnost za srecanje vodilnih predstavnikov manjšin in gostov. Veselko Cakic, predsednik Koordinacije nacionalnih manjšin Zadrske županije, je ob tej priložnosti izrazil zadovoljstvo nad udeležbo in poudaril pomen ohranjanja tradicije in kulturne raznolikosti kot bogastva mesta in regije. Zbrane je v imenu mesta Zadra nagovoril podžupan Rade Ška­rica, ki je prisotnim manjšinam zaželel dobrodošlico in uspešno sode­lovanje.190 Poleg kulturnih vsebin so bile na voljo tudi tradicionalne jedi sodelujocih manjšin. Clanice SKD Lipa Zadar so obiskovalcem ponudile tipicne domace jedi, kot so ocvirki, sir, potica, razlicna peci­va iz pehtrana ter druge dobrote. Slovenci so se predstavili z nastopom ansambla citer glasbene šole iz Brežic pod vodstvom profesorice Anite Veršec, ki je izvajal vencek slovenskih pesmi in napevov.191 Prireditev so obogatili številni gostje, med njimi Darko Šonc, predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem in predsednik Koordinacije naro­dnih manjšin Zagreba, ter predstavnika SKD Triglav iz Splita. Zaklju-cek dvodnevne prireditve je potekal v vzdušju spoštovanja in prazno­vanja raznolikosti.192 SKD Lipa Zadar je tudi leta 2009 sodelovalo pri organizaciji Med-narodnega dneva kulturne razlicnosti, ki je bil organiziran 23. maja v Domu hrvaške mladine v starem mestnem jedru Zadra. Uvodni nago­ 190 Jusup, D. Slovenska pjesma i gastronomija oduševili. Proslavljen treci medunarodni dan kulture. Zadarski most prijateljstva, 6, 2008, 20. 191 Mršic, A. Kultura raznolikosti = kulturno bogatstvo. Zadarski list, 26. 5. 2008, 9. 192 Jusup, D. Bogata zadrska pomlad: druženje slikarjev, šola v naravi, prireditev o kul­ turni razlicnosti. Novi odmev, 35, 2008, 14 -15. vor je imel predsednik Koordinacije Veselko Cakic, ki je izrazil hvale­žnost nastopajocim za njihov prispevek k ohranjanju in predstavljanju manjšinske kulture.193 Angel Mitrevski, predsednik Zveze Makedon­cev v Republiki Hrvaški, je poudaril, da dogodki, kot je ta, bogatijo kulturno življenje mesta Zadar, podžupan mesta Zadar Dražen Grgu­rovic pa je izpostavil pomen raznolikosti za razvoj družbe. V svojem govoru je dejal: »Kulturna razlicnost predstavlja izhodišce za sožitje in je pomemben dejavnik razvoja, njeno spoštovanje pa pomeni tudi spoštovanje in priznavanje clovekovih pravic.«194 V kulturnem programu so med drugim nastopili clani mešanega pevskega zbora Slovenski dom Zagreb pod vodstvom Franca Keneja. V imenu slovenske manjšine je udeležence nagovoril Franc Strašek, podpredsednik Zveze.195 Publikacija Zadarski most prijateljstva, ki predstavlja dejavnosti narodnih manjšin, je izšla tudi ob tej priložnosti. Predsednica SKD Lipa Zadar Darja Jusup je poudarila, da publikacija in tovrstni dogod­ki prispevajo k prepoznavnosti in vkljucevanju narodnih manjšin v družbeno življenje ter krepijo sodelovanje z lokalnimi in državnimi institucijami.196 Kot vsako leto je veliko pozornosti pritegnila tudi gastronom-ska ponudba, ki so jo pripravili predstavniki vseh sodelujocih manj­šin. Slovenska stojnica je izstopala po bogatem izboru tradicionalnih jedi: hladni narezki z bucnim oljem in domacimi klobasami, flancati, janeževi upognjenci in razlicne vrste domacega kruha, ki ga je spe­kla Tatjana Jug Škara. Posebno mesto so zavzemale slovenske potice – rožiceva, sirova, orehova in pehtranova, ki so jih pripravile clani­ce društva: Katarina Bezic, Tatjana Jug Škara, Milena Jurjevic, Ruža Arzenšek, Nada Pia Bajlo, Tinka Kurtin ter Maja Kršulja.197 193 Glavocic, D. Pjesme, ples i jela nacionalnih manjina. Zadarski list, 25. 5. 2009, 13. 194 Jusup, D. Mednarodni dan kulturne raznolikosti v Zadru. Novi odmev, 38, 2009, 16. 195 Isto. 196 Jusup, D. Slovenski dom i domace potice. Zadarski most prijateljstva. 7, 2009, 32. 197 Jusup, D. SKD Lipa, Zadar. Kažipot, 49, 2009, 19–20. Podobna proslava je potekala tudi v letu 2010. 22. maja so se v Domu mladih v Zadru pripadniki manjšin198 predstavili s svojim kul­turnim programom in gastronomskimi specialitetami.199 Med njimi so bili tudi clani SKD Lipa Zadar.200 Clani društva so organizirali gosto­vanje folklorne skupine Gozdar iz Crne na Koroškem,201 ki je zelo uspešno nastopila s slovenskimi ljudskimi pesmimi in plesi, poudarja­joc živahnost koroških tradicij. Clanice društva so ob tem pripravile: koroško skuto s cebulo in bucnim oljem, pravi koroški crni kruh, joto z bujto repo, belokranjsko pogaco in, že tradicionalno, razlicne potice (orehovo, pehtranovo, rožicevo, makovo).202 Sodelovanje clanov manj­ 198 M. M. Dan kulturne raznolikosti. Narodni list, 28. 5. 2010, 18–19. 199 Bezic, K. Kulinarki specijaliteti oduševili goste. Zadarski list, 24. 5. 2010, 14-15. 200 Jusup, D. Zadar: Mednarodni dan kulturne razlicnosti. Kažipot, 62, 2010, 19. 201 Brkic, V. Turanj kao mali Pariz. Zadarski list, 24. 5. 2010, 11. 202 Jusup. D. Medunarodni dan kulturne raznolikosti 2010. Zadarski most prijateljstva, 12, 2010, 21. šine je pohvalil tudi podžupan Zadra Darko Kasap, ki je izrazil željo, da se takšna pobuda nadaljuje tudi v prihodnje.203 Clani SKD Lipa Zadar so v letu 2011 že šesto leto zapored sode­lovali na Mednarodnem dnevu kulturne razlicnosti, ki ga organizira Koordinacija narodnih manjšin Zadrske županije. Prireditev je pote­kala 7. maja v Citadeli v Zadru.204 Nastop slovenske manjšine so obo­gateli gostje iz Slovenije, in sicer folklorna skupina Dragatuš iz Draga­tuša pri Crnomlju. Za kulinaricno predstavitev so ponovno poskrbele clanice SKD Lipa Zadar. Na stojnici je bila cela vrsta potic, od oreho­ve do pehtranove in rožiceve, vse vrste štraub, štajerska in gorenjska domaca zaseka, domace klobase, šunke, sir in metliška crnina, ki so jo nastopajoci še posebej pohvalili.205 Predsednica SKD Lipa Zadar in predstavnica slovenske narodne manjšine v Zadrski županiji Darja Jusup je ob tej priložnosti poudarila, da je dogodek, kot vedno, prilo­žnost za predstavitev slovenskih kulinaricnih posebnosti.206 Clani SKD Lipa Zadar so na Mednarodnem dnevu kulturne raz-licnosti postali stalnica in se tako prireditve udeležili tudi v letu 2012. Slovesnost je potekala 12. maja v Domu hrvaške mladine v Zadru in je ponovno povezala predstavnike narodnih manjšin z obmocja Zadrske županije. Prireditev je odprl predsednik Koordinacije narodnih manj­šin mesta Zadar Veselko Cakic, ki je poudaril pomen medkulturnega sodelovanja ter izpostavil skupni projekt Zadarski most prijateljstva. Slovesnosti so se udeležili tudi župan Stipe Zrilic, njegova namestnica Rajka Radenovic ter podžupan Dražen Grgurovic. V bogatem kultur­nem programu so nastopili tudi gosti SKD Lipa iz Zadra: folklorna skupina Ljudski godci ter trio Trio Vetrnica iz Gorišnice pri Ormož.207 203 Jusup, D. Kolonija v Turnu – v tretje gre rado. Novi odmev, 41, 2010, 17. 204 Jusup, D. SKD Lipa, Zadar. Kažipot, 72, 2011, 28–29. 205 Jusup, D. Zadar: upognjenci z mandlji na mednarodnem dnevu kulturne razlicno­ sti. Novi odmev, 2011, 44, 17. 206 Markulin, N. Za razvitak Zadarske županije zaslužne i njezine nacionalne manjine. Zadarski list, 8. 5. 2011, 12. 207 Pletikosic, V. Raznolikosti koja obogacuje kulturni život grada. Zadarski list, 14. 5. Poleg kulturnega programa je bila obiskovalcem na voljo tudi boga­ta gastronomska ponudba. Slovenska skupnost je pripravila tradicio­nalne dobrote: razlicne vrste potic (pehtranovo, orehovo, makovo in rožicevo), miške, janeževe upognjence, ajdovo pecivo ter prekmursko gibanico.208 V letu 2013 je prireditev Mednarodni dan kulturne razlicnosti potekala 26. maja v prostorih lutkovnega gledališca. Slavnostni dogo­dek je kot obicajno povezoval predstavnike narodnih manjšin, ki živijo v Zadru in Zadrski županiji, ter številne goste iz javnega in politicne­ga življenja. Zbrane so nagovorili predsednik Koordinacije narodnih manjšin Zadrske županije in podpredsednik Sveta za narodne manj­šine Republike Hrvaške Veselko Cakic, župan Zadrske županije Stipe Zrilic, župan mesta Zadar dr. Zvonimir Vrancic ter saborski posla­nec Božidar Kalmeta. V svojih govorih so poudarili pomen sobivanja in bogastva, ki ga razlicnost prinaša skupnosti. Pripadniki slovenske manjšine so se predstavili s pevsko-instrumentalno skupino Rute iz Prevalj na Koroškem pod umetniškim vodstvom Ivana Penca. Njihove pesmi so s svojo iskrenostjo in mocjo navdušile prisotne ter požele dolg aplavz obcinstva. Za bogato kulinaricno ponudbo so poskrbe­le clanice SKD Lipa Zadar. Na mizah so se znašle tradicionalne jedi: suho meso iz kadi z rženim kruhom in zaseko, ješprenj, raznovrstne potice, pa tudi Katarinini znani janeževi upognjenci in kolacki iz ajdo­ve moke ter Marijini slani klipici.209 Deveto praznovanje Mednarodnega dne kulturne razlicnosti je bilo 10. maja 2014. Clani SKD Lipa Zadar so obiskovalce navdušili z dvojezicnim recitalom, ki so ga izvedli Andreja Malta in Marija Ivoš.210 2012, 41. 208 (DJ). Razlicnost bogati kulturno življenje mesta. Novi odmev, 47, 2012, 17. 209 Jusup, D. Kulturno poletje v barvah Dalmacije in z zvoki Koroške. Novi odmev, 50, 2013, 15. 210 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 9. Arhiv Lipa Zadar. Clanice društva so tradicionalno pripravile pestro kulinaric­no ponudbo, ki je združevala slovenske in hrvaške jedi. Na stojnici SKD Lipa Zadar so se vrstile naslednje dobrote: cicerikina enolonc­nica s klobaso (cicvarde) in ricet kot mocnejši obroki, gobji rižot ter zaseka na crnem kruhu, klobase iz Šempasa, slani klipicki, janeževi upognjenci in ajdovi kolacki ter razlicne potice. Posebno pohvalo sta poželi ocvirkova potica, ki jo je spekla Maja iz Privlake, in pehtranova potica, ki jo je pripravila Tatjana iz Škabrnje, ki je povedala: »Pehtran sem prinesla iz Slovenije in ga posadila v Škabrnji, zdaj lahko pecem tradicionalno slovensko potico.«211 Dogodek so oblikovali in ga z uradnimi nagovori podprli: že tra­dicionalno Veselko Cakic, predsednik Koordinacije narodnih manjšin Zadrske županije in podpredsednik Sveta za narodne manjšine Repu­blike Hrvaške, Dražen Grgurovic, zadrski podžupan, in Milena Ikic, predstavnica Zadrske županije.212 Dražen Grgurovic je poudaril: 211 (dj). Za dan kulturne raznolikosti postregli ocvirkovko. Novi odmev, 53, 2014, 23. 212 Isto. »Mesto Zadar neguje raznolikost in razlicnost kot sestav­ni vrednoti Evropske unije, katere clanica smo, zato je tudi tokrat skupaj z Zadrsko županijo ponudilo podporo in pomoc pri organizaciji projekta. Cestitam vsem organizator­jem za devet let druženja in predstavljanja narodnih manj­šin. Vsako leto prireditev privablja vse vec ljudi, še posebej pa me veseli, da se je letos odzvalo veliko število mladih, kar lahko danes tukaj tudi vidim.«213 V letu 2015 so predstavniki manjšin Zadra in Zadrske županije Mednarodni dan kulturne razlicnosti obeležili že desetic. Potekal je 6. junija na slikovitem Trgu petih vodnjakov. Dogodek je kot do sedaj organizirala Koordinacija narodnih manjšin Zadrske županije. Svojo kulturo, obicaje in kulinaricne posebnosti je obiskovalcem predstavilo osem narodnih manjšin.214 Predsednik Koordinacije in podpredsednik Sveta za narodne manjšine Republike Hrvaške Veselko Cakic je poudaril pomen dogod­ka kot priložnosti, da se manjšine predstavijo kot pozitiven in spre-jet del družbe. Sodelovanje SKD Lipa Zadar s slovenskimi društvi na Hrvaškem je zelo bogato in pestro, o cemer prica tudi dejstvo, da se je prvi Dan kulturne razlicnosti odvil pred desetimi leti s sodelovanjem dramske skupine Slovenskega doma KPD Bazovica iz Reke pod vod­stvom Alojza Usenika. V letu 2015 je bilo to sodelovanje obnovljeno in je nastopila folklorna skupina istega društva, tokrat pod vodstvom Nataše Grlice.215 Poleg gostov, ki so prišli z Reke, so clani SKD Lipa Zadar tudi v letu 2015 navdušili z bogato gastronomsko stojnico, na kateri so obiskovalci lahko poskusili: janeževe upognjence, špehovko, 213 Antena Zadar. Medunarodni dan kulturne raznolikosti uz pjesmu i ples osam naci­onalnih manjina. Antena portal Zadar, 11. 5. 2014. 214 Vlakic, M. Bogat kulturni izricaj nacionalnih manjina. Dobra suradnja na kulturnoj razini, ali loša pri zapošljavanju. Zadarski list, 8. 6. 2015, 39. 215 Jusup, D. Poletne dejavnosti Lipe – hrana za oci, ušesa in telo. Novi odmev, 56, 2015, 18–19. zaseko in kranjsko klobaso. Dogodka se je udeležil tudi Rudi Merljak, državni sekretar Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.216 Na Trgu petih vodnjakov v zgodovinskem jedru Zadra leta 2016 je, ponovno v organizaciji Koordinacije narodnih manjšin Zadrske županije, potekal enajsti Mednarodni dan kulturne razlicnosti, ki je tudi tokrat združil številne narodne skupnosti, ki sobivajo na obmo-cju Zadra. Dogodek je bil 4. junija.217 Z nagovorom je dogodek odprl zadrski župan Božidar Kalmeta, ki je poudaril, da »Zadar spoštuje in ceni raznolikost manjšin, ki s svojo kulturo bogatijo družbeno življe­nje Zadrske županije«.218 Tokrat je sodelovalo deset narodnih manj­ 216 Isto. 217 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 12. Arhiv Lipa Zadar. 218 Bezic, K. Dan kulturne razlicnosti. Novi odmev, 59, 2016, 20. šin.219 Med castnimi gosti je bil tudi Darko Šonc, predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem in clan predsedstva Saveza za naro­dne manjšine RH, ki je izrazil zadovoljstvo nad kakovostjo dogodka in posebej pohvalil delo SKD Lipa Zadar.220 Pripadniki slovenske manjšine so tokrat v Zadar povabili tam-buraški orkester KUD Oton Župancic iz Artic, ki je pod vodstvom prof. Dragutina Križanica izvedel vencek Avsenikovih pesmi, nato pa še dalmatinsko klasiko Kratki susret, pri kateri je s svojim cudovitim glasom navdušila solistka Elizabeta Križanic.221 Na gastronomski stoj­nici so clanice SKD Lipa Zadar ponudile razlicne slovenske dobrote: domace klobase s Koroške, sirne namaze iz Savinjske doline, vec vrst domacega kruha in izbor tradicionalnih slovenskih potic: pehtranovo, makovo, rožicevo ter prekmursko gibanico.222 Celodnevni dogodek je z odlicno organizacijo in bogatim programom znova pokazal, da kulturna raznolikost ni le vrednota, temvec živa praksa, ki krepi sku­pnost, spodbuja spoštovanje ter medsebojno sodelovanje. Mednarodni dan kulturne razlicnosti je potekal 3. junija 2017, tokrat že dvanajstic zapored.223 Program je bil na odprtem, in sicer na Trgu petih vodnjakov. Prireditev je ponovno organizirala Koor­dinacija narodnih manjšin, ki prebivajo v Zadru. SKD Lipa Zadar je na dogodek povabilo clane harmonikarskega orkestra KD Prežihov Voranc iz Raven na Koroškem. Umetniški vodja orkestra Alen Rožej je povedal: »Hvaležni smo, ker smo imeli priložnost nastopiti na tako odmevni prireditvi.«224 219 Uredništvo. Zadar obilježava Medunarodni dan kulturne raznolikosti. Apoliticni.hr. 4. 6. 2016. 220 Jurjevic, I. Predstavili glazbu, ples i gastronomiju. Zadarski list, 6. 6. 2016, 34. 221 Bezic, K. Dan kulturne razlicnosti. Novi odmev, 59, 2016, 20. 222 Uredništvo. V Zadru obeležili 11. Mednarodni dan kulturne razlicitosti. Planika, 195, 2016, 19. 223 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 14. Arhiv Lipa Zadar. 224 Jusup, D. Majska likovna kolonija in junijski dan kulturne razlicnosti. Novi odmev, 62, 2017, 20; Bandic, S. Ove godine pridružili se Cesi, Sloveci i Poljaci. Zadarski list. Arhiv Lipa Zadar. Na prireditvi sta bila tudi župan mesta Zadar dr. Branko Dukic in župan Zadrske županije Božidar Longin. Župan Dukic je pouda­ril pomen kulturne raznolikosti za razvoj ter njeno spoštovanje kot priznanje clovekovih pravic.225 Veselko Cakic, sopredsednik Sveta za narodne manjšine Republike Hrvaške in predsednik Koordinacije narodnih manjšin Zadrske županije, je v svojem nagovoru izpostavil pomembnost ohranjanja kulture in tradicije, s cimer bogatimo vre­dnote svojih narodov in manjšin.226 Posebno atraktivna je bila bogata ponudba gastronomskih specialitet vseh manjšin. Na slovenski stojni­ci so izstopali narezek z bucnim oljem, domace klobase, flancati, jane­ževi upognjenci, vse vrste domacega kruha z zaseko, ki ga je spekla Majda Radovic, še posebej pa vse vrste potic, od rožiceve in sirove do orehove in pehtranove izpod pridnih rok clanic Katarine Bezic, Marije Lukin, Justine Buovac in Marije Ivoš.227 Prireditev je ponovno pokaza­ 225 Rožej, A. 12. Mednarodni dan kulturne razlicnosti v Zadru. Moja obcina, Ravne na Koroškem, 3. 6. 2017. 226 Jusup, D. Odmevni nastop Slovencev na 12. mednarodnem dnevu kulturne razlic­ nosti v Zadru, Moja Slovenija, 12. 6. 2017. 227 Jusup, D. Majska likovna kolonija in junijski dan kulturne razlicnosti. Novi odmev, 62, 2017, 20. la bogastvo in pestrost kulturnih izrocil, ki so neprecenljiv del skupne­ ga družbenega življenja Zadrske županije. Tudi v letu 2018 je obeležitev Mednarodnega dneva kulturne raz-licnosti potekala na podoben nacin. Prireditev, že trinajsta po vrsti, je potekala na zadrskem Trgu petih vodnjakov 9. junija.228 Nastopile so folklorne skupine devetih manjšin, ki so z glasbo, petjem in ple­som prikazale barvitost svojega izrocila.229 Prireditev sta podprla Jago­da Surac iz mesta Zadar in Veselko Cakic, predsednik Koordinacije manjšin.230 Clani SKD Lipa Zadar so v goste povabili Ženjo Simonic iz Slovenske izseljenske matice iz Ljubljane, nastopali pa so clani fol-klorne skupine z Bleda pod umetniškim vodstvom voditelja Antona Repeta.231 Po besedah predsednice društva: »Slovenska stojnica se je šibila od dobrot: veganskega nama­za iz cemaža, domacih klobas, prekmurske gibanice, cicerike s sipo in z zelenjavo, rižote z jurcki, vec vrst domacega kru-ha, tudi z zaseko, ki ga je spekla Majda Radovic, pa še potic s pehtranom, orehi in ocvirki, ajdovega peciva ter pehtra­novih žepkov. Vse to so ustvarile pridne roke naših clanov in gostov Katarine Bezic, Mire Milin, Irene Vlakic, Justine Buovac, Marije Ivoš, Marije Mravljak, Maje in Zvoneta. Ni manjkalo niti borovnicevca in medice ter domacega refoška iz Ivanove kleti iz Rožne doline.«232 228 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 16. Arhiv Lipa Zadar. 229 Tomaševic, D. Zadar obilježio Medunarodni dan kulturne raznolikosti. Cro Portai, 10. 6. 2018. 230 Belancic, K. Pjesmom, plesom i okusima približili bogatstvo svoje baštine. Zadarski list, 10. 6. 2018, 3; 057info. Nacionalne manjine su bogatstvo Zadra i Zadarske župa­nije. 057info.hr, 10. 6. 2018; Uredništvo, Na Trgu pet bunara obilježen Medunarodni dan kulturne raznolikosti. Zadarski list, 9. 6. 2018. Arhiv Lipa Zadar. 231 Pregled aktivnosti SKD Lipa Zadar, 9. 6. 2018, 16. Arhiv Lipa Zadar. 232 Jusup, D. & Malta, A. Od pomladi do jeseni komaj kaj casa za pocitek! Novi odmev, 67, 2018, 14. Ob mednarodnem dnevu kulturne raznolikosti je v Zadru leta 2019 že štirinajstic zapored potekala prireditev, na kateri so se s svoji-mi pesmimi, plesi in kulinaricnimi posebnostmi predstavile narodne manjšine, ki živijo in delujejo na obmocju Zadrske županije. Dogo­dek je potekal 8. junija,233 tradicionalno na Trgu petih vodnjakov, in ponovno pokazal, da kulturna raznolikost bogati prostor sobivanja. Posebno veselje in ponos so na letošnji prireditvi pokazale clanice Društva kmeckih žena Ormoža, ki so se obcinstvu predstavile s skrbno pripravljenim kulturno-umetniškim programom. »Zadovoljne smo s svojim nastopom in hvaležne, ker smo imele priložnost nastopiti na tako odmevni prireditvi,« je povedala predsednica društva Milena Rajh.234 Kot je dodala, aktivi kmeckih žena delujejo že 50 let, zadnjih 26 pa so organizirane v društvo. Umetniška voditeljica Marta Gorenc je pripravila repertoar, s katerim so nastopile že v Sloveniji, na Hrva­škem, v Bruslju in na številnih humanitarnih dogodkih. Na dogodku sta prisotne nagovorila župan mesta Zadar dr. Bran-ko Dukic in župan Zadrske županije Božidar Longin, ki sta pouda­rila pomen spoštovanja kulturne razlicnosti kot temeljnega elementa razvoja, sožitja in clovekovih pravic. Longin je ob tem dodal, da takšna srecanja nimajo politicne konotacije, temvec so izraz bogastva tradicij, ki so jih manjšine prinesle s seboj.235 Kulturni del dogodka je spre­mljala bogata gastronomska ponudba, kjer so bile še posebej opazne dobrote na slovenski stojnici. Hladni narezki z bucnim oljem, domace klobase, prleške specialitete, sedem vrst potic (od orehove do pehtra­nove) in zaseka so privabili številne obiskovalce, k dobremu razpolo­ženju pa je še dodatno prispevala domaca kapljica iz Jeruzalema.236 Za spomin na nastop sta predsednica in podpredsednica društva Lipa, 233 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 19. Arhiv Lipa Zadar. 234 U. S. Kmecke žene iz Ormoža navdušile Zadar. Moja Slovenija, 13. 7. 2019. 235 Bukvic, K. Predstavnici devet nacionalnih manjina prikazali bogatsvo kulturne baštine. Zadarski list, 9. 6. 2019, 3. 236 Jusup, D. Kmecke žene iz Ormoža navdušile Zadar. Moja Slovenija, 19. 6. 2019. Darja Jusup in Rafaela Štulina, predali darilo predsednici Društva kmeckih žena Ormoža Mileni Rajh. V sklopu prireditve je potekala tudi 12. mednarodna likovna kolonija pod pokroviteljstvom Turistic­nega združenja obcine Sv. Filip i Jakov ter z aktivno podporo Mestne obcine Zadar, Zadrske županije, Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Sveta za narodne manjšine Repu­blike Hrvaške.237 V letih 2020 in 2021 prireditev Mednarodni dan kulturne razlic­nosti v Zadru žal ni bila izvedena, saj so organizatorji zaradi epidemije covida-19 in z njo povezanih zdravstvenih ukrepov ter omejitev zbira­nja morali odpovedati vse vecje javne dogodke. Kljub želji po ohranja­nju tradicije in povezovanju narodnih manjšin je bila skrb za zdravje vseh sodelujocih in obiskovalcev prednostna naloga, zato je bilo pra­znovanje prestavljeno na varnejši cas. Obeleževanje mednarodnega dneva kulturne raznolikosti se je nadaljevalo v letu 2022, ko so se razmere umirile. Mednarodni dan kulturne razlicnosti je potekal že petnajsto leto,238 in sicer 4. junija239 na Trgu petih vodnjakov, kjer se je ponovno pokazalo, kako pomemb­na je vloga kulturnega povezovanja med razlicnimi narodi, ki s svojo dedišcino bogatijo skupni prostor. Pomembno vlogo pri organizaciji in stalni prisotnosti slovenske skupnosti sta imeli Rafaela Štulina in Darja Jusup, dolgoletni predstavnici slovenske narodne manjšine na županijski in mestni ravni. Na prireditvi so aktivno sodelovali clani SKD Lipa Zadar. V imenu Mestne obcine Zadar so se prireditve ude­ležili podžupan mesta Zadar Ante Babic, vodja Urada Mestne obcine Mirjana Zubcic ter vodja za mednarodno sodelovanje Anita Gržan Martinovic. V imenu Zadrske županije in svojih sodelavcev je zbra­ne pozdravil župan Božidar Longin, prireditev pa je odprla poslan­ 237 Hrga V. Colni, ljudje, morje. Planika, 207, 2019, 11. 238 Romic, S. Medunarodni dan kulturne raznolikosti – obicaji i tradicija nacionalnih manjina u Zadarskoj županiji, Ezadar.hr, 4. 6. 2022. 239 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 26. Arhiv Lipa Zadar. ka hrvaškega sabora za narodne manjšine Ermina Lekaj Prljaskaj.240 Manjšinske organizacije so, tako kot v prejšnjih letih, pripravile bogat in raznolik kulturni program, poln glasbe, plesa in pesmi, pa tudi zna-cilnih kulinaricnih dobrot. SKD Lipa iz Zadra je letos v goste povabilo Slovenski dom KPD Bazovica z Reke, katere glasbena skupina Mimo ritma je s svojo energijo navdušila obcinstvo. Na zadrski oder sta sto­pila umetniški vodja skupine Ivan Harej – Harry in solistka Zdenka Kallan Verbanac.241 Clanice SKD Lipa Zadar so že tradicionalno navdušile z gastro­nomskim kotickom, ki je ponujal pristen okus slovenske domace kuhinje. Na bogato obloženi stojnici so se obiskovalci lahko posladkali z razlicnimi vrstami potice: orehovo, makovo in pehtranovo, okušali janeževe upognjence, domace klobase in sirni kruh.242 Leta 2023 je šestnajsti Mednarodni dan kulturne razlicnosti v Zadru potekal 3. junija, ponovno v starem jedru mesta, na Trgu petih vodnjakov. V imenu mesta se je dogodka udeležil župan mesta Branko Dukic, v imenu Zadrske županije pa Božidar Longin, ki je poudaril: »Ta zanimiva prireditev je postala tradicionalna, kar nas vse veseli, saj imamo priložnost bolje spoznati vas, naše somešca­ne druge narodnosti, vaše obicaje, glasbo, gastronomijo … Vsak dan smo price dejstvu, da razlike ni vedno enostavno uskladiti. Zato je organizacija prireditve, ki jo s skupnimi mocmi pripravljajo narodne manjšine, ki živijo na obmocju Zadrske županije, izjemna stvar, vredna vsake pohvale.«243 240 Grad Zadar. Medunarodni dan kulturne raznolikosti. Grad Zadar, 5. 6. 2022. 241 Jusup, D. & Mirkovic, M. 4. junij, Trg petih vodnjakov, Zadar Mednarodni dan kul­ turne raznolikosti. Sopotja, 3, 2022, 8–9 (v nadaljevanju: Jusup & Mirkovic, 4. junij). 242 Isto. 243 Štrbac, V. Kultura raznolikosti je bogatstvo koje treba cuvati. Zadarski list, 5. l6. 2023, 14. Tudi tokrat so clani SKD Lipa Zadar povabili goste iz Slovenije, in sicer Ljudske godce v izvedbi Tria Vetrnica, KD Odpev Gorišni-ca blizu Ormoža. Organizirana je bila tudi stojnica, na kateri so bile predstavljene tradicionalne slovenske jedi, slašcice in pijace.244 Prireditev v letu 2024 je bila že sedemnajsta po vrsti. Na njej so se že tradicionalno predstavili pripadniki manjšin, ki živijo v Zadru in Zadrski županiji.245 Prisotne so s kratkim nagovorom v imenu gosti­teljev pozdravili zadrski župan Branko Dukic in županijski nacelnik Ivan Šimunic.246 Kot gostje SKD Lipa Zadar so nastopili clani har­monikarskega orkestra KD Prežihov Voranc,247 ki so »… ob žlahtnih 244 Zveza slovenskih društev na Hrvaškem, Mesecni bilten, junij 2023, 7. 245 Širnik, J. Na mednarodnih dnevih kulturne razlicitosti v Zadru barve Slovenije zastopal Harmonikarski orkester KD Prežihov Voranc. Obcina Ravne na Koroškem, 2. 6. 2024 (v nadaljevanju: Širnik, Na mednarodnih dnevih); Komprej, D. Harmo­nikarski orkester KD Prežihov Voranc zaigral ob morju in navdušil. Viharnik, 25. 6. 2024. 246 Antena Zadar. Hvalevrijedna manifestacija. Medunarodni dan kulturne raznoliko­sti na Trgu pet bunara. Antena Zadar, 1. 6. 2024. 247 Širnik, Na mednarodnih dnevih. zvokih slovenskih viž tudi zaplesali in poželi velik aplavz številnega obcinstva.«248 Mednarodni dan kulturne razlicnosti je bil organiziran tudi v letu 2025, že tradicionalno na Trgu petih vodnjakov, tokrat 31. maja. V imenu Mestne obcine Zadar sta se programa udeležili vodja Urada za zadeve župana in Mestnega sveta Mirjana Zubcic ter višja svetovalka--specialistka za mednarodno sodelovanje Anita Gržan Martinovic.249 Obiskovalci so ponovno lahko uživali v bogatem kulturnem in gastro­nomskem programu. SKD Lipa Zadar se je, poleg gostovanja kultur­no-umetniškega društva iz Bleda, v gastronomskem delu predstavilo z nepogrešljivimi recepti slovenskih jedi. Rafaela Štulina, podpredse­dnica SKD Lipa Zadar, je povedala: »Del te prireditve smo že od njenega zacetka, prav tako pa smo tudi del Koordinacije narodnih manjšin, na kar smo izjemno ponosni. Zato smo pripravili najboljše iz naše slo­venske kuhinje, da bi Zadrcanom in našim gostom pokazali vsaj delcek naših obicajev.«250 S prireditvijo, ki jo iz leta v leto bogatijo razlicne narodne sku­pnosti, Zadar znova dokazuje, da je mesto odprtosti, sožitja in med-kulturnega razumevanja. Kulturna raznolikost se tukaj ne le spoštuje, temvec aktivno neguje kot pomemben del skupne identitete. Mednarodni dan kulturne razlicnosti, ki ga Zadar obeležuje od leta 2005 (z izjemo let 2020 in 2021), je prerasel v eno najpomembnej­ših prireditev, ki promovira spoštovanje in sobivanje narodnih sku­pnosti v Zadrski županiji. Pobudo za praznovanje so podale narodne manjšine same, povezane v Koordinacijo narodnih manjšin Zadrske 248 Balažic, D. Kulturna raznolikost na Trgu petih vodnjakov, Novi odmev, 85, 2024, 23. 249 Antena Zadar. I ove godine Medunarodni dan kulturne raznolikosti 2025. prosla­vljen je na Trgu pet bunara. Antena Zadar, 3. 6. 2025. 250 Lucic, N. Obilježen Medunarodni dan kulturne raznolikosti: »Stvorili smo politicku i društvenu klimu koja podržava manjine«. Zadarski list, 31. 5. 2025. Arhiv Lipa Zadar. županije, ki vsako leto v sodelovanju z Mestno obcino Zadar in Zadr­sko županijo organizirajo kulturno-gastronomski dogodek na Trgu petih vodnjakov. SKD Lipa Zadar je pomemben del prireditve že od samega zacet­ka. Skozi leta je društvo dosledno predstavljalo bogato slovensko kul­turno dedišcino, jezik, kulinariko in umetnost. Njihova prisotnost na vseh dogodkih prica o trajni zavezanosti ohranjanju slovenstva v zamejstvu in gradnji mostov s širšo hrvaško družbo. Obenem so pri­pomogli k temu, da se glas slovenske skupnosti sliši v širšem javnem prostoru. Poleg lastnih clanov in nastopajocih so Slovenci v Zadru v zadnjih dveh desetletjih gostili številne umetniške skupine, društva in posame­znike iz Slovenije, ki so s svojimi nastopi obogatili prireditev. Gostova­nja so bila pomembna tako za slovensko manjšino v Zadru kot tudi za povezovanje z domovino maticne kulture. Nastopi slovenskih skupin so obogatili dogodek z izvirnimi interpretacijami ljudske umetnosti, pesmi, plesa in gledališca, medtem ko so gastronomske stojnice Slo­vencev vsako leto ponujale raznovrstne potice, domace klobase, kruh z bucnim oljem, janeževe upognjence, flancate, ajdove kolacke, slane prigrizke in tradicionalne likerje. Prireditev je skozi leta gostila številne visoke goste – med nji-mi zadrske župane, župane Zadrske županije, predstavnike hrvaške­ga sabora, clane Sveta za narodne manjšine, diplomate slovenskega veleposlaništva in vodilne predstavnike Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. SKD Lipa Zadar so ob vec priložnostih pohvalili zaradi predanosti in visoke ravni organizacije. Mednarodni dan kulturne razlicnosti v Zadru je danes mnogo vec kot praznik – je simbol medkulturnega sodelovanja, utrjevanja iden­titet in hkrati prizadevanje za skupno družbo, kjer ima vsak prostor, da izrazi svoje korenine in bogati skupno prihodnost. Slovenska sku­pnost, povezana v SKD Lipa Zadar, pri tem igra pomembno vlogo, ki jo prepoznavajo tako domacini kot tudi mednarodni gostje. Ohraniti to tradicijo pomeni ohraniti vrednote raznolikosti, dialoga in sožitja, ki so temelj sodobne Evrope in sveta. 