domoljub Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. kmt yriiot* .SUHMSCO* »rtier rtak prvi <« tretji četrtek menca. Ako Jt ta dan pramik, titde .DOMOLJUB' dan rv*: "" >'H,i,kr trto — .Spi. I •« Jopi ti naj ie pohbajo urettnidtfu .DOMOLJUBA\ ljubi, ona, v ««mr- ntlkth ulirmk *t. *. NmewSmm m. Murrafi pa oprarmifr« .ItOMOIJUBA' Vodnikov uUet It t - Natnamla M t,prtjem«,n tn plačujejo po dogovoru /, A ir&sii AlfT. 1. V Ljubljani, 4. januarija 18H4 Leta I k Tli Pogled v novo leto. Doživeli smo novo ki* 18H4 Ob spremenu lein I«' v«ak pameten človek pogledu nazaj v preteklo leto ter r>renu«|juje, kaj je doživel in skuail. »Domoljub« je mojiio bralcem nn kratko pojusnovnl dogodke, ki no se V' <11.1 * tuinolem letu jio -rokem »velu, po naAi državi in p« rinil »loven-k domrtioi 2*libog. dn je morul pri j' u-d vati Dvojim pnjate.er® več žalostnega, nogo ve-velega. It t/gled v 'irni svet ni posebno povoljen, vendar I a tudi ne tak, da bi nan odrekal upanje v boljAc čase. V I:.mu kraljuje kot namestnik Kristusov ie vedno slavni Ijcon XIII papež. Nikdar ne moremo katoličani Boga dovolj zahvaliti, da nam je dal uprav v naftih časih takega cerkvenega poglavarja, kateremu se klanja ve* svet ter tudi neverci in drcgoverci slutgo v njem nekaj po«ebnega. Vendar je slavni papež Se vedno jetnik v svojem večnem mestu; tu.ee, ki si je s silo Him prisvojil. vedno v njem goipoden Toda to gospodarstvo ukradeno blago — m mi teka Lnftka država ima toliko dolga in toliko revščine, da je kralju te težko dobiti ministre, ki bi so lotili gospodarstva Laftka je sedaj podobna zemljiMu, kjer je glavo dolga in otrOk, vsega druzega pa manjka o kjer gospodari človek, ki uiu ni nič mar za družino, impek ki le sam na-se gleda. Italijani vzdihujejo |>od leto davkov in ko so jim zadnji čas napovedali zopet iove duvke, jeli ao se upirali, popuAč^jo dom ler se pridelujejo roparjem in upornikom, katerih je zlasti ve ko v Siciliji. To je grenak sad brezverske države. — Na Francoskem ni mnogo bolje gospodarstvo, le da j» deiela bogutejAa ter lotje prenaAa vsaj nekaj časa huda bremena. Nezadovoljnosti pa je tudi tam veliko. Uomto, katera se je razpočila v francoski zbornici, kaže. kik*ne vrste ljudje rujejo v Parizu in kaj čaka Francozov, ako bodo Ae dolgo časa trpeli brezverske go*|»odurje. brez Boga kaže po- sebno na Francoskem žalostne nasledke. Mladina iz takih *ol nima nobenega strahu in nobene vesti, njej ni nič svetega, tudi življenje ne; zuto pa se je bati najhujših časov, ako se mladina ne bo vzrejevala v strahu božjem Jednake prikazni vidimo na NemAkero, na S|ian*kem. nu Angležem m drugod. Vendar pa tudi po teh državah vidimo, da napreduje cerkev kuioli*ku, ter da «ku*a tudi v sedanjih žalostnih časih obranili vero v Boga in (judi opominjali, da prave časne sreče, kakor večne ni mogoče doseči brez blagoslova božjega. l'a tudi v naši državi ni vse tako. kakor bi ai želeli mi kot katoličani in Slovani Iinamo novo vlado, a ostale ao postave, katere bi ac po našem mnenju morale zboljšati, ako hočemo, da bomo kedaj bolj zadovoljni. 7.al, da od sedanje vlade v tem oziru ne moremo pričakovati, du bi .se kaj na bolje obrnilo, kajti sedanja vlada ae izogiblje omh stvarij, ki so najvažnejše, namreč skrbeti zu krAčansko vzgojo mladine in dali vsakemu narodu, kar mu gre po botjili in človeAk h postavah. Pa tudi p<> slovenski domovini nas čaka Ac dela dovolj, ker se žalihog liberalizem vedno bolj žariva tudi med nad narod. Treba bo vzlasti oživljati med našim ljudstvom katoliško politična društva, gospodarske za druge, hranilnice, posojilnice itd., da utrdimo v ljudstvu versko zavest in gmotno blagostanje, ker brez to trdne podlage ju narodnost naša zidana le v zrak. Prepiral sc »Domoljub« nc bo z nikomur, kur bo spoznal za pravo, to l>o branil, grajal pa, kar bo spoznal za napačno, brez ozira na to ali je komu všeč ali ne. Kakor dosedaj, deloval bo »Domoljub« tudi v prihodnje pod zastavo: Čast Bogu, delo nam, srečo narodu! s Cerkev t Ivan Krst Legat, »vetokrliki kapelan t Neki»1< tf.) 'lovekorl dnevi ao kakor trava; On cvete kakor oa polju cvet; Naj aapiea dihn«-. I« anirt ae aaznava, Io maata t4*fm<-f» »a/ dt rr it«. PmI« 108 Kaj je tega, ko so plapolale ustave »vonili tvonovi, gromeli topili in donele orgije, spremljajoč prvič pred altar — novomainita? Komaj ae je petkrat pcm'adila Iona, komaj m j« os ulo dre.je io cvetje, ki je drage volj« darovalo atoj kras, da je proslav|j,|o tebe, mladi vinogradnik O.»podov — in oj bridkosti — cvet,« in drevje ae akof« le labbo oeiplje na ran gomilo onega, kateremu je v«eč«ia prvi korak v I višnje. Da, po pravic. »mo ae ve««lili tvojega oajlepiega pratoika, predragi oam pokojnik veselili vai avatje, veselila rodna vaa — 6 Io — veselila Bretnira, ki jo lahko uativljemo .mater dobtvuikov'. Iu k^j bi ae ne? Darovala je ma'i Bretui« a B.«gu topet duhovnika, ki aaj bi bil leatnajsti sedi j ie tiveči, plode noaoo delujoči dnini pastir. 6 kolikim navdni ob il^ves« od detin»kih trat — ali ai mari slutil, da jib ne udfe nikdar vod? Telko je bilo nam; a vede; smo, da trla ne obrodi sadu, če ne joče; trU ne krep iugib in ne ratveKeljuje, če ae aama prej m; solzi. Zato nun je bila sladka kaplja v kupo grenke ločitve — npanje, di bol krepil iu razsvetljeval a belih m Go»podovim, kit r<-ga si izvolil v svoj delet in dedi<'ino. Iu prepričani >qo bili. da bo* vriil to nalogo lahko in dobro 8aj je bila mrava tvoja taka, da ntei talil nikogar, marteč je taviadalo temelje, kamor ai priiel. Veselje ti je odsevalo t obnu, ve-elje kipelo t ust Ta vir veselosti pa je pribijal it »rp». In tre, v katerem prebiva vtat-lp, pravo trezno vesele, ne brani v sebi tla m hudobijo. In Uga veselega src j ti n> potrlo dokaj bridko živ-Ijenje. Pogre&al »i vedno vodilne a hranilne roke dobrega očeta, katerega ti je ngrabila Mirt v raui mladosti Iu prav vsled trga si skuial in «L|il p< poln ma krite iu težave slovenkega dijaka siromaka laten-mu je tekla zibelka pod slamnata streho. A plašil n b si truda — jadrajoč čvrsto ta stojim «motrom — svtiuiikim »Unom ln d segel si ga — a vlita! ga nisi dolgo. It dijaikih krtev te je poeii smo mi, ki fte živimo v dolini solz. Komaj ai bil odičen t duhovako častjo in oblatijo, komaj smo te »vali nekaj časa matiljenca Gospodovega, pi si te zapustil mesto po-tivdovalca med Bogom io ljudmi. usahuil si, kakor na pol u pisan cvet. A tolaži nas ep, da n si poginil kot c.et oa polju, marveč olre.