3 .3 Likovna kolonija in slikarske razstave Likovna kolonija, ki so jo clani SKD Lipa Zadar prvic organizi­rali leta 2008, je postala ena osrednjih kulturnih prireditev Slovencev. V letih neprekinjenega ustvarjalnega dela je kolonija prerasla lokal­ne okvire ter postala sticišce ljubiteljskih in akademskih slikarjev iz Hrvaške, Slovenije, Bosne in Hercegovine ter tudi drugih držav. Skozi slikarsko ustvarjanje v razlicnih tehnikah – od olja in akrila na plat-nu do akvarela in sodobnejših eksperimentalnih pristopov – sodelu­joci umetniki izražajo svojo ljubezen do krajevne kulturne dedišcine, narave in medcloveških vezi. Kolonija je nastala na pobudo Jožeta in Ruže Arzenšek. Na zacet­ku je potekala v mesecu maju, po smrti njenega prvega voditelja Jožeta Arzenška pa je zadnjih nekaj let organizirana oktobra pod vodstvom Marije Ivoš. Od leta 2023 nosi kolonija ime Jože Arzenšek v spomin na njenega pobudnika, slikarja in dolgoletnega mentorja. Skozi bogato zgodovino kolonije so nastala številna umetniška dela, ki so vsako leto razstavljena na skupinski razstavi, pogosto tudi v sodelovanju z drugimi slovenskimi društvi na Hrvaškem in hrvaški-mi muzeji. Poleg umetniškega ustvarjanja je kolonija pomembno dru­žabno in povezovalno srecanje clanov slovenskih društev, obogateno z glasbo, poezijo in folkloro. Likovna kolonija SKD Lipa Zadar je izraz kulturne vitalnosti slovenske skupnosti v zamejstvu in pomemben prispevek k med-kulturnemu dialogu ter umetniški izmenjavi v regiji. To je vec kot le umetniško srecanje – je prostor kulturnega izraza, medgeneracijskega povezovanja in promocije slovenske kulture v tujini. Za organizator­je, clane SKD Lipa Zadar, pomeni simbol identitete, ustvarjalnosti in trdne povezanosti s kulturo maticne domovine. Likovna kolonija se je zacela leta 2008 in se odtlej razvila v pomemben kulturni dogodek. Prvo leto je potekala v Turnju med 12. in 17. majem, v okviru praznovanja Mednarodnega dneva kultur­ne razlicnosti. Kolonija je združila clane zadrskega društva, pa tudi ustvarjalce iz likovne skupine SKD Triglav Split, predstavnike Sloven-skega doma KPD Bazovica z Reke ter študente Ljubljanske akademije za likovno umetnost. Njen vodja je bil Jože Arzenšek, slikar in vod­ja likovne sekcije SKD Lipa Zadar. Enotedensko ustvarjalno delo je potekalo pod pokroviteljstvom Mesta Zadar in Zadrske županije ter se zakljucilo z razstavo v prostorih trdnjave v starem mestnem jedru, v Domu hrvaške mladine.251 Gostitelja Jože in Ruža Arzenšek sta v svoji hiši gostila vse likovne umetnike, ki so se udeležili prve kolonije. Razstava je predstavila 32 del devetih udeležencev: 251 Jusup, D. Radovi prve likovne kolonije. Zadarski most prijateljstva, 6, 2008, 22–23. • clanici Slovenskega doma KPD Bazovica: Vida Grbac in Marija Omerza; • clana SKD Triglav: Ivan Kosmos in Alenka Zaviršek; • clani SKD Lipa Zadar: Jože Arzenšek, Ingeborg Roncevic in Mladen Paleka; • iz Sv. Filipa i Jakova: Zrinka Majica in Milka Blagdan.252 Na otvoritvi razstave so bili prisotni podžupan Josip Miletic, pod-župan Dražen Grgurovic ter številni drugi gostje. Med njimi je bila tudi Klara Eškinja iz Turisticnega združenja Sv. Filip i Jakov.253 Dogo­dek so obogatili citrarska skupina glasbene šole iz Brežic, pevski zbor KUD Maslina iz Turnja ter jedi iz tradicionalne slovenske kuhinje, za katero so poskrbele clanice SKD Lipa Zadar. Ob tem je izšla tudi peta 252 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 2. Arhiv Lipa Zadar; 1. likovna kolonija svibanj 2008 Turanj. Program. Arhiv Lipa Zadar. 253 Mirkovic, M. SKD »Lipa« Zadar Likovna kolonija, Turanj 2008. Kažipot, 39, 2008, 18. številka glasila Zadarski most prijateljstva, ki povezuje narodne manj­šine Zadra in okolice. Kot je poudarila predsednica SKD Lipa Zadar Darja Jusup, so bili organizatorji in udeleženci z odzivom zadovoljni. Kolonija ne le spodbuja ustvarjalnost, temvec tudi krepi medkulturne vezi in prijateljstvo med udeleženci razlicnih narodnosti.254 Druga likovna kolonija je bila organizirana leta 2009 med 11. in 15. majem. Tudi tokrat je potekala v okviru Mednarodnega dneva kulturne razlicnosti, ki v Zadru poteka pod pokroviteljstvom Mesta Zadar in Zadrske županije. Dogodek je potekal tudi ob podpori Turi­sticnega združenja obcine Sv. Filip i Jakov, ki je bila pokrovitelj likov­nega srecanja. Tokrat se je kolonije udeležilo devet slikarjev amater­jev, clanov slovenskih kulturnih društev na Hrvaškem, pa tudi lokalni ustvarjalci iz Zadra, Turnja in Sv. Filipa i Jakova. Po besedah predse­dnice SKD Lipa Zadar Darje Jusup je bila kolonija zelo uspešna, saj je pritegnila pozornost lokalne javnosti in medijev.255 Slikarji so ustvarili 27 slik v razlicnih tehnikah: olje, akril na platnu in akvarel. Tematike so bile raznolike: panoramske krajine, morski motivi, cvetje, sakralna in posvetna arhitektura, s cimer so umetniki izrazili duh prostora in bogato kulturno izrocilo dalmatinske obale.256 Sodelovali so: • claniciKPDSlovenskidomZagreb:AnicaDobricJelacainStan­ka Novkovic; • clani Slovenskega doma KPD Bazovica: Marija Donadic, Marija Omerza in Emanuel Vidovic; • clana SKD Triglav: Alenka Zaviršek in Ivan Kosmos; • clani SKD Lipa Zadar: Jože Arzenšek, Nada Pija Bajlo in Zrinka Majica.257 254 Marcina, N. Umjetnici iz društava Slovenaca slikali i izlažu u Turnju. Zadarski list, 19. 5. 2008, 18. 255 Isto. 256 Nadarevic, Š. Pejzaži ljepote sa širokim rasponom. Zadarski list, 19. 5. 2009, 30. 257 Jusup, D. Likovna kolonija v turneji privabila devet slikarjev. Novi odmev, 38, 2009, 15. Zakljucek kolonije je obeležila desetdnevna razstava v prostorih KUD Maslina v Turnju, kjer je ob odprtju nastopil pevski zbor KUD Maslina pod vodstvom Božidarja Budanovica. V zboru pojeta tudi cla­nici SKD Lipa Zadar, Ruža Arzenšek in Franciška Ivanovic. Nada Pia Bajlo je predstavila vse sodelujoce umetnike in njihova dela. Razstava se je kasneje preselila še v Sv. Filip i Jakov, kjer je obogatila kulturno--turisticno ponudbo v poletni sezoni.258 Tretjic zapored je bila likovna kolonija organizirana leta 2010 med 17. in 21. majem in je ponovno potekala v bližnjem Turnju. Raz­stava slik, nastalih v okviru likovne kolonije, je bila pod okriljem SKD Lipa Zadar organizirana ob zakljucku kolonije, in sicer 21. maja v pro-storih KUD Maslina v Turnju. Kolonijo sta vodila Darja Jusup in Jože Arzenšek, potekala pa je pod pokroviteljstvom Turisticnega združe­nja obcine Sv. Filip i Jakov, Mesta Zadar in Zadrske županije kot del Mednarodnega dneva kulturne razlicnosti. Kolonije se udeležilo deset umetnikov, ki so ustvarili 27 slik v razlicnih tehnikah: olje, akril in akvarel.259 Dela prikazujejo krajinske motive, morsko obalo, cvetje, pa tudi sakralno in profano arhitekturo. Ob odprtju razstave je predse­dnica SKD Lipa Zadar Darja Jusup povedala: »Naložili smo si veli­ko nalogo: organizirati likovno kolonijo. Veseli nas, da nam je uspelo tudi letos. Zdaj se veselimo sadov ustvarjanja – razstave, ki že privablja domacine in obiskovalce.«260 Posebno pozornost so dogajanju namenili tudi župan Sv. Filipa i Jakova Igor Pedišic, predsednica krajevne skupnosti Turanj Jovi­ta Pirovic, direktorica Turisticnega združenja Klara Eškinja Glavan, župan Crne na Koroškem Janez Švab in tedanja tajnica SIM Vesna Vukšinic Zmaic ter likovna kriticarka Monika Ivancic Fajfar, ki je raz­stavo spremljala z umetnostno-strokovnega vidika. Tudi v letu 2010 so 258 Isto. 259 M. M. Likovna kolonija u Turnju. Narodni list. Arhiv Lipa Zadar. 260 Povzeto po zapisu Darje Jusup. Zadar: Tretja likovna kolonija in dan kulturne raz- licnosti. Kažipot, 62, 2010, 17 (v nadaljevanju: Povzeto po zapisu Darje Jusup). bili udeleženci kolonije namešceni v apartmajih vodje kolonije Jože­ta Arzenška, kjer so imeli »…udoben in prijeten prostor za bivanje, ustvarjanje in druženje.«261 Kulturni program ob odprtju je bil prav tako bogat. Nastopil je pevski zbor KUD Maslina pod vodstvom Božidarja Budanovica, v katerem prepevata tudi clanici SKD Lipa Zadar. S pesmijo in plesom je navdušila tudi folklorna skupina Gozdar iz Crne na Koroškem pod vodstvom Gorazda Mlinška, ki je dogodek zakljucila s tradicionalnimi koroškimi plesi. Na ogled so svoja dela postavili: • claniciKPDSlovenskidomZagreb:AdicaDobricJelacainStan­ka Novkovic; • clan Slovenskega doma KPD Bazovica: Dragan Karlo Došen; • clana SKD Triglav Split: Ivan Kosmos in Alenka Zaviršek; • claniSKDLipaZadar:JožeArzenšek,ZrinkaMajica;MarijaBa­len in Nada Pia Bajlo; • iz Slovenije: Boža Jambrek (Novo mesto, Šentjernej) in Vera Lu­kšic (Dolenjske toplice).262 V kulturnem programu ob odprtju razstave sta nastopila pevski zbor KUD Maslina iz Turnja ter folklorna skupina Gozdar iz Crne na Koroškem.263 Vodja likovne kolonije Jože Arzenšek je ob otvoritvi raz-stave povedal: »Vecina teh slikarjev ima bogate umetniške življenjepise, veckrat so razstavljali samostojno in na skupnih razstavah po vec mestih Slovenije, Hrvaške in v Evropi, posebno v Nemciji«.264 261 Parovel, I. Lukšiceva ustvarjala med Slovenci v zamejstvu. Glasilo obcine Dolenjske Toplice, 132, 30. 6. 2010, 9. 262 Povzeto po zapisu Darje Jusup. 263 Jusup, D. Tretja likovna kolonija. Zadarski most prijateljstva, 12, 2010, 21. 264 Povzeto po zapisu Darje Jusup. V letu 2011 je bila likovna kolonija organizirana že cetrtic. Pote­ kala je med 15. in 20. majem pod naslovom Zaplula je barcica mala, zaplula je sredi morja.265 Zbralo se je rekordnih štirinajst umetnikov amaterjev iz slovenskih društev na Hrvaškem, iz Slovenije ter domacih umetnikov. 266 Na koloniji so sodelovali: • clanici KPD Slovenskega doma Zagreb: Adica Dobric Jelaca in Stanka Novkovic; • clanica Slovenskega doma KPD Bazovica: Marija Donadic; • clani SKD Triglav: Ivan Kosmos, Aleksandra Hajdic in Petar Hajdic; • clani SKD Lipa Zadar: Jože Arzenšek, Ruža Arzenšek, Nada Pia Bajlo, Marija Radovic, Marija Balen in Zrinka Majica; • iz Slovenije: Boža Jambrek (Šentjernej) in Kristina Engel (Novo mesto).267 Kolonija je ponovno potekala v Turnju, njen osrednji pobudnik in voditelj pa je od samega zacetka Jože Arzenšek, med drugim tudi umetniška duša kolonije.268 Jože Arzenšek je ob tej priložnosti povedal: »V Dalmaciji živim od leta 1983. Vse odtlej imam obcu­tek, kot da sem na dolgem, ustvarjalnem dopustu. Likovna kolonija je moja dolgoletna želja, uresnicena znotraj društva Lipa. Vsak umetnik sam izbere motive, a ti morajo biti zna-cilni za ta prostor: morje, masline, stara arhitektura, rože … slike morajo dihati z dušo Dalmacije.«269 265 Burica, I. Turanj i Dalmacija kroz oci slovenskih umjetnika. Zadarski list, 17. 5. 2011, 10 (v nadaljevanju: Burica, Turanj i Dalmacija). 266 Uredništvo. Danas izložbe 4. Likovne kolonije Maj 2011. Turanj. Arhiv Lipa Zadar. 267 Jusup, D. SKD Lipa Zadar. Turanj kot likovna oaza. Kažipot, 2011, 74–75, 22. 268 Burica, I. Turanj i Dalmacija. 269 Isto. Clane kolonije so obiskali clani Slovenskega likovnega društva Mavrica iz Novega mesta.270 Umetniki so pet dni ustvarjali v naravi, ob obali in v zaselkih Turnja. Delo so povezovali z druženjem in vecer­jami v hotelu Alba v Sv. Filipu i Jakovu. Vsak udeleženec je ustvaril vec slik, najmanj dve pa podaril SKD Lipa Zadar za nadaljnje razstave in promocijo.271 Kot rezultat kolonije je bila organizirana tudi cetrta razstava, ki je bila odprta 4. junija 2011 v prostorih krajevne skupnosti v Turnju. Razstavljenih je bilo 25 del, nastalih v razlicnih tehnikah – od olja in akrila na platnu do akvarela in grafik – z motivi obmorskega kraja.272 Na razstavi je avtorje in njihova dela predstavil Jože Arzenšek, v kulturnem programu pa so nastopili: pevski zbor KUD Maslina iz Turnja, ženska klapa Karmel ter Adica Dobric Jelaca, ki je z a capella izvedbo koroške hudomušne pesmi navdušila obcinstvo. Literarni utrinek sta dodala clanica SKD Lipa Zadar in pesnica Andreja Malta ter Elvis Serdar iz Skupine neafirmiranih piscev Zadrske županije. 270 Jusup, D. Likovna kolonija Maj 2011 Turanj. Kažipot, 72, 2011, 29. 271 057info. 4. Likovna kolonija Maj 2011 Turanj. 057info.hr, 19. 5. 2011. 272 Jusup, D. SKD Lipa, Zadar Turanj kot likovna oaza. Kažipot, 74–75, 2011, 22–23. Projekt je potekal pod pokroviteljstvom Turisticnega združenja obcine Sv. Filip i Jakov ter v okviru Mednarodnega dneva kulturne razlicnosti, podprtega s strani Mesta Zadar in Zadrske županije. Ob zakljucku dogodka je Jovita Pirovic, predsednica Krajevne skupnosti Turanj, izpostavila pomen takšnih pobud: »Še pred leti si nismo mogli predstavljati, da bo kultura našla prostor v manjših krajih. Ta kolonija je prispevek k bogatejši turisticni in kulturni ponudbi našega kraja.«273 V organizaciji SKD Lipa Zadar je bila leta 2012 med 16. in 19. majem274 organizirana že peta likovna kolonija. Na temo morja se je ustvarjalo v razlicnih tehnikah – od akrila in olja na platnu do akvare­lov na papirju ter eksperimentiranja z lesom. Na koloniji so sodelovali: • clanici KPD Slovenski dom Zagreb: Stanka Novkovic in Adica Dobric Jelaca; • clanici Slovenskega doma KPD Bazovica: Marija Donadic in Ira Petris; • clana SKD Triglav: Ivan Kosmos in Alenka Zaviršek; • clani SKD Lipa Zadar: Jože Arzenšek, Nada Pia Bajlo, Majda Radovic, Marija Ivoš in Zrinka Majica.275 Razstava umetniških del, ki so nastala na koloniji, je potekala v Hotelu Alba v Sv. Filipu i Jakovu, otvoritev pa je spremljal bogat kul­turni program.276 Na razstavi je bilo 26 slik v tehnikah olja in akrila na platnu ter akvarelov, skupni moto prodajne razstave pa je bil Zaplula je barcica mala, zaplula je sredi morja, enako kot leta 2011.277 V kultur­nem programu ob otvoritvi razstave so nastopili folklorna skupina in 273 Burica, I. Turanj i Dalmacija. 274 Petris, I. 14.–19. maj Sv. Filip i Jakov Likovna kolonija. Sopotja, 2, 2012, 16. 275 Zaplula je barcica mala, zaplula je sredi morja. 5. likovna kolonija Maj 2012 Turanj. Plakat. Arhiv Lipa Zadar. 276 Uredništvo. Pocinje 5. likovna kolonija Maj 2012 Turanj. Zadarski list, 14. 5. 2012, 18. 277 Jusup, D. Lipa Zadar: Slikarstvo kot mocna hrvaško-slovenska zveza. Novi odmev, 47, 2012, 16–17. otroška folklorna skupina KUD Maslina iz Turnja ter glasbena sku­pina makedonskega društva Biljana iz Zadra pod vodstvom Ivana Andrijevica. S dvojezicnimi stihi se je predstavila tudi clanica SKD Lipa Zadar Andreja Malta, ki je tudi bila clanica zadrske književne skupine ZaPis.278 Jože Arzenšek je ob zakljucku pete likovne kolonije povedal: »Gre za razstavo del likovne kolonije, ki je v Turnju in Sv. Filipu i Jakovu zbrala 12 umetnikov amaterjev iz sloven-skih društev iz Splita, Reke, Zagreba in Zadra. Pridružili so se jim tudi likovni umetniki iz Zadra, Sv. Filipa i Jakova ter Zagreba.«279 Na odprtju razstave je zbrane pozdravila tudi predsednica SKD Lipa Zadar Darja Jusup, nacelnik obcine Sv. Filip i Jakov Igor Pedišic 278 Brkic, V. Slikarstvo kao cvrsta hrvatsko-slovenska veza. Zadarski list, 21. 5. 2012, 10. 279 Jusup, D. Lipa Zadar: Slikarstvo kot mocna hrvaško-slovenska zveza. Novi odmev, 47, 2012, 16–17. pa je poudaril, da kraj danes ni povezan zgolj s turizmom, temvec tudi z umetnostjo, ki jo navdihuje lokalna pokrajina.280 Tudi v letu 2013 so clani SKD Lipa Zadar organizirali likovno kolonijo, ki je potekala od 13. do 17. maja v Sv. Filipu i Jakovu. Šesta kolonija je potekala pod sloganom Morje, kamen, les, na njej pa je sodelovalo enajst likovnih umetnikov iz slovenskih društev na Hrva­škem.281 Na koloniji so sodelovali: • clanici KPD Slovenski dom Zagreb: Stanka Novkovic in Adica Dobric Jelaca; • clana SKD Triglav: Ivan Kosmos in Alenka Zaviršek; • claniSKDLipaZadar:JožeArzenšek,NadaPiaBajlo,MajdaRa­dovic, Marija Ivoš in Zrinka Majica; • claniciSKDIstra:MarijaMordajGnjidicinNevaPibernikStan-cic.282 Posebna vrednost kolonije je bila v tem, da si je vsak umetnik izbral svoj motiv, ki je moral biti navdihnjen z dalmatinskim okoljem. Otvoritev razstave umetniških slik, ki so nastale na koloniji, je potekala v hotelu Alba, kjer so bila umetniška dela na ogled vse do konca junija. Dogodek je bil obogaten s kulturnim programom, v katerem so že tradi­cionalno nastopili otroška folklorna skupina in pevski zbor KUD Masli­na iz Turnja, ženski pevski zbor KUD Privlaka iz Privlake ter Andreja Malta in Marija Ivoš iz SKD Lipa Zadar, ki sta recitirali pesmi.283 Umetnike in obiskovalce sta na otvoritvi razstave pozdravila Jože Arzenšek, vodja likovne kolonije, ter Rafaela Šulina, podpredsednica SKD Lipa Zadar. Vodja likovne sekcije je izpostavil pomen ustvarjal­nega druženja in dodal: »Vsak umetnik si sam izbere motiv, a ta mora izražati znacaj okolja – nic ni lepšega od druženja ob slikanju.« 280 Isto. 281 057info. Lipa prireduje 6. likovnu koloniju Maj 2013 Turanj. 057.info. 13. 5. 2013. 282 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 7. Arhiv Lipa Zadar. 283 Obrazložitev – Delovanje Slovenskega kulturnega društva Lipa za leto 2013. Arhiv Lipa Zadar. Kolonija je prispevala k oživljanju kulturnega utripa zadrske riviere. Klara Eškinja Glavan, direktorica Turisticnega združenja, je poudarila: »Še pred nekaj leti se je zdelo nepojmljivo, da bi se kultur-no dogajanje iz središc selilo na obrobje. Zdaj pa prav to bogati našo turisticno ponudbo.«284 Dogodek je bil deležen podpore Turisticnega združenja obcine Sv. Filip i Jakov, Mesta Zadar, Zadrske županije, Sve­ta za narodne manjšine Republike Hrvaške ter Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Leta 2014 je bila likovna akademija že tradicionalno organizirana v Sv. Filipu i Jakovu. Potekala je med 20. in 23. majem pod naslovom Morje, kamen, les, vodil pa jo je Jože Arzenšek. Kot v prejšnjih letih so tudi na sedmi koloniji sodelovali umetniki iz razlicnih slovenskih kulturnih društev na Hrvaškem ter nekateri umetniki iz Slovenije:285 • clanici KPD Slovenski dom Zagreb: Stanka Novkovic in Adica Dobric Jelaca; • clana SKD Triglav: Ivan Kosmos in Alenka Zaviršek; • clani SKD Lipa: Jože Arzenšek, Nada Pia Bajlo, Majda Radovic, Marija Ivoš in Zrinka Majica; • izSlovenije:MajdaLisac(Velenje)inMarjanMiklavec(Sežana).286 Umetniki so ustvarjali na temo morske idile. Posebno pozornost je pritegnila inovativna tehnika ustvarjanja, in sicer zemlje na juti, ki jo je predstavil novi udeleženec kolonije Marjan Miklavec iz Sežane. Zakljucna razstava umetniških del je bila organizirana 23. maja v hote­lu Alba, kjer so se zbrali ustvarjalci, obiskovalci in številni gostje. Uvo­dni pozdrav je imela Rafaela Šulina, podpredsednica SKD Lipa Zadar, sledili pa so nagovori predstavnice Turisticnega združenja Renate 284 Jusup, D. Kulturno poletje v barvah Dalmacije in z zvoki Koroške. Novi odmev, 50, 2013, 18. 285 Bezic, K. Morska idila obarvala tradicionalno slikarsko kolonijo. Novi odmev, 53, 2014, 22 (v nadaljevanju: Bezic, Morska idila). 286 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 10. Arhiv Lipa Zadar. Batur ter vodje kolonije Jožeta Arzenška, ki je predstavil sodelujoce umetnike.287 Dogodek je pospremil pester kulturni program, v kate-rem so sodelovali Andreja Malta, Marija Ivoš in Adica Dobric Jelaca. Za glasbeno poslastico pa je poskrbel Trio Renesta Cobbler Strings, ki je izvajal avtorske skladbe v renesancnem slogu in narecju otoka Iž.288 Predsednica društva Lipa Darja Jusup je izrazila veselje ob stal­nem in svežem zanimanju umetnikov: »Veseli nas velik odziv, tako dolgoletnih kot tudi novih gostov.«289 Renata Batur iz Opcine sv. Filip i Jakov je dejala: »Te dni smo bogatejši za vse, kar nam lahko umetniki in njihova dela podarijo s svojo mocjo ustvarjalnega izraza ter estetskimi in duhovnimi sporocili. Še vec – to je tudi drago­ceno sporocilo, da se lahko s pomocjo kulture borimo tudi proti stiskam, ki nas tarejo.«290 Likovno kolonijo je omogocila podpora Turisticnega združenja obcine Sv. Filip i Jakov, Mesta Zadar, Zadrske županije, Urada za Slo­vence v zamejstvu in po svetu ter Sveta za narodne manjšine Republi­ke Hrvaške.291 SKD Lipa Zadar je tudi leta 2015 uspešno organiziralo likovno kolonijo Maj 2015 Turanj, ki je potekala od 18. do 22. maja v Hote­lu Alba, v sklopu apartmajskega naselja Croatia v Sv. Filipu i Jakovu. Osma kolonija je nosila naslov Preko kamenja do zaliva – od škarpe do vale, s cimer so se umetniki simbolicno dotaknili mediteranske­ga pejsaža in duha dalmatinske obale. Kolonije se je udeležilo enajst umetnikov iz slovenskih društev na Hrvaškem in Slovenije: 287 Brkic, V. »Morje, kamen, les – More, kamen, drvo«. Zadarski list, 21. 5. 2014, 14; Brkic, V. More, kamen, drvo. Kolonija okupila 11 umjetnika od Sežane do Splita. Zadarski list, 27. 5. 2014, 12 (v nadaljevanju: Brkic, More, kamen, drvo). 288 Obrazložitev – redno delovanje od 1. 1. do 31. 12. 2014. Arhiv Lipa Zadar. 289 Bezic, Morska idila. 290 Brkic, More, kamen, drvo. 291 Isto. • clanica KPD Slovenski dom Zagreb: Stanka Novkovic; • clana SKD Triglav: Ivan Kosmos in Alenka Zaviršek; • clanica SKD Istra: Neva Pibernik Stancic; • clanica KD Slovenski dom Karlovac: Vesna Papac; • clani SKD Lipa: Jože Arzenšek, Nada Pia Bajlo, Marija Ivoš in Majda Radovic in Zrinka Majica; • iz Slovenije: Marjan Miklavec (Sežana).292 Razstava likovnih del z enakim naslovom je bila svecano odpr­ta 22. maja v avli Hotela Alba in je bila na ogled do 30. junija 2015. Otvoritveni program je zaznamovala izjemno topla atmosfera z ume­tniškimi in kulturnimi vložki: svoje pesmi so recitirale Andreja Malta, Marija Ivoš in Zorica Buljanovic, clanice SKD Lipa Zadar. Posebno noto je dogodku dal tudi tradicionalni nastop clanov KUD Maslina iz Turnja, ki so ob tej priložnosti obeležili tudi 25 let svojega delovanja, kar je še dodatno obogatilo kulturni vecer.293 Na otvoritvi so zbrane nagovorili predsednica SKD Lipa Zadar Darja Jusup, vodja kolonije Jože Arzenšek, ki je poudaril pomen tovrstnih srecanj za ohranjanje slovenske kulture in ustvarjalnosti na Hrvaškem, ter Klara Eškinja Glavan, direktorica Turisticnega združe­nja obcine Sv. Filip i Jakov, ki je poudarila: »Kolonija je postala nepo­grešljiv del naše turisticne ponudbe.«294 Dogodek je potekal v okvi­ru Mednarodnega dneva kulturne razlicnosti pod pokroviteljstvom Turisticnega združenja obcine Sv. Filip i Jakov, Mesta Zadar, Zadrske županije, Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Sve­ta za narodne manjšine Republike Hrvaške.295 Udeleženci kolonije in 292 Jusup, D. Poletne dejavnosti Lipe – hrana za oci, ušesa in telo. Novi odmev, 56, 2015, 18–19 (v nadaljevanju: Jusup, Poletne dejavnosti Lipe). 293 Brkic, V. Likovno putovanje od škrape do vale. Zadarski list, 25. 5. 2015, 11; Livajic, P. Izložba radova Likovne kolonije »Maj 2015. Turanj«. Narodni list, 21. 5. 2015. Arhiv Lipa Zadar. 294 Jusup, D. Poletne dejavnosti Lipe – hrana za oci, ušesa in telo. Novi odmev, 56, 2015, 18–19. 295 Uredništvo. S radom zapocinje 8. likovna kolonija Maj 2015 Turanj. Ezadar, 15. 5. obiskovalci razstave so si bili enotni, da so tovrstna srecanja vec kot razstava – so preplet umetnosti, identitete in skupnosti. Deveta likovna kolonija je bila organizirana v letu 2016, in sicer med 16. in 21. majem v apartmajskem naselju Croatia Hotela Alba v Sv. Filipu i Jakovu. Kolonija z naslovom Od doma… do doma je ponov-no povezala umetnike slovenskega rodu iz Hrvaške in Slovenije ter prispevala k utrjevanju kulturnih vezi znotraj slovenske skupnosti v Dalmaciji.296 Sodelovalo je enajst umetnikov, in sicer: • clanici KPD Slovenski dom Zagreb: Adica Dobric-Jelaca in Stanka Novakovic; • clana SKD Triglav: Alenka Zaviršek in Ivan Kosmos; • clanica SKD Istra: Neva Pibernik-Stancic; • claniSKDLipa:JožeArzenšek,NadaPiaBajlo,MarijaIvoš,Maj­da Radovic in Zrinka Majica; • iz Slovenije: Boža Jambrek (Novo mesto).297 Vsak umetnik je ustvaril dve sliki, pri cemer je bila izbira motiva svobodna, vendar z izhodišcem v duhu in kraški lepoti dalmatinske­ga prostora. Raznolike tehnike in izrazi so se zlili v skupno vizualno zgodbo, ki je ob zakljucku kolonije zaživela na razstavi v Hotelu Alba. Odprtja razstave se je udeležilo številcno obcinstvo, ki je toplo pozdra­vilo trud in ustvarjalnost sodelujocih umetnikov.298 Otvoritveni pro­gram je bil obogaten z recitacijami pesnice Andreje Malta in Marije Ivoš, clanic SKD Lipa Zadar, ter z nastopom folklorne skupine KUD Sv. Ivan z otoka Vir, ki je pod vodstvom Helene Budija Škoric s petjem 2015. (v nadaljevanju: Uredništvo. S radom zapocinje 8. likovna) 296 Kosmos, I. »Od doma … do doma«, Slikarska kolonija »Maj 2016. Turanj«. Planika, 195, 2016, 8–9. 297 Brkic, V. »Slovensko druženje« s kistom u ruci. Od doma … do doma… otvorena 9. likovna kolonija Maj 2016. Turanj. Zadarski list, 23. 5. 2016, 15 (v nadaljevanju: Brkic, Slovensko druženje). 298 Jusup, D. Tradicionalna likovna in manjšinska prireditev. Novi odmev, 59, 2016, 20 (v nadaljevanju: Jusup, Tradicionalna likovna in manjšinska prireditev). in plesom pricarala pravo praznicno vzdušje. Posebno doživetje je bil nastop slikarke in glasbenice Adice Adele Dobric Jelaca.299 »Adica ima dolgo glasbeno kariero, nekatere pesmi so prav po zaslugi njenega talenta postale hit,« je dejal Jože Arzenšek.300 Predsednica SKD Lipa Zadar Darja Jusup je poudarila pomen tovrstnih druženj: »Slovenska beseda in ustvarjalno sodelovanje nas povezujejo – to je naš kulturni dom, oddaljen od doma.«301 Prisotne je nagovoril tudi Jože Arzenšek, ki je izpostavil, da vecina sodelujocih umetnikov razstavlja tako na Hrvaškem kot tudi po Evropi, še posebej v Sloveniji in Nemciji, in s tem pomembno prispeva k promociji slo­venske kulture. Kolonija je potekala pod pokroviteljstvom Turisticnega združenja obcine Sv. Filip i Jakov v okviru Mednarodnega dneva kulturne raz-licnosti, katerega pokrovitelji so Mesto Zadar in Zadrska županija, s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Sveta za naro­dne manjšine Republike Hrvaške.302 Razstava likovnih del, nastalih med kolonijo, je bila na ogled do 30. junija 2016, obiskali pa so jo tako domacini kot številni turisti. Kolonija je s svojo raznolikostjo in toplim vzdušjem še enkrat dokazala, da je postala del kulturne in turisticne ponudbe krajev ob Jadranski obali.303 Od 15. do 19. maja 2017 je v apartmajskem naselju Croatia v Sv. Filipu i Jakovu potekala že jubilejna, deseta likovna kolonija Maj – Turanj, ki jo je pod naslovom Ljubezen in morje organiziralo SKD Lipa Zadar.304 Na koloniji so sodelovali: 299 Brkic, Slovensko druženje. 300 Jusup, Tradicionalna likovna in manjšinska prireditev. 301 Isto. 302 Uredništvo. S radom zapocinje 8. likovna kolonija. 303 Antena Zadar. 9. likovna kolonija »Maj 2016. Turanj« zapocinje s radom. Antena portal Zadar, 12. 5. 2016. 304 Brkic, V. Slovenski doprinos filipinskom kraju. Zadarski list, 22. 5. 2017, 13 (v nada­ ljevanju: Brkic, Slovenski doprinosi). • claniciKPDSlovenskidomZagreb:AdicaDobricJelacainStan­ka Novkovic; • clana SKD Triglav: Alenka Zaviršek in Ivan Kosmos; • clanici SKD Istra: Neva Pibernik Stancic in Vesna Jelincic; • claniSKDLipa:JožeArzenšek,MarijaIvoš,NadaPiaBajlo,Maj­da Radovic in Zrinka Majica; • clanica KD Slovenski dom Karlovac: Vesna Papac; • iz Slovenije: Marjan Miklavec (Sežana).305 Kolonijo, ki že desetletje bogati kulturni utrip zadrskega obmo-cja, je kot vedno strokovno vodil Jože Arzenšek, dolgoletni mentor in pobudnik kolonije: »Od samega zacetka sem si želel, da bi SKD Lipa imelo svojo slikarsko sekcijo in kolonijo. Zdi se mi pomembno, da ustvarjalci ostanemo povezani tako z umetnostjo kot s skupnostjo,« je poudaril Arzenšek.306 Ob desetletnici so bili podeljeni posebni zahval­ 305 Kosmos, I. Ljubezen in morje. Planika, 199, 2017, 9–10 (v nadaljevanju: Kosmos, Ljubezen in morje). 306 Isto. ni listi – umetnici Zrinka Majica in Nada Pia Bajlo sta bili pocašceni za udeležbo na vseh desetih kolonijah. Posebno zahvalo pa je prejela tudi redakcija Zadarskega lista in novinar Velimir Brkic za dolgole­tno medijsko podporo ter idejni tvorec in vodja likovne kolonije Jože Arzenšek.307 Odprtje razstave del, ki je potekalo v petek, 19. maja, v avli Hotela Alba, je spremljal pester kulturni program. Nastopili so Trio Vetrnica iz Gorišnice pod vodstvom Konrada Kostanjevca, folklorna skupina Zadarski tanac s starimi mestnimi plesi Zadra in splitskim kolom ter pesnica in slikarka Marija Ivoš.308 V imenu obcine Sv. Filip i Jakov je Igor Pedišic poudaril pomen kolonije za kulturni razvoj kraja in izrazil podporo pri njenem nadaljnjem delovanju. Ob tej priložnosti je SKD Lipa Zadar obcini in turisticni skupnosti podarilo umetniško delo kot zahvalo za dolgoletno sodelovanje, Hotel Alba pa je prejel deset slik, ki bodo krasile njegove prostore.309 Predsednica društva SKD Lipa Zadar Darja Jusup je ob razstavi povedala: »Ta edinstvena likovna kolonija z dolgoletno tradicijo se je profilirala kot srecanje likovnih umetnikov, ki jim omogoca vpogled v likovno sceno Slovencev iz Zadra in okolice kakor tudi iz Slovenije /…/ Po napornih zacetkih smo ponosni, da smo z upornostjo prišli do jubilejne 10. likovne kolonije.«310 O koloniji in razstavi je dolgoletni clan SKD Triglav iz Splita in aktivni clan kolonije Ivan Kosmos zapisal: 307 Brkic, Slovenski doprinos. 308 Livajic, P. Sv. Filip i Jakov: Sutra izložba Likovne kolonije Maj 2017. 18. 5. 2017. Arhiv Lipa Zadar. 309 Brkic, Slovenski doprinos. 310 Jusup, D. 10. Likovna kolonija Maj 2017 Turanj. RTV SLO Rojaki, 25. 5. 2017. »Ob veselem klepetu smo za Zadarski list naredili tudi nekaj posnetkov. Kljub obisku pa smo bili pridni in že ta prvi dan naslikali nekaj slik. Ker nam je bilo vreme ves cas naklonje-no, smo lahko slikali na odprtem. Hitro je prišel petek, dan odprtja razstave. Z Joškom sva imela polne roke dela, morala sva sestaviti panoje in v foajeju hotela Alba postaviti slike. Kot vedno je bilo vse pravocasno postorjeno. Na odpiranju se je zbralo kar lepo število obiskovalcev.«311 Likovna kolonija ni le umetniški dogodek, temvec se zdi, da je postal prostor srecanja, utrjevanja skupnosti in spoštovanja kulturne raznolikosti. Poteka v okviru Mednarodnega dneva kulturne razlicno­sti ob podpori Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamej­stvu, Sveta za narodne manjšine Republike Hrvaške, Mesta Zadar, Zadrske županije in Obcine Sv. Filip i Jakov.312 Likovna kolonija je bila organizirana tudi v letu 2018 in je pote­kala med 14. in 18. majem v Sv. Filipu i Jakovu pod naslovom Obale – ljudje – morje.313 Na koloniji je sodelovalo 14 umetnikov, in sicer:314 • claniciKPDSlovenskidomZagreb:AdicaDobricJelacainStan­ka Novkovic; • clan SKD Triglav: Ivan Kosmos; • clanica KD Slovenski dom Karlovac: Vesna Papac; • clanici SKD Istra: Neva Pibernik Stancic in Vesna Jelincic; • clani SKD Lipa: Nada Pia Bajlo, Majda Radovic, Marija Ivoš, Zrinka Majica315 in Jože Arzenšek; 311 Kosmos, I. Ljubezen in morje. Planika, 199, 2017, 9–10. 312 Antena Zadar. Danas finale 10. likovne kolonije Maj 2017 Turanj. Antena portal Zadar, 19. 5. 2017. 313 TZ Sv. Filip i Jakov. 11. likovna kolonija MAJ 2018. Turisticka zajednica Sv. Filip i Jakov, 15. 5. 2018. 314 Brkic, V. Na koloniji sudjeluje 14 slikara umjetnika. Zadarski list, 16. 5. 2018, 34. 315 Pibernik Stancic, N. Enajsta slikarska kolonija v Turnju. Mavrica, 41, 2018, 46. • iz Slovenije: Boža Jambrek in Kristina Engel (Novo Mesto); Metoda Turk (Dolenjske toplice); Marjan Miklavec (Sežana); Pavle Šcurk (Ljubljana); Edi Sever (Škofja Loka) in Ivo Kolar (Topolšica).316 Gostitelj je bil Jože Arzenšek, vodja kolonije pa prof. Marija Ivoš.317 Zakljucek likovne kolonije je bil 18. maja s slavnostnim odpr­tjem razstave v avli Hotela Alba. Ob tej priložnosti so bila razstavljena dela vseh sodelujocih umetnikov, kulturni program pa so popestri­li nastopi folklorne skupine KUD Maslina iz Turnja, Trio Vetrnica iz Gorišnice v Sloveniji pod vodstvom Konrada Kostanjevca ter nastop pesnic in clanic SKD Lipa Zadar Andreje Malta in Marije Ivoš.318 316 Kosmos, I. Clovek… morje… obale. Planika, 203, 2018, 8. 317 Bilan, A. Maj Turanj Izložene 24 slike nastale tijekom likovne kolonije. Zadarski list, 12. 12. 2018. Arhiv Lipa Zadar (v nadaljevanju: B. A. Maj Turanj). 318 Mikulandra, M. Na koloniji 14 slikara iz Hrvatske i Slovenije. Lokalni.hr, 21. 5. 2018. Otvoritve razstave sta se udeležila tudi visoka gosta iz Slovenije, in sicer minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc ter državni sekretar Rudi Merljak, ki sta izrazila podporo tovrstnim kulturnim pobudam. 319 Poudarila sta tudi pomembno vlogo umetno­sti pri povezovanju ljudi in gradnji mostov prijateljstva.320 Kolonija in razstava sta potekali pod pokroviteljstvom Turisticnega združenja obcine Sv. Filip i Jakov v okviru Mednarodnega dneva kulturne razlic­nosti ob podpori Mesta Zadar, Zadrske županije, Urada Vlade Repu­blike Slovenije za Slovence v zamejstvu, Sveta za narodne manjšine Republike Hrvaške in Obcine Sv. Filip i Jakov.321 Poleg zakljucne razstave je kolonija zaživela tudi v obliki retro-spektivne razstave, odprte v Znanstveni knjižnici Zadar. Na njej je bilo razstavljenih 24 umetniških del, ki so nastala v razlicnih tehnikah v enajstih letih kolonije. Razstava je obiskovalcem ponudila vpogled v ustvarjalni razvoj in tematsko raznolikost sodelujocih umetnikov. Dogodek je potrdil, da kolonija ni le priložnostno srecanje umetnikov, temvec trajna kulturna vrednota, ki povezuje skupnosti in krepi med-kulturni dialog.322 Med 21. in 24. majem 2019 je v Turnju pri Sv. Filipu i Jakovu pote­kala že dvanajsta mednarodna likovna kolonija na temo Ladje, ljudje, morje. Petdnevnega ustvarjanja se je udeležilo 14 slikarjev iz Slovenije in Hrvaške, ki so z razlicnimi tehnikami izražali svoje doživljanje oba­le, krajev in ljudi tega dalmatinskega okolja.323 Kolonijo sta vodila prof. Marija Ivoš, vodja likovne sekcije SKD Lipa Zadar, in Jože Arzenšek, domacin iz Turnja. Med sodelujocimi umetniki so bili: 319 Brkic, V. Slikarstvo veže i spaja više od desetljeca. Zadarski list, 21. 5. 2018, 9. 320 (DJ). Po likovni koloniji še razstava: Obala – ljudje – morje. Novi odmev, 66, 2018, 19.; MJ. Izložbom slika sudionika i prigodnim programom završava 11. Likovna kolonija Maj 2018. Ezadar, 17. 5. 2018. 321 Livajic, P. Danas izložbom završava Medunarodna likovna kolonija Maj 2018. Narodni list, 18. 5. 2018. Arhiv Lipa Zadar. 322 B. A. Maj Turanj. 323 Hrga, V. Colni, ljudje, morje. Planika, 207, 2019, 11. • clanici KPD Slovenski dom Zagreb: Stanka Novkovic in Adica Dobric Jelaca; • clan SKD Triglav: Ivan Kosmos; • claniSKDLipaZadar:NadaPiaBajlo,MarijaIvoš,MajdaRado­vic, Zrinka Majica in Jože Arzenšek; • izSlovenije:BožaJambrek(Novomesto);MetodaTurk(Šmajer­ške toplice); clani slovenske skupine ART FEMIPS: Marjan Mi-klavec (Sežana), Pavle Šcurk (Ljubljana), Ivo Kolar (Topolšica) in Edi Sever (Škofja Loka).324 Poleg slik, nastalih v razlicnih tehnikah, je bil izjemno opažen prispevek slikarja Marjana Miklavca, ki je s sabo iz Slovenije prinesel zemljo in z njo naslikal panoramo Sv. Filipa i Jakova. Slika je požela navdušenje obiskovalcev, tudi nekdanje direktorice Turisticnega zdru­ženja Klare Eškinja Glavan, ki je dejala: »Slika mi je zelo všec. Rada bi jo imela.«325 Razstava del je bila svecano odprta 24. maja 2019 v Hotelu Alba, kjer je bila na ogled do 30. junija.326 Odprtje je spremljal bogat kul­turni program z mednarodnim pridihom. Nastopile so pesnice Meto­da Turk, Zorica Buljanovic in Marija Ivoš, otroška folklorna skupina Sv. Roko iz Sv. Filipa i Jakova ter KUD Sv. Roko z vec kot dvajsetimi odraslimi folkloristi pod vodstvom Ivana Eškinje. Glasbeni vrhunec je prispevala skupina Rute iz KUD Slovenj Gradec s prepoznavnimi slovenskimi ljudskimi pesmimi. Predsednica SKD Lipa Zadar Darja Jusup je ob tem poudari-la pomen povezovanja in prisotnosti Slovencev v regiji: »V Zadrski županiji živi okoli 280 Slovencev, od tega 185 v Zadru. Naših druženj 324 Z zemljo iz Slovenije naslikali Sveti Filip i Jakov. Novi odmev, 70, 2019, 22. 325 (zl). Zemljom iz Slovenije naslikao Sveti Filip i Jakov! Narodni list, 27. 5. 2019, 40 (v nadaljevanju: (zl). Zemljom iz Slovenije naslikao). 326 Livajic, P. SV. FILIP I JAKOV: Starta 12. Likovna kolonija – Maj 2019. Narodni list, 20. 5. 2019. Arhiv Lipa Zadar. si ne predstavljamo brez umetnosti in prijateljstva – to je tisto, kar nas povezuje.«327 Kolonija je potekala pod pokroviteljstvom Turisticnega združenja obcine Sv. Filip i Jakov v okviru Mednarodnega dneva kul­turne razlicnosti ob podpori Mestne obcine Zadar, Zadrske županije, Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Sveta za narodne manjšine Republike Hrvaške.328 Leto 2020 je pandemija marsikatero ustvarjalno dejavnost posta­vila pred velik izziv. A SKD Lipa Zadar se ni predalo. Trinajsto med-narodno likovno kolonijo Turanj, ki sicer tradicionalno poteka maja, so tokrat izpeljali virtualno s še vecjo ustvarjalno energijo in medna­rodno udeležbo. Pod naslovom Carobnost barv je kolonija kljub vsem omejitvam združila kar 28 akademskih in ljubiteljskih slikarjev iz slovenskih društev na Hrvaškem, Bosne in Hercegovine ter Sloveni­je. Sadovi njihovega dela so bili predstavljeni na razstavi, odprti 12. novembra, ceprav je bila nacrtovana že za oktober.329 Postavljena je bila v preddverju Mestne knjižnice Zadar, oddelek Arbanasi, kjer si je obcinstvo ogledalo filmsko predstavitev sodelujocih avtorjev in njiho­vih del.330 Med sodelujocimi umetniki so bili: • claniceKPDSlovenskidomZagreb:AdicaDobric-Jelaca,Višnja Mordej in Stanka Novkovic; • claniceSlovenskegadomaKPDBazovicaReka:JadrankaBistric, Renata Jerkov, Mirjana Katalinic, Suzana Lunder, Zdenka Kal­lan Vrbanac, Maja Žuvela Stipetic, Lidija Tuškan Mohar, Štefi Sila-Zih in Marija Donadic; • clani SKD Triglav: Ivan Kosmos, Aleksandra Hajdic, Lidija Ste-hlik in Mirjana Božulic; • clana SKD Istra: Neva Pibernik Stancic in Brane Orlovic; 327 (zl). Zemljom iz Slovenije naslikao. 328 Isto. 329 T. B. Likovna kolonija – Virtualna 2020. Turanj – Carolija boja … Narodni list, 10. 11. 2020. Arhiv Lipa Zadar. 330 FB Lipa, Zadar. 13. Mednarodna likovna kolonija. Novi odmev, 74, 2020, 10. • clani SKD Lipa Zadar: Jože Arzenšek, Nada Pia Bajlo, Tatjana Bajlo, Marija Balen, Zrinka Majica, Majda Radovic in Marija Ivoš; • clanica SKD Snežnik: Biserka Vukovic; • iz Bosne in Hercegovine: Vlatko Zimmer (Tuzla); • izSlovenije:BožaJambrek(Novomesto)inMetodaTurk(Šmar­ješke Toplice).331 Otvoritvenega dogodka, ki je bil kljub vsem razmeram ustvar­jalno obarvan, so se udeležili tudi dr. Barbara Riman, tedanja pred­sednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, in predsednik SKD Triglav Cveto Šušmelj. Dogodek je spremljal film, ki je v obcutljivem casu izolacije povezal srca z umetnostjo, portreti ustvarjalcev in nji­hova dela pa so ponudili iskren vpogled v moc likovnega izraza tudi v digitalnem okolju. »Obcudovanja vredno je delo pridnih slikarjev, ki so se s potezami copica predali domišljiji in naša srca v teh sivih casih napolnili s svetlobo in radostjo,«332 je zapisala Ana Šušmelj, ena izmed udeleženk dogodka. Trinajsta mednarodna likovna kolonija Turanj 2020 je tako postala ne le razstava slik, temvec poklon vztrajnosti, pri­jateljstvu med narodi in moci umetnosti v casu preizkušenj. Tako kot preteklo leto je bilo tudi leto 2021 za številne kulturne dogodke znova preizkušnja, leto virtualnosti. SKD Lipa Zadar je kljub vsemu že štirinajstic zapored dokazalo, da umetniško ustvarjanje ne pozna meja. Mednarodna likovna kolonija Turanj 2021, ki jo je ume­tniško vodila prof. Marija Ivoš, je zaradi pandemije potekala v virtual-ni obliki pod naslovom Tema brez teme / Slobodna tema. Darja Jusup je tako poudarila: 331 Mirkovic, M. Carobnost barv. Sopotja, 3, 2021, 10. 332 Šušmelj, A. Blesteca »Barvna carolija«. Planika, 213, 2020, 7. »Niti pandemija koronavirusa ni mogla omajati naše 14-letne tradicije likovnega druženja. Letos smo likovno kolonijo izvedli v virtualni obliki. Ceprav je bil format našega druženja drugacen od tistega, na kar smo bili vajeni, je kakovost del ostala enaka – celo višja kot obicajno. Sprva smo nameravali letos prikazati le en film o naših druženjih, a so nas stalni clani naše kolonije s številnimi pobudami spodbudili, da tudi letos poskusimo uresniciti razstavo skupnih del.«333 Umetnikom je bila dana svoboda izražanja brez vnaprej dolocene usmeritve.334 Virtualna kolonija je potekala med 20. in 29. oktobrom,335 udeležilo pa se je je rekordnih 33 umetnikov, akademskih in ljubitelj­skih, iz slovenskih kulturnih društev na Hrvaškem, Slovenije in Bosne in Hercegovine.336 Ob razstavi, ki je bila odprta 11. novembra 2021 v 333 Lucic, N. Slikar je stvaratelj koji vjecno sanja. Zadarski list, 13. 11. 2021, 27–28. 334 Grudenic, S. Otvoritev razstave 14. virtualne likovne akademije Turanj. Novi odmev, 79, 2022, 25. 335 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 23. Arhiv Lipa Zadar. 336 Novi radio Zadar. 14. likovna kolonija-Virtualna 2021. u cetvrtak 11. studenog u Gradskoj knjižnici. Novi radio Zadar, 9. 11. 2021. Mestni knjižnici Zadar, oddelek Arbanasi, so obiskovalci lahko spre­mljali tudi projekcijo filma, ki je predstavil umetnike in njihova dela. Kljub omejitvam je bil dogodek izjemno custven.337 Marija Ivoš je tako poudarila: »Vsakdo, ki slika, pri iskanju lastnega umetniškega izraza plemeniti svojega duha, ne glede na to, ali gre za ljubiteljske­ga ali akademskega slikarja, kajti slikanje je zahtevno opravi-lo umetniškega ustvarjanja.«338 Med sodelujocimi so bili: • clanici KPD Slovenski dom Zagreb: Adica Dobric Jelaca, Stanka Novkovic; • clanice Slovenskega društva KPD Bazovica Reka: Marija Dona­dic, Renata Jerkov, Ksenija Mrkela, Nevenka Mudric-Saltovic in Željka Podobnik; • claniceSKDTriglav:MirjanaBožulic,AleksandraHajdic,Jelena Stehlik in Lidija Stehlik; • clani SKD Istra: Duša Divljak, Vesna Jelinic, Vesna Krstic, Bra-ne Orlovic, Fernanda Nikolic Orlovic, Ljiljana Smoljan, Grazia Škopac, Darija Zenzerovic in Marija Neva Pibernik; • claniSKDLipaZadar:JožeArzenšek,MarijaIvoš,NadaPiaBaj-lo, Tatjana Bajlo, Marija Balen, Zrinka Majica in Majda Radovic; • clanica KD Slovenski dom Karlovac: Vesna Papac; • clanica SKD Snežnik: Biserka Vukovic • iz Hrvaške: Marjan Cifer (Zadar); • iz Bosne in Hercegovine: Vlatko Zimmer (Tuzla); • izSlovenije:BožaJambrek(Novomesto)inMetodaTurk(Šmar­ješke Toplice).339 337 Šušmelj, A. Tema brez teme. Planika, 217, 2022, 10. 338 Mirkovic, M. Likovna kolonija, razstava. Sopotja, 4, 2021, 12. 339 Isto. Likovna kolonija Turanj 2021 je tako kljub pandemiji pokazala, da je umetnost vec kot le izraz na platnu – je prostor povezovanja, osebnega izraza, notranje moci in skupnosti, ki tudi v najtežjih casih ne utihne. Tudi v letu 2022 so se clanice in clani SKD Lipa Zadar odlocili za organizacijo kolonije v virtualni obliki. Razstava kolonije je bila odpr­ta 11. novembra v dvorani Znanstvene knjižnice Zadar z naslovom Sanje in resnicnost.340 To je bila petnajsta likovna kolonija in se je je udeležilo kar 32 umetnikov iz slovenskih društev, ki delujejo na Hrva­škem, v Bosni in Hercegovini ter Sloveniji.341 Udeleženci so bili: • clanica KPD Slovenski dom Zagreb: Stanka Novkovic; • clanica Slovenskega doma KPD Bazovica: Željka Podobnik; • claniceSKDTriglav:DadaŠantic,JelenaStehlikinLidijaStehlik (nova vodja likovne sekcije); • clani SKD Istra: Duša Divljak, Vesna Jelincic, Vesna Krstic, Brane Orlovic, Fernanda Nikolic Orlovic, Ljiljana Smoljan, Darija Zen­zerovic in Neva Stancic Pibernik (tudi vodja slikarskega tecaja); • clani SKD Lipa: Jože Arzenšek (tudi vodja likovne sekcije in so-ustvarjalec kolonij), Marija Ivoš, Nada Pia Bajlo, Tatjana Bajlo, Marija Balen, Zrinka Majica in Majda Radovic; • clanica KD Slovenski dom Karlovac: Vesna Papac; • iz Bosne in Hercegovine: Vlatko Zimmer in Ismet Hodžic (Tu­zla); • iz Slovenije: Manica Miketic, Vlasta Crcinovic Krofic, Mate-ja Ogorevc, Peter Plavcak, Iskra Nadica, Valentina Plemenitaš, Mira Senekovic, Jolanda Pušnik, Branka Sternad, Violeta Šmon, Nada Štafunko (Maribor) in Boža Jambrek (Novo mesto).342 Predsednica društva Darja Jusup je ob odprtju povedala: 340 Hrga, V. Sanje in resnicnost. Planika, 21, 2022, 7–8. 341 Guzalic, M. Snovi i stvarnost u radovima likovnjaka. Zadarski list, 12. 11. 2022, 11. 342 Jusup, D. Snovi i stvarnost, Sanje in resnicnost, 15. godina medunarodne likovne kolonije – 2022 Turanj. Zadarski list, 12. 11. 2022, 11. »To je 15. mednarodna likovna razstava, na kateri sodeluje 37 umetnikov. Nekateri so svoja dela poslali virtualno, drugi pa so jih uspeli prinesti osebno. Zelo smo zadovoljni, da smo to delo pripeljali do konca, saj je bilo zelo zahtevno. V nacrtu imamo tudi izdelavo filma z vsemi slikami, življenjepisi in portreti umetnikov.«343 Jubilejna petnajsta mednarodna likovna kolonija je tako še doda­tno okrepila umetniške vezi med slovenskimi društvi ter obogatila kulturno sceno. Likovna kolonija, ki je eden najpomembnejših projektov SKD Lipa Zadar, je bila v letu 2023 koncno spet izpeljana v živo. Šestnaj­sta likovna kolonija je potekala med 15. in 19. majem pod umetni­škim vodstvom Marije Ivoš.344 Od tega leta dalje kolonija nosi ime po ustanovitelju, dolgoletnemu aktivnemu clanu in ljubiteljskemu slikar­ju Jožetu Arzenšku, rojaku iz Turnja, ki je spomladi 2023 preminil.345 Tokrat se zbralo šestnajst udeležencev:346 • clanice Slovenskega doma KPD Bazovica: Mirjana Katalinic, Željka Podobnik in Štefi Sila-Zih; • clanice SKD Lipa Zadar: Nada Pia Bajlo, Tatjana Bajlo, Marija Ivoš, Majda Radovic, Zrinka Majica in Marija Balen; • iz Slovenije: Boža Jambrek (Novo mesto), Ismet Hodžic, Rastko Šlosel, Bernarda Štafunko (Maribor) in Dare Trobec (Most na Soci).347 343 Guzalic, M. Doživljaj stvarnog u ono maštamo i nestvarno. Zadarski list, 11. 11. 2022. Arhiv Lipa Zadar. 344 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 28. Arhiv Lipa Zadar. 345 V.H. Sanjajmo z barvami. Planika 223, 2023, 7. 346 Mirkovic, M. 15.–19. maj, Puntamika/Knežja palaca, Zadar Likovna kolonija Jože Arzenšek 2023 Galica. Sopotja, 3, 2023, 8 (v nadaljevanju: Mirkovic, Puntamika). 347 Sanjamo z barvami – maštamo bojama, 16. mednarodna likovna kolonija »Jože Arzenšek« 2023, Katalog. Arhiv Lipa Zadar. Umetniki so v tednu dni ustvarjali svoja dela, ki so nosila naslov Maštamo bojama / Sanjamo z barvami. Na platna so prenašali svoje barvne poglede na zadrske vedute in osebna doživetja. Razstava je bila odprta 19. maja v razstavni dvorani Knežje palace, kjer so ob odprtju nastopili folklorna skupina Zadarski tanac in clani literarno-recitator­ske sekcije SKD Lipa Zadar.348 Na razstavi je Marija Ivoš povedala: »16. likovna kolonija SKD ‘Lipa’ Zadar je bila posvecena spominu na Jožeta Arzenška, ki je v Turnju pricel svoje slikarsko sanjarjenje v barvah. Njemu v cast se od tega leta kolonija imenuje Likovna kolonija ‘Jože Arzenšek’.«349 Tudi v letu 2023 so likovno kolonijo financno podprli Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Svet za narodne manjšine Republike Hrvaške ter predstavniki sloven-ske manjšine Mesta Zadar in Zadrske županije. V letu 2024 je bila kolonija namesto maja organizirana med 8. in 11. oktobrom v prostorih HI Hostela na Puntamiki. Tema sedem­najste mednarodne likovne kolonije Jože Arzenšek je bila Morje barv / 348 Likovna kolonija Jože Arzenšek. Novi odmev, 82, 2023, 14. 349 Mirkovic, Puntamika. More boja.350 V kulturnem programu ob otvoritvi so nastopili kantav-tor Cioslav Josip Perica in clani pesniške delavnice SKD Lipa Zadar. V koloniji so sodelovali: • clanica KD Slovenski dom Zagreb: Stanka Novkovic; • clanica Slovenskega doma KPD Bazovica: Željka Podobnik; • clanice SKD Lipa: Nada Pia Bajlo, Tatjana Bajlo, Marija Ivoš in Majda Radovic; • clana SKD Gorski kotar: Silvana Lautar in Mirko Švigelj; • iz Bosne in Hercegovine: Ismet Hodžic (Tuzla); • iz Slovenije: Mirjam Kukovec Štamberger, Mira Senekovic (Ma-ribor) in Dare Trobec (Most na Soci).351 Marija Ivoš je v svojem govoru predvsem poudarila pomen ohra­njanja spomina na Jožeta Arzenška, ki je bil, skupaj s svojo ženo Ružo Arzenšek, pobudnik ustanovitve likovne kolonije: »Vztrajala sem, da likovna kolonija nosi njegovo ime predvsem zato, ker jo je on ustano­vil, pa tudi zato, ker se mi zdi to nekakšen poklon njegovemu entuzi­azmu in želji po ustvarjanju.«352 Kolonija poteka v okviru projekta kulturnega amaterizma ob podpori Sveta za narodne manjšine Republike Hrvaške, Urada Vla­de Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter pred­stavnikov slovenske manjšine Mesta Zadar in Zadrske županije.353 Zakljucna razstava del likovne kolonije Jože Arzenšek 2024 je bila odprta 11. oktobra v prostoru Mestne straže Zadar. Pri njej sta sode­lovala SKD Lipa Zadar in Narodni muzej Zadar – Etnološki muzej.354 350 Baljak, Đ. U Gradskoj straži otvorena izložba pod nazivom »Morje barv – More boja«. Zadarski list, 14. 10. 2024. Arhiv Lipa Zadar. 351 17. medunarodna likovna kolonija Jože Arzenšek 2024. Plakat. Arhiv Lipa Zadar. 352 Jusup, D. Likovna kolonija Jože Arzenšek 2024, Novi odmev, 86, 2023, 20. 353 Pavicic, M. »Morje barv… More boja«. Otvorena izložba amaterskih radova u sklo­ pu 17. Medunarodne likovne kolonije Jože Arzenšek 2024. Zadarski list, 12. 10. 2024. Arhiv Lipa Zadar. 354 Ezadar. 17. Likovna kolonija Jože Arzenšek 2024. Ezadar.hr, 6. 10. 2024. Likovna kolonija SKD Lipa Zadar v letu 2025 nadaljuje svojo pot. V osemnajstih letih neprekinjenega delovanja je postala vec kot le umetniško srecanje, postala je kulturna institucija slovenske skupnosti v Dalmaciji in širše. Iz lokalne pobude je zrasla v mednarodno prire­ditev, ki vsako leto združuje umetnike slovenskega rodu iz Hrvaške, Slovenije, Bosne in Hercegovine ter drugih držav. Umetniško ustvarja­nje v razlicnih tehnikah – od olja in akrila do eksperimentalnih pristo­pov – odseva ljubezen do dalmatinskega pejsaža, kulturne dedišcine in cloveških vezi. Posebno vrednost koloniji daje njena prilagodljivost in trdoživost. Tudi v casu pandemije covida-19 ni zamrla, temvec se je uspešno pre­selila v virtualno obliko, kar je omogocilo nadaljevanje ustvarjanja in povezovanja kljub fizicni oddaljenosti. Umetniki so od doma ustvarja­li dela na skupno temo, ki so bila nato razstavljena v digitalni obliki in pozneje tudi na fizicnih razstavah. Tako je kolonija znova dokazala, da umetnost ne pozna meja – ne geografskih ne epidemioloških. Poimenovanje kolonije po Jožetu Arzenšku, njenemu ustanovi­ telju, slikarju in dolgoletnemu vodji, je globoko spoštovanje clanov SKD Lipa Zadar do cloveka, ki je s svojo vizijo, energijo in predano­stjo pustil neizbrisen pecat. Njegovo umetniško in cloveško izrocilo živi naprej v vsaki novi koloniji, v vsakem ustvarjalnem trenutku, ki se rodi iz ljubezni do kulture, skupnosti in identitete. Najvec umetnikov je skozi leta prihajalo iz slovenskih društev na Hrvaškem (zlasti iz Zagreba, Reke, Zadra in okolice), Slovenije ter Bosne in Hercegovine. Nekateri so se vracali znova in znova, saj so v koloniji prepoznali ustvarjalno okolje, bogato s toplino, gostoljubjem in profesionalno podporo. Njena trajnost in rast pricata o predanosti organizatorjev, umetnikov in lokalne skupnosti, ki z vsako novo kolo­nijo utrjujejo mostove med kulturami. Poleg organizacije likovnih kolonij je treba posebej izpostavi-ti tudi prizadevnost vodstva SKD Lipa Zadar pri organizaciji števil­nih razstav. Na koncu vsake kolonije je bila zasnovana razstava, ki je javnosti predstavila ustvarjena dela in poudarila umetniško vrednost dogodka. Te razstave niso bile zgolj predstavitve ustvarjenega, tem­vec so postale priložnost za srecevanje in sodelovanje. Pogosto so jih spremljali nastopi literarno-recitatorske sekcije SKD Lipa Zadar, kar je omogocilo povezovanje razlicnih ustvarjalnih izrazov znotraj društva. Obenem so razstave vzpostavljale vezi tudi z lokalnimi kulturnimi društvi, ki so se s svojimi nastopi ali gostovanji vkljucila v program, s cimer se je kulturna izmenjava še dodatno obogatila. Takšno medsebojno prepletanje umetnosti, glasbe, plesa in prija­teljstva je dalo koloniji poseben znacaj, ne le kot umetniški dogodek, temvec kot živahen kulturni utrip skupnosti. Umetniška dela, nasta-la v okviru kolonij, niso ostala zgolj del lokalne predstavitve, temvec so bila pogosto razstavljena tudi v prostorih drugih slovenskih dru­štev na Hrvaškem ter na prireditvah, ki so jih organizirali pripadniki drugih narodnih manjšin v Zadru in Zadrski županiji. Te razstave so bile hkrati tudi pomembno orodje za promocijo dejavnosti društva in predstavitev njegove bogate ustvarjalnosti širši javnosti. Pogosto so bila likovna dela kasneje še dodatno razstavljena in nudila odlicno priložnost za promocijo delovanja SKD Lipa Zadar, ki bo predstavljeno v tem delu knjige. V nadaljevanju bodo na podla­gi zbranih podatkov predstavljene razstave, ki niso vezane na likovne kolonije. O nekaterih razstavah je bilo na voljo vec podatkov, druge pa so se samo spotoma omenjale v popisih aktivnosti SKD Lipa Zadar. SKD Lipa Zadar se, kot smo videli, že vse od svoje ustanovitve uveljavlja kot pomemben nosilec kulturnega dogajanja v Zadru in širši regiji. Poseben poudarek v dejavnosti društva ima likovna sekcija, ki od leta 2007 neprekinjeno sodeluje in samostojno organizira številne razstave, obenem pa se vkljucuje tudi v podobne aktivnosti znotraj lokalnega okolja. Leta 2007 je društvo sodelovalo na razstavi ob Mednarodnem dnevu kulturne razlicnosti, kjer lahko vidimo tudi nekakšne zametke bodoce likovne kolonije. Razstava je potekala v Mestni loži v Zadru. Predstavljena so bila dela clana SKD Lipa Zadar Jožeta Arzenška ter clanov likovne sekcije SKD Triglav iz Splita pod vodstvom Ivana Kosmosa. Razstavljene so bile tudi idrijske cipke, ki so jih izdelale cla-nice SKD Triglav. Prireditve so se med drugim udeležili tudi vodil­ni predstavnik vseh slovenskih organizacij na Hrvaškem Darko Šonc in gosta iz Slovenije, Peter Mihelac in Darko Osojnik iz KD Prežihov Voranc z Raven na Koroškem.355 Cipke sta razstavljali Florijana Filipi in Tinka Kurtin iz SKD Triglav, slike pa Jože Arzenšek iz SKD Lipa Zadar ter Ivan Kosmos, Mojca Jelaska, Dada Šantic in Mladen Vulas iz SKD Triglav.356 To je bila tudi prva razstava, ki jo je organiziralo SKD Lipa Zadar v sodelovanju s SKD Triglav. 355 Mirkovic, M. SKD Lipa, Zadar Mednarodni dan kulturne razlicnosti. Kažipot, 27, 2007, 24. 356 Razstava – izložba – exhibition: Klekljana cipka, 18. 5. 2007. Plakat. Arhiv Lipa Zadar. Sledili sta razstavi v Mestni loži v Zadru leta 2008357 in 2012,358 obe obeleženi kot del mednarodnega dneva enakosti oziroma tedna clovekovih pravic. Leta 2012 so clani SKD Lipa Zadar prvic sodelovali v kulturnem projektu Ladja kulture, kjer so na pomolu v Sv. Filipu i Jakovu pripra­vili slikarski ex tempore in razstavo slik s pete likovne kolonije. Država partnerica je bila Slovenija. Ob tej priložnosti je na zacetku priredi­tve prisotne pozdravila predsednica SKD Lipa Zadar Darja Jusup.359 Sodelovali so clani: Jože Arzenšek, Nada Pia Bajlo, Marija Ivoš, Zrinka Majica in Majda Radovic. Andreja Malta se je predstavila s svojimi pesmimi. To je bil zacetek tradicije sodelovanja društva na kulturni prireditvi Ladja kulture, ki se je nadaljevala tudi v prihodnjih letih. 357 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 3. Arhiv Lipa Zadar. 358 Isto, 6. 359 Malta Jezeršek, A. Zadar: Slovenski prispevek k prireditvi Ladja – knjigarna. Novi odmev, 48, 2012, 16. Leta 2013 je društvo ponovno sodelovalo na Ladji kulture, kjer so razstavili dela s kolonije Maj 2013. Likovna sekcija pod vodstvom Jožeta Arzenška je na pristaniškem pomolu postavila prodajno razsta­vo.360 Sodelovali so Jože Arzenšek, Majda Radovic, Marija Ivoš, Nada Pia Bajlo in Zrinka Majica. Zvecer so pripravili literarni vecer, na katerem sta nastopili Andreja Malta in Marija Ivoš. Tako se je utrdila prepoznavna znacilnost društva – povezovanje likovne umetnosti z literarnim ustvarjanjem. V letu 2014 so clani SKD Lipa Zadar razstavljali na vec mestih, med drugim na dogodku Noc muzeja v Biogradu na Moru, kjer je razstavljala clanica društva Marija Balen.361 Pomemben prispevek k prepoznavnosti društva je bila tudi udeležba Jožeta in Ruže Arzenšek na razstavi Vere Lukšic v Dolenjskih Toplicah.362 Istega leta je društvo gostovalo na sejmu cvetja v Sv. Filipu i Jakovu, kjer je bila razstavljena zbirka slik s slikarske kolonije.363 Likovna sekcija je v letu 2014 ponov-no aktivno sodelovala v projektu Ladja kulture, kjer so razstavili dela osmih umetnikov, clanov in gostov društva. Sodelovali so na povabi-lo direktorice Turisticnega združenja Klare Eškinja. Jože Arzenšek je na prireditvi spregovoril o likovni sekciji, ki jo vodi, in obiskovalce povabil k ogledu razstave na pristaniškem pomolu. Svoje slike s sedme likovne kolonije Maj 2014 Turanj so razstavili Jože Arzenšek, Nada Pia Bajlo, Marija Ivoš, Zrinka Majica, Majda Lisac, Marjan Miklavec, Ivan Kosmos in Majda Radovic.364 360 (Ajm). Prispevek k prireditvi Ladja knjigarna. Novi odmev, 50, 2013, 18; Mladen, V. Kultura na turneju krenula iz Sv. Filipa i Jakova. Zadarski list, 27. 7. 2013. Arhiv Lipa Zadar. 361 Antena Zadar. Izložba Marije Balen u Zavicajnom muzeju Biograda. Antena portal Zadar, 28. 1. 2014. 362 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 9. Arhiv Lipa Zadar. 363 Isto. 364 Jusup, D. Na ladji kulture in veceru TV-dokumentarcev iz naših krajev. Novi odmev, 54, 2014, 25. Leta 2015 in 2016365 se je sodelovanje na sejmu cvetja nadaljevalo, prav tako pa so clani sodelovali na razstavi Mostovi prijateljstva, ki je bila organizirana v okviru Noci muzeja. Ta razstava je predstavljala pregled del, nastalih na likovnih kolonijah od leta 2008 do 2015, in združila umetnike iz razlicnih slovenskih društev, ki delujejo na Hrva­škem, pa tudi umetnike iz slovenskih krajev, ki so se obicajno udeležili likovnih kolonij v Turnju. Na otvoritvi razstave so svoje pesmi reciti­rale tudi clanice SKD Lipa Zadar: Andreja Malta, Marija Ivoš in Zorica Buljanovic.366 Leta 2016 je SKD Lipa Zadar organiziralo samostojno razstavo clanice Nade Pie Bajlo z naslovom Radost stvaranja.367 Razstava, ki je bila odprta v Mestni knjižnici Zadar, je predstavila njena slikarska dela 365 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 12. Arhiv Lipa Zadar. 366 Antena Zadar. U Noci muzeja u Biogradu otvorenje izložbe »Mostovi prijateljstva«. Antena portal Zadar, 29. 1. 2016; 057info. Društvo Lipa postavlja izložbu Mostovi prijateljstva. 057info.hr, 29. 1. 2016. 367 Antena Zadar. U arbanaškoj knjižnici izložba slika Pie Bajlo. Antena portal Zadar, 27. 9. 2016. Arhiv Lipa Zadar. v razlicnih tehnikah, zaznamovana z jasno geometricno strukturo in živimi barvami. Marija Ivoš je za slike Nade Pie Bajlo povedala: »Slikarka je zvesta poudarjeni geometrizaciji, v kateri lahko razigrano uporablja barve in oblike znotraj ploskev, katerih deli se pogosto spopadajo skozi izjemno zapletene dinamic­ne odnose. Vecino svojih slik ustvarja z akrilom na platnu, slogovno dosledno, natancno in brez monotonije, ceprav se rada poigra tudi z zahtevno tehniko olja na platnu, zlasti pri motivih iz narave.«368 V letu 2017 je društvo sodelovalo na vec prireditvah, med drugim na razstavi Zajedno za živo v Mestni knjižnici v Zadru.369 Ob deseti obletnici slikarske kolonije je bila v Mestni knjižnici Zadar organizi­rana retrospektivna razstava z naslovom Ljubezen in morje, na kate­ri je sodelovalo trinajst umetnikov iz Hrvaške in Slovenije. Razsta­va, odprta ob Mednarodnem dnevu clovekovih pravic, je izpostavila ustvarjalno raznolikost udeležencev in pomen medkulturnega dialo­ga. Razstavljalo je trinajst umetnikov, od katerih je vecina sodelovala na vseh desetih likovnih kolonijah Maj Turanj: Ivan Kosmos in Alenka Zaviršek iz SKD Triglav, Jože Arzenšek, Majda Radovic, Marija Ivoš, Nada Pia Bajlo in Zrinka Majica iz SKD Lipa Zadar, Stanka Novkovic in Adica Dobric Jelaca iz KPD Slovenski dom Zagreb, Neva Pibernik Stancic in Vesna Jelincic iz SKD Istra, Vesna Papac iz KD Slovenski dom Karlovac in Marjan Miklavec iz Sežane. Razstavljenih je bilo šest­indvajset slik. Marija Ivoš je ob tej priložnosti povedala: »Prav to lepoto daje slikarjem likovna kolonija SKD Lipe Zadar. Teme so vedno sonce, kamen in morje. In ko slikarji ta kamen, to sonce in morje prelijejo na svoja slikarska pla­tna, nastanejo poeticne zgodbe, izpisane z barvo.«370 368 057info. Pia Bajlo otvorila prvu samostalnu izložbu. 057.info.hr, 2. 10. 2016. 369 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 13. Arhiv Lipa Zadar. 370 Jusup, D. Slovenci v Zadru obeležili dan clovekovih pravic. Rojaki, 11. 12. 2017. Leta 2018 je bila retrospektiva desetih kolonij predstavljena na Reki v prostorih Slovenskega doma KPD Bazovica. Ob gostovanju KD France Prešeren iz Šibenika in SKD Lipa Zadar je potekal bogat kulturni vecer, ki je vkljuceval razstavo, pevske nastope in literarni program. Razstavljena so bila dela z jubilejne, desete likovne koloni­je Maj – Turanj z naslovom Ljubezen in morje, pri cemer je društvo SKD Lipa Zadar predstavljala tudi Majda Radovic, ena od rednih udeleženk kolonije. Dogodek je pospremil nastop zbora Prešer­novke iz Šibenika, ki se je zaradi zapiranja slovenskega društva iz Šibenika javnosti predstavil zadnjic, ter recital literarnih ustvarjalk Andreje Malta in Marije Ivoš. Slednja je spregovorila tudi o delova­nju likovne sekcije in prevzemu vodenja kolonije po Jožetu Arzen­šku. Vecer, ki je potekal v znamenju custev, sodelovanja in slovesov, se je zakljucil z vabilom na tradicionalno decembrsko srecanje.371 371 Mirkovic, M. Pozdrav iz Dalmacije z besedo in pesmijo in sliko. Sopotja, 4, 2018, 14. Leta 2019 je clanica SKD Lipa Zadar Marija Balen sodelovala na razstavi del, nastalih na mednarodni likovni koloniji v Pakoštanih.372 V tem letu se je nadaljevalo sodelovanje na sejmu cvetja, zasnovana je bila tudi decembrska retrospektiva dvanajste likovne kolonije, ki je bila predstavljena v Zadru.373 Tudi v casu epidemioloških razmer v letih 2020 in 2021 društvo ni prenehalo z dejavnostmi, so pa bile te izvedene v zmanjšanem obsegu. V letu 2021 je bila organizirana retrospektiva virtualne trinajste likov­ne kolonije v prostorih Slovenskega doma KPD Bazovica na Reki.374 Istega leta je bila organizirana tudi razstava v prostorih SKD Triglav v Splitu. V Splitu sta bila razstava in spremljajoci kulturni program posvecena prezgodaj preminulemu clanu in dolgoletnemu vodji likov­ne skupine društva SKD Triglav Ivanu Kosmosu. 