-e! si se le teike iu teieče ilnate posode, v kateri se je pokcr.U duia. Tvoj duh — dub matiljenca Gospodovega — se M dvignil h- v nekaljenem svitu matuiikega posvečevanja, » ognju [prve gorečnosti ta najvtviienej&e delo božjega tbgovestnika, nad tvetde k večni Resnici. In zato nisi oet*J biti sredoik med Bogom io ljudmi. Prav sedaj vete! nebO io temljo bolj kot aicer. Zakaj na obeh prebivaj. BaipdajoČe telo U opominja, kako bedni da smo tvoji prijatelji na svetu, dub pa »po | tA«va edino pravo Brečo, ks^o gledamo mi d-.-le v trcalu. Io mi bi se oe »milili trojemu srcu, mi, ki smo bili pridruženi v življenju po krvi in ljubezni ? — Srečen, ker si taspal — Gospodov hlapec — v Oogpodul Toda ktj pa z m mi. ki jokamo ob preran» m grobu ? Velika je bul vseh — a najgrenkojSe so sul.e, katere ilžema bolest it očij ljubeče U- matere vdore. Koliko »i trpela, dobra mati, ud prve dobe svojega sina pa doslej! Koliko si upala in vse si potabila, ko si učakala, po čemer si najbolj hrepenela — potabila tato, ker si ljub Ia siua-duhovnila, kakor ga ljubiti zna le slovenska inati. — Ali kako kratko je bilo tvoje veselje ? Kot *anje se je zazihah nekaj tr« uo kov, a sedaj vzbudili se, bolj nitii bridko izgubo. Ali naj ti Iu pravim ne žaluj! Ne. Kd»r bi rekel tako, ne bi p tnal outerinukega m ca, niti čutil le uekaj njegove ljubati. Ali ut<.la/il» ae boš, če pomniš. da je več trp>la Mati tseb žalostnih mater, mati Mazilj nra »sili raziljencev! Pod križem je atala ko ii »e zgrudila vsled silne bolesti — Mala pa tato, ker je molila molitev katero je učil njen Sin: .Zgodi se tvoja volja, kake — hA pa U. dragi pokojnik, vedo srca, ki to t« ljubila. In ta srca vsa potrta tudi upajo, da spleUi tudi ti tlale vrvice za uas in jih boš spletel, dok er na* ne prividigneš uad tvezde. kjer s« objamemo t nova v večni ljubezni — v H gu. Oa nam pa tudi ue potemt.4 oti Ulik«, da bi igrali vence, ki nas vodijo v nebesa, »veti nam bleda luč ob tvojem mrtvaškem odru. Z njega pa slii mo bolj, kakor dosedaj, gromeče in pretresujoče svarilo, katero je pred pol stoletjem zapisal tvoj rojak — nepozabnega imena: »Moi'bil. da kdor zd^j veael prepeva. V mrtvaškem prtu nam pred koncem dneva MolCe trobeotal bo mvmeuto mori!« Spominjaj ae »mrtt! F. S. F.nžgar. 1. Kakoršna ljubezen, tako planilo! Spisal Vacl. Koamak, poslovenil K. II. I'ri Dognalovih je bilo. Na dvorišči nasproti glav- nemu poslopju stoji majhna koča »č slamo krita. V njej prebiva atari oče — zakotni k. Sobica je temna, in vlažna Na postelji leži ftkopnik slame pod strgano, debolo rjuho, polog posteljo polomljen stol, v kotu majhna mizica in klop. Nad mizico visi črnkasti križ, dve podobici na steklu in ura; na peči vidiš skleclico in nekaj loncev. Na oknu je lampica, dva kozarčka in par starih knjig. Smeti jo po tleh toliko, da bi jih lahko grabil s peri-ščem. To jo cela hišna oprava. Jeseni popoldan je sedel pri mizi alaboten starček z rumenim, suhim obrazom in je bral iz stare zaveze Ura je hripavo ropotala, včasih je zahrenčala kaka muha ali potrkala hruška na vrtu z vejico na okno — aicer je bilo v sobi tiho kakor v grobu. Zakotnik jo bral in bral, dokler se mu niao oči zaprlo in siva glava jela je kimati na mizo. V tnn tolebi utež pri stari uri na tla. Starček se zbudi, zmanc si oči, pogleda na uro, zapre hukve, vstane, obleče star kožuh, posadi čepico na glavo in gre ven Zapre vrata, kljuko dene v žep, sklene roki na lirlitu ter stopa počasnih korakov čez dvorišče na vrt. Nihče se ni zmenil zanj, le stari »Orehe, hišni čuvaj, zagledavši ga vstane, -zazija, so stegne in strese in stopa počasi za njim Stari Dognal je pogledal na vrtu čebele, privezal nekaj drevesc h kolom ter š«-l skozi zadnja vrata ven. Sel jc za vasjo ob potoku k »rudečemu križu.« Tu se je vsech-l ua klopico in gledal krog sebe. I'o suhem travniku jo nosil veter suho listje, na okrog jo zelenela ozimska rei, kakor upanje z neha, na katerem ao ae podili sivi oblaki. Solne«' je že zahajalo za »poftganim hribom«, in od leve strani je klical ovčar ovce, tla bi jih gnal domov. Starček je sedel precej časa, potem vatane, (»oljulii razpelo, obriše si solze iz očij in gre po stezi čez travnik na drugo stran vasi. Tam stoji lepa hiša, kjer stanuje posestnik Prohazka. Dognal stopi na dvorišče. Stari Prohazka je stal na pragu oprt ob palico in je ukazoval: »Prancek, voz porini naprej pod streho, da ne hode moker, ako bi deževalo po noči, nič se ne brigaš. — Mica, ali bodeš še dolgo časa zijala prodajala v — O, pozdravljen, Jo ie! Le naprej!« kliče Dognalu in mu seže v roko. potem pa gresta v sobo. Prohazka jc bil žo ludi »zakotnik«, prepustil ju kmetijo svojemu ainu, toda pri njem je bilo vse drugače kakor pri Dognalu. Imel je prijazno, lepo sobico. Njegova »stara« s« jc še brhko sukala po hiši in vse snažno imela, da so jo lesketalo kakor zrcalo. Proliazka je ukazoval, kakor hi bil še on gospodar, in vse ga jc ubogalo. Hvalil je Boga. da mu jo dal tako zadovoljno starost in otroke, ki so tudi »starega« radi imeli. Stara prijatelja sedeta k mizi; mati Prohazkova je prinesla kruha in soli, Dognal je odrezal kos kruha in jela sta se pogovarjati. »No, kaj si pa tako žalosten danes, Jože?« »Za trenutek sem bil aunaj na travniku pri križu, glodal Bcm po njivah, kako vse vene; rad bi, ako bi tudi jaz kmalu zvenel in sklenila »Oho! žo zopet staro pesem poješ? Ne greši zoper Boga!« »Lepo tc prosim, kako naj bi bil rad na svetu, ko sem tako zapuščen7! Doma se nihče no zmeni za mo; dolgo moram čakati, preden mi kaj jesti prineso, in še to je za nič. Ako sem bolan, nihče me ne vpraša, kaj M je? — nihčo mi no pomete in no osnaži sobice; vsem sem na potu, ker ne morem voč za nje delati. Vse sem jim dal, kar sem imel. In sedaj t.. . Najbolje tedaj bode, če grem!« •Dragi mi tovarift, da ti resnico povem — ti ai •■m t«-ga kriv. Zakaj ai dal otrokom vae in ničesar niBi eebi prihranil, da bi boljo živel na atara leta; otroci bi bili i« lahko čakali. Vidii, jaz sem ai preskrbcl lepo življenje, in kar mi oatane, dam ainu, potem imam njivo, vrt — vei otroci mo spoStujejo in mo ubogajo, ako bi me nc, ničesar nc dobijo .« »Spoitovali bi naju, č« bi tudi ničeear no imela«, eeže Prohazkovka v govor. •Amen«, odgovori Pndia/.ka »Moram ti pritrditi, atara. da je mir « •Sedaj j« ž« prepozno«, t«>ži Dugnal, »vae jo v bukvah zapisano in jaz atojim tu a praznima rokama • Kar je. je, a jaz moram trpeti.* Prohazka griv po pipo. nahaie jo. zažge, premika čepko na glavi in pogledava pomenljivo Dognala: •Bratec, nikar nc toži; pomagal ti bodem!« •Ti?« • Da, jaz'« • ■Pa kako ta •Zvečer, ko ec IkhIc zmračilo, pridem k tebi in ti vse razložim. Stara, princai nama vina. da ec no-koliko poživimo.* Prohazko\ka jo odila. • Vei. prijatelj, pred ženakami ne amemo vsega povedati. Ljubim sicer svojo Bcto, pa — reva jc izgu bila vae zobe in tako ae zgodi večkrat, da ji \ kljub trdnemu aklepu uide čez brezzobe čcljuati beseda, katera bi ne bila smela na dan. Zato pridem zvečer k tebi; kjer bodeva aama • Prohazkovka je prinesla viru, starca ata si napila, kadila tobak, ter ec pregovarjala o starih srečnih časih, in o angrljevcm čcičicnju je Dognal odkl domov. Ko je odiel. prinesel jc Prohazka izpod strehe majhno ikrinjlco, S«l v shrambo, napolnil ikrinjioo e* starim železjem. pnbil pokrov in zvečer v temi jo je nesel k Dognal u. Dolgo časa sta govorila. Dognal je zmajeval z glavo, da ne, da ne Prohazlu je govoril, govoril in na zadnje jezno rede: »če noče* — pa trpi'« in gre ob palk-i domov. Dognal jc eodcl pri lampici, gledal iknnjtro. m*l čelo. kar udari z roko ob mizo: »Naj bode! Naredim tako! Vaaj mi nc bode Oospod t< ga za grvh Mel'« Čez nekaj dnij. ko jo prinesla dekla staremti I)og. nalu kosilke. sedel je na poatelji. •Kaj vam je, očka?« ■ Marjana, nekaj alabo mi je. Bodi Uko dobra in reci Martinu, da naj acm pride, da imam 2 njim nekaj važm-ga pogovoriti sc in potem skoči k IVpcluharjcvim, da pride Katra.« Martin in Katra sta bila njegova otroka, Martin je imel hiAo, Katra ec jc k sosedu omožila. Dekla je povedala. da jc očetu slabo in v pol uri bo bili že Martin z ženo in otroci, injozabljeno. Glejte, slaliega sc čutim : zdi sc mi, da bode kmalu po meni — in vi ate vendar moji otroci — nikogar nimam razun vas, zato posluSajte: Prihranil sem si nekaj za staro dni — vam tega So nisem povedal. Tu pod posteljo v Skrinjici je vse. Ko umrjem. razdelite si bratovski med seboj kol v spomin na očeta.« »Za B«>ga. oče, nikar nc govorite Ao o amrti !• zakliče Katra »Vi nas ne smete tako hitro zapustiti'« •Kaj vam v glavo pade! — vi ste Sc krepki in o amrti govorite!« lile ec ainaha — »vaaj ate kakor jabolko.« •Kaj hote govorili«, mrmra Martin. »Oče so stari, imajo čudne misli. Baje pojdite in skuhajte jim kaj boljjega. Mi možje ne moremo za take reči skrbeti Ako se vam je alabo godilo — odpustite: sedaj bodem jaz skrbel, da bode drugače « »Da, ti bodcS skrbel!« odreže sc žena. »Ako bi mene ne bilo, lakote bi bili umrli.« •Otroci, mirujte — aedaj jc vse dobro. Povedal sem vam, kar sem imel na arcu in sedaj mir.« »Zvečer pridemo zopet « — Poslovyo ec in gredo. Na dvorilči ec ustavijo in ec debelo gledajo. »Vaaj sem vam vedno pravil, da mora stari imeti Sc kake aUre tolarje«, r«čc IVpcluhar. »Da bi imel za žganje, kaj ne'« zavrne ga žena. Franka potegne svojega m«;2a za suknjo, da bi Sel. Ituzidejo se. Pepel uharica pa Šepeta možu: »Ti. Franka z očetom slabo ravna. Vei kaj V Poiiljala jim bodem — znabiti nama vae dajo. Jaz žc vem, kako naj ž njimi govorim.« »Ti, Martin«, pravi zopet mlademu.D«»gnalu žena, »Katra jc lastna hči in mi očita, da sc za star« ga n« brigam in sama nikoli nc pride. Le čakaj! Jaz jim bodem kuhala in ko bodo videli, da jim strežem, dali nama bodo vue iu Katra sc bo obrisala — pod nosom'« Kmalu jnato je že prinesla očetu kavo in dve žcmlji, kar se prejo nikoli ni zgodilo. »Oče, prinesla »cm vam malico. Nc bode vam Škodovalo.« Dognal je jedel in gospodinja je pometala sobo. Zvečer pride Katra, prinese lonoc z rižem in pečeno kokoA. Tako ae jc od sedaj vedno godilo. Dognal se je popravil, stara lica so ae porodila in kadar ko Inli otroci pri njem, je gledal zopet veselo kakor poprod. »Nobene ljubezni, nama lakomnost!« mrmral je h turi Dognal in ho amejal. PriScl je advent, božič, predpuat, na potoku je pokal led, sneg je kopnel, zemlja je zelenela, pa «tari Dognal ni slišal več kukavice. Veliki četrte k ho prišli k njemu gospod župnik z Najsvetejšim, in čez teden so zvonili v zvoniku z vaemi zvonovi. Starega Dognala ao spremili v grob. Ljudje ho »e jokali ob grobu, posebno ainaha — in stari Probazka. ko je bil vrgel tri perišča ilovke v grob in ni oči obrinal, obrnil »e je rekoč: »V imenu rajnega zahvaljujem vas vse za ljubezen, katero ate mu skazali. da ste ga Rprcmili do groba.« Po pogrebu ao Ali Dognal iu žena, Pcpehihar in žena v eobico rajtu-ga očeta. Dognal je prinesel kladivo in dleto ter začel odpirati Akrinjico. Hotel jo jc aiccr precej po amrti starega odpreti — kar pa ni dovolila Katra: oporoka je sveta — apolniti jo je treba. Ko je pokrov odletel, nagnejo se Štiri glave in — ženski vskiknete, moža obledi a V Skrinjici ao bile stare podkve in žeblji. Zgoraj je ležal papir z napisom: »KakorAna ljubezen, tako plačilo!