375 Leto 2022 se je zacelo z odprtjem razstave ob prireditve Noc muzeja v Biogradu na Moru. Razstava, ki so jo pripravili clani SKD Lipa Zadar, je predstavila 30 umetniških del, nastalih na razlicnih likovnih kolonijah clanov slovenskih društev iz Hrvaške in Bosne in Hercegovine. Nekatera dela so bila prikazana tudi v obliki video pro-jekcij. Kulturni program so obogatili ucenci in profesorji Glasbene šole Osnovne šole Biograd na Moru ter pesniki Rada Vrancic, Branko Antunovic, Mladen Baraba in Marija Ivoš. O delu likovne kolonije je govorila Darja Jusup.376 V sodelovanju z Mestno knjižnico Benkovac so clani SKD Lipa Zadar organizirali retrospektivno razstavo likovnih del, nastalih v okviru trinajste in štirinajste virtualne likovne kolonije SKD Lipa 372 SM. Izloženi radovi s prve medunarodne likovne kolonije Pakoštane 2018. B-portal, 7. 2. 2019. 373 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 18 – 20. Arhiv Lipa Zadar. 374 Mirkovic, M. Carobnost barv. Sopotja, 3, 2021, 15. 375 Stehlik, L. Poezija v barvni carovniji. Planika 217, 2021, 10. 376 Zavicajni muzej Biograd na Moru. Plakat. Arhiv Lipa Zadar; B. [NOC MUZEJA] Izložba slovenskih društava s podrucja Hrvatske i Bosne i Hercegovine. B-portal, 25. 1. 2022. Zadar z naslovoma Tema brez teme in Carolija barv. Ta razstava je bila zadnja postaja razstavno-umetniškega kroga, ki se je zacel novem-bra 2021 v podružnici Mestne knjižnice Zadar, oddelek Arbanasi, ter nadaljeval v Slovenskem domu KPD Bazovica na Reki, SKD Triglav v Splitu in v okviru Noci muzejev v Zavicajnem muzeju Biograd na Moru. Program so s svojo prisotnostjo in nastopi obogatili mladi glas­beniki: Veronica Mamic, Ante Curkovic in Šime Brkljaca, udeleženci glasbene delavnice knjižnice v Benkovcu, ter pesniki: Veronika Tomic (Knin), Branko Antunovic (Perušic), Mladen Baraba (Zadar) in Mari-ja Ivoš. Predsednica SKD Lipa Zadar Darja Jusup je ob tej priložno­sti poudarila, da sta tudi tokratni – trinajsta in štirinajsta – virtualni koloniji dosegli zastavljene cilje: ustvarjanje, povezovanje in promo-cijo umetnosti v najširšem pomenu. Marija Ivoš je ob tem izpostavi-la umetniško kakovost sodelujocih slikarjev, ki imajo za seboj bogate življenjepise in razstavne izkušnje doma in v tujini.377 377 Uredništvo, 13/14 Virtualna likovna kolonija SKD Lipa Zadar Tema brez teme. Slovenci v sosednjih državah, 17. 3. 2022. Tega leta so clani SKD Lipa Zadar, ponovno v sodelovanju z Zavi-cajnim muzejem Biograd na Moru, odprli razstavo z naslovom Sosedje Slovenci – Slovenci na Hrvaškem. Razstava je bila del programa turi­sticne prireditve Slovenski vikend, ki se je znova odvijala v Biogradu na Moru in privabila številne obiskovalce iz Slovenije. Avtorici raz-stave sta bili Helena Janežic iz Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani ter dr. Barbara Riman z Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Direktor muzeja Draženko Samardžic je ob tem poudaril dosedanje uspešno sodelovanje muzeja s SKD Lipa Zadar, še posebej skozi številne razstave in kulturno-umetniške dogodke. Izpostavil je, da je Biograd ponosen del te pomembne kulturne zgodbe.378 V letu 2023 je bila razstava postavljena 29. aprila v sklopu sej-ma cvetja v Sv. Filipu i Jakovu. Vodil jo je Jože Arzenšek ob sodelo­vanju Marije Balen, Zrinke Majica in Rafaele Štulina.379 Istega leta je 378 B. [U SKLOPU »SLOVENSKOG VIKENDA«] Otvorena izložba »Susjedi Slovenci – Slovenci u Hrvatskoj«. B-portal, 29. 4. 2022. 379 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 25. Arhiv Lipa Zadar. 10. novembra v multimedijski dvorani Zavicajnog muzeja Benkovac potekala slavnostna otvoritev razstave del, nastalih na šestnajsti likov­ni koloniji Jože Arženšek. V uvodnem delu je o delovanju društva spre­govorila Darja Jusup, predsednica SKD Lipa Zadar, ki je predstavila dolgoletno in raznoliko dejavnost društva. O razstavi in ustvarjalnem procesu likovne kolonije je spregovorila prof. Marija Ivoš, likovna pedagoginja in vodja kolonije, ki je poudarila raznolikost in kakovost razstavljenih umetniških del.380 Razstavo je uradno odprl Marin Cur­kovic, ravnatelj Zavicajnog muzeja Benkovac, ki je v nagovoru izrazil zadovoljstvo nad nadaljevanjem uspešnega sodelovanja med muzejem in društvom SKD Lipa Zadar. Iz društva so se zahvalili vsem sode­lujocim in podpornikom ter izrazili veselje ob prihodnjih srecanjih, povezanih z umetnostjo, kulturo in skupnostjo.381 Leto 2024 je bilo za clane likovne sekcije SKD Lipa Zadar zelo dejavno, s številnimi razstavami in sodelovanji doma in v tujini. Že 2. marca je Marija Ivoš sodelovala na razstavi v Pomorskem muzeju v Splitu.382 Dva dni kasneje, 4. marca, je bila odprta razstava ob med-narodnem dnevu žena z naslovom Barve trenutka / Boje trenutka, ki je potekala v novem oddelku Mestne knjižnice Zadar. Na razstavi je sodelovala fotografinja Karmen Dondivic, predstavnica slovenske manjšine v Šibeniško-kninski županiji. Kulturni program so sou-stvarile pesnice Mojca Golob Bareša, Marija Ivoš, Vesna Bilic, Zorica Buljanovic in Maria Zoric. Glasbeno spremljavo je zagotovil kantavtor Igor Lokas iz Vodic.383 V Dubrovniku so clani SKD Lipa Dubrovnik organizirali retro-spektivo šestnajste mednarodne likovne kolonije. Sodelovali so tudi clani SKD Lipa Zadar, in sicer: Marija Ivoš, Zorica Buljanovic ter Josip 380 Baljak, Đ. »Sanjamo z bojami« okupilo 28 autora. Zadarski list, 17. 11. 2023. Arhiv Lipa Zadar. 381 Antena Zadar, U Benkovcu otvorena retrospektivna izložba 16- likovne kolonije »Jože Arzenšek«, Antena Zadar, 13. 11. 2023. 382 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 31. Arhiv Lipa Zadar. 383 Jusup, D. Fotografska razstava ob dnevu žena. Novi odmev, 84, 2024, 18. in Justina Buovac.384 Aprila so clanice in clani SKD Lipa sodelovali na že tradicionalnem sejmu cvetja v Sv. Filip i Jakovu, 27. aprila pa sta razstavo organizirali Marija Ivoš in Majda Radovic v sodelovanju s Turisticnim združenjem obcine Sv. Filip i Jakov.385 Marija Ivoš je s svojo sliko sodelovala tudi na razstavi 25. avgusta v Sarajevu z naslo­vom Sarajevu s ljubavlju, ki jo je pripravilo društvo Vlaho Bukovac iz Splita.386 Ob mednarodnem dnevu clovekovih pravic je Tatjana Bajlo v ste­kleni dvorani Mestne knjižnice Zadar 2. decembra odprla svojo raz­stavo z naslovom Narava pripoveduje. Ta samostojna razstava je bila druga v njenem opusu, umetnica pa je do tega trenutka sodelovala že na osemnajstih skupinskih razstavah kot clanica likovne kolonije SKD Lipa Zadar. Kulturni program ob odprtju razstave so sestavljale pesni­ške recitacije Vesne Bilic in Zorice Buljanovic ter glasbeni nastopi ucencev glasbene šole Ivana Vištice, Darija Vištice in Karle Neferano­vic. Predsednica društva Darja Jusup je poudarila pomen obeleževanja dneva clovekovih pravic387 O svoji razstavi, zakaj in kako je nastala, je Tatjana Bajlo povedala: »Vedno sem rada risala in oblikovala male skulpturice iz vse­ga, kar se je dalo oblikovati. To mi je bilo v veselje, hkrati pa mi je veliko pomenilo tudi pri delu z mlajšimi otroki v šoli. Kljub temu nikoli nisem bila povsem zadovoljna, saj so bila moja dela dalec od mojih idej. Pravi cas za bolj resen zace­tek je prišel v nekoliko mirnejšem obdobju mojega življenja, leta 2008. Takrat sem si zaželela naslikati motiv s koledarja in bila prvic zadovoljna z rezultatom. Dela so prejela veliko pohval prijateljev, kar me je zelo spodbudilo. 384 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 31. Arhiv Lipa Zadar. 385 Isto. 386 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 33. Arhiv Lipa Zadar. 387 Baljak, Đ. Put kroz sva godišnja doba kakvog Zadar još nije vidio. Zadarski list, 4. 12. 2024. Arhiv Lipa Zadar (v nadaljevanju: Baljak, Put kroz). Po štirih letih sem izvedela, da je v naši Mestni knjižnici v Zadru mogoce zaprositi za termin in postaviti razstavo. O tem, kako se to sploh organizira, nisem vedela nicesar. Na pomoc mi je priskocila kolegica iz šole, gospa Marija Ivoš – slikarka, likovna pedagoginja, profesorica hrvaškega jezika in pesnica. Vse je potekalo zelo lepo, vendar je minilo vec let, preden sem si ponovno zaželela pokazati svoja nova dela. Predsednica društva Lipa Darja Jusup in jaz sva se morali srecati zaradi dogovora o obeleževanju dneva clovekovih pra­vic. Med pogovorom sem omenila, da nameravam pripraviti razstavo, in tako se je rodila ideja, da bi razstavo vkljucili v program dejavnosti društva ob tem dnevu. Darjina ideja mi je bila zelo všec, v projekt pa se je znova vkljucila tudi naša Marija Ivoš s svojimi izkušnjami, tako da je vse steklo gladko. Pripravljen je bil program slovesnega odprtja, poslana so bila vabila, mene pa je najbolj skrbelo, da bo dvorana ob odprtju napol prazna. To ni mala stvar – pridejo novinarji, snemal­ci, clani družine, prijatelji … Tisti vecer pa se je moj strah izkazal za popolnoma odvecnega. S polnim srcem sem lahko pozdravila številne clane društva Lipa, udeležence DPS-ja, nekdanje ucence iz vec generacij in njihove starše. Najvecja vrednost pripadnosti kateri koli skupnosti je prav v poveza­nosti ljudi, ki glede na svoje zmožnosti, znanje in interese podpirajo in pomagajo drug drugemu. V tem smislu je SKD Lipa velik navdih in podpora mnogim – tudi meni.«388 Leto 2025 je zaznamovala sedemnajsta mednarodna koloni­ja, katere retrospektivna razstava je bila predstavljena v Zavicajnom muzeju Benkovac in prostorih SKD Triglav v Splitu. Dela so tematizi­rala povezanost z naravo, s poudarkom na motivih morja, kamna in 388 Pisna korespondenca z Tatjano Bajlo. Korespondenco hranita avtorici. mediteranskega rastlinja. Umetniki so skozi akrilne tehnike, kolaže in gvaše izrazili svojo osebno interpretacijo skupnih tem.389 Jože Arzenšek, clan SKD Lipa Zadar, je samostojno razstavljal na Hrvaškem in tudi v Sloveniji, s cimer je še dodatno utrdil svoj umetni­ški opus v širši regiji.390 Razstavna dejavnost SKD Lipa Zadar ni zgolj izraz umetniške ustvarjalnosti njegovih clanov, temvec predvsem prepoznavna in vztrajna zavezanost ohranjanju slovenske identitete, jezika in kultu-re v hrvaškem prostoru. Slikarske razstave, literarni veceri, likovne kolonije in sodelovanja z drugimi društvi tvorijo živo mrežo kulturne izmenjave in medsebojnega razumevanja, ki seže preko nacionalnih in jezikovnih meja. Z vsako razstavo društvo odpira vrata novim dialogom, spodbuja ustvarjalnost in vabi k pogledu v svet, kjer umetnost postane most med ljudmi. Likovna sekcija s svojo dolgoletno prisotnostjo potrjuje, da umetnost potrebuje predanost, vizijo in skupnost, ki jo podpira. V tem duhu SKD Lipa Zadar ne ustvarja le umetnosti, temvec odpi­ra in ustvarja prostor za povezovanje, sodelovanje in lepoto, ki nas navdihuje. Likovna kolonija SKD Lipa Zadar je v osemnajstih letih postala simbol povezanosti, kulturne vztrajnosti in mednarodnega sodelo­vanja. Z vsako novo kolonijo znova dokazuje, da umetnost ne pozna meja in da barve lahko povezujejo ljudi, kulture in generacije. 389 Ivoš, M. Likovna kolonija z gosti iz Slovenije in BiH. Novi odmev, 87, 2025, 31. 390 Iz pogovora z Ružo Arzenšek 6. 10. 2025. Podatke hranita avtorici. 3 .4 Literarno-recitatorska sekcija V dveh desetletjih delovanja SKD Lipa Zadar je literarno-recitatorska sekcija postala eno njegovih najbolj prepoznavnih in dejavnih ustvar­jalnih jeder. Njeni clani in clanice so s svojo poezijo, interpretacijami klasikov in avtorskimi nastopi v slovenskem in hrvaškem jeziku bistve-no prispevali k utrjevanju slovenske identitete na Hrvaškem. Ustvar­janje v dveh jezikih, povezovanje z drugimi manjšinskimi skupnostmi ter pogosta gostovanja na literarnih vecerih in kulturnih manifesta­cijah so omogocili, da je slovenska beseda iz Zadra segla prek meja Dalmacije in postala pomemben del širšega kulturnega prostora. V tem poglavju bomo predstavili razvoj, dejavnosti in pomen literarno-recitatorske sekcije SKD Lipa Zadar. Skozi kronološki pre­gled nastopov, izdanih knjig, sodelovanj na mednarodnih dogodkih ter skupnih projektov bomo tudi izpostavili posamezne clane, ki so z osebnim navdihom, predanostjo jeziku in cutom za skupnost ustvar­jali dragocen mozaik slovenske kulture na Hrvaškem. Literarno-recitatorsko delovanje bo predstavljeno kronološko, od njenega zacetka do leta 2024. Pri dogodkih, kjer je sodelovalo vec skupin, kot so Prešernov dan ali razstave slik, ki so nastale na likovnih kolonijah, pa bodo omenjeni samo clani, ki so sodelovali s svojimi recitacijami, kar bo omogocilo boljši vpogled v bogastvo aktivnosti, ki so jih izvedli clanice in clani recitatorsko-literarne sekcije SKD Lipa Zadar. Vec o teh skupnih dogodkih lahko preberete v drugih delih knjige. Zacetki literarno-recitatorske sekcije segajo v leto 2008, ko so obiskovalci mestne knjižnice ob proslavi Prešernovega dne uživali v veceru poezije. Recitiral je mladi clan KSD Lipa Zadar Jure Špralja.391 Od takrat naprej so clani društva vse pogosteje v program vkljucevali 391 Jusup, D. Slovenska kultura pod okriljem zadrske Lipe. Novi odmev, 34, 2008, 14. tudi pesniški izraz. Na zacetku so pesnice in književnice svoje delo predstavljale predvsem v okviru skupnih dogodkov. Tako je Andreja Malta nastopala na otvoritvi razstave ob koncu slikarske kolonije leta 2011.392 Sodelovala je tudi pri razlicnih proslavah v letu 2012, med drugim pri proslavi Prešernovega dne393 in na odprtju razstave po koncani likovni koloniji, kjer se je predstavila »s custvenimi stihi, ki jih piše v slovenskem in hrvaškem jeziku«.394 Sodelovala je tudi na prireditvi Ladja kulture, kjer je recitirala pesmi v slovenšcini. Na tej prireditvi se je predstavila tudi Marija Ivoš, ki je svoje pesmi recitirala predvsem v hrvašcini.395 392 057info. 4. Likovna kolonija Maj 2011 Turanj. 057info.hr, 19. 5. 2011. 393 Jusup, D. Lipa Zadar: Na Prešernov dan naprej skupšcina in nato koncert. Novi odmev, 46, 2012, 17. 394 Jusup, D. Lipa Zadar: Slikarstvo kot mocna Hrvaško-slovenska zveza. Novi odmev, 47, 2012, 17. 395 Malta Jezeršek, A. Zadar: Slovenski prispevek k prireditvi Ladja – knjigarna. Novi odmev, 48, 2012, 16. V letu 2013 sta Martina Kurtin in Andreja Malta nastopili na pro-slavi Prešernovega dne. Andreja Malta je ob tej priložnosti predstavila svoje pesmi.396 O njunem nastopu je bilo napisano: »V kulturnem pro-gramu je nekaj pesmi recitirala Martina Kurtin. Andreja Malta Jezer­šek, ki je tudi vodila program, je prebrala svoji pesmi Lipa in Oce ter z njima marsikoga ganila.«397 Andreja Malta in Marija Ivoš sta nastopili tudi ob odprtju likovne razstave kolonije, ko se je Marija Ivoš prvic tudi predstavila s pesmijo v slovenšcini, »jeziku svojih prednikov«.398 Za razvoj literarnega ustvarjalstva v društvu pomemben kul­turni dogodek je bila predstavitev knjižnega prvenca Andreje Mal­ta Po stezah spominov/Stazama uspomena. S svojo zbirko je avtorica ponudila intimen vpogled v custveni in miselni svet sodobne ženske, 396 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 7. Arhiv Lipa Zadar. 397 Jusup, D. Zadar: Društvo Lipa napolnilo že osem uspešnih let. Novi odmev, 49, 2013, 15. 398 Jusup, D. Kulturno poletje v barvah Dalmacije in z zvoki Koroške. Novi odmev, 50, 2013, 18. obenem pa nagovorila širše teme identitete, pripadnosti in notranje moci. O pomembnosti takšnega dogodka je spregovorila tudi Darja Jusup, predsednica društva, ki je ob predstavitvi knjige ponovila bese­de Janeza Roglja, glavnega tajnika SIM, da je izdaja knjige izjemno pomembna za to majhno društvo, ki sodi med najaktivnejša slovenska društva na Hrvaškem.399 Poleg avtorice so na predstavitvi sodelovale še recitatorke iz društva, ki so brale izbrane pesmi iz knjige, in sicer Majda Radovic, Katarina Bezic in Iva Pejkovic.400 Svoje pesmi je brala tudi Andreja Malta. Dogodek je obogatil glasbeni vložek. Nastopali so sopranistka Marta Musap in Trio Renesta Cobbler String. Prireditev je bila zelo lepo sprejeta, saj je združila ljubitelje poezije, clane društva ter širšo skupnost. Andreja Malta je povedala: »Imam dve mesti in dve domovini, razlike ni vec – tako kot mi je ljuba Slovenija, mi je ljuba tudi Hrvaška. Na obeh krajih se zdaj pocutim doma.«401 Knjiga je bila predstavljena tudi predstavnikom SIM iz Ljubljane, ko so 31. decem-bra 2013 obiskali SKD Lipa Zadar.402 O tej izkušnji je Andreja Malta zapisala: »Slovensko kulturno društvo Lipa Zadar je bila svojevrstna prelomnica v mojem literarnem ustvarjanju. Leta 2013 je z njihovo podporo in financno pomocjo izšla moja prva dvo­jezicna pesniško-prozna zbirka Po stezah spominov/Stazama uspomena, kar mi je dalo spodbudo za nadaljnje ustvarjanje v literarnem svetu, za kar sem zelo hvaležna.«403 Clanice recitatorske skupine so v letu 2014 ponovno nastopile ob obeležitvi Prešernovega dne. S svojimi recitacijami sta nastopili 399 Mladen, V. Intimni zemljevid ispisan na dva jezika. Zadarski list, 31. 12. 2013, 16 (v nadaljevanju: Mladen, Intimni zemljevid). 400 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 8. Arhiv Lipa Zadar. 401 Mladen, Intimni zemljevid. 402 Mladen, V. Dva grada, dvije »dežele«. SKD Lipa, Promocija prve knjige svoje clanice Andree Malte zakljucili godinu. Zadarski list, 31. 12. 2013, 16. 403 Pisna korespondenca z Andrejo Malta. Korespondenco hranita avtorici. Andreja Malta in Zorica Buljanovic, Prešernovo Julijo pa je recitirala Tatjana Bajlo.404 Clani SKD Lipa Zadar so pogosto odhajali tudi v druge kraje Hrvaške in Slovenije, kjer so predstavljali svoje pesmi. Andreja Mal­ta in Majda Radovic sta se tako 26. aprila udeležili osmega srecanja kulturnih društev iz zamejstva z naslovom Domovina je ljubezen, ki ga je v pocastitev dneva upora proti okupatorju pripravilo Kulturno društvo Lipa iz Šempasa. V bogatem kulturnem programu je Andreja Malta Jezeršek ganljivo predstavila svojo najljubšo pesem o ljubezni iz lastne pesniške zbirke, medtem ko je Majda Radovic z obcuteno inter-pretacijo predstavila nekaj Andrejinih domoljubnih pesmi. Na šem­paškem odru so nastopili še Malo gledališce – Duo Fodor in folklorna skupina Upokojenke iz Porabja, Barski oktet iz Benecije, pevski skupi­ni Slovenji Plajberk (avstrijska Koroška) in Encijan iz Pulja, Muzikanti izpod Vitovske gore, pevski zbor Lipa Šempas ter ucenci osnovne šole iz Šempasa.405 Andreja Malta in Marija Ivoš sta nastopili na Mednarodnem dne­vu kulturne razlicnosti v Zadru 10. maja in obiskovalce pocastili z dvojezicnim recitalom Andreje Malta.406 Obe sta nastopili tudi nekoli­ko dni kasneje, ko sta v kulturnem programu ob otvoritvi razstave sed-me likovne kolonije 23. maja recitirali lastne avtorske pesmi. Andre-ja Malta je »razveselila s pesmijo o morju in hudomušno pesmico o vinjeti, Marija Ivoš pa je ganila s custveno pesmijo o katastrofalnih poplavah v Slavoniji.«407 Leto 2015 je bilo za clanice SKD Lipa Zadar, še posebej za recita­torsko-literarno sekcijo, izjemno bogato in ustvarjalno. Pesnice Andre­ 404 Jusup, D. Poezija ljubezni na Valentinovo navdušila clane Lipe. Novi odmev, 52, 2014, 19. 405 Malta Jezeršek, A. Zadrski prispevek k prireditvi Domovina je ljubezen v Šempasu. Novi odmev, 53, 2014, 22. 406 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 9. Arhiv Lipa Zadar. 407 Bezic, K. Morska idila obarvala tradicionalno slikarsko kolonijo. Novi odmev, 53, 2014, 22. ja Malta, Marija Ivoš in Zorica Buljanovic so se skozi nastope uvelja-vile kot prepoznavne ustvarjalke na podrocju slovenske manjšinske pa tudi hrvaške literature v širšem kulturnem prostoru Dalmacije in tudi Hrvaške. Tako sta Andreja Malta in Marija Ivoš ob Prešernovem dnevu 6. februarja z recitalom svojih pesmi sodelovali na proslavi v organizaciji SKD Triglav Split.408 Že tradicionalno so clanice literar­no-recitatorske sekcije nastopile tudi na proslavi Prešernovega dne, tokrat v Zadru, 16. februarja, ob 10. obletnici ustanovitve SKD Lipa Zadar. Na proslavi, ki je potekala v Mestni knjižnici Zadar, je Andre-ja Malta ponovno nastopila s svojo poezijo, program pa so dopolnje­vali harmonikarski orkester in slikarji s svojo razstavo v preddverju knjižnice.409 V maju 2015 je SKD Lipa Zadar tradicionalno organiziralo tokrat osmo likovno kolonijo, ki se je odvijala v Turnju in Sv. Filipu i Jakovu. Ob zakljucku kolonije je bila organizirana razstava, ob njenem odprtju pa so nastopile clanice Andreja Malta, Marija Ivoš in Zorica Buljano­vic. Njihova beseda je povezala likovno in literarno umetnost ter pou­darila pomen jezika kot veziva slovenske identitete v izseljenstvu.410 Najpomembnejši dogodek leta za literarno sekcijo v letu 2015 je bila predstavitev tretje knjige Andreje Malta z naslovom Vsakdan­je stvari/Svakodnevne stvari, ki je potekala 10. decembra v prepolni dvorani Mestne knjižnice Zadar. O knjigi je, med ostalimi, govoril Janez Rogelj, nekdanji tajnik SIM, ki je v nagovoru poudaril pomen ustvarjalnosti med Slovenci na Hrvaškem in povedal, da »izid vsake knjige v izseljenski skupnosti pomeni praznik in veselje«.411 Recenzent Nikola Šimic Tonin je knjigo oznacil za emocionalno zrelo in estetsko 408 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 10. Arhiv Lipa Zadar. 409 Jusup, D. Deseti rojstni dan slovenskega društva Lipa. Novi odmev, 55, 2015, 16. 410 Jusup, D. Poletne dejavnosti Lipe – hrana za oci, ušesa in telo. Novi odmev, 56, 2015, 19. 411 Jusup, D. Vsakdanje stvari Andreje Malta – custveno zrela poezija. Novi odmev, 57, 2015, 22 (v nadaljevanju: Jusup, Vsakdanje stvari). dokoncano.412 Avtorica je pesmi brala v slovenšcini, v hrvašcini pa sta jo dopolnili Marija Ivoš in Emilija Mijatovic.413 Leto se je zakljucilo s sodelovanjem Marije Ivoš na božicnem sre-canju pri SKD Triglav v Splitu 21. decembra, kjer je z recitacijo poezije prispevala k praznicnem vzdušju.414 Z izredno aktivnostjo na literarnem podrocju so clanice SKD Lipa Zadar dokazale, da je slovenska beseda še vedno živa in ustvar­jalna tudi zunaj maticne domovine, obenem pa pomembno prispeva k bogatitvi kulturnega življenja v širši skupnosti. Podobne aktivnosti so se nadaljevale tudi v letu 2016. Clanici Marija Ivoš in Andreja Malta sta tako skupaj z drugimi clani društva že 29. januarja sodelovali v okviru razstave Mostovi prijateljstva.415 Obe sta sodelovali tudi na pro-slavi Prešernovega dneva 12. februarja, ko sta recitirali lastne pesmi. Obcinstvo so ganile osebne izpovedi in liricna moc njunih besed. V programu je sodelovalo vec slovenskih in hrvaških ustvarjalcev, kar je dogodku dalo pravo medkulturno dimenzijo. Pomen Prešernove­ga dne je v svojem nagovoru poudarila tudi Marija Ivoš.416 Slednja je sodelovala tudi na Veceru poezije v Backstage baru 5. aprila.417 S svojim delom so clanice literarno-recitatorske sekcije SKD Lipa Zadar oboga-tile tudi odprtje razstave ob zakljucku slikarske kolonije Od doma do doma v Sv. Filipu i Jakovu 21. maja. Clanici društva Andreja Malta in Marija Ivoš sta ponovno recitirali izbrane pesmi.418 Njune interpretaci­je so vsebinsko dopolnile likovni program in utrdile vlogo poezije kot mosta med umetnostjo in identiteto. 412 Bukvic, K. »Svakodnevne stvari« Predstavljena knjiga Andreje Malte. Zadarski list, 10. 12. 2015, 14. 413 Jusup, Vsakdanje stvari. 414 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 12. Arhiv Lipa Zadar. 415 Jusup, D. Razstava za noc muzejev in zvoki citer za Prešernov dan. Novi odmev, 58, 2016, 13. 416 Hrga, V. Slovenci v Zadru. Planika, 194, 2016, 14. 417 Božic, R. Rijeci iznad svega RIS – nova zadarska »književna životinja«. Zadarska smotra, LXVI, 1–2, 2017, 143. 418 Kosmos, I. Slikarska kolonija. Planika, 195, 2016, 8. Pomembna je bila tudi predstavitev pesniške zbirke U pjesme pro-tjerana Marije Ivoš v Multimedijski dvorani Mestne knjižnice Zadar, ki je bila 15. decembra. Knjigo so predstavili Janez Rogelj, Zorica Buljanovic, Mila Mijatovic in Emilija Vuckov Mijatovic. Recitatorski del dogodka je bil bogat, pesmi iz zbirke pa so interpretirale Anastazi­ja in Adriana Ivoš, Žana Bumber, Gabrijela Maštruko in Zorica Bulja­novic, s cimer so besede avtorice zaživele tudi v glasovnem izrazu.419 Leto 2017 je bilo za literarno-recitatorsko skupino SKD Lipa Zadar ponovno ustvarjalno. Predvsem njene clanice – Andreja Mal­ta, Marija Ivoš in Nada Pia Bajlo – so s svojimi nastopi in pesniško besedo mocno zaznamovale številne kulturne prireditve doma in v tujini. Kulturno leto se je zacelo z osrednjo prireditvijo ob Prešerno­vem dnevu, ki je potekala 10. februarja v Zadru. V programu, ki ga je spremljala tudi redna letna skupšcina društva, so clanice SKD Lipa 419 Antena Zadar. Predstavljanje knjige »U pjesme protjerana« Marije Ivoš. Antena por­tal Zadar, 9. 12. 2016. Zadar nastopile s pesniškim recitalom: Andreja Malta se je predstavila s svojo pesmijo Slovenija; Marija Ivoš je brala iz svoje zbirke U pjesme protjerana, Nada Pia Bajlo pa je recitirala pesmi svojega oceta.420 Tudi poletni in zgodnjejesenski veceri so bili v znamenju poe­zije. Andreja Malta in Marija Ivoš sta se kot pesnici udeležili števil­nih prireditev. 14. avgusta sta se udeležili dogodka Poezija na dvorišcu (Zadar) – literarnega vecera v organizaciji društva Rijeci iznad sve­ga, 30. septembra sta sodelovali na prvem pesniškem maratonu v Zadru Millenium stih, kjer sta nastopili z izvirno poezijo v slovenšcini in hrvašcini, 21. oktobra pa sta nastopili v Književnem klubu Vlaho Bukovac v Splitu.421 Kot posebej dejavna clanica je Andreja Malta društvo zastopala na vec dogodkih, in sicer na Veceru duhovne poezije v Perušicu 11. avgusta, na mednarodnem srecanju v spomin na Anteja Zemljarja v Povljani (otok Pag) 12. avgusta, na Veceru poezije v treh slovanskih jezikih v organizaciji makedonskega kulturnega društva Biljana 21. septembra, na festivalu KaLibar festiVal (Zadar) v organizaciji društva ZaPis 23. septembra ter na prireditvi Zadarski akvareli v Novem Sadu 2. decembra, kjer se je predstavila kot del delegacije štirih zadrskih pesnikov.422 Tam je predstavila poezijo iz svoje prve dvojezicne pesni­ške zbirke Po stezah spominov/Stazama uspomena.423 Clanice recitatorsko-literarne skupine so nastopile tudi na retro-spektivni razstavi likovne kolonije Maj – Turanj, ki je bila 4. decembra postavljena v Mestni knjižnici Zadar. Ob likovnih delih je bil kulturni program znova obogaten z nastopom Andreje Malta.424 420 Jusup, D. Prešerenpovezal Lipo in Triglav, Novi odmev, 61, 2017, 16; Z. I. Lipa slavi Prešernov dan. Zadarski list, 8. 2. 2017. Arhiv Lipa Zadar. 421 Malta, A. Poletje v znamenju poezije. Novi odmev, 63, 2017, 17. 422 (am). Pesniško gostovanje v Novem sadu. Novi odmev, 64, 2017, 24. 423 Malta, A. Zadarski akvareli v Novem sadu. Slovenci v sosednjih državah, 2. 12. 2017. Arhiv Lipa Zadar. 424 Jusup, D. Razstava za dan clovekovih pravic. Novi odmev, 64, 2017, 24. S svojim ustvarjanjem, recitacijami in sodelovanjem na številnih kulturnih dogodkih so clanice literarno-recitatorske skupine SKD Lipa Zadar pomembno prispevale k ohranjanju in promociji sloven-ske besede na Hrvaškem. Z razlicnimi aktivnostmi so nadaljevale tudi v letu 2018, zlasti Marija Ivoš in Andreja Malta. Leto se je ponovno zacelo slovesno – 16. februarja so clanice sekcije sodelovale pri prosla-vi Prešernovega dne in na 13. redni letni skupšcini društva. V boga­tem kulturnem programu je Andreja Malta razmišljala o pomenu kul­ture, Zorica Buljanovic je predstavila avtorske pesmi, Marija Ivoš je pripovedovala spomine na Teto Malcko, Adrijana Ivoš pa je recitirala pesem iz zbirke U pjesme protjerana.425 Sledil je nastop Marije Ivoš na pesniškem veceru More poezije 27. aprila v Mestni knjižnici Vodice, kjer je sodelovalo vec kot 20 pesnic in pesnikov iz celotne Dalmacije. Dogodek, posvecen poeziji o morju in zavicaju, je bil hvaljen kot ena najlepših pesniških prireditev leta.426 Meseca maja 2018 sta Marija Ivoš in Andreja Malta sodelovali na razstavi slik, ki so nastale na likovni koloniji Obala – ljudje – morje v Turnju. Razstava je bila 19. maja v Hotelu Alba.427 5. junija je Andreja Malta nastopila ob odprtju razstave U zalje­vu mora makedonskih umetnikov Emilije in Stojceta Tocinovskega v Znanstveni knjižnici Zadar, v sklopu prireditve Stvaralaštvo make-donskih umjetnika u Hrvatskoj.428 Sledilo je izredno dejavno poletje. Tako je Andreja Malta 9. junija sodelovala na literarni prireditvi Rijec u kamenu v Povljani. 6. julija je nastopila na mednarodnem festiva­lu Orient fest Zadar 2018, 3. avgusta se je udeležila prireditve Stijeg slobode v Kninu in Pakoštanih, 10. avgusta je sodelovala na veceru 425 Jusup, D. Februarja clani Lipe pripravili stodevetnajsti dogodek v 14 letih. Novi odmev, 68, 2018, 12–13. 426 GKV. More poezija, poezija mora! Gradska knjižnica Vodice, 28. 4. 2018. Arhiv Lipa Zadar. 427 (DJ). Po likovni koloniji še razstava: Obala – ljudje – morje. Novi odmev, 66, 2018, 19. 428 Šimic Tonin, N. & Kutija, Ž. U zaljevu mora. Diogen pro kultura magazin, 7. 6. 2018. duhovne poezije v Perušicu, 18. avgusta pa na srecanju U spomen A. Zemljara na otoku Pag.429 V jesenskih mesecih je sekcija nadaljevala z dejavnim udejstvova­njem na razlicnih dogodkih: 12. septembra je Andreja Malta nastopila na Dnevih makedonske kulture v Zadru, 30. septembra pa sta Marija Ivoš in Andreja Malta sodelovali na pesniškem maratonu Rijeci iznad svega. Sledil je nastop Andreje Malta na literarnem festivalu Dani pri­jatelja knjige na Reki, ki je potekal od 15. do 18. novembra v organiza­ciji Hrvaškega književnega društva.430 Leto se je zakljucilo v toplem kulturnem duhu: 24. novembra sta Marija Ivoš in Andreja Malta nastopili v Slovenskem domu KPD Bazo­vica na Reki. Marija Ivoš je recitirala lastne pesmi, Andreja Malta pa je predstavila svojo pesniško zbirko. Ob njunem nastopu je potekala tudi otvoritev razstave likovnih del iz kolonije v Turnju.431 Leto 2019 je bilo za literarno-recitatorsko sekcijo SKD Lipa Zadar ponovno zelo ustvarjalno. Zacelo se je s sodelovanjem Andreja Malta na pesniškem maratonu Rijeci iznad svega 10. januarja v Mestni knji­žnici Zadar, kjer je bila predstavljena tudi nagrajena zbirka Millenni­um stih. Sodelovala je tudi Marija Ivoš.432 Ob praznovanju Prešerno­vega dne v organizaciji SKD Lipa Zadar so 15. februarja nastopile tudi recitatorke. Andreja Malta je razmišljala o pomenu kulture, Zorica Buljanovic je predstavila svojo poezijo, Marija Ivoš je ponovno delila spomine na Teto Malcko, Adrijana Ivoš pa je recitirala pesem iz zbirke svoje babice Marije Ivoš.433 Clanice literarno-recitatorske sekcije SKD Lipa Zadar so nastopile tudi 24. maja na odprtju razstave dvanajste 429 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 17. Arhiv Lipa Zadar. 430 Isto. 431 Bareša Golob, M. Grenko-sladek konec leta. Novi odmev, 68, 2018, 21. 432 Vlakic, M. Gradska knjižnica: održan Poetski maraton. Zadarski list, 11. 1. 2019. Arhiv Lipa Zadar. 