« Pepcluhar se je smejal, Dognal ni rekel ničesar, ženske pa so se kregale. Seveda nikomur niso besedice zinili in svet jih je hvalil, da ao bili vsaj na zadnje dobri, pridni otroci. Meni je to pripovedoval atari Probazka in jaz molčim, kakor bi bila molčala stara Prohazkovka, ako bi bila kaj vedela o tem. Mladi zapomnite si: Kakoršna ljubezen, tako plačilo! Gospodarske in obrtnijske stvari. Kako m bo kmetom prodajala not na H-rlnoV Po zakonu, ravno razglaSenem, se začne oddajati živinska sol ž«- z začetkom 1X94. leta. Sedaj |>a pride vse na izvršilno naredbo, s katero s«' vredi prodajanje živinske soli. Namlba s«' seveda kmalu objavi in gotovo bode ugajalo, ako navedemo najglavnejo vsebino njeno, ko se kmetovalci toliko zanimajo za to stvar. Po zakonu odda ae kmetovalcem 5. kua-a in pa pelinov etra praAkn. Vreče, v katerih je »ol, s<> zaprte s svinčenimi plombami in imajo vijolčaste papirne vinjete. Nekatere teh določeli so pač malo neprijetne, ali so potrebne, tla se prepreči vsaka zloraba. Poleg tetca, pa tako ua|l>olj naravnost dobe kmetovalci živinsko so| iz solnih zalog in se s prevažanjem ne podraži. Priča kovati je, da ImhIo županstva »e natančno ravnala po navodilu m v interesu kmetijstva olajševala redno o«I dajo živinske soli Tako prilieno se glasi ta miredlia Izjaviti moramo, ■b »e nam zdi oddajanje soli po tej naredili jako zamotano hi da l>o to zelo oviralo korist, katero bodo dobivali kmetovalci od soli za živino. Listek. Osodepolna polunočnica. Milo je na sveti večer leta IHiO. Zu| d k cerkve sv. Štefana na [lunaju sedel je v svoji gorki sobi ler pobo/no čilal iz svoje molitvene knjige Osiveli lasje nad visokuu čelom so mu 2e redko krili njegovo glavo. Leta so mu upogmla njegovo telo, a Žive oči. ki so včaaih v nenavadnem ognju za/arelc izpod . aočnikov, pričala so o njegovi Živahnosti in Milosti. Za nekaj ča*a starček zapre knjigo ter zamišljeno gleda pred-»e. V tem hipu nekdo na ln*nem zvoncu uiočno pozvoni. >Kaj ja to? N«jbr*e zopet kak bolnik«, reče /upnik, odloži knjigo ler vstane s stola. Kmalu nato zaAknpl,ejo vežne duri in za nekaj časa vstopi vaa zasop.bana ženska reko«"-: •O, častitljivi gospod Župnik, prosim pojdile brž z menoj, da ne bo prepozno! Ite*ite du^o ubozega grelnika, ki je mnogo hudega prizadejal ljudem 0, bog na* varnj nagle in neprevidene smrti'« Itil-i je to »tura Jera, pridna in delavna Ženska, ki »e je živila z delom svojih rok. Nesrečne/, za katerega je priAla skrbna Zenica prosit pomoči v smrtni nevarnosti, zval se je Ambrot Kol&r. I'o pravici je bil ta mo* znan po v»ej okolici kot neznansko trd in skop človek. Vsak se ga je ogibal, kajti marsikomu je trdosrčm skopuh v svoji neugasljivi strasti, če je le mogel, prizadejal kaj hudega. Stanoval je skoraj na koncu mesta v precej veliki, po zunanjosti »e precej čedni InAi. Prebival je prav pod streho osumljen od vseh. kajti z nikomur ni prijazno občeval. On se je ljudij ogibal, ljudje pa njega. Na sveti večer že imenovanega leta začutila je sosedinja Jera, kako je v akopuhovi sobi nekaj nenavadno trdo padlo in kako je nato nekdo pretresljivo klu-al na pomoč. Skrbna Jera hitela je takoj v Kolarjevo sobo in naftla je na svoje veliko začudenje onemoglegu starca na tleh. Srepo je revež gledal proti vratom ter milo stokal. Z veliko težavo ga je Jera položila na borno postelj, jela mu zrni vati čelo in senci ter ga tolažila, kolikor ga je reva vedla in znala. Ko se je KolAr malo zavedal, jel je ječali s tresočim in mthkitu glasom • Predraga — sosedinja — Jera! Po meni je' Mrtvoud' — Kazen božja! — Pojdite mi —brž po du — hovnika! Pojdite brž — za božjo voljo — duhovniku! — Moja hči — ! V lem lupil omahne mu glava nazaj na bluzino in bolnik jame zopet hropeti tn grgrati. znamenje, da smrtni godci že gred<'>. Jero jelo je bili strah, da bo slarec umrl brez Moga, zatorej »e urno zavije v g« rko volneno ruto pa hili v tiipni*« e Precej, ko je žuotuk zvedel to novico, poslal je po cerkvenika, kateri je kmalu prilutel s cerkveno *ve-tilnieo in zvončkom. Za nekaj ča*a hitele so po »labi cesti Iri osebe, prva stara Jera kot vodnica s slabo brlečo cerkven«! svetilno-o. njej »tu pa sledila stari zupmk s sv. zakramenti za iiimrujoče in cerkovnik z zvoncem v premrli desnici ter stopali proti lii*i bolnikovi. OoAedAi v bolnikovo sobo na»el je župnik KolArja 2e čisto brez zavednoMi. Slabo brleča cerkovnikov« sve-iilnica razsvetlila je borno in unia/ano »tameo bolnikovo Župnik je položil tresočo roko na bolnikovo čelo. katero je oblival mrzel pot, ter prisrčno molil za bolnikovo du*o. Kur odpre Kolar svoje motne oči, in njegovo obličje se razjasni, ko zagleda zraven sebe duhovniku Hoče izpre-govoriti u ne tnore. Z veliko težavo se skloni ter pokaže pod svojo blazino. Postrežljiva Jera poseže brž pod blazino 111 na veliko zučudenje pričujočih privleče kos starega platna, na katerem je bil naslikan obraz mlade deklice z angeljsko-nežnuni potezami. IJolmk zbere vse moči ter se/e po podobi. Goreče jame poljubovati nežni obraz, in solze, katere so bile prve po dolgih dolgih letih, rosile so vela starčeva licu. Nihče izmed navzočih si m mogel razjasnili lega bolnikovega obnafianja. Toda nakrat oblede lica Kolarjeva. Slarec- se je jel borili s smrtjo. Stokajoč tedaj stegne svojo velo roko ler pokaže na skrinjo, katera je stala zraven njegove po-telje. Odprli ho jo in našli v njej cekinov in srebrnikov do vrha Istnice so ne mu jele pregibati, kakor da bi hotel nekaj važnega poveduti; »kuAa nekaj spregovoriti. u ne inore. Pokaže tedaj najprvo na podobo, nato nn skrinjo, želeč * tem naznaniti, da naj bi ne bli 4čeči zakladi izročili deklici, katera je tu na platnu naslikana. — Duhovni sturček mu dft znamenje, da bode ustregel njegovi želji; nato stsne umirajočemu Koliirju sveta razpelo v roke. Toda naenkrat treSči KolAr križ z vso silo od sebe. I'ene. pomešane z krvjo, jamejo se nesrečnežu siliti iz ns' Nihče okolu stoječih ni vedel, kuj bi