433 Jusup, D. Februarja dve muhi na en mah: skupšcina Lipe in praznicni program. Novi odmev, 69, 2019, 14; Belancic, K. Dan koji podsjeca na važnost medunarodne suradnje i »kulture koja nas povezuje«. Zadarski list, 17. 2. 2019, 7. mednarodne likovne kolonije Ladje, ljudje, morje v Hotelu Alba v Sv. Filipu i Jakovu. V kulturnem programu so z recitacijami svojih pesmi nastopile Metoda Turk, Marija Ivoš in Zorica Buljanovic.434 Med 31. majem in 2. junijem je Marija Ivoš sodelovala na med-narodnem književnem srecanju Zlarin 2019, kjer so se zbrali avtor­ji iz Hrvaške, Makedonije, BiH, Bolgarije, Madžarske in Slovenije. Dogodek je promoviral kulturno sodelovanje ter povezanost otokov in kopnega v literarnem kontekstu.435 6. julija se je udeležila predsta­vitve mednarodne pesniške zbirke B. pl. Vukovic Žena, kraljica života v Lovranu. Aktivna je bila tudi v naslednjih mesecih. Tako je 7. sep­tembra sodelovala na predstavitvi pesniške zbirke Biseri na dlanu v Zagrebu in 5. oktobra na promociji zbirke Najljepše ljubavne pjesme, prav tako v Zagrebu. 9. oktobra se je udeležila dogodka Društva alban­skih umetnikov v Zagrebu, kjer je bila predstavljena zbirka S ljubavlju DEA, 12. oktobra pa je bila v Splitu na predstavitvi zbirke Balkan diše dušom, kjer je sodelovala kot soavtorica.436 SKD Lipa Zadar je zasto­pala tudi 25. oktobra, ko je nastopila na pesniškem veceru More mora u stihovima v mestni knjižnici Vodice pri Šibeniku. 6. decembra je vec clanic sodelovalo na dogodku ob dnevu clove­kovih pravic in odprtju retrospektivne razstave likovne kolonije, kjer so pesmi predstavili tudi drugi clani društva, med njimi Marija Ivoš, Marin Fuzul in Zorica Buljanovic.437 Leto se je koncalo z izdajo knjige Nikoli ne veš, ali me štekaš? Andreje Malta, ki je predstavljena v nadaljevanju. Izid in prevod v slo­venšcino je podprla Slovenska izseljenska matica.438 Kljub izzivom, ki jih je prineslo leto 2020, se je literarna sekcija 434 Hrga, V. Colni, ljudje, morje. Planika, 207, 2019, 1; Uredništvo. Z zemljo iz Slovenije naslikal Sveti Filip in Jakov. Novi odmev, 70, 2019, 21. 435 TrisComHr, Medunarodni književnici plove na Zlarin. Tris, 30. 5. 2019. 436 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 19. Arhiv Lipa Zadar. 437 A. B. Izložene 24 slike nastale tijekom likovne kolonije. Zadarski list, 12. 12. 2018. Arhiv Lipa Zadar. 438 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 20. Arhiv Lipa Zadar. SKD Lipa Zadar dejavno vkljucevala v številne dogodke in prireditve. V ospredju delovanja so bili nastopi, promocije knjig ter sodelova­nja z drugimi kulturnimi ustanovami, pri cemer je pomembno vlogo odigrala clanica društva, pesnica Marija Ivoš. Slednja je 29. januarja nastopila na pesniškem veceru, ki je potekal v intimnem ambientu ate-ljeja Benini, kjer je predstavila izbor svoje avtorske poezije.439 Osrednja kulturna prireditev društva, ki je bila 14. februarja, je bila posvecena slovenskemu kulturnemu prazniku. Poleg slavnostnih govorcev so kulturni program oblikovale Anamarija Gorenc, Marija Ivoš, Zorica Buljanovic ter gostja iz Šibenika Mojca Golob Bareša.440 Mojca Golob Bareša, pripadnica slovenske skupnosti iz Šibenika, je o svojem sodelovanju s SKD Lipa Zadar napisala: »Spomin na sodelovanje z društvom SKD Lipa vedno pri­nese topel obcutek pri srcu, saj so tam ljudje, ki nesebicno promovirajo Slovenijo, slovenske obicaje, slovenske umetni­ke in slovensko pesem na hrvaškem in drugod. Ko se clo­vek preseli v tujino, vedno pusti košcek srca doma, a takšna društva kot je SKD Lipa in društvo katerega sem bila clanica KD France Prešeren iz Šibenika, dajo cloveku obcutek, da ni tako zelo dalec od doma. Imela sem cast spoznati tam veliko dobrih ljudi, razne umetnike kot so Andreja Malta, in pisa­telje, hkrati pa tudi v vec priložnostih imela cast predstavi-ti svoja dela. Pod vodstvom Darje Jusup pridni clani vedno poskrbijo, da so prireditve in druženja, kakor da bi prišel domov. Ponavadi uradnemu programu sledi prijetno druže­nje ob slovenski pesmi, jedeh, pijaci … v tujini neprecenljivo, saj nas v trenutku poveže z našo domovino.«441 439 Isto. 440 Jusup, D. Kultura nas povezuje – Slovenci v Zadru obeležili kulturni praznik. 19. 2. 2020. Arhiv Lipa Zadar; Gugic, M. Slovenci obilježili svoj dan. Zadarski list, 16. 2. 2020, 6; U. S. Slovenci v Zadru obeležili svoj kulturni praznik. Moja Slovenija, 26. 2. 2020. 441 Pisna korespondenca z Mojco Golob Bareša. Korespondenco hranita avtorici. Clani literarne skupine so bili aktivni tudi v drugi polovici leta 2020. Tako je 15. septembra v Domoznanskem muzeju v Biogradu na Moru potekala promocija pesniške zbirke Biti, kjer je med drugimi stihe interpretirala tudi Marija Ivoš. Dogodek je zaznamovala intimna atmosfera v lapidariju muzeja.442 Na tradicionalnem pesniško-glasbenem srecanju, ki je potekalo 3. oktobra v okviru Dnevov makedonske kulture, je Marija Ivoš zasto­pala SKD Lipa Zadar s svojo avtorsko poezijo. Dogodek je združil lite­rate, kulturne delavce in diplomate in je bil pomemben prispevek k medkulturnemu dialogu.443 Marija Ivoš je nastopila tudi 21. oktobra na prireditvi Pjesme bez granica v organizaciji MKD Biljana. Predsta­vila je svoji pesmi v slovenšcini – Sive ptice in Nihce ni prišel – ter s tem poudarila pomen vecjezicnega izražanja v umetnosti.444 Ob mednarodnem dnevu clovekovih pravic je SKD Lipa Zadar v sodelovanju s SIM predstavilo knjigo clanice društva Andreje Malta Nikdar ne veš, ali me štekaš?. Knjigo je predstavila Marija Ivoš, pesmi pa so brale Marija Ivoš, Zorica Buljanovic in Darja Jusup.445 Leto 2020 je kljub epidemiološkim omejitvam pokazalo vitalnost literarno-reci­tatorske sekcije znotraj društva. Clanice literarne sekcije SKD Lipa Zadar so bile aktivne tudi v letu 2021 in se udeležile številnih kulturnih dogodkov doma in v dru­gih krajih. Društveno leto se je pricelo 12. februarja s proslavo sloven-skega kulturnega praznika v Mestni knjižnici Zadar, kjer so med dru­gimi nastopile tudi Anamarija Gorenc, Sara Mastnak in Marija Ivoš. 442 Uredništvo. Rijeci,stihovi i note: Jasenka Medvedec u Zavicajnom muzeju predsta­vila zbirku pjesama »Biti«. Biograjski.hr, 23. 9. 2020. 443 Šibenski.hr. Otvaranjem izložbe Olivere Vapske u šibenkoj gradskoj knjižnici poceli Dani makedonske kulture u Šibeniku. Šibenski hr, 3. 10. 2020. 444 Poezija bez granica, 21. 10. 2020. Arhiv Lipa Zadar. 445 Uredništvo. POEZIJA Zbirka vrlo modernih, suvremenih, ženski otkacenih pjesa- ma na granici seksualnosti. Zadarski list, 13. 12. 2020, 7. Poezija Marije Ivoš je bila posvecena Ivanu Kosmosu,446 clanu SKD Triglav Split.447 Ob dnevu žena, 8. marca, je Marija Ivoš nastopila na prireditvi v organizaciji MKD Biljana, 6. junija pa na literarni prire­ditvi Rijeci iznad svega v Šibeniku. Sledil je pesniški vecer Poezija na dvoru 31. julija v Zadru, kjer je nastopila skupaj z Zorico Buljanovic.448 Avgusta in septembra je Marija Ivoš sodelovala na vec dogod­kih z duhovno in domoljubno poezijo, in sicer 13. avgusta na Veceru duhovne poezije v Perušicu, 3. septembra pa na veceru domoljubne in duhovne poezije v Drnišu. 11. septembra je sodelovala na Dnevih makedonske kulture v Šibeniku, 13. septembra pa še v Zadru, v orga­nizaciji MKD Biljana. 25. septembra je skupaj z Zorico Buljanovic nastopila na veceru poezije Rijec iznad svega v Maškovic hanu pri Vra­ni. 30. oktobra sta obe pesnici sodelovali še na literarnem predavanju, ki ga je organiziralo MKD Biljana Zadar, 2. novembra pa sta nastopili na prireditvi Kulturne dedišcine Makedonije v Zadru.449 Poseben dogodek v letu 2021 je bil literarni vecer v cast Radosla­vu Dabu, upokojenemu profesorju, umetniku, esejistu in prevajalcu, ki je 10. oktobra praznoval petinosemdeseti rojstni dan. Dogodek, ki je potekal 2. decembra v Mestni knjižnici Novalja, je soorganizirala Zveza slovenskih društev na Hrvaškem v sodelovanju z Društvom slo­vensko-hrvaškega prijateljstva Ljubljana in Obcino Novalja. V ime-nu Zveze slovenskih društev na Hrvaškem je pomen dogodka za Slo­vence na Hrvaškem in tudi za Hrvate v Sloveniji poudarila tedanja predsednica dr. Barbara Riman, udeležence pa je pozdravil tudi clan izvršnega odbora Društva slovensko-hrvaškega prijateljstva Ljubljana Zlatko Katalenic. Marija Ivoš in Vera Hrga sta interpretirali poezijo slovenskih modernistov ter hrvaške prevode Radoslava Dabe. Dogo­ 446 Šušmelj, C. Poslovitev od pevca, slikarja in prijatelja Ivana Kosmosa. Planika, 214, 2021, 15. 447 FB društva. Prešernov praznik v Zadru. Novi odmev, 75, 2021, 17. 448 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 22. Arhiv Lipa Zadar. 449 Isto. dek je z izbranimi nagovori obogatilo vec predstavnikov slovenskih in hrvaških kulturnih društev ter umetnikova družina.450 Leto so clanice zakljucile 9. decembra s proslavo ob dnevu clovekovih pravic, ki jo je v Zadru organiziralo društvo Lipa v sodelovanju s SKD Triglav iz Splita in kjer je kot predstavnica SKD Lipa Zadar nastopila tudi Marija Ivoš.451 V letu 2022 je literarna sekcija SKD Lipa Zadar aktivno in ustvar­jalno sodelovala na številnih prireditvah, recitalih ter mednarodnih srecanjih, kjer sta posebej izstopali Marija Ivoš in Zorica Buljanovic. Marija Ivoš je tako nastopila v okviru kulturnega programa 28. janu­arja v Zavicajnem muzeju Biograd na Moru, ob Noci muzejev, ko je potekala otvoritev razstave trinajste in štirinajste likovne kolonije Turanj.452 Clanice literarne sekcije so ponovno nastopile na proslavi ob Prešernovem dnevu 10. februarja. Literarni program je obsegal recital Prešernovih pesmi, ki jih je recitirala Nadja Špralja, lastno poezijo pa sta brali Marija Ivoš in Zorica Buljanovic.453 Obe sta tudi nastopili, že tradicionalno, na dnevih makedonske kulture, ki so bili 6. marca454 ter 17. marca v Mestni knjižnici Benkovac, ko je potekala otvoritev razstave likovne kolonije Turanj. Takrat so s svojo poezijo sodelovali Marija Ivoš, Mladen Baraba, Branko Antunovic in Veronika Tomic.455 450 Hrga, V. Moc jezika je neizmerna; kulturni vecer »Moc jezika« v cast Radoslava Dabe. Planika, 217, 2021, 15. 451 V. H. Lepota besede in umetnosti. Planika, 217, 6–7, 2021; Vrsaljko, K. Rijecima iz srca proslavljen dan ljudskih prava. Zadarski list, 11. 12. 2021, 7. 452 Jusup, D. Retrospektivni razstavi mednarodne 13. in 14. virtualne likovne kolonije Carolija barv in Tema brez teme. Novi odmev, 78, 2022, 15. 453 Ezadar. Slovensko kulturno društvo poziva na proslavu Prešernovog dana. Ezadar. hr, 8. 2. 2022; Radio Zadar. Slovenski kulturni dan u cetvrtak 10. 2. Hrvatski radio Radio Zadar, 9. 2. 2022. 454 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 24. Arhiv Lipa Zadar. 455 057.info. Otvorenje 13. i 14. Medunarodne likovne kolonije u Benkovcu. 057info.hr, 17. 3. 2022. Ob svetovnem dnevu Zemlje in v okviru prireditve Noc knjige sta 22. aprila v Mestni knjižnici Vodice nastopili Marija Ivoš in Zorica Buljanovic.456 Pesnici sta ponovno nastopili že 26. aprila, ko sta sode­lovali na prireditvi ob 150. obletnici rojstva Goceja Delceva.457 18. maja je v atriju Mestne knjižnice Zadar potekal mednarodni literarni vecer z naslovom Poezija brez meja, ki ga je moderirala Marija Ivoš. V vecje-zicnem veceru so nastopile številne pesnice in pesniki, med njimi tudi clanice SKD Lipa Zadar: Tanja Bajlo, Zorica Buljanovic in Marija Ivoš. Dogodek je bil izveden v sodelovanju s pesniki iz Hrvaške, Slovenije in Ukrajine.458 Marija Ivoš je veckrat nastopila tudi avgusta, in sicer 12. avgusta na Vecerih duhovne poezije v Perušicu Benkovackom,459 14. 456 Bilan, I. U Noci knjige odašiljale su se s vodicke rive poruke mira i ljubavi. Info-Vodice, 23. 4. 2022. 457 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 24. Arhiv Lipa Zadar. 458 Šolic, M. Održana Medunarodna pjesnicka vecer. Zadarski list. Arhiv Lipa Zadar; Literarna sekcija Poezija bez granica, Gradska knjižnica Zadar, Plakat. Arhiv Lipa Zadar; Hrga, V. Poezija brez meja. Planika, 219, 2022, 17. 459 Ezadar. U Perušicu Benkovackom održane 14. Veceri duhovne poezije. Ezadar.hr, 14. 8. 2022. avgusta na promociji pesniškega zbornika Šaputanje lipe v Gornjem Miholjevcu in 26. avgusta na 5. mednarodnem srecanju avtorjev poe­zije na Uni v Bihacu.460 Clanice literarne sekcije so svoje dejavnosti zakljucile v decem­bru. Tako je 2. decembra, ob mednarodnem dnevu clovekovih pravic, v Mestni knjižnici Zadar potekala predstavitev dvojezicne pesniške zbirke V objemu modrine/U zagrljaju modrine avtorice Marije Ivoš. Njene pesmi sta interpretirali Žana Bumber in Vera Hrga. Nastopila je tudi sopranistka Nela Šaric z izvedbo Ave Maria, nato pa je nastopil še kitarist Josip Perica. Elvira Katic je poudarila: »Kot gorska reka, polna brzic, je Marija svoja duševna razpo­ loženja, razvršcena od radosti do bolecine, pesniško spretno, nevsiljivo, a kljub temu nepozabno, uspela prikazati s simbo­ li: ‘vrtinca spominov’, osamljenosti, ‘nepoljubljene’ solze, pa tudi s simbolom modrine.«461 Literarna sekcija SKD Lipa Zadar je s svojo dejavnostjo tudi v letu 2022 pustila pecat predvsem na lokalni ravni. Clanice društva, še posebej Marija Ivoš in Zorica Buljanovic, so z vztrajno prisotnostjo na razlicnih prireditvah obogatile kulturno življenje okolja, v katerem delujejo. Leto 2023 je bilo za literarno sekcijo SKD Lipa Zadar ponov-no izjemno pestro in ustvarjalno. Clani so sodelovali na številnih kulturnih prireditvah na Hrvaškem in v Sloveniji, kjer so pred­stavljali svojo poezijo in krepili kulturne povezave. Že 2. februar­ja je bila v prostorih Mestne knjižnice Ljubljana predstavljena dvo­jezicna pesniška zbirka V objemu modrine clanice Marije Ivoš.462 460 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 26. Arhiv Lipa Zadar. 461 Oreškovic, M. U zagrljaju modrine autorice Marije Ivoš. Zadarski list, 3. 12. 2022, 46. 462 Makrovic Kocen, B. V objemu modrine z Marijo Ivoš. Rodna gruda, 1. 4. 2023. Arhiv Lipa Zadar. Tudi proslavo slovenskega kulturnega praznika se je težko predsta­vljati brez udeležbe clanic literarno-recitatorske sekcije. Tako sta 10. februarja, ko je bila organizirana proslava Prešernovega dne v Mestni knjižnici Zadar, v kulturnem programu sodelovali in predstavili reci­tal lastne poezije Marija Ivoš in Zorica Buljanovic, Prešernove stihe pa sta izvedli Tatjana Bajlo in Sara Mastnak.463 V kulturni program je bila vkljucena tudi predstavitev knjige Andreje Malta Nikoli ne veš, ali me štekaš?. Pesmi iz knjige sta izvedli Rafaela Štulina in Irena Vlakic.464 Svojo zbirko je Marija Ivoš predstavila tudi v Zagrebu, in sicer 17. marca v Slovenskem domu Zagreb, kjer je bila odprta tudi razsta­ 463 Ezadar, U Zadru se tradicionalno obilježava Prešernov dan. Ezadar.hr, 9. 2. 2023; 057info. Lipa slavi Prešernov dan, nastupa Ars Cantabile. 057.info, 9. 2. 2023. 464 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 27. Arhiv SKD Lipa; Kolanovic, D. Sloven- sko kulturno društvo obilježilo dan slavnog slovenskog pjesnika. Zadarski list, 10. 2. 2023, Arhiv SKD Lipa. va likovnih del petnajste virtualne kolonije Turanj 2022.465 18. maja je društvo v Zadru pripravilo Mednarodni literarni vecer, na katerem so sodelovali pesniki iz razlicnih slovenskih društev na Hrvaškem.466 Marija Ivoš in Zorica Buljanovic sta 4. junija nastopili na 4. folklor­ni smotri v Dragah,467 7. junija pa na 2. festivalu zavicajne poezije v Bicinah pri Skradinu.468 A tu se aktivnosti clanic literarne sekcije še niso koncale. Tako je Marija Ivoš že 15. junija sodelovala tudi prire­ditvi Ždrelsko ljeto 2023,469 dva dni kasneje, 17. junija, pa na pesni­škem maratonu v cerkvi sv. Donata v Zadru, skupaj z mladima clano-ma društva, Adrianom in Anastazijo Ivoš.470 5. julija je nastopila na Poletni sceni Narodnega muzeja Zadar,471 3. avgusta pa na prireditvi domoljubne poezije Stijeg slobode na Kninski trdnjavi, kjer je prejela drugo nagrado za avtorsko pesem.472 Na 15. vecerih duhovne poezije v Perušicu 11. avgusta je Marija Ivoš recitirala svojo duhovno poezijo pred številnim obcinstvom,473 25. avgusta je nastopila na 6. mednaro­dnem srecanju pesnikov na Uni pri Bihacu,474 3. septembra pa skupaj z Zorico Buljanovic še na Dnevih makedonske kulture v Šibeniku.475 465 ns. Gostovanje SKD Lipa Zadar u Slovenskom domu Zagreb. Novi odmev, 81. 2023, 7; V. H. V objemu vedrine. Planika, 222, 2023, 14–15. 466 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 29. Arhiv Lipa Zadar. 467 Isto. 468 Infovodice. Drugi festival zavicajne poezije održan u Bicanima Malim (Skorici). Youtube. 469 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 27. Arhiv Lipa Zadar. 470 Sveucilište u Zadru. Novo izdanje poetskog maratona »Millenium stih – poetski maraton RIJECI IZNAD SVEGA« (sv. Donat, 16. i 17. 6. 2023). 7. 6. 2023. 471 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 29. Arhiv Lipa Zadar. 472 Urednik. Odabrani pjesnici za IX po redu manifestaciju domoljubne poezije Stijeg slobode – stina pradidova, Knin, kninska tvrdava. Casopis Kvaka, 20. 7. 2023. 473 Bucic, I. U Perušicu Benkovackom pjesnici iz raznih krajeva Hrvatske i BiH. Zadar- ski list, 17. 8. 2023. Arhiv Lipa Zadar. 474 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 29. Arhiv Lipa Zadar. 475 TrisComHr. Cetvrti Dani makedonske kulture u Šibeniku: Središnja tema »Utjecaj tradicije na suvremenu kulturu i umjetnost«, Tris: neovisni novinarski portal, 27. 8. 2023. 27. septembra je nastopila na prireditvi Poezija brez meja v Zadru, 6. oktobra pa sta z Zorico Buljanovic sodelovali na odprtju razstave Pleter fotografije v Knežji palaci. 14. oktobra je Marija Ivoš kot pesnica in slikarka sodelovala na prireditvi v Beogradu, v okviru gostovanja Udruge Vlaho Bukovac iz Splita.476 Leto so clanice literarne sekcije sklenile z nastopom 8. decembra v Zadru ob obeleževanju mednaro­dnega dneva clovekovih pravic. V kulturnem programu so nastopile clanice društva Marija Ivoš in Zorica Buljanovic ter gostja Mirjana Majic iz MKS Biljana.477 Z vsemi nastopi, sodelovanji in predstavitvami so clanice in clani literarne sekcije SKD Lipa Zadar tudi v letu 2023 pomembno prispe­vali k ohranjanju slovenske kulturne identitete ter h krepitvi medkul­turnega dialoga. V letu 2024 so clanice literarno-recitatorske sekcije SKD Lipa Zadar ponovno sodelovale na številnih kulturnih dogodkih doma in v širši regiji, kjer so s svojo ustvarjalnostjo, recitacijami in pesniškim 476 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 30. Arhiv Lipa Zadar. 477 MJ. Slovensko kulturno društvo »Lipa« Zadar obilježava Medunarodni dan ljudskih prava. Ezadar, 6. 12. 2023. izražanjem prispevale k promociji slovenske besede, kulturne dedišci­ne in medkulturnega dialoga. Že 13. januarja sta Marija Ivoš in Majda Radovic sodelovali na Dnevih makedonske kulture, ki jih je organizi­ralo MKD Biljana v Zadru.478 Tradicionalno so clani literarne sekci­je nastopili ob Prešernovem dnevu, in sicer 16. februarja v prostorih galerije Galija v Boriku, kjer so clanice Marija Ivoš, Zorica Buljanovic in Vesna Bilic recitirale poezijo najvecjega slovenskega pesnika. Pra­znovanje je povezovala Marija Ivoš, literarni del pa so dopolnili nasto-pi udeležencev tecaja slovenskega jezika.479 Na mednarodni dan maternega jezika, 22. februarja, sta Marija Ivoš in Zorica Buljanovic sodelovali na prireditvi MKD Biljana, kjer sta z recitacijami v slovenšcini in hrvašcini predstavili bogastvo dvoje­zicne poezije.480 V marcu so clanice literarne skupine SKD Lipa Zadar nastopile na vec dogodkih, in sicer ob dnevu žena 4. marca na kultur­nem veceru z razstavo umetniške fotografije Karmen Dondivic,481 na Dnevih makedonske kulture 10. marca, kjer je nastopila Marija Ivoš; na pesniškem recitalu za goste Hotela Pinija v Petrcanih 3. maja, kjer so se predstavile Marija Ivoš, Zorica Buljanovic in Tanja Bajlo, ter na pesniškem veceru v knjižnici v Splitu 9. maja, kjer je bila samo Marija Ivoš.482 Tudi v poletnih mesecih je bila sekcija dejavna na razlicnih mednarodnih in lokalnih dogodkih. Tako sta Marija Ivoš in Zorica Buljanovic nastopili na Veceru poezije na Pagu 7. junija in recitirali skupaj s poznanimi dalmatinskimi pesniki.483 Marija Ivoš je sodelovala tudi na naslednjih prireditvah: Bokun duše v Benkovcu 10. julija;484 478 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 30. Arhiv Lipa Zadar. 479 Jusup, D. Skupština SKD Lipe in pocastitev kulturnega praznika. Novi odmev, 84, 2024. 18; Z net. »Kultura nas povezuje« Z net, 15. 2. 2024. 480 Benic, V. MKD Biljana obilježilo Medunarodni dan materinskog jezika. Zadarski list, 22. 2. 2024. Arhiv Lipa Zadar. 481 Razstava – izložba – exhibition. Program. 4. 3. 2024. Arhiv Lipa Zadar. 482 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 31. Arhiv Lipa Zadar. 483 RadioPag, Vecer dalmatinske pisme i poezije u Pagu. Radio Pag.hr, 10. 6. 2024. 484 Antena Zadar, Izložba i Dan otvorenih vrata Zavicajnog muzeja Benkovac. Antena Portal Zadar, 7. 6. 2024. mednarodni festival poezije Split na dlanu 21. junija; Stijeg slobode v Kninu 3. avgusta,485 kjer je bila med vec kot 300 prijavljenimi izbra­na med 18 avtorjev, ki so izvedli svoje pesmi, ter 16. Veceri duhovne poezije v Perušicu 9. avgusta.486 V jesenskem obdobju 2024 sta Marija Ivoš in Zorica Buljanovic nastopili na Dnevih makedonske kulture, ki so bili 24. septembra, kjer sta znova prispevali k vecjezicni in veckulturni pesniški izmenjavi. Pomemben pecat je sekcija pustila tudi ob otvoritvi 17. mednarodne likovne kolonije 11. oktobra v Narodnem muzeju Zadar, kjer so clani­ce sodelovale s pesniškimi prispevki in kulturnim programom.487 Zakljucek leta je 2. decembra, ob mednarodnem dnevu cloveko­vih pravic, prinesel prav poseben dogodek, ki ga je spremljala razsta­va Tatjane Bajlo in pesniški nastopi Vesne Bilic in Zorice Buljanovic. Dogodek je bil primer odlicnega sodelovanja med likovno, pesniško in glasbeno sekcijo društva.488 Literarno-recitatorska sekcija SKD Lipa v Zadru je bila ena naj­aktivnejših in najvidnejših sekcij društva, ki je s svojim delovanjem pomembno prispevala k ohranjanju in promociji slovenske kulture in jezika na Hrvaškem. Njene clanice, predvsem Andreja Malta, Marija Ivoš in Zorica Buljanovic, poleg njih pa tudi Majda Radovic, Tatjana Bajlo, Nada Pia Bajlo, so skozi leta s svojimi recitacijami, literarnimi deli in sodelovanjem na kulturnih prireditvah ustvarjale mostove med slovensko manjšino in lokalno hrvaško skupnostjo ter drugimi naro­dnimi skupnostmi v Dalmaciji. Clanice sekcije so bile redne udele­ženke številnih prireditev, med katerimi izstopajo: Prešernove slove­snosti (vsakoletne proslave v Zadru, Splitu in drugih krajih); nastopi 485 Sobodic, B. Na Kninskoj tvrdavi održana 10. jubilarna vecer domoljubne poezije »Stijeg slobode 2024«. Bjelovarinfo, 5. 8. 2024. 486 Baljak, Đ. Vecer duhovne poezije u cast Gospi. Zadarski list, 17. 8. 2024. Arhiv Lipa Zadar. 487 Zadarski.hr. Otvara se izložba radova medunarodne umjetnicke kolonije na temu »Boje mora«. Zadarski list, 10. 10. 2024. 488 Baljak, Put kroz. na razstavah likovne kolonije, kjer so recitacije dopolnjevale razstave; mednarodna literarna srecanja (npr. Zlarin, Poezija brez meja, Split na dlanu); veceri duhovne in domoljubne poezije (npr. v Perušicu, Kni-nu); predstavitve knjig clanic literarno-recitatorske sekcije; sodelova­nje na dnevih makedonske kulture (v sodelovanju z MKD Biljana) in drugi dogodki. Posebej pomembno je bilo njihovo dvojezicno ustvarjanje – pesmi v slovenšcini in hrvašcini – kar je omogocilo dialog z lokalnim hrvaškim obcinstvom in krepilo medsebojno razumevanje, obenem pa prispevalo k ohranjanju slovenskega jezika in kulture na Hrvaškem. Literarno-recitatorska sekcija je tesno sodelovala z makedonsko manjšino s skupnimi literarnimi veceri in promocijami knjig skupaj z albanskimi in bosanskimi pesniki, se udeleževala mednarodnih festivalov in sodelovala s slovenskimi društvi na Hrvaškem (npr. SKD Triglav Split, Slovenski dom KPD Bazovica). S tem so njene clanice ustvarile mrežo medkulturnih povezav, ki je presegla zgolj ohranjanje slovenske identitete in spodbujala vzajemno bogatenje kultur. Literarno-recitatorska sekcija SKD Lipa Zadar je s svojim delom dokazala, da je slovenska kultura živa in ustvarjalna tudi zunaj domo-vine maticne kulture. Njihova dejavnost ni bila le nostalgija po izgu­bljeni domovini, temvec aktivno oblikovanje slovenske prisotnosti na Hrvaškem – skozi poezijo, sodelovanje in odprtost do drugih kultur. S tem so postale pomembna vez med Slovenci zunaj Slovenije in hrva­ško vecinsko skupnostjo ter prispevale k veckulturnosti Dalmacije. Njihovo delo je zgled za druge manjšinske skupnosti in dokaz, da je mogoce s kulturo graditi mostove in hkrati ohranjati lastno identiteto. 3 .5 Srecanje aktivnih clanov slovenskih društev na Hrvaškem Slovenska društva na Hrvaškem enkrat letno organizirajo srecanje vseh svojih clanov. To je pomemben dogodek, ki presega zgolj druže­nje in ponuja priložnost za povezovanje, ohranjanje identitete, kultur-no sodelovanje in skupno nacrtovanje prihodnosti slovenske skupno­sti na Hrvaškem. Tradicionalno srecanje clanov slovenskih društev na Hrvaškem omogoca clanom društev iz razlicnih krajev, tudi iz bolj oddaljenih, kot so Dubrovnik, Osijek ali Zadar, da se srecajo, izmenja­jo izkušnje in obnovijo prijateljstva, ki so se stkala skozi leta. Za številne Slovence na Hrvaškem srecanja pomenijo tudi potr­ditev njihovega obstoja in prisotnosti. Obenem je pomembno, da se teh dogodkov udeležujejo tudi predstavniki Republike Slovenije, kar daje clanom obcutek, da je njihovo delo cenjeno in opaženo. Srecanja so tudi prostor za snovanje novih idej, programov in sodelovanj. Pred­stavniki društev se na teh dogodkih dogovarjajo o prihodnjih projek­tih in išcejo skupne poti za nadaljnje delovanje. To krepi povezanost in ucinkovitost skupnosti ter omogoca nastanek novih kulturnih in izobraževalnih pobud. Poleg tega imajo srecanja tudi simbolno vrednost, saj utrjujejo obcutek slovenstva v okolju, kjer je ta identiteta pogosto pod priti­skom. Slovenska društva so steber slovenstva na Hrvaškem. Brez nji­hovega delovanja bi bilo število Slovencev, ki se še opredeljujejo kot taki, bistveno manjše. Zato so tovrstna srecanja kljucna za ohranjanje jezika, kulture in skupne zavesti. Nazadnje pa srecanja prispevajo tudi k razvoju delovanja društev ter njihove krovne organizacije. Vse to pa prispeva k mocnejši, bolj povezani in bolj vidni slovenski skupnosti na Hrvaškem.489 489 U. S. V Lovranu so se srecali Slovenci, ki živijo na Hrvaškem. Moja Slovenija, 13. 9. 2018. Srecanja potekajo že vse od leta 2005 v razlicnih krajih po vsej državi – od Opatije, Reke, Šibenika, Zagreba, Varaždina in Lovrana do Istre in Gorskega kotarja. Predsednica SKD Lipa Darja Jusup je s tem v zvezi povedala: »Mi se zelo veselimo vsakega srecanja, ker se sreca-mo s svojimi rojaki in tako obnovimo stara prijateljstva in sklepamo nova.«490 Clanice in clani SKD Lipa Zadar se srecanj slovenskih društev na Hrvaškem redno udeležujejo. Prvic so na srecanju sodelovali 29. septembra 2006, ko je bilo organizirano na Reki in v Opatiji.491 Nasle­dnje leto so se udeležili srecanja v Zagrebu 29. septembra 2007. Takrat je istocasno potekala proslava 15. obletnice delovanja Zveze.492 Clani SKD Lipa Zadar so potovali skupaj s clani SKD Dr. France Prešeren iz Šibenika in prespali v Tuheljskih Toplicah.493 Naslednje leto je bilo srecanje organizirano v Dalmaciji. Tako so 4. oktobra 2008 clani SKD Lipa Zadar obiskali Šibenik in Vodice. Istocasno so obiskali tudi SKD Dr. France Prešeren, ki je do konca leta 2018 delovalo v Šibeniku494 in s katerim so imeli zelo dobre kulturne stike. Šesto srecanje je bilo organizirano v Varaždinu 3. oktobra 2009. Gostitelj je bilo SKD Nagelj iz Varaždina,495 clani SKD Lipa Zadar pa so se na srecanju predstavili tudi s kulturnim programom.496 Nasle­dnje leto je bilo srecanje v Lovranu 1. oktobra 2010, ko je bil organi­ziran tudi sestanek vodstev društev.497 Srecanje v Istri je bilo organi­ 490 Kampos, B. V Opatiji so se srecali predstavniki vseh slovenskih društev na Hrva­ škem. Rojaki, 3. 10. 2016. 491 Mirkovic, M. Druženje za pamcenje. Zadarski most prijateljstva, 10, 2006, 19. 492 Mirkovic, M. Srecanje vseh slovenskih društev Zagreb. Kažipot, 32, 2007, 8. 493 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 2. Arhiv Lipa Zadar. 494 Mirkovic, M. Vodice pri Šibeniku Srecanje vseh slovenskih društev na Hrvaškem. Kažipot, 43, 2008, 6. 495 Mirkovic, M. Varaždin Srecanje slovenskih društev na Hrvaškem. Kažipot, 55, 2009, 5; (HM). Vseslovensko srecanje 2009. v Varaždinu. Novi odmev, 39, 2009, 14. 496 SKD Lipa Zadar. Izvještaj o aktivnostima društva – godina 2009. Arhiv Lipa Zadar. 497 Mirkovic, M. Hotel Excelsior, Lovran Sedmo srecanje slovenskih društev. Kažipot, 66, 2010, 4; Hribar Buzdovacic, I. Sedmo srecanje Slovencev na Hrvaškem. Novi odmev, 42, 2010, 9. zirano 2. oktobra 2011, tokrat s pomocjo SKD Istra iz Pulja ter SKD Oljka iz Poreca. Na srecanju so sodelovali clani 15 od skupno 16 tedaj delujocih slovenskih društev na Hrvaškem, med njimi tudi clani SKD Lipa Zadar.498 Leta 2012 je srecanje potekalo 29. septembra v Zagrebu. Organizirala ga je Zveza, ki je obeleževala 20 let svojega delovanja. Svojo bogato kulturno dejavnost je pokazalo vseh 16 slovenskih dru­štev na Hrvaškem, ki so se udeležila srecanja.499 Na srecanju je sodelo­valo osem clanic in clanov SKD Lipa Zadar. 498 Mirkovic, M. Grožnjan, Baredine, Pulj Srecanje slovenskih društev. Kažipot, 78, 2011, 4–5. 499 Klinar Medakovic, A. Domovina je, kjer je dom. Zveza slovenskih društev na Hrva­škem, 20 let. Novi odmev, 48, 2012, 3–4. Jubilejno deseto srecanje aktivnih clanov slovenskih društev na Hrvaškem je bilo 8. oktobra 2013 v Varaždinu. Ta dogodek se lahko pohvali z vec kot 300 udeleženci in pestrim kulturnim programom. Po podatkih se je srecanja udeležilo 15 clanic in clanov SKD Lipa Zadar.500 V letu 2014 je prišlo do spremembe pri organizaciji, srecanje je bilo namrec prvic organizirano v kraju, kjer ni slovenskega društva. Tako so se 4. oktobra 2014 clani vseh 16 delujocih slovenskih društev na Hrvaškem zbrali v Crikvenici. Srecanja se je udeležilo tudi 12 clanic in clanov SKD Lipa Zadar. V imenu organizatorja, Zveze slovenskih dru­štev na Hrvaškem, je udeležence pozdravil predsednik Darko Šonc, zadovoljen z udeležbo vseh društev in predvsem z enotnostjo med clanicami krovne organizacije »… na kar smo lahko ponosni«.501 Tudi naslednje leto je bilo srecanje organizirano v kraju brez slovenskega društva, in sicer v Rabcu 3. oktobra 2015. Kljub odsotnosti posebne­ga kulturnega programa je bila udeležba, zelo dobra.502 Srecanja se je udeležilo 12 clanov SKD Lipa Zadar. V letu 2016 je bilo srecanje orga­nizirano v Opatiji 1. oktobra. Tudi tokrat so se ga udeležili clani vseh 16 slovenskih društev na Hrvaškem,503 med njimi 12 clanov SKD Lipa Zadar.504 V Zagrebu je bilo 7. oktobra 2017 organizirano jubilejno sreca­nje ob 25. obletnici Zveze. Clani SKD Lipa Zadar so se pridružili vec kot 300-clanski skupnosti in slavnostnemu dogajanju.505 500 Klinar Medakovic, A. 10. vseslovensko srecanje Varaždin in Ormož preplavilo tristo clanov slovenskih društev na Hrvaškem. Novi odmev, 51, 2013, 14; Marušic Zazi­ jal, J. 5. oktober, Varaždin-Ormož-Gornje Vratno Vseslovensko srecanje. Sopotja, 4, 2013, 11. 