utegnilo biti temu vzrok Mogoče, da sta ga mučili jeza in obupnost znto, ker ga je smrt zasačila tako nespravljenega s svetom ali pa. d a je v smrtnem boju zblaznel. Ilolnik nekaj časa z o steklenimi očmi gleda okolu sebe. a nakrat vrže odejo ra/ »ebe ter hoče \-tati iz postelje. V tem hipu straSno zakriči. onemogel omahne nazaj in izdahne svojo duSo. Zaradi jasnosti stvari zdi se mi potrebno, da po/eni nekoliko desetletij nuzaj v življenje umrlrga stan a K' ar j a Kot mladenič o/cnil se je z blago iti pošteno i erjo nekega ubogega Dunajčana. Toda moževa lakomnost je h!i>gi ženi grenila življenje pri njem. Za leto iltii, povila mu »e krasno hčerko, ungeljsko milo Anko. A n• dolgo potem umrla je mladi Anki njena skrbna mati h 1. erka b la je prepuščena skrbi trdega 111 skopega • <1 Ko je Anka s polnila Šestnajsto leto, ukazal jej je • r m oče naj gre kam v kako hita služit za deklo, ,. r on ne mar.i dalje skrbeti za-njo. Toda v tem se pr i« i nekaj, kar je imelo hude posledice za očeta in i er Nekega dne zapazi obličje Ank:no ua cesti itali-an-ki slikar, ki «e je ti| rav tisti čas mudil na Ihinaju. > kar u se je posrečilo pregovoriti Anico, da mu je dovolila naslikati jo Ko je bila slika dogotovljena. stopil je mladi Itn* ,ui j.red Ankinegu očeta, izročil ntu je sliko njegove h err ter resno poprosil očeta za Ankino roko. Ko Ko ar sliši ahkurjevo proAnjo, mu ves razsrjen zapreti, naj se pobere i/pred očij; v svoji lakomnosti namreč je menil, rlu mladi Italijan gleda le po njegovem težko pridobljenem uiietku in da ga hoče pod to pre t \ e/ j oropati le njegovih blisčečih cekinov. V divjem srdu jiograhi na mui ležeč nož ter hoče razre/ati |iodobo. Ko umetnik to vidi. zaboli ga v sne, da bo njemu lako dragu podob« vničenu in v trenoiku pokončan trud tolikega časa. Z nekako nenaravno močjo skoči torej nad KolArja, da bi mu iztrgal dragoceno sliko iz rok. Kolftr bori se nekaj časa z okretnim Italijanom, toda nakrat ga sune z ostrim nožem s tuko ailo v goilanec, da se nesrečni slikar oblit s krvjo mrtev zgrudi na tlu.--Da ne bi ga pravična kazen zudela, pobegne Kolar takoj z vsem svojim imetjem zDunuja, Anka pu »topi v samostan, kjer malo let pozneje umrje od žalosti nad nečloveškim zločinom svojega očeta. — — Minulo je med tem kakih dvajset let. Zvili zločinec Kolftr nustunil se je uepoznan zopet na Dunaju, kjer se je preživljal kakor krojač. V svesli si je bil, da ga ne bode zasledovala pravica. Toda neka čudna nevidna moč ga je zadrževala, da ni pokončal Italijanove slike. Vzel jo je s seboj, kajjiada sam jo ni hotel nikoli pogledati, ker ga je spominjala na njegovo zločinstvo. Vendar jo je imel tako varno sjiravljeno kakor svoje zaklade. Kako pa si je KolAr pridobil toliko bogastva, o tem ni vedel nihče — Jako vznemirjen povrnil se je župnik domov. V svojo sobo doAedši pade na klečalnik ter pošilja goreče molitve k Bogu, naj se usmili nesrečnega Kol&rja. Posebno je pa prosil Vsegamogočnega, naj obvaruje tudi njega naglo neprevidene smrti. Okiepčan in potolažen v srcu poda se utrujeni starček k počitku. Ko tako leži pol v snu, pol bdeč. razsvetli se nakrat po sobi. In v tem nebeškem žaru zazdi ho župniku, da sloji pred njim KolArjeva hči, s prav takim angeljsko milim obličjem, kakor ga je malo poprej videl naslikanega na platnu pri umrlem Kolfirju. Dekle se skloni in izpregovori: »Hvala ti, častitljivi služabnik božji, da si mojemu očetu ob njegovi smrtni uri na Htrani stal ter ga tolažil! Neskončno usmiljeni Bog je uslisal tvojo molitev. Todaj poslušaj, kaj ti imam Se povedati: Vsako božično noč o polunoči zber6 se duhovi onih na zemlji se živečih ljudij, ki bodo umrli prihodnje lelo do bodoče svete noči«. To izgovorivAi prikazen izgine. V tern hipu jame v zvoniku cerkve svetega Štefana mrtvaški zvon klenkati sam od sebe. kar je pomenjalo da bode veliko Dunajčanov pomrlo v prihodnjem letu. Župnik skoči prestrašen iz postelje ter jame moliti. Ni minulo pet minut, ko nekdo prav glasno potrka na okno njegove spalnice. Župnik se zgane ter v strahu hiti gledat k oknu, kuj da je. Boječe odpre okno ter s tresočim glasom zakliče ven v temno noč: • Kdo je V« •Častitljivi gospod, nekaj čudnega, da, neumevnega se je dogodilo! NaSa cerkev je vsa razsvetljena in kakor se mi dozdeva, polna pobožnih uiolilcev, slišal sem namreč kako ubrano pojd n spremljevanjem orgelj. Toda gospod župnik, ključ od cerkvenih vrat je v mojih rokah in jaz hi ne morem tega raztolmačiti. Mogoče, da straši. — I'raje ravno odbila polunoč. nastopila je sedaj ura duhov«. Tuko je pripovedoval župniku s tresočim glasom prestrašeni cerkovnik. • Pojdetn pogledat ijekaj«. reče župnik poluglasno, ter zapre okno. Hitro nn opravi, vzame ključ od cerkvenih vrat ter hiti, kolikor so mu dopuAčale slabe moči, proti cerkvi, Mnlo ga je bilo grozo, ko je odprl cerkvena vratn ter se prepričal na lastne oči, da je cerkovnik govoril resnico. Molčeč in strmeč postaji župnik nekaj časa na cerkvenem pragu. Pa kmalu se zopet zave in osrči; reče samemu sebi: »Bog je tebi to hišo izročil v oskrb, da jo varuješ in braniš pred vsakim onečaSčenjem. Ne obotavljaj se! Vstopi! — Pogumno torej vstopi v hram Gospodov. Toda kaj »gledajo njegove oči? Veliki altar ae vea bliiči v luči voičenih sveč. Orgije pojO v najlepših in v najbolj ubranih glasovih ; a po cerkvi je vae natlačeno ljudstva — moških in tenakib, starih in mladih. Obrazi vseh so mu znani, saj ao aamo njegovi tupljani, njemu v akrb izročene ovčice. , Ko j«> videl župnik, kako velika množiva izmed njegovih ljubljenih ovčic bode prihodnjo leto plen krvoločne morilke, neizprosne smrti, zalcskctah »ta mu v očeh svetli solzi ter |>adli, kakor dva blesteča bisera na tla. Tu vidi celo množico cvetočih otrok, deklet in mladeničev. a tam ic vočo množico postarnih žensk, krepkib možakov in *lal>otnih starcev, in vse IkhIc prekosila arepa smrt Ko ivatlalje okolu gleda, zre nekaj časa nepremično na veliki alL.tr Strmeč zapazi župnik pn altarju. kjor navadno le on opravita presveto daritev, sivega in upoglega starčka maš« vati. Ko ga župnik gleda, obrne se maAnik nazai proti vernikom, da In jih blagoslovil koncem preuvetega opravila z znamenjem avrtega knža. Župniku zastane kri p" žilah — in njegov oliraz obledi, kajti maAnik, ki je opravljal presveto daritev, m bil nihče drugi, nego — on sam V Umii hipu mu zabliiči preti njegovimi očmi. in preti njim atoji zopet ono dekle, katero se mu je prikazalo živo v njegovih sanjah. Dekle izpregovori z milo donečim glasom •Iktg je uslital tvojo molitev, kajti obvaroval le je nagle in neprevidene smrti. Sedaj lahko ve A, da ne I«>d«-A učakal prihodnjega l«>žiča.----• Temu letu sledilo je drugo, 134? leto, katero je veselim Dunajčanom prineslo mnogo hudega Večletne slabe letine provzročile so Iiunajčanom žalostne čase, draginjo in bolezen Črna kuga s« Je vgnjezdila v veselem m<-stu in pomorila ljudij na tisoče. Ni je bilo bilo, kjer ne bi pobrala grozna morilka jod ne ali več žrtev iz družine. V tej IiiAi umrla je možu ljuhlji-na soproga, ondu žalujočim stariArm vsi otmel. drugodi nedoraslim otrokom ljubljeni »tariAi. Večkrat je bil videti na ulici jako žalosten prizor: za vozom, kjer se jo peljala cela skladalnica rakov velikih in malih, drvila sc je jokajoč in jadikujoč cela tolpa nedoraslih otrok, katerim bodo pokopali ljubljeno »tariAe Tako hudo y> divjala ta kuga. — katero ho Dunajčanje imenovali »črno smrt« — da so |m> nekaterih hišah izumrle kar cele družine. In Ae mnlaj so Dunajčan z nekakim nepopisnim strahom spominja na njo. tlasiravno je /•-od takrat preteklo več nego petsto let A stari župnik pri sv. Štefanu je neumorno delal v vinogradu («o»podovem: po dnevi m po noči |<-obiskoval liolne svoje ovčice, j s la tolažil, umirajoče p« pripravljal ua bližnjo umit. Izvanredno »krh pa j<- imel za zapuščen«! otroke. »krliel jim je za obleko iu hran — Ko pa je nastopila huda zima, jela je tudi kuga ponehavati m koneCno je meseca decembra 1. 1.J47 preneliala pop njegovem klečalniku. Njegove mrzle ustnice izražale « zadovoljnost in poliožno vdano»t v božjo voljo. Spolnilo iw> je, kar je napovedala — o»ode|»>ln.t polunočiiica pri sv. Štefanu Razne novice. •Častne odlikovaaje Presvetli eosar je odlikovul mil. gospoda stolnega pro«ta dr. I^on. Klofutarja z redom žaieaoe krone tretje vrste. — Prezaslužnemu odlikovsncu naAe najiskrenejie čestitanje z željo, naj se milostni zlatomuftnik te mnogo let zdrav raduje tega izrednega izraza cesarske milosti. Katoliške politično dnitve za Dolenjsko) Vlada je potrdila pravila za katoliško politično druAtvo za Dolenjsko. Na podlagi društvenih pravil vrtil se bo v drugi polovici meseca januvarija občni zbor v Novem Mestu, pri katerem se izvoli stalni odbor. Novemu društvu želimo najlepših vspehov. (Podpora za ribniki vodovotl Mimsterstvo za kmetijstvo je podelilo ribniški trAki občini za vodovod 2.500 g! s pogojem, da se mora v trgu narediti tudi napajalnim za živino. Novi občinski odbor v Šentvidu nad Ljubljano je izvolil za župaua jnjsestnika Franceta J e ž o k - a , po domače »Pikca«, iz Poljan; občinski svetovalci so: Janez Atrukelj iz (luneelj; Egidij Kunavar z Gline; Ant. Belec iz Šentvida; Jane/. Sever iz Vižmarij. (Nova cerkev v Žireh ) Iz Ž i rov dnč 18. decembra V najboljših nadah začenjam danes svoje poročilo, kur imam zopet priliko pisati o novi župnijski cerkvi, katero mislimo v kratkem začeli graditi. Kakor »cm že o svojem času poročal, smo apneniro žgali, U-r pesek vozili. Ako ho kaj ugodna zima, začnemo tudi kamne lomiti in voziti. Prihodnjo pomlad ho že mogoče začeti z zidanjem. Kje naj se zida. smo še različnega mnenja; eni ielijo, naj s« zida na prostoru, kjer stoji sedaj, drugi zopet kje drugej. Bog daj. da l>i se v lepem zjedinili glede prostora ter zbrali najprimerneji in najlepši za cerkev. — N«-kaj let j.- Ae va ljano vsako jesen darovanje za novo cerkev, pa do lan»k<-ga leta ui imelo posebnega v»pcha, a letos se jo pa hvala Bogu pri dveh darovanjih dobilo do fiOO u'M Naj bo ob ti priliki javno hvala izrečena za 1« po požrtvovalnost v»etn do lm>tnikom. I mrl je 27 dee. ob 7 uri v Kibuici starosta kranjskih duhovnikov, prečast. g Jožef S k u b i c, bi*eriioma*nik m kura« v pokoju Služboval je pokojnik na Vinici, v Kostanjevici, na Igu, v Hibnici. \ polu pri Ljubljani, v Kamniku, v Stnariji. v To m siju in v Zabnici. L. IHOU se je 117 let star podal v poku k drugemu sorodniku-dekanu, po/ueje časinetnu kanoniku, Martinu S k u-bieu, ki je zatisnil oči I* upnla leta 1891. Tudi se* ibinji d« kun, preča»t gosp. M 1'ovt«, je obdržal blagega »taroka pod svojo streho ter um prav po sinovsko laj«al dneve beie?no*ti. / gosp Jožefom — tako je rajnika i»e vprek klicalo, — gre v grob blago are«, trden značaj stare korenine Mnogo prijateljev, »turejMi in mlaj* h, žaluje ob grobu dragega pokojnika; mnogo re- . vežev poSilju za njim molitve hvaležnosti; BibuiCam pa v »i brez razločka mu ohranijo blag spomin. Nnj v miru počiva! (Slepar.) It 1'ia* ae nam poroča: l'r p luoma o mano. Iuinirti v tej cerkvi ivnuilo iu b<>do ta njega »v. niaf--. — Ktvno isti slep.tr hodil je tudi po barju ia i»a i t-iiačin 11 udi sleparil. S-daj ga iuiajo že pod kij: čem. (S Štajerskega Nj. Veličanstvo presvitli cesar *o podarili za popravljanje župniSča v Drainljah 100 gld. - Dnč 31. dec. so prevzviSeni knezonadSk"f Janez Ev. Ilaller v Solnogrudu posvetili novega knezo&kofa za sekovsko (gruflko) Škofijo dr. Leopolda Schusterja. Novo-posvečecenec, dosedaj prost in mestni župnik v Gradcu, ao bili rojeni dne 24. okt. 1842 v župniji s*. Ane 'de-kanija Dadgonm ter v muAnika posvečeni dne 9. julija 18H5. Slavnostno pridigo so imeli v stolni cerkvi v Sol-nogradu mil. knezoSkof lavantinski. Na praznik razgla-Senja Gospodovega 16. jan.) ie vršijo slovesnosti v stolni cerkvi v (iradcu. - Deželnim glavarjem Štajerskim je imenovan Edmund grof Alteins, njega nsinestnikom dr. Frane Budaj, det. poslanec in notnr v Mnr boru. Torej se ni spolnila srčna želja nudili nasprotnikov, ki bi ludi na drugem mestu radi videli svojega moža. — Deželni proračun kuže 2,745.W5S gld, primunkljeja; pač velika svola' — Na gimnaziji v Mariboru je razpisana služba drugi-ga verončiielja s slovenskim in nemškim učnim jezikom. — Liberalni okr. zastop v Mariboru mora povišati dokludo za 2°,; a vkljub temu ima dovolj denarju za asehulverein«, kateremu je se pri zadnji seji poduril H HI gld. — V Celju so zasačili več mladih tatov, ki so kradli na raznih kraj.h maa gld. — Plemena je bil polnokrvnega Jorkšire. katerega je temu oskrbela c. kr. kmetijska druži mi. — Zavedni kmetovalci naj sc torej pri prešičoreji ozirajo na to pleme. ŽK | S1, T S V, /' il^ ti K r a K* 11 a ni o .s" r ' VsuKci »Ki V. ii;.a l ikih siftanij mnogo sli'K i/florr.Kih^: hkrajo Cena 4gfc0fciildijakom3d.40Rr. ^fMiist siov.av^ ' ' "OL aiUV-^- v £a6av oinpo^ MMOUtmA' (8 januarja 18*4 rrafcar. Iztt« dni Vabilo na naročbo. ČHhi so dandanes taki. «la skoraj mora _ posestnik in trgovec Imeti kak časopis, ako nočs trf»eti škode |>ri svoji trgovini ia kupčiji, in sploh vaaoega je dobro in poučno. da vo. kaj sc godi po svetu. Zlawi pa treba dandanes, ko je toliko slabega berila med ljudmi, listov, ki pojasnjujejo, kako moramo kot katoličani in Slo-veuci delati in živeti, da bomo zasebno in javno izpolnovali dolžnosti, katere imamo od lloga iti za katere nam bo pred sodbo božjo «lujati odgovor. Listov pa je mnogo, katere ponujajo Slovencem. zato si morate Ubrati pravega kateri je v resnici dober in koristen za Vas. Priporočamo Vam danes toplo „Do-moljaba". ker iz skušnje verno, da je bil že sedaj za Vaše potrebe zelo pripraven iu zato tudi tued ljudstvom zelo priljubljen list. Pa io bo^il bodo v novem leta po vsebini in obliki. Posebno imenitna in važna norost za naročnike .Domoljuba* v novem letu pa je ta, da odpre ■Jtomoljuh- nov predel sa poizvedbe ali infuililoti|io. Vsak naročnik .Domoljuba**, kateri ftoll dobiti dober svet v gospodarskih, trgovskih, denarnih, zdravskih ali politikih rečeh, ima pravieo poslali taka vprašanja uredništvu „ I domoljuba -. katero bod« kolikor možno hitro priobčilo v listu zanesljiv odgovor in sicer brez pkfoe. Ti.ko bode .Domoljub- pravi kiini pri-j*m po vsem Slovenskem, dober svotovaleo v raznih potrebah. Naročajte se torej, dragi slovenski rojaki, prav pridno na -Domoljuba". Kdor Jo io naročnik, naJ kmala ponovi nnrodnino sa loto UM, kdor io ni, naj m takoj oglasi, da mn moremo poslati prvo številko »Domoljuba' prodno poide. Domoljub" izhaja prvi in tretji četrtek kfT— i krono «0 bolftfev m velja Naroča se najoenejc po več skupaj. Na vsakih 10 na en naalov natočenih na vržemo eu list. Onim obilnim naročnikom pa, kateri so naročnino za leto 1804 ie doposlali, izrekamo ob tej priliki nsjprisrčnejšo zahvalo. Lastniitvo in uredništvo »Domoljuba* v Lfffbljani. Liatnlca vrednikova: V pnbvdojaia Mn |»n««li bomo i odgovori ob raac " tpraaaiija. Loter^ak« ar«WM«a. DaaaJ, 30. dtoaabra: 70. 50. 9, 76, «u. Grada«. 30. daoembra 8.1. 68. 71. 3», 80, Lina, «3. dactnibra: 63 '.S 40 48, 46. Trat, id. d*«-f nibra: 57. U. 33, 87. 7S. Tržne crnr v Ljubljani dne 3. janutarija. 1x1 k I Km i a a. M. J »V Bi »o . Ovaa. Ajda Pr— . Kom* . Kroapir. . La»a Mi Urah FOol umu. Mar Apab •««* •r 7 g a 9 t « iS 13 » I S «, - t 1 T, K &p«h ptitjta, k«i M Sara«« aiaaio Ml Jajr« Ma« Mlako, liter . »>• x»«o aa t ' Shijm- " ko*t: m.. ■ . •ielok S«a* 100 i/i "Mama . »aH Ima uda 4 kak. icn Ml aakla . ■7T Fr I- H? i-I 3 I ~ 10 i- ts IS - 46 18 3 1.7 »87 7 !U * *< Pod foafornaato-klali npneno-železni mirni p priraja 1 »karal iar JalIJ H ar baba y na Duajl Ta 1* tt Ui i na;»».'-jiui iu(>»b>ni rabljaai. o-l »norih adrat-aikor najb«l/* Miatal io priporočam pral alrmp raataplja al*«, upokojuj« katoVJ, pom&ojiuja pOI. daj a alaat So J«<3i po«p«4oj« prebavlj ao j a tn radllaoat, ulo JaM ia krapi. Z*lato Ki j« t aimpa t lahko ti | rlata an>'-l obliki, ja jako kontlao ta unjaaj« krvi, raatnpljiv« foa-forao-apnan« aoli, ki ao t njam pa bowboo pri alabotalk otrootk narajaoj« koattj Or.a »l»kUni«i H»r- labodu«** apnaao l»I*»o»*a »irupa ja 1 gld. tt kr, p« potil 10 kr t»J (a iaviianj». iPolofiAaib »teklanle ai I Svarilo! J pojavlja o pod jtdnafclmi ali podob-oiui! .a». ii, a ae veadar posvoji aaa ta rt la aroj«* a d loko po- pilo '»j a rariitoa od na*»«a nrifi-oalo»ira « la« obatoj«.'«*a pod-fosforaaato klalafa apnano-i*l*SB*fa alrupa. Zahteva o*j t* ior»j va»l»; Uradno Harbabn/lav apnano Ulaaal atrap. Paal naj a« tudi aa »o, da ja aravaa atojaia tbladvtao pratakaltraaa Tarftraaa anaaika. aa vaakl ataklaalol m proa.tuo. a* daj t« M upalja« attt a nitjo oano, alti a drualml pratvaaaaat, «a bi kupili kaka ponaradbal 90-* ^ i 90 Oiradnja raipoAnjalaica ia protiacija; aa PaaAja, la-karaa „««r »armhar.lffkait" JUIXIA BSBBAB VT-Ja, Vaabaa Kalaarstraaa« 7S. Prodajajo g» UkaroK.rji: V I, j ubijam J, Svoboda, Uab. Ficooli, Lbakt pl. Trnkocajr. W Majrr; dalj« «a prodajajo / Calja; J. Kupfar-acknied, Baouibathori dadiil; na B«-k1: J Omatnar, G Prodam. A. ScbiadUr, Ani. Mimm. lakarniiar. F. Prtdaia. M. Muzan drrg ; » Br«»ah A Hoppart, na Sovodjain (Oaittnd): K. Mtlll»r , * CeloT-a: P. Haaa»r, P. Birabacbar J. *<►-aietter, A E«ger » Noveminaatu: A. pl Sladovka , »81. Vidu . A. Balah*); na Trbiža; A. «1, v trat u K Zaaatti. A. Sat-lina B. Blaaolstlo, J. Saiavailo. K ». Motenbnrf. P P™«'1®)' M Uavaaini; » B«^aku . K. Hchoii. dr. K. Kuaipf, v Crnoalji: J Blaick ; » Valikorca J Jubrt ; t Wolf«ber^u : J. Hutb. n Fraaoe Čuden pieje Cfeba ■m urar ik-v Ljubljani Mestni trg it. 25 priporoma »la\n. občinatvu, iiowl.no preč. duhovičini največjo svojo ul«f« alatth, srebrnih ta aikalnaatlh švicarskih žepnih ur po najniijih <*nah, vnakovnrtnlb stenskih ur in lir huililiiic vorltto, prstanov, uhanov ia veeb v Io atroko »padajočih predmetov, Popravila i«.rti točne io natančno. poiina nan/ila preobrne bilro. - Ooalka po-iilja brezplačno p« potti. v iUih popimne to n»'«)'n« ar* in je označen raa jamčenja aa traj noet ta trpeinoet blaga — /.a ■Unjuje itar« ure io drug* t vari. ai (20 -20) Zamenjavam tudi atare areferne ar*. ..................aaaaaaaaai Vsem svojim čestitim znancem in prijateljem vošči «42 i srečno in veselo novo leto rodbiaa Karol Pollak-ova. SVmnvmffffmvmvfmvfvmf^ zadnja oena R. TI I klan <* v Ljubljani. Špitalske ulice itev. 5 Zaloga vaake bat«* •cviiutiiepi blu^a za možke lil ženske 78 9 9 kakor tudi vae vrste koče koTtre, srajce, Jope. nogovlee aillene In raj**"!« rate itd. IC po ii(\jni>Ji o*-nI. i £ 9 <9 t B ? zadnja oena Fran Paušner, I; r o j n f* v I^J u t>1 j it n i, Ktrellfike ulice Stv. 18. •• prav toplo ub valj u ji pre.- dubovičini za dotedanje zaupanje ter •e tudi it nadalje priporoča v izdelovanje dufcovBtikife «ake»f, t*Urf#v Iti« 137 1 ugotavljaj«! točno, prijano postrežbo in najnlije cene. Ob enem vofičim v«em veselo novo leto! Pri ilateai iri jabolka. J. PSERHOFER Zutn goldearn Relrbaapfvl. Ickarnni' ia, poprej onlvaraalna krogljioa imei.ovane, ao ilaro znano tdaviino »edalvo — U mnogo deeetletij »o t« kroglji e »ploin« raziirjeoe, mnogi zdravniki jih zapia^o, ia mal« j« rodbin, v katar i h ni male zaloge tega itviatnega domačega zdravila, — Od teh k rog |j I e ve|>a 1 Ikatijloa a IS krofcljioaml 31 kr, 1 iavoJ a 6 ikatljtoaml 1 gld. * kr ., pn nefiuikovajtej peiiljatvT po povzetji 1 gld 10 kr. - a* naprej poi|>e d.nar, valja apoitniae proato poiiljatvijo: l aavoj kr.vglji« 1 gld 2*. kr., 2 zavoja 2 k Id. 30 kr., i zavoji 3 gld. 35 kr., 4 zavoji * gld. 40 kr.. 5 zavojev R gld. tO kr . 10 zavojev 9 gld. 20 kr (M.nj nego jeden »avoi »e ne uioi« odpoalati.) - Proot h, da h aaktovajo taroono |T l**rk»f*rfa kri tlHUnr 'lice 1B| in gleda m to da ima vaaka'kkatlji -a na p"k ovu oa navodlu *» rabo rtoječi imanakl počat J. Paarkofar in aicar v SJT rado6l barvi. M U J ta osabljtne J Piarhatarja 1 lon.Vk 40 kr.. t fiankovano poiiljatvijo 65 kr. — Trpotftov aok, proti kataru, bripavoeti, krčevitemu kailju itd. 1 etekleniia 50 kr. - Ame ritka ■tata u protla. 1 gld. 20 kr. - Pritok proti potanju nOg, ikatljioa 60 kr., a fraakovano poiiljatvijo 76 kr. — Balzam aa gaio, I fl-kon 40 kr, * frank, poiilj. kr. — Zdravilna oaaaoa (Pralka kapljtoa), proti »ptijenemu tel de«, alabej prtbavljivoati itd. 1 at«kl 29 kr. — Aagloikl Aadoaal klliaa I ateklaoi.* 50 kr. - Fljakarakl praftak. proti kailju itd. 1 akail>a 36 kr., • fraakovano poiiljatvijo 00 kr - Taaaoohlaln-poBada J. Paorkofarja. najbolje aredutvo u paaptievatije raati Iu, 1 ikatljioa t gld - Unlvoraalal obUi. prof. 811 u d a I - a. arodatvo primerno ranam, oteklinam ud 1 l-n.-ek 60 kr.. a frank poiiljat. 76 kr. - Uatvaraalaa AUtilna aol A. W. Ballriok-a. Domača tHiav lv proti potlidiiain .lahnga prebavIjanja, 1 pak 1 gld. Karan tukaj omonjenih hdrlkov ima ie vaa v avatrijakib uuopiaib naznanjene tu- in motemake farmaoevtične apecijalitete in ae v»i predmeti, ki bi jib ne bilo v zalogi, na tabtevanje točno in po oeni preakrtM — 4UT jPoillJatva p« poitt zvrM m najhitreje proti predj^liljalvi ineaka, večje i>a tudi dosti* ataila! ~ aadaaar napepj poilja (najboljlo po poltnaj aakatnloi), jo podtalna ™*^gftrajlfineDovane^clja'Utata "otoTajo" m todi M^ubljaai pri O. PloooU-Ja o so 01/iOva kava »> priznano najboljia in najiadat-nejia dodaja kavi ae dobiva v glavni zalogi za kranako pri I. WagT»orJav1 vtevi * Ljubljani, in r vaeh tpeoerijikfb m konrannih protajalaleab Jedino prtatna Knelppova aladna kava bratov Oola f radečib htrloglatik aavttklk aa dobiva v Ljubljani pri >. Wagaerjevl vdovi in v vaak ipeoadjakih ia keaiamaih pro-dajalnlaak. 19-20 Zaloga id zavod za izvršile? oblek za ..pri rii«l<><•«'m krO.ii'. l iljciiiu Nknnlti i. IV., ValUrfatti I, Dunaj. IV., Faiarilaoitraisa 28 prlp«r«ta i« 11 m* 1893 94: Gorko zimsko obleko za duhovnike vralock. ilmH amkaj«, ovratnik« k p'ai6em dahovaidk« suknj« telovnik« * rokavi, zimske hlaO« M Ua vaakovrfta* kotuka M )"> ■ ia BM - p nim. almak« A«pio«. ilmak« rokavic« itd itd utju -i Liturgituo oprat o naia . čn - f»i rerivriih pr*d;»t*ih iivrfeao blrot«, koUrJ«, napranlo«, vsakovrstna duhovntike 6«plc«. Paramtota pum op i livriuja a* tsiae. it naj-kalnega trpiiM|i blaga, »a-tantno izdelano. neuf *jaj«te viaaM it aaraj •tnrr MJT Pličijf ae tadi aa obroke. — lllaro po »aerl Je na < enlkt la norel aa iaht.10 krrr,nih I.JI*'-m»h m j ri istocaanl rabi 1 dr. Poppa aobulm praškom tli sobno paato nhiani idma m U|» »oi* U<-p dr J. O. Poppa, in kr. a»«lr o*r m kr »rt*. d\ora. «ut>n tIratn. ns 1'unaji 61 10-lu SveAni vapohi, katar« .»iu »kuni >«10 ia k«ur«< w >kn*ili moji bolniki, ki »i rabili anatharlaovo oatno vodo, bi aakladaj" d- l>n< ti d« k«i K » tvaji lastno biia tik firai cartia ilat. IS » Iianiku, v pradoaatji aa iutai in bodem In otvortl aa aovo^a lata dan | prodajalnico špecerijskega blaga in kupčijo z vinom ln~£ganjem. l'riporoi';tiii «•■ pi»» ulJudtK) v obilo nakupovanje, ragota«ljaj<** uhudbo poatreibo * »v- trni in d -brini blagom po molTio nizki ceni Ve|e«pfi*lovanjem A n t on Svetic, 101 9 t trgovec. »obhodno potrebno za vsako jcoap idlnjatvo Jr Eathreiier-jeva Eoeipp-a slab kava a okuaom navadne kave. Ta kava daj« le nadc*Hno prednost, da ae ikodljuemu vlnanju naiuekan« ali a varovat' pon.fctne navadn« kave J lat..o odrečemo in dob.ino okuanejao, tiri t«m pa U adravojao lo radilnaiao kavo — Naprekoaljlva aot dodaja navadbi kavi. — Po naroden » »krbno iioglbaj. — kilo S6 kr. — Dobiva ae povaod. Priatno aamo v bellb zavitkih a podobo župnika Kneippa kot varatvano znamko. 10 (24 £4 ^ S Kuverte 8 firm« $ 4 vizitnice in .... J trfovak« rakune ^ ^ priporoma ^ jf ZatoL tiskarna $ y v Ljubljani. f Odgovorni urednik A. Kalaa Tlaka .KatolUka Tlakar a "