501 Mirkovic, M. 4. oktober, Ad Turres, Crikvenica Srecanje slovenskih društev. Sopo­ tja, 4, 2014, 9–10. 502 Mirkovic, M. 3. oktober, Rabac Srecanje slovenskih društev. Sopotja, 2015, 4, 7–8. 503 (akm). Druženje v Opatiji: kdo pravi, da trinajstica ni srecna številka? Novi odmev, 2016, 59, 14. 504 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 12. Arhiv Lipa Zadar. 505 Trkman Kravar, M. Ce bi nam politiki prisluhnili in delili našo energijo, bi bilo vsem bolje! Novi odmev, 2017, 63, 4–5. V letu 2018 je bilo srecanje organizirano v Lovranu 13. oktobra. Udeležili so se ga aktivni clani vseh 16 društev na Hrvaškem, med njimi tradicionalno tudi clani SKD Lipa Zadar.506 V letu 2019 je sreca­nje organizirano v Istrskih toplicah 5. oktobra. Srecanja so se udeležili tudi clani SKD Lipa Zadar, ki so sodelovali pri razlicnih športno-druž­benih vsebinah in na kulturnem veceru.507 Pandemija covida-19 je mocno vplivala tudi na srecanje aktivnih clanov slovenskih društev na Hrvaškem, zato je bilo srecanje v letu 2020 odpovedano. Tradicionalna srecanja so se nadaljevala v nasle­dnjem letu, ko so se clani 4. septembra 2021 zbrali na prostem, v Park šumi Golubinjak.508 Udeležilo se ga je okoli 250 clanov iz slovenskih društev na Hrvaškem, med njimi tudi 11 clanov SKD Lipa Zadar.509 506 Pandol, C. Slovenci zasedli ulice Lovrana, v zraku pa vonj po kostanjih! Novi odmev, 67, 2018, 11; Mirkovic, M. 13. oktober, Hotel Kvarner, Lovran 15. srecanje sloven-skih društev na Hrvaškem. Sopotja, 2018, 4, 7. 507 Pandol, C. Družabno, kulturno in športno razvajanje v cudoviti Istri, Novi odmev, 71, 2019, 26. 508 T. K. B. Na Hrvaškem srecanje Slovencev – a tokrat kar na prostem. RTV SLO MMC, 4. 9. 2021. 509 Pandol, C. Po enoletnem premoru spet skupaj. Novi odmev, 76, 2021, 9. Srecanje aktivnih clanov slovenskih društev na Hrvaškem je tudi v naslednjem letu potekalo v Park šumi Golubinjak, in sicer 3. sep­tembra 2022. Prisotni so bili clani 14 slovenskih društev, med njimi 12 clanov SKD Lipa Zadar.510 Leta 2023 je bilo srecanje aktivnih clanov slovenskih društev na Hrvaškem, ki je bilo nacrtovano za 9. septem­ber, odpovedano. Odpoved dogodka je bila povezana s hudo naravno nesreco, ki je avgusta 2023 prizadela Slovenijo. Ob unicujocih popla­vah, ki so povzrocile veliko materialno škodo in prizadele številne lju­di, je Zveza slovenskih društev na Hrvaškem sprejela odlocitev, da v duhu solidarnosti sredstva, prejeta za organizacijo srecanja, nameni za pomoc prizadetim. Pobudo za to dejanje je podal Slovenski dom v Zagrebu, Zveza pa jo je soglasno podprla.511 510 Pandol, C. Igre brez meja v Gorskem kotarju. Novi odmev, 79, 2022, 19; Mirkovic, M. Letno srecanje vseh slovenskih društev na Hrvaškem. Sopotja, 4, 2022, 11. 511 Uredništvo. Pomoc za prizadete v poplavah ob ujmi tudi od Slovencev na Hrva­škem. Megafon.si, 5. 9. 2023. Ponovno srecanje je bilo 7. septembra 2024. Tokrat je bilo organi­zirano v sodelovanju z bližnjima društvoma z Reke in Lokev. V Gorski kotar je prišlo okoli 330 clanov iz slovenskih društev iz razlicnih krajev Hrvaške,512 iz SKD Lipa pa se je srecanja udeležilo 13 clanic in clanov. Srecanja clanov aktivnih v slovenskih društvih na Hrvaškem so vec kot le vsakoletni dogodek. Pomenijo predvsem izraz pripadnosti, povezanosti in skupne skrbi za ohranjanje slovenskega jezika, kulture in identitete med rojaki, ki živijo zunaj maticne domovine. Prek sre-canj, ki potekajo že od leta 2004, se utrjujejo vezi med društvi, krepi obcutek skupnosti in gradi most med generacijami. Ceprav so razmere, kot je bila pandemija leta 2020 ali katastrofal­ne poplave v Sloveniji leta 2023, posamezna srecanja preprecile, so se te okolišcine vedno znova izkazale tudi kot priložnost za izražanje soli­darnosti in vrednot, na katerih temelji delovanje slovenskih društev. Obnovitev srecanj v letu 2024 je potrdila, da tradicija ostaja živa – okrepljena z izkušnjami, zavezana skupnim ciljem in odprta za nove generacije. Udeležba clanov SKD Lipa Zadar prica o njihovi stalni pri­sotnosti in zavzetosti, kar pomembno prispeva k bogastvu skupnega mozaika slovenskega življa na Hrvaškem. 512 Herak, S. Še eno prijetno druženje. Novi odmev, 86, 2024, 16; Mirkovic, M. 7. sep­tember, Gozdni park Golubinjak Srecanje slovenskih društev na Hrvaškem. Sopo­tja, 4, 2024, 4. 3 .6 Raznoliko društveno dogajanje SKD Lipa Zadar že vrsto let uspešno deluje kot pomemben clen ohranjanja in promocije slovenske kulturne, zgodovinske in jezikov­ne dedišcine v Zadru. Tudi skozi dejavnosti, kot so filmske projek­cije, predavanja, gostovanja, izobraževalne ekskurzije in praznovanja pomembnih datumov, ki so potekale obcasno in niso postale tradici­onalne, je društvo krepilo vezi med pripadniki slovenske skupnosti v Zadru in Zadrski županiji in njihovo državo maticne kulture. Poglavje predstavlja bogato paleto dejavnosti SKD Lipa Zadar, ki so potekale obcasno ali ob dolocenih priložnostih, ko so imeli clani možnost nare­diti kaj za ohranitev slovenskega jezika in kulture. Tudi v tem poglavju je ponovno poudarjen pomen vloge clanov društva pri ohranjanju slovenskega jezika in identitete, zlasti z nedav-no uvedenim tecajem slovenskega jezika, ki prinaša nov zagon mlaj­šim generacijam. Tu so zbrane predvsem aktivnosti, ki so se izvajale obcasno in so se jih imeli clani SKD Lipa možnost udeležiti. Omenjeni so tudi obiski politicnih institucij, ki so izkazale interes za položaj in življenje pripadnikov slovenske skupnosti v izseljeništvu. Omenjen je tudi dopolnilni pouk slovenskega jezika, ki se šele razvija in je nameno-ma dodan na konec knjige, saj dokazuje, da je med clani SKD Lipa še veliko volje, energije in želje za ohranjanje in prenos slovenske kulture in identitete med mlajše pripadnike slovenske skupnosti na Hrvaškem. 3 .6 .1 Slovenski film v Zadru SKD Lipa Zadar je v okviru svojega rednega delovanja v preteklih letih organiziralo vrsto filmskih projekcij, s katerimi je clanom in širši jav­nosti približalo zgodovino, umetnost, naravne lepote ter življenjske zgodbe iz domovine maticne kulture. Ogledi filmov so bili pogosto povezani s spominskimi dogodki, kulturnimi prazniki ali tematskimi veceri, ki so jih obogatili še literarni prispevki, nastopi pevskih zborov ali pogovori z ustvarjalci. V nadaljevanju predstavljamo izbor najpo­membnejših filmskih vecerov društva. Film iz serije Pod klobukom, ki ga je režirala Tatjana Trtnik, je bil prvic prikazan 13. oktobra 2006 v Mestni knjižnici Zadar.513 Doku­mentarec je ganljiv poklon lutkarju Branku Stojakovicu, ki je ustva­ril lutko Ceferina, razbojniški lik iz predstave Zvezdica Zaspanka. Ceferin se simbolicno vrne domov, v Zadar, kamor mu sledi igralec Davor Božic.514 Film je bil ob obletnici Stojakoviceve smrti ponovno prikazan leta 2012. Oba dogodka sta doživela izjemno pozitiven odziv obcinstva.515 Clani SKD Lipa Zadar so 7. novembra 2007 organizirali preda­vanje in predstavitev dokumentarnega filma Kovaštvo v Sloveniji. V sodelovanju s TV Kranj je društvo prikazalo dokumentarni film o tra­diciji kovaštva v slovenskih krajih, posnet leta 1995 v Tupalicah na Gorenjskem. Dogodka so se udeležili tudi predstavniki drugih naro­dnih manjšin v Zadru.516 Film RTV Slovenija o reki Soci je bil predvajan 13. decembra 2011 kot del decembrskega druženja clanov. Ob predvajanju so se cla­ni spomnili pesnika Simona Gregorcica in recitirali njegove verze. Kot je bilo zapisano: »Skozi ogled filma in recitacije Gregorciceve poezije so ude­leženci ponovno utrdili zavedanje o pomenu slovenske kul­ture in jezika, tako v maticni domovini kot v zamejstvu.«517 513 Uredništvo. Film o zadarskom lutkarju Stojakovicu. Jutarnji list, 13. 10. 2006. Arhiv Lipa Zadar. 514 Jusup, D. Društvo Lipa: vrnitev Ceferina v Zadari. Novi odmev, 30, 2006, 12. 515 Mirceta, V. Ceferinov Branko iz Zadra. Narodni list, 20. 10. 2006, 29; Mirkovic, Marjana. Ceferin se vraca v Zadar. Kažipot, 20, 2006, 27–28. 516 T. B. P. Kovaštvo u Sloveniji. Zadarski list, 7. 11. 2007, 8; Babajko Popovic, T. Kova­štvo u Sloveniji. Zadarski Most prijateljstva, 12, 2007, 23. 517 Klarica, S. Posljednji sastanak pred novogodišnje blagdane. Zadarski list, 11. 12. 2012. Arhiv Lipa Zadar. Potovalni dokumentarec RTV Slovenija je udeležencem omogo- cil virtualno popotovanje po slovenskih regijah. Film je bil prikazan 4. aprila 2012 kot spominski poklon domovini.518 16. junija 2013 so clani društva v knjižnici v Arbanasih pogledali film o legendarni slovenski košarkarski ikoni Ivu Daneuu. Film prika­zuje njegovo športno kariero in prispevek k jugoslovanski reprezen­tanci v šestdesetih letih prejšnjega stoletja.519 Tudi leto 2014 so clani SKD Lipa zaceli z ogledom filma. Tako so se 9. januarja 2014 ob gledanju filma Pavliha, klasicne slovenske humoristicne vsebine, sprostili in obeležili dan, posvecen smehu in veselju.520 V letu 2014 so clani društva organizirali tudi cikel filmov Hrana za prihodnost ter oktobra 2014 v sodelovanju z RTV Slovenija orga­nizirali predstavitev štirih dokumentarcev iz projekta Rasti! Hrana za prihodnost – Village Folk. Prikazani so bili: Dalmatinski oljcnik (eko­loški nasad I. Vlatkovica), Zlati paški sir (sirarna I. Gligora), Mož na konju (ekozadruga MasVin) in Šinjorina smokva (eko marmelada S. Babac).521 Ob projekciji je nastopila vokalna skupina Ars Cantabile, obiskovalce pa je navdušila tudi kulinaricna predstavitev lokalnih in slovenskih specialitet. Ob tej priložnosti so poleg predstavnikov iz Slovenije na srecanju sodelovali tudi priznani hrvaški strokovnjaki s podrocja kmetijstva, predstavniki mestnih in županijskih oblasti ter lokalni pridelovalci sira, oljcnega olja in pršuta, vinarji, cebelarji, pre­delovalci rib in drugi zainteresirani z obmocja Severne Dalmacije. Svojo ponudbo so na ogled postavili v preddverju dvorane, ogledali pa 518 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 6. Arhiv Lipa Zadar. 519 Morovic, Z. Zadarski Slovenci prisjetili se genijalnosti Ive Daneua. Zadarski list, 18. 6. 2013. Arhiv Lipa Zadar. 520 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 9. Arhiv Lipa Zadar. 521 Bukvic, K. Slovenska novinarka osvojila prestižno trece mjesto. Zadarski list, 23. 10. 2014, 8; Jusup, D. Na ladji kulture in veceru TV-dokumentarcev iz naših krajev. Novi odmev, 54, 2014, 25–26. so si jo med drugim tudi predstavniki Evropske komisije, pristojni za podrocje kmetijstva.522 Film o bombardiranju Zadra v drugi svetovni vojni je 12. junija 2014 predstavil zgodovinski pogled na dogodke, ki so mocno zaznamo­vali mesto. Avtor filma je bil clan društva mag. Ferdinand Perinovic.523 Naslednji ogled filma je bil organiziran šele nekaj let kasneje, ko je bil 14. marca 2019 prikazan dokumentarec US POLKA – Slovenci v Ameriki (2019), film o izseljencih v ZDA, njihovem življenju, delu in ohranjanju identitete skozi glasbo – še posebej skozi polko.524 Po zbranih podatkih so clanice in clani društva zadnji film skupaj pogledali 11. marca 2021. Šlo je za dokumentarni film Na krilih ptic o šestih najlepših slovenskih destinacijah, predstavljenih iz pticje per-spektive. V casu epidemije koronavirusa je film prebudil nostalgicne obcutke po naravi in izletih.525 Filmi imajo za Slovence v Zadru posebno vlogo, saj pomenijo vec kot zgolj kulturno vsebino – so povezava z jezikom, dedišcino in domovino. V mestu, kjer slovenska skupnost živi v vecinsko hrvaškem okolju, ogled slovenskih filmov omogoca stik z materinšcino ter slišati slovensko besedo, intonacijo in izrazoslovje. Slovenski dokumentar­ni in igrani filmi predstavljajo naravne lepote, zgodovino, kulturo in dosežke slovenskega naroda. S tem utrjujejo obcutek pripadnosti in zavedanje, da so tudi Slovenci v Zadru del vecje, žive skupnosti, ki ohranja svojo identiteto in vrednote. Filmi, ki jih je društvo prikazo­valo, pogosto govorijo o pomembnih osebnostih, kot sta Branko Sto­jakovic ali Ivo Daneu, o zgodovinskih dogodkih, ali pa o vsakdanjem življenju Slovencev doma in po svetu. Ogledi filmov so tudi družabni dogodki, kjer se clani društva srecajo, izmenjajo misli, recitirajo poezi­jo ali pripravijo pogostitev. V tem skupnem doživetju se krepi vez med 522 Jusup, D. Delavnica o hrani za prihodnost. Novi odmev, 51, 2013, 19. 523 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 10. Arhiv Lipa Zadar. 524 Lipa Zadar, 3. 3. 2019. Polka film. Arhiv Lipa Zadar. 525 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 22. Arhiv Lipa Zadar. clani, utrjuje skupnost in gradi prostor, kjer je slovenska kultura živa. V veckulturnem okolju, kot je Zadar, filmi tako ne služijo le ohranja­nju identitete, temvec tudi predstavitvi slovenske kulture širši javnosti in vzpostavljanju dialoga z drugimi manjšinami. Filmi so zato eden izmed najmocnejših nacinov, kako Slovenci zunaj Republike Slovenije lahko ohranjajo svojo kulturno in jezikovno pripadnost. So zrcalo pre­teklosti, most do domovine in prostor, kjer skupnost skozi umetnost ohranja svojo prisotnost in pomen. 3 .6 .2 Predavanja SKD Lipa Zadar se že od svojih zacetkov zavzema za ohranjanje in promocijo slovenske kulturne, zgodovinske in jezikovne dedišcine v Zadru in širši okolici. Poleg številnih kulturnih dogodkov, srecanj, reprodukcij filmov in umetniških razstav so pomemben del delovanja društva predstavljala tudi strokovna in tematska predavanja, pogosto v sodelovanju s slovenskimi raziskovalci, inštitucijami in umetniki. Krajša predavanja so bila organizirana tudi ob predvajanju filmov, a ta tu ne bodo posebej poudarjena. Nekaj predavanj so imeli clani SKD Lipa Zadar sami ali pa so povabili posameznike, da jih seznanijo s tematiko, ki se navezuje na njihovo življenje in delovanje v Zadru in okolici. Tako je bila 3. maja 2007 organizirana predstavitev raziskave Katarine Wakounig Pajnic Struktura in položaj Slovencev na Hrvaškem. Katarina Wakounig Pajnic je predstavila svoje znanstveno delo o strukturi, identiteti in položaju Slovencev, ki živijo na Hrvaškem. Pre­davanje je potekalo v Multimedijski dvorani Mestne knjižnice Zadar, udeleženci pa so lahko iz prve roke slišali izsledke raziskave, ki osve­tljuje življenje slovenske manjšine, njihove izzive in doprinos hrvaški družbi. Dogodek je bil še posebej pomemben za krepitev identitete clanov društva ter za vzpostavitev povezav z znanstveno sfero v Slove­ niji.526 To predavanje je Katarini Wakounig Pajnic ostalo v zelo lepem spominu: »Maja 2007 sem v Slovenskem kulturnem društvu Lipa v Zadru predavala o strukturi in položaju Slovencev na Hrva­škem ter predstavila rezultate svoje magistrske naloge. Pose-ben poudarek je bil na stanju Slovenk/cev v Zadru. Clani društva so me izjemno toplo sprejeli, nastanjena sem bila pri družini Arzenšek v Turnju, in še danes z veseljem ohranjam prijeten stik s predsednico društva Lipa v Zadru, s Korošico Darjo Jusup. Na vecerno predavanje, ki ostaja v lepem spo­minu, sta me spremljala tudi moj mož in najin komaj šest­mesecni sin Gorazd.«527 Clanice in clani so 19. decembra 2014 v okviru božicno-novo­letnega srecanja organizirali predavanje dr. Barbare Riman z Inštitu­ta za narodnostna vprašanja v Ljubljani, ki je predstavila raziskoval­ne zakljucke o zgodovini in aktualnem stanju slovenske skupnosti v Zadru, širši Dalmaciji in na Hrvaškem nasploh. Predavanje je priso­tnim ponudilo globlji vpogled v migracijske procese, vlogo slovenske manjšine v lokalni skupnosti ter pomen ohranjanja slovenskega jezi­ka in kulturnih vezi v zamejskem prostoru. Dogodek je bil tudi lepa priložnost za neformalno druženje in krepitev medsebojnih vezi med clani društva.528 V okviru cikla Morski torek so 10. aprila 2018 clani SKD Lipa Zadar v sodelovanju z Mestno knjižnico Zadar organizirali zanimi­vo predavanje z naslovom Ribolov pred 100 leti. Predstavljena je bila zgodovina ribištva v slovenskem obalnem prostoru skozi projekt Ribi­ 526 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 1, Arhiv Lipa Zadar. 527 Pisna korespondenca s Katarino Wakounig Pajnic. Korespondenco hranita avtorici. 528 Jusup, D. Zadrcani prisluhnili predavanju o slovenski tradiciji tunolova. Novi odmev, 66, 2018, 19. škega muzeja iz Križa pri Trstu.529 Predavanje je vodil Franko Košu­ta, predstavnik kulturno-umetniškega društva iz Trsta, dogodek pa je popestril tudi nastop moškega pevskega zbora Vesna iz Križa.530 Zbra­ni so spoznali pomen morja za življenje obmorskih Slovencev nekoc in danes, vse skupaj pa je bilo oplemeniteno z glasbo in pogovorom z obiskovalci.531 Predavanja v organizaciji SKD Lipa Zadar niso le kulturni dogo­dek, temvec pomemben element ohranjanja slovenske identitete, osve-šcanja clanov manjšine o njihovih koreninah in spodbujanja dialoga med kulturami v Zadru in širši regiji. Vsako od teh predavanj je bilo priložnost za izmenjavo znanj in izkušenj ter povezovanje s kulturo maticne domovine in s Slovenci izven meja Republike Slovenije. 3 .6 .3 Predstavitev knjig V okviru svojega delovanja SKD Lipa Zadar že vrsto let posve-ca posebno pozornost predstavitvam knjižnih del, ki odražajo bogato slovensko kulturno dedišcino in ustvarjalnost. V ospredju so pogosto zbirke poezije domacih clanic društva, ki jih redno predstavljajo ob kulturnih praznikih ali posebnih literarnih dogodkih. Ti dogodki so podrobneje opisani v poglavju o literarno-recitatorski sekciji, tukaj pa bomo omenili predstavitev knjige Parniki Jadrana na razglednicah slo­venskega avtorja Mitje Lamuta, ki je potekala 9. marca 2015 v prosto­rih Mestne knjižnice Zadar v sodelovanju z Mestno knjižnico Miran Jarc iz Novega mesta in Društvom slovensko-hrvaškega prijateljstva. Publikacija prikazuje vec kot 200 zgodovinskih potniških ladij, ki so v obdobju od konca 19. stoletja do zacetka druge svetovne vojne plu­ 529 Lipa Zadar, Info. 26. 3. 2018. Arhiv Lipa Zadar. 530 Belancic, K. Zadrani slušali o stoljetnoj slovenskoj tradiciji izlova tune. Arhiv Lipa Zadar. 531 Antena Zadar. Svecanost Slovenskog kulturnog društva Lipa Zadar. Antena portal Zadar, 16. 2. 2015. le vzdolž jadranske obale. Gre za osebni izbor razglednic iz avtorjeve bogate zbirke (vec kot 10.000 primerkov), s katerimi Lamut dokumen­tira življenjske zgodbe ladij, njihovih lastnikov, mornarjev in potni­kov, vse do njihovega potopa ali razreza. Knjiga povezuje pomorsko zgodovino, zbirateljsko strast in vizualno estetiko, zato ni zanimiva le za strokovnjake, temvec tudi za širšo javnost, zlasti v regiji, kjer ima morje tako pomembno vlogo. Knjigo sta predstavila Mitja Lamut osebno ter mr. sc. Gordana Tudor, muzejska svetovalka in strokovnja­kinja s podrocja pomorske dedišcine. Predstavitev je bila popestrena s prikazom izvirnih razglednic in pripovedmi o njihovem nastanku.532 Dogodek je požel velik interes tako med clani društva kot tudi širšim zadrskim obcinstvom, saj gre za redko priložnost, da se zgodovina pomorstva predstavi na tako oseben, a hkrati raziskovalno poglobljen nacin. V okviru rednega kulturnega programa je SKD Lipa Zadar orga­niziralo tudi vec predstavitev pesniških zbirk, vecinoma clanic dru­štva. Tako so bile predstavljene knjige Andreje Malta in zbirke pesmi Marije Ivoš. Predstavitve so potekale tako v Zadru kot tudi v drugih krajih, npr. v Ljubljani in Zagrebu. Z opisanimi dejavnostmi SKD Lipa Zadar tudi na tem podrocju prispeva k trajnemu oblikovanju sloven-skega kulturnega prostora v Zadru. 3 .6 .4 Gostovanja in obiski SKD Lipa Zadar je skozi svojo vec kot dvajsetletno zgodovino gostilo številne obiskovalce iz Slovenije in širše regije, ki so prihajali z razlicnimi nameni – kulturnimi, prijateljskimi ali politicnimi. Ti niso bili zgolj formalni dogodki, ampak predvsem pristna srecanja ljudi, idej in skupnih vrednot, obenem pa odraz skrbi za povezanost Sloven-cev izven meja Slovenije z maticno domovino. 532 Knjižnica Mirana Jarca. Letno porocilo Knjižnice Mirana Jarca. Knjižnica Mirana Jarca, Novo mesto 2015, 98, 148. Gostovanja so se odvijala na razlicnih ravneh, od umetnikov, lite- ratov, zborov, folklornih društev do ministrov, diplomatov in državnih uradnikov, ki so se v Zadru srecevali s clani slovenske skupnosti in se seznanjali z njihovim položajem, prizadevanji in izzivi. Eden najlepših primerov kulturnega povezovanja je bil obisk mešanega pevskega zbora Lipa iz Šempasa pri Novi Gorici leta 2013. Zbor je bil na koncertni turneji po Dalmaciji (Šibenik, Split, Zadar) in je v Multimedijski dvorani Mestne knjižnice Zadar izvedel program, ki je vkljuceval slovenske narodne pesmi, pa tudi priljubljene hrvaške skladbe, kot sta Vela Luka in Plovi, plovi, kar je predstavljalo tudi sim-bolno prepletanje obeh kultur.533 Leta 2019 je društvo gostilo tudi Kulturno društvo Sanje iz Kopra, ki je v Zadru pripravilo pravi slovenski glasbeni vecer: ženski zbor, mešani zbor Amor Vincit in moški zbor, ki je zapel ganljivo pesem Slovenec sem. Najvec pozornosti je požela vokalno-instrumentalna skupina mladostnih upokojenk s kitarami in napisi Never say never, ki so s humorjem in energijo so osvojile zadrsko obcinstvo.534 Tudi literatura je imela svoje mesto v programih društva. Leta 2013 je SKD Lipa Zadar sodelovalo na dogodku, katerega sta se ude­ležila tudi slovenski pisatelj Andrej Blatnik in literarni kritik Urban Vovk, ki sta v sodelovanju z zadrskimi literati sodelovala na tribuni o sodobni slovenski književnosti, prevodih in literarni kritiki. Obisk je potekal v okviru širšega mednarodnega sodelovanja s književnim festivalom KaLibar bestiVal. Blatnik je eden najbolj prevajanih slo­venskih avtorjev, kar je še dodatno okrepilo medkulturno dimenzijo dogodka.535 533 Mladen, V. Zvuci domovine u tudini. Zadarski list, 6. 5. 2013, 40. 534 Koncert Kemu si dala rožice? Arhiv Lipa Zadar. 535 Uredništvo. Druženje sa suvremenim slovenskim autorima. Zadarski list, 15. 10. 2013. Arhiv Lipa Zadar. Pomemben del gostovanj so tudi prijateljska in društvena sreca­nja, ki so potekala na bolj osebni in sprošceni ravni. Tako je denimo leta 2008 SKD Lipa Zadar gostilo jubilantke (45 let mature) Srednje ekonomske šole iz Ljubljane, ki so v Zadar prišle na povabilo clanice društva Katarine Bezic. Goste je navdušila dejavnost društva in nje­gova povezanost z maticno domovino. Sklenile so, da bodo v priho­dnje nudile tudi svojo podporo in rocno izdelale simbolicni sloven-ski nagelj, ki so ga podarile društvu.536 Obisk je vkljuceval tudi voden ogled Nina, zadrskih znamenitosti ter doživetje morskih orgel in poz­drava soncu – edinstvene atrakcije mesta Zadar. Leta 2013 je društvo obiskala tudi delegacija Slovenske izseljenske matice iz Ljubljane, ki se je udeležila literarnega vecera s predstavitvijo knjige Andreje Malta in s tem okrepila vezi med maticno organizacijo in izseljensko skupnostjo v Zadru.537 Posebno težo pa so imela tista gostovanja, ki so bila politicne ali diplomatske narave. Ceprav ni veliko javno dostopnih podatkov o teh obiskih, ker so bili pogosto delovni in osredotoceni na vsebinske pogovore, so bila ta srecanja kljucnega pomena za ozavešcanje sloven-skih politicnih predstavnikov o življenju slovenske skupnosti zlasti v Zadru in okolici. SKD Lipa Zadar je obiskal veleposlanik Republike Slovenije na Hrvaškem Vojko Volk (2011),538 dve leti kasneje pa Tina Komel, mini-strica za Slovence v zamejstvu in po svetu (2013), ki se je srecala s clani društva in vodstvom mesta Zadar ter spoznala vsakdanje življe­nje Slovencev v regiji. Srecanje je potekalo ob znamenitostih Pozdrav soncu in Morske orgle, kar je dodatno okrepilo simboliko odprtosti in povezanosti.539 536 Bezic, K. Ljubljanske maturantke v Zadru. Novi odmev, 36, 2008, 14. 537 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 9. Arhiv Lipa Zadar. 538 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 5. Arhiv Lipa Zadar. 539 Bukvic, K. Zadovoljna Lipom i oduševljena Zadrom. Zadarski list, 25. 9. 2013, 9. SKD Lipa Zadar je obiskala tudi slovenska veleposlanica Smiljana Knez (2016), ki je v Zadru spregovorila o možnostih gospodarskega in kulturnega sodelovanja ter o vlogi slovenskih turistov v regiji.540 Minister Gorazd Žmavc (2017) in državni sekretar Rudi Merljak sta obiskala vsa vecja slovenska društva v Dalmaciji, med njimi tudi SKD Lipa Zadar. Pohvalila sta njihovo delo, izpostavila pomen pove­zovanja in se zavzela za izboljšanje pogojev delovanja manjšinskih skupnosti.541 11. julija 2019 je Zadar obiskal Alojz Peterle, prvi predsednik slovenske vlade in evropski poslanec. V organizaciji Udruge Jakov Zadranin in HULL Zadar je v samostanu sv. Frane potekalo srecanje in pogovor, ki je bil posvecen predvsem vprašanju organiziranja sku­ 540 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 13. Arhiv Lipa Zadar; Antena Zadar, Sti­ pe Zrilic primio veleposlanicu Republike Slovenije Smiljanu Knez. Antena portal Zadar, 15. 11. 2016. 541 USZS, Minister Žmavc med Slovenci v Dalmaciji. Radio ognjišce, 16. 5. 2017. pnosti v boju proti raku, pri cemer je Peterle predstavil svoje dolgole­tno delo v Evropskem parlamentu na tem podrocju.542 Dogodka so se udeležili tudi clani SKD Lipa Zadar, predsednica društva Darja Jusup pa je zbrane nagovorila in predstavila delovanje društva. Leta 2021 je društvo obiskala ministrica dr. Helena Jaklitsch, pristojna za Slovence v zamejstvu. Skupaj s sodelavci iz Urada Vlade Republike Slovenije je imela v domacem, sprošcenem ozracju delovni sestanek s predsednico društva Darjo Jusup, podpredsednico Rafa-elo Štulina in drugimi clani. Spregovorili so o izzivih in potrebah skupnosti.543 542 Gostovanje nekdanjega slovenskega premiera. Arhiv Lipa Zadar. 543 Mirkovic, M. Dr. Helena Jaklitsch na Hrvaškem. Sopotja, 4, 2021, 7. Leta 2023 je društvo obiskala Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, ki je v hotelu Kolovare izvedla srecanje z vodstvom društva. Prisotni so bili Suzana Lep Šimenko, Katarina Štravs, Polona Klemencic, Vera Granfol, Rudi Merljak in clani SKD Lipa Zadar.544 Gostovanja pri SKD Lipa Zadar so bila in ostajajo pomemben most med Slovenci v Dalmaciji in maticno domovino. Vsako srecanje, naj bo kulturno, prijateljsko ali politicno, potrjuje, da so Slovenci v zamejstvu živa in dejavna skupnost, ki kljub geografski oddaljenosti ohranja jezik, kulturo in povezanost z narodom. Srecanja s predstavniki slovenske vlade in organizacij niso le sim­bolicna dejanja – so priložnost, da se sliši glas manjšine in oblikujejo konkretni koraki za boljše pogoje njenega delovanja. Kulturna gosto­vanja pa prinašajo tisto, kar najbolj povezuje ljudi: pesem, besedo in nasmeh. 544 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 30. Arhiv Lipa Zadar. 3 .6 .5 Šola v naravi – spoznavanje naravne in kulturne dedišcine SKD Lipa Zadar že vrsto let uspešno organizira izobraževalno--družabne izlete v okviru projekta Šola v naravi. Ta projekt clanom omogoca stik z naravo, kulturno dedišcino, zgodovinskimi kraji ter umetnostjo in literaturo, in vse to na izviren in povezovalen nacin. Ceprav bi si clanice in clani SKD Lipa Zadar verjetno bolj želeli spo­znavati slovenske kraje, od koder izvirajo sami ali njihovi predniki, so se zaradi financnih omejitev in oddaljenosti od Slovenije odlocili šolo v naravi oblikovati na nacin, da spoznajo okolje, v katerem živijo in delujejo. Prvi izlet v okviru Šole v naravi je bil organiziran 19. aprila 2008 v Nacionalni park Krka. Obiskali so Skradin, Skradinski buk in slikovite slapove Krke. Poleg doživetja narave so se spomnili velikih književ­nikov. Katarina Bezic je predstavila življenje in delo Primoža Trubar­ja, medtem ko je Asja Bajlo govorila o Petru Zoranicu, avtorju prve­ga hrvaškega romana Planine. Spoznali so tudi skladbo, ki jo je Pero Gotovac ustvaril ob 400. obletnici Zoranicevega rojstva. Ob vrnitvi so obiskali še mavzolej Ivana Meštrovica v Otavicah.545 Sledila je vrsta nepozabnih izletov: 25. aprila 2009 – Ljubotic – Vrata Velebita, z razlago o mirilih (spominskih obeležjih), pod strokovnim vodstvom Šime Gazica,546 17. aprila 2010 – Plitvicka jezera – Darja Jusup je clanom predsta­vila naravne posebnosti parka,547 5. novembra 2011 – Zgodovinsko mesto Nin z ogledom muzejev, cerkve sv. Križa, solin in druženjem v Privlaki,548 545 Jusup, D. Bogata zadrska pomlad: Druženje slikarjev, šola v naravi, prireditev o kul­ turni razlicnosti. Novi odmev, 35, 2008, 14-15. 546 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 3. Arhiv Lipa Zadar. 547 Bezic, K. Lipa na Plitvickim jezerima. Zadarski Most prijateljstva, 12, 2010, 22. 548 Bezic, K. Clani zadrskega društva na izletu v Ninu. Novi odmev, 45, 2011, 17. 15. decembra 2012 – Pag: muzej soli, muzej Paške cipke, Paška sirarna in benediktinski samostan z znanimi baškoti,549 7. decembra 2013 – Biograd na Moru, ogled muzeja in mesta s strokovnim vodstvom,550 19. maja 2018 – Sali na Dugem otoku – obisk knjižnice pod vod­stvom Anteja Mihica,551 21. septembra 2019 – Brdo Ljubljana pri Ljubacu, z razgledom na otoka Pag in Vir ter zgodovinsko razlago,552 5. septembra 2020 – Ornitološki park Vransko jezero, Maškovica han, hrib Kamenjak in Prosika – vodila Marija Balen,553 19. junija 2021 – Memorialni center Nikola Tesla v Smiljanu ter obisk Sv. Mihovila (Ugljan) in samostana na Cokovcu (Pašman),554 549 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 7. Arhiv Lipa Zadar. 550 Isto, 8. 551 Isto, 16. 552 Bezic, K. Obiskali smo dalmatinsko Ljubljano – ste že slišali zanjo? Novi odmev, 71, 2019, 28. 553 Ivoš, M. Izlet na Vransko jezero in okolico. Novi odmev, 73, 2020, 16. 554 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 22. Arhiv Lipa Zadar. 30. septembra 2022 – Ugljan in Pašman, ogled Preških levandjer, Tkona in benediktinskega samostana – vodila Zorica Buljanovic,555 30. septembra 2023 – Nacionalni park Kornati, organizatorici Darja Jusup in Rafaela Štulina,556 11. maja 2024 – Zrmanja in Obrovac, izlet po reki in raziskovanje naravne pokrajine.557 Šola v naravi za clane SKD Lipa Zadar ni le potep po naravnih lepotah Dalmacije in Hrvaške, temvec priložnost za bogatenje zna­nja, povezovanje z lokalno skupnostjo, ohranjanje slovenske kulturne identitete ter razvijanje prijateljskih vezi. Izleti so vselej premišljeno nacrtovani in strokovno vodeni, pogosto obogateni s predstavitvami lokalne zgodovine, umetnosti in književnosti. Clani društva z veseljem pricakujejo vsako novo priložnost za srecanje z naravo in dedišcino – v duhu skupnosti, znanja in kulturne­ga dialoga. Šola v naravi ostaja eno najpomembnejših dejavnosti dru­štva, ki povezuje Slovence v Dalmaciji in jih navdihuje za prihodnje projekte. 555 Isto, 27. 556 Isto, 31. 557 Isto, 32. 3 .6 .6 Dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture v Zadru V šolskem letu 2023/2024 se je v Zadru prvic zacel tecaj sloven-skega jezika, ki poteka v organizaciji SKD Lipa Zadar in Ministrstva za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije, ob podpori Zveze sloven-skih društev na Hrvaškem ter Inštituta za narodnostna vprašanja iz Ljubljane. Gre za najmlajšo sekcijo društva, katere namen je ohranja­nje slovenskega jezika in kulture med pripadniki slovenske skupnosti v Zadru in širše. Zamisel o pouku slovenskega jezika se je porodila spomladi 2023 in se kljub neobicajnemu casu – sredi maja – uresnicila z izjemno hitro organizacijo in veliko podporo prej omenjenih institucij. Prostor za izvajanje pouka, kar je bil tudi najvecji izziv, saj SKD Lipa Zadar še vedno nima lastnih prostorov za delovanje, je velikodušno zagotovi-la Osnovna šola Šimuna Kožicica Benje, kjer pouk poteka v vecernih urah, dvakrat tedensko po dve šolski uri. Tecaj je brezplacen in odprt za vse starosti – od otrok od 6. leta starosti do odraslih in upokojencev, ne glede na predznanje jezika. Že na prvem srecanju se je oblikovala heterogena in motivirana skupina udeležencev, ki so se hitro povezali, ne le v ucenju, temvec tudi na osebni ravni, saj so med tecajniki nastala prava prijateljstva. Dopolnilni pouk slovenskega jezika vodi Tatjana Bajlo, aktivna clanica SKD Lipa Zadar, ki se udeležuje razlicnih aktivnosti. Ceprav sama ni obiskovala šol v Sloveniji in je ob zacetku morala izpopolniti lastno znanje slovenšcine, je svojo vlogo sprejela z veliko odgovorno­stjo. Udeleženci so njeno prizadevnost prepoznali in cenili, pouk pa se je scasoma razvil v sprošceno in spodbudno ucno okolje. Že v prvem letu so udeleženci aktivno sodelovali v življenju dru­štva. Tako so sodelovali na proslavi Prešernovega dne 16. februarja 2024, ko so recitirali slovensko poezijo in se vkljucili v kulturni pro­gram. Od takrat so postali pomemben del SKD Lipa, predvsem pa s svojimi recitacijami dodatno oplemenijo program društva.558 Najvecji skupni projekt prvega leta je bila izdelava avtorske slika-nice U cudesnoj šumi/V carobnem gozdu, katere avtorica in ilustrator­ka sta udeleženki tecaja. Slikanica predstavlja izjemen primer ustvar­jalnosti, ki se je razvila iz jezikovnega tecaja.559 Prisotnost tecajnikov in uciteljice v medijih kot tudi omenjeno kreativno in avtorsko delo dokazuje, da trud ni ostal neopažen. V jav­nosti se vse bolj prepoznava pomen ohranjanja slovenskega jezika in kulture zunaj meja Slovenije. 558 Pregled manifestacija SKD »Lipa« Zadar, 30–31. Arhiv Lipa Zadar. 559 Antena Zadar. Gradska knjižnica Zadar: Donosimo raspored dogadanja. Antena portal Zadar, 13. 6. 2025. Tatjana Bajlo, vodja tecaja, ob tem poudarja: »Ce bi morala izpostaviti nekaj posebnega v okviru clanstva v Lipi, bi bil to brez dvoma DPS. Toliko smeha, podpore, sodelovanja in resnicne povezanosti med ljudmi – to je bila in ostaja nepozabna izkušnja.«560 560 Pisna korespondenca s Tatjano Bajlo. Korespondenco hranita avtorici. 4. Zgodba, ki se nadaljuje Analiza dvajsetletnega delovanja SKD Lipa Zadar razkriva pomemb-no poglavje v zgodovini slovenske skupnosti na Hrvaškem in širše, slovenske skupnosti zunaj Slovenije nasploh. Nastanek in delova­nje društva kažeta na kontinuiteto dolgoletne tradicije slovenskega (samo)organiziranja, ki na Hrvaškem sega v konec 19. stoletja. SKD Lipa Zadar je uspelo razviti visoko stopnjo organiziranosti, kulturne prepoznavnosti in družbene vpetosti v okolje, kjer slovenska skupnost ni tako številcna kot v drugih krajih na Hrvaškem. Analiza delovanja društva temelji na kombinaciji primarnih in sekundarnih virov. Med primarnimi viri izstopajo arhivsko gradivo društva, dopisi, vsebinska in financna porocila, kronološki popisi pri­reditev, fotografije in clanki iz lokalnega tiska. Pomemben del empi­ricnega gradiva so prispevki, objavljeni v glasilih slovenske manjšine, ter pricevanja clanov društva, zbrana v obliki intervjujev in osebnih spominov. Društvo se je od svoje ustanovitve leta 2005 profiliralo kot dina-micen nosilec kulturnih, izobraževalnih in povezovalnih dejavnosti. Ceprav nikoli ni imelo lastnih prostorov, je z izjemno energijo svojih clanov uspelo uresniciti vec kot 280 razlicnih dogodkov, kar prica o visoki stopnji angažiranosti, prostovoljstva, pa tudi ljubezni do sloven-skega jezika in kulture. V tem pogledu SKD Lipa Zadar sledi osnov­nim znacilnostim slovenskih društev na Hrvaškem, hkrati pa odsto-pa z izrazito vsebinsko raznolikostjo in s svojo odprtostjo do lokalne skupnosti. Med podrocji, na katerih je društvo doseglo najvec, izstopajo kul­turno-umetniške in literarne dejavnosti. Najprepoznavnejši dogodek je likovna kolonija v Turnju, ki jo društvo organizira od leta 2008 in ki je scasoma prerasla v simbol ustvarjalnosti in povezovanja med Slo­venci na Hrvaškem ter umetniki iz Slovenije. Idejni ustanovitelj kolo­nije je Jože Arzenšek, ki je ob podpori soproge Ruže Arzenšek s tem odprl vrata dvajsetletni kreativnosti, ki ne vkljucuje samo clanov in clanic SKD Lipa Zadar, temvec razvija sodelovanje s vsemi slovenski-mi društvi na Hrvaškem in širše. Literarno-recitacijsko ustvarjanje ima v delovanju SKD Lipa Zadar posebno vlogo, saj združuje jezikovno, umetniško in identi­tetno dimenzijo kulturnega izražanja. Društvo že od svojih zacetkov namenja pozornost slovenski književnosti, predvsem poeziji, ki jo cla­ni interpretirajo na javnih prireditvah, proslavah in kulturnih vecerih. Recitacije pesmi slovenskih klasikov – Prešerna, Župancica, Gregor­cica, Aškerca in sodobnih avtorjev – predstavljajo eno kljucnih oblik ohranjanja slovenskega jezika, kar je v okolju, kjer ni institucionalnega izobraževanja v slovenšcini, izjemno pomembno. Literarno-recitacij-ski nastopi se pogosto povezujejo z likovnimi razstavami ali tematski-mi prireditvami, kar ustvarja celostno umetniško izkušnjo in pove-cuje prepoznavnost društva. Pomembno je tudi, da društvo spodbuja avtorske prispevke svojih clanic, predvsem poezijo in kratko prozo, ki pogosto odražata dvojno identitetno pripadnost – Sloveniji in Dalma­ciji. S tem SKD Lipa Zadar ohranja slovensko literarno dedišcino in jo tudi dejavno preoblikuje in umešca v sodobni kulturni prostor, kjer postaja poezija simbol kontinuitete, jezika in domovinske povezanosti. Poleg tega so stalnica društvenega življenja praznovanja Prešer­novega dne, ki predstavljajo eno najstarejših in najpomembnejših tradicij v delovanju SKD Lipa Zadar. Še pred uradno ustanovitvijo društva leta 2004 je ta dogodek postal osrednji letni kulturni in sim-bolni trenutek skupnosti. Društvo ga obicajno povezuje z redno letno skupšcino, s cimer Prešernov dan presega zgolj obeležitev kulturne­ga praznika ter postane tudi priložnost za refleksijo o preteklem delu, nacrtovanje novih projektov in ponovno potrditev skupne identite­te. Vsakoletne proslave so oblikovane v duhu spoštovanja slovenske književne in umetniške dedišcine. Osrednji del programa predstavlja literarno-recitacijski nastop, kjer clani društva in gostje interpretira­jo Prešernovo poezijo ter dela drugih slovenskih pesnikov, pogosto v dvojezicni obliki, kar poudarja odprtost in medkulturni znacaj dogod­ka. Ob kulturnem programu so pogosto organizirane tudi predstavi­tve knjig slovenskih avtorjev, manjše razstave likovnih del ali glasbeni nastopi, ki jih izvajajo umetniki iz Slovenije in Hrvaške. Pogosto so gosti teh proslav tudi clani drugih slovenskih društev, ki delujejo na Hrvaškem. Pomemben vidik praznovanja je tudi vkljucevanje lokal­ne javnosti in predstavnikov drugih narodnih manjšin, kar dogodku daje širši družbeni pomen. V casu, ko se številna manjšinska društva soocajo z upadom zanimanja, SKD Lipa Zadar s stalno organizacijo Prešernovega dne ohranja prepoznavno kulturno tradicijo in ustvarja prostor, kjer se slovenska beseda sliši, razume in spoštuje. S tem dogo­dek vsako leto znova potrjuje zavezanost clanov društva ohranjanju slovenske kulturne identitete v Dalmaciji in utrjuje vezi z domovino, hkrati pa predstavlja pomemben most sodelovanja med slovensko skupnostjo in zadrskim družbenim okoljem. Tudi mednarodni dan kulturne raznolikosti ima za clane SKD Lipa Zadar pomembno simbolno in vsebinsko težo. Društvo ga redno obeležuje že od prvih let svojega delovanja, saj je prav ta praznik postal priložnost za predstavitev slovenske kulture v multikulturnem okolju Zadra. Udeležba na tej prireditvi presega zgolj formalno prisotnost – za clane društva pomeni javno potrditev identitete, možnost za jezi­kovno in umetniško izražanje ter priložnost za vzpostavljanje dialoga z drugimi narodnimi skupnostmi. Dogodki, ki jih društvo pripravlja ob tej priložnosti, vkljucujejo literarne in glasbene nastope, razsta­ve likovnih del, predstavitve slovenske kulinarike ter sodelovanje s predstavniki drugih manjšin in lokalnih institucij. Prav ta odprtost in vkljucevanje razlicnih kulturnih izrazov kažeta, da je SKD Lipa Zadar v kulturni raznolikosti prepoznalo vrednoto in razvojni potencial. Z rednim sodelovanjem pri obeleževanju tega dne društvo potrjuje svo­jo vlogo posrednika med slovensko in hrvaško kulturo ter uresnicuje osnovno poslanstvo slovenske manjšine, tj. ohranjanje lastne iden­titete ob hkratnem spoštovanju in sooblikovanju širšega kulturnega prostora. Pomemben del društvenega življenja SKD Lipa Zadar predsta­vljajo razlicne oblike kulturno-izobraževalnih dejavnosti, ki povezuje­jo umetnost, znanost in druženje. Posebno mesto med njimi zasedajo predstavitve knjig clanic SKD Lipa Zadar, ki jih društvo redno orga­nizira v sodelovanju z Mestno knjižnico Zadar in drugimi kulturni-mi ustanovami. Te predstavitve niso zgolj literarni dogodki, temvec tudi oblika ohranjanja jezikovne prisotnosti, saj potekajo v sloven-skem jeziku ali v dvojezicni razlicici, pogosto ob spremljavi glasbe, razstav ali recitacij. S tem se slovenska književnost simbolno vraca v javni prostor Zadra, kjer jezik in literatura postaneta most med dvema kulturama. Pomembno vlogo imajo tudi tematska predavanja, na katerih sodelujejo slovenski in hrvaški strokovnjaki s podrocja zgodovine, etnologije, umetnosti in manjšinskih študij. Predavanja so praviloma zasnovana tako, da povezujejo znanstveno refleksijo z izobraževalnim namenom – clani društva in lokalna javnost na ta nacin pridobivajo znanja o slovenski kulturni zgodovini, narodni identiteti ter prisotno­sti Slovencev na Hrvaškem. V zadnjih letih so prav tovrstni dogodki postali prostor dialoga med raziskovalci, kulturnimi delavci in clani skupnosti. Projekcije slovenskih filmov, ki jih društvo prireja v sodelovanju z RTV Slovenija in Slovensko izseljensko matico, dodatno bogatijo kulturno ponudbo. Izbor dokumentarnih in igranih filmov pogosto sledi temam, povezanim s slovensko zgodovino, naravo in kulturo, kar omogoca vizualno izkušnjo jezika in identitete. Ti filmi imajo pomembno izobraževalno in simbolno vlogo – prinašajo del sodobne slovenske umetnosti v okolje, kjer tovrstnih vsebin sicer ni mogoce redno spremljati. Ekskurzije in šola v naravi pa združujejo kulturno in social-no komponento delovanja društva. Clani se v okviru teh dejavnosti odpravljajo na raziskovalne in družabne izlete po Dalmaciji, Hrvaški in Sloveniji, kjer spoznavajo naravno in kulturno dedišcino ter hkrati utrjujejo medsebojne vezi. Sodelovanje na vseslovenskih srecanjih, ki jih organizira Zveza slovenskih društev na Hrvaškem, je za clane SKD Lipa Zadar vedno predstavljalo pomemben del njihove identitetne pripadnosti. Ta sre-canja so prostor izmenjave izkušenj, predstavitve dejavnosti in utrje­vanja vezi med slovenskimi društvi po vsej Hrvaški. Sodelovanje na teh dogodkih dokazuje, da društvo ni izolirana enota, temvec del šir­še mreže slovenskih skupnosti, ki soustvarjajo kulturni prostor zunaj meja maticne države. Skozi vse te dejavnosti se kaže celovit pristop SKD Lipa Zadar k ohranjanju slovenske identitete: od intelektualnih in umetniških do izkustvenih in družbenih oblik. Prav ta vecplastnost delovanja omogo-ca, da društvo presega okvir klasicne kulturne organizacije in postaja prostor srecevanja, ucenja ter medkulturnega razumevanja – prostor, kjer se slovenska kultura ne le ohranja, temvec tudi nenehno ustvarja in razvija. Kulturne dejavnosti so se vedno prepletale z izobraževalnimi vse­binami in prizadevanji za ohranjanje slovenskega jezika. Tako so clani SKD Lipa Zadar uspeli zagnati tudi dopolnilni pouk slovenšcine, kar dodatno vpliva na ohranjanje slovenskega jezika. Umetnost in jezik sta nelocljivo povezana, kar prispeva k ohranjanju slovenske besede v okolju, kjer ni institucionalnih pogojev za redno rabo slovenskega jezika. Ce delovanje SKD Lipa Zadar postavimo v kontekst drugih slo­venskih društev na Hrvaškem, lahko ugotovimo, da društvo sodi med tiste, ki delujejo v zahtevnejših razmerah, saj je po statusu uvršceno med izseljenska društva, brez lastnih prostorov in z manjšim številom clanov, ki so razpršeni tudi po nekaterih otokih. Kljub temu SKD Lipa Zadar ohranja stalen stik z Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem in aktivno sodeluje na skupnih projektih, kjer je njegov prispevek prepo­znaven prav po inovativnosti, kulturni vsebini in medkulturni odprto­sti. Društvo tako ne deluje zgolj kot varuh slovenske identitete v Dal-maciji, temvec tudi kot most med Slovenijo in hrvaškim kulturnim prostorom. Kulturni program društva temelji na treh stebrih: umetnosti, jezi­ku in druženju. Umetnost ohranja ustvarjalno energijo skupnosti, jezik gradi identiteto, druženje pa krepi obcutek pripadnosti. Kot posebnost naj dodamo, da je prednost SKD Lipa Zadar predvsem njegova orga­nizacijska prilagodljivost in sposobnost delovanja brez lastnih prosto­rov. Srecanja v knjižnici, restavraciji ali na kavah v središcu Zadra so postala del društvene tradicije, neformalna, a vsebinsko bogata oblika povezovanja. Prav v tej spontanosti se kaže moc skupnosti, ki temelji na prijateljstvu, spoštovanju in skupnih vrednotah. Med kljucnimi posamezniki, ki so s svojim delom zaznamovali razvoj društva, izstopajo pobudnica in dolgoletna predsednica Darja Jusup, Katarina Bezic, Rafaela Štulina, Andreja Malta, Jože Arzenšek, Marija Ivoš ter številni drugi, ki so v društvo vnesli svojo strokovnost, umetniški talent in osebno predanost. Njihova energija in vztrajnost sta omogocili kontinuiteto in rast društva, ki danes velja za eno izmed najaktivnejših slovenskih skupnosti na Hrvaškem. V vseh letih delovanja so se ohranile nekatere stalnice, ki predsta­ vljajo jedro društvenega utripa: proslave ob Prešernovem dnevu, sli­karske kolonije, sodelovanje na mednarodnem dnevu kulturne razno­likosti, predstavitve knjig, konzularni dnevi in šola v naravi. Te dejav­nosti imajo simbolni pomen, saj predstavljajo most med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo slovenske skupnosti v Zadru. Društvo je danes trdno vpeto v zadrsko okolje. Njegova dejavnost je prepoznana in cenjena v lokalni javnosti, kar dokazuje redno poro-canje medijev in sodelovanje z mestnimi kulturnimi ustanovami. SKD Lipa Zadar deluje kot zgled uspešne integracije manjšinske skupnosti v širši družbeni okvir, pri cemer ohranja svojo identitetno avtonomnost. V kontekstu sodobnih izzivov slovenskih društev na Hrvaškem – od kadrovske podhranjenosti, pomanjkanja mladih clanov in financ­nih omejitev do potrebe po digitalizaciji in novih oblikah komuni­kacije – se SKD Lipa Zadar kaže kot primer dobre prakse. S svojo odprtostjo, povezovanjem z drugimi manjšinami in vkljucevanjem lokalnega prebivalstva ohranja aktualnost in vitalnost tudi v casu, ko številne skupnosti išcejo nove nacine preživetja. Prihodnost društva bo v veliki meri odvisna od njegove sposob­nosti, da pritegne mlajše generacije in ohrani ustvarjalni stik z domo-vino. Digitalna orodja, sodelovanje z izobraževalnimi institucijami ter vkljucevanje v cezmejne kulturne projekte predstavljajo pot naprej, ki lahko še okrepi položaj društva v hrvaškem in slovenskem prostoru. SKD Lipa Zadar s tem ostaja simbol trajnosti in kulturne povezanosti ter dokazuje, da slovenski jezik in identiteta lahko živita tudi dalec od domovine – ce obstaja skupina ljudi, ki v to iskreno verjame. Zgodba SKD Lipa Zadar je vec kot zgodba o društvu – je pripo­ved o moci posameznikov, ki s svojo voljo, znanjem in predanostjo gradijo prostor slovenske besede v Dalmaciji. Njihovo delovanje potr­juje, da kultura in jezik preživita tam, kjer ju ljudje živijo, ne le obujajo. V tem smislu SKD Lipa Zadar ne zakljucuje svoje zgodbe, temvec jo širi v nove oblike sodelovanja, povezovanja in ustvarjanja. Njegova pot dokazuje, da so slovenska društva na Hrvaškem še vedno pomembni nosilci slovenske kulturne kontinuitete, ki s svojim delom soustvarjajo sodobno podobo slovenstva na Hrvaškem – živahno, odprto in pove­zano s prihodnostjo. 5. popis clanov SKD Lipa Zadar od zacetka do danes ANŽELAK KALCIC, Anita ARZENŠEK, Jože, pok. ARZENŠEK, Ruža BADEL – KAMENJICKI, Mirjana BAJLO, Asja BAJLO, Nada Pia BAJLO, Tatjana BALEN, Josip BALEN, Marija BARABA, Ivana BEZIC, Katarina BILIC, Vesna BIZJAK, Bazilije, pok. BULJANOVIC, Zorica BUOVAC, Josip BUOVAC, Justina BUOVAC, Viktor CAR, Ivana, pok. CVITANOVIC, Jasna CVITANOVIC, Marko CORIC, Nada, pok. DEBELJAK, Matjaž DEBELJAK, Ulješka FERJANCIC, Davor FILEK-HRVANOVIC, Žaklina FILIPI, Florijana FUZUL, Marija FUZUL, Martina GLIGORA, Ivan GOJA PERIC, Tanja GOJA, Sonja-Stanislava, pok. GOJA, Vlasta GOLOB, Milica GORENC, Anamarija GRBIC, Verica, pok. HAUPTMAN, Marjana HRAŠCANEC, Ana HRIBERNIK, Mihaela HRNCEVIC, Albina HRNCEVIC, Branko HRNCEVIC, Ida IVANOVIC, Franciška IVOŠ, Marija IVŠAK, Andrijana IVŠAK, Srecko JOSIPOVIC, Nada JUG, Tatjana JUREŠKO, Dragica JURJEVIC, Milena JUSUP, Darja KALC, Milan, pok. KALC ,Palmira, pok. KARAMARKO, Meri KLARIN, Karlita KLINAR, Drago, pok. KOTRULJA, Beata KRŠULJA JUSTIN, Marija KUMAR, Boris KURTIN, Martina, pok. KURTIN, Mirko KURTIN, Nina KURTOVIC, Ljubica LENARCIC, Viktor, pok. LUKIN, Božo LUKIN, Marija MALTA, Andreja MARAS, Majda MASTNAK, Sara MATANOVIC, Irena MILIC, Ivanka MILIC VRECKO, Mateja MILIN LUŽAR, Mira MILOSAVLJEVIC, Fortunata MIŠURA PREZELJ, Borka MITIC PRIMOŽIC, Ljiljana MRAVLJAK, Marija MRAVLJAK, Rudi MUIC, Nada PAJNIC, Katarina PEDIŠIC, Sovjetka PERIC, Karlo PERIC, Luna PERINOVIC, Ferdinand PESTIC, Jožica PEŠA, Cirila PEŠA, Mladen PORENTA, Ivan, pok. POŽUN MARKOC, Sanda PROSTRAN, Dušanka, pok. RADOVIC VRECAR, Majda RIMAN, Barbara RONCEVIC, Ingeborg ROT, Karol SAVINC, Jože, pok. SMRKE, Franc, pok. SOKOLIC, Marjeta STIPCEVIC, Ljudmila STUPICIC, Anamarija ŠKARA, Božidar, pok. ŠPRALJA, Nadja ŠTULINA, Ivan ŠTULINA, Rafaela TROSKOT, Marija VALEK, Milena VELAGIC, Magda VIHAR, Jana VLAKIC, Irena VOJVODA, Barbara VUJASIN, Franjo ZORIC, Maria ZRILIC, Marija ZURIC, Ana, pok. ŽURA, Željko, pok 6. Viri in literatura VIRI Arhiv Slovenskega kulturnega društva »Lipa« Zadar (Arhiv »Lipa« Zadar). CASOPISI Kažipot: mesecnik slovenske skupnosti na Reki in v PGŽ (Reka), 2005–2011. Mavrica: glasilo SKD »Istra« (Pulj), 2010-2020. Mesecni bilten (Reka, Zagreb), 2021–2024. Narodni list (Zadar), 2005–2009. Novi odmev: glasilo Kulturno prosvetnega društva Slovenski dom (Zagreb), 2005–2025. Planika: glasilo Slovenskega kulturnega društva Triglav Split (Split), 2005–2025. Slobodna Dalmacija (Split), 2009. Sopotja: glasilo slovenske manjšine na Reki in v PGŽ (Reka), 2012–2025. Zadarski list (Zadar), 2004–2025. Zadarski most prijateljstva: informativni casopis za nacionalne manjine (Zadar), 2006–2012. LITERATURA A. J. Slovenski dom v Zagrebu – 90 let, pet politicnih sistemov. MMC RTV SLO, STA, 7. 11. 2019. https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/slovenski--dom-v-zagrebu-90-let-pet-politicnih-sistemov/504259 (15. 10. 2025). Botunac, M. Sjecanje na velikog slovenskega pjesnika Franca Prešerna. VOX glas Zadra, 9. 2. 2009, 20. Božic, R. Rijeci iznad svega RIS – nova zadarska »književna životinja«. Zadarska smotra, LXVI, 1–2, 2017, 143. Budja, A. Slovenes in Sweden, Dve domovini, 7, 1996, 219- 240. Drnovšek, M. Izseljensko in drugo casopisje med Slovenci v zahodni Evropi do leta 1940. Dve domovini, 2/3, 1992, 265–316. Drnovšek, M. Slovenski izseljenci in Zahodna Evropa v obdobju prve Jugo­slavije. Migracije/ Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, 2012. DZS. Stanovništvo prema narodnosti, po gradovima/opcinama. Popis sta­novništva 2001. https://web.dzs.hr/Hrv/censuses/Census2001/Popis/ Hdefault.html (10. 4. 2025). Fischer. J. (ur.) Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije: 1848–1992. Mladinska knjiga, Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana, 2006. Jerman, S. & Todorovski, I. Slovenski dom v Zagrebu: 1929–1999. Kulturno--prosvetno društvo Slovenski dom, Zagreb, 1999. Josipovic, D. & Kržišnik Bukic, V. Slovensko-hrvaški obmejni prostor: etnicne vzporednice med popisi prebivalstva po letu 1991. Inštitut za narodno­stna vprašanja, Ljubljana, 2010. Kržišnik – Bukic, V. Slovenski gostinci in pomen slovenskih gostiln v Zagre-bu v 30-tih letih 20. stoletja. Razprave in gradivo 28, 1993, 136–142. Kržišnik-Bukic, V. O narodnostnem in kulturnem samoorganiziranju Slo­vencev na Hrvaškem v 20. stoletju. V: Kržišnik-Bukic, V. (ur.) Slovenci v Hrvaški, Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana, 1995, 133–188. Kržišnik-Bukic, V. Znameniti Slovenci na Hrvaškem skozi zgodovino. Migracijske i etnicke teme, 22, 2006, 421–445. Lukežic, I. Fluminensia Slovenica. Svet slovenske narodne manjšine Primor­sko-goranske županije; Svet slovenske narodne manjšine mesta Reka, Rijeka, 2011. Parovel, I. Lukšiceva ustvarjala med Slovenci v zamejstvu. Glasilo obcine Dolenjske Toplice, 132, 30. 6. 2010, 9. Potocnik, P. »Novi odmev« med zagrebškimi Slovenci: zagrebški in hrvaški Slovenci do po 64 letih spet dobili revijo v svojem jeziku. Delo, 24. 12. 1996, 7. Riman, B. & Mirkovic, M. Vpogled v aktualni položaj slovenske narodne skup­nosti na Hrvaškem. Inštitut za narodnostna vprašanja, Zveza slovenskih društev na Hrvaškem, Reka, 2022. Riman, B. & Novak Lukanovic, S. 2024. Dvajset let delovanja Svetov in pred­stavnikov slovenske narodne manjšine na Hrvaškem. Annales, 4, 34, 513–530. Riman, B. & Riman, K. Slovenski dom Kulturno prosvetno društvo Bazovica. Slovenski dom KPD »Bazovica«, Rijeka, 2008. Riman, B. & Riman, K. Slovenski dom Kulturno prosvetno društvo Bazovica. Solutio: Slovenski dom KPD »Bazovica«, Rijeka, 2012. Riman, B. & Riman, K. Podatkovni arhiv dejavnosti Slovenskega kulturnega društva Lipa Zadar (2004–2024). (v 1.0). Dirros, Inštitut za narodnosna vprašanja, Ljubljana, 2025, https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva. php?id=24555&lang=slv (dostop 5. 12. 2025). Riman, B. Slovenska društva u Hrvatskoj od 1886. do 1991. godine, Svet slo­venske nacionalne manjšine Primorsko-goranske županije, Inštitut za narodnostna vprašanja, Reka, Ljubljana, 2019. Riman, B. Koraki skozi cas: 20 let slovenskega kulturno-prosvetnega društva »Snežnik«. Inštitut za narodnostna vprašanja, SKD »Snežnik«, Ljublja­na, Reka, 2024. Riman, B. Sosedje Slovenci: Slovenci na Hrvaškem. Narodna in univerzitetna knjižnica: Inštitut za narodnostna vprašanja, Zveza slovenskih društev na Hrvaškem, Ljubljana: Zagreb, 2019. Škiljan, F. Slovenci u Varaždinu i Varaždinskoj županiji. Slovensko kulturno društvo Nagelj, Varaždin, 2015. Sterle, U. K identiteti slovenskih priseljencev in njihovih potomcev v Kanadi. Prispevki za novejšo zgodovino, 3/2010, 131–146. Tatalovic, S., Jakeševic, R. & Lacovic, T. Funkcioniranje vijeca i predstavnika nacionalnih manjina u Republici Hrvatskoj. Medunarodne studije, 10, 3/4, 2010, 40–56. Zekanovic, J. Clanovi »Lipe« obilježili Prešernov dan. VOX glas Zadra, 6. 2. 2010, 22. Žitnik Serafin, J., Kalc A., Mlekuž J & Ajša Vižintin, M. Sodobne strate­gije slovenskih izseljencev za ohranjanje etnicne identitete. Zakljucno porocilo. ZRC SAZU, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije, Ljubljana, 2018. INTERNETSKI PORTALI 057.info. Otvorenje 13. i 14. Medunarodne likovne kolonije u Benkovcu. 057info.hr, 17. 3. 2022. https://www.057info.hr/kultura/2022-03-17/ otvorenje-13-i-14-medunarodne-likovne-kolonije-u-benkovcu/ (9. 10. 2025). 057info. 4. Likovna kolonija Maj 2011 Turanj. 057info.hr, 19. 5. 2011. https:// www.057info.hr/kultura/2011-05-19/4-likovna-kolonija-maj-2011-tu­ranj/ (4. 10. 2025). 057info. 4. Likovna kolonija Maj 2011 Turanj. 057info.hr, 19. 5. 2011. https:// www.057info.hr/kultura/2011-05-19/4-likovna-kolonija-maj-2011-tu­ranj/ (3. 10. 2025). 057info. Nacionalne manjine su bogatstvo Zadra i Zadarske županije. 057info. hr, 10. 6. 2018. https://www.057info.hr/vijesti/2018-06-10/foto-nacio­nalne-manjine-su-bogatstvo-zadra-i-zadarske-zupanije/ (3. 10.2025) 057info. 4. Likovna kolonija Maj 2011 Turanj. 057info.hr, 19. 5. 2011. https:// www.057info.hr/kultura/2011-05-19/4-likovna-kolonija-maj-2011-tu­ranj/ (3. 10. 2025). 057info. Društvo Lipa postavlja izložbu Mostovi prijateljstva. 057info.hr, 29. 1. 2016. https://www.057info.hr/kultura/2016-01-29/drustvo-lipa--postavlja-izlozbu-mostovi-prijateljstva/ (4. 10. 2025). 057info. Lipa prireduje 6. likovnu koloniju Maj 2013 Turanj. 057.info. 13. 5. 2013. https://www.057info.hr/kultura/2013-05-13/lipa-prireduje-6­-likovnu-koloniju-maj-2013-turanj/(15. 9. 2025). 057info. Lipa slavi Prešernov dan, nastupa Ars Cantabile. 057.info, 9. 2. 2023. https://www.057info.hr/kultura/2023-02-09/lipa-slavi-presernov-dan--nastupa-ars-cantabile/ (11. 10. 2025). 057info. Nacionalne manjine su bogatstvo Zadra i Zadarske županije. 057info. hr, 10. 6. 2018. https://www.057info.hr/vijesti/2018-06-10/foto-nacio­nalne-manjine-su-bogatstvo-zadra-i-zadarske-zupanije/ (3. 10.2025) 057info. Pia Bajlo otvorila prvu samostalnu izložbu. 057.info.hr, 2. 10. 2016. https://www.057info.hr/kultura/2016-10-02/pia-bajlo-otvorila-prvu--samostalnu-izlozbu/ (4. 10. 2025). 057info. Slovensko kulturno društvo „Lipa» Zadar slavi 10. rodendan, 057info.hr, 16. 2. 2015. https://www.057info.hr/kultura/2015-02-16/slo­vensko-kulturno-drustvo-lipa-zadar-slavi-10-rodendan/ (25. 7. 2025). 057info. Prešernov dan u multimedijalnoj dvorani Gradske knjižnice. 057info.hr, 14. 2. 2013. https://www.057info.hr/vijesti/2013-02-14/ presernov-dan-u-multimedijalnoj-dvorani-gradske-knjiznice/ (25. 7. 2025). Antena Zadar, Hvalevrijedna manifestacija. Medunarodni dan kulturne raznolikosti na Trgu pet bunara. Antena Zadar, 1. 6. 2024. https://www. antenazadar.hr/clanak/2024/06/hvale-vrijedna-manifestacija-meduna­rodni-dan-kulturne-raznolikosti-na-trgu-pet-bunara/ (10. 6. 2025). Antena Zadar. Izložba i Dan otvorenih vrata Zavicajnog muzeja Benko-vac. Antena Portal Zadar, 7. 6. 2024. https://www.antenazadar.hr/cla­nak/2024/06/bokun-duse-izlozba-i-dan-otvorenih-vrata-zavicajnog--muzeja-benkovac/ (23 .9. 2025). Antena Zadar. Medunarodni dan kulturne raznolikosti uz pjesmu i ples osam nacionalnih manjina. Antena portal Zadar, 11. 5. 2014. https://www. antenazadar.hr/clanak/2014/05/medunarodni-dan-kulturne- raznoli­kosti-uz-pjesmu-i-ples-osam-nacionalnih-manjina/ (23. 9. 2025). Antena Zadar. Stipe Zrilic primio veleposlanicu Republike Slovenije Smilja- nu Knez. Antena portal Zadar, 15. 11. 2016. https://www.antenazadar. hr/clanak/2016/11/stipe-zrilic-primio-veleposlanicu-republike-slove­nije-smiljanu-knez/ (16. 10. 2025). Antena Zadar. U Benkovcu otvorena retrospektivna izložba 16- likovne kolonije „Jože Arzenšek«, Antena Zadar, 13. 11. 2023. https://www. antenazadar.hr/clanak/2023/11/u-benkovcu-otvorena-retrospektivna­izlozba-16-likovne-kolonije-joze-arzensek/ (5. 10. 2025). Antena Zadar. 9. likovna kolonija »Maj 2016. Turanj« zapocinje s radom. Antena portal Zadar, 12. 5. 2016. https://www.antenazadar.hr/ clanak/2016/05/9-likovna-kolonija-maj-2016-turanj-zapoinje-s­-radom/ (2. 10. 2025). Antena Zadar. Gradska knjižnica Zadar: Donosimo raspored dogadanja. Antena portal Zadar, 13. 6. 2025. https://www.antenazadar.hr/cla­nak/2025/06/gradska-knjiznica-zadar-donosimo-raspored-dogadanja/ (17. 10. 2025). Antena Zadar. I ove godine Medunarodni dan kulturne raznolikosti 2025. proslavljen je na Trgu pet bunara. Antena Zadar, 3. 6. 2025. https:// www.antenazadar.hr/clanak/2025/06/i-ove-godine-medunarodni -dan-kulturne-raznolikosti-2025-proslavljen-je-na-trgu-pet-bunara/ (15. 9. 2025). Antena Zadar. I ove godine Medunarodni dan kulturne raznolikosti 2025. proslavljen je na Trgu pet bunara. Antena Zadar, 3. 6. 2025. https:// www.antenazadar.hr/clanak/2025/06/i-ove-godine-medunarodni -dan-kulturne-raznolikosti-2025-proslavljen-je-na-trgu-pet-bunara/ (15. 9. 2025). Antena Zadar. Izložba Marije Balen u Zavicajnom muzeju Biograda. Antena portal Zadar, 28. 1. 2014. https://www.antenazadar.hr/clanak/2014/01/ izlozba-marije-balen-u-zavicajnom-muzeju-biograda/ (2. 10. 2025). Antena Zadar. Predstavljanje knjige »U pjesme protjerana« Marije Ivoš. Antena portal Zadar, 9. 12. 2016. https://www.antenazadar.hr/cla­ nak/2016/12/predstavljanje-knjige-u-pjesme-protjerana-marije-ivos/ (6. 10. 2025). Antena Zadar. Svecanost Slovenskog kulturnog društva «Lipa« Zadar. Antena portal Zadar, 16. 2. 2015. https://www.antenazadar.hr/clanak/2015/02/ svecanost-slovenskog-kulturnog-drustva-lipa-zadar/ (12. 20. 2025). Antena Zadar. U arbanaškoj knjižnici izložba slika Pie Bajlo. Antena por­tal Zadar, 27. 9. 2016. https://www.antenazadar.hr/clanak/2016/09/u­-arbanaskoj-knjiznici-izlozba-slika-pie-bajlo/ (4. 10. 2025). Antena Zadar. U Noci muzeja u Biogradu otvorenje izložbe »Mostovi pri­jateljstva«. Antena portal Zadar, 29. 1. 2016. https://www.antenazadar. hr/clanak/2016/01/u-noci-muzeja-u-biogradu-otvorenje-izlozbe--mostovi-prijateljstva/ (5. 10. 2025). Antena Zadar. Danas finale 10. likovne kolonije Maj 2017 Turanj. Antena portal Zadar, 19. 5. 2017. https://www.antenazadar.hr/clanak/2017/05/ danas-finale-10-likovne-kolonije-maj-2017-turanj/ (3. 10. 2025). B. [NOC MUZEJA] Izložba slovenskih društava s podrucja Hrvatske i Bosne i Hercegovine. B-portal, 25. 1. 2022. https://b-portal.hr/ 2022/01/25/ noc-muzeja-izlozba-slovenskih-drustava-s-podrucja-hrvatske-i­-bosne-i-hercegovine/ (4. 10. 2025). barbra21. Slovensko kulturno društvo »Lipa« svecano obilježilo »Preše­nov dan« u Zadru. Ezadar, 15. 2. 2016. https://ezadar.net.hr/kultu-ra/364565/slovensko-kulturno-drustvo-lipa-svecano-obiljezilo-preser­nov-dan-u-zadru/ (25. 7. 2025). Bilan, I. U Noci knjige odašiljale su se s vodicke rive poruke mira i ljuba-vi. InfoVodice, 23. 4. 2022. https://arhiva.infovodice.com/kulturne--novosti/u-noci-knjige-odasiljale-su-se-s-vodicke-rive-poruke-mira-i­-ljubavi (9. 10. 2025). Ezadar. U Zadru se tradicionalno obilježava Prešernov dan. Ezadar.hr, 9. 2. 2023. https://ezadar.net.hr/kultura/431895/u-zadru-se-tradicionalno--obiljezava-presernov-dan/ (11. 10. 2025). Ezadar. 17. Likovna kolonija »Jože Arzenšek 2024«. Ezadar.hr, 6. 10. 2024. https://ezadar.net.hr/kultura/439739/17-medjunarodna-likovna-kolo­ nija-joze-arzensek-2024/ (4. 10. 2025). Ezadar. U Perušicu Benkovackom održane 14. Veceri duhovne poezije. Eza-dar.hr, 14. 8. 2022. https://ezadar.net.hr/dogadaji/789501/u-perusicu--benkovackom-odrzane-14-veceri-duhovne-poezije/ (9. 10. 2025). Ezadar. Slovensko kulturno društvo poziva na proslavu Prešernovog dana. Ezadar.hr, 8. 2. 2022. https://ezadar.net.hr/dogadaji/779599/sloven­sko-kulturno-drustvo-poziva-na-proslavu-presernovog-dana/ (9. 10. 2025). Grad Zadar. Medunarodni dan kulturne raznolikosti. Grad Zadar, 5. 6. 2022. https://www.grad-zadar.hr/vijest/medunarodna-suradnjavijesti-64/ medunarodni-dan-kulturne-raznolikosti-7623.html (29. 9. 2025). Grad Zadar. Proslava slovenskog kulturnog dana – SKD »Lipa Zadar«, Grad Zadar, 12. 2. 2021, 3. https://www.grad-zadar.hr/vijest/dogadanja-76/ proslava-slovenskog-kulturnog-dana--skd-lipa-zadar-6557.html (13. 7. 2025). Infovodice. Drugi festival zavicajne poezije održan u Bicanima Malim (Skorici). Youtube. Dostopno na: https://www.youtube.com/watch?v =8cSgjVi67zY. (11. 10. 2025). Jusup, D. Kmecke žene iz Ormoža navdušile Zadar. Moja Slovenija, 19. 6. 2019, https://arhiv.slovenci.si/kmecke-zene-iz-ormoza-navdusile-zadar/(10. 6. 2025). Jusup, D. 10. Likovna kolonija Maj 2017 Turanj. RTV SLO Rojaki, 25. 5. 2017. https://www.rtvslo.si/rojaki/hrvaska/10-likovna-kolonija-maj-2017­-turanj/423277 (11. 10. 2025). Jusup, D. Skupština SKD Lipe in pocastitev kulturnega praznika. Novi odmev, 84, 2024. 18; Z net. »Kultura nas povezuje« Z net, 15. 2. 2024. https:// www.znet.hr/2024/02/15/kultura-nas-povezuje-u- petak-u-zadru-pro­slava-presernova-dana/ (12. 10. 2025). Kampos, B. V Opatiji so se srecali predstavniki vseh slovenskih društev na Hrvaškem. Rojaki, 3. 10. 2016. https://www.rtvslo.si/rojaki/hrvaska/v­ -opatiji-so-se-srecali-predstavniki-vseh-slovenskih-drustev-na-hrva­skem/404216 (12. 10. 2025). Kampos, B. V Zadar ih je pripeljala ljubezen. Moja Slovenija, 10. 6. 2017, https://arhiv.slovenci.si/v-zadar-jih-je-pripeljala-ljubezen/(29. 9. 2025). Komprej, D. Harmonikarski orkestar KD Prežihov Voranc zaigral ob morju in navdušil. Viharnik 25. 6. 2024. https://www.viharnik.si/harmonikar­ski-orkester-kd-prezihov-voranc-zaigral-ob-morju-in-navdusil/ (29. 9. 2025). Mikulandra, M. Na koloniji 14 slikara iz Hrvatske i Slovenije. Lokalni.hr, 21. 5. 2018. https://lokalni.vecernji.hr /zupanije/na-koloniji-14-slikara-iz--hrvatske-i-slovenije-9102 (5. 10. 2025). MJ. Izložbom slika sudionika i prigodnim programom završava 11. Likov­na kolonija Maj 2018. Ezadar, 17. 5. 2018. https://ezadar.net.hr/kultu­ra/414809/izlozbom-slika-sudionika-i-prigodnim-programom-zavrsa­va-11-likovna-kolonija-maj-2018/ (3. 10. 2025). MJ. Slovensko kulturno društvo »Lipa« Zadar obilježava Medunarodni dan ljudskih prava. Ezadar, 6. 12. 2023. https://ezadar.net.hr/dogada­ji/810253/slovensko-kulturno-drustvo-lipa-zadar-obiljezava-medjuna­rodni-dan-ljudskih-prava/ (12. 10. 2025). Novi radio Zadar. 14. likovna kolonija-Virtualna 2021. u cetvrtak 11. stu­denog u Gradskoj knjižnici. Novi radio Zadar, 9. 11. 2021. https:// www.noviradio.hr/slovensko-drustvo-lipa-14-likovna-kolonija-virual­na-2021-u-cetvrtak-11-studenog-u-gradskoj-knjiznici/ (13. 7. 2025). Parovel, I. Lukšiceva ustvarjala med Slovenci v zamejstvu. Glasilo obcine Dolenjske Toplice, 132, 30. 6. 2010, 9. https://www.dolenjske-toplice.si/ Files/eMagazine/163/73789/132.pdf (10. 6. 2025). Pejkovic, I. SKD »Lipa« Slovensko društvo još uvijek bez prostorija u Zadru, Ezadar, 16. 2. 2013. https://ezadar.net.hr/kultura/381391/slovensko--drustvo-jos-uvijek-bez-prostorija-u-zadru/ (29. 9. 2025). Radio Zadar. Slovenski kulturni dan u cetvrtak 10.2. Hrvatski radio Radio Zadar, 9. 2. 2022. https://radio.hrt.hr/radio-zadar/obavijesti/slovenski--kulturni-dan-u-cetvrtak-102-5324950 (9. 10. 2025). Radio Zadar. Slovensko kulturno društvo »Lipa« Zadar danas obilježava Medunarodni dan ljudskih prava. Hrvatski radio Radio Zadar. 8. 12. 2023. https://radio.hrt.hr/radio-zadar/kultura/slovensko-kulturno­drustvo-lipa-zadar-danas-obiljezava-medunarodni-dan-ljudskih-pra­va-11187427 (29. 9. 2025). RadioPag. Vecer dalmatinske pisme i poezije u Pagu. Radio Pag.hr, 10. 6. 2024. https://radiopag.hr/vecer-dalmatinske-pisme-i-poezije-u-pagu/ (12. 10. 2025). Romic, S. Medunarodni dan kulturne raznolikosti – obicaji i tradicija naci­onalnih manjina u Zadarskoj županiji, Ezadar.hr, 4. 6. 2022. https:// ezadar.net.hr/kultura/428823/medjunarodni-dan-kulturne-raznoliko­sti -obicaji-i-tradicija-nacionalnih-manjina-u-zadarskoj-zupaniji/ (15. 9. 2025). Rožej, A. 12. Mednarodni dan kulturne razlicnosti v Zadru. Moja obcina, Ravne na Koroškem, 3. 6. 2017. https://www.mojaobcina.si/ravne-na--koroskem/novice/12-mednarodni-dan-kulturne-razlicnosti-v-zadru. html (15. 9. 2025). Šibenski.hr. Otvaranjem izložbe Olivere Vapske u šibenkoj gradskoj knjižnici poceli »Dani makedonske kulture u Šibeniku». Šibenski.hr, 3. 10. 2020. https://sibenski.slobodnadalmacija.hr/sibenik/scena/kultura/ostalo/ otvaranjem-izlozbe-olivere-vapske-u-sibenkoj-gradskoj-knjiznici--poceli-dani-makedonske-kulture-u-sibeniku-1048343 (6. 10. 2025). Širnik, J. Na mednarodnih dnevih kulturne razlicitosti v Zadru barve Slo­venije zastopal Harmonikarski orkester KD Prežihov Voranc. Obcina Ravne na Koroškem, 2. 6. 2024, https://www.ravne.si/objava/938993 (7. 10. 2025). SM. Izloženi radovi s prve medunarodne likovne kolonije Pakoštane 2018. B-portal, 7. 2. 2019. https://b-portal.hr/2019/02/07/noc-muzeja-izloze­ni-radovi-s-prve-medunarodne-likovne-kolonije-pakostane-2018/ (6. 10. 2025). Sobodic, B. Na Kninskoj tvrdavi održana 10. jubilarna vecer domoljubne poezije ‘Stijeg slobode 2024.’ Bjelovarinfo, 5. 8. 2024, https://bjelovar. info/kultura/foto-na-kninskoj-tvrdavi-odrzana -10-jubilarna-vecer- -domoljubne-poezije-stijeg-slobode-2024/ (14. 10. 2025). Sveucilište u Zadru. Novo izdanje poetskog maratona „Millenium stih – poetski maraton RIJECI IZNAD SVEGA» (sv. Donat, 16. i 17. 6. 2023.). 7. 6. 2023, https://www.unizd.hr/obavijesti/view/novo-izdanje-poet­skog-maratona-millenium-stih-poetski-maraton-rijeci-iznad-svega--sv-donat-16-i-17-6-2023 (11. 10. 2025). Tomaševic, D. Zadar obilježio Medunarodni dan kulturne raznolikosti. Cro Portali, 10. 6. 2018, https://cro-portal.com/kultura/zadar-obiljezio--medunarodni-dan-kulturne-raznolikosti (4. 10. 2025). TrisComHr. Medunarodni književnici plove na Zlarin. Tris: neovisni novi­narski portal, 30. 5. 2019, https://tris.com.hr/2019/05/hrvatsko-make­donska-tangenta-medunarodni-knjizevnici-plove-na-zlarin/ (5. 10. 2025). TrisComHr. Cetvrti Dani makedonske kulture u Šibeniku: Središnja tema »Utjecaj tradicije na suvremenu kulturu i umjetnost«, Tris: neovisni novinarski portal, 27. 8. 2023, https://tris.com.hr/2023/08/cetvrti-dani--makedonske-kulture-u-sibeniku-sredisnja-tema-utjecaj-tradicije-na--suvremenu-kulturu-i-umjetnost/ (9. 10. 2025). TZ Sv. Filip i Jakov. 11. likovna kolonija MAJ 2018. Turisticka zajednica Sv. Filip i Jakov, 15. 5. 2018, https://www.sv-filipjakov.hr/hr/novost/75/11­-likovna-kolonija-maj-2018-turanj/ (3. 10. 2025). U. S. Fešta zadarskih Slovencev. Moja Slovenija, 18. 2. 2019, https://arhiv. slovenci.si/festa-zadarskih-slovencev/ (25. 7. 2025). U. S. Kmecke žene iz Ormoža navdušile Zadar. Moja Slovenija, 13. 7. 2019, https://arhiv.slovenci.si/kmecke-zene-iz-ormoza-navdusile-zadar/ (3. 10.2025). U. S. V Lovranu so se srecali Slovenci, ki živijo na Hrvaškem. Moja Slovenija, 13. 9. 2018, https://arhiv.slovenci.si/v-lovranu-so-se-srecali-slovenci--ki-zivijo-na-hrvaskem/ (12. 10. 2025). Urednik. Odabrani pjesnici za IX po redu manifestaciju domoljubne poezije Stijeg slobode – stina pradidova, Knin, kninska tvrdava. Casopis Kvaka, 20. 7. 2023. https://www.casopiskvaka.com.hr/2023/07/odabrani-pje­snici-za-ix-po-redu.html (6. 10. 2025). Uredništvo. Pomoc za prizadete v poplavah ob ujmi tudi od Slovencev na Hrvaškem. Megafon.si, 5. 9. 2023, https://megafon.si/po-domace/slove­nija/pomoc-za-prizadete-v-poplavah-ob-ujmi-tudi-od-slovencev-na--hrvaskem/ (15. 10. 2025). Uredništvo. S radom zapocinje 8. likovna kolonija Maj 2015 Turanj. Ezadar, 15. 5. 2015. https://ezadar.net.hr/kultura/368945/otvorenje-izlozbe-8­-likovne-kolonije-maj-2015-turanj/(10. 6. 2025). Uredništvo. Rijeci, stihovi i note: Jasenka Medvedec u Zavicajnom muze­ju predstavila zbirku pjesama „Biti». Biograjski.hr, 23. 9. 2020, https:// biograjski.com/2020/09/23/rijeci-stihovi-i-note-jasenka-medvedec-u­zavicajnom-muzeju-predstavila-zbirku-pjesama-biti/ (6. 10. 2025). Uredništvo. Zadar obilježava Medunarodni dan kulturne raznolikosti. Apoliticni.hr. 4. 6. 2016, https://apoliticni.hr/zadar-obiljezava-meduna­rodni-dana-kulturne-raznolikosti/ (4. 10. 2025). USZS. Minister Žmavc med Slovenci v Dalmaciji. Radio ognjišce, 16. 5. 2017, https://radio.ognjisce.si/sl/190/ssd/23973/ (16. 10. 2025). Z NET. „Kultura nas povezuje»/U petak u Zadru proslava Prešernova dana. Znet, 15. 2. 2024, https://www.znet.hr/2024/02/15/kultura-nas-povezu­je-u-petak-u-zadru-proslava-presernova-dana/ (29. 9. 2025). Z NET. „Kultura nas povezuje»/U petak u Zadru proslava Prešernova dana. Znet, 15. 2. 2024, https://www.znet.hr/2024/02/15/kultura-nas-povezu­je-u-petak-u-zadru-proslava-presernova-dana/ (29. 9. 2025). Zadarski.hr. Otvara se izložba radova medunarodne umjetnicke kolonije na temu »Boje mora«. Zadarski list, 10. 10. 2024, htzadarski.slobod­nadalmacija.hr/zadar/djirada/otvara-se-izlozba-radova-medunarodne -umjetnicke-kolonije-na-temu-boje-mora-1424771 (14. 10. 2025). Zveza slovenskih društev na Hrvaškem. Kdo smo?. Slovenci.hr. Dostopno na: https://www.slovenci.hr/kdo-smo/ (15. 10. 2025). 7. popis imen A AJŠA VIŽINTIN, M., 70, 220 ANDRIJEVIC, I., 119 ANTUNOVIC, B., 57, 148, 149, 170 ARBITAR, S., 9 ARZENŠEK, J., 35, 39, 42, 44, 46, 47, 49, 53, 60, 62, 66, 74, 77, 90, 91, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 116, 117, 118, 119, 120, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 133, 135, 136, 137, 138, 139, 141, 142, 143, 144, 146, 147, 150, 151, 154, 191, 206, 211, 215 ARZENŠEK, R., 14, 44, 77, 94, 110, 111, 114, 116, 139, 144, 154, 191, 206 AVBAR, K., 74 B BABAC, S., 188 BABAJKO POPOVIC, T., 187 BABIC, A., 105 BAJLO, A., 38, 39, 199 BAJLO, N. P., 74, 79, 94, 114, 115, 116, 118, 120, 121, 123, 124, 126, 127, 128, 131, 133, 135, 136, 137, 139, 134, 144, 146, 162, 163, 177, 221 BAJLO, T., 14, 66, 68, 84, 85, 86, 133, 135, 136, 137, 139, 152, 153, 159, 173, 177, 187, 202, 204 BAJSIC, Z., 90 BALEN, M., 43, 53, 74, 115, 116, 133, 135, 136, 137, 144, 148, 150, 200 BALJAK, Đ., 68, 86, 139, 151, 152, 177 BARABA, M., 148, 149, 170 BATUR, R., 121, 122 BAŽDARIC, K., 74 BEGOVIC, I., 78 BELANCIC, K., 81, 103, 165, 192 BENIC, V., 176 BEZIC, K., 7, 14, 15, 28, 29, 30, 32, 34, 36, 38, 40, 41, 48, 53, 56, 62, 67, 84, 94, 95, 100, 101, 102, 103, 121, 122, 158, 159, 195, 199, 200, 211 BILAN, I., 129, 171 BILIC, V., 85, 151, 152, 176, 177 BISTRIC, J., 132 BLAGDAN, M., 74, 112 BLATNIK, A., 43, 194 BOTUNAC, M., 73, 217 BOŽIC, D., 187 BOŽIC, R., 161, 218 BOŽULIC, M., 132, 135 BRALA MUDROVCIC, J., 2, 7 BRKLJACA, Š., 149 BRKIC, V., 95, 119, 122, 123, 124, 125, 127, 128, 130 BUCIC, I., 174 BUDANOVIC, B., 114, 115 BUDIJA ŠKORIC, H., 124 BUDJA, A., 12, 218 BUKOVAC, V., 50, 64, 152, 163, 175 BUKVIC, K., 35, 37, 72, 77, 78, 104, 161, 188, 195 BULJANOVIC, Z., 57, 58, 59, 62, 64, 65, 76, 77, 80, 81, 82, 83, 84, 85, 87, 123, 131, 145, 151, 152, 159, 160, 162, 164, 165, 166, 167, 168, 169, 170, 171, 172, 173, 174, 175, 176, 177, 201 BUMBER, Ž., 76, 162, 172 BUOVAC, J., 77, 102, 103, 152 BURICA, I., 116, 118 C CIFER, M., 135 CVITKOVIC KALANJOŠ, I., 2, 7 C CAKIC, V., 73, 77, 78, 79, 93, 94, 96, 97, 98, 99, 102, 103 CERNE, M., 73 CRCINOVIC KOFTIC V., 136 C CORIC, N., 73 CORIC, I., 73, 78 CURKOVIC, A., 149 CURKOVIC, M., 151 D DEKLEVA, P., 74 DELCEV, G., 60, 171 DANEU, I., 42. 188, 189 DIVLJAK, D., 135, 136 DOBRIC JELACA, A., 74, 113, 115, 116, 117, 118, 120, 121, 122, 124, 125, 126, 128, 131, 132, 146 DONADIC, M., 74, 113, 116, 118, 132, 135 DONĐIVIC, K., 65, 151, 176 DOŠEN, K. D., 74, 115 DRNOVŠEK, M., 11, 12, 218 DUKIC, B., 102, 104, 106, 107, E ENGEL, K., 116, 129 EŠKINJA GLAVAN, K., 112, 114, 121, 123, 131, 144 F FISCHER, J., 11, 218 FILIPI, F., 28, 142 FUZUL, M., 166 G GAJICA, R., 90 GAZIC, Š., 37, 199 GLAVOCIC, D., 94 GLIGORA, I., 188 GOJA, V., 83 GOLOB BAREŠA, M., 15, 76, 82, 83, 84, 151, 165, 167 GORENC, A., 56, 82, 83, 167, 168 GORENC, M., 104 GORENC PIŽAMA, B., 73 GOTOVAC, P., 199 GRADIC REŽEN, K., 37 GRANFOL, V., 198 GRBAC, V., 74, 112 GRGUROVIC, D., 94, 96, 98, 112 GRLICA, N., 100, 238 GRUBIC, A., 71 GRUDENIC, S., 134 GRŽAN MARTINOVIc, A., 105, 108 GUGIC, M., 55, 82, 167 GUZALIC, M., 65, 136, 137 H HAJDIC, A., 116, 132, 135 HAJDIC, P., 116 HERAK, S., 185 HAREJ, I., 106 HERMANNS, R., 90 HODŽIC, I., 136, 137, 139 HRIBAR BUZDOVACIC, I., 180 HRABRIC, D., 73 HRGA, V., 105, 130, 136, 361, 166, 169, 170, 171, 172 HVALA, B., 73 I IKIC, M., 77, 98 ILIC, J., 78, 81, 85 ISKRA, N., 136 IVANCIC FAJFAR, M., 114 IVANOVIC, F., 114 IVOŠ, A(drijana), 80, 81, 164, 165, IVOŠ, A(nastazija), 174, IVOŠ, M., 44, 45, 46, 48, 50, 51, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 68, 76, 77, 78, 79, 80, 81, 82, 83, 84, 85, 87, 97, 102, 103, 110, 118, 120, 121, 122, 123, 124, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 133, 135, 136, 137, 138, 139, 143, 144, 145, 146, 147, 178, 149, 151, 152, 153, 154, 156, 157, 159, 160, 161, 162, 163, 164, 165, 166, 167, 168, 169, 170, 171, 172, 173, 174, 175, 176, 177, 193, 200, 211 J JAGR, V., 75 JAKEŠEVIC, R., 28, 219 JAKLITSCH, H., 197 JAKŠA JURKOVIC, M., 80 JAMBREK, B., 74, 115, 116, 124, 129, 131, 133, 136, 137 JANEŽIC, H., 150 JELASKA, M., 142 JELINCIC, V., 126, 128, 136, 146 JERKOV, R., 132, 135 JERMAN, S., 13, 17, 19, 218 JOSIPOVIC, D., 12, 218 JUG ŠKARA, T., 73, 94, 98 JURJEVIC, I., 101 JURJEVIC, M., 32, 38, 71, 94, 101 JUSUP, D., 2, 7, 14, 15, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 34, 35, 36, 38, 39, 40, 41, 41, 43, 44, 45, 47, 48, 50, 52, 53, 56, 57, 58, 60, 62, 64, 65, 67, 71, 72, 73, 74, 75, 77, 78, 79, 80, 81, 83, 85, 87, 88, 89, 91, 92, 93, 94, 95, 96, 97, 99, 101, 102, 103, 104, 105, 106, 111, 113, 114, 115, 116, 117, 118, 119, 121, 123, 124, 125, 127, 131, 133, 136, 139, 143, 144, 148, 149, 151, 152, 153, 155, 156, 157, 158, 159, 160, 161, 163, 164, 165, 167, 168, 170, 176, 187, 188, 189, 191, 197, 199, 211 JUSUP, N., 44 K KALC, A., 220 KALLAN VERBANEC, Z., 106, 132, KALMETA, B., 97, 100 KAMPOS, B., 180, 224 KASAP, D., 96 KATALINIC, M., 132, 137 KATALENIC, Z., 169 KATIC, E., 172 KAUCIC, Z., 72 KENEJ, F., 94 KLARICA, S., 54, 187 KLEMENCIC, G., 41 KLEMENCIC, P., 198 KLINAR, D., 42, 48 KLINAR MEDAKOVIC, A., 15, 181, 182 KNEZ, S., 48, 196, 221 KNEŽEVIC, M., 71 KOLAR, I., 129, 131 KOLIC, D., 84 KOMEL, T., 42, 195 KOMPREJ, D., 107, 225 KORDIŠ, B., 74 KORUN, B., 72 KOSMOS, I., 74, 75, 83, 90, 91, 112, 113, 115, 116, 118, 120, 121, 123, 124, 126, 127, 128, 129, 131, 132, 142, 144, 146, 148, 161, 169 KOSTANJEVAC, K., 81 KOŠUTA, F., 192 KRŠULJA, M., 46, 94 KRANJC, R., 81 KRIŽANIC, D., 101 KRIŽANIC, E., 101 KRSTIC, V., 135, 136 KRŽIŠNIK - BUKIC, V., 10, 12, 17, 18, 218 KUKOVEC ŠTAMBERGER, M., 139 KURAJICA, T., 79 KURTIN, M., 28, 32, 41, 73, 75, 94, 142, 157 L LACOVIC, T., 28, 218 LAMUT, M., 46, 192, 193 LAUTAR, S., 139 LEKAJ PRLJASKAJ, E., 106 LISAC, M., 121, 144 LIVAJIC, P., 123, 127, 130, 131 LOKAS, I., 83, 85, 151, LONGIN, B., 102, 104, 105, 106 LUCIC, N., 108, 134 LUKEŽIC, I., 13, 218 LUKIN, M., 40, 102 LUKŠIc, V., 44, 74, 115, 144 LUNDER, S., 132 M MAJICA, Z., 74, 112, 113, 115, 116, 117, 118, 120, 121, 123, 124, 126, 127, 131, 133, 135, 136, 137, 143, 144, 146, 150 MAJIC, M., 79, 81, 175 MAKROVIC KOCEN, B., 172 MALTA, A., 14, 15, 42, 43, 44, 45, 46, 48, 50, 51, 52, 54, 56, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 81, 87, 97, 103, 117, 118, 119, 120, 122, 123, 124, 129, 143, 144, 145, 147, 156, 157, 158, 159, 160, 161, 162, 163, 164, 165, 166, 167, 168, 173, 177, 193, 195, 211, MAMIC, V., 149 MARAS, M., 28 MARCINA, N., 113 MARKULIN, N., 34, 71, 96 MASAR, M., 46 MASTNAK, S., 83, 168, 173 MAŠTRUKO, G., 162 MATIC, M., 81 MEDVEDEC, J., 56, 168, 228 MLEKUŽ, J., 70, 220 MERLJAK, R., 49, 100, 130, 196, 197, 198 MIHELAC, P., 92, 142 MIHIC, A., 200 MIJATOVIC VUCKOV, E., 161, 162 MIKETIC, M., 136 MIKLAVEC, M., 121, 126, 129, 131, 144, 146 MIKULANDRA, M., 129, 225 MILIN, M., 67, 103, MILETIC, J., 112 MILONE, M., 73 MIRCETA, V., 187 MIRKOVIC, M., 14, 15, 22, 28, 71, 72, 73, 74, 92, 106, 112, 133, 135, 137, 138, 142, 147, 148, 180, 181, 182, 183, 184, 185, 187, 197, 219 MITREVSKI, A., 94 MLAĐEN, V., 39, 41, 75, 144, 158, 194 MLINŠEK, G., 115 MORDAJ GNJIDIC, M., 120 MORDEJ, V., 132 MOROVIC, Z., 188 MRAVLJAK, M., 103 MRKELA, K., 135 MRŠIC, A., 93 MUDRIC SALTOVIC, N., 135 MUSAP, M., 158 N NADAREVIC, Š., 113 NAPRET, P., 78 NEFERANOVIC, K., 152 NEMANIC, O., 80 NIKOLIC ORLOVIC, F., 135, 136 NOVAK LUKANOVIC, S., 2, 28, 219 NOVAKOVIC, S., 124 o OGOREVC, M., 136 OMERZA, M., 74, 112, 113 OREB JAJAC, D., 76 OREŠKOVIC, M., 172 ORLOVIC, B., 132, 135, 136 OSOJNIK, D., 92, 142 p PADELIN, M., 76 PAJNIC WAKOUNIG, K., 15, 190, 191 PALEKA, M., 30, 83, 112 PANDOL, C., 183, 184 PAPAC, V., 123, 126, 128, 135, 136, 146 PAROVEL, I., 115, 218, 225 PAVICIC, M., 139 PEDIŠIC, J. I., 114, 119, 127 PEJKOVIC, I., 42, 158, 225 PENC, I., 97 PERICA, J. C., 139, 172 PERINOVIC, F., 44, 189 PEROVIC, A., 32 PETERLE, A., 54, 196, 197 PETRIS, I., 118, PIBERNIK STANCIC, N., 120, 123, 124, 126, 128, 132, 135, 136, 146, PIROVIC, J., 79, 114, 118 PIŽENT, Ž., 75 PLAVCAK, P., 136 PLEMENITAŠ, V., 136 PLETIKOSIC, V., 97 PODOBNIK, Ž., 135, 136, 137, 139, POPOVSKI, M., 74 POTOCNIK, P. 19, 218 PUŠNIK, J., 136 R RADOVCIC, V., 76 RADULIC-TOMAN, E., 28, 37 RAĐENOVIC, R., 96 RAJH, M., 104, 105 REPET, A., 103 RIMAN, B., 2, 10, 11, 12, 13, 17, 20, 21, 22, 27, 28, 44, 50, 62, 65, 79, 84, 85, 133, 150, 169, 191, 219, 237, 241, 243, 244 RIMAN, K., 2, 13, 20, 219, 241, 243, 244 ROGELJ, J., 72, 73, 74, 160, 162 ROGIC, A., 36, 39, 74 ROMIC, S., 105, 226 RONCEVIC, I., 32, 112 ROŽEJ, A., 102, 226 S SAMARDŽIC, D., 150 SENEKOVIC, M., 136, 139 SERDAR, E., 117 SHALA, A., 79 SEVER, E., 129, 131 SILA ZIH, Š., 132, 137 SIMONIC, Ž., 103 SMOLJAN, Lj., 135, 136 SMOLJAN, N., 84 SOBODIC, B., 177, 226 STEHLIK, J., 135, 136 STEHLIK, L., 132, 135, 136, 148 STERLE, U., 69, 219 STERNAD, B., 136 STOJAKOVIC, B., 187, 189 STOJKOVIC, R., 71 STRAŠEK, F., 94 SURAC, J., 103 š ŠANTIC, D., 136, 142 ŠARIC, N., 172 ŠCURK, P., 129, 131 ŠIMIC TONIN, N., 81, 160, 164, ŠIMUNIC, I., 107 ŠIRNIK, J., 107, 226 ŠKARICA, R., 90, 93, ŠKILJAN, F., 13, 219 ŠKOPAC, G., 135 ŠLOSEL, R., 137 ŠMON, V., 136 ŠOLIC, M., 171 ŠONC, D., 91, 92, 93, 101, 142, 182 ŠPRALJA, J., 72, 155, 156, 238 ŠPRALJA, N., 32, 71, 72, 73, 170 ŠPRLJAN, E., 29, 32 ŠTAFUNKO, N., 136 ŠTAFUNKO, B., 137 ŠTRAVS, K., 198 ŠTRBAC, V., 106 ŠTULINA, R., 15, 28, 32, 34, 36, 41, 48, 56, 58, 60, 67, 91, 105, 108, 150, 173, 197, 201, 211 ŠUŠMELJ, A., 14, 57, 133, 135, 171, ŠUŠMELJ, C., 74, 75, 78, 79, 133, 169 ŠVAB, J., 114 ŠVIGELJ, M., 139 T TANKOVIC, Š., 90 TATALOVIC, S., 28, 219 TEŽAK, M., 77 TOCINOVSKI, E., 164 TOCINOVSKI, S., 164 TODOROVSKI, I., 13, 17, 19, 218 TOMAŠEVIC, D., 103, 227 TOMIC, V.,149, 170 TRKMAN KRAVAR, M., 182 TRTNIK, T., 41, 187 TROBEC, D., 137, 139 TUDOR, G., 193 TURK, M., 129, 131, 133, 135, 166 TUŠKAN MOHAR, L., 132 U USENIK, A., 90, 99 URBAN, V., 194 V VERŠEC, A., 93 VERTOVŠEK, N., 28 VIDOVIC, E., 113 VIŠTICA, D., 152 VIŠTICA, I., 152 VLAKIC, I., 56, 103, 173, 197 VLAKIC. M., 80, 99, 165 VLATKOVIC, I., 188 VOVK, V., 39, 194 VRANCIC, R., 148 VRANCIC, Z., 97 VRBANCIC, P., 77 VRECAR RADOVIC, M., 41, 44, 65, 102, 103, 116, 118, 120, 121, 123, 124, 126, 128, 131, 133, 135, 136, 137, 139, 143, 144, 146, 147, 152, 158, 159, 176, 177 VUKOVIC, B., 166 VUKŠINIC ZMAIC, V., 114 VULAS, M., 142 W WEIXLER, R., 33, 35, 237 Z ZAVIRŠEK, A., 74, 112, 113, 115, 118, 120, 121, 123, 124, 126, 146 ZEKANOVIC, J., 73, 219 ZEMLJAR, A., 51, 163, 165 ZENZEROVIC, D., 135, 136 ZIMMER, V., 133, 135, 136 ZORIC, M., 151, 203, 239 ZRILIC, S., 196, 221 ZUBCIC, M., 105, 108 Ž ŽIBERT, V., 27 ŽITNIK SERAFIN, J., 70, 220 ŽMAVC, G., 49, 130, 196, 228 ŽURA, Ž., 34 ŽUVELA STIPETIC, M., 132 8. popis slik 1 Rafaela Štulina, Darja Jusup (ustanoviteljica in predsednica SKD Lipa Zadar), Katarina Bezic 2 Darja Jusup s sodelavkami ob ustanovitvi Slovenskega kulturnega dru­štva Lipa Zada 3 Clani SKD Lipa Zadar (20. 5. 2007) 4 Prvi sestanek SKD Lipa Zadar (29. 12. 2004) 5 Prva skupšcina SKD Lipa Zadar (27. 1. 2006) 6 Obisk Romana Weixlerja z veleposlaništva Republike Slovenije na Hrvaškem (21. 5. 2006) 7 Skupšcina društva in proslava ob 10-letnici delovanja SKD Lipa Zadar (16. 2. 2015) 8 Predsednica SKD Lipa Zadar in gosti iz SKD Triglav Split (10. 2. 2017) 9 Slovenska gastro-prezentacija ob Mednarodnem dnevu kulturne razlic­nosti (8. 6. 2019) 10 Razstava Sosedi Slovenci – Slovenci na Hrvaškem v Muzeju Biograd na Moru (28. 4. 2022) 11 Retrospektiva 15. likovne kolonije v Zagrebu v Slovenskem domu Zagreb (17. 3. 2023) 12 Clani SKD Lipa Zadar na srecanju slovenskih društev v Parku Golubi­njak (7. 9. 2024) 13 Proslava SKD Lipa Zadar ob Prešernovem dnevu (9. 2. 2007) 14 Proslava ob Prešernovem dnevu in nastop skupine Tomaševi iz Metlike (15. 2. 2013) 15 Nastop Sorških orglicarjev iz Medvod (14. 2. 2020) 16 Proslava Prešernovega dneva (Marija Ivoš, Tatjana Bajlo, dr. Barbara Riman) 17 Nastop recitatorske skupine ob proslavi Prešernovega dne (vodja Tatja­na Bajlo) (14. 2. 2025) 18 Mednarodni dan kulturne razlicnosti – likovna razstava v Mestni loži 19 Z nastopa v Zadru – Lojze Rebernik s harmonikarji orkestra Prežihov Voranc iz Raven na Koroškem (20. 5. 2007) 20 Slovenska gastro-prezentacija ob Mednarodnem dnevu kulturne razlic­nosti (22. 5. 2010) 21 Predstavitev slovenskih specialitet (12. 5. 2012) 22 Nastop folklorne skupine Slovenskega doma KPD Bazovica (vodja Nataša Grlica) (6. 6. 2015) 23 Mednarodni dan kulturne razlicnosti – harmonikarski orkester KD Prežihov Voranc iz Raven na Koroškem (3. 6. 2017) 24 Slovenska gastro-prezentacija ob Mednarodnem dnevu kulturne razlic­nosti (3. 6. 2023) 25 Vodja likovne kolonije Jože Arzenšek na sejmu cvetja (28. 4. 2017) 26 1. likovna kolonija Turanj (17. 5. 2008) 27 Otvoritev razstave 4. likovne kolonije – Darja Jusup (15. 5. 2011) 28 Razstava 5. likovne kolonije v Hotelu Alba v Sv. Filipu i Jakovu (18. 5. 2012) 29 Marjan Miklavec iz Sežane, slika na juti z zemljo iz Slovenije (19. 5. 2017) 30 Slikarji likovne kolonije in clani SKD Lipa Zadar na obisku v Hotelu Alba v Sv. Filipu i Jakovu (14. 5. 2018) 31 Razstava 14. likovne kolonije (11. 11. 2021) 32 Udeleženci 16. likovne kolonije Jože Arzenšek (vodja Marija Ivoš) (15. 5. 2023) 33 Retrospektiva 16. likovne kolonije v SKD Lipa v Dubrovniku (12. 4. 2024) 34 Razstava slik likovne kolonije na Ladji kulture (3. 8. 2012) 35 Razstava Pie Nade Bajlo (29. 9. 2016) 36 Retrospektiva 10. likovne kolonije v Slovenskem domu KPD Bazovica Reka (24. 11. 2018) 37 Razstava na sejmu cvetja v Sv. Filipu i Jakovu (30. 4. 2022) 38 Marija Ivoš na razstavi v Benkovcu (10. 11. 2023) 39 Jure Špralja recitira na proslavi ob Prešernovem dnevu (7. 2. 2008) 40 Predstavitev pesniške Andreje Malta Po stezah spominov (20. 12. 2013) 41 Predstavitev knjige Marije Ivoš U pjesme potjerana v Mestni knjižnici Zadar (15. 12. 2016) 42 Darja Jusup in Vera Hrga v Mestni knjižnici Zadar (18. 5. 2022) 43 Nagrada Mariji Ivoš (3. 8. 2023) 44 Predstavitev knjige Marije Ivoš v Slovenski izseljenski (2. 2. 2023) 45 Clani SKD Lipa Zadar na srecanju slovenskih društev v Zagrebu (29. 8. 2012) 46 Clani SKD Lipa Zadar na srecanju slovenskih društev v Rabcu (3. 10. 2015) 47 Clani SKD Lipa Zadar na srecanju slovenskih društev v Parku Golubi­ njak (3. 9. 2022) 48 Clani SKD Lipa Zadar in Alojz Peterle (11. 6. 2019) 49 Obisk predstavnikov Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu (26. 11. 2021) 50 Obisk clanov Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu (28. 9. 2023) 51 Šola v naravi – izlet društva v Nacionalni park Krka (18. 4. 2008) 52 Šola v naravi – izlet na Zrmanjo in Obrovac (11. 5. 2024) 53 Nastop najmlajše clanice dopolnilnega pouka slovenskega jezika, Marie Zoric (16. 2. 2024) 54 Šola v naravi – izlet na Kornate (30. 9. 2023) 55 Šola v naravi – izlet na brdo Ljubljana v bližini Zadra (21. 9. 2019) 9. povzetek / Sažetak / Summary Povzetek Znanstvena monografija Slovensko kulturno društvo Lipa Zadar avtoric Barbare in Kristine Riman je prikaz dvajsetletnega delovanja tega društva. Knjiga analiticno in dokumentarno prikazuje nastanek, razvoj in sodobno delovanje društva ter ga umešca v širši kontekst slovenskih društev na obmocju Republike Hrvaške. V središcu raziskave je vprašanje ohranjanja slovenskega jezika, kulture in identitete v veckulturnem okolju. Avtorici na interdiscipli­naren nacin povezujeta zgodovinski, kulturološki, jezikovni in socio-loški pristop ter s pomocjo arhivskih virov, medijskih zapisov in oseb­nih pricevanj clanov rekonstruirata kronologijo delovanja društva. Posebna pozornost je namenjena kulturno-umetniškemu ustvarjanju, literarno-recitacijskim programom, praznovanju Prešernovega dne, obeleževanju mednarodnega dne kulturne raznolikosti ter tematskim predavanjem, projekcijam slovenskih filmov, predstavitvam knjig, likovnim kolonijam, ekskurzijam in šolam v naravi. Knjiga prinaša tudi analiticen prikaz vloge društva v sodobnem kontekstu delovanja slovenskih društev na Hrvaškem, pri cemer pou­darja njegovo odprtost do lokalne skupnosti, trajno sodelovanje s kulturnimi institucijami ter prispevek k spodbujanju medkulturnega dialoga. Avtorici izpostavljata, da je jezik temeljni nosilec identitete in kulturne obstojnosti, SKD Lipa Zadar pa zgleden primer uspešnega modela ohranjanja jezika skozi umetnost, izobraževanje in družbeno dejavnost. Z bogatim izvirnim gradivom in znanstveno interpretacijo knjiga predstavlja pomemben prispevek k preucevanju slovenskega izseljen­stva, manjšinskih skupnosti in kulturne zgodovine Dalmacije. Sažetak Znanstvena monografija Slovensko kulturno društvo Lipa Zadar autorica Barbare Riman i Kristine Riman predstavlja prikaz dvadese­togodišnjeg djelovanja Slovenskog kulturnog društva Lipa iz Zadra. Knjiga analiticki i dokumentarno prikazuje nastanak, razvoj i suvre­meno djelovanje Društva, smještajuci ga u širi kontekst slovenskih udruga na prostoru Republike Hrvatske. U središtu istraživanja nalazi se pitanje ocuvanja slovenskog jezika, kulture i identiteta u multikulturnom okruženju. Autorice na interdisciplinaran nacin povezuju povijesni, kulturološki, jezicni i sociološki pristup te kroz arhivske izvore, medijske zapise i osobna svjedocanstva clanova rekonstruiraju kronologiju djelovanja Društva. Posebna pozornost posvecena je kulturno-umjetnickom stvaralaštvu, literarno-recitacijskim programima, proslavama Prešernova dana, obilježavanju Medunarodnog dana kulturne razlicitosti, kao i temat-skim predavanjima, projekcijama slovenskih filmova, predstavljanji-ma knjiga, likovnim kolonijama, ekskurzijama i školama u prirodi. Knjiga donosi i analiticki prikaz uloge Društva u suvremenom kontekstu djelovanja slovenskih udruga na Hrvaškom, isticuci nje­govu otvorenost prema lokalnoj zajednici, trajnu suradnju s kultur­nim institucijama te doprinos promicanju medukulturalnog dijaloga. Autorice naglašavaju kako je jezik temeljni nositelj identiteta i kultur­ne opstojnosti, a SKD Lipa Zadar primjer uspješnog modela ocuvanja jezika kroz umjetnost, edukaciju i društveni angažman. Uz bogat izvorni materijal i znanstvenu interpretaciju, knji­ga predstavlja važan doprinos proucavanju slovenskog izseljeništva, manjinskih zajednica i kulturne povijesti Dalmacije. Summary The scientific monograph Slovensko kulturno društvo Lipa Zadar (Slovene Cultural Society Lipa Zadar), authored by Barbara and Kri­stina Riman, presents two decades of the society’s activities. The book offers both an analytical and documentary account of the society’s founding, development, and current work, situating it within the bro­ader framework of Slovene societies in the Republic of Croatia. The research focuses on the preservation of the Slovene langu­age, culture, and identity within a multicultural environment. The authors adopt an interdisciplinary approach that integrates historical, cultural, linguistic, and sociological perspectives. Drawing on archival sources, media reports, and personal testimonies from members, they reconstruct the chronology of the society’s activities. Particular atten­tion is devoted to cultural and artistic production, literary recitation programmes, the celebration of Prešeren Day and the International Cultural Diversity Day, as well as thematic lectures, screenings of Slo­vene films, book presentations, art colonies, excursions, and outdoor schools. The book also provides an analytical overview of the society’s role within the contemporary landscape of Slovene societies in Croatia, emphasising its openness to the local community, sustained coope­ration with cultural institutions, and contribution to fostering inter-cultural dialogue. The authors highlight the central role of language as the primary bearer of identity and cultural continuity, noting that SKD Lipa Zadar serves as an exemplary model of successful language preservation through artistic, educational, and social activities. With its wealth of original material and rigorous scholarly inter­pretation, the monograph makes a significant contribution to the study of Slovene emigration, minority communities, and the cultural history of Dalmatia. Avtorice so uspešno pokazale, da je Slovensko kultur-no društvo Lipa Zadar vec kot kulturno društvo in da je vodstvo skupaj s clani našlo model trajnostnega delovanja manjšinske skupnosti, ki prek entuziazma svojih clanov potrjuje pomen kulture kot sredstva za ohranjanje identitete. dr. Ines Cvitkovic Kalanjoš ... rokopis Slovensko kulturno društvo Lipa Zadar predstavlja izjemno dragocen znanstveni in kulturo­loški prispevek. Ne dokumentira le zgodovine enega društva, temvec potrjuje tudi temeljno vlogo jezika in književnosti pri ohranjanju identitete. Znanstve­na monografija kaže, da je jezik prostor spomina, pa tudi prostor prihodnosti in da se kulturna vitalnost neke skupnosti meri prav z zmožnostjo, da se prepo­zna v jeziku. dr. Jasminka Brala